Zakon povprečnega profita
a) Modifikacija vrednostnega zakona
Kapitalističua blagovna proizvodnja mo-dificšra vrednoslni zakon. Heducira ga na zakon povpreenegu profita. Kot zakon povprečnejfd profita pa ureja gibanju in organizaciio    kapitalisličnc;    proizvodnje.
Kojikurenca ii) gibanjc tržnih cen sta še naprej osnovni orodji, s katerimi učin-kuje ta gospodarski zakon. Zaradi narave sainefja kapitala pa usmerja gibalna vlo-ga. teh sil gibanje ponudbe in povpraše-vanja tako... da se tržne cene ne redu-cirajo na vrednost izdelkov, temveč na ceno proizvodu.je. Namesto vredaosti je zdaj eena proizvodnje temelj gibanja trž-nih cern. Njen bistveni sestavni del je povprečni profit.
Tzhodno osnovo učinkovanja zakona povprečnega profita tvori individualni profit  posamezuega  kapitalista.
Ka.kor vemo. je profit presežna vred-nost. Je presežna vrcdnost. ki pa se ue kaže v tej nepasredni objiki, femveč po-polnoma obrnjeno. Ne kot proizvod pre-
sežnega dela, izkoriščanja mezdnega de-lavca, temveč kot proizvod vsega kapi-tala — kapitala samega po sebi. Piofit je preobražena oblika presežne vrednosti... kaže so torej kot sad kapitala, ne pa člo-vokovega dela.
Znano je, da teži vsak kapitalist za tem, da bi dobil čim več profita. Zato si priza-deva, da bi zmajijšal stroško blagovue ]>roizvodnje, to je svojo lastno cen-o. Pro-fit ga tira k iapopolnjevaflju in revolu-cioniranju proizvodnje. To nujnost mu konkurenca vsiljuje kot zunanie prtmo-ranje.
Enaka težaja — čim več profita — povzrofia lako razdelitev kapitala na šte-vilne veje proizvodnje, da se doseže doio-čeno razmerje v njihovem medsebojnem razvoju, U> je, da se zagotovi družbena proizvodnja.
V kapitalizmu je profit kapitalista či-nilelj razvoja proizvajalnih sil družbe in proporcionalne razdelitve dela v skupni družbeni proizvodnji.
Razdelitov družbcnega dela v kapita-li^mu je stihijski rezultat akcije vseli ka-pitalistov. Prizadcvanje vseh, da hi ustva-rili čim večji profit, učinkuje, da se na enak kapital realizirajo približno enaki profiti. To se dogaja tako, da se indtvidn-alni profiti na vsukem področju proizvod-nje reducirajo na povpreoen profit.
llazumljivo je, da je na poti k teniu »kapitalističiiemu komunizmu« cela vrsta ovir. Med najtežje spadajo uinctni in na-ravni monopoli  (lastnina nad zemljo).
Na kratko hočemo pokazati mehanizem tega reduciranja profita na povpreini prof.it, s tem pa — rredoosti proizvodov
veja A, povpredna sestava kaphala veja B, povprečna sestava kapitala veja C, povprečna sestara kapiiala
na ceno proizvodnje. Najprej si moramo ogledati, kako nastaja splošna profitna mera.
b) Splošna proiitna mera
Na raznih proLzvodnih ipodročjih funls cionira več ali manj indšvidualnih kapi< talov z različno orga>nsko sestavo. MeQ temi področji kapitalisbične proizvodnjfl je prav tako razlika glede povprečja 01* ganske sestave kapitala, ki velja za. vsak«| posamezno področje, izvira pa is orgaH' ske ses-tave posamezndh kapitalov.
Organska sestava kapitala je sestava njegovih osnovnih notranjih delov. Eden izmed teh so proizvajalna sredstva, drugi pa živo dclo. Po tehničn« razvitosti dela obstaja nujno razmerje med množino pro-izvajalnih sredstev in količino žiirega de-la, ki je potrebno, da jih giblje in pre-deluje v izdelek. To tvori tehni&no se-stavo kapitala v kapitalističiiih razinerah. Ker se kapital predstavlja v obliki vred-nosti. izražamo to tphnično scslavo kot vrednostno sestavo kapitala. To je raz-merje med vrednostjo kapitala v proizva-jalnili sredstvih in vreiinostjo v delovnt sili. Ce vrednostna sestava kapitala — razinerje med nespremeuljivim in spre-inenljivim kapitalom izraža telinično se-stavo in če je v njej vkleti spremembe v telnučni sestavi. nam tedaj označuje or-gansko sestavo kapitala. Organska sestava kapitala nam v kapitaliz.mil uteleša stop-njo delovne storilaosti.
Razlika v povprečju organs.ke sestave kapitala med temi proizvodnimi področji izraža neenakoiuerni razvoj družbenih proizvajalnih sil. Tiste veje proižvodnje, v katerili so proizvajalne sile bclj raz-vite, imajo višjo organskt> sestaTo kapi-tala. To pomeni, da se čedalje več kapi-tala spreminja v proizvajalna sredstva in nespremenljivi (kons-tantni) kapital, raan-ši del pa v delovno silo — sprernenljivi (variabilni) kapital. Nasvprotno js v ve-jah z iiiako org-ansko ses(avo kapitala. V njih ima na primer manjši del kapitala obliko nespremeiiljivega, večji del pa obliko sprernenljivega kapitala.
Z drugim lbesedami, če so skupni ka-pitali v raznih vejah proizvodnje enako veliki, se bodo razlikovali po odstotku živega cli-la, ki ga gibljejo. Tam, kjer je višja organska sestava, giblje kapital inajij živega dela in proizvaja zato man] presežne vrednosti (stopnja presežne vrednosti je na primer enaka). 7 vejah. nižje organske sestave kapitala pa giblje odstotno več živega dela in proizvaja zato več presežne vrednosti.
Zaradi preprostosti razvTŠčamo rse veje prorzvodnje v tri s.kupine:
(če   se  vsa  p.   porabi,   tedaj   je  blagovua vrednost)
nespr.           spr.               v
80 plus         20 plus,        30—120
70 plus         30 plus         50—150
60 plus         40 plus         40—140