Leto XXII., št. 166 Ljubljana, četrtek 2). julija 1942-XX Cena cent. Upravtuitvo. uiuciiaaa. t*uccimjeva ulica S. Telefon te. 11-22. 31-23. 31-24 inse racaj oddelek: Ljubljana. rticanijeva ali-ai 5 - Telefoo fc. 31-23 31-26 Podružnica Novo mesto: Ltubljaaska cesta 42 Rafuni: a Ljubljanske pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu šilec. Z ladje so izkrcali večje število mrtvih in ranjenih. Nemška letala nad Anglija Stockholm. 22. julija d. V noči na sredo so nemška letala napadla več krajev v vzhodni Angliji. Londonske informacije o teh napadih, o koliko«- so bile davi na razpolago. ne vsebujejo se podrobnosti o povzročeni škodi. Berlin. 22. julija d. V izvidniških po«!et!h. ki so jih izvedla nemška letaila v ponedeljek nad angleškim vodovjem in nad obalnim področjem Anglije, je bil vzhodno ol Dea.la napaden britanski polagalec min. Kakor je bilo objavljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so se vsa v teh poletih angažirana nemška letala z dobrimi rezultati vrnila na svoja oporišča. Berlin, 22. jul. d. Včeraj in preteklo noč je nemško letalstvo nadaljevalo oborožene izvidniške operacije nad angleškim otočjem in okolišnim vodovjem. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so nemška letala med drugim iznenada napadla veliko radijsko postajo na otoku Wight. Včeraj so posamezna britanska letala skušala preleteti zapadne zasedene pokrajine, bila pa so v vseh primerih zavrnjena. V letalskih spopadih so bila 3 sovražna letala sestreljena. Upokojitev angleškega letalskega maršal Stockholm, 22. jul. d. Britanska informacijska služba javlja po poročilih londonskih dopisnikov švedskih listov, da je bil na lastno željo upokojen britanski letalski maršal sir Hugh Dov/ding. Kot britanski letalski maršal je Dowding vodil izgub polno usodo britanskega letalstva zadnji dve leti, prej pa je bil poveljnik lovskega oddelka britanskega letalstva. Francoske ugotovitve o posadki na otoku Maystte Vichy, 22. jul. d. Iz francoskega informacijskega ministrstva javljajo, da po izjavi francoskega generalnega guvernerja na Madagaskarju niso točne britanske vesti, da bi bilo na otoku Mayotte, ki so ga okupirale britanske sile, kako francosko podmorniško oporišče. Prav tako je generalni guverner Madagaskarja zanikal, da bi se podmornica posluževale kot oporišča otočne skupine Komore. Nadalje demanti-rajo s francoskega uradnega mesta, da bi bila kdaj na otoku Mayotte kaka francoska vojaška posadka, o kateri trdijo britanske vesti, da so jo izročile iz borbe s spretnimi operacijami britanskega vojaštva. Na otoku Mayotte je bila le polieija, ki so jo tvorile čete .domačinov. Sovjetski odpor pri Rostovu zlomljen Spodnji Don na široki fronti prekoračen — Italijanske čete zasedle premogovno področje Krasni] Lug Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. julija. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Po načrtu je bil odpor sovražnika v prostoru Rostova zlomljen. Nemške in zavezniške čete so pred utrjenim mostiščem, ki se razprostira v polkrogu okrog mesta. Vzhodno od Donca je spodnji tok Dona na široki fronti prekoračen. Italijanskim oddelkom je uspelo v zasledovalnih borbah dne 19. julija zavzeti važni premogovni revir Krasnij Lug. Pri tem so zajeli številne ujetnike in znaten vojni plen. V velikem lokn Dona nudijo slabejše sovražne skupine samo še nekaj odpora. Severno in severnozapadno od Voroneža so bili sovražni napadi po hudih borbah zavrnjeni. Pri tem je bilo uničenih 25 sovražnih tankov. V zaledju srednjega odseka je uničenje nadaljnjih sovražnih skupin končano. Južno od Ilmenskega jezera in pred mostiščem na Volhovu je bilo več sovražnih napadov zavrnjenih s krvavimi izgubami za sovražnika. Pri tem je uničila posadka mostišča 31 sovražnih tankov, po večini v borbi iz največje bližine. Na visokem severu so strmoglave! napadli sovražne baterije na Ribiškem otoku. Od 8. do 20. julija je izgubila sovjetska vojska 829 letal. Od teh jih je bilo sestreljenih v letalskih spopadih 640, protiletalsko topništvo jih je sestrelilo 62, oddelki vojske 9, ostala pa so bila uničena na tleli. V istem času znašajo nemške izgube na vzhodni fronti 71 letal. Po vojaško brezuspešnih podnevnih mo-tilnih napadih posameznih angleških bombnikov na zapadno nemško ozemlje so angleški bombniki v pretekli noči vrgli večje število zažigalnih in eksplozivnih bomb zlasti na mesti in okolico Duisburga in Morsa. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Šest izmed napadaj očih letal je bilo sestreljenih. V teku napada lažjih pomorskih edinic v Rokavskem prelivu ni bila potopljena samo vodilna ledja angleškega brzega pomorskega oddelka, marveč je bilo poškodovanih tudi šest torpednih brzih čolnov, izmed katerih so se štirje potopili. Nemški lovci na podomornice so potopili še eno angleško topničarko, pri čemer so zastavo zaplenili in zajeli tudi nekaj ujetnikov. Korvetni k? pitan Wunderle, ki je vodil zaščitni oddelek nekega konvoja, se je po izvršeni nalogi s svojim oddelkom vrnil na oporišče brez izgub. Ob nizozemski obali je mornariško topništvo sestrelilo 5 angleških letal. Oddelek lovskih letal št. 54 je od začetka vojne sestrelil 2500 sovražnih 'etal. Nemško prodiranje proti spodnjemu Donu Berlin, 22. jul. s. V priistojn-Th vojaških krogih poularjajo, da je nemško vrhovno poveljništvo zopet enkrat opustilo svojo običajno rezerviranost, ko je dalo jasno razumeti, kakšen je dejanski položaj v južnem odseku vzhodnega bojišča in kakšni bodo verjetni bližnji nadaljnji razvoji na tem področju. Jasno je, da so zmagovite čete v naglici zasedle področje Dona tudi v smeri proti njegovemu izlivu, kjer leži Rostov. Nadalje poudarjajo na istem mestu ollični demanti vseh iluzijonističn h trditev sovjetske in angleške propagande, ki bi rada dopovedala, da se je v odseku pri Voronežu posrečilo boljševikom odvzeti pobudo Nemcem. Zanimiv je vojaški komentar, ki pravi: LTspehi, ki so jih dosegle nemške in zavezniške čete, izhajajo, kakor se vedno dogaja v pc ^brih primerih, tudi iz napak sovražnika. Glavne njegove napake so bile, da je žrtvoval množice ljudi in ogromne količine vojnih potrebščin v teku zimske bitke, da je začel preventivno ofenzivo na področju pri Harkovu, ki se je spremenila v sovjetski poraz, da je slepo zaupal neprimernim obrambnim sistemom, in končno, da je mislil, da bo lahko postavil proti nemškemu prodoru orožje prostora, kar je bi'o ozadje strateškega umika v velikem slogu. Glede na včerajšnje izredno poročilo, ki poioča o potopitvi nadaljnjih 16 sovražnih ladij s 104.000 tonami, poudarjajo na pristojnem mestu, da je 7 izmed uničenih ladij pripadalo konvoju z vojnimi potrebščinami namenjenimi na afriško bojišče. V nekaj Ineh je torej nemškim podmornicam uspelo potopiti kakih 12 ladij, ki bi morale prepeljati v Egipt tanke, topove, letala in strelivo, kar vse general Auchinleck nujno potrebuje. Vsekakor so te izgube zelo resne. K sreč.', pripominjajo ironično v Berlinu, je neki ameriški graditelj sprožil duhovit predlog, nai se namreč vse ladje-de!n;ce spremene v tvornice gigantskih prevoznih letal. 5000 teh letal bi namreč moglo prepeljati v 13 urah iz Zedinjenih držav na britansko otočje 770.000 ton vojnih potrebščin ali pol milijona vojakov. Nemčija bi z vsemi svojimi podmornicami ne mogla proti tem letalom ničesar ukreniti. Zanimivo je, da je ta predlog stavil Henry Kai-ser, eden izmed organizatorjev načrta pomorskih gradenj, ki ga je oiobril Roose-velt. Očividno torej ta organizator nima več zaupanja v uresničenje tega programa. Nadaljnji umik sovjetske vojske Ankara, 22. jul. d. Nadaljnji umik sovjetske vojske jugovzhodno od Vorošilov-grada .ie bil objavljen v dodatku k včerajšnjemu o polnoči objavljenemu sovjetskemu vojnemu poročilu, v katerem je rečeno, da so se morale sovjetske čete pred neir-škim pritiskom na prostoru pri Voroši-lovgradu umakniti dalje proti jugovzhodu. Moskovsko priznanje pcraaov ^"'•n, 22. julija. Runki poraz se po samih iiir nacijah iz Mcekve, ki zvene krt obupni alarmantni klic anglosaškim zavezn kom. kaže vedno bolj jas-en. Ako izvzamemo moskovska uradna poročila, k.i so brez vseka-kršne vsebine, te informacije dovoilj jasno prikazujejo dejanski vojaški položaj, ki je za Rusijo katastrofalen, čeprav ne smemo iskati vzrokov v številčni podrejenosti ki bi si je v ostalem ne mogel razlagati nihče, ki je verjel prejšnjem trditvam Moskve, po katerih naj bi bile nemške vojske preteklo zimo zdecimirane, na drugi strani pa pri-nravljene ogromne ruske rezerve, ki naj bi zadale sovražniku leto«, poleti smrtni udarec. Ne glede torej na vzroke sedanjega vojaškega položaja zbu;ajo v sovjetskih informacijah pozornost ugotovitve dejstev. Ko glasilo sovjetske vojske »Krasnaja zvezda« piše. da se je težišče bitke premaknilo na področje severno od Kavkaza, samo ugotavlja stvarnost, kakršna je nastala po poslednjih bitkah, ki so prisilile ruske čete k umiku. Obramba Kavkaza je za Timoženka izredno važna, a tudi izredno težka naloga, kaiti na razpolago ima le ostanke svojih čet, uničenih v prejšnjih porazih. Po sedanjih informacijah, lei prihajajo iz Moskve, se sovjetski umik baje vtršd y redu. Seveda je treba to informacijo preceniti po njeni dejanski vrednosti Ni si namreč mogoče misliti, da bi poraženi general priznaj, da njegove čete beže. Ako pa tega ne priznava Timotenko. že skoro priznavajo dopisniki agencije »Exchange Telegraph«, ki ne govore več kakor doslej o bojih zadnjih zaščitni c, ki naj bi varovale umik Timošenkove vojske, temveč poudarjajo, da je »stik s sovražnikom prekinjen«. To pomeni, da se ruske čete ne borijo več, temveč beže. Po poročilih iste agencije je najbolj nevaren položaj vzhodno od Rostova, kjer sta dve nemški oklopni koloni prodrli v stepe «»b Donu. potem ko sta zasedli Katsi in Jer-makorskajo. Rostov napada vojska generala Dietricha, ki napreduje v smeri od Tagan-roga, med tem ko se armada Schwedleja pomika vzdolž obale Dona in je prispela že v bližino rostovskih predmestij. Domnevajo, da se bo Timošenko še nadalje umaknil, samo. da bi rešil svojo vojsko za obrambo Kavkaza, Londonski poročevalec lista »La Suisse« pa takole prikazuje položaj po angleški sodbi: Boje se. da bi se sovjetski umik izvršil v obliki pokreta z glavnim ciljem okoli Rostova. Ogroženj- Stalingrada bi postalo zelo nevarno in bi ga bilo težko ubraniti, ogražanje področja bolj proti jugu, v smeri proti Novorosijsku in Krasnodaru pa bi postalo zelo resno. Tudi ruski krogi v Londonu priznavajo resnost položaja, vendar pa upajo, da bodo Angleži in Američani izvršili nov pritisk na nemški vojni stroj. (Stampa Sera.) Nemške čete v Voronežu Berlin, 22. jul. s. Vsi današnji listi objavljajo zemljevil bojišča na področju pri Voronežu po včerajšnjem uradnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva. Iz dokumenta je jasno razvidno, da je mesto Voro-než praktično v nemških rokah. Črta bojišča poteka namreč preko mesta, ki je po večini zasedeno po nemških četah. Samo v nekaterih oddaljenih okrajih mesta so še sovjetske čete, ki vzdržujejo tam elastičen in zelo problematičen odpor. Strateški In gospodarski pomen Rostova Berlin, 22. jul. s. Mesto Rostov ob Donu je eno izmel najpomembnejših mest Sovjetske zveze in šteje približno pol milijona ljudi. Mesto predstavlja v strateškem pogledu važno ključno postojanko. Tu je med drugim važen petrolejski vod, ki dobavlja kavkaški petrolej Doneški kotlini. Tudi pristanišče ima zelo živahen promet, saj je Rostov oddaljen komaj 50 km od Azov-skega morja. Rečno pristanišče ob Donu je v tem mestu izredno moderno opremljeno. Pristaniške naprave segajo na obeh bregovih Dona v dolžino 800 m. Luka služi v prvi vrsti prometu z žitom. Po Odesi in Batumu je Rostov na tretjem mestu med črnomorskimi lukami. Sovjetske oblasti so mesto spremen le v veliko središče strojne industrije, ki je bila zlajsti v zadnjem času primerno preurejena za proizvodnjo vojnih potrebščin. Zelo pomembna je proizvodnja eksplozivnih sredstev, granat, min, bomb, plinskih mask itd. V Rostovu so tudi tvornice poljedelskih strojev, v katerih je bilo zaposlenih 27.00o delavcev in ki so bile v zadnjem času prav tako spremenjene v tvornice za oboroževanje. Razen tega so v mestu tudi velike tvornice lokomotiv, avtomobilov in tvornice težke industrije, tvornice cementa, livarne itd. Nič manj pomembna ni prehranjevalna industrija, kateri je treba dodati še rafinerije olja, tvornice margarine, mesnih konzerv, tobačne tvornice, tvornice čevljev, oblek im drugih oblačilnih predmetov, tvornice gradbenega gradiva, kemične tvornice, tvornice za izdelavo aluminija, za lakiranje kovn in obdelavo lesa. Sovjetske priprave za obrambo Kavkaza Carigrad, 22. jul. d. Poveljnik sovjetskih čet v Iranu general Novakov je Po poročilu iz Teherana službeno odpotoval na ozemlje ob Kavkazu. Medtem se je po teheranskih informacijah sovjetski general že vrnil v lian in je imel v Tebrisu razgovore o vojnem položaju v južnem delu Sovjetske zveze s sovjetskimi vojaškimi zastopniki Poleg tega javljajo iz Teherana, da je v zvezi s temi razgovori sovjetski general Novakov baje poslal iranski vladi zahtevo, naj bi se pojači'e iranske vojaške posadke v posameznih iranskih pokrajinah, da bi bile na ta način razbremenjene sovjetske okupacijske sile, ki bi jih sovjetsko vojno poveljništvo rado poslalo na južno fronto za olajšanje tamkajšnjega kritičnega položaja sovjetskih sil. Nadalje so se iz Teherana zvedelo nekatere podrobnosti o naraščanju vojaških transportov, ki gredo preko Irana proti severu v smeri proti sovjetski meji. Poročila iz Teherana pravijo, da je transiranska železnica preobremenjena s transporti vojnih potrebščin v Sovjetsko zveza Opazovalci so ugotovili, da so posebno močni transporti topništva, protitankovskega topništva, protiletalskega topništva in tankov. Baje je zadnji čas zelo narastel tudi promet s tovornimi avtomobili preko iranskega ozemlja. Vorošilov poveljnik obrambe Kavkaza Stockholm, 22. jul. s. Radio 1.1. kva je v svoji današnji prvi jutranji oddaji sporočil, da je bil za vrhovnega poveljnika sovjetskih oboroženih sil za obrambo Kavkaza imenovan maršal Vorošilov. Sovjetski porazi pri Orlu Berlin, 22. jul. d. V očiščevalnih operacijah na obširnem gozdnatem ozemlju severnozapadno od Orla so nemške čete v nedeljo dosegle glavne zastavljene cilje. Kakor javljajo iz nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, je bil močni sovražnikov odpor premagan in je v nemške roke padlo več sto sovražnikovih ujetnikov, med njimi 35 častnikov. Vojni plen obsega velike množine orožja in municije vseh vrst Na neki drugi točka centralnega odseka vzhodne fronte je nemško topništvo uničilo več zbirališč sovražnikovih čet in transportnih kolon. Na prostoru pri Rževu se prav tako nadaljujejo očiščevalne operacije in je bilo uničeno neko oporišče sovjetskih partizanov. Nemške letalske sile so nadalje napadale sovražnikove oskrbovalne transporte na železniških progah jugozapadno in jugovzhodno od Moskve. Bombardiranih je bilo 13 železniških postaj. Na mnogih mestih so bile iztirjene lokomotive, uničenih je bilo 13 tovornih vlakov in z bombami uničenih veliko število skladišč goriva in drugih potrebščin. Med napadom nemškega letalstva na neko sovražnikovo letališče so bombe direktno zadele tri velike hangarje, skladišče goriva in zažgale skladišče vojnih potrebščin. V severnem odseku vzhodne fronte so bili preteklo nedeljo zavrnjeni napadi sovjetske pehote in tankov. Pri tej priliki Je bila uničena skupina sovjetskih siL Hude sovjetske letalske izgube Berlin, 22. jul. d. S pristojnega vojaškega mesta so bili objavljeni nadaljnji podatki o letalskih izgubah v zadnjih dneh na vzhodnem bojišču. Iz teh podatkov je razvidna popolna ne samo številčna, marveč tudi kvalitativna premoč nemškega letalstva nad sovjetskimi letalskimi silami. Samo v razdobju med 8. in 20. Julijem je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 820 sovjetskih letal. Kakor je razvidno iz podrobnih podatkov, je bilo 640 sovjetskih letal sestreljenih v borbah v zraku, 72 jih je zbilo protiletalsko topništvo, ostala letala pa so bila uničena na tleh. V istem razdobju je nemško letalstvo izgubilo samo 70 aparatov. Berlin, 22. juL d. O delovanju nemškega letalstva v južnem odseku vzhodnega bojišča javljajo s pristojne nemške vojaške strani dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu, da so nemška letala učinkovito podpirala akcije čet na terenu z neprestanim napadanjem umikajočih se sovjetskih pehotnih oddelkov, prometnih zvez in koncentracij sovražnih motornih prevoznih sredstev. Nadalje so nemška letala uspešno sipala bombe med sovražnikove tovorne vlake na železniških postajah. Tudi na prostoru pri Rostovu so bili napadi nemškega letalstva osredotočeni na sovražnikove transporte in je bila na tamkajšnjih železniških progah, kakor tudi oskrbovalnim kolonam povzročena velika škoda. Skupine nemških bojnih letal so učinkovito posegale v borbo na terenu ter prizadejale sovražniku velike izgube ljudi in materiala. Na tem frontnem odseku Je bilo sestreljenih 9 sovjetskih letaL Jugovzhodno od Moskve so nemška letala % bombardiranjem hudo poškodovala 5 s četa mj na tovor j enih sovražnikovih tovornih vlakov in na nekem drugem važnem železniškem križišču dosegla vtč direktnih zadetkov na železniške tire. Rumunske izgube pred Sevas&Dpoljefn Bukarešta, 22. jul. d. Vsi rumunski listi objavljajo v jutranjih izdajah naslednic uradno ugotovitev: »Nekatere inozemske radijske postaje ao trdile, da so bile v borbah za SevastppolJ uničene tri rumunske divizije. Da izve rumunski narod čisto' resnico, ki se mu nikoli ni prikrivala, naj v naslednjem navedemo naše izgube v slavnih akcijah borbe proti močni sevastopoljski trdnjavi? Padlih in pogrešanih je 55 častnikov. 28 podčastnikov in 1773 mož. Števila ranjen*. cev nj bilo mogoče s točnostjo ugotoviti, ker so se mnogi ranjenci medtem že vim nili k svojim edinicam.« « Visoki komisar sprejel strokovnjake sindikalnih organizacij Ljubljana, 22. julija V navzočnosti Zveznega tajnika je imel Visoki Komisar predvčerajšnjim ob 17.30 v vladni palači sestanek z vsemi strokovnjaki sindikalnih organizacij ter Borze dela na področju Ljubljanske pokrajine. Razen tega so bili navzoči nadzornik dela inž. Masera predstojnik zakonodajnega urada avv. Zenaro s svojim namestnikom avv. De Petrisom. načelnik gospodarskega urada dr. Scala. zastopnik strokovnjaka za poljedelsko službo ter uradniki kabineta Visokega Komisarja. Visoki Komisar je v preglednih obrisih razčlenil razne uredb? in navodila, ki so bile izdane za razširjenje korporativnega sestava na Ljubljansko pokrajino. Predočil je razloge, ki so bili odločilni za te uktepe, ter cilje, ki so bili začrtani in ki jih je treba doseči. Nato je očrt al točna navodila za nadaljnje delo ter je z ozirom na organizacijsko dopolnitev razmh združb poudarjal kriterije, ki jih je treba uveljaviti na obširnem polju revizije ter obnove delovnih pogodb. O posameznih vprašanjih in sklepih so poročali navzoči to\rariši. Sestanek se je pričel in zaključil s pozdravom Duceju. so bile pognane v vojno žrelo brez vsakega obzirna prav tedaj, ko napačne operacije ali propadli načrti ograiajo ravnovesje na operacijskem področju, zaupanem enemu ali več vojnim komisarjem, kakor zgovorno dokazujejo poročila nemškega vrhovnega poveljništva. (Ultiine notizie.) Minister Ricd o industrijski racionalizaciji Za primernejšo uporabo delovnih sil, izkoriščata!e surovin m prevczcih sredstev Rim, 22. julija s. Na seji v ministrstvu za korporacije, ki so se je udeležili tajniki nacionalnih federacij industrijskih delavcev iin predsednik konfederacije, je minister Ricci pojasnil kriterije, po katerih se proučuje problem industrijske racionalizacije. Obrazložil je predvsem značaj tega vprašanja v sedanjem trenutku, ko postavlja vojna na proizvajalnem in delovnem področju posebne zahteve. Na glasili, je nadalje potrebo, da se avtarkična usmerjenost prorizvodnje še bolj poudari in da se organizacija proizvodnje spremeni v skladu z zagotovitvijo čim bolj racionalne in koristne izrabe delovnih sil ter čim primernejšega izkoriščanja surovin in prevoznih sredstev. Te spremembe naj bi predvsem onemogočile, da bi razpoložljiva delovna sila ostala sedaj samo delno izrabljena na nekaterih področjih proizvajalne delavnosti, med tem ko gospodarski odpor naroda v vojni zahteva vedno več delovnih sil na nekaterih področjih življenjskega pomena. Racionalizacija industrije bo imela to blagodejno posledico, da bo preprečila sleherno škodljivo mzprševanje delovnih energij in da bo jačila proizvodno sposobnost organizmov', ki so najbolj nepo- sredno povezani s potrebami vojnega gospodarstva. Delavci, ki bodo na razpolago zaradi izvedene racionalizacije, bodo lahko koristno vrnjeni zemlji, kjer bodo našli takojšno uporabo v polj edeliska proizvodnji, ki je temelj glavnih potreb narodnega življenja. Končno je minister Ricci prikazal načrt industrijske racionalizacije, ki sie bistveno razlikuje od osredotočevalnih načrtov kapitalisti onega in monopolsikega značaja. Problem industrijske racionalizacije proučuje sedaj posebna komisija pod njegovim predsedstvom, v kateri so predstavniki medministrskega odbora za vzporeditev preskrbe in cen, državni pod tajnik za vojno proizvodnjo, predstavniki fašistične konfederacije industrij cev in fašistične konfederacije industrijskih delavcev. Čim bodo dovršena zadevna proučevanja, bo načrt predložen korporacijskem organom. Na koncu svojih izjav je minister poudaril pomen kočljivih nalog, ki so zaupane sindikalnim voditeljem, in je potrdil svojo namero, da hoče okrepiti in povrednotilti naloge federacij posameznih kategorij v duhu sindikalne in korporacijske zakonodaje. Nasprotja med Severno in Južno Ameriko Odmev izjav argentinskega zunanjega ministra Berlin, 22. julija s. Diplomatski sotrudnik agencije DNB piše v zvezi z najnovejšimi izjavami argentinskega zunanjega ministra novinarjem, po katerih bo Argentina obdržala svojo dosedanjo zunanjo politično smer, da beležijo te izjave v nemških političnih krogih z istim zanimanjem, s kakršnim so sledili stališču argentinske delegacije na medameriškem kmetijiskem kongresu v Mehiki. Iz teh dveh dejstev izhaja, da ima Argentina jasno pomovanje o svojem nacionalnem dostojanstvu in da realno presoja položaj. Preteklo je samo 6 mesecev po vseameriški konferenca v Rio de Janeiiru, na kateri je Rooseveltov predstavnik potziival udeležence k medameriški solidarnosti, toda bilanca teh 6 mesecev je tako polna naukov za kateregakoli objektivnega opazovalca, da j e zares mučno in žalostno za vse, ki so polagali posebne nade v rezultate te konference, kajti vse te nade so propadle iin edino stvarnost pomeni stalno fluktuira-nje dolarjev iz Zedii^ienih držav proti Južni Ameriki, bodisii v obliki posoijil ali kreditov na osnovi zakona o najemu in posojilu. Ta ploha zlata iz Z edin j enih držav ni dosegla svojega namena. Dejstvo je, da je bilo pošiljanje severnoameriških industrijskih proizvodov v srednjo in južno Ameriko, ki jih obe nujno rabita, praktično ustavljeno zaradi režima vojnega gospodarstva, ki prevladuje sedaj v Zedinjenih državah. Na drugi strani pa Zedin«jene drišave zaradi vedno večjega pomanjkanja trgovskega brodovja ne morejo nakupovati niti najmanjših količin poljedelskih iin drugih proizvodov, zbranih v državah Južne Amerike. Ze-dinjene države namreč niso toliko zainteresirane na nakupu kave, bombaža, žita. kož itd., ki tvorijo glavne proizvode južnoameriškega gospodarstva, kolikor so in te resi rane na nakupovanju mangana, volframa in drugih kovin, ki za goepodarstvo južnoameriških republik niso tako važne. V teh okoliščinah pa tvega dolar, ki je bil v preteklosti tako zahtevana valuta, da postane kos papirja brez vsake vrednosti. Jasno je vedno bolj, da so Zedinjene države dovolile južnoameriškim državam razna posojila samo zato, da bi se mogle vmešavati v zadeve teh držav in jiim vsiljevati lastno politiko. Izjava brazilskega zunanjega ministra Buenos Aires, 22. jui. s. Iz Ria de Ja- neira se doznava, da je brazilski zunanji minister Aranha ob priliki svečanosti zaprisege visokega funkcijonarja v zunanjem ministrstvu podal naslednje značilne izjave: želim na ves glas in z vso jasnostjo izjaviti, da to ministrstvo ni nikdar delalo in tudi nikdar ne bo delalo za vojno. Tu se dela samo za mir. Ne bi poznali brazilske diplomacije, ako bi mogli za hip dvomiti, da smo sposobni vreči Brazilijo v borbo, ki ji ne bi bila vsiljena zaradi obrambe časti, njenega ozemlja in njemh idealov. Brazilska diplomacija je nasprotna vsemu, kar bi moglo oddaljiti državo od katoliških načel. Podržavljenje čilske električne industrije Santiago, 22. jul. s. Predsednik čilske republike je predložil parlamentu v odobritev osnutek zakona o podržavljenju vseh javnih služb, električnih prevozov in podjetij, ki proizvajajo pogonsko energijo. Nanem tega ukrepa je odstranitev pomanjkljivosti, ki proizvajajo pogonsko energijo. Namen moga, ter izločitev čilske električne industrije iz območja severnoameriškega kapitala. posledice feoljševlškega vodstva vojne Berlin, 22. julija. Takoj po izbruhu bolj-ševiške revolucije in čim je bila premagana prva kritična faza je Moskva uveljavila markisti"ni zakon tudi na vojaškem področju. Ta nova teorija naj bi po želji bolj-ševiških voditeljev ustvarila popolno orodje za bodočo vojno, ki bi jo Sovjetska zveza začela za osvojitev Evrope. Mnogo brošur in knjig se je kasneje pečalo s tem vprašanjem in vršilo svojo propagando v tem smislu. Ena izmed takih publikacij je izšla L 1929 pod naslovom »Možgani vojske«, ki jo je spisal sedanji šef sovjetskega generalnega štaba Boris šapošnikov. V njej se čita med drugim: Bodoča vojna bo predvsem gospodarska vojna, v kateri bodo vojaška dejanja, čeprav zelo pomembna, vendarle podrejenega pomena, v kolikor bodo le v funkciji velikega gospodarskega činitelja. Ko bo pa ta gospodarski čimMelj spretno izkoriščen v škodo sovražnika, se bo kasneje izključno vojaška vojna spremenila v državljansko vojno in bo povzročila razpad sovražne moči. Nase prepričanje je, da je vojna pojav socialnega značaja in da za redi tega samo gospodarski činitelj lahko odločilno vpliva na usodo prave in resnične vojne. Sovjetski general piše nadalje, da mora sedaj samo Vlada pripraviti in voditi vojno. Vlada proučuje in odobruje dokončne vojne načrte in ona je tudi odgovorna na uspeh ali neuspeh vojne. Odgovornost torej ne teži več generalnih štabov, kajti ti nimajo danes več funkcij in avtoritete kakor nekdaj. Danes je nujno potrebno, da obsitoji poleg operativnega generalnega štaba tudi še gospodarski in politični generalni štab. Delo teh treh štabov skupaj se potem osredotočuje v vladnih organih kot vrhovni centrali. To teorijo so še nadailje razvijali voditelji trenja, ki so mislili, da bodo lahko če« noč spremenili zakon stoletij, ki je bil vedno osnova vseh velikih političnih in vojaških dogodkov. Pa kako je po tolikšnih teorijah z današnjim bcljševiškim vojnim vodstvom? Do kolikšne mere so bile uporabljene bolj-ševiške teorije? Komaj teden dni po izbruhu vojne med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, 30. junija 1941, je sovjetski vrhovni svet sklenil ustanoviti posebni državni odbor za obrambo, kar se je dejansko zgodilo dne 2 julija lanskega leta. Ta odbor lahko v glavnem primerjamo z onim, ki ga je Lenin ustanovil 1. 1918, ki pa je imel manjšo oblast Državni odbor za obrambo predstavlja vrhovno oblast za vodstvo vojne. V njem je združena vrhovna oblast države in stranke v doslej neznanih izdajah. Sklepi tega vrhovnega odbora veljajo prav tako za vrhovne državne in vojaške organe kakor za organe stranke. Predsednik odbora je Stalin, podpredsednik Molotov, vojaški strokovnjak pa sovjetski maršal Vorošiilov. Sistem poveljništev, ki se ga je svoje dni posluževal sovjetski generalni štab v organizaciji rdeče vojske, je bil popolnoma opuščen po neuspehu v finsko-sovjetski vojni 1 1939-40. S tem je bilo opuščeno načelo tako zvanega kolektivnega poveljništva. Po prvih porazih poleti 1941 so se v Sovjetski zvezi takoj oprijeli starega sistema političnih komisarjev, ki so se ga uspešno posluževali v državljanski vojni L 1917—1922. Tako so tudi danes vsem divizijskim. pol-kovnim in drugim poveljništvom priključeni tako zvani vojni komisarji. Ti politični • komisarji pa se ne omejujejo samo na nadzorstvo nad višjimi poveljništvi, temveč se njihove naloge razširjajo tudi na posamezne čete, baterije in eskadrone. Njihovo delovanje se tudi ne omejuje samo na propagando, temveč se razširja na pravo vojaško sodelovanje, kajti po mnenju generala Ša-pošnikova je vojni komisar »zastopnik stranke in vlade v rdeči vojski in je skupno z vojaškim poveljnikom odgovoren za izvršitev bojnih nalog, ki so zaupane posameznim četnim edinicam. Vojni komisar je duhovni vodja čet. ki so pod njegovim nadzorstvom. On je oče in duša polka«. Ta sistem je imel v praksi za posledico brutalno uporabo velikih množic ljudi, ki Italijansko-hrvatsko soddovanje Zagreb, 22. jul. s. O priliki uveljavljenja novih dogovorov o sodelovanju med Italijo in Hrvatsko objavlja »Hrvatski narod« uvodnik pod naslovom »Z italijansko-hr-vatskim sodelovanjem je bilo doseženo po-mirjenje primorskega področja«. V članku piše list med drugim, da morajo biti Hrvati hvaležni Italiji za to tesno sodelovanje, ki je tudi to pot potrdilo, da je skupno žrtvovanje hrvatskih in italijanskih borcev rodilo svoje sadove s popolnim pomir-jenjem hrvatskega Primorja. To pomirjenje je bilo dosežene v skupni borbi hrvatskih in italijanskih oboroženih sil proti partizanom. Od septembra lanskega leta dalje, zaključuje list svoj uvodnik, so italijanske oborožene sile na tem področju nosilke reda in varnosti. Bivši iraški min. predsednik v Rimu Rim, 22. jul. d. Semkaj je prispel v noči na sredo bivši iraški min. predsednik Ra-šid el Gailani. ki ga je nedavno sprejel Hitler v svojem glavnem stanu. Zastopniki turškega tiska v Berlinu Berlin, 22. jul. d. Ta čas se mudi na obisku v Berlinu posebna delegacija predstavnikov turškega tiska, ki ji načeluje generalni direktor predsedstvenega urada v turškem ministrskem predsedništvu dr. Selim Sarper. Turško delegacijo je včeraj popoldne v imenu nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa sprejel in pozdravil državni tajnik zunanjepolitičnega urada Weizsacker. Nova iznajdba nemške kirurgije Berlin, 22. jul. d. Nemška kirurgija je po zaslugi znamenitega operaterja dr. Sauerbrucha dosegla nov sijajen uspeh, ki bo posebno prišel v prid težko ranjenim na fronti. Profesorju Sauerbruchu se je s pomočjo novo izumljenega kirurškega instrumenta, tako zvanega »akustičnega detektorja za kovine«, posrečilo odstraniti krogle ali druge drobce projektilov iz srca in pljuč. Vojna na Kitajskem Tokio, 22. jul. s. Severozapadno od Kvaj-teta v severnem delu pokrajine Honan je bilo obkoljenih nad 3000 komunistov, ki so jih preteklo soboto silovito napadle japonske čete. Kitajci so pustili na terenu nad 400 mrtvih in velike količine orožja in streliva. Likvidacija sodalno-zavarovalnih ustanov bivše Jugoslavije Japonski uspehi na Pacifiku Toldo, 22. jul. s. List »Japan Times Ad-vertiser« komentira poročilo glavnega stana, ki navaja, da so Japonci od izbruha vojne dalje potopili 94 sovražnih podmornic. List pravi v svojem komentarju, da ta uspeh japonskega orožja ni le postavil na glavo vse strateške načrte sovražnika, temveč mu je obenem onemogočil, da bi vršil kakršno koli nadzorstvo nad Pacifikom. Kolera v šanghaju šanghaj, 22. jul. d. Včeraj so japonske oblasti proglasile šanghaj kot področje okuženo s kolero. Zdravstvene oblasti v šanghaju so namreč ugotovile, da število na koleri obolelih oseb naglo narašča. Do-čim je bilo od 6. julija dalje povprečno vsak dan novih primerov kolere okrog 10, jih je bilo včeraj že 157. Na teren je takoj odšla posebna zdravstvena komisija, ki je pričela prebivalstvo v najnevarnejših okrožjih cepiti proti bolezni. Največ bolnikov je bilo javljenih iz krogov šanghajskih beračev in iz mestnih okrajev, kjer ni na razpolago zdrave pitne vode. Goz&ni požari v okolici Marseillea Pariz, 22. jul. d. Iz Marseillea javljajo tukajšnji listi, da divjajo v okolici Marseillea nevarni gozdni požari. Na nekem mestu je ogenj uničil že nad 2000 ha gozda. V bližini mesteca Cassis ob morski obali je položaj najbolj nevaren. Na več mestih se je ogenj, ki so ga smatrali za uduše-nega, ponovno raznetil in zavzel novo površino gozda. Rdeči križ pereča Pošto iz Srbije naj dvignejo v Poizvedovalnem uradu v Puharjevi ulici št. 2. naslednji: Aplenc Boža, Bavdaž Jože, Bizovičar Jože, Benet Andrej, Benet Marija. Cibic Fran. černe Jože. Čeme Karel, Čok Bernard. Do-brič Marija, Dolinar Saša, Dimnik Josdpina, Dimnik inž. Stanko. Fortič Ivan, Gruden Mirko, Godec Jože, Guistinčič Ema, Hafner Zora, Hren Terezija, Kallan Antonija, Kom-pare Antonija, Koren Zdravko, Likozar Helena. Lah Franja. Lindtner Mara, Lajovic Marija, Marion Dominik, Mayr Jelka. Mo-žina dr. Dušan, Naglič Vladimir. Pavšič Zora, Pevc Ivanka, Pirnat Marjeta, Pirnat Ivan, Popovič M. Vera. Ravtar Malči, Rejc Viktor, Sernec Marica, Stašek Lidija. Štrukelj Ivan, Štrajnar Rezika. Šifrer Štefanija. Turk Josip,.Trampoiž Franjo, Tome Jože Tavčar dr. Bojan, Uršič Ivam, Varšek Matej, Vedd-konja Ivanka, Zickero Luiiza, Zupančič Alojzij. V tajništvu Poizvedovalnega urada naj se zglase: Babnik Ana, Vekoslav Krže narednik ali Marija Krže roj Spok, Jožef Lubetz. roj. 4. III. 1908. MiJetič Dragica. Gela Miselj, učiteljica, dr. Iv# Senekovič, okrajni glavar v pok.. Sergije Demič, redov, bivši vojni ujetnik^ svojci Kregarja Janka, kapetana fregate, Jeldčič Dobrila, kdorkoli kaj ve o inž. Sirse Zoranu, ki ;e stanoval pri inž. Acbtigu, svojci Štefana Krauta, Frančiška Mrlak, svojci Poharja Ivana iz Valjeva. do-tični, ki je poizvedoval o Jugu Ivanu, komandirju orožniške postaje, Belič Gabrijela, Rapuš Leopold in kdorkoli kaj ve o usodi majorja Ivana Backorja. V »Trgovskem listu« je g. Ivo Lah objavil zanimivo razpravo o likvidaciji social-no-zavarovalnlh ustanov bivše Jugoslavije, iz katere posnemamo naslednje: Ob razpadu Jugoslavije so si njeno ozemlje razdelile naslednje države: 1. Italija, 2. Nemčija, 3. Hrvatska, 4. Madžarska, 5. Albanija (zastopana po italijanski vladi), e. Bolgarija, 7. črna gora (zastopana po italijanski vladi) m 8. Srbija (zastopana po nemški vladi). Z razpadom Jugoslavije so prešle v likvidacijo socialno zavarovalne ustanove, katerih teritorialno območje je segalo preko ene od nasledstvenih držav. Predvsem se to tiče Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Suzorja) pokojninskih zavodov za nameščence v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, glavnih bratovskih skladnlc v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Splitu in javnih borz dela v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu. Poleg tega so bili v Jugoslaviji številni pokojninski fondi (za železniške uslužben ce, nameščence javnih ustanov, poštarje, farmacevte, lekarniške uslužbence, odvetnike in notarje, nameščence Privilegirane agrarne banke, Hipotekarne banke itd.) in številni posmrtninski, bolniški in drugi podporni skladi in centralni fondi, ki jih je treba sedaj likvidirati. O vprašanju likvidacije socialno-za varovalnih ustanov se je že razpravljalo na mednarodnih pogajanjih v decembru lanskega leta v Rimu in v aprilu 1.1. v Berlinu. Samo obveznosti Suzorja v Zagrebu iz nezgodnega in pokojninskega zavarovanja delavcev ter iz pokojninskega zavarovanja svojih uslužbencev znašajo 1.38 milijarde dinarjev, v celoti pa gre pri likvidaciji socialno-zavarovalnih ustanov za okrog 3 milijarde dinarjev. Vprašanje likvidacije socialno zavarovalnih ustanov v današnji obliki se je pojavilo prvič leta 1938. po razpadu češkoslovaške, če ne vpoštevamo likvidacij socialno za varovalnih zavodov Avstroogrske, ki pa so imeli svoje premoženje naloženo v raznih razvrednotenih vojnih posojilih, tako da likvidacijske mase skoraj ni bilo. Po razpadu češkoslovaške pa je bilo treba razdeliti nad 2 milijardi Kč med NemCljo, Protekto-rat, Madžarsko in Slovaško. »Konvencija med Nemčijo in vlado Protektorata glede ureditve socialnega zavarovanja«, ki je bila sklenjena 14. marca 1940. je bila uporabljena kot vzorec za ureditev istega vpra-šanja z Madžarsko in Slovaško. Ta konvencija je v mnogih točkah prevzeta tudi v »osnutek dogovora za ureditev bivšega jugoslovanskega socialnega zavarovanja«, ki sta ga sprejeli italijanska in nemška podkomisija za ureditev soc. zavodov na svojem sestanku v Rimu v lanskem decembru. Ta osnutek je bil letos v januarju predložen vladam ostalih nasledstvenih dr žav Jugoslavije s priporočilom, da ga sprejmejo. Likvidacijska bilanca je odvisna od tre-notka, ki se določi za pričetek likvidacije. Za likvidacijo jugoslovanskih zavarovalnih zavodov je bil kot »merodajni dan« (pre lom) določen 10 aprila 1941. Od tega tre notka se računa novo poslovanje. 10. april je bil določen zaradi tega, ker je bila ta dan ustanovljena Neodvisna država Hrvat ska, in se smatra, da s tem dnem Jugoslavija ni več obstojala. Vsi zavarovalni prispevki, ki so dopeli pred tem dnem in vsi drugi dohodki gredo v dobro socialno zavarovalnega zavoda v likvidaciji. Vse dajatve in drugi izdatki dospeli pred tem dnem pa gredo v breme socialno zavarovalnega zavoda v likvidaciji. Zato gredo vsi odhcdki in izdatki od 10. aprila lanskega leta naprej v korist odnosno v breme nosilcev zavarovanj nasledstvenih držav, četudi prenos nI bil stvarno izvršen dotičnega dne. Ker po razpadu vsake države nastopi večja ali manjša selitev zavarovancev, ki imajo pravice do zavarovalnih zavodov, je mogoče šele po več mesecih ugotoviti, katere zavarovance so prevzeli socialno zavarovani zavodi nasledstvenih držav. V osnutku dogovora za ureditev bivšega jugoslovanskega socialnega zavarovanja je »termin« za določitev razdelitvenih količnikov določen s 1. aprilom t 1. Podlago za določitev teh količnikov tvorijo zavarovanci oziroma upravičenci do zavarovalnih dajatev, ki so jih prevzele socialno zavarovalne ustanove nasledstvenih držav. Pri tem je za uživalce rent in prostovoljne zavarovance merodajno bivališče ob »terminu«, za oseb«, ki so prej umrle, pa bivališče na dan smrti; za obvezne aktivne zavarovance je meroda-jen kraj zavarovanju zavezane zaposlitve ob »terminu«, oziroma kraj zavarovanju zavezane zaposlitve na dan smrti oziroma zadnje zaposlitve pred smrtjo; za ostale zavarovance (vojne ujetnike, internirance, pogrešane itd.) pa je merodajen kraj zavarovanju zavezane zaposlitve na dan preloma ali zadnje zaposlitve pred prelomom. Pri mednarodnih pogajanjih v Berlinu v letošnjem aprilu pa je prišlo do izraza tudi načelo razdelitve glede na državljanstvo zavarovancev. Vsaka nasledstvena država ima dobiti iz likvidacijske mase toliko, kolikor odpade na zavarovance, ki jih je prevzela za svoje državljane. Tako je stopilo v ozadje prvotno načelo teritorialne razdelitve z ozirom na kraj bivališča, oziroma na kraj zavarovanju zavezane zaposlitve. Po tem načelu so udeležene pri likvidacijski masi tudi one nasled-stvene države, ki od ozemlja določenega zavarovalnega zavoda niso nič dobile, pač pa so prevzele nekaj njegovih zavarovancev kot svoje državljane. Pri novem načelu državljanstva izgublja pomen termin za določitev razdelilnih količnikov. Glede na to novo načelo ho likvidacijski postopek v glavnih obrisih tale: Ob prelomu se sestavi likvidacijska bilanca in ugotovi likvidacijska masa po zakonitih predpisih razpadle države. Nato se. sestavi poimenski izkaz vseh zavarovancev ob prelomu z navedbo vrednosti vseh njihovih pridobljenih psavic (individualnih kritnih kapitalov, premijskih rezerv itd.), in sicer ločeno za vsako nasledstveno državo in tudi ločeno za vsako posamezno panogo zavarovanja. Ta izkaz mora biti rekonstruiran za čas preloma in mora ir biti upoštevani tudi oni zavarovanci, ki so umrli po prelomu. Odstotno razmerje zneskov vrednosti pridobljenih pravic zavarovancev, ki odpadejo na vsako posamezno nasledstveno državo, predstavlja količnike, po katerih se mora likvidacijska masa deliti. Kot primer naj služijo približne številke za delitev likvidacijske mase Suzorja ob prelomu (definitivne številke še niso znane), in sicer za nezgodno in pokojninsko panogo ter pokojninski sklad Suzorjevih uslužbencev: Vrednost Pridobitna država Italija Nemčija Hrvatska Madžars*<. Bolgar, ja Albanija Črna gora Srbija pravic prevzetih zavarovancev ^ v milijonih din 7 110 179 635 110 28 14 14 290 8 13 46 8 2 1 1 21 Skupaj 1380 100 Na kraljevino Italijo odpade 8°/» vseh aktiv premoženja Suzorja. kolikor se to premoženje nanaša na centralno poslovanje (na nezgodno in pokojninsko panogo in pokojninsko zavarovanje uslužbencev, torej brez bolniške panoge). Pri celotnem kritju vseh obveznosti bi dobila Italija 110 milijonov dinarjev; od tega bi odpadlo 55 milijonov dinarjev ali 20 milijonov lir na Ljubljansko pokrajino, ostanek pa na reško pokrajino in Dalmacija V resni<11 pa bodo ti zneski manjši. Predvsem ima Su-zor okrog 100 milijonov dinarjev nepokritega primanjkljaja, nadalje ima okrog 400 milijonov dinarjev naloženih v Jugoslovanske državne papirje, katerih vrednost je problematična. Odpisati bo treba tudi stroške likvidacije. Pa tudi če bi Italija dobila 110 milijonov, ne bi bile obveznosti zavarovancev v celoti krite, ker sta kapitalno kritje in premijska rezerva računana na podlagi 6% obrestne mere, ki v današnjih razmerah ni dosegljiva. Ako bd bila likvidacijska bilanca sestavljena na podlagi štiri odstotne računske obrestne mere bi nastal pri Suzorju nov primanjkljaj za kakih 250 milijonov dinarjev. V vsakem primeru pa velja za Italijo količnik 8%, ki jih ima Italija dobiti iz likvidacijske mase; od tega slabe 4o/0 za zavarovance v Ljubljanski pokrajini. V okroglih številkah bo Zavod za socialno zavarovanje ljubljanske pokrajine prejel iz likvidacijske mase rentnega zavarovanja Suzorja v Zagrebu okrog 15 milijonov lir. Ta znesek pa je v glavnem že realiziran s prepisom nepremičnin in hipotekarnih posojil ter odpisom dolžnih zneskov. Analogni bodo računi za Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani in za Glavno bratovsko skladni-co. Pri likvidaciji bo povzročalo največje težave vprašanje finančne razdelitve, to je prenosa posameznih delov likvidacijske mase, ker imamo posla na eni strani z nepremičninami, katerih vrednost je stabilna, nadalje z gotovino, ki je devalvirana, in z jugoslovanskimi vrednostnimi papirji, katerih vrednost je problematična. Nepremičnin ni mogoče točno razdeliti. Nasledstve-ne države, na katerih ozemlju je manj nepremičnin (Bolgarska), so zahtevale pri mednarodnih pogajanjih novo cenitev nepremičnin. Izvedba takega predloga bi zahtevala mnogo dela in časa. Po končani cenitvi pa je verjetna nadaljnja devalvacija valute posameznih držav. To vprašanje je še vedno nerešeno. Gospodarske vesti = Dohodki državnih monopolov v Kraljevini. Leta 1937 so znašali dohodki tobačnega in solnega monopola 3896 milijonov lir, v letu 1940/41 so se dvignili na 5632 milijonov, v zadnjem proračunskem letu, ki se je končalo 30. junija, pa so dosegli 7330 milijonov lir (od tega odpade na tobak 6800, na sol pa 530 milijonov). Italija je v zadnjih desetletjih znatno povečala svojo proizvodnjo tobaka. Leta 1915 je morala uvoziti še 22 in pol milijona kg tobaka, sedaj pa uvaža na leto le 2 milijona kilogramov. = Iz italijanske industrije umetne svile. Milanska družba S. A. Bemberg, pri kateri je s 45% udeleženo nemško podjetje Ve-reinigte Glanzstoff-Fabriken navaja v svojem letnem poročilu, da je lani nadalje povečala proizvodnjo umetne svile in da je predvideno nadaljnje razširjenje proizvodnje. Družba je tudi lani izvažala svoje proizvode v inozemstvo. Pri glavnici 16 milijonov lir je zabeležila 3.2 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 2.8). = Pokrajinski svet korporacij opozarja stranke, ki so vložile prošnje za uvoz in izvoz, naj iste dvignejo v Beethovnovi ulici 10/n. soba 25. = Podaljšanje moratorija v Srbiji. Lani je bil objavljen v Srbiji moratorij za vse one dolžnike, ki zaradi vojnih dogodkov ne morejo zadostiti vojnim obveznostim. Z novo naredbo srbske vlade je moratorij za obveznosti, ki so nastale pred 6. aprilom 1941, podaljšan za eno leto, t. j. do srede prihodnjega leta. = Steklo name»to azbesta. Tehnični napredek pri proizvodnji tankih vlaken iz stekla je v zadnjih letih omogočil rastočo uporabo steklenih vlaken toplotnih izsla-cijah namesto azbesta. V zadnjem času je uspelo doseči še nadaljnji napredek v tem, da vzdržijo po načinu nemške družbe De-kalith izdelana steklena vlakna znatno višjo temperaturo (doslej so steklena vlakna vzdržala le temperature do 400 stopinj.) Vrhu tega se tanka steklena vlakna vedno bolj uporabljajo tudi v tekstilni industriji za razne tehnične tkanine. = Pomen apna v poljedelstvu. Nemški listi opozarjajo iemete na potrebo gnojenja z apnom tam, kjer zemlja vsebuie malo apna. Pri tem navalajo, da edvzamego razni poljski pridelki zemlji naslednje količine apna na hehtar: žito 30 do 50 kg, krompir 40 do 65 kg, repa 60 do 80 kg, stročnice, oljnata repica in sočivje 120 do 180 kg in lucerna 240 do 290 kg. Zemlji je treba dodati apna zlasti pri rastlinah, ki zemljo gle. de apna zelo izčrpajo. »JUTHOc St X6B I Oetrtelc, SS. TU 1948-XX*= Ribe za meso, krompir namesto rož Slika norveške prestolnice na pragu žetve %Mk Oslo, sredi julija. Kakor povsod v današnji Evropi, tako boste tudi v norveški prestolnici prav gotovo na prvi korak naleteli na pogovor o živilih in prehi-ani. Gosposko visoke hiše v ameriškem slogu, živahen vrvež ljudskih množic po ulicah in trgih, eleganca norveških žen, ki se tudi kljub racioniranju tkanin in obutve znajo napravljati z okusom, dolce far niente mešanega občinstva na soncu v parku — zlasti mnogo zorne mladine. — Ko ljudje govore o živežu, se nič več ne spominjajo na srečne čase pred pričetkom vojne. Takrat je Norveška več ko polovico (57%) svoje potrošnje uvažala iz tujine. Zgodnji krompir je prihajal iz Italije, paradižniki iz Nizozemske, sadje iz Španije. Dohodki, ki so jih deželi donašali pomorska plovba in ribji trg, izvoz kožuhovine in lesa, pa tudi visoko razviti tujski promet, so lahko pripuščali takšen način gospodarstva. Zdaj pa so stvari drugačne. Kolikor ne čutiš spremembe sam na sebi, se prepričaš o nji, če se mailo sprehodiš no ulicah Osla. Po vsem mestu so nalepljeni lepaki s sliko kmeta, ki orje in s plugom preganja koščeno Skrb, spodaj pa besedilo: Vsak obdelan košček zemlje pomaga pregnati glad iz dežele. Iz vseh izložbenih oken, iz vseh kioskov opozarja človeka ta lepak. Kakor povsod drugod v Evropi, mora tudi meščan v Oslu po svoje prispevati k zagotovitvi zadostne količine živil. Vojne razmere so norveški narod še posebno hudo prizadele, ker pride na vsakega prebivalca samo 2500 kv metrov obdelane zemlje, to se pravi, mnogo manj kakor na Danskem in Finskem, kjer znaša ta številka 7000, Sn na Švedskem, kjer pride 5500 kv metrov obdelane površine na človeka. Srečna pa je Norveška, da je izostanek mesa lahko nadomestila z znatno količino svojega ribjega bogastva. Teže pa je zamašiti luknje, kar se uče žita in sočivja. Tu je v prvi vrsta Nemčija priskočila Norveški na pomoč. Nekaj pa si je moral pomagati Norvežan sam. Tudi prebivalcu velemesta je šel poziv; Vsak obdelan košček zemlje pomaga pregnati glad iz dežele — do srca. Zato ni nič nenavadnega, če človek pred 20 nadstropij visoko mestno hišo v Oslu, ki v neposredni bližini ogromnega pristanišča napravi resnično veličasten vtis, sreča ljudi oborožene z lopatami in motikami ali če naleti nanje v vozu električne cestne železnice. Ko je mestna uprava stavila nekaj zapuščene zemlje za obdelavo na razpolago, se je priglasilo 250o interesentov zanjo. Organizirana je bila posebna delovna služba, da pomaga kmetu do čim skrbnejše obdelave in čim boljšega pridelka — enakemu smotru služi norveška mladinska organizacija. Posebna pomožna služba na lastni zakonski osnovi je bila prirejena žetvi v pomoč. Nič manj kakor 30.000 kmečkih delavcev je bilo treba nadomestiti z delovnimi silami iz mesta. Zdaj pa so prepadi že daleč prekoračeni, žetev se je začela s polnim razmahom. Pa ne samo na deželi, ne samo po vojnih vrtovih v predmestjih, tudi v srcu glavnega mesta samega. Kjer so se lani še košatile rožne grede in okusno grmič je, letos raste krompir in zelje, medtem ko sta solata in špi-nača s teh mestnih gred že vse poletne mesece zalagala mize meščanov. Z&ftav^Ipva letina na Spodnjem štajerskem Pridelek žita In maščob se fe sicer zmanjšal, ugodni pa so izgledi za soelvje in krssnpir Maribor, 22. julija Po vsem Spodnjem Štajerskem se je že začela žetev. Čeprav pridelki še niso pospravljeni, vendar se lahko reče. da so prav dobri izgledi upravičeni. Posebno dobre uspehe je dosegel pridelek krompirja in sočivja. S tem se bo oskrba Spodnje Štajerske vnovič izboljšala, tako da bo v prihodnje del dovoza iz Nemčije lahko izostal Strokovnjaki pa poudarjajo, da bo v novem gospodarskem letu treba večjo pozornost posvetiti pridelovanju zgodnjega krompirja na kmetih ter pridobivanja zgodnje in cenejše zelenjave po vrtnarijah. Tudi mestne uprave naj bi skrbele za razvoj in izgradnjo poklicnega vrtnarstva. Že letos bo mogoča povečana oskrba mest s krompirjem in zelenjavo, prihodnje leto pa je treba pridelek zgodnjih sadežev še dvigniti. Izostanek krušnih žit bo treba nadomestiti z večjim pridelkom krompirja, ki se zmerom bolj uveljavlja kot nadomestek za moko in kruh. Z večjim pridelkom krompirja bo mogoče dvigniti in razširiti tudi svinjerejo. Poleti je treba svinje krmiti predvsem z zeleno krmo, gomoljaste sadeže pa je treba hraniti za zimo, ker bo treba oves in ječmen trositi samo za kruh. Medtem ko naj se svinjereja razširi, pa bo treba Siromaštvo v boljševiškem »raju" ■ II T I v • _a_a.il " 11- scflneiz goveje zwwie zmanjšan, vecsue n®e- vov po Spodnjem Štajerskem je prenapolnjena z govedi Pri tem pa je treba paziti, da najboljša živina ostane v hdevu, slabša prireja pa naj se porabi za zakol Tega načela se moma prebivalstvo strogo držati, sicer bi spodnješfcajerska živinoreja utrpela škodo in zastoj za nekaj let. Posebno pozornost je treba posvetiti kravam, ki so glavne dobaviteljice maščob, saj krije maslo dve tretjini vse potrošnje. — Zmanjšanje staieža goveje živine je potrebno tudi, ker košnja ni izpolnila vseh nad. Treba pa je zadevo urediti in vsekakor še ■pred nastopom zime. Vsak živinorejec mora gledati predvsem na to, da je število živine v skladu s količino krme. ki je na razpolago. Zmerom :e bolje manj glav živine dobro krmiti, kakor pa več glav pustiti, da stradajo. Izkušnja je pokazala, da se tudi pri domači živimi in pri križancih z bolj- šim krmljenjem Wito dmtJtiJo boiJH bo-zuHaiti — Zadnjo tretjino maščobne potrošnje morata prispevati svinjeteja in pridelovanje oljnatih sadežev. Na Spodnjem štajerskem je znatno razširjqpo pridelovanje buč, povečati pa bo treba še pridelek samskih oljnatih sadežev. Pred vprašanji kruha, krompirja, sa&vja in maščob stopa potrošnja mesa v času vojne v ozadje. Ko pa bo zmaga dosežena in se bo način življenja spet lahko izboljšal, pišejo nemški (isti. pa bo naša prehrana spet dobila več živalskih proizvodov. Na Spodnjem štajerskem računajo letos tudi • precej dobro sadno letino in pa s srednjim zimskim pridelkom. Če na pragu žetve- pogledamo po gospodarskem letu, ki se pravkar zaključuje, pravijo spodnještajerski strokovnjaki, lahko govorimo že o razveseljivem napredku. Poklic otroške sestre - negovalke dolenje otrok je v današnjih časih za starše večkrat žeto težko, izbira poklica zlasti zai dekleta po končani šoli — težavna. Tako stoje dekleta po končani Soli brez vsakega sveta, kam bi se obrnila. Kamor koli prosi za službo, povsod se zahteva strokovna izobrazba. Doslej je prav primanjkovalo poklica, ki ba po kratki strokovni izobrazbi omogočil dekletu samostojno vzdrževanje, posebno poklicev, ki hi ustrezali ženski naravi. Eden takih poklicev, ki privede dekle že po enoletnem šolanju do primernega kruha, je poklic otroške sestre-negovalke. Te se izobražujejo v enoletni strokovni doU za otroške sestre-negovalke, ki je v sestavu Higienskega zavoda, oddelka za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok v Ljubljani Lipi-čeva uEca 3 (Dečji dom), ki ravno ta mesec razpdsuje natečaj za sprejem gojenk. Pogoji za sprejem so razvidni v »Službenem listu« za ljubljansko pokrajino št 56 z dne 15. julija 1942. Pogoj za sprejem v to šolo je dovršena meščanska šola ali nižja srednja šola. Poklic sam je zelo lep, saj ima sestra — kakor pravi že naslov — ves čas opraviti samo z otroki. Ljubezen do tega posla je prirojena skoraj vsaki ženi, tako najde večina zadovoljstvo v njem. Razen prijetnosti dela ima sestra, ki dovrši to šolo, materialno primerno dobro stališče. Absolventka ima pravico, biti nameščena v raznih domovih za dojence, v otroških zavetiščih, ima možnost namestitve v zasebnih rodbinah kot vzgojiteljica s stalnimi prejemki ter s prosto hrano in stanovanjem in je torej na boljšem ko uradnica, ki si mora s svojo skromno plačo oskrbeti hrano in stanovanje. Prošnje za šolo sprejema Higienski zavod v Ljubljani, oddelek za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok, Lipi-čeva ulica 3. Delo Društva slepih Dne 19. julija 1942. se je vršil v prostorih restavracije Lovšin v Ljubljani vsakoletni občni zbor Društva slepih. O društvenem delovanju so poročali posamezni društveni funkcionarji. Občni zbor je otvoril dolgoletni predsednik g. Anton Pleško iz Ljubljane, ki je s toplim pozdravom nagovoril vse na-vzočne in podal svoje predsedniško poročilo. Omenil je skrb odbora za lajšanje bede slepim. Da je bilo mogoče ustreči vedno ponovnim in upravičenim prošnjam slepih, ki sj sami le v izjemnih primerih lahko služijo kruh in je večina navezana le na usmiljena srca, se je odbor z okrož- nicami obračal na plemenito javnost za denarno pomoč, poudarjajoč potrebe slepih. Mnogo plemenitih tvrdk, kakor tudi posameznikov je društvu radevolje priskočilo na pomoč, za kar se je predsednik v imenu slepih vsej javnosti najtopleje zahvalil ter se priporočal za nadaljnjo naklonjenost. Sledilo je tajnikovo in blagajnikovo poročilo, ki ju je članstvo z odobravanjem in zadovoljstvom sprejelo. Odbor se obrača s prošnjo do javnosti, da mu ohrani še nadalje svojo naklonjenost ter društvu s svojim sodelovanjem priskoči na pomoč. V 1 sikih bednih in umazanih kolibah stanuje ruski delavec, ki je v vsakem pogledu popolnoma zapuščen Mavodila za odpravo rent in drugih bremen z dajatvami na nepremičninah nemških izselnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na italijansko-nem-ški sporazum z dne 31. avgusta 1941-XIX o preselitvi nemšk h državljanov in tukajšnjih Nemcev iz Ljubljanske pokrajine, glede na svojo naredbo z dne 8. novembra 1941-XX št. 143 z navodili o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove teh izselnikov in smatrajoč za potrebno, olajšati likvidacijo rent in drugih bremen z dajatvami na nepremičninah, ki so bile last izseljenih nemških državljanov ali tukajšnjih Nemcev izselnikov in dovoliti njih odpravo, odreja: Cl. 1. Glede nepremične lastnine nemških državljanov aii tukajšnjih Nemcev, ki so se izselili v smislu ital:jansko-nem-škega sporazuma z dna 31. avgusta 1941-XIX, imata lastnik ali njegov naslednik pravico zahtevati odpravo rent kakršne koli vrste, užitkov, pravic rabe, stanovanja, razpolaganja aii dajatev (stor.tev) vsakršne vrste in iz kakršnega koli vzroka in v kateri koli obliki vknjiženih na tej svojini. čl. 2. Ob nesoglasnosti glede vsebine ali obstoja dajatev kakor tudi o odpravi ali o odkupilu odloča neprizivno poseben odbor, ustanovljen pri Pobotnem uradu po nared-bi z dne 8. novembra 1941-XX št. 143 in sestavljen iz treh članov, ki jih imenuje Visoki komisar. Preisednik se izbere izmed sodn kov Pohotnega urada. čl. 3. Prošnja se mora predložiti odboru z vlogo, kateri je treba priložiti listine, s katerimi se dokaže obstoj in določita vrsta ter obseg pravic, katenh odpraVa se za-proša. V vlogi morajo poleg tega biti jasno sestavljeni in določno navedeni odpra-vitveni predlogi. Odbor pozove najprej uživatelje vknjiženih pravic, naj se v 15 dneh izjavijo, al: sprejemajo predlagano odpravo, sicer pa naj predlože svoje morebitne ugovore zoper njo, priloživši vse listine in spise, ki se jim zdijo potrebni ali uporabni. če ima imetnik pravic, katerih odprava se zahteva, svoje bivališče zunaj Ljubljanske pokrajine, sme dati odbor daljši rok za izjavo ali za vložitev ugovorov, vendar ne nad 40 dni. če bivališče osebe ni znano, mora izpo-slovati odbor pri okrajnem sodišču, pristojnem po legi nepremičnine, da se ji imenuje poseben skrbnik. V primerih iz te naredbe zoper odpravi-tvem predlog ni dopusten drugačen ugovor nego le ob ugotovitvi dajatev in o odkupilu zanje, čl. 4. če sestoje pravice, katerih odpra- iz obraza sije temu boljše viku vsa zahrbtna podlost, ki so jo sovjetske vojske dovolj dokazale v borbi z osnimi četami va se zahteva, iz dajatev (storitev), ki niso izražene v denarju, mora odbor najprej določiti ustrezno denarno vrednost po načelnih vidikih, ki jih določi odbor sam, upoštevaje poleg tega pripombe ali dokazila, pribavljene od prizadetih strank, pri čemer si pomaga, kolikor se mu zdi potrebno, z izvedenci, ki jih v ta namen imenuje, in tako, da se ceni v vseh primerih po vrednosti na dan 1. maja 1942-XX. čl. 5. Vrednost rent, izraženih v denarju in obremenitev z drugimi dajatvami se po ocenitvi v denarju po določbah prednjega člena kapitalizira tako, da se pomnoži letni dohodek: z 20, če je upravičenec dopolnil 24. leto; z 18, če je upravičenec starejši od 24 in še ni dopolnil 34 let; s 16, če je upravičenec starejši od 34 let in še ni dopolnil 44 let; s 13, če je upravičenec starejši od 44 in še ni dopolnil 54 let; z 10, če je upravičenec starejši od 54 in še ni dopolnil 64 let; s 7, če je upravičenec starejši od 64 in še ni dopolnil 74 let; s 5, če je upravičenec starejši od 74 in še ni dopolnil 80 let; s 3, če je upravičenec starejši od 80 let. Za podstavo se vzame upravičenčeva starost ob vložitvi odpravitvene prošnje. čl. 6. Višino celotnega zneska, ki naj cele zaboje kave in bale bombaža. Nedavno so ribiči, ki so lovili v morju nad polotokom Jutlandom na Danskem, naleteli na svojevrsten plen. Ko so potegnili mreže iz vode, so namestu rib našli v njih nekaj bal bombaža in več zabojev kave. Ko so se podrobneje zanimali, od kod to blago, so izvedeli, da izvira iz angleških ladij, ki so jih potopile nemške podmornice. Po prvi slučajni najdbi so se ribiči načrtno lotili dela in so privlekli 500 bal bombaža in 150 kg kave na dan. Ko so se vrnilj' na obalo in se je glas o nenaval-nem plenu raznesel med prebivalstvom, se je odpravilo celo ribiško ladjevje iz bližnjih pristanišč, da po njihovem zgledu poskusijo svojo srečo. Silovit orkan na Danskem. Iz severnega Jutlanda je v pokrajine Fjonia, Sjalland in Bornholm pribesnel silovit orkan, da podobnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci Danske. V Kodanju je v teku pol ure nekaj stokrat udarila strela, skozi dimnik neke hiše pa je padla ognjena krogla, ki je ubila celo družino pravkar zbrano pri obedu. Strela, ki je zavzela tako nenavadno obliko in obseg, je skakala nekaj časa po mizi, nato pa je planila v omaro, v kateri so domači hranili razno srebrno po-sodje in pribor. V trenutku je ogenj raztopil vso srebrnino. Po kodanjsklh ulicah in predmestjih je bilo zapuščenih na stotine avtomobilov, ki jih je bilo neurje zajelo na poti ter so potniki in šoferji pobegnili iz njih. V nekem predmestju se je na takšen zapuščen avtomobil zrušil tvorniški dimnik in ga zdrobil kakor jajce. Veter je trgal strehe s hiš po vaseh, voda je zaradi naliva prestopala bregove in preplavljala polja. Kakšnih 10 minut je trajal silen vihar s hitrostjo 30 metrov na sekundo. 57 kolesarjev in kolesark je vihar vrgel z njihovih vozil, da so dobili nerodne poškodbe, škoda je ogromna in bo po približni cenitvi znašala nekaj desetin milijonov kron. Come vi lavate tutti i giorni, cosi lavate almeno una volta alla settim^ffB^rrtHfistino, m