SLOVENSKI
VES1MK
CELOVEC TOREK 29. NOV. 1988
Letnik XLI!I. Štev.57(2417)
izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b.b.
Ločevanje
izpadkopava
siovenšemo
„Razvoj na področju dvojezičnega šolstva potrjuje vse tiste, ki se zavzeto borijo proti ločevanju. Dejstvo, da šolske oblasti ravnajo proti zakonskim določilom, potrjuje, da šolsko ločevanje vodi v izpodkopavanje slovenščine na južnokoroških šolah dolgoročno pa v popolno ločevanje", je ob primeru šmihelske ljudske šole (in podobnih primerih) izjavil tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm.
Sturm je ponovil, da ZSO podpira vsa prizadevanja staršev in učiteljev proti ločenemu pouku. „Samo na ta način bomo preprečili nadaljnje ločevanje in izrivanje slovenščine iz izobraževalnega sistema na južnem Koroškem.
Tajnik ZSO je tudi opozoril, da ne smemo narediti iste napake kot leta 1958, ko smo prezgodaj prenehali s praktično kritiko tedaj na novo uvedenega šolskega sistema: „Ločevalni šolski model je političen model. Skupaj s strokovno javnostjo v Avstriji moramo nadaljevati s kritiko ločevanja. Samo tako bomo preprečili še hujše. Kajti kdor molči, odobrava."
Na 2. strani lista objavljamo tudi poročilo s seje šolske komisije ter pogovor s Francem Kukovico o dunajski komisiji in didaktičnih delavnicah.
Predsedstvo Lombardiji
V prisotnosti italijanskega predsednika Fran-cesca Cossige se je v soboto v Benetkah končalo štiridnevno jubilejno zasedanje predstavnikov Delovne skupnosti Alpe Jadran. Koroška je ob tej priliki predala predsedstvo za prihodnji dve leti Lombardiji. Ob vstopu skupnosti v drugo desetletje sodeluje 14 polnopravnih članic ter dve aktivni opazovalki iz skupaj petih evropskih držav. Dogovorili so se, da bodo skupaj uresničevali program varovanja Jadranskega morja; skrbeli za razvoj cestnih povezav in okrepili gospodarsko in znanstveno sodelovanje. Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina pa so predlagale zimske olimpijske igre 1988 ob tromeji Avstrija, Jugoslavija, Italija.
Predstavnik/14 po/nopravn/h č/an/c De/ovne skupnost/ A/pe-Jadran ter dveh akt/vn/h opazova/k so v Benetkah na plenarnem zasedanju ter v raz//čn/h strokovn/h kom/s/jah ocen/// delovanje skupnost/ v zadnjem deset/et/u Sklepa// pa so tud/ o smernicah za delovanje v prihodnost/.	^
sMa. S/oyensk; yesfn/A
DS A!pe-Jadran: Sktic konference manjšin?
/Z RE/VEEK POROČA /VA/V ECKA/V
Protestna akcija s transparentom „No apartheid in Carinzia" („Ne apartheida na Koroškem"), ki so jo izvedli parlamentarci regionalnega parlamenta pokrajine Veneto ob začetku jubilejnega zasedanja Delovne skupnosti Alpe-Jadran pretekli teden v Benetkah, ter tiskovna konferenca tajnika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjana Sturma sta mo-
čno odjeknili ne samo v mednarodni javnosti, temveč tudi med udeleženci jubilejnega zasedanja ob 10-letnici ustanovitve DS Alpe-Jadran.
Prvi rezultat aktualizacije vprašanja manjšin je konkreten predlog predsednika vlade dežele Veneto dr. Carla Berninija, enega izmed podpisnikov ustanovitvenega dokumenta DS Alpe-Jadran, da se skliče konferenca manj-
šin Alpe-Jadran, saj so le-te „eden ključnih vzvodov drugačnih odnosov v Evropi prihodnosti".
Bernini je s svojim konkretnim predlogom podprl izjavo slovenskega ministra za kulturo Vladimirja Kavčiča, ki je dejal, da je treba v razpravo o manjšinah obvezno vključiti tudi manjšine same:	vladni predstavniki
običajno zastopajo le stališča večine, ki pa niso obvezno objektivne. Na zaključni tiskovni konferenci sta k Ber-
ninijevemu predlogu zavzela stališče tudi predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj ter koroški deželni glavar dr. Peter Ambrozy. Šinigoj je na naše vprašanje odgovoril, da bo Slovenija pripravljeno študijo o položaju manjšin v DS Alpe-Jadran temeljito proučila in se potem odločila za način njene obravnave, koroški deželni glavar Ambrozy pa je za nadaljnje postopanje napovedal „proces^ oblikovanja mnenja v lastni deželi".
Močan odmev v javnosti
Protestna akcija parlamentarcev dežele Veneto proti ločevanju ter izjava tajnika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjana Sturma (slika) na tiskovni konferenci v Benetkah sta imeli močan odmev v mednarodni javnosti. Aktualizacija manjšinskega vprašanja v okviru DS Alpe-Jadran je tudi že privedla do konkretnih predlogov.
Po/eg /fa///anskega predsedn/ka Coss/ge sta se /uMe/a DS A/pe-Jadran ude/ež//a tud/ avsfb/sk/ /n )ugos/ovansk/ zunanj/ m/h/sfer A/o/s Mock (desno) /n Bud/m/r Lončar.
KOMENTAR
/1NDRFJ4
MOR4RJ4
LAS7M
MAG/B
Organ;zac;)o „DeMfrScAM Al/AarucrA curopaMcAca GeM;M" poznajo že /z ča.sa, Aro je ;;)c;;a AorožAa poJra-ž;;;'ca Ao;c/a prcJ /cj pro.s/ar/)a;; ,,;;.soč/c;;;;co ucmžAc D.sm;arA", po p' oA/a.s; fego o/ Jovo/;7a, Acr je Mo že sa;;;o raA;-
/o Sp/.SYO!0 v oeooocMHč-
;;c;;; J;J;;;. VenJarorga-;;;'zac;'/'a n/ A Ja prepo^e-Jaua. Zato o; č;;Ja, Jo jo oojJefno ;;;J; e A;;);'g; o Je^oew eA.s;rc;;;;z;;;a v A v^;r;)7.
FoJa op/s /o ogo/o-v;7vc ;'z ;c Aoj;ge o;.so be/joboe /e zo pre/eA/o.s/, temveč t;;J; zo seJa;;)o.st. Usa) po o.seA;;;/; s;;A;7; še Ja;;e.s oA.s/ojojo te.s;;e vez; o; e J ;aA;;;;; oegoo;-zaeja;;;; o; stranAa;;;;, A; );A je rooro/o ce/o oo/ro-oje mJJ.str.stvo prepovejo;;. /s/);;A ;eroo po oA-/a.st; tem veJoo včeroj-š;;);m povčojo .še v.se preveč proste roAe, raz/:; Aa/tarrverA; ;;;;a)o še v.se preveč možao.st;', Jo orr:o/ovož;;jejo grozo/e //J/erjevego /a.š/zma, fer op rov/jojo proOos/ovoo, pro;;ov.sr;jsAo propa-gooJo.
Če gre zo ož/v/jooje ;;ae;z;;;a, o A/os;; v.se pre-večAro; zop/rojo oč; /o se zganejo še/e r;o ;;;;'c;at; vo posameznikov. 7oAo je ta J; v na);;ove).šem primera, Ao .so v ce/ovšA; go.st;7ni Mii//er prov oA pr/reJJv; ..Deat.seAe.s Fa/taruerA earopai-seAen Gei.ste.s" /zpoJ A;;)ižnega po/;o proJojo-/; ;oJ; Ar;j;go v/Jnega preJ.stav;;;Aa Je.soego eA.s;reo;;zo;o, A; po je prepoveJooo. FoJa oA-/o.s; ta Ji v tem pr;o;ero o; reag/ro/o sa;na po .seA/. ^e/e ;;o reoAc;jo po.so-roezroAov, v Ce/ovco npr. Marjete Fin.spie/er, A; je mora/a A;:j;go Aapt-J, Jo A; ;me/a JoAoz, A; r;o;o oprovJ; pr/jovo pr; Jržavnem tožt/.stva. je pr/.s;oj;;o ntini.strstvo p;.sr;;e;;o oA/joAJo, Jo Ao primer roz;.sAo/o.
/7pojo;o/
Mi;;i.str.stvo po A; go-;ovo pr;JoA;7o ;;o ag/e-Jo, če A; ;oAe primere oAravnava/o /z /os;;;ego ;:og;Ao.
Stovenski čtani šofske komisije nimajo možnosti kontrole?
dr. TEODOR DOMEJ
Prejšnji torek se je v ministrstvu za pouk na Dunaju drugič sestala komisija, ki ima nalogo spremljati uveljavljanje novega manjšinskega šolskega zakona na Koroškem. Na dnevnem redu je bilo poročilo deželnega šolskega sveta. Okrajni šolski nadzornik Wiegele se je omejil na statistični prikaz, ki ga je zaključil z oceno, da začetek nove ureditve mnogo obeta in da vsi v dobrem vzdušju vestno opravljajo svoje delo. Poročilu je sledila razprava, ki je pokazala, da stvar ni tako preprosta. Slovenski člani komisije (Kukoviča in Domej za ZSO, Vospernik
m Gallob za NSKS) so posebej opozorili na dejstvo, da šolske oblasti kršijo sedanji šolski zakon. Drugi učitelj namreč v številnih primerih prikrajša učence za dvojezični pouk, ker protizakonito prevzema ure dvojezičnih učiteljev. Kritzirali so tudi objavo o jezikovnem znanju otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, pritiske na številne dvojezične učitelje in načeli nekaj drugih problemov. Tekom razprave so člani komisije prejeli tudi informacijo, da je zaradi novega šolskega zakona dobilo zaposlitev 54 učiteljev, od tega 34 kot dodatni učitelji, in da se bodo že v prvem šolskem letu personalni in gradbeni stroški zvišali za
več kot 15 milijonov šilingov.
O tako imenovanih didaktičnih delavnicah je poročal Dieter Antoni. Ni mogel prikriti, da številni učitelji kritizirajo in odklanjajo dosedanji način in vsebino dela v teh delavnicah. Slovenski člani so zagovarjali prostovoljnost udeležbe, zahtevali večjo strokovno usposobljenost znanstvenih spremljevalcev in menih, da sedanji način dela vnaprej ogroža zadovoljivo dodatno izobraževanje učiteljev.
Nasploh so se slovenski člani komisije z zastopnikoma znanosti (Hodi in Larcher) zavzemali za dodatne raziskave, ki bi presegle skope številčne
analize. Ob tem je postalo očitno, da predvsem koroški zastopniki skušajo omejiti možnosti članov komisije, ki prihajajo iz slovenskih in univerzitetnih vrst, za efektivno in znanstveno opazovanje nove šolske ureditve, kakor jo predvideva poslovnik šolske komisije.
Tako se že na samem začetku njenega dela kaže nevarnost, da komisija ne bo mogla izpolniti naloge, ki ji jo je poveril avstrijski parlament. Obstaja nevarnost, da bo iz nje nastal organ, ki bo pred demokratično in mednarodno javnostjo opravičeval nadaljnje krčenje pravic južnokoro-ških otrok do skupnega in dvojezičnega pouka.
Kukoviča: „Pogoji neugodni"
Z ravnate/jem Francem FaAovtco, preJ.seJaiAon; Strokovnega z Jr n že;;ja peJagošA/A Je/avcev /n e/anom JanajsAe Aomi-sije, A; spre n;/ja aveJAo novega šo/.sAega zakona smo oprav;/;
Ara/eA razgovor.
SV: Kaj mislite o delovanju komisije?
F. K.: Okoliščine in pogoji za delovanje slovenskih članov v komisiji so neugodni. Gre za neupoštevanje in kršenje jasnih določil poslovnikh za delo komisje. Gre pa tudi za to, da svetujejo, zakrivajo in zamolčujejo protizakonitosti s strani deželnih šolskih oblasti, ki za starše in dvojezične učitelje na dvojezičnih šolah na Koroškem lahko postanejo usodne. Ovira se tudi izdelava poročila o situaciji na dvojezičnih ljudskih šolah iz vidika koroških Slovencev, seje komisije pa so vodene očitno zgolj po političnih smernicah. Prizadelo nas je pa tudi povečanje števila članov komisije (koroški politiki), kar so vpeljali
brez predhodnega posveta s slovenskima organizacijama. S tem so delo komisije politizirali.
SV: Kako ocenjujete uvedbo didaktičnih deiavnic na Koroškem?
F. K.: Od vsega začetka so v centru za šolske poizkuse načrtovali te delavnice brez resničnega sodelovanja Slovencev. Tako je seveda onemogočena tudi demokratična izbira znanstvenega svetovalca. Slovenski jezik je zapostavljen že na vabilih, predlogov angažiranih dvojezičnih učiteljev pa ne upoštevajo. Tako na Koroškem zamujajo priložnost vzpostaviti zaupanje dvojezičnih učiteljev, medtem ko so predlogi in protesti dvojezičnih učiteljev, ki so prodrli do Dunaja,
privedli do nekje za nas pozitivne spremembe miselnosti odgovornih na Koroškem. Učiteljem svetujem sodelovanje le ob upoštevanju peda-goško-didaktičnih potreb v dvojezičnih razredih.
SV: Kaj pa Vas pri vseh teh zadevah najbolj moti?
F. K.: Mislil sem, da manjšinski šolski oddelek skrbi in pomaga ohraniti in razviti kvaliteten dvojezičen pouk v dvojezičnih razredih. Sedaj pa opažam, da vodja oddelka iočevanje celo zagovarja. Posebej pa me je prizadelo, ko je na vprašanje dr. Vospernika, ali je vsem k dvojezičnemu pouku prijavljenim učencem v smislu manjšinskega šolskega zakona vedno zagotovljen tudi dvojezični pouk, vodja oddelka Franc Wiegelc odgovoril: „Da, razen v primeru bolezni učitelja". Sprašujem se, če se zaveda, da vsi vemo, da je tak odgovor čista neresnica.
Protest
učiteljev
Sindikat javnih delavcev, sekcija za učitelje na obveznih šolah in pristojno ministrstvo se pogajata o novem ovrednotenju ljudskošolskih učiteljev, ki sledi iz spremenjene izobraževalne dobe.
V dosedanjem domenku je zabeleženo, da bodo vključeni v novo . shemo zaslnžkov tisti ljudskošolski učitelji, ki imajo kvalifikacijo za živi tuji jezik (angleščino) in za predšolsko vzgojo. Strokovno združenje pedagoških delavcev je v pismu ministru Loschnaku protestiralo, ker niso upoštevali kvalifikacije za pouk iz slovenskega jezika. Zahtevajo, da to nadoknadijo.
Sprejem za dan repub!ike
Ob jugoslovanskem dnevu republike, 29. novembru, je generalni konzul SFRJ v Celovcu v prostorih konzulata na Radetzkystrasse prejšnji torek priredil tradicionalni slavnostni sprejem.
Generalni konzul Borut Miklavčič in soproga sta ob tej priložnosti lahko pozdravila številne ugledne goste, med njimi predsednika koroškega deželnega zbora Scliam tla, namestnika deželnega glavarja Galloba, udeležili pa so tudi predstavniki obeh slovenskih političnih in kulturnih organizacij ZSD in NSKS ter SPZ in K KZ kot tudi predstavniki gospodarstva.
G/avn/ uredn/A S/ovensAega veslala /vaa LuAan /a predsedn/A ZSO d/p/, /až. Fe//'As IV/eser sla več /rol la are v odprl/ d/'sAus//7' odgo vapa/a aa vsa vprašanja ude/ežeace vprvega „ Vesla/-/rovega večera" vBorov/jač.
Vestnikovi večeri kot novi forum za izmen javo mnen j o aktualnih temah
ZVreJ/aT/vo .SVnve/i.sAcga ve\//;/Aa je z arrr/Ao Ve.s/a/Ant//; večerov - prv/ je A/7 preleAl/ leden v odč/n/ Borovlje - omogočilo novo ol/l/Ao zn Izmenjavo mnenj /n .s/<r/l/.s'č /n A o glede poročanja Aol lad/ pol/l/čnega dogajanja v vrs/al; slovens Ae narod-no.s/ne .rAapno.s// na A/oroAAem. Večer je v.seAaAor zvspel. naAa-zal pa je lad/ nnjno po/re/?o po močnejšem povezovanja med cenlra/o m podežel/'em laAo preAo časopisa Aol lad/ z dragač-n/mz' ol/l/Aam/.
Glavni urednik Ivan Lukan je udeležence uvodoma seznanil z novim uredniškim konceptom in ob tem poudaril, da je Slovenski vestnik v prvi vrsti glasilo, ki deluje po časopisnih zakonitostih, po drugi strani pa je seveda tudi glasilo ZSO. Treba pa se je tudi zavedati, da je časopis ustanova, ki jo je treba voditi tudi po komercialnih zakonitostih.
Glavna naloga Slovenskega vestnika pa je brez dvoma, da bralkam in bralcem posreduje poročila o v manj-šinskopolitičnih, kulturno-prosvetnih in drugih dejavnostih, da sproža impulze, da ustvarja možnost za diskusijo, da se s svojo sporočilnostjo vključuje v prizadevanja za uresničevanje teženj slovenske narodnostne skupnosti na
Prof. Anton
Trstenjak
nagrajen!
BEOGRAD. Med 515 predlaganimi je letošnjo nagrado AVNOJ prejelo deset posameznikov in šest kolektivov. Med nagrajenci so tudi predstavniki iz Slovenije:	prof. dr.
Anton Trstenjak s področja psihologije, delovna organizacija Smelt (inženiring) in Slovenska filharmonija. Čestita tudi Slovenski vestnik.
Koroškem in v tem smislu tudi pripomore k pozitivni identifikaciji njenih pripadnikov. Z vpeljavo strani v nemškem jeziku pa se je list dodatno odprl nemško govoreči demokratični javnosti.
V diskusiji so udeleženci večera pozdravili nov koncept ter dvakratno tedensko izhajanje lista, saj smo Slovenci s tem pridobili list, ki lahko bolj aktualno in poglobljeno obravnava pereča vprašanja. Pozitivno so ocenili tudi odprtost lista, kar se izraža predvsem z novo serijo občinskih portretov in redno stran za nemško beroče sodeželane. Bilo pa je slišati tudi nekaj dobronamerne kritike, ki seje nanašala na oblikovanja lista, na preglednost člankov, pomanjkljivosti pri
nekaterih poročanjih itd. Nekateri diskutanti pa so predlagali tudi večji obseg drobnih, vendar zanimivih lokalnih novic s podeželja.
Na aktualna politična vprašanja je udeležencem Vestni-kovega večera odgovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser. Osrednje teme politične diskusije so bile: za 12. marec 1989 napovedane deželno-zborske volitve, razhajanje stališč ZSO in NSKS, pri čemer so udeleženci soglasno zahtevali čimprejšen sestanek vodstev obeh osrednjih organizacij in enotnost pri nastopanju, ter ostra kritika na račun poslanca Zelene-alter-native. Nadalje so diskutirali o enostransko ustanovljeni Slovenski gospodarski zvezi, o zahtevi po boljšem sprejemu oddaj ljubljanske televizije na dvojezičnem ozemlju, o sosvetu ter o realizaciji štirih točk memoranduma.
Na večeru je instrumentalno nastopil Trio Drava in navdušil udeležence.
L/de/eženc/ večera so d/sAus/j/ s/ed/7/ z zan/ma/i)em /n se /ud/ aA//vno vA/jučeva// v razpravo o časop/sn/7i /n poZ/f/čn/b /ema/i.
s/M' Mnko tMeser
Punt matih republik proti Kremiju
OD NAŠEGA DOPISNIKA ANTONA RUPNIKA
MOSKVA. Danes se bo v Kremlju menda zadnjič sestal vrhovni sovjet Sovjetske zveze v dosedanjem dvodomnem sestavu, da bi odobril osnutek ustavnih sprememb, ki so od oktobra v javni razpravi. Partijski voditelj Mihail Gorbačov je na junijski vsezvezni konferenci KP SZ presenetil večino delegatov, ko je napovedal uvedbo dvostopenjskega parlamenta: na vrhu piramide naj bi odslej bil velikanski kongres ljudskih poslancev (deputatov), ki bi poleg dosedanjih 1500 (po 750 v zboru zveze in v zboru narodnosti) dobil še zbor družbenih organizacij s 750 poslanci. Ta superparla-ment naj bi iz svojih vrst izvolil vrhovni sovjet kot stalni in operativni zakonodajni organ.
Hkrati bo Sovjetska zveza dobila predsednika, ki se bo formalno imenoval predsednik vrhovnega sovjeta, ki pa bo po predloženih osnutkih dobil takšna pooblastila kot jih imajo v parlamentarno-predsedniških demokracijah na zahodu (ZDA, Francija) državni poglavarji. Tudi to bo seveda Mihail Gorbačov, saj že sedaj zaseda položaj predsednika prezidija vrhovnega sovjeta.
Skoraj vse, kar ponuja osnutek ustavnih sprememb, je sporno. O vsem izredno zavzeto razpravljajo v sovjetskem tisku. Presenetljivo odkrito izražajo dvome o smotrnosti dvostopenjskega, torej spet posrednega zakonodajnega odločanja, pa o neenakosti volilcev, kajti po teritorialnem načelu bodo vsi imeli le po en glas, kot člani družbenih (političnih) organizacij pa bodo imeli nekateri še po več glasov. Torej: nekateri bodo vendarle „bolj enaki"...
Čisto na nepričakovanem koncu pa je javna razprava povzročila pravcati požar. Ker v opisu pristojnosti „su-perparlamenta" in drugih
zveznih organov osnutek sprememb zvezne ustave sploh ne upošteva sicer sprejete politične usmeritve za decentralizacijo oblasti (v resolucijah partijske konference), so v treh pribaltskih republikah (Estoniji, Latviji in Litvi), pa tudi v zakavka-ški Gruziji in Armeniji v ponujenih rešitvah zaslutili zloveščo grožnjo po še večji centralizaciji.
Upor proti takšnim naklepom se je najprej vnel v Tal-linnu. Estonci so šli v skrajnost in v svojem vrhovnem sovjetu (parlamentu) spremenili republiško ustavo tako, da zdaj zahtevajo registracijo zveznih predpisov oziroma si jemljejo, zadržujejo pravico, da ne bodo sploh ali ne v celoti izvrševali tistih zveznih zakonov in drugih predpisov, ki bi življenjsko prizadeli interese njihove republike. Tal-lin je razglasil svojo suverenost: vsa zemlja in vsa naravna bogastva postajajo last republike, kmetom pa naj bi oddajali zemljo v trajno zasebno last.
Vse to je rokavica za Kremelj. Čeprav ne tako energično kot Estonci, pa so se vendarle uprli grožnjam po centralizaciji oblasti tudi v Rigi in Viliniusu.
Elita gruzinskih kulturnikov je poslala Gorbačovu odprto pismo z zahtevo, da sploh prekine razpravo o takšnih osnutkih ustavnih sprememb, češ da so v nasprotju s sklepi partijske konference, kršijo načelo suverenosti zveznih republik, grozijo z uvedbo vojnega ali izrednega stanja v posameznih območjih mimo soglasja ali zaprosila oblasti te republike.
Vsa sovjetska politična javnost z veliko nestrpnostjo pričakuje torkovo zasedanje vrhovnega sovjeta, na katerem se bodo po vsej verjetnosti - prvič po Leninovi smrti - spet vnele načelne politične debate o tem, kako naj bo zgrajena sovjetska država.
Odstop...
DUNAJ. Po odstopu Frede Meissner-Blau in dr. Geyerja je v nedeljo odstopil še tretji vidni parlamentarec avstrijske Zelene alternative Herbert Fux (slika desno), fzjavil je, „da nima več kaj iskati v gibanju, v katerem vlada sovraštvo." Poslovodja kluba Zelene alternative pa je napovedal, da bo Fuxa verjetno nasledila Harringova s Koroške.
Šentjanški
tamburaši
Tak je naslov prve kasete mladih šentjanških tambura-šov, ki stopajo v javnost s posnetki popularnih skladb za tamburaški sestav. Posnetke je z ansamblom, katerega člani so stari od 12 do 25 let, ob mentorstvu Han-zija Gabriela naštudirala Ivana Weiss, ki kot vodja nadaljuje (od leta 1906) dolgoletno tradicijo tamburašev v Šentjanžu v Rožu. Zdaj je to že sedma generacija.
Gre za izredno kvalitetne posnetke. Večino sojih mladi tamburaši naštudirali na rednih letnih seminarjih na morju. Kdor pozna skladbe kot sta Savski valovi ali Terezijski valček bo z veseljem segel po kaseti, ki jo po ceni 100 šil. prodajajo člani šentjanških tamburašev. Z nakupom kasete bomo podprli delo mladih tamburašev v Šentjanžu. Kaseta pa je tudi zelo primerno darilo posebno zdaj za praznične dni.
Mladim tamburašem čestitamo k tako zavzetemu delu in jim želimo, da bi kaseto čimprej razprodali.
Mladinska igra v S!ov. P!ajherku
V nedeljo, 4. decembra 1988 ob 15. uri bo pri Serajniku v Slovenjem Plajberku gostovala igralska skupina Mladinskega doma SŠD iz Celovca in uprizorila igro
ATOMSKE BOMBE N! VEČ
Na predstavo vabi mladina iz Slovenjega Plajbcrka, ki pričakuje tudi vašo udeležbo!
°djem Vo/Csfanzgrnppe Rosepp Petrom Ginz/om (desno)
bMo srečanje s sosedom
v izvirniku in
nemških
je tekel dinamično, sstojev in ob zelo pozor-Premljanju občinstva. V Je nastopil moški pevski ..Bilka ' iz Bilčovsa
pod vodstvom mag. Mirka Lau-seggerja, ki je spored zaključil z znamenito in vedno aktualno Prešernovo Zdravico. Izmenjave so nastopile skupine - Pla-zniška dekleta, Volkstanz-gruppe Rosegg in ansambel Lipusch. Tu je treba poudariti, da je rožeška plesna skupina, ki prihaja iz vrst nemško govorečih takoj pokazala pripravljenost za sodelovanje z društvom ..Peter Markovič", za kar je bila s strani občinstva deležna posebnega aplavza. Navdušili pa so tudi pevci in pevke kot tudi ansambel Lipusch; obiskovalci pa so pozorno prisluhnili tudi Koko-tovim pesmim.
Spodbudno je, daje organizatorjem uspelo dobiti prostor za prireditev v samem Rožeku, kar je treba šteti kot korak k boljšemu sožitju. Sodelujoče skupine so v program vključile tudi pesmi sosednjega naroda in s tem pokazale, kako si koroški Slovenci predstavljamo enakopravno prepletanje kultur.
kontrastom
^	da o tnalih stvareh
"d z intenzivno barvo in poudar-f,."G*to. Njena razstava obravnava f tem, zato je čestokrat tudi umir-'' m mestoma celo skopa v izrazu. ' heh razstavah pa gre za razstavi ^ " sicer zelo različnih umetnikov, t ' ^ '*ba 'm dovršeni ravni. Zato "eljetn toplo priporočamo, da si ' "giedajo.
^tvoritvi obeh razstav je bil vodja kulturnega oddelka pri ! ^ .' vladi dr. Baumann; razstavo '',''''"c v Rožeku pa je odprl župan - ^clshcrgcr.
Ocena de!a in nadaijnji načrti
LOČE. - Odbor SPD
„Jepa-Baško jezero" je kritično ocenil kulturno delovanje v tem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da je boj za dvojezično šolstvo precej ohromil tudi kulturno delovanje društva. Le tamburaši so z marljivim delom in številnimi nastopi popestrili kulturno delo. Društvo je izvedlo manj prireditev kot običajno. Posamezne prireditve so bile deloma tudi slabo obiskane. Izmed gostovanj pa sta bili višek nastop folklorne skupine Kolo slavuj z Gradiščanske in gledališka predstava Brechtove „Opere za tri groše".
Na tej podlagi so odborniki izdelali načrt za prihodnje leto. Tako bo sredi decembra „Srečanje v adventu", kjer se bo prvič predstavil tudi mladi desetčlanski tamburaški ansambel pod vodstvom Terezije Gallob. Ti mladi, nadarjeni glasbeniki naj bi se vključili v obstoječi ansambel, ki trenutno vadi za izdajo druge kasete. Z božičnim sporedom pa bodo tamburaši
nastopili po raznih cerkvah (m. dr. v stolnici v Beljaku). Športna sekcija pripravlja za 7. L 89 nočni tek na stezi v Ratenčah, ki bo razsvetljena z baklami. V Ledincah pa bo na pustno nedeljo ples za društvenike. V zimskem času bo treba izvesti tudi občni zbor društva.
VABILO
na redni občni zbor Posojilnice-Bank Železna Kapla, r. z. z o. j., ki bo v četrtek, dne 1. decembra 1988, s pričetkom ob 19. uri v hotelu Obir v Železni Kapli.
Dnevni red:
1.	Otvoritev, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti
2.	Imenovanje zapisnikarja in izvolitev dveh overovateljev
3.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
4.	Poročilo upravnega odbora
5.	Poročilo nadzornega odbora
6.	Citanje zadnjih revizijskih poročil
7.	Pregled in potrditev računskega zaključka za leto 1987
8.	Sklepanje o uporabi letnega dobička ali kritju letne izgube
9.	Podelitev razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru
10.	Volitev upravnega odbora
11.	Volitev nadzornega odbora
12.	Razno
Upravni odbor
Avstrijsko-jugostovansko društvo v duhu sožitja med državama
Avstrijsko-jugoslovansko društvo si z neposrednimi srečevanjem ljudi obeh držav prizadeva za dobre sosedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Kot je na občnem zboru poročal tajnik Werner M. Pressl, je društvo v minuli dobi organiziralo enajst razstav na Koroškem in v Jugoslaviji, priredilo vrsto kulturnih večerov z nastopi znanih jugoslovanskih skupin, člani pa so imeli tudi priložnost za ekskurzije s kulturnim programom. S svojim poročilom se je tajnik Pressl, ki je aktivno sodeloval v Avstrij-sko-jugoslovanskem društvu osemnajst let, poslovil. Na njegovo mesto je bila soglasno izvoljena Maria Luise Wresar, predsednik pa je še nadalje ostal inž. Willi Sercinigg, ki je ob tej
priložnosti podelil Herbertu Guttenhrunncrju priznanje društva za vsa prizadevanja, posebej še v zvezi z organizacijo potovanj s starim parnim vlakom. V imenu generalnega konzulata SRFJ v Celovcu je društvu izrekel zahvalo konzul Ivan Jecel. V kulturnem sporedu je nastopil Vokalni ansambel SPD „Danica" pod vodstvom Stanka Polzerja.
Po občnem zboru je o Jugoslaviji v času konsolidacije spregovoril glavni urednik „naših razgledov" Slavko Fras.
Poudaril je, da je ideja demokratičnega socializma, ki združuje narode Jugoslavije, edina skupna platforma za uresničitev modela enakopravnosti in enotnosti v različnosti.
Miha Pasterk
Herbert Guffenbrunner (levo) je prejel priznanje od predsednica Sereinigga. V ozaojd kl/erner M. Press/ (desno).
LESERBRiEF
^Karntner Tischrunde und KHD'
LautPressemitteilungen, betreffend die Einrichtung eirter Gesprachsrunde, stellt der Verein „Heimat-dienst" wieder einmal kuhn fest, - was bis jetzt die Mehrheit der Karntner we-derverlangt, noch irgendwo bestatigt hat, - namlich ihre Vertretung durch einen KHD und der diesem ange-schlossenen Gruppierun-gen, womit die Selbsternen-nung dieser Kreise, „Vertre-ter der Mehrheitsbevolke-rung" zu sein, entschieden zuruckgevviesen werden muR!
Es durfte nur in diesem Land Einmaligkeit besitzen, daR irgendwelche gewohn-liche Vereine hergehen und einfach das fur ihre Interes-sen (nicht jene der Bevolke-rung) beanspruchen, was den politischen Parteien und denen in diesen vertre-tenen, gevvahlten Abgeord-neten zusteht, - das Volks-vertretungsrecht auf der Grundlage ordentlicher Wahlgange.
Daher durfte es vveiters, nur in diesem Land, Einmaligkeit besitzen, daR die da-fur bestimmten Volksvertre-ter bzw. Parteien, nicht wa-gen (oder ist es blos blanker Oportunismus?) den KHD -„Volksvertretern" aus eige-nen Gnaden diesbezuglich Widerspruch entgegenzu-setzen! Man duldet also ganz bewuRt, daR ein Verein, von vielen (es konnte somit ansich auch ein „Ke-gel- oder Schrebergarten-verein" usw. ebenso gut sein) sich offentlich und das wiederho!t, seit vielen Jah-ren, als „Vertreter der Mehr-heitsbevolkerung" (?) be-hauptet!
Es sei somit das Ersu-chen an die Karntner Land-tagsparteien gerichtet, wenn irgendwie moglich noch vor den Landtagsvvah-len, dazu einmal deutlichst Stellung zu beziehen und den KHD endlich aufzufor-dern, die Vertretung jenen zu uberlassen, die dazu vom Volk bestimmt, somit dazu berechtigt sind, - oder aber seine ..Vertretungsge-luste", auf die eine deutliche Mehrheit der Karntner nicht neugierig sein durfte, ehest-moglich durch Kandidatur bei VVahlen, vom Volk be-statigen, also legimitieren zu lassen!
Oder wie ware es, wenn sich unsere Damen und Herren Volksvertreter ..uberlegten" und einfach zu Gunsten eine KHD-Ein-heitspartei ..zurucktraten". Es ist jedenfalls, schon sehr lange, einhochstlacherli-cher Zustand, daR ein Verein, der fur Karnten vollig unvvichtig ist, die Parteien in den Schatten stellt! Wozu geht dann der Burger, in diesem Land eigentlich noch zu VVahlen!
Herbert Outtenhrunner, Kottmannsdnrf
Die Seite fur unsere deutsehsprachigen Leser/inncn
Aipen-Adria: KongreB der Minderheiten?
Dre 7r/L/7aMmAf//gMr/g ,,70 7///;rc Arhf/?,sgw;rJf;.sc7;r/// /t/pen-A Jr/7/" am verg/mgene// IVocT/enenJe /7/ Jer La^////e/;.s/aJ/ Ve-neJ/g mac/z/e M JenJ/c//.' J/e Lage JerAp/Y/c7;//cLe/; ;//;J eJ;/;/'-.sr/ze// A7/7/JerT/e/te// /7/; 77///////e/; J/CAer ArLe/?.s^er//e/7/AY7/r///, M'e//7/e/ Lere//A 74 L J//Jer <*///.s Je// //////.S7r/r//e/; 7ra//e/t, 7;/yo.s7//-rc/e//, O.s/erre/e/;, 7V//y//r/; ////J Jer /777/) ////ye//7/re/;. .s/eJ/ e/7;e/; ecT/fe// 7'r;//s/e/7; /Or J/p /////////eZ/r /7;.s zrve/7e 7//7/rze7///r e/n/re-ter/Je ArLe/7.sger//e/7/.se//a// J//r.
Uber fnitiative der Prasi-denten der Regierung von Veneto, Dr. Carlo Bernini und des Kulturministers der Republik Slowenien, Vladimir Kavčič, wurde angesichts der bisher zweife!los unter-schatzten Rolle der Minderheiten innerhalb der Arbeits-gemeinschaft eine ..Konfe-renz der Minderheiten des Alpen-Adria-Raumes" vor-geschlagen. Bernini und Kavčič unterstrichen die Notwen-digkeit einer derartigen Kon-ferenz damit, daB gerade die Minderheiten es seien, diesen eine Schlusselrolle in der Ent-wicklung und des Ausbaues der Beziehungen eines „Eu-ropa der Zukunft" zukomme.
Unter dem Eindruck der Protestaktion von Parlamen-tariern der Region Veneto gegen die Trennung von Schulern nach sprachliehen Kriterien an den Sifdkarntner Volksschulen - der .Slovenski vestnik" berichtete in sei-ner Freitag-Ausgabe bereits ausfuhrlich daruber - bildete die Frage der Minderheiten aueh einen der Schwerpunktc der Arbeit des Arbeiterkrei-, ses fur Kultur.
So erklarte Sloweniens Kulturminister Vladimir Kavčič, daB alles, was zum Thema Minderheit gesagt wurde, nieht mit der Zustim-mung alter rechnen konne, wobei er offensichtlieh auf die AuBerungen des stellver-
tretenden Landesamtsdirek-tors, Dr. Unkart.derdasTren-nungsmodell verteidigte, an-spielte.
Kavčič betonte, daB in die Diskussion uber Minderhei-tenfragen die betroffenen Minderheiten aktiv einzubin-den seien, „da in den Berei-chen dereinzelnen Regierun-gen gewohnlich der Stand-punkt der Mehrheit zum Aus-druck komme, der jedoch nicht bindend objektiv sein muB." Kavčič erhielt in diesem Zusammenhang die Zu-stimmung Berninis und ande-rer fuhrender Vertreter aus den Landern der ARGE Al-pen-Adria, so daB man der Einberufung der ..Konferenz einen Schritt nahergekom-men ist".
fn der AbschluB-Presse-konferenz am Samstag nah-
men sowohl der Regierungs-chef der Republik Slowenien Dušan Šinigoj, wie auch Karntens Landeshauptmann Dr. Peter Ambrozy zum Vor-sehlag MinderheitenkongreB Stellung. Šinigoj erklarte, daB man naeh Prufung des Berichtes uber die Minderheiten im Alpen-Adria-Raum uber die Art der nun-mehr vorliegenden Studie be-raten werde, Ambrozy sprach von der ..Einleitung eines Meinungsbildungspro-zesses uber das weitere Vor-gehen hinsichtlich der Beur-teilung des Berninivorschla-ges aus Karntner Sicht."
Bemerkenswert zu diesem Thema war die Aussage des italienischen AuBenministers Giulio Andreotti. In Anwesen-heit des italienischen Staat-sprasidenten Francesco Cossi-ga forderte Andreotti von den verantwort)ichen Politikern der Mitgliedslander der Ar-beitsgemeinschaft Alpen-Adria verstiirkte Bemuhun-gen, um die Assimilierung der in diesem Raum lebenden Minderheiten zu verhindern.
Aipen-Adria-Lander fur Wmteroiympiade 1998!
Der Landeshauptmann von Karnten, Dr. Peter Am-brozy, der Prasidcnt der au-tonomen Region Friaul-Ju-lisch-Venetien, Adriano Bia-sutti. und der Regierungschef der Republik Slowcnien, Dušan Šinigoj, unterbrcitetcn im Rahmen der Jubilaumsta-gung „H) Jahrc Arbcitsge-meinschaft Alpcn-Adria" am vergangenen Woehcnende in Venedig den gemeinsamen
)	At.n: At)K)A
ZMtMAMtfMHm tim AKHHtS<;mH!MT^a)^))i*MtttA w.)M'mtjn\tiA KAitst: zumsK
t'Ha;,"t!)jrr\l<AKA nuitt).ns^^pAMShu'^"-u^
Karnfens Landeshauptmann Dr. Peter Ambrozy ubergab /n l/ened/g den Vors/tz an den Pras/denten der Lombarde/ Dr. Bruno Tadacc/ (ganz rechts/	ro/o Edgar sc/tepu

Vorschlag, die Winterolym piade 1998 in den drei Regio-nen bzw. in Villach (Karnten). Tarvisio (Friaul-.tuliseh-Venetien) und Kranjska gora (Slowcnien) abzuhaltcn.
Der Vorschlag der drei Re-gicrungschefs wird nunmehr an die entsprechenden Zen-tral- bzw. Bundesrcgierun-gen Osterrciehs, Italiens und tugoslawiens, sowie den zu-standigen Vertretcrn des In-ternationalen Olympisehen Kommitces unterbreitet, damit die bcstchcndcn Schwic-rigkeitcn und Bcstimmun-gen, die diese Initiative bisher bloekicrt hahen, aus dem Weg geraumt werden kon-nen. Der Vorschlag grundet auf der Fcststcllung, ..daB wir uns einem Eumpa niihern und somit jede Initiative, die die Vcrbindung Ost-Wcst fdrdert, an Bedcutung gc-winnt", hciBt es in der Erklti-rung der drei Rcgierungs-chefs.
OJC — Seit 34 Jahren fiir gute Nachbarschaft
Die Osterrcichisch-Jugos-lawische Cesellschaft hat seit ihrer Grundung vor 34 Jahren einen groBen Beitrag zu den gut nachbarschaft lichen Beziehungen geleistet. In diesem Geiste finden auch za-hlrcichc Veranstaltungcn statt.
Wie der schcidendc Lan-dessekretar Wcrner M. Press! bei der letzten Landeshaupt-versannnlung in Klagenfurt/-Celovec berichtete, organi-sierte die OJG in den vergangenen drei Jahren elf Ausstcl-lungen, weitcrs fanden za-
hlrciche Veranstaltungcn mit bekannten jugos)awischcn Gruppen sowie viele kultu-relle Exkursionen statt.
Press! war 18 Jahte in der O.IG aktiv, seine Nachfolge-rin wurdc Mttria Euise Wre-sar. Ing. Willi Sereitiigg wur-de als Prasidcnt vviederge-w;ihlt. Sereinigg uberrcichte an Herbert Guttenbrunner das Ehrcnzcichcn der ()JG furdcsscnbcispiclImftcsEn-gagement bei der Organisa-tion det beliebten Dampflok-fahrten. Die kulturclle Um-
rahnmng der Versammlung gestaltete das Vokalense-mhle des slowenischen Kul-turvereines ..Danica".
Zutn AbschluB referierte Slavko Fras, Chcfredaktcur der Zeitung ..Naši razgledi" zum Thema ,.Jugoslawicn in der Zeit der Konsolidic-ruttg". In seinem Vortrng zeichnctc Fras cin schrrcali-stisclic det derzeitigen Situa-tion in Jugoslawien und zcig-te auch Mdglichkeiten zut Losung der schwicrigen Probleme ttuf.
Zdravko Scde//ar?der (tevo) v(
Tudi v Rož
Tudi Slovensko prosveM društvo ..Peter Markovič"' Rožeku je sicer nekolit pozneje izvedlo prireditev „0 ber večer, sosed - Gutj Abend, Nachbar!" To je bi vsekakor uspela priredite namenjena pozdravu sos njega naroda. V imenu prirei telja je veliko število obiskov cev. ki so do kraja napolnili d' rano gostilne na Muti. pozdra prof. Mirko Oraže. Med ude ženci so bili tudi rožeški žup Franci Pischclsbcrger občin odbornik Ludwig Lesjak predstavnik cerkve. Poseb pozdrav je veljal sodelujoč skupinam.
Mirko Oraže in Zdrav Schellander sta na posrečen šaljiv način predstavila sode joče kulturne skupine s tem, sta jih z ..intervjuji" pozvala, sami povedo, kako razviji svoje delo. Dipl. inž. Franc K tnig je občinstvu predsta Andreja Kokota, ki je na priT ditvi sodeloval z branjem svojr _____________________________^
Likovni razstav
Akademski slikar Rudi Hcf potem, ko je razstavlja! v ita^ Veroni, svoje nove stvaritve P
na ogled v kulturni tabe'
Joklnu v Celovcu. Bcnetik ("^ njem posnetku) je svoji razsf naslov ..krave + biki". O ul'
in njegovih delih je na kratko^
voril Vinko Wicser. O tem', kovetn ciklu velja ugotoviti"' značilnost, da izpoved orn^ črte oz. posamezne detajle.
Če je za Bcnetika skopost f. potem za Carolin (slika de^ razstavlja v Galeriji Rože^
PrejTnj/ /cJen .w;u ob/ac/// poročno /ranega ^or/e/avca o r//.s/:a.s';j/ r/;;aaj.sA//; /j/a/rajev z r/<?žč7r;/w g/avarjcm A/?;bro-zy;'ew. Danex pa ohjav/ja/ao p/svno hra/ca, /;/ sr' ajvarja z M("" prer/avanjew, /a &/ po.srcr/ajc osebne v//seo; razw/s//'a-
^	Uredništvo
Nezadovotjstvo nad poetiko..
V četrtek, 17. 11. je klub dunajskih študentov priredil diskusijski večer s koroškim deželnim glavarjem. Tema večera je bila manjšinska politika deželne vlade in koroške socialistične stranke. V nabito polnih prostorih se je po kratkem uvodnem govoru deželnega glavarja razvila zanimiva diskusija o manjšinski politiki v najširšem pomenu besede.
Iz številnih vprašanj in prispevkov klubašov je bilo razbrati nezadovoljstvo s razvojem in vsebino koroške politike. Ambrozy je govoril o liniji deželne vlade in socialistične stranke in iskal rešitev vseh problemov v pomiritvi spločne klime in v prenehanju medsebojnega nezaupanja, kar je po njegovem izključno zgodovinsko pogojeno. Najvažnejše se mu zdi, da ohranimo treznost in skušamo probleme rešiti s pogajanji. Socialistično stranko je orisal kot manjšini najbolj naklonjeno in to trditev podkrepil z argumentom, da o tem pričajo nešteta politična dejanja, pri katerih se je stranka marsikdaj tudi opekla. Rešitev vprašanja manjšinskega šolstva je po njegovem mnenju širok politični konsenz vseh prizadetih in izboljšanje pogojev v zadovoljstvo vsem. O tem naj bi pričala najnovejša statistika prijavljenih otrok k dvojezičnemu pouku. Rezultati pogajanj so pač najmanjši skupni imenovalec vseh političnih moči v deželi, saj si nihče ne more privoščiti političnih odločitev brez privolitve drugih strank. 7. člen ADP je po zakonu izpolnjen, vsebinsko pa ne, ker „dru-gače nam ne bi bilo treba sedeti tukaj".
Manjšinsko politiko je treba izvzeti iz volilne propagande, ker prav lahko eskalira in s tem postane še bolj problematična in nevarna. Od Haiderja se ni
tako jasno distanciral kot Vranitzky, ker si pač politikov drugih strank ne more izbrati sam in je po ustavi obvezan, da z njimi sodeluje. V primeru izgube absolutne večine bi se za deželnega glavarja pustil voliti tudi od svobodnjakov. O-vprašanju Tovarne celuloze Obir pravi, da je vse izrečeno in da čaka samo še na odločitev lastnikov. Njemu ne gre za Obir, temveč za delovna mesta. V primeru, da novega projekta ne bi izvedli, bi obljubljene subvencije pač uporabil za druge možnosti podpiranja prizadetih. Vse manjšinske probleme bi najraje prepustil v obravnavo sosvetu, o< katerem upa, da se bo^ kmalu konstituiral, po potrebi tudi brez predstavnikov ZSO. Njena mesta bi pač izpolnil narodni svet.
Govorili smo tudi o mnogih drugih vprašanjih, vendar se je Ambrozy izogibal detajlov in bi na vprašanja najraje odgovoril z načelnimi parolami. Potožil je, da pri vseh političnih ukrepih v zvezi z manjšino nikoli ni bilo pozitivnega odmeva s strani Slovencev. Iz tega sklepam, da smo pač sami vsega krivi?? Med poslušalci je bilo čutiti močno nezadovoljstvo nad argumentacijo deželnega glavarja, ki nam je skušal Koroško prikazati kot manjšini najbolj naklonjeno deželo.
Če povzamem diskusijo, se ne morem otresti suma, da se tudi v bodočnosti ne bo kaj spremenilo, pa čeprav nam politiki na takšnih večerih zatrjujejo, kako dobro nam želijo, v resnici pa vse besede odmevajo v prazno in vsakih par tet nas bodo spet prikrajšali za kakšno pravico. Takšen je pač svet. Verjetno bomo še dolgo čakali na pozitivnejšo preusmeritev manjšinske politike. Da jo bomo le dočakali!!!
Rudi Urban, Dunaj
R AXP!S
Društvo GLASBENA ŠOLA razpisuje mesto
administratorja
Pogoji ra zaposlitev:
#	zaključena trgovsko-gospodarska izobrazba
#	znanje obeh deželnih jezikov
*	znanje strojepisja in knjigovodstva
*	smisel za samostojno pisarniško delo in za organizacijo
#	mobilnost (avto ali vsaj vozniško dovoljenje)
*	osebna zavzetost za glasbeno izobraževanje naše mladine Interesenti naj pošljejo prošnjo skupno s spričevalom in življenjepisom na naslov:
Društvo GLASBENA ŠOLA - Mikschallee 4 - 9020 Celovec
Ob drugem de!u Kreiskyjevih spominov:
„V toku politike"...
/n//ac//'a s/JOfu/u.sTre /;?erafnre v A v.str/j/ m Evropi sj;/o/; je p ostaja/a v zac/nj/; /ca/; že razjez/j/ca,' c.sabr/o, Za' s; je <7on;/š7a/, <7a /o; a soc/o/va/coor Z; a j povedat/, je nase/ svojo za/ož/ro ter taZso nn/e// totte pap/rja /tt bra/ccr?; Zrrade/ eas. Pravtjo, da Zzjente potrjujejo pravdo, /tt rrted taZte /zjettte ttedvoatatto so<7//o Z/re/.sZajcv/ .sponnn/, Zra/er//t drug/ de/ .so ttedavtto Zz.s7/ v sZtupt;; /zdaj/ za/ož/t .S/e d/e r/ /7ret?; av r <& .Se/tertat; z nas/o von; „V foZstt po//t/Zte" /„/rr? .Strott; der Po/d/Zt"j.
Medtem ko se je v prvem delu svojih spominov „Med obdobji" („Zwischen den Zeiten") ukvarjal s svojimi začetki na avstrijskem političnem odru v prvi republiki, s svojim delovanjem v ilegali v času avstrofašizma ter pozneje v švedskem pregnanstvu in jih zaključil nekako s podpisom državne pogodbe leta 1955, se v drugem delu posveča v bistvu svojemu delovanju v času, ko je bil avstrijski zunanji minister ter opozicijski vodja avstrijskih socialistov do nastopa socialistične samovlade pod njegovim kanclerstvom.
Spomini iz tega obdobja segajo od uradnih in neuradnih srečanj z ameriškimi predsedniki Trumanom, Eisenhowerom, Kennedy-jem, Nixonom preko Carterja do Reagana pa tja do mogotcev druge supersiie Hruščova in Brežnjeva ter domala vseh važnih politikov zahodne Evrope, ki jih zelo duhovito in angažirano opisuje in karakterizira.
V posebnem poglavju opisuje svojega konjička v zunanji politiki: problem bljižnega in srednjega vzhoda ter s tem v zvezi palestinsko vprašanje (katerega razvoj prav v zadnjem času potrjuje njegovo daljnovidnost iz sedemdesetih let).
Bolj teoretsko je njegovo razglabljanje o vprašanju antisemitizma, rasnih teorij ter bodočnosti izraelske države; to je morda najšibkejše poglavje tega drugega zvezka, saj Kreisky poskuša v nejm razložiti svoj odnos do judovstva ter s tem v zvezi do svojega lastnega izvora. V več-desetstranskih razglabljanjih se odpoveduje cionizmu kot ideoligiji judovstva, hkrati pa se prizadeva dokazovati mož-
nost in nujnost judovske asimilacije s strani tako imenovanega gostiteljskega naroda. To so vsekakor misli, o katerih je vredno razmišljati, ki pa nikakor ne zadoščajo in ne morejo veljati za dokončno spoznanje.
Nas Slovence zanima seveda Kreiskyjev pogled na. koroško problematiko, ki ga orisuje zlasti v poglavju o Južni Tirolski (!). Tu prikaže nekaj podrobnosti, o katerih je slovensko zgodovinopisje sicer že vedno domnevalo, ki pa jih še nismo slišali od avstrijskih politikov. Kreisky dobesedno citira „z!obne jezike, ki trdijo, da je bila socialdemokratom (v letih 1918 -1920) ohranitev enotne Koroške boj pomembna kot pa ohranjanje enotnosti Tirolske, in da so bila za to odločilna politična razmišljanja. Pridobitev (nemške) južne Tirolske bi namreč zacementirala konservativizem v novi republiki, medtem ko je bila južna (slovenska) Koroška socialdemokratska trdnjava. Tako razmišljanje vsaj podtika takratnemu avstrijskemu zunanjemu ministru Ottu Bauerju, kateremu je v koroškem vprašanju uspelo na avstrijsko stran pridobiti Italijo - na račun avstrijske odpovedi Južne Tirolske (?) Tu prenehajo - značilno -Kreiskyjeva razmišljanja o tem pomembnem avstrijskem zgodovinskem poglavju. Sledijo pa še nekatere ironične, opolzke iskrice na račun Koroške in Korošcev, ki jih, ker menda tako radi kavsajo, imenuje vse v vsem „ein nicht unbedingt unsympathisches Volkchen". Koroška duša, kaj hočeš več?
Avtorju pa se pripetijo tudi spodrsljaji freudovske narave: ko npr. opisuje bivšega
Av/or knj/ge Bruno Kre/sky
avstrijskega predsednika Franza Jonasa in ko hvali njegove lastnosti in sposobnosti, upravičeno ožigosa takratno ljudskostrankino propagando proti socialističnemu predsedniškemu kandidatu. Toda kako? Dobesedno piše: „Umso graBlicher waren die personlichen Verunglimpf-ungen, die aus den Reihen der Konservativen liber ihn (Franz Jonas; F. Z.) und seine Frau verbreitet wurdenJ Strašna so bila obrekovanja, ki so jih zoper njega in njegovo ženo razširjali iz konservativnih vrst. „Kaj pa so konservativci tako hudega, strašnega razširjali o Jonasu in njegovi ženi? So se morda vtihotapili v spalnico ter razgalili perverznost njunega spolnega življenja? So razširjali, da je kandidat kdajkoli ukradel kak zlat pribor? Bralec je ob teh Kreiskyjevih besedah radoveden in v prihodnjem stavku izve za to strašno propagando konservativcev: „Zum Beispiel behaupteten die Propaganda, daB er zu Hause mit seiner Frau tschec-hisch spreche!/Propaganda je npr. trdila, da doma s svojo ženo govori češko!" se razburja Kreisky.
Vsekakor: spomini češko-judovskega velemeščanskega asimilanta ter fascinantnega socialdemokrata in državnika druge polovice našega stoletja so vredni branja.
dr. Franci Zwittcr nd.
Krcisky, Bruno: !m Strom dtr PoMik. !)er Mvmoircn *wvitcr Tei). Bt-rlin, WicM. Xurich !VHH.426*tr.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 24.11.1988			
za 1 ameriški dolar	$	dobite (šil.) 11,80	plačate (šil.) 12,40
za 1 angleški funt	t	21,60	22,80
za 100 franc, frankov	f	200,50	210,50
za 100 ital. tir	Lit	0,92	0,97
za 100 dinarjev	DIN	0,20	0,28
za 100 švic. frankov	sfr	828,00	848,00
za 100holand. guldnov	Hfl	615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,20	710,60
f**S Posredujeta: Posojiinica-Bank			
****	Zveza-Bank, Cetovec			
)	2	5	2!	37	39	(6)	!X2	!X)	22< XX2
Joker: 390873	b.j., Stava:3:l,0:0, 1:4, 1:0 h.j.
SLOVENSK!
VESTNIK
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 18.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 1,500.000 dinarjev.
< MLADINA
Z omejenim jamstvom
Avstrijske pa tudi druge duhove že deset iet razburja „Erste Allgemeine Verunsi-cherung", katere zarodki so biii skromnejši od današnjega ansambia. Najprej sta v bistvu nastopata samo dva čiana, toda že takrat je biio iz besedi), ki jih piše č)an in ustanovitelj EAV Thomas Spitzer, čutiti, da tej formaeiji ne gre )e za )epe balade in trde rockarske skladbe, temveč da jim je najvažnejša izpoved besedila.
Dejansko je v bistvu nenavadno, da se v Avstriji v sam vrh hit-lestvice uvrsti glasbena skupina, ki poleg šaljivega nasmeška vsemu in vsakemu - tudi samemu sebi -posreduje tudi pikro kritiko ustaljene politike v Avstriji. Znani kritični popevkar Sigi Maron je ta podvig v pogovoru z nama označil kot posledico dejstva, „da so glasbeni producenti pač opazili,
da je mogoče tudi z avstrijskimi pevci in skupinami napraviti denar."
Tudi za to izpovedjo se skriva nekaj resnice, saj je skupina EAV narasla v pravo „podjetje", katerega turneje zahtevajo mnogo finančnih sredstev. Ta pa skupina prejema deloma od založnika, ki tzdaja njihove plošče, deloma pa tudi od privatnih firm. In določene odvisnosti od teh „podpiralcev" so se ustrašili celo člani skupine, ki se po izjavah ustanovitelja Spit-zerja „zdaj borijo proti razprodaji vsebine in temeljnih načel svojega ustvarjanja."
Priznati moramo in veseli nas, da skupina v tem tudi uspeva, in da tudi v novejših skladbah ne manjka pikrosti na račun oživljanja nacizma v Avstriji, ..pozabljivosti" Kur-tija,... Pri svojih nastopih pa so člani skupine vedno v stanju, da izpovedo svoje mnenje tudi v zvezi z najnovejšimi
pojavi v avstrijski in mednarodni politiki (v Bekštanju so kritizirali tudi netoleranten odnos uradne politike do manjšin).
EAV nudi vsaki socialni plasti svoje. Povrhu tega pa zna svoje pesmi ob nastopih tako privlačno ponuditi, da jim je tudi za posebno ploščo ob 10-letnem jubileju zago-tavljena najmanj platinasta plošča. Nova plošča ima naslov „Kann denn Schwach-sinn Siinde sein?" (Je lahko slaboumnost greh?) - zagotovo si bo osvojila mnogo pristašev, pa tudi kritikov ji seveda ne bo manjkalo. Denimo bavarske politike, ki so prepovedali predvavanje pesmi „Burli" proti jedrskim elektrarnam ali pa nekatere avstrijske politike, ki so se obregnili ob pesem proti ..Kurtiju" in skoraj odpustili urednico ORF, ker je to pesem posredovala po radiu.
Mp. Ma
Pevec /n k/o vn skup/ne EA1/; K/a us Eber/iarf/nger	sw«. Mo/iar
Ponudba S!ovenskega vestnika
Športni referat mestne občine Celovec v sodelovanju s športnimi društvi in bančnimi ustanovami tudi v novem letu nadaljuje s ..kombiniranim mladinskim abonmajem 1989". Ugodnost je namenjena mladostnikom do dopolnjenega 15. leta starosti, vajencem, študentom in vsem, ki služijo vojaški rok. Za samo 100 šilingov lahko obiščejo petnajst športnih in kulturnih prireditev, deloma brezplačno, deloma po znižani ceni. Z omenjenim blokom lahko brezplačno obiščejo nekaj tekem v raznih športnih panogah, nadalje je možen enkraten brezplačni obisk javnih drsališč, nenazadnje pa imajo še brezplačno tekmo v minigolfu v Centru za prosti čas Europapark".
Nadalje blok vsebuje tudi devet vpisov v dobro z različno vrednostjo. S tem pa imetnik bloka med drugim lahko obišče hokejsko tektpo KAC, gre plavat v pokrito kopališče v Celovcu, obišče dve predstavi mestnega gledališča, kinopredstavo v kinocentru Wulfenia ali pa gre na sladoled k znanemu celovškemu sladoledarju. Glasbeno usmerjenim se obeta tudi obisk koncerta Glasbene mladine Avstrije.
Z blokom za 100 šilingov si lastnik lahko prihrani do 1000 šilingov, kolikor znaša vrednost vseh vstopnic. Naklada znaša 500 komadov, bloke pa lahko kupite pri športnem uradu in uradu za tujski promet pa tudi pri nekaterih bančnih ustanovah.
Mladince, ki berejo Slovenski vestnik, pa čaka posebno presenečenje: v uredništvu imamo namreč dva taka bloka, ki ju bomo brezplačno izročili tistima dvema, ki se bosta s tem člankom prva zglasila v našem uredništvu v Celovcu. TarviserstraBe 16. Torej pohitite, splača se!
Pr; nas/op/b EAl/zaž;V; /ud; oc/er.' pa/me, farzan/ /n razne f/pure /z pene so paša tud; za oč;.
Mis!i ob pesmih F. HaAietja
Af /ud; .s/o ven.sk; pe.su/k	//u/uer jr pr; Zu/ož/n Druvu /z;/;;/
svojo prvo z/urko „/;;d;go", s ku/ero posreduje svoje pro6/ewe ndudostrdku, ,?e ;;;oč;;eje pa seveda svojo poz/c/jo v draf/d. tVa predsvnvdv; z/drke pa je o Panjana sprrpovor;7a Maja /7ader/ap. san;n že uve/jnv/je;;n udndZaska av/or/ca. De/ njene predstavitve o/<jav/ja;no v sp odda do tud; varn, da se mogoče /e poskus/te v /;te-rarnem astvarjanp;.
Kaj se v človeku dogaja, ko stopi v karnevalski svet zabavišča, zrcalnih kabinetov, vrtiljakov in bleščečih izrodkov neke človeške fantazije o igri, zabavi, o strahu, o krutosti, ki pa je vendarle samo igra? Verjetno je razburjen in verjetno le nekoliko v strahu, da se ne hi za določen čas popolnoma spozabil, razdal, a zdi scu jasno, da sc bo iz teh vrtincev vrnil spet čil in zdrav, neokrnjen v neki
vsakdan, kamorkoli že. In tako, se mi zdi, je stopil Fabjan Hafner v literaturo in pesništvo, spočetka igrivo in spogledljivo, potem pa je šlo kar naenkrat bridko zares in igra ga je potegnila vase. Njegova prva pesniška zbirka ..Indigo" je grajena v smislu tega spiralnega kroženja v center pesmi, ali bolje rečeno, v center hrepenenja po resnični poeziji.
Zamenjave, zamenjave, bi
INDIGU
lahko rekli po Debcljakovo o prvem ciklu pesmi. So čutila, ki gredo v zamenjavo in je duša v glavi, ki se tam kar ne more sprostiti, pa bi se lahko, vse preveč je razpršeno bistvo in tisti neodkriti jaz, okoli katerega v strogem redu krožijo vprašanja. A slutnja, da je on sam morda celo več kot pesem, je že skorajda trditev. Tako se sestavljanje jaza, ki ga tukaj ne bom freudovsko interpretirala, nadaljuje. Kdo sem torej, drug, drugačen, isti, enak, sem odtis nečesa, nekoga, je to, kar pišem samo prepis, brisanje lastne pisave?
In kaj je indigo, papir za prepise in odtise, kopije, je modra barva, modrina, v kateri se stapljajo tišina, stalnosti, negibnost, saj je modra barva že od nekdaj fascinirala umetnike, ki so iskali v njej svoj
odtenek sinjene...
Vprašanja, ki jih postavlja Fabjan Hafner so vprašanja o avtentičnosti zapisa in sedaj seveda leži na jeziku, da gre pri tem za fenomen postmoderne, a če bi dala zbirki ta pečat duha časa, ji ne bi storila nič dobrega, obratno, pohodila hi njegove krhke pesmice. Bolje, da rečem, da v gledališču znotraj platnic pesnik na novo uporablja poetske rekvizite moderne, da se zrcali v nekem imaginarnem in lokalno zaznamovanem, koroškem prostoru poezije in govori o svojem hrepenenju po pesmi, po sebi.
V drugem delu zbirke pa je pesnikovo spoznanje v tem, da je njegova aktualna pozicija v literaturi in pesništvu samo rezime le-te. Pesmi so kratke in na videz slogovno preproste, jasne, obenem pa drzne.
Na zasedatiju De!ovne skupnost! A!pe-Jadran prouči!) možnost skupne o!impiade
Zimske igre ob tromeji?
SLOVENSKE
VESTNIK
ŠPORT
Če b/ i/o po o/p' pret/^er/n/Ztov v/r:r/ /1/ r/c/ /; /)c-./ / / / p.s A e ^rnpne, .S/ovc-/o Xoro^e, bomo /me// /e/o 79^ o/? /romep z/m.s/cc o//wp//,sA:e /gre.
Delovna skupnost Alpe-Jadran, ki je konec tedna zasedaia v Benetkah, se je med drugim ukvarjala tudi z zanimivim športnim projektom, katerega naj bi izvedle deželi Furlanija-Julij-ska krajina Koroška in republika Slovenija. Gre za načrt skupnih zimskih olimpijskih iger leta 1998. Njihova skupna izjava:
„Koroški deželni glavar Peter Ambrozy, predsednik avtonomne regije Furlanija-Julijska krajina Adriano Bia-sutti in predsednik IS SR Slo-
venije Dušan Šinigoj, ki se udeležujejo plenarnega zasedanja skupnosti Alpe-Jadran, predlagajo, da bi zimske olimpijske igre 1998 izvedli v teh treh regijah, oziroma v Beljaku (Koroška), Trbižu (Furlanija-Julijska krajina) in Kranjski gori (Slovenija).
Ta predlog bomo zdaj posredovali ustreznim zveznim vladam Avstrije, Italije in Jugoslavije ter pristojnim zastopnikom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Tako bo mogoče odstraniti težave in predpise, ki to iniciativo še
ovirajo. Predlog smo sprejeli ob ugotovitvi, da se približujemo Evropi brez meja, s tem pa pridobiva na pomenu tudi vsaka iniciativa, ki podpira združevanje vzhoda in zapada."
S to izjavo je pravzaprav že stara zamisel končno dobila svojo prvo uradno obliko. Prezgodaj je še, da bi možnosti za izvedbo tega predloga lahko konkretno ocenjevali. Seveda je tudi v tem primeru potrebno, da se že od samega začetka dalje v razpravah uveljavi tudi enakopravnost vseh partnerjev. Da se ne bo zgodilo kot se je npr. ob svetovnem kolesarskem prvenstvu, ko se je Villach pojavil kvečjemu še kot Villacco, nikoli pa ne kot Beljak.
Andrej Mohar
KAC g!adko premaga! Fe!dkirch - Be!jak zgubi!
Največkratni avstrijski hokejski prvak KAC (slika zgoraj) je v prvenstvu v nedeljo gladko premagal moštvo iz Feldkircha z 9 : 3 in si tako že zagotovil najmanj tretje me-
VESTi
Nogomet:	Ljubljanska
Olimpija je za Bežigradom v prvenstvu 2. jugoslovanske zvezne lige premagala Sutjesko s 3:2.
Šah: Po 12. kolu šahovske olimpijade v Solunu vodita tako pri ženskah kot pri moških ekipah Sovjetske zveze. Razvrstitev: moški-1. SZ 34, 2. Anglija 31, 3. Filipini 29,5. 4. ZDA. Nizozemska, ČSSR, Jugoslavija po 29 točk;ženske - 1. SZ 29, 2. Madžarska 28.5, 3. Jugoslavija 23 točk.
Namizni tenis:	Na 1
masters-turnirju v Barceloni so slavili Švedi. Zmagal je Erik Lindh pred Jan-Ove-Waldnerjem in Mihaelom Appelgrenom, Četrti je bil Poljak Andrzej Grubba. ki igra za Stocke-rau.
Smučanje:	V ženskem
veleslalomu v Les Menui-resu je včeraj zmagala Švicarka Vreni Schneider pred Avstrijkama Anito Wachter in Ulriko Maier. Svetova je bila šesta.
sto v osnovnem delu prven- ko bodo štiri najbolje uvr-stva. Sploh je letošnje prven- ščena moštva odigrala interne stvo vsaj v začetni fazi dosti tekme vsako z vsakim, ki nezanimivo, saj bo do prave bodo odločale o dokončnih odločitve o naslovu prvaka uvrstitvah. Zato je še vse odp-prišlo šele v zaključnem delu, rto.
Lettkemann tokrat od!ičen - zmaga!
Werner Lettkemann, koroški namiznoteniški prvak, ki v koroški ligi igra za Sele, seje očitno ujel in tako v zadnji tekmi Selanov proti moštvu Volkendorf A bistveno prispeval k zmagi svojega moštva. Vse tri tekme je gladko zmagal, ker pa je tudi Ramovš poskrbel za presenečenje, ko je premagal Gietlerja celo s „šuštarjem", so imeli Selani zagotovljen vsaj remi. Eno zmago pa je prispeval tudi Zdravko Smrtnik, tako da so Selani zastuženo slavili s 6 : 4.
Uspešna je bila tudi druga
ekipa Selanov v spodnji ligi, saj je pravzaprav neprikčako-vano premagala Wolfsberg s 6:4. Najzaslužnejši je bil tokrat Seppi Kocmanek, kije s tremi točkami zagotovil
zmago, še posebej, ker je Stane Bec tokrat popolnoma odpovedal. Očitno še ni našel pravega loparja, tako da je igral zelo spremenljivo, Dve zmagi si je priboril tudi Mirko Oraže, ki je skupaj z Becom odločil tudi dvojico.
Odlični so selski šolarji: Aleksander Mak, Horsti Olip in Mihi Pavlič so na koroškem prvenstvu osvojili 5. mesto!
Koroška !iga
1.	Wolfsberg
2.	Bodensdorf	7	5	2 0	41:18	12
3.	Sele	7	5	0 2	32:30	10
4.	ASC Celovec	7	3	2 2	32:30	8
5.	Landskron A	7	3	13	33:27	7
h. Volkendorf A	7	3	13	30:33	7
7.	KAC Celovec	7	2	2 3	32:33	6
8.	Volkendorf B	7	2	0 5	22:36	4
9.	Kotmara vas	7	10 6	24:40	2
10.	Landskron B	7	0	16	13:42	1
SMa* /Vb/v
Leon/iard Sfock /e b/7 na;bo//š/ Avsfn/ec.
Spodbuden začetek
Začetek tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju je bil za avstrijske smučarje dosti spodbuden. Tako se je v ženskem super-veleslalomu med petnajsterico, ki prinašajo točke za svetovni pokal uvrstilo kar sedem Avstrijk, od tega pa sta Ulrike Maier in Anita Wachter stopili na zmagovalne stopnice, saj sta zasedli drugo in tretje mesto. Hitrejša od njih je bila samo Carol Merle iz Francije, ki pa ni sodila v ožji krog favoritinj. Ekipno so se Avstrijkam v tem prvem tekmovanju še najbolj približale tekmovalke iz Zvezne republike Nemčije, ki so zašedle tretje in osmo mesto, Avstrijke pa so prevzele vodstvo z 58 točkami.
Dan navrh je ta uspeh žensk hotela ponoviti tudi moška reprezentanca, kar pa ji ni pov-
sem uspelo. Kljub temu pa je razveseljivo, da se je pet tekmovalcev uvrstilo med 3. in 11. mestom, izmed njih pa je bil gotovo najsrečnejši Leonhard Stock, stari in izkušeni tekmovalec, ki je za švicarskem smučarskim „kraljem" Pirminom Zurbriggnom in Francozom Frančkom Piccardom zasedel odlično tretje mesto. Dobri osmi je bil specialist za smuk Helmut Hoflehner, ki je v petek zvečer povzročil hudo prometno nesrečo, v kateri sta bila težko ranjena tiskovni referent Č)DK Gottfried Jaki in njegova žena. Po prvih dveh tekmah vodi v moštvenem seštevku Avstrija s 102 točkama pred Francijo (58), ZRN (54), Švico (44) in Italijo (14), Od Jugoslovanov je presenetil mladi Robert Žan, ki je zasedel 16. mesto.
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Šahovska natoga št. 49
KASPAROV-VAN DER W!EL/Amsterdam 1988
Na diagramu je pozicija, ki je nastala po 25. potezi črnega v omenjeni partiji. Oba nasprotnika sta skoncentrirala svoje figure na daminem krilu. Vendar pa ima Kasparov zaradi odprte d linije in
a b c d e f g h
aktivnega lovskega para prostorosko prednost. Naloga reševalcev je, da poiščejo kombinacijo, s katero je Kasparov zlomil odpor nasprotnika.
Rešitev naioge št. 48
Za uspešen napad na črnega kralja je pomemben že prvi šah z damo.
t.Dh5+ ! Kf8 xEdin poteza, na t...KhM studi mat na osmi vrsti. 2. Dc5+ !
KgS Tudi sedaj ne gre 2...De7 zaradi šaha na osmi vrsti. 3. DcS+ DfS 4.Lf7+M Poanta kombinacije belega, ki se po zaslugi kmeta na f5 zaključi z matom po izsiljenem 4...Kt7: 5.De6 mat! Poučen primer delovanja dame in lovca.