TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE 
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
LETO XXVin. ŠT. 8
PTUJ, 27. FEBRUARJA 1975
CENA 2 DIN
MLADI ZA STABILIZACIJO
Predsedstvo konference ZSMJ jej
na seji 9. januarja 1975 razpravljalo^
o nalogah ZSM pri uresničevanju
politike stabilizacije in zaključkov
IV. seje predsedstva CK ZKJ in
sklenilo, da se bo zveza socialistične
mladine aktivno in dolgoročno
vključila v uresničevanje ukrepov
ekonomske stabilizacije. Boj za
realizacijo ukrepov ekonomske sta-
bilizacije je ena od prioritetnih
nalog vseh' organizacij m organov
ZSM.
Organi in organizacije ZSM so se
dolžni v svoji akciji najenergičneje
boriti proti vsaki obliki liberalistič-
nega in neodgovornega obnašai^a na
delovnem mestu in proti vsemu, kar
onemogoča, realizacijo prop-ama
ekonomske politike in zavzeti jasne
stališče v zaostritvi discipline dela,
učenja in študija. Izboljšanje
delovne discipline in razvijanje
pravilnega sociSističnega odnosa do
dela mora biti stalna skrb in
prioriteta v aktivnosti 00 ZSM.
Občinske, republiške in pokrajin-
ske konference ZSM morajo tudi v
prihodnje organizirano voditi akcijo
Mladi delavec - samoupravljalec, ki
ima za cilj razvijanje tekmovalnega
duha v doseganju večjih delovnih
rezultatov, zmanjšanju izostankov z
dela, racionalnejšo izkoriščanje
surovin in sredstev za delo, večjo
družbeno in materialno stimulacijo
tistih, dosegajo najboljše rezultate
pri delu.
V Jugoslaviji ponavlja letno razred
okrog 360.000 učencev v osnovnih
šolah, okrog 90.000 v srednjih, a
komaj vsaki 5. vpisani študent iz ene
generacije diplomira v roku.
Zato Je potrebna skupna akcija
vseh zainteresiranih za izboljšanje
uspeha. V tem smislu je treba leto
1975 proglasiti za leto vsesplošne
mobilizacije za izboljšanje uspeha in
zmanjšanje števila jx)navljalcev, ki
bo zrcalo konkretnega deleža šolske
in študentskemladine v stabilizaciji
gospodarstva in združenega dela v
celoti, ki daje ogromna sredstva za
izobraževanje.
V tej smeri je treba nadaljevati z
akcijo iščemo najboljši razred na
šoli, najboljšega učenca na šoli in v
razredu, itd. Tudi izboljšanje
delovnih pogojev zasluži vso pozor-
nost.
Svoj delež k stabilizaciji bodo
prispevali tudi mladi delavci. Boj za
nadaljnjo krepitev neposrednega
samoupravljanja v združenem delu
in razvijanju delavske kontrole
morajo onemogočiti vsako obliko
odmikanja in odločanja o pogojih
delitve mimo vpliva delovne skup-
nosti. Potrebno bi bilo organizirati
delo delavske mladine ob nedelov-
nih dneh kot prispevek mladih za
stabilizacijo. V kmetijstvu je
potrebno nadaljevati z organi-
ziranim delom za povečanje produk-
tivnosti in hitrejšim efektnim
vzpostavljanjem razvijanja samo-
upravnih odnosov in uresničevanja
ustave na področju kmetijstva.
Bolj zavzeto bo treba delati na
doslednem uresničevanju ustavnega
koncepta samoupravnega združe-
vanja individualnih kmetijskih pro-
izvajalcev kot tudi na samouprav-
nem združevanju družbenega sek'
torja. Ena od oblik vključitve v
stabilizacijski program je tudi
varčevanje surovin in vseh vrst
energije. Primeri uvoza starega
papirja in drugega materiala zgo-
vorno pričajo. Zato se moramo v
polni meri angažirati v akcijah
zbiranja starega papirja, odpadnega
materiala, ki bi lahko služil kot
sekundarna surovina. Mladi se bomo
skupaj z vsemi organiziranimi
socialističnimi silami, drugimi samo-
upravnimi organizacijami in institu-
cijami aktivno vključili v uresniče-
vanje resolucije ekonomskega raz-
voja v letu 1975. Prav tako se bomo
borili proti nepotrebnem poveče-
vanju režijskih stroškov in drugih
oblik neracionalne potrošnje, raznih
reprezentančnih stroškov in drugih
izdatkov, ki prehajajo mero racio-
nalnosti. - Sredstva, ki jih dobijo
društva, se morajo trositi za
funkcionalno dejavnost, ne pa za
nepotrebna potovanja in potrebe
reprezentacne.
Ker so v teku konstituiranja
osnovnih in občinskih organizacij
Zveze socialistične mladine, je
potrebno aktivno usn^erjanje na
akcijsko krepitev in usposabljanje
organizacij ZMS zučinkovito uresni--
čevanje nalog pri gospodarski
stabilizaciji. Zato je nujno, da vse
00 ZSM, organi občinskih, pokra-
jinskih in republiških organizacij
sprejmejo operativne plane za
stabilizacijo gospodarstva v svoji
Sredini.
Predsedstvo OK ZMS Ptuj ie
program obravnavalo in ni imelo
pripomb nanj. Program vključevanja
mladih v politiko gospodarske
stabilizacije je jasnO' viden. Za
njegovo uresničevanje pa bo potreb-
na velika mera zavesti, ki jo bo moč
doseči le s permanentnim izobraže-
vanjem.
MG
r-■-' \
OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB 30. OBLFTNICI OSVOBOIMTVE BO POP GESLOM
Vsi po poteh revolucije
Prejsijo sredo, 19. februarja 1975
Se je na prvi seji sestal 19-članski
štab za organizacijo pohoda, ki mu
načeljuje Alojz GOJCiC, sekretar
komiteja občinske konference ZKS
Ptuj. Na seji so se dogovorili za
okvirni program osrednje občinske
proslave ob 30. obletnici osvobo-
ditve. V bistvu gre za izpopplnjen in
razširjen program že tradicionalnega
vsakoletnega pohoda po poteh
SlovenskogoriSce - Lackove čete,
ki bo letos potekal pod geslom „Vsi
po poteh revolucije ', kar simbolizi-
ra predvsem množičnost.
Na seji so sklenili, da bo ta
osrednja občinska proslava ob 30.
obletnici osvoboditve v soboto, 26.
aprila 1975, pod pokroviteljstvom
občinske organizacije ZKS, zato je
sekretar komiteja tudi načelnik
štaba.
Na raznih zbornih mestih v Ptuju
in v Rogoznici se bodo formirali 4
odredi, ki bodo vsak po svoji poti
krenili k spomeniku v Mostju.
Predlog je, da se formirajo naslednji
odredi:
1) KRAMBERGERJEV - za
območje Slovenskih goric,
2) LACKOV - za območje
krajevne skupnosti Ptuj, 3) OSOJ-
NIKOV - za območje Dravskega
polja, gornjih in srednjih Haloz ter
krajevne skupnosti Grajena,
4) KVEDROV - za območje
Ptujskega polja in spodnjih Haloz.
V vsak odred se bodo vključili
tudi vojaki ptujske garnizije J L A.
Bord, ki bodo sodelovali v
pohodih posameznih odredov, bodo
ob Spominskih obeležjih iz NOB
govorili o pomenu boja, ki smo ga
tako uspešno dobojevali pred 30 leti
in o ljudski revoluciji, ki v
določenem smislu š traja.
Na območju poslednjega boja
Lackove čete bo organizirana
vojaica vaja, v njej bodo sodelovale
enote JLA, teritorialne obrambe in
letala Aerokluba Ptuj. Za tem pa bo
mimohod vseh sodelujočih enot,
udeležencev pohoda vseh štirih
odredov, članov ZZB NOV in
ZRVS, ^ortnikov, članov speciali-
ziranih mladinskih organizacij in
drugih, kar bo simboliziralo našo
dejansko pripravljenost in moč.
Kulturna skupnost Ptuj bo
pripravila zanimiv kulturni program
s temariko iz NOB. Komite
občinske konference ZKS, pa
skupno z osnovnimi organizacij and
pripravlja svečan sprejem v ZK. Tam
bodo tudi podeljena letošnja
priznanja OF in državna odlikova-
nja.
Ob primernem aktiviranju vseh
krajevnih skupnosti in šol v ptujski
občini v štabu realno računajo, da
se bo v vseh štirih odredih udeležilo
pohoda nad 4 tisoč ljudi, vseh'
udeležencev proslave v Mostju pa bi
naj bilo vsaj se enkrat več. Za,
udeležence pohoda bodo pripravili
tudibrezplačno malico. Zagotovlje-
ne bodo tudi gostinske storitve,
gasilci pa bodo organizatorji ljud-
skega rajanja. Mladina pripravlja
zvečer kresovanje.
Za vsako točko obširnega in
zahtevnega programa so na seji
zadolžili skupine in posameznike, ki
bodo podrobneje pripravili predloge
uresničitve okvirnih zamisli. O tem
bodo poročali na naslednji seji'
štaba, ki bo 26. marca, ko bodo
Sprejeli podrobneje konkretiziran
program proslave.
Na seji je bilo tudi poudarjeno, da
je treba vse dejavnike v občini
vključiti v različne oblike proslavlja-
nja 30. obletnice osvoboditve. To
velja za vse družbeno-politične
organizacije, samoupravne interesne
skupnosti, društva in društvene
organizacije. Poseben poudarek pa
je treba dati proslavam v krajevnih
skupnostih in v šolah pa tudi v
delovnih kolektivih in skupnostih.
F. Fideršeks
vreme
Vreme do nedelje, 9. marca
1975: Zadnji krajec bo v torek,
4. marca ob 21.20. Napoved: od
3. do 9. marca bo suho vreme.
Noči bodo še sprva zelo mrzle.
Alojz Cestnik
2 stran
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
Javna varnost - naša varnost
v četrtek, 20. februarja 1975, je
bila v Ptuju letna konferenca
delavcev Postaje milice Ptuj, ki s
svojimi oddelki v Gorišnici, Majšper-
ku, Kidričevem, Destrniku in na
Vidmu skrbi za javno varnost, za
varnost ljudi in premoženja, za javni
red in mir in za varnost prometa na
naših cestah. Na konferenci so
podrobneje ocenili stanje javne
v:u-nosti v ptujski občini v letu
1974. Iz ocene izhaja pozitivna
ugotovitev, da se je zmanjšalo
število kaznivih dejanj v primerjavi s
prejšnjim letom, občutno pa je
poraslo število prekrškov. Proble-
matika na področju prometne
varnosti postaja vse bolj pereča, ni
pa zaskrbljujoča, če upoštevamo
stalno rast števila motornih voziL
Delavci postaje milice v Ptuju
sodelujejo z občinsko skupščino in
vodstvi družbeno-političnih organi-
zacij. Enako velja tudi za sodelo-
vanje s krajevnimi skupnostmi —
tako v Ptuju kot po območjih
posameznih oddelkov milice. Poseb'
no skrb posvečajo miličniki svojemu
strokovnemu in idej no-politične mu
izobraževanju. Pri tem ima posebno
vlogo osnovna organizacija ZKS, ki
povezuje komuniste-miljčnike na
postaji v Ptuju, dočim so delavci po
oddelkih milice vključeni v kr^evne
organizacije ZKS. Med miličniki je
kar 87 % članov ZK, kijih povezuje
aktiv komunistov, ftav tako so
enotno povezani v osnovni organi-
zaciji sindikata. Miličniki so tudi
tesno' povezani z občani v krajevnih
skupnostih, saj jim občani zaupajo
vrsto odgovornih funkcij - od
sekretarjev krajevnih organizacije
ZKS, članov delegacij za zbor
krajevnih skupnosti, članov odborov
SZDL pa do raznih društev.
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Družbena samozaščita se je v
ptujski občini začela uspešno
uveljavljati že po skupščinskih
resolucijah. Pri tem so imele
pomembno vlogo komisije in
koordinacijski' odbori za SLO in
družbeno samozaščito pri ZKS,
SZDL in sindikatih. Po sprejetju
nove republiške ustave je družbena
samozaščita našla svoje mesto tudi v
statutu občine Ptuj in v 24 statutih
krajevnih skupnosti, le v eni so na to
določilo pozabili Po krajevnih
skupnostih so bila organizirana
številna predavanja o družbeni
Samozaščiti, namenjena zlasti ne-
razporejenemu prebivalstvu. Dober
obisk in pozorno spremljanje
vsebine predavanj dokazujeta, da to
ustavno pravico in dolžnost občani
vse bolj sprejemajo za svojo.
Tudi vodstva OZD in TOZD so
bistveno spremenila svoj odnos do
varovanja družbenega premoženja.
Službo varnostnikov so začeli bolje
vrednotiti, v TGA Kidričevo in TAP
Ptuj pa so organizirali poseben tečaj
za varnostnike. Pri tem so strokovno
pomoč izdatno nudili delavci milice,
zlasti pri ravnanju in vzdrževanju
orožja. Vodstva delovnih orpnizacij
se tudi vse pogosteje obračajo na
postajo milice za pomoč in nasvete
pri varovanju družbenega premo-
ženja. Na tem področju so doslej'še
najmanj napravila nekatera trgovska-
podjetja, ki še niso ničesar podvzela
za primemo varovanje prenosa
gotovine v bančni trezor, ssg
ponekod to opravljajo celo v^enci
brez vsakega spremstva.
KRIMINALITETA
V letu 1974 je bilo na območju
ptujske občine obravnavanih 1474
kaznivih   deganj,  brez  prometnih
nesreč, kar je za 29 primerov manj
kot leta 1973. Od obravnavanih
kaznivih dejanj je bilo 73,2 %
uspešno raziskanih, 395 kaznivih
dejanj pa je ostalo neraziskanih. K.
temu je treba prišteti še 231
kaznivih dejanj, ki izvirajo iz
prometnih nesreč in so bile vse
raziskane.
Med kaznivimi dejanji močno
prevladujejo dejanja zoper družbeno
in zasebno premoženje, ki jih je lani
bilo 806 in so v zadnjih petin letih
porasla za 9 %. Na drugem mestu • z
346 primeri so kazniva dejanja
zoper življenje in telo, vendar so se v
zadnjih petih letih ti delikti
zmanjšali za 12,5%, kar je brez
dvoma pozitivno. Z 284 primeri so
na tretjem mestU' dejanja zoper
splošno varnost ^udi in premoženja;
tu je zabeležen porast, kar je glede
na vse večji promet razumljivo.
Dejanja po ostalih pogla^iih kazen-
skega zakonika pa se gibljejo od 1
do največ 56 primerov in v zadnjih
petih letih ni bistvenih razlik. Pri
kaznivih dejanjih je bil oškodovan
družbeni sektor v 435 primerih,
povzročena škoda nad 4,65.000 din,
zasebni sektor pa v 1039 primerih,
povzročena škoda pa nad 2,258.000
din.
Od vseh kaznivih dejanj zoper
družbeno in zasebno premoženje
odpade dobra polovica, 412 prime-
rov na tatvine, ki so iz leta v leto v
porastu, v zadnjih 5 letih so «e
povečale kar za Il5 %. Prav tako so
se povečale roparske tatvine — od
90 v letu 1970 na 111 v lanskem
letu. V občutnem upadanju pa so
majhne tatvine, zatajitve in goljufije,
ter kraja motornih vozil.
Kazniva dejanja zoper življenje in
telo so zelo nevarna, ker ogrožajo
osebno varnost in življenje človeka,
so • sicer v upadanju, vendar še
mnogo prepogosta v naS družbi, s^
ta dejanja pomenijo eno najhujših
žalitev človekove osebnosti • in
dostojanstva. Tu so bile lani na
prvem mestu lahke telesne po3cod-
be - 240 primerov, ogrožanje z
nevarnim orodjem 60 in huda
telesna' poškodba 33 primerov. Biji
so • 3 uboji, od tega 1 iz
malomarnosti in 3 poskusi uboja.
ostala kazniva dejanja pa se nanašajo
na sodelovalne v • pretepu in
podobno.
MLADINSKA
KRIMINALITETA
Podatki kažejo, da se število
kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo
mladoletniki iz leta v leto manjša. V
letu 1970 jih je bilo v ptujski občini
še 287, lani pa le 181 kaznivih
dganj, ali za 63 % manj. Od
skupnega števila 1474 obravnavanih
kaznivih dejanj, odpade na mlado-
letnike le 12,3 %. Med kaznivimi
dejanji, ki jih zagreše mladoletniki,
so na prvem mestu (51) tatvine,
slediji majhne tatvine (37), vlomne
tatvine (18), lahke telesne poškodbe
itd.
NajpogostejS vzroki, da mladina
zaide na pot kriminala so • v
neurejenih družinslcih razmerah, v
pomargkljivi vzgoji, slabem nadzor-
stvu in zanemarjanju otrok in vpliv
slabe družbe. Zanimivi so tudi
podatki po okoliSh. Tako so
mladoletniki storili kazniva dejanja:
53 v Ptuju, 46 v Majšperku, 3{) v
Gorišnici, 23 v Etesterniku, 22 na
Vidmu in le 7 v Kidričevem.
Na področju gospodarskega krimi-
nala velja omeniti, da je bilo lani
obravnavanih 89 kaznivih dejanj, ki
so • se • nanašale na ponarejanje
uradnih listin, poneverbe, nedovolje-
na trgovina, nevestno poslovanje in
podobno, omeniti velja, da je bilo
odkritih 8 primerov grabeža. Ni
odveč še omeniti, da je med vsemi
obravnavanimi storilci bilo 1193
moških in le 178 žensk ali dobrih
14%.
Iz celotnega obravnavanega gra-
diva na letni konferenci izhaja, daje
Postaja milice Ptiij s svojimi okoliS
program za leto 1974 uspešno
opravila. Družbena samozaščita se
dobro uveljavlja, pri tem ima
mentorsko vlogo tudi mUica. Število
kaznivih dejanj se Je zmanjšalo,
političnega kriminala je malo,
splošna taiminaliteta pa ni zaskrb-
ljujoča. Uspešnost pri odkrivanju in
raziskovanju kaznivih dejanj je
zadovoljiva, razen pri raziskovanju
premoženjskih deliktov. Stanje jav-
nega reda in miru se je poslabšalo,
kar se kaže v delnem povečanju
števila prekrškov. Praksa je tudi
pokazala, da mora postati legitimi-
ranje nepoznanih oseb stalna oblika
dela pri odkrivanju storilcev kazni-
vih dejanj in p-ekrškov.
Postaja milice Ptuj je torej
obvladala varnostno situaajo, zlasti
še na tistih področjih, ki so
ključnega pomena. Dejstvo je, da je
veliko pomanjkanje miličnikov, saj
je skor^ četrtina sistemiziranih
delovnih mest nezasedenih, zato je
nujna družbena akcija za usmerjanje
mladih v ta pomemben poklic.
F. Fideršek
SKUPNE SILE V SKUPNO DOBRO
Vaški odbor krajevne skupnosti in
odbor SZDL v Skorbi sta v soboto,
15. 2. 97. oiganizirala skupno
delovno akcijo, namenjeno popravi-
lu makedamskih cest v vasi. Akcge,
ki je bila dobro organizirana, se je
udeležilo veliko število vaščanov,
predvsem pa je bilo med njimi dosti
mladih. Iz gramoznice v Skorbi so
na ceste navozili dcrog 800 kvad. m
gramoza. Sobotna množična udelež-
ba je dokaz, da so tudi vaščani
Skorbe, vasi, ki si prizadeva v bližnji
prihodnosti izvesti akcijo asfaltira-
nja svojih cest, spoznali, daje vsako
delo možno opraviti le ob skupni
podpori vseh ljudi. To pa je tudi
povod, da se bodo v Skorbi kmalu
rešili prahu in da bo cesta, ki pelje
skozi vas, kmalu dobila asfaltno
preobleko.
-nak
NUJNO iSČEMO rejniško
družino v mestu Ptuju.
Posebna šola, Ptuj, Trg
svobode 1 (pri pošti).
PRED PRAZNOVANJEM DNEVA ŽENSK
Nedavna seja sekretariata Konfe-
rence za družbeno aktivnost žensk
je bila posvečena pripravam na
proslavo dneva žensk.
Letošnje praznovanje 8. marca
poteka v znamenju 304etnice
osvoboditve naše domovine, med-
narodn^a leta žensk in urejanja
perečih vprašanj položaja žensk v
vsakodnevnem konkretnem okpljuv
delovnih organizacijah in v krajevnih
dcupnotih.
Politični aktiv občine Ptuj je na
zadnji seji razpravljal v družbeno-
-ekonomskem in političnem stanju v
ptujski občini. Yx\ tem je ugotovil,
da je pred oiganiziranimi socialistič-
nimi silami v občni najvažnejša
naloga:
- dosledno, vztrajno in učinkovi-
to vsakodnevno uresničevati določi-
la ustave, bojevati se za ekonomsko
stabilizacijo, za delitev po delu, za
večjo produktivnost dela, za
varčevanje na vseh področjUi, za
racionalnejše poslovanje in podob-
Zato naj vse proslave ob dnevu
žendc potekajo predvsem v delov-
nem vzdušju v reševanju problemov,
s katerimi se dnevno srečiqejo
ženske, V TOZD in drugih
organizacijah združenega dela ter
delovnih skiq)nostih je treba dati
poudarek položaju zaposlene žene,
zlasti matere: na proslavah po
terenih in krajevnih dcupnostih pa je
treba zlasti poudariti pomen
kmečke žene in nezaposlene matere
- gospodinje.
V govorih in kulturnih programih
na proslavah je treba dati zlasti
poudardc 304etnici osvoboditve
izpod fašističn^a jarma, prispevku
jugoslovanskih žensk v narodno-
osvobodilni vojni s konkretnimi
primeri iz ptujske občine (Olga
Meglic, Anica Kaučevič in številne
druge), pa tudi prispevku žensk v
povojnem socialističnem razvoju,
enakopravni zastopanosti žensk . v
del^atskem sistemu, v samouprav-
nih organih itd. Letošnja osredr^a
kulturna prireditev ob dnevu žendc.
8. marcu, bo v petek 7. marca ob
19.30 uri v* Narodnem domu z
naslovom: 65 LET NASEGA BOJA.
Letos proslavljamo tudi med-
narodno leto žensk. Zato bo
potrebno spregovoriti o udeležbi
žensk v mednarodnem delavskem
gibanju, solidarnosti jugoslovanskih
žensk in vse naše družbe z vsemi
naprednimi gibanji v svetu, zlasti še
s tistimi, ki se bojujejo za narodno
osvoboditev in neodvisnost.
Sekretariat konference za družbe-
no aktivnost žensk je o tem že
razpravljal in sprejel okviren pro-
gram dela, ki ga bo uresničil v
sodelovanju z Delavsko univerzo,
Tednikom in radgem.
Naše praznovanje dneva žendc
torej ne bo združeno s trošenjem
družbenega denaija za razne pogo-
stitve. Družbeni denar v te namene
dajmo raje v humanitarne namene: v
sklad za otroško varstvo, za rdeči
križ, za gradrijo zdravstvenih
ustanov itd.
________________.......^................._____________mg.
TEDNIK — ČETRTEK, 27. februarja 1975
stran 3
ZLATO IN SREBRO ODLIČJE SVOBODE V PTUJU
V petek, 21. februarja 1975 je
Zveza kulturno-prosvetnih organiza-
cij Slovenije, na proslavi ob 25.
obletnici smrti pisatelja Lovra
Kuharja-Prežihovega Voranca v
Ljubljani podelila 12 zlatih in 29
srebrnih odličij Svobode.
Odličje Svobode z zlatim in
srebrnim listom je republiško
družbeno priznanje, ki ga Zveza
kulturno-prosvetnih organizacij Slo-
venije podeljuje tistim posamezni-
kom, ki nepoklicno, zavzeto,
organizirano, požrtvovalno in odgo-
vorno razvijajo kulturno življenje
med delovnimi ljudmi in občani. To
priznanje dobivajo tisti, ki svoj
prosti čas, znanje in sile vlagajo v
bogatitev kulturnega življenja, zave-
sti in kulturnih vrednot človeka
sedanjosti Med njimi so predvsem
zelo skromni, tihi in marljivi ljudje
in organizacije, ki jim nikoli ni žal
prostega časa, sil in sredstev v
prizadevanjih, da bi čim bolj
obogatili kulturno življenje delovnih
ljudi in občanov. Ptujčani smo bili
na letošnji Vorančevi proslavi v
Ljubljani v posebni pozornosti, ker
je Ptuj prejel zlato in srebrno odličje
Svobode. Ta pozornost, ki je bila
močno izražena tudi v močnem
aplavzu udeležencev proslave, med
katerimi so se nahajali tudi najvi|i
predstavniki SR Slovenije, je bila se
toliko večja, ker je bil Občinski svet
Zveze sindikatov Ptuj med prvimi v
Sloveniji, ki je prejel odličje
Svobode za izredne uspehe na
področju kulturne dejavnosti
drago hasl
prejemnik odličja svo-
bode z zlatim ustom
DRAGO HASL, upokojeni profe-
sor iz Ptuja, je začel kulturno
delovati že pred vojno. V tistem
času je predvsem ustanovil in vodil
mladinski pevski zbor na meščanski
šoli v Ptuju, lutkovno gledališče pri
Sokolskem društvu Ptuj in organizi-
ral gostovanja mariborskega in
ljubljanskega gledališča.
V izgnanstvu v Knjaževcu je
ustanovil in vodil sindikalni mešani
pevski zbor.
Po osvoboditvi je bil usmerjevalec
kulturno-prosvetne ga dela v ptuj-
skem okraju, ustanovil je potujočo
yudsko- knjižnico, organiziral več
tečajev in seminarjev za knjižničar-
je, ustanovil in vodil lutkovno
gledališče delavsko-prosvetnega dru-
štva Svoboda v Ptuju ter mladinski
godalni orkester na glasbeni šoli v
Ptuju.
V pokrajinskem muzeju v Ptuju je
uredil zbirico starih glasbil, v okviru
Društva prijateljev mladine Slovenije
in Zveze kulturno-prosvetnih organi-
zacij pa je pripravljal in organiziral
revije mladinskih pevskih zborov.
DRAGO HASL je bil tudi eden
izmed pobudnikov kurentovanja v
dši-Sah
sindikalni prvak občine
tga-kidričevo
Končano je najmnožičnejše tek-
movanje kolektivov v šahu, kjer je
nastopilo 18 ekip, ki so se v
obdobju 2 mesecev borila za
čimboljšo uvrstitev. Borbe so bile
ogorčene za vsako točko in končni
vrstni red je naslednji: TGA 49
točk, sledijo Merkur 46, SDK 44,5,
KK-Ptuj 44,5, Petovia 43, SIGMA
40, JLA 38,5, Izbira 38, Mercator
37, Prosveta 37, TAP 37, Bolnišnica
36,5, PP-Ptuj 29, KB 27,5, KŠC
27, HB-Ptuj 17, Opekarna 12,5,
EKO-Ptuj 8 točk.
Ptuju. Poleg tega je bil organizator
še številnih drugih kulturnih akcij.
Razveseljivo je tudi to, da je
odličje Svobode z zlatim listom
prejel tudi njegov sin MIRAN,
profesor glasbe v Kopru.
občinski svet zss ptuj
prejemnik odličja svo-
bode s srebrnim listom
Občinski svet Zveze sindikatov
Slovenije PTUJ je leta 1960 začel
načrtno in organizirano razvijati
sodelovanje z delavci v SR Hrvatski.'
To sodelovanje je že leta 1962
zajelo tudi kulturno področje. Na
predlog občinskega sveta Zveze
sindikatov Ptuj so se leta 1962 v
Ptuju pričela prva tradicionalna
delavska kulturna Srečanja bratstva
in prijateljstva. Doslej jih je bilo že
13 in letos je Ptuj nosilec 14
Srečanja bratstva in prijateljstva. V
sodelovanju so zqete občine
Cakovec, Koprivnica, Krapina, Or-
mož,  Ptuj, Slovenska  Bistrica in
Varaždin. Občinski svet ZSS Ptuj
vsako leto pošlje na gostovanje v SR.
Hrvatsko najmanj 4 do 5 kulturnih
skupin z okrog 250 člani delavskih,
mladinskih in drugih društev ter
pevskih zborov osnovnih šol.
Nadalje Občinski svet ZSS Ptiq
vsako leto sprejme najmanj 4 do 5
kulturno-umetniških skupin iz SR
Hrvatske in organizira njihovo
gostovanje v občini Ptuj. Stalna
izmenjava kulturno-umetniških sku'-
pin med SR Hrvatsko in SR
Slovenijo je velikega kulturnega in
političnega pomena, zbližige dva
Sosedna naroda in utrjuje prija-
teljske vezi. Nasploh pa je Občinski
svet ZSS Ptuj eden izmed najaktiv-
nejših v SR Sloveniji na področju
kulturne dejavnosti, zato ima to
\isoko družbeno priznanje ptuj^im
sindikatom še toliko večji pomen za
občino Ptuj,
Prepričani smo lahko, da bodo
naši odlikovanci tudi v bodoče
vlagali svoje sile v razvoj kulturnega
življenja v občini Ptuj.
Feliks BAGAR
TURISTIČNI
IZGLEDI
ZA LET01975
Leto 1975 bo tudi v turističnem
gospodarstvu zahtevalo maksimalne
napore.
Lani je naše turistično gospodar-
stvo imelo rekorden uspeh: preno-
čilo je- 26 milijonov turistov.
Položaj na evropskem turističnem
trgu je letos drugačen kot je bil v
lanskem letu. Od osmih dežel
Evrope, iz katerih je lani prišlo k
nam 78 % gostov, je samo v 'dveh
deželah gospodarstvo ugodno in
bodo osebni dohodki večji za 1-3
%; samo v štirih deželah pričakujejo
pozitivno bilanco, dočim pričakuje-
jo v dveh deželah do 4 %
nezaposlenih. V teh osmih deželah,
ki so bile do sedaj naše
»dobaviteljice" turistov, ocenjujejo
za to leto okrog 5 milijard dolarjev
pasive v mednarodnem plačilnem
prometu.
Za letos računajo 19 milijard
dolarjev evropskega turističnega,
prometa. Za ta promet se trudijo vse
evropske turistične dežele. Vsaka
dežela želi obdržati vsaj svoje
dosedanje goste. Nudijo jim velike
ugodnosti. Cene iz lanskega leta so
že objavile: Grčija, Švica, Nizozem-
skai Bolgarija in Romunija. Druge
turistične dežele povišujejo le
minimalno svoje lanske'cene: Velika
Britanija za 4 - 9 %. Poleg ugodnih
cen jim nudijo še druge ugodnosti.
Moto-turistom ugodnosti pri naku-
pu bencina. Romunija daje tujemu
turistu' 150 litrov benzina brezplač-
no; Cehoslovaška benificira turistu
39 % cene; Bolgarija 34 %, Grčija 43
%; Italija 24 %, podobno Španija,
Portugalska; Francija itd.
V nekaterih hotelih nudijo
gostom z malimi otroci popust do
50 %, za otroke do 15 let starosti
oziroma brezplačen penzion za male
otroke. V nekaterih vzhodnih
turističnih deželali nudijo gostom -
mladoporočencem te in še druge
ugodnosti. K vsem tem ugodnostim
moramo še prišteti popuste za goste
v aprilu in maju (4-8 %).
In kakšne so naše cene in
ugodnosti za tuje goste? Cene v
naših receptivnih hotelih znašajo za
penzion - dan do 15 % pod ceno v
podobnih hotelih v drugih receptiv-
nih deželah. Bo to dovolj, da bi
pritegnili čimveč tujih gostov?
Franjo Novak
Z OBČINSKIH ZBOROV OSNOVNIH
ORGANIZACIJ SINDIKATA
Občni zbori osnovnih organizacij
sindikata so za nami. Vsebinsko so
bili v glavnem dobro pripravljeni.
Veliko pozornost so posvetili
kadrovskim pripravam, zavedajoč se
nove vloge sindikata, ki so mu jo
začrtali kongres ZK Jugoslavije.
Slovenije in ZS Slovenije in ZS
Jugoslavije.
Občni zbori so obenem tudi
temelj za bodoče delo sindikatov,
kot to narekuje nova organiziranost
sindikatov. Opozorili so na nekatere
slabosti našega dela, ki jih bomo
morali v najkrajšem času odpraviti.
Ponekod se prepočasi samoupravno
organizirajo. Povsod, kjer obstojajo
pogoji za formiranje temeljnih
organizacij združenega, le-te še niso
zaživele.
Visoka udeležba na letošnjih
občnih zborih je vsekakor plod
dobre pripravljenosti. Posebno po-
zornost so razpravljalci posvetili
delovanju sindikalnih poverjenikov,
od katerih pričakujejo večjo
povezanost v delovnih skupinah,
izmenah in delovnih enotah. Na
občnih zborih so sprejemali pravila
OOS, letne delovne načrte, finančni
načrt OOS, kar doslej ni bilo v
praksi. Mnenja so bili vsi namreč, da
bo to tudi olajšalo delo 10 OOS.
Večjo pomoč pa pričakujejo od
občinskega sveta ZS in odborov, v
katere so vključene OOS. Občinski
svet ZSS bo moral novoizvoljenim
10 OOS nuditi večjo strokovno
pomoč, da bodo lahko uresničili vse
sprejete naloge. Razprava je tudi
pokazala, da še povsod niso izdelali
stabilizacijskih načrtov. Kritiko
zasluži tudi produktivnost dela in
delovna disciplina. Le-ta v večjih
delovnih kolekrivih šepa. Velik je
tudi izostanek z dela na račun
bolezni in drugih neopravičenih
izostankov, predvsem v zadnem
času. Poglavje zase pa so medsebojni
odnosi delavcev, ki tudi vplivajo ne
nezadovoljivo produktivnost.
lOC OOS so na zborih vse
premalo razpravljali o globalnih
izhodiščih občine Ptuj za leto
1976.S0, Na seji gospodarstvenikov
je bilo dogovorjeno, da bodo kot
nosilci razprave o tem materialu
zadolženi za občne zbore direktorji
temeljnih organizacij združenega
dela, ki pa niso v celoti opravili
svoje naloge. Občni zbori so tudi
pokazali, da se temeljne delegacije
preveč ozko zapirajo in da o svojem
delu ne poročajo delovnim ljudem v
temeljnih organizacijah združenega
dela.
Za socialno varnost delavcev bo
treba še bo^ skrbeti kot doslej,
delitev osebnega dohodka pa naj bo
v skladu s samoupravnimi sporazu-
mi, ki pa morajo biti taksni, da
bodo zagotavljeni normalni pogoji
za življenje, glede aktivov mladih
delavcev. Bo pa več treba narediti za
njihovo uspešnejše delo. Mladega
človeka še vse premalo vključujemo
v politično delo in organe
upravljanja.
Pri izmenjavi izkušenj med OOS
in tudi zaradi informiranje javnosti
o delu občinskega sveta ZS bo
potrebno informativno dejavnost še
povečati,
MG,
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI
GORIŠNICA
razpisuje delovno mesto tajnika
KRAJEVNE SKUPNOSTI GORISNICA S POLNIM
DELOVNIM Časom.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nepopolna
srednja šola z 4-letno prakso.
Prednosti imajo kandidati z ekonomsko izobrazbo in
prakso v finančnem in pisarniškem poslovanju. Oseb-
ni dohodek po samoupravnem sporazumu. Nastop de-
la je možen takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni na
razpolago.
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanji
zaposlitvi ter kratek življenjepis naj kandidati pošlje-
jo na naslov Krajevna skupnost Gorišnica v roku 15
dni po objavi tega razpisa.
Svet krajevne skupnosti Gorišnica
4 stran
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
POZDRAV
PREDSTAVNICE OSNOVNE
ŠOLE TOMAŽ PRI ORMOŽU
NA SLOVESNOSTI OB
30-LETNICI SMRTI KATJE
RUPENA V ŠOLI, KI SE
IMENUJE PO NJEJ V NOVEM
MESTU
Prinašam vam tople in prisrčne
pozdrave pionirjev in učiteljskega
zbora osnovne šole Tomaž — to je iz
tistega kraja, kjer je v njegovi bližini
v Mali vasi pred 30 leti padla
partizanka KATJA.
30 let je minilo od njene snutij
vendar je ostal za njo med našimi
prebivalci lep spomin na mlado
partizanko, ki je nekaj mesecev pred
osvoboditvijo v naših krajih budila
in utrjevala narodno zavest in vlivala
ljudem vero v skor^šnjo zmago nad
fašisti.
Poznali so jo kot navdušeno
aktivistko   OF,   ki   je   s   svojim;
mladostnim žarom prepričala vsake-
ga omahljivca.
Pa ni ostal samo spomin med
nami, ostal je predvsem njen vzgled,
kako se je treba bojevati za narodno
Svobodo.
Kot tako jo poznamo tudi mi
pionirji in mladinci.
Ob dnevu mrtvih, kurirčkovi pošti
in še ob drugih priložnostih se
ustavljamo pred hišo, kjer je Katja
umrla in okrasimo spominsko
ploščo. Odrasli in naši učitelji pa
nam pripovedujejo o njenem delu in
nam jo postavljajo za vzgled.
Danes, ko stegujejo naši sovraž-
niki Svoje prste po naši zemlji in
Svobodi, se zavedamo, da moramo
biti složni in borbeni, kot so bili
naši borci v narodnoosvobodilnem
boju.
Zato bo Katja tudi v naprej živela
v naših srcih. j
Zagotavljamo vam, da nam bo v
morebitni potrebi svetel vzgled,
kako se je treba bojevati za
domovino in svobodo. Slava njene-'
mu spominu!
DŠI
NAMIZNI TENIS
v okviru delavskih športnih iger
se je pričelo tekmovanje kolektivov,
ki so razdeljeni v štiri skupine. Do
sedaj je odigrala prva skupina, v
kateri je zmagalo Zdravstvo pred
SIGMO, osn. šolo Gorišnica,
Haloškim biserom in Tiskarno.
Ostale skupine bodo odigrale v
začetku marca.
V finalni del tekmovanja se
uvrstita prvi dve uvrščeni ekipi.
V rekreacijski skupini nad 35 let
stari tekmovalci je zmagal KK-Ptuj
pred TAP Ptuj in SIGMO-Ptuj.
V tekmovanju ženskih ekip sta sel
žal prijavili le dve ekipi. Zmagala jel
ekipa T\P-Ptuj, ki je premagala]
sovrstnice Zdravstva s 5:4.
OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI MARKOVCI
Tokrat smo se napotili v prijazno
deželo luka in kurentov, v vas, ki je
nekako na sredi poti med Ptujem in
Borlom.
Na krajevnem uradu v Markovcih
smo dobili za sogovornika Konrada
Janžekoviča, predsednika sveta KS
Markovci. Veliko smo zvedeli od
njega in upamo, da smo vsaj del
tistega uspeli prenesti na papir.
Krajevna skupnost Maikovci obse-
ga vasi Borovci, Bukovci, Markovci,
Nova vas pri Markovcih, Prvenci,
Strelci, Sobetinci, Stcgnci in Zabov-
ci. Te vasi so na predelu, kjer je
izrazito ravninsko podorčje zato se
vaščani ukvarjajo pretežno s po-
ljedelstvom in živinorejo. Na
območju krajevne skupnosti Mar-
kovci živi natanko 3917 prebivalcev,
od tega 1872 moških in 2045 žensk.
Na sezonskem delu v inozemstvu je
le 230 ljudi. Veliko paje tudi tistih,
ki so zaposleni v TGA Kidričevo, v
ptujskih delovnih organizacijah,
nekateri pa odhajajo na delo tudi v
Maribor. Zaniinivo je to, da število
prebivalstva iz leta v leto narašča.
Mladi gradi nove hiše, nove objekte,
lahko bi dejali, da se vas počasi
urbanizira.
V preteklem petletnem obdobju
je bilo doseženih več pomembnih
rezultatov. Prvi krajevni samo-
prispevek so izglasovali vaščani
Markove leta 1970 za dobo petih
let, tako da bo letos koncem junija
že potekel. Predvideno ie bilo, da se
bo zbralo na ta način ŽOl.OOO din,
vendar so že sedaj vsled inflacije in
višjih OD zbrali znatno več sredstev.
Vsa zbrana sredstva uporabljajo po
izdelanih programih sveta ta^evne
skupnosti. Do sedaj so z denarjem
od samoprispevka zgramozirali in
položili 8,5 km asfalta, zraven tega
pa so redno vzdrževali in gramozirali
vse ostale krajevne ceste. Zgradili so
vodovod v Zabovcih in Markovcih,
sofinansirali so gradnjo dveh
transformatorjev v Zabovcih in
Borovcih, sofinancirali so tudi
gradnjo mrtvašnice in asfaltiranega
igrišča v Markovcih, kupili so nov
mrliški voz in voziček za prevoz
mrličev, dotirali so godbo najjihala
ter dejavnosti prosvetnih društev in
dvoran, vzdrževali so oba broda
prek Drave, na novo pa so uredili
tudi cesto na pokopališče.
Iz vsega tega je razvidno, da je.
samoprispevek v celoti uspel in rodil
obilne sadove, hkrati pa je aktiviral
še več sredstev, ki so jih vaščani
zbirali po tiišah, kot poseben
prispevek /a pomembne akcije. Iz
spiska je bilo razvidno, daje najvišjo
vsoto prispevala Otilija HanierSek iz
Bukovec 68, saj je zraven rednega
samoprispevica primaknila še 1
milijon 300 tisoč starih dinarjev.
Vsekakor je delovna vnema in zavest
občanov pohvale vredna.
Tudi za letos so si Markovčani
pripravili obširne delovne programe,
ki pa bo v celoti izvedljiv le, če bo
na voljo dovolj denarja. Pričakujejo,
da bodo primaknili svoj delež še
cesti sklad SO Ptuj, dotacija SO Ptuj
ter delovne organizacije. Velik
problem je namreč v vzdrževanju
krajevnih makadamskih cest, za kar
so v preteklem letu porabili nič
manj kot 10,000 din. Zato bodo
odslej stremeli za tem, da bodo v
najkrajšem času asfaltirali čim več
cest. Za letos so predvideli
modernizacijo 4 km cest v Bukovcih
in Stojncih. S posebnim prispevkom
bodo dokončno uredili mrtvašhico,
iz lastnih sredstev in dotacije SO
Ptuj bodo začeli z urejevanjem
pokopališča. Predvidevajo pričetek
gradnje vodovoda v Novi vasi, ki ga
bodo v celoti financirale HE SD 2.
Za ureditev broda v Markovcih bodo
s posebnim prispevkom nainenili
okoli 10.00 din, isto vsoto pa naj bi
prispeval še cesti sklad SO Ptuj. V
sodelovanju z DES-om bodo zgradili
trafo postajo v Bukovcih, kjer bodo
s posebnim prispevkom sodelovali z
90.000 din.
VeUko pozornost bodo posvečali
tudi socialnim in prosvetno kultur-
nim problemom, sodelovali pa bod
tudi v posameznih akcijah društve-
nih dejavnosti na področju KS. Za
redno dejavnost krajevne skupnosti
so predvideli 100.00 din, kijih bodo
verjetno dobili kot dotacijo od SO
Ptuj. Najvišja postavka v stroških
dejavnosti KS bo  gotovo oiebni
dohodek tajnika, ki ga bodo v
kratkem redno zaposlili, saj sicer ne
bo iTioboče delo tako velike KS, kot
So Markovci.
Še enkrat paje treba poudariti, da
bo planiran program lahko izvedljiv
le, če bo na voljo dovolj denarja,
zato bo potrebno v Markovcih
ponovno sprejeti samoprispevek in
če bodo dobili potrebna denarna
sredstva tudi od občine, občinskega
cestnega sklada in delovnih organi-
zacij, lahko zagotovo rečemo, da
bodo Markovčani, kjer bodo le
lahko, pomagali še s posebnim
prispevko m.
V naslednjem bodo začeli v
Markovcih graditi novo osnovno
šolo, Saj je sedanja že dotrajana in
zastarela, hkrati pa prostorsko
premajhna. Kaj več o tem bomo
zapisali prihodnjič.
M. OZMEC
Zgradba šole v Markovcih
V SIGMI bodo izbirali najboljšega delavca
Aktiv mladih delavcev v Sigmi je
med najboljšimi aktivi. V bogatem,
programu dela, ki ga načrtujejo v
letošnjem letu, je tudi izbira
najboljšega mladega delavca. Zakaj
so se odločili za to? O tem je
pripovedoval Mirko Prelog, predsed-
nik aktiva mladih delavcev: Vzrokov
za to je več. Znano je, da je
stimulacij za boljše delo več. Samo
denarna stimulacija je preveč toga in
mislim, da je nujno ukrepati na tem
področju. Vsak se „peha" le za
boljši osebni standard in vse bolj
postajamo podobni strojem. Razlika
ni velika. Skopi smo v drugih
oblikah nagrajevanj. Prav zaradi te
skoposti paje med drugim prisotna
miselnost pri odločanju, da vsak vidi
le sebe. Ce pa nadaljujemo v tej
smeri pa je nujno, da pride do
lomljenja neke celote. Posameznik
predstavlja del te celote in če se
odloča za svoje osebne cilje in ne za
cilje te celote, ki so seveda
dolgoročno njemu samo v korist, je
nujno da pride do razpada le-te.
Drug pozitivni razlog za našo
odločitev je, da se mladi pri tem
izbiranju najboljšega delavca med
seboj kritično ocenjujemo. Tako
bomo konflikte v bodoče hitreje
odpravljali, saj bomo resnico bolj
sproščeno in hitreje iskaU. Jasno pa
je, da bomo čez nekaj let tvorili
delavski kolektiv srednjih let in
nujno je, da mora ta kolektiv biti
povezan, če hoče samoupravno
živeti. Povezanost pa bi krepili prav
v izbiri.
Kako misliš, da boste krepiU
jovezanost pri ocenjevanju in
cakšni kriteriji bodo prisotni pri
tem?
Mislim, da se delavci ne
povezujejo, če samo šušljajo po
grupicah. Takšni ,,šušljači" pa po
navadi, ko je treba spregovoriti,
odpovejo. Takšne skupine delujejo
disharmonično. Oblika kot je izbira
najboljšega mladega delavca pa bo
omogočila, da se tudi v nas to
zakorenini. Izbira bo javna. Tako
bomo ohranili in še okrepili
odkritost, ki je pogoj za enotnost.
Kriteriji, ki jih bomo upoštevali
pa so: prihajanje na delo; odnos do
sodelavca; odnos do proizvodnih
sredstev; doseganje norm; delo v
aktivu mladih delavcev; dosežen
učni uspeh.
Ti kriteriji so ocenjeni s točkami.
Tako lahko mladi dobi za odnos do
sodelavca do 5 točk. Točno
prihajanje na delo pa je ,,vredno"
samo 1 točko. Seveda za vsako
netočnost dobi delavec ali delavka
negativno točko, Ce nam bo to
uspelo izpeljati, bo to velik korak
naprej. Pogoj za uspeh pa je
nedvomno tudi prisotnost izobraže-
vanja, ki očitno prepočasi polni
produkcijske sile.
Prva izbira najboljšega mladega
delavca bo že v marcu.
Mg
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
stran 5
DELO SO ORMOŽ
Vsi trije zbori skupščine občine
Ormož so v torek, na VI. skupni seji
obravnavali izhodišča za pripravo
družbenega plana razvoja občine
Ormož v času od leta 1976 do 1980
ter izhodišča za družbeno-
-ekonomski razvoj, skupno in
splošno porabo za letošnje leto v
ormoški občini. Na skupni seji so
razčlenili še poročilo o lanskem
delu občinskega sodnika za prekrške
ter obravnavali program dela
občinske skupščine.
Po delegatskih vprašanjih in
odgvorih so se posamezni zbori sešli
na ločenih sejah ter med drugim
obravnavali sprejetje odloka o
spremembah in dopolnitvah odloka
o davkih občanov, odloka o davku
na promet nepremičnin, potrditvi
samo|Upravnega sporazuma o ustano-
vitvi samoupravne skupnosti za
zaposlovanje Maribor, potrditvi
samoupravnega sporazuma o ustano-
vitvi, konstituiranju in delovanju
občinske raziskovalne skupnosti,
ustanovitvi odbora za notranjo
politiko in družbeno samozaščito
pri SO Ormož. Obravanvali so tudi
vrsto kadrovskih rešitev in drugih
zadev.
Več o delu ski?)ščine bomo
poročali. jr
IZOBRAŽEVANJE MLADIH
V Ormožu se je minulo soboto
pričel seminar za novosprejete člane
ZKS z območja občine. Semina-
ristom so se priključili tudi člani
predsedstva občinske konference in
predsedniki osnovnih organizacij
ZSMS. Okrog 50 udeležencev
seminarja, ki ga je pripravila
Delavska univerza Ormož skupaj s
komitejem občinske konference
ZKS in občinsko konferenco ZSMS
Ormož je minulo soboto poslušalo
tri teme: Kaj je marksizem. Oris
zgodovine mednarodnega delavskega
gibanja ter Uresničevanje ustave v
OZD, TOZD in SOZD. Seminaristi
bodo nadaljevali z delom v soboto
in tako vse sobote do 15. marca, ko
bo seminar končan. Skupno bo
trajal 30 ur. jr
NAŠ INTERVJU
Rekorder iz Markove
GOSTILNIČAR, KMET, KOOPERANT, MOŽ IN OCE 4 OTROK IN ŠE REKORDER V
STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE - JANKO ROŽMARIN
Naj takoj v začetku zapišem, da
me je močno presenetil.
V Markovcih in daleč naokrog je«
znana gostilna Janka Rožmarina,
zato smo jo zlahka našli. In njega
tudi. Mlad, živahen, skoraj vedno
namsejan, pravijo da je. In prav
takšen je stopil predme v gostilno,
kjer sem ga nekaj časa čakal. „V
mestu sem bil, na Kreditni banki,"
mi je smehljaje dejal, „pojdiva v
posebno sobo, tam se lahko v miru
pogovoriva". Brž, ko sem mu
povedal od kod sem, mi je skoraj
pobegnil, pa sem ga le prepričal in
pogovor je stekel: „Veste, nisem
častihlepen, zato nisem preveč rad v
cajtngah, ja, kaj pa si sploh radi
napisali? " Hitro sem mu odvrnil:
„Radi bi napisali čim več o vas in
vaših uspehih v streljanju na glinaste
golobe". ,,Ah, to, noja, se bova že
pogovorila. Težko je, veste. Vse
skupaj je pretežko. V stali imam v
reji 35 bikov, zraven t^a še lastno
živino, okoli 10 ha obdelovalne
zemlje, ki jo v celoti obdelujem sam,
s svojo mehanizacijo, gostilničarsko
obrt ima pa žena in štiri otroke, še
zmeraj pa najdem toliko časa, da
odhitim v soboto ah v nedeljo
popoldne na svoje streUšče in
razstrelim eno serij o glinastih."
Pogledal sem na krepke kmečke
roke, pa zopet vesel in živahen
obraz, pa pokale, diplome in odUčja
na steni in v vitrini kmečke sobe. In
ni mi šlo v glavo, kako je vse to
mogoče. Na hitro sem preštel
odličja: čez 40 pokalov, 21 plaket,
okoli 30 diplom in vse to v tako
kratkem času.
Kdaj pa ste pričeli s tem
športom? - „Ja, lovec sem že od
leta 1963, na glinaste golobe pa sem
pričel streljati šele junija 1968. V
moji matični družini - Sobetincih
smo imeU lovski posvet, kjer so me
izbrali skupjg z nekaterimi lovci za
meddružinsko tekmovanje za pokal
lovske zveze Ptuj v streljanju na
^inaste golobe. Tam sem dosegel
prvo mesto in mislim, daje to moj
prvi uspdi. Še isto leto sem kupil
^ecialno puško za tovrstno stre-
ljanje. Zanjo sem odštel tedaj 450
jurjev in takoj začel trenirati. Prvi
večji uspehi so bili že naslednje leto.
Udeleževal sem se skoraj vseh
tekmovanj, kakor so mi dopuščale
finančne možnosti in skoraj na vseh
tekmovanjih sem dosegal priznanja
in diplome za največkrat dosežena
prva mesta. To mi je vhlo še več
poguma. Doma sam delam cele
dneve kot živina. Proti večeru pa
sem večkrat odhitel na bližnje
StreUšče, ki sem ga dal ustrezno
registrirati in ga tudi sam opremil.
Na njem sem priredil že dve
tekmovanji v lastni režiji."
Kje vse ste že tekmovali, v katerih
deželah? - „Veliko sem prepotoval
na ta račun. V Italiji sem tekmoval
že 4-krat, na Cepcem 5-krat, enkrat
v zahodni Nemčiji na olinpijskem
strelišču v Muenchenu, v sosednji
Avstriji pa že čez 104crat."
Uspehi, ki vam pomenijo največ?
- ,,Čeprav sem tekmoval že na
večjDi in pomembnejših tekmova-
njili, mi pomeni največ leto 1973,
ko sem dosegel L mesto v
republiškem tekmovanju Lovske
zveze Slovenije in I. mesto v
republiškem prvenstvu LZS v
kategoriji strelcev I. razreda."
In drugi pomembni uspehi? -
„Zelo mi je pri srcu darilo
(Nadaljevanje na 13. strani)
Objektiv je lahko zajel le del številnih pokalov, odličij, priznanj diplom in
olaket, ki krasijo posebno sobo gostihie Janka Rožmarina.
Janko, takšen, kakršnega poznajo Markovčani: živahen, delaven in marljiv.
V ozadju steliščna loža, ki jo je postavil na lastne stroate.
KMETOVALCI!
TRUD VAS IN VASIH DRUŽINSKIH ČLANOV
NAJ ZAMENJA PUHALNIK »FARMER.«
KLETARSTVO EDI VOLJC, ORMOŽ, POŠTNA 1, TEL.
70-027
Predstavljamo vam nov, izpo-
polnjen puhalnik za seno v
odlično izpopolnjeni izvedbi —
»FARMER II«. Njegovai ide-
alna značilnost je spodnje po-
žiralno koleno, ki se z lahkoto
demontira. Tako je puhalniku
»FARMER II.« podaiia še ena
nova uporabnost: horizontalno
spravilo sena, listja, slame in
podobno.
Prijetno vas bo presenetilo
tudi naše novo IZMETALNO-
PREGIBNO KOLENO, katere-
ga gibljivost omogoča usmer-
janje zračnega curka — izme-
tavanje sena — v vse zažele-
ne smeri.
Na zalogi imamo TRAKTOR-
SKE TRIDELNE BRANE po
ceni 3.200 dinarjev. Brane do-
stavimo na dom brezplačno!
Zahtevajte podrobnejše infor-
macije in prospekte puhalni-
ka »FARMER II«.
6 stran
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
STARE FOTOGRAFIJE
Med pomembnejše vire za
poznavanje zgodovine zadnjih sto
let štejemo tudi fotografije. Stoletni
razvoj fotografske tehnike in iskanja
poti, kako prikazati človeka in
njegovo okolje ter ta trenutek
oVaniti, je pripeljal do današnje
visoke stopnje tehnike fotogra-
firanj a.
Ni moj namen opisovati podroben
prikaz razvoja fotografiranja. Opo-
zoril bi le na to, kako stare
fotografije pomagajo pri spozna-
vanju življenja pred sto leti in kako
nam na lep in originalen način
kažejo takratne navade, objekte,
modo in vrsto ■ majhnih znameni-
tosti, ki jih vsaka doba prinaša.
Stare fotografije nam prikazujejo
določene poglede na dele mesta ali
hiše, ki jih danes ni več. Umaknile
so se zaradi modernizacije ali vojnih
viharjev, nekoč pa so krasile mesto
in njegovo ožjo-okolico.
Za zgodovino Ptuja se nam je
ohranilo relativno veliko število
starih fotografij, ki karakterizirajo
mestoin njegove prebivalce od leta
1870 naprej. Vrsta teh fotoposnet-
kov iz konca 19. stoletja nam na
originalen način kaže takratno
življenje v samem mestu Ptuj.
Iz leta 1891 se nam je ohranila
fotografija, ki prikazuje mitnico ob
nekdanjem lesenem mostu čez reko
Dravo. Stala je na še danes vidni
vzpetini in je predstavljala pritlično
hiso, ki je bila z mogočnim
obokanim prehodom razdeljena na
dva dela. S strani proti Dravi so ta
prehod zapirala velika lesena vrata,'
kijih na sliki lepo vidimo. Hiša ima
klasično prekinjeno streho. Na levi
strani je bivalni prostor s tremi
večjimi okni - pisarna mitničarja.
Viden je tudi vhod v to pisarno.
Desno od tega vhoda je razglasna
deska-s temi listiobvestil(? ). Skozi
obokan prehod vidimo močno
leseno ograjo nekdanjega mosta.'
Desna stran zgradbe je bila
uporabljena po vsej verjetnosti za
skladišče. Nekdanje večje okno je
zazidano in na istem mestu puščeno
manjše z močnimi železnimi križL
Pred tem delom stavbe leži
mogočno drevesno deblo. Zgradba
nosi hišno številko 3 (Holz platz -
Lesni trg).
Ljudi na sliki ne manjka. Skupina
na desni strani odhaja iz mesta na,
travnike.  S seboj  nosijo delovno
orodje, lesene grablje in senene vile.
Ženska nosi na glavi veliko košaro s
hrano. V ozadju na stolu sedi
prodajlka jabolk ali hrušk. Debel,
zavaljen možakar, v beli srgci in z
močnimi brki predstavlja mlinarja
ali gostilničarja. Skupina otrok, ki
odhaja ali prihaja iz šole se je
nastavila fotografu. Spredaj stoji
mlada mati z otrokom, ki drži v roki
slikanico. Mlada gospodična z
visokim ovratnikom se ošabno
smeji. Nekatere osebe se togo in s
strahom nastavljajo, kajti biti
fotografiran in priti nato na sliko, je
bilo takrat nekaj edinstvenega.
Iz zgorq opisane slike je iz
podanega skromnega opisa spoznati,
kako nam stare fotografije poma-
gajo, da si lahko vsaj delno
predstav^amo življenje v mestu-
Ptuju pred dobrimi 85 leti
P. KLASINC.
POLJČANE
RAZGIBANO V ŠOLSKIH KLOPEH
z zgraditvijo nove osnovne šole so se tudi najmlajšim v Poljčanah odprle
široke možnosti delovanja na področju učnega programa kot tudi v
razvijanju svobodnih dejavnosti. Tega se učenci skupno z učiteljskim
kolektivom prav dobro zavedajo, rezultati pa so vidni v njihovi vsakdanji
dejavnosti.
Izboljšani učni pogoji omogočajo učencem tudi širše oblike svobodnih
dejavnosti. Tako je sedaj že kar težko našteti vse, s čimer se srečujejo. Med
najuspešnejšimi pa so prav gotovo planinska, glasbena, recitatorska, dramska,
športna in drige, med njimi pa je zelo uspešno tekmovanje za Ingoličevo
bralno značko. Te dni se vneto pripravljajo tudi na izvedbo Veselega
tobogana, ki bo v tej šoli 20. marca. Nastopili bcxio recitatorji, pevci,
tamburaški zbor, harmonikarji. Pevski zbor šole se pripravlja na občinsko
revijo pevskih zborov, prav tako tudi tamburaši.
Med svoje redne dejavnosti štejejo tudi svečanosti ob vsakem
pomembnejšem prazniku. Pred kratkim jih je obiskal pesnik France Filipič,
ki je bral svoje dela in se pogovarjal z učenci o nastajanju njegovih del. Svojo
dejavnost pa bi radi razširili v večji meri še na športno rekreativno področje,
kar pa jim predvsem v zimskih mesecih in ob slabem vremenu ne uspe, ker
nimajo telovadnice. To vprašanje postavljajo sedaj še bolj odločno, saj je šola
med prvimi sprejela predlog, da preide na organizirano celodnevno bivanje
učencev v šoli, zato jim je takšen objekt nujnost. Kljub temu pa šolsko
športno društvo na tekmovanjih v okviru občine tudi zunaj nje ne ostaja
brez odličij.
S posebno pozornostjo so pričeli urejati okolje šole, ki ga bodo uredili
in zasadili s cvetjem ter okrasnim drevjem. Vsa dela bodo opravili
prostovoljno. Ob vsem tem pa jim še vedno ostaja dovolj volje in moči, da se
večkrat na leto udeležijo izletov, predvsem v planinske vrhove Slovenije. VH
PRIJELI TATU V
JURŠINCIH
V ponedeljek, 24. februarja ob
pol treh zjutraj so opazili občani, ki
so slučajno peljali mimo samopo-
strežne trgovine „Izbire" v Juršin-
cih, da nekdo vlamlja v trgovino. Ko
so ga hoteli pri tem preprečiti, je ta
zbežal v gozd, : seboj pa odnesel
razne predmete iz trgovine. Občani
so o tem hitro obvestili blizu
stanujočega miličnika Štrucla, nakar
so s skupno akcijo uspeli prijeti
storilca borih 500 m od samopo-
strežnice. Ugotovili so, daje storilec
Osman Veljačič, rojen 1943. leta v
Donji Vidovsi, občina Velika
Kladuša v BiH. Veljačič je bil
začasno zaposlen v Ptuju na
gradbišču Agroobnove. Zanimivo je
predvsem to, daje v trenutku, ko so
ga miličniki in občani hoteli prijeti,
napadel z velikim kuhinjskim nožem
Milana Gačnika in ga lažje telesno
poškodoval.
Komandir postaje milice Ptuj je
ob tem nenavadnem dogodku
povedal takole: „Na ta način je
prišlo do izraza uresničevanje
koncepta družbene samozaščite, ko
občani pomagajo odkrivati razna
kazniva dejanja in prijemajo storilce.
Vsdcakor gre občanom, ki so
sodelovali pri prijetju t^a vlomilca,
vse priznanje in pohvala." ^     -OM,
F.B.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptiijčana)
58
Da bi bila bolj vidna zagrizenost in nadutost
liitlerjancev ponemškutarjenih slovenskih mest,
na nekoliko pobliže označim omenjenega
zdravnika. Bil je šovinistično zagrizen in dokaj
oholi ptujski meščan. Bil pa je strokovno in tudi
sicer med najboljšimi zdravniki v Ptuju. Nikdar
nisem imel z njim nobenega nasprotja. Odločbe
mestnega fizikata so bile napram njemu prav
take, kot napram vsem ostalim zdravnikom.
Pošteno lahko rečem, da je bil kot član
Slovenske zdravniške zbornice enakopraven
slovenskim zdravnikom. Bil je Nemec dalnjega
j^udovskega porekla, pa je bil kljub temu
sefzdravnik takrtne bolniške blagajne. Tako so
mu bili nekateri slovenski zdravniki celo
podrejeni. Vsi smo mu to brez kakršnegasibodi
oporekanja priznavali in kljub pomislekom z
upravno politične strani, ki bi naj bila merodajna
posebno v zadnjih letih, nihče od nas ni hotel
ogrožati njegove pozicije.
Telerantnost je poplačal tako, daje zaščitil
ostale zdravnike, da niso prišli v nase zapore,
razen edinega slovenskega zobozdravnika in jim
je tako prihranil okrutne maltretacije.
V Središču ob Dravi je opravljal službo
banovinskega-zdravnika njegov pobratim, ki je bil
v sovraštvu do slovenstva in zagrizeni pripadnosti
hitlerjanstvu še ekstremneiši. Po rodu je bil sin
nemškega zdravnika. Svojemu sošolcu in
prijatelju zdravniku sem zato nasvetoval in tudi
pomagal, da je odprl ordinacijo v tem lepem,
narodno zavedne m in trdnem trgu. Tudi za to sta
se maščevala. V Središču razen zdravnika vendar
ni bilo nobenega pravega Nemca, To opisujem
nekoliko podrobneje zato, da bo razvidno, kako
zelo tolerantna je bila naša tedanja oblast in z njo
mi vsi napram tujemu življu. Opravljal je
zdravniški poklic in tudi zaupljivejše uradne
funkcije popolnoma enakopravno, pa ne morda
radi pomanjkanja in potrebe po zdravnikih,
temveč zgolj iz širokogrudne tolerantnosti.
Zopet en dokaz več, kako brez povoda in
brezobzirna in tedaj drugače nasnovana so bila
zločinska delovanja napram avtohtonemu
slovenskemu narodu.
Da bo sUka popolnejša, naj navedem še eno
značilno dejarge sedaj že pokojnega kolega.
Takoj po moji aretaciji so se v naših ordinacijskih
prostorih naselili in zasidrali gestapovci, ki so si
poleg drugega prisvajali tudi različne moje
osebne stvari - z enostavno pripombo, češ on
itak takih stvari ne bo potreboval več. Med
drugim si je eden od njih prisvojil mojo
originalno doktorsko dijiomo. Ta mu je prišla
toliko bolj prav, ker je bila izdana na univerzi v
Gradcu in v nemškem jeziku. Tako je zelo
verjetno, da nekdo nekje v mojem imenu ordinira
- morda kje daleč prek oceana, kamor so se pač
po polomu razbežali številni preživeli gestapovci.
Ze kar drugi dan so nadlegovali ženo in jo
silili, da naj jim razkaže uporabljanje in ravnanje
z rentgenskim aparatom, češ da je eden med
njimi zdravnik in še mnogo drugin podobnih
nadlegovanj. Da bi si pomagala, se je žena
napotila do omenjenega zdravnika, kije nedaleč
od našega stanovanja imel svojo ordinacijo. Ko jo
je zagledal med svojim bolniki, je že na pragu
osorno dejal: ,,Jaz za vašega moža ne morem
storiti nečesar!" . . . Pojasnila mu je, da ni prišla
prosit za mene in mu je na kratko potožila
nadloge, ki jih povzročajo vseljeni gestapovci.
Nakar je zaključil: ,,Sam nimam časa za take
inalenkosti, poslal bom ženo na občino, da
zadevo preveri in uredi."       Nadaljevanje sledi.
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
stran 7
Naša arheološka najdišča
BRESNICA PRI PODGORCIH
Tu na gričevju nad Ptujskim
poljem so Bratusevi leta 1952 na
svoji njivi blizu domačije našli
preluknjano kamnito sekiro, ki pa se
je potem doma izgubila. Takih
najdb je v tem delu Slovenskih goric
proti Tomažu in Ormožu nekdaj
bilo precej. Kot slučajne najdbe pri
poljskih delih so jih v minuUh časih
kmetje s strahom in spoštovanjem
pobirali, ker so menili, da so padli
na zemljo med bliskom in gromom.-
Zato so jim ponekod tudi pravili
,,gromske strele", v Prekmurju tudi
,,perunski kamni" in so jih celo
zatikali   v   slamnate  strehe  kot
zaščitnike proti požarom. Drug bolj
praktičen in morebiti še danes
ponekod obstoječ način rabe je bil,
da so jih obešali na stare ure kot
uteži, pisatelj Jurčič na primer pa je
tako sekiro imel celo na svoji pisalni
mizi kot obtežilo za papirje.
Dandanašnji razni zbiralci s takimi
najdbami celo trgujejo in jih zato
vse manj pride v muzeje. To pa je
škoda, ki daleč odtehta tisti
trgovalni drobiž, saj je zgodovinar-
jem onemogočeno, da bi čim bolj
popolno proučili najstarejšo zgodo-
vino naše dežele. ^
BRSTJE NA PTUJSKEM
POLJU
Tiha in skrita vas nad robom
terase med ormoško in dornavsko
cesto nedaleč od Ptuja šele v
zadnjem času odkriva svoje zgodo-
vinske zanimivosti. Sicer je res
graški zgodovinar profesor Franc
Ferk leta 1909 zapisal v svojo
beležnico, da so ,,pri Vnukovih na
njivi in na dvorišču našU mnoge
grobove", toda o tem ni drugih
poročil in tudi nobenih najdb. Tako
so se novejša odkritja pričela šele v
zadnjih letih v prvotni Potočnikovi
gramoznici med njivami severno od
vasi. Tam so namreč pri odkopava-
nju vrhnje zemlje našli nekaj
kovinskih in steklenih predmetov,ki
so jih potem oddali ptujskemu
muzeju. Izkazalo se je, da je na tem
mestu bilo pokopališče Keltov, ki so
zadnjih dvesto let pred prihodom
Rimljanov prebivali na Ptujskem
polju. Tudi Kelti so svoje mrtve
večinoma sežigah in pepel zakopa-
vali v majhne jamice, ne da bi nad
njimi nasipavali gomile. Zato more
take na zunaj nevidne grobove
odkriti le slučaj in na Ptujskem
polju so jih tudi na Forminu in pri
Stojncih našli v gramoznih jamah.
Pri Brstju so s širjenjem gramoznice
pozneje našli še druge predmete,
tudi glinaste posode, ptujski muzejci
pa so tudi sami do zadnjega časa
kopali tod, ker se izkop gramoza
vedno bolj širi. Pri tem se je
pokazalo, da proti severu, dornavski
cesti, takih grobov ni več, zato seje
grobišče najbrž širilo v druge smeri,
saj so doslej odkrili le malo število
grobov.
V ptujskem muzeju zbrani
predmeti so značilni za keltske
grobove. Poleg posod / za pepel in
popotno hrano so v njih pogosto
železni meči in konice sulic kot
orožje vojščakov, a tudi druga
oprema in bronast nakit. Med
prvimi najdbami iz Brstja je ena še
posebno imenitna - to je 1.25 m
dolg pas, sestavljen iz bronastih
členkov, kakršnih niso našli daleč
naokoli (na sliki). To pomeni, da so
bili Kelti tudi bogato ljudstvo in
izvrstni obrtniki, saj so njihovi
železni izdelki sloveli celo pri
Rimljanih, na svojih bojnih pohodih
pa so prodrli celo do Male Azije. Na
Ptujskem polju so se naselili
predvsem ob robovih blizu tekočih
voda, medtem ko so bili obsežni
borovi gozdovi prazni. Ta osrednji
del Ptujskega polja so s svojo
naravnostno cesto presekali šele
Rimljani. Ker Brstje ni bilo daleč od
te ceste skozi Rogoznico, ni ostalo
pozabljeno, saj so poleg keltskih
grobov našli tudi take, ki so nastali
že po propadu rimskega gospodar-
stva.
BREZULA - BRUNŠVIK
Obe sosednji vasi na sredi
Dravskega polja povezuje že prasta-
ra, danes komaj še opazna nit -
rimski vodovod za Poetovio.
Rimljani so namreč v svojem
voja3cem taborišču in nastajajočem
mestu v Ptuju potrebovali stalno in
tekočo vodo, zato jim vodnjaki,
kakršnih so pred kratkim precej
odkrili na Hajdini, niso bili dovolj.
Ker še niso poznaU mehanskih
črpalnih naprav, so si morali
napeljati vodo le s pomočjo
naravnega padca. Zato pa Dravsko
polje s svojimi zalogami vode pod
gramozom ni prišlo v poštev in je
bilo treba piskati vodne vire ob
vznožju Pohorja. Tako so v Framu
zajeli dosegljive potočke in jih po
zidanem kanalu in prek vmesnih
(Nadaljevanje na 10, strani)
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
58
Celjski gestapovci, ki so tedaj prispeli v Ptuj, so me prevzeli v
zasliševanje, Gk)voril sem slovensko. Vprašali so me, komu sem
oddajal pošto za učitelja Jožeta Roglja, ki je bil doma iz Prebolda v
Savinjski dolini, stanoval pa je tedaj nekje pri Lenartu v Slovenskih
goricah, S temi vprašanji so me gestapovci sami seznanili, komu je
bila namenjena pošta, ki mi jo je izročil brat Kari, jaz pa sem jo oddal
nekemu tovarišu z ilegalnim imenom Tarzan, Čakati sem ga moral
določenega dne zjutraj pred službo pred gostilno Novi svet v Ptuju,
Razpoznavni znak je bil mala hrastova vejica za trakom na
Tarzanovem klobuku.
Ko so me vrtincih z raznimi vprašanji, me je prešinjala misel,
kdo je gestapu povedal o meni in Roglju. Služba v zaporih me je
seveda dobro izučila, kako se je potrebno pred gestapovci zadržati.
Najboljša pot je bila vse zanikati, kar te dolžijo, pa čeprav te še tako
mučijo. Ker sem zanikal, da sem sprejel in oddal kakšno pismo, so
me dvakrat hudo pretepli. Z močnim udarcem po čeljustih so mi
izbili štiri zobe. Iz nosa in ust seje vlila kri. Z bikovko so me pošteno
. rezali tudi po podplatih, da nisem mogel stopiti na noge.
Ko je bil konec zasliševanja in pretepanja, bi moral podpisati, da
ne bom povedal nikomur o mukah in ne bom zinil lukjer besedice,
kaj so me spraševali. Prvemu sem se uprl, češ, saj vidite, kako ste me
poškodovali, kar bodo videU domači in tudi jetniki. Nazadnje je
obveljalo moje in odšel sem domov. V službo pa me ni bilo, dokler se
nisem dobro počutil.
Doma sem premišljeval o vseh vprašanjih, ki so mi jih zastavljali
pri zasliševanju. Najhujše mi je bilo tedaj, ko so rekli, daje vse o meni
povedal sam brat Kral. Tedaj sem zahteval, naj brata pripeljejo v Ptuj
in me z njim soočijo. BiH so tiho, kajti brata so 8, junija 1942 v
Mariboru ustrelili. Mene pa so zasliševali 9. junija. Tedaj še nisem
vedel, da je brat izdihnil med talci, med katerim.i je bil tudi Franc
Drozg, o katerem smo slišali v prejšnji pripovedi. Takrat so krvoloki
ustreUli 40 talcev.
V službo sem prišel šele dva dni, ko so poslali pome sodnega
uslužbenca Mihaela Grobovaca. Povedal je, da moram na zagovor
sodnemu predstojniku dr, Grossu, ker sem ostal doma brez
zdravni9cega spričevala. Sodnem predstojniku sem odkrito povedal,
kaj so z mano počeli gestapovci. Pokazal je, da z menoj sočustvuje, a
omenil, da se z gestapom ne moremo bosti, a na lastno pest meje še
tri dni oprostil dela, kajti podplati so me še strašno pekU, v obraz pa
sem bil še podplut.
Od dr. Grossa sem počasi odkrevsal proti dentistu Reichu. Ta
mož je izhajal iz slovenske družine. Njegov oče je bil baje učitelj v
Slovenskih goricah, njegov brat pa profesor v Ljubljani, eden pa tudi
dentist v Ljutomeru. Vsi so bili zavedni Slovenci, razen ptujskega
Reicha, Ta se je namreč poročil z neko Nemko in je zašel čisto v
nemške vode. Kakor pa sem sam spoznal po njegovih besedah, ko so
ustrelili prve ptujske talce leta 1941 in tedaj, ko sem si prišel
popraviti, kar so poškodovale gestapovske klofute - je postajal do
nacizma vedno bolj mlačen. Dejal je, da je proti streljanju talcev in
nasilju, ki ga zganjajo nacisti. Tudi iz njegove ordinacije je gestapo
odpeljal njegovega pomočnika Milana Ošlovnika in ga ustrelil v
Mariboru 30, oktobra 1941 med tridesetimi talci. V tej skupini so iz
ptujskega okraja ustrelili še Franca Graberja, Karla Hreniča, dr.
Metoda Spindlerja, Franca Toplaka in Alojza Zajška.
Ko sem se v ponedeljek 15. junija 1942 znašel spet pri delu v
zaporih, sem naletel v pisarni na samega Pihlarja, s katerim sem
službo zamenjal. Ob priliki zamenjave sva si vedno povedala, kaj seje
pomembnega zgodilo ali v zaporu ali zunaj njega. Povedal je, daje
bilo v tednu, odkar nisem bil v službi, v zaporu veUko novega,
pripekali so nove ljudi, nekatere pa odpeljaU v Maribor. Pokazal je
tudi na lepak, ki so ga gestapovci prinesli, naj ga Jerman obesi na
steno. Zastrmel sem v lepak, kije bil naznanilo o talcih, ustreljenih v
Mariboru, 8. junija 1942. Na sedmem mestu je bilo natisnjeno ime
mojega brata Karla. Spreletela me je poza. Brat je bil star komaj 38
let, ko je moral v smrt. Nanj me je vezalo veliko lepih spominov na
dom, na otroška leta. V oči so mi stopile solze hude žalosti. Vendar
sem bral še druga imena, da vidim, s katerimi tovariši gaje združila
usoda v zadnjih trenutkih življenja. Cital sem imena znancev iz moje
rodne okolice,
Dalje prihodnjič.
8 stran
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
Le dobro delo rodi sadove
o amaterskih gledališčih naj steče
beseda!
V ptujski občini deluje opomno
amaterskih dramskih skupin. Seveda
ima nad temi skupinami neko
pokroviteljstvo, neko besedo ZKPO
Ptuj, TKS Ptuj; tudi poklicni režiser
opravlja svoje delo na terenu in s
svojo prakso, znanjem, izkušnjami
in idejami bdi nad vsem dogajanjem.
Takoj na začetku se mi odpira
vprašanje, aU ni morda en sam
režiser le preveč obremenjen z vsemi
temi obiski, z različnimi posveti,
pogajanji, sestanki in tako dalje.
Mislim, da bi ZKPO moral režiserja
le razbremeniti, kajti šele tako se bo
lažje in močneje ter skoncentrirano
posvetil svojemu delu - režiji.
„Skakanje" iz kraja v kraj je seveda
zanimiv posel, vendar ali je tudi
dovolj uspešen? Ja, novo vprašanje
se odpira! In iz t^a vprašanja
sledijo še podvprašanja!
Ne da se kritizirati, ne da bi se pri
tem ne ustavili oz. pomisliU na
poslanstvo in idejo teh ljudskih iger
in igric ter vseh teh ljudskih igralcev.
Takšne zvrsti gledališče ima prven-
stven namen, da ustreže tradicio-
nalno razpoloženi publiki, ki pač
zaradi svoje mentalitete, vzgoje in
izobrazbe še ne stremi za dramami
višjega kakovostnega razreda. Jasno
je tudi dejstvo, da si amaterji na vasi
zaenkrat ne želijo zahtevnejših
tekstov, gledalci sami pa izražajo
misel, da jim je taka zvrst gledališča
všeč in da jim je to dovolj za
duševno hrano. Seveda moramo
upoštevati želje gledalcev in igralcev.
Toda ne splača se zavlačevati s
podobnim igranjem, kajti nekega
dne se bo okus današnjega človeka
zelo, če že ne popolnoma spremenil.
Cas je namreč na človekovi strani,
čeprav človek ni na njegovi; vendar
to samo mimogrede. Poraja se
vprašanje, ali ni morda že preveč
amaterjev, ki se pod vsako ceno in
pod krinko gledališke šminke
poskušajo prepoceni uveljaviti ter
tako posiljevati naše ljudi z vsemi
mogočimi in nemogočimi dramski-
mi teksti in ljudskimi igrami. Zelo
malo pomeni, v estetičnem smislu
misHm, da je s preobleko in šminko
umetnost že na dlani. Tudi na
pamet naučen tekst še ne pomeni
ničesar. V gledahško delo je treba
vložiti ogromno napora, volje in
smisla. Življenje je oder, pravijo.
Toda, ko je treba na odru zaživeti se
ponavadi vse zruši. In gledahšče naj
bo zrcalo časa, je rekel znani
dramatik. Kaj nam povedo te
besede? Povedo nam, da tudi
gledahšče in vsi njegovi umetniški
izrazi morajo živeti s časom, naj se
obnavljajo in spontano razvijajo.
Skratka, gledališče naj bo nekakš-
no mestece, kjer se bije bitka
presenetljivih človeških zgodb, kjer
se rojeva in izgineva življenje, kjer se
rešujejo socialni problemi časa v
preteklosti, sedanjosti in prihodno-
sti. Zavedati se moramo dejstva in se
vesti tako, da pač v gledališču gre za
povsem nove ljudi, ki se pa srečujejo
s stariini in nam znanimi problemi.
To ne pomeni nič slabega, za nič
nismo prikrajšani, kajti gledališče je
staro toliko, kolikor je star človek.
Bojazen, ki se me loteva, je
usmerjenost ljudskega odra in
njegov družbeni vpliv. Za vprašanje
zavesti gre. Vendar bo bojazen
prešla, čim bo ljudska igra na
gledalca delovala vzgojno, ga
Izobraževala   in  mu   nudila  tudi
umetniški užitek, ki po domače ne
pomeni nič drugega kot „ta pa zna,
nagajiv in hkrati hudi resen je, ja,
kakor v življenju, kako sproščeno
govori, užitek ga je poslušati, tako
sproščeno sem se počutila, ko sem
ga poslušala in tako dalje." Ko bodo
ljudje začeli spraševati, kdo je ta
Linhart, MoHere, Govekar, Levstik,
Cankar, Nušič, Finžgar, Grum,
Potrč, Kreft, bo mnogo doseženo,
še več, če bodo ljudje segli po teh
bukvicah. Seveda pa ob tem ne
smemo pozabiti na igralce, kajti tudi
oni so del družbe, ki se vzgaja,
izobražuje in krepi socialistično
zavest. Igralec je navsezadnje
gospodar človeške celote, sveta,
njegovega propada in ponovnega
vzpona in tako naprej. Bojim se, da
se v tej smeri, v izobrazbi in vzgoji
igralca, premalo posvečamo. Igralec
ne sme biti samo orodje za
posredovanje nekega življenja, akci-
je, trpljenja, propada itd.
Včasih se zgodi, da se dobro
namerna ljudska igra spremeni v
nesmisel, v napačno interpretacijo
sveta, ljudi, naše družbe. Ne smemo
pozabljati na stara stališča, ki so še
vedno smiselna - dobra. Recimo
„govorni del, ki naj bo zavesten, to
se pravi, da so osebe v nekem
odrskem delu zmeraj stale za vsako
besedo, ki sojo spregovorile in daje
tista beseda, ko je bila izgovorjena,
letela naravnost v zavest protiigral-
ca. Ce tega namreč ni, se podrejo vsi
zapleti, viški, razpleti." (J.J.)
Mislim, da je tako staHšče eno
važnih stališč glede izraza. In takih
staUšč je več, vredno jih je
upoštevati! Sploh pa na jezik, kije
najvigi izraz človekove zavesti.
Torej, kdo naj straži nad amater-
skim eventualnim nesmislom, kičem
v pravem pomenu besede.
Kdo je za to poklican, kdo za to
odgovarja? Družba stoji za tem. Na
občinskem nivoju ZKPO, tudi TKS,
Prosvetna društva, mladinske organi-
zacije, razni kulturni odbori in
seveda ne na koncu animatorji
kulture. Spregovoril sem že o
režiserju na terenu. Zdaj ne bi mogel
reči nič konkretnega, ampak
mislim, da je njegovo delo zelo^
težko in naporno. Namreč ni lahko'
obiti celotno ptujsko področje, za
katero vemo, da je zelo obširno in
bogato z amaterskimi skupinamL
Ugotavljam, da je za še uspešnejše
delo potreben še en režiser ali
dramaturg, če je problem kadra, bi
morda lahko razmišljah o človeku,
ki sicer pozna gledališče, režijo, iger,
dramaturgijo, ki je inventiven,
sposoben in komuniJčativen. Mislim,
da je ZKPO Ptuj ogromno napravilo
na tem področju, vendar je pred
organizacijo še mnogo perečih
vprašanj. Samo prisluhniti je treba.
'In kako si naj predstavljamo
dobro izvedeno ljudsko igro,
amatersko žlahtnost, pristnost jezi-
ka in gledaUšk^a izraza? Vprašanje
je silno zamotano. Težko najdemo
pravi in jasen odgovor. Trdim pa, da
se z resnimi, zavzetim, vztrajnim in
dobrim delom dosežejo vidni
uspehi. Resno, naj pomeni delovno
zavest, zavzeto, pomeni stvar
temeljito preštudirati, oceniti in še
potem ukrepati, vztrajno pomeni,
da se naj dramski tekst do
potankosti in seveda sproti razčle-
njuje, da se z njim dobesedno živi,
in dobro, naj predstavlja ves vloženi
človeški trud in vso prepotenost
človeškega telesa. To je tako
posplošeno staHšče. Mnogo več o
tem lahko najdemo v knjigah,
učbenikih, revijah itd.
Naj ob koncu še dodam misel B.
Krefta, ki pravi, da je amaterstvo
važno kot posrednik med že
ustvarjeno profesionalno kulturo in
med preprosto kulturo našega
lju(^stva.
z. k.
NOVA KNJIŽNICA V STA-
REM ZDRAVSTVENEM DO-
MU V POLJČANAH
S preselitvijo osnovne šole v nove
prostore so v stari šoli uredili
Zdravstveni dom, medtem ko so
ostali prostori starega Zdravstvenega
doma prazni. Pred nedavnim pa so
jih pričeli preurejevati.
Obnova te zgradbe v središču
Poljčah bo velika pridobitev po
zunanjem izgledu, kakor tudi po
funkcionalnosti uporabe teh prosto-
rov.
Spodnje prostore so po dogovoru
s krajevno skupnostjo namenili za
dejavnost kulturno umetniškega
društva in bo tam kr^ižnica. V
okviru knjižnice nameravajo urediti
tudi čitalnico in sanitarne. Sredstva
v ta namen pa so že zagotovljena.
Del Spodnjih prostorov pa bo
mariborska semenarna preuredila v
svoje lokale. Pričakovati je tudi, da
bodo tod uredili cvetličarno, ki bo
odprta že pred 8. marcem.
VH
PREDSTAVA MATIČKA V CIRKOVCAH
V Cirkovce me je zvabil plakat
Dramske skupine Cirkovce na
uprizoritev Linhartove veseloigre
Nlatiček se ženi.
Predstavila se nam je izredno
mlada skupina amaterjev, ki so nam
predstavili živ^enje na nekem gradu,
v nekem gozdu, v neki utici in tako
naprej. Mislim, da jim je to,
upoštevajoč njihovo mladost, uspe-
lo. Seveda ne moremo govoriti o
nekem popolnem prikazu tedanje
družbe in namena Linhartovega
sporočila. Prisotnost nekaterih zna-
čajev jim je nudila možnost, da smo
zvedeli nekaj o slovenski zavesti v
tistem času, o poneumljanju
gospode, o žlahtnosti slovenske
besede nasproti spakedrani nemšči-
ni. Je pa vprašanje, ali so uspeli v
celoti povedati tisto, kar nudi tekst
ali pa so igro reševali z epizodnimi
vložki, da bi tako popestrili rahlo
nenapetost, nepomembnost teksta,
dolge dialoge in tako mučnemu in
morda dolgočasnemu napravili ko-
nec. Zabavah smo se,ko smo gledali
nerodnost in sramežljivost preoble-
čenega Tončka v Nežko, baronico
Rozalo v Nežko in Nežko v
baronico. Se kar smo bih naklonjeni
baronovim zapetljajem, kratki pa-
meti. Budalovem jecljanju tudi
gospa Rozala nas ni razočarala,
enako velja za Gašperja, Žužka,
Zmešnjavo, Jaka in zbor. Morda bi
se veljalo ustaviti pri Matičku in
Nežki. Matiček se je kar naprej jezil,
upravičeno seveda, kajti biti neporo-
čen v njegovih letih je že od sile.
Morda bi Matiček v svojo vlogo
vnesel še več svojega značaja,
animator pospeševalec akcij bi
moral biti, kot „glavni" bi se lahko
izkazal in tako pomagal Nežki, da bi
iz svoje veUke in ljubke nežnosti
prešla bolj v grobo vlogo, v
„slovensko kuharico", ki ropota in
cepeta po kuhinji. Nežka je poleg
svoje nežnosti in spoštovanja do
Matička in barona Naletela kazala še
nekaj drugega, kar bi lahko
imenovali ,/iegotovo nasprotova-
nje" Matičkovim in baronovim
željajn.
Mislim, da bi ob koncu lahko
rekli, da so se na cirkovškem odru
predstavili mladi, simpatični igralci,
med katerimi najdemo nekaj dobrih
elementov gledališkega izraza, če-
prav amaterskega. Veseloigro je
režijsko pripravU Zdenko Kodrič,
sceno pa so zasnovali s skupnimi
močmi in idejami. Z besedo je
pomagal Marjan Kovač.
Z zanimivo predstavo bodo
gostovaU v Kungoti, Trničah, na
Polskavi, v Gorišnici, v Crešnjevcu,
na Hajdini, v Stopercah, v
Markovcih in morda še kje. V
Trničah bodo nastopili že 2. marca
ob 19, uri. Trničani pa bodo
gostovali s prestavo Micka potrebuje
moža v Cirkovcah.
Mladim amaterjem želim v
njihovem umetniceem delu tudi v
prihodnje veliko uspeha.
MG
PTUJČANI, ŠE NI PREPOZNO, A KMALU BO!
Samo do 8. marca si še lahko goledate razstavo PTUJ
NA STARIH SLIKAH NAČRTIH IN ZEMLJEVIDIH ter se
seznanite z bogato preteklostjo mesta Ptiija.
Razstavo je pripravil ptujski zgodovinski arhiv v svojih
novo urejenih prostorih na Muzejskem trgu št. 1.
Doslej si je to nadvse zanimivo razstavo starih podob
mesta Ptuja o^edalo že nad 2000 ljudi, največ mladine.
ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU
Muzejski trg 1
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
stran 9
Dr. Fran Brumen
NASVETI ZA DIABETIKE
12. NADALJEVANJE
VSRKANJE INSULINA V BRIZ-
GALKO.
Gumijast zamašilni pokrovček, KI
GA NE SMEMO NIKDAR OD-
PRETI, AU ODSTRANITI, razku-
žimo tako, da ga dobro otaremo s
kosmičem bombaževine (vate), ali
pa z zloženčkom iz mrežaste
tkanine ( gaze) napoj enim z
razkužilno tekočino (alkohol, ali
podobno).
Nato odstranimo iz brizgalke
eventualne ostanke vode in na-
stavimo bat na zaznambo, ki ustreza
predpisani količini insulina.
Bata v brizgalki ne smemo več
premakniti (iztrošene in obrabljene
brizgalke rdso uporabne, ker v njih
bat samo hotno drsi in pri vbrizga-
vanju uhaja insulin pod pritiskom na
zgornjo stran bata). Osusen gumijast
zamasek prebodemo pri pokončni
legi stekleničke navpično tako, da
pogleda igla s prišiljkom v
notranjost stekleničke.
Tedaj potisnemo bat nazaj do dna
brizgalke in tako iztisnemo zrak v
stekleničko. Nato obrnemo ste^
kleničko na glavo in počasi
povlečemo bat do določene za-
znambe. Tako napolnimo brizgalko
s potrebno količino insulina.
Ako pa se pripeti, da nam
istočasno priteka v brizgalko tudi
zrak, tedaj je to dokaz, da igla ni
dovoljno pritrjena na nastavku.
Potrebno je zato izvleči iglo iz
zamaška, jo ponovno dobro pritrditi
in previdno pri navpično postavljeni
igli prisrkani zrak iztisniti in
vsrkavanje insulina ponoviti. Od
tistega insulina, ki se že nehaja v
brizgalki, NE SMEMO NICeSAR
VEČ \^RIZGATI NAZAJ V
STEKLENIČKO!! (možnost okužbe
vsebine, eventualno primešana vo-
da).
Ko je brizgalka do določene
oznake napolnjena, previdno iz-
vlečaemo ido z brizgalko vred. Pri
tem zadržimo nastavek igle s
kazalcem, da se ne bi izmaknila z
brizgalke.
Zrak, ki bi eventualno pri te
manipulaciji vdrl v brizgalko, počaS
in previdno pri navpično postavljeni
igli po potrebi tudi z rahlim
vrtenjem bata iztisnemo iz brizgal-
ke.
NAPOLNJENO BRIZGALKO
ODLOŽIMO TAKO, DA SE IGLA
NIKJER NIČESAR NE DOTAK-
NE!
Potrebno je paziti na to; da
prebodemo sredino gumijastega
zamaška insulinske stekleničke vse-
lej na novem mestu! (V ranjeni
gumici Se kaj rade zarede bolezenske-
kali, ki bi lahko povzročile kasnejša
gnojenja).
Pri uporabljanju suspenzije insu-
linskih kristalov (n. pr. Long-
-insulin) je potrebno stekleničko
VSELEJ PRED VSRKANJEM DO-
BRO PRETRESTI, ker sicer nasta-
nejo netočnosti v enotah odmerjene
količine. Pri tej vrsti insulina je
potrebno TAKOJ PO VSRKANJU
TUDI ŽE VBRIZGATI, ker se sicer
kristalinična snov začne sesedati.
KAKO SI VBRIZGAVAMO IN-
SUUN?
NAJPRIMERNEJŠA MESTA ZA
LASTNOROČNO VBRIZGA-
VANJE SO SPODNJI IN STRAN-
SKI DELI PODKOŽJA NA BED-
RIH IN NA TREBUŠNI STENI.
Kadar imamo v pomoč koga
drugega, ki nam vbrizgava, tedaj naj
vbrizgava na zunanji strani nadlakt-
nice (da si ostala mesta malo
oddahnejo) MESTA ZA VBRIZ-
GAVANJE JE POTREBNO STAL-
NO MENJAVATI!
Sledi 13. nadaljevanje.
Kmetijsko prehrambeni Icombinat
obvešča Icoielctive
Pred 8. marcem 1975 bo izšla v
Ptujski tiskarni februarska številka
„Naše poti" - glasila Prehrambene-
ga kombinata s sedežem, v Ptuju na
24 straneh.
Tokrat je pripravil uredniški
odbor za bralce „Naše poti" iz
Agrokombinata Lenart, Agrokombi-
nata Maribor, Kmetijskega kombina-
ta Ptuj ter iz ,JCošakov" tovarne
mesnih izdelkov Maribor, vrsto
organizacijskih, proizvodnih, investi-
cijskih, samoupravnih in družbeno-
političnih informacij - ter za
8. marec čestitko sodelavkam v
KPK.
Agrokombinat Lenart bo seznanil
tokrat svoje zaposlene z razvojnim
programom kmetijstva v občini
Lenart do 1980. leta vštevši
agromeUoracije na območju Pesnice
in njenih pritokov, povečanje
kapacitet živinoreje v organizaciji
AK Lenart in v kooperaciji in druga
prizadevanja za hitrejši gospodarici
razvoj tega predela Slovenije.
Agrokombinat Maribor je pripra-
vil sestavke o uspehu lanskega
gospodarjenja, o gradnji silosov na
Teznu, o koristnosti hladilnice ter o
ugodni prodaji sadja po Jugoslaviji
iz svojih zalog v hladilnici ter o delu
samoupravnih organov ter o poslov-
ni politiki KB Maribor.
Kmetijski kombinat Ptuj je
posvetil velik del svojega orostora
pripravam na referendum 20. marca
v gostinskem podjetju „Haloški
biser - Grad Bori" o združitvi s
Kmetijskim kombinatom Ptuj ter
razpravam na zborih delavcev v
kombinatu za to združitev. Širša
informacija je tudi o možnostih
integracije podjetja „Merkur" Beo-
grad s Kmetijskim kombinatom
Ptuj. Nekaj prostora je porabljenega
tudi za informacijo o kadrovski
poUtiki in štipendiranju v KK Ptuj.
„Košaki", tovarna mesnih izdel-
kov Maribor pa je porabila večino
svojega prostora za informacijo širši
javnosti o pripravah za začetek 1.
faze gradnje mesne industrije v
Zlatoličju - o gradnji hladilnice ter
financiranju te gradnje. V drugi fazi
bi sledila gradnja klavnice in v 3.
predelave. Vse tri faze bi naj
končale do 1979. leta, po možnosti
pa še prej, kakor bodo pač
dopuščala investicijska sredstva.
To bo zapovrstna 8. številka
,J^aše poti" s po 16-24 stranmi
namesto prejšnjih glasil vsake izmed
članic SOZD Kmetijsko prehrambe-
ni kombinat Ptuj, v katerih so
obravnavale prej vsaka svoje uspehe
in probleme.
Ptujska tiskarna je sedaj dobro
angažirana s tiskanjem glasil delov-
nih kolektivov iz Ptuja, Slovenske
Bistrice in Maribora, ki močno
angažirajo njene stavne in tiskarske
stroje poleg drugih del svoje
dejavnosti. j_ y
Vitamini
Bre/ vitaminov ne moremo živeti.
To ve danes že vsak otrok. Ce ne
dobimo dovolj vitaminov, nas
napadejo bolj ali manj hude bolezni,
od navadnega nahoda do skorbuta
in rahitisa. Vitamini sicer ne dajejo
moči (kalorij) kot prava luanila
(ogljikovi hidrati, maščobe, beljako-
vine), so pa pobudila, ki niso za telo
nič manj važna. Za pravilno
delovanje organov, za presnovo,
gradnjo in rast, za vse to so potrebni
vitamini. Najdemo jih v zelenjavi in
sadju. Solatah, mleku, kvasu,
beljaku, drobovini in - to tako radi
pozabljamo - v žitnem zrnu.
Mislimo vedno na to, da bo naš
jedilnik tako sestavljen, da bomo
dobili iz hrane dovolj vitaminov. Saj
je tako preprosto; majhen krožnik
surove hrane ali skodelico solate
pred kosilom za poobedek kako jed
s skuto ali jogurtom in sadjem.
Zelenjavo kuhajte kar se da na lutro
oziroma jo dušite in na koncu še
potresite s peteršiljem ali z drugimi
zelišči. Jejte po možnosti veliko jedi
iz grobo zmletega zrnja, naj bo to
riž ali temen kruh. To je samo nekaj
pobud. Dobra gospodinja bo vedno
našla nove možnosti za pripravo
vitaminske-hrane. Mislite tudi na to,
da težke obremenitve, telesne- ali
duševne, spremlja povečana potreba
po vitaminih. Tako na primer
potrebujejo nosečnice ali bolniki
mnogo več vitaminov kot zdravi.
Mogoče zdaj mislite, da moramo
vitamine požirati v obliki tablet. To
je zgrešeno. Vitamine mora dobivati
telo s hrano in samo v hudih
primerih avitaminoze jih smemo
uživati ^ obliki zdravil. O tem naj
odloča samo zdravnik. Kajti preobi-
lica nekaterih vitaminov more prav
tako škodovati kakor njihovo
pomanjkanje. Torej - jesti je treba
čimbolj naravno hrano s sadjem, z
zelenjavo, s solatami in črnim
kruhom. Sicer pa more zdravo telo v
določenih količinah samo ustvarjati
oziroma spreminjati provitamine v
vitamine.
Kar velja za vitamine velja tudi za
rudninske snovi in elemente v
sledeh, ki so za telesno zdravje prav
tako važni. Take mineralne snovi, na
primer kalcij, fosfor, natrij, kaliy,
železo in mangan, in elemente v
sledeh, na primer jod, baker, cink,
najdemo tudi v zelenjavi, sadju,
solatah, mleku, drobovini in žitu,
stročnicah in oljnicah.
In še pregled najpomembnejših
vitaminov:
A - najdemo v ribjem olju,
surovem maslu, rumenjaku in
jetrih.
BI- je v žitnih kalčkih, riževih
ovojnicah, kvasu, mleku, je-
trih.
B2- je  v  kvasu,  sirotki, jetrih,
rumenjaku, zelenih rastlinah
,  in žitu,
C - najdemo v sadju in zelenjavi,
zlasti v krompirju, papriki,
citrusih, jetrih, ledvicah in
mleku.
D - ta vitamin je v ribjem oblju,
kvasu, zelenih rastlinah.
E - je v žitnih kalčkih, soji, oljih
iz kalčkov, jetrih in ledvicah.
H - najdemo ga v žitnih kalčkih,
jetrih, ledvicah, možganih,
rumenjaku in sirotki.
K - je v zelenih rastlinah in šipku.
P - je v sadju, zlasti v citrusih,-
zelenih rastlinah, jetrih in
mleku.
F - Ta vitamin ni pravi vitamin,
najdemo pa ga v pšeničnih
kalčkih, oljih iz kalčkov in
ribjem olju.
Laporje
Učenci osnovne šole „Gustav
Šilih" iz Laporja pri Slov. Bistrici se
že vsa leta uvrščajo v okviru
tekmovanja za Ingoličevo bralno
značko med najuspešnejše v občini.
Ker si laporski učenci želijo tudi
letos ostati med prvimi, se je v
tekmovanje letos vključilo okoli
180 učencev, kar pomeni skoraj vSi
v šoli. Prav toliko jih je tekmovalo
tudi v minulem šolskem letu.
Te dni že potekajo pripove-
dovanja učencev o vsebinah pre-
branih knjig iz tekmovalnega
programa, med učenci zelo pri-
Ijbuljenega in tudi koristnega.
Pred nedavnim so v osnovni šoli
Laporje pri Slov. Bistrici ustanovili
podsekcijo Planinskega društva, ki
deliiie že daljše obdobje kot sekcija
PD Slov. Bistrica.
Sekcija PD Laporje trenutno šteje
okoli 50 članov, z ustanovitvijo
podsekcije v šoli pa bodo število
članstva precej pomladili in tudi
povečali.
Prva akcija najmlajših laporskih
planincev bo izlet na Tamar.
VH
V BISTRIŠKI OBČINI KANDI-
DATOV ZA DAVEK NA
SKUPNI DOHODEK TOLIKO
KOT LETO POPREJ
Za 1974 leto je v občini Slov.
Bistrica do izteka prijavn^a roka, 1.
februarja 1975 leta, prijavilo skupni
dohodek 1426 občanov, medtem ko
je po tem roku prijavilo skupni
dohodek še 200 občanov.
V bistriški občini je tako prijavilo
skupni dohodek 1626 občanov za
odmero davka iz skupnega dohodka.
To pa pomeni približno enako
število prijateljenih kot v letu
poprej. Pričakovati je, da bodo
dokončno število občanov, ki so v
1974 letu presegU osnovo 45.000
dinarjev za odmero davka lahko
zvedeU v nekaj naslednjih dneh.
VH
Kmetijska šola Turnišče
sprejme za določen čas
tajnico šole. Nastop 1.
aprila. Prijave v 14 dneh
po objavi razpisa.

10 stran!
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
Urejanje okolja osnovne šole
v Poljčanah
Okrog osnovne šole v Poljčanah
so ■ veliki kupi navožene zemlje,
namenjene za ureditev okolice nove
osnovne šole.
Učenci kakor tudi vsi člani
učiteljskega kolektiva osnovne šole
v Poljčanah se prav gotovo dobro
zavedajo žrtev svojih staršev in
drugih prebivalcev občine, ki so s
skupnimi močmi v obliki samo-
prispevka pripomogli, da danes
učenci iz Poljčan nimajo več pouka
v utesnjenih klopeh in učilnicah
stare  osnovne   šole  in  nekaterih
drugih prostorih v tem kraju.
V njihovfa prizadevanja se zato
želijo vsaj v okviru svojih moči in
možnosti vključiti na raznih po-
dročjih. Kot svojo pomembno
nalogo so postavili ureditev okolja
šolske zgradbe. Prve korake v tej
smeri so že naredili s prostovoljnimi
urami za urejanje in planiranje
zemlje. Letos imajo v načrtu
dokončati vSa zemeljska dela ter na
urejene površine zasaditi večje
število okrasnih dreves in urediti
cvetlične gredice.
Kupi navožene kvalitetne zemlje zgovorno pričajo, da stoji pred učenci in
člani učiteljskega kolektiva osnovne šole v Poljčanah še precej nalog za
dokončno ureditev okolja. '  .
ŽABLJEK
v tej vasi v občini Slov. Bistrica
so pred kratkim ustanovili osnovno
organizacijo ZSMS. Blizu 40 mladih
je izvoUlo svoje vodstvo in sprejelo
delovni program za letošnje leto.
Osnovna organizacga ZSMS Žab-
Ijak vključuje mlade in vasi Žabljek,
Levic in Razgor. Po trije delegati iz
vsake vasi tvorijo novo presedstvo te
osnovne organizacije. Za predsedni-
ka so izvoUh Rolanda Goloba,
učenca v gospodarstvu.
Med najpomembnejšimi akcijami
njihovega delovnega programa je
organiziranje praznovanja 8. marca
za vaške žene. Pozneje se bodo
zavzemali za lastni prostor, kjer se
bodo lahko sestajali. Zgraditi
nameravajo tudi športna igrišča in se
aktivno vključiti v delovanje svoje
krajevne skupnosti. > S posebno
pozornostjo si bodo prizadevali za
idejno pohtično izobraževanje mla-
dih in sodelovanje z mladimi iz
celotne občine v skupnih akcijah.
VH
PISMA BRALCEV
Zakaj smo
zapostavljeni
na avtobusu?
že dalj časa se vozim ]
avtobusom na progi Ptuj-Stoperce,
Ko sem sprevodniku zadnjK
pokazala mesečno vozovnico me j(
nadrl, češ da ta avtobus ni zj
Stoperčane in kaj iščem tu?
Molčala sem. Nevljudno je kasiral H
hodil dekletom po nogah. Nenado^
ma je spet povzdignil glas: „Kari
greste,' mati?" „V Stoperc<
prosim," mu je tiho odgovorili
starejša ženica. „Kaj ste vi šolar?*
je zbobnelo iz njega. S tresočo roke
je vzela vozovnico, na čelu sem j
opazil znoj ne kaplje.
Mar je prav, da tako nevljudne
postopa s potniki? Še en primer, dj
se nič ne čudim, če starejši ljudj«
grajajo današnjo mladino, saj vidijc
na vsakem koraku podobne prizore
Mladi bi morali pomisliti, da bode
tudi oni enkrat stari in da jim ne bc
všeč, če jih bo mlad človek nadrl.
Hennina Korej
Stoperc«
ZLATOPOROCENCA ŠUMAKS HARDEKA pri ORMOŽU
PEČAT DVEH VOJN
Generacija ljudi, ki so bih rojeni
proti koncu prejšnjega in v prvih
letih našega stoletja, je pravzaprav
morala precej prestati in „dati
skoz",   kot   temu   pravimo   po
domače. Neprestani ekonomski in
poUtični pretresi, ki se je v njih
moral človek opredeljevati in se
znajti, pa še kar dve svetovni vojni
povrhu, so karakteristični za ta čas.
Za vsakega aktivnega udeleženca teh
dogajanj je pravzaprav življenjsko
naključje, sreča ali kakorkoli že, da
je vse to preživel in pri tem ohranil
vedrega duha tudi v starejšili letih. V
to generacijo sodita tudi naša
zlatoporočenca Francka in Franček
Šumak s Hardeka pri Ormožu.
Franček je že kot IV-letni fant
moral oditi na fronto. Po skoraj treh
letih „službe" Francu Jožefu so
življenje in takratne razmere hotele,
da se je lahko obrnil proti njemu.
Že čisto na začetku se je priključil
k Maistrovim borcem in tako kot
prostovoljec - borec za severno
mejo sodeloval v bojih na koroški
fronti od Dravograda do Celovca. V
vihri prve vojne je bil na fronti pri
Piavi ranjen in je vojni invalid.
Vojne je bilo konec in začelo seje
znosnejše življenje. V svoji rojstni
vasi - Krapju pri Ljutomeru si je
izbral nevesto Francko. Poročila sta
se 18. februarja 1925'v Ljutomeru,
Vesehla sta se svojih treh otrok.
Franček je bil trgovec na Vinici na
Hrvaškem in tako skrbel za svojo
nastajajočo družino, ne da bi slutil,
kohka trdih preizkušenj jih še čaka.
Leta 1937 se je družina presehla
na Hardek. Tu so kupili hišo in
trgovali naprej. Toda že čez nekaj
let je morala vsa družina zapustiti
svoj novi dom in po ukazu
okupatorja oditi na težko pot
slovenskega izgranca v takrat še
neznane kraje me;neznane ljudi,
„Natanko 4 leta in en dan smo bili v
Vrnjački Banji", se spominjata.
„Dobri ljudje živijo tam, v Srbiji,
nikoh jih ne bova pozabila. Sami so
imeh malo hrane, a ni bil nihče
prehudo lačen. Dajali so nam od
svojega. Okupator je nameraval
narediti razdor, zgodilo pa se je prav
nasprotno. Srečala sta se slovenska
skromnost in topla srbska duša in se
spojili v nepozabljivo in brezprime-
rno prijateljstvo, ki ga nikoli ni moč
dojeti z razumom, saj je povezano z
mnogimi drobnimi dogodki, ki jih
človek lahko samo doživi in čuti".
Vojna pa je v Sumakovo družino
posegla še globlje. Sin Boris je odšel-
v partizane, kjer se je močno
prehladu in zaradi t^a 1947 leta
umrl star komaj 21 let. Vojna je
pustila sledi tudi na hčerki Marti.
Umrla je leta 1956, stara 29 let.
Sumakova dva sta kljub tem in
tako močnim pretresom ohranila
precej vedrine. Posebno Franček -
zlati ženin se rad pošali. Je še zmeraj
aktiven. Počasi se še ukvarja s •
trgovino (perutnina in jajca) organi-
zira razne izlete, je lovec itd.
Francka - zlata nevesta pa dela
tako, kot je vse življenje: skrbi za
družino in dom, na vrtu delkohkor
zmore. Zdrava sta, letam primerno
seveda. Franček je bil rojen 30.
marca 1898, Francka pa 10. avgusta
1900. Zlato poroko sta praznovala v
krogu svojih najdražjih: edine
hčerke, zeta in vnuka, številnih
nečakov, ter drugih sorodnikov in
prijateljev. Na poroki so jih obiskali
tudi „maškori", kot je običaj v
naših krajih.
Franček ima vedno pripravljen
kakšno ,pikro", toda včasih je ne
pove direktno. Šale ,,zbija" tudi na
„svoj račun". Povedal nam je, da je
takrat, po zlatoporočnem obredu,
ko sta z ženko prejela darilo
občinske skupščine, hotel predsed-
nika vprašati, če sta dobila
plenice ...        jr Foto: J. Rakuša
(Nadaljevanje s 7. strani)
čistilnih bazenov v ravni črti
napeljaU proti Ptuju. Ta vodovod, ki
ga bomo podrobneje opisaU po
najnovejših najdbah na Ješenci, je
prečkal tudi Brezulo in Brunšvik.
Na 1.6 m širok kanal, prekrij s
kamnitimi ploščami, so v BrezuH
naleteU v severnem koncu vasi na
Predikakovem dvorišču in Celofigo-
vem sadovnjaku takoj vzhodno od
ceste. Večinoma se ta kanal še
skriva v zemlji, tako v mokrotnem
svetu proti Ješenci kot na prodnatih
suhih tleh proti Ptuju. VeUki deli
vodovoda pa že manjkajo, ker so ga
kmetje, ki so pri oranju naletevali
obenj, izkopali in kamenje porabih
za gradnje. Zato je v Brunšviku
mogoče najti ostanke kanala le po
raztresenih izoranih kamnih obakraj
ceste, ki pelje proti Starošincem.
Ce se lahko Brunšvik pohvali le z
zelo bornimi ostanki rimskega
vodovoda pa je bil okoliš Brezule v
rimski dobi imenitnejši kraj. Da so
se tu Rimljani tudi naselili, pričajo
obsežni ostanki ruševin na južnem
robu Rač, na vzhodni strani v gozdu
pred Marjeto paje bilo pokopališče.
Tam je še videti sledove nekoč že
preoranih gomil, našU pa so tudi
plane grobov. Za te starine se je
zanimal domačin F. Fingušt, ki je
grobove tudi razkopaval in predme-
te večinoma podaril mariborskemu
muzeju. Nekateri teh grobov so biU
verjetno tudi bogatejši, saj so na
vrtu nekdanje Žagavčeve gostibe
našli marmorno ploščo z rehefom
človeških oprsij.
STANKO PAHiC
Iz uredništva. Prosimo potnico L,
M. na avtobusu Kog-Maribor, da
nam sporoči svoje ime in priimek
ter polni naslov, ah podpiše
uredništvu že poslani prispevek, da
bi ga lahko objavili, ker nepodpi-
sanih sestavkov (še vedno) ne
objavljamo.
Kmetijska šola Turnišče
vpisuje v tečaj za trakto-
riste, ki bo v okviru
AMD Kidričevo in prič-
ne 3. marca ob 8. uri.
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
stran 11
GLAS STARŠEV - POMIRJEVALNO
SREDSTVO
V dolgem, milijone let trajajočem
razvoju se je glas spopolnil v enega
najfinejSh instrumentov, v katerem
se zrcalijo naša razpoloženja in
čustva in če ima človek izreden dar,
mu laliko v najtežjem življenjskem
trenutku pričara trenutek sreče.
Materin glas spremlja otroka
vedno in povsod: tolaži ga v
nesrečah, ljubkuje, pa tudi svari ga
in včasih kara. Zvečer ga uspava.
Morda vam bom pomen glasu pri
vzgoji nag laže razložila ob zgledu:
večina od vas pozna Disneyevega
Bambyja, mnogi ste gledali film.
Mali se upira in noče pozdraviti.
Mati pravi: ,,Bamby, pozdravi!" in
čaka. Koliko več pove kot omenjeni
dve kratki besedi. Zdi se, da nam
pravi: ,,Dete moje zlato, saj veš, da
ti dobro hočem. To so pravila
lepega vedenja, ne gre se jim
upirati." Ta glas ne zveni kot ukaz,
pa tudi ne kot prošnja, ljubezniva
razlaga nujnosti je. Bamby posluša
in se upira. Nič ne reče. Mati čaka.
Kaj vse se podi po jelenčkovi
glavici! Ali premišlja, da ima
komande dovolj, da ne bo ubogal.
Pa zopet: ,,Pa je mamica le poiskala
najbolj sočno travico in skoraj vso
pustila meni, čeprav je bila lačna."
In nekoliko osramočen popusti.
Zaradi besed? Ne, zaradi glasu in
zaradi mamičine osebnosti Ce ni
glas prepričljiv, mu mora priti na
pomoč kopica besed; Tako vzgaja v
istem filmu zajklja svojega neubog-
ljivega sinčka. Paglavec je v detelji
samo cvetje, listje in stebelca pa
pušča. Ko mati to vidi, začne
vreščeče pridige: „Ali ne veš, kaj
pravi očka? ! Ce ne boš jedel vsegs
od kraja, ti ne bodo nikoli zrasla
ušesa in noge in prvi lovec te bc
ujel." Tudi zajček končno ubogr-..
Razlog je pravzaprav utemeljen.
Toda uboga nerad, ta nastop je
zbudil v njem trmo.
Pravijo, da je Disney tipičen
družinski umetnik. V vseh svojih
delih obravnava člane raznih družin,
od mišjih do človeških. In on je
dobro poznal pomen glasu pri
vzgoji.
Toda človek lahko glas spreminja.
Spreminja ga pod vtisom lastnih
čustev, spremeniti ga mora po sili
potrebe. Umirjen, razmeroma tih,
božajoč glas umiri nevrotika, ni pa
sposoben zdramiti pretiranega fleg-
matika ali duševno topega otroka.
Zato rriorajo starši prifagajati svo,
glas individualnim potrebam.
Tudi ob različnfh dnevnih urah ne
bomo govorili enako, ko bomo
otroka zjutraj budili, bo naš glas
živahen, vesel, ko ga bomo zvečer
uspavali, bo glas miren in se bo
počasi izgubil v prvem otrokovem
spanju.
Glas ima neverjetno sugestivno
sposobnost. Prenaša lahko razpolo-
ženje z ene osebe na drugo. Materin
glas lahko otroka umiri, mu sugerira
občutek varnosti, ga pa tudi razburi,
tako da se začne ves tresti in mu
srčece močno razbija. In to ne samo
takrat, kadar ga mati kara.
Zato pazite, da vaš glas ne bo
prerezek, preglasen; kričav. So
ljudje, ki iz navade govore tako
glasno', da sosedi mislijo, da se
neprestano prepirajo. Taki Ijuc^e,
čeprav delajo to podzavestno in
ddbronamerno, pridejo nedvomno
čez nekaj časa k zdravniku, če ne
zaradi drugega, pa vsaj zavoljo
obolenja grla.
Pa Se nekaj je vredno vedeti: če
boste mirno govorili, boste tudi
sami sebe umirili. Tudi na okolje
boste dobro vplivali. Ne obupavajte,
če vaš glas ni najbolj blago glasen;
Glas je instrument kot gosli: če igra
nanje virtuoz, tudi slabše gosli lepo
zvene, zlasti še, če niso bile že prej
razglašene. Glas pa je instrument
vaše osebnosti, če boste skrbno
gojili prvo in drugo, ugoden učinek
ne bo izostal.
STRELSTVO
v nedeljo, 23. februarja je SD
Turnišče organizirala za svoje člane
tekmovanje v streljanju z zračno
puško za^ tradicionalno družinsko
zlato puščico. To je prvo pregledno
družinsko prvenstvo z zračno
puško.
Tekmovali so člani in članice,
mladinke in mladinci, pionirke in
pionirji.
Bilo je nad 30 udeležencev.
Doseženi so bili zelo lepi
rezultati; ^^ANI:
1, Adolf Mihalač 261 (8x10) -
osvojil družinsko zlato puščico; 2.
Stanko Pulko 261  (3x10) kr.; 3.
Slavko Gole 260 (4x10) kr.; 4. Ivan
Ratajc 260 (3x10) kr.; S. Slavko
Čeh 260 (3x10) kr.;
MLADINKE _ CI:
1. Zdenka Skok 256 kr. - osvojila
mladinsko zlato puščico; 2. Viktor
Malek 25 3 kr.; 3. Stanko Pal 242
kr,; 4. Mirko Veronek 240 kr.
PIONIRKE - JI:
1. Irena Skok 150 kr. od možnih
200; 2. Nada Skok 134 kr.; 3, Mira
Skok 125 kr,; 4. Janko Kozel 109
kr.; 5, Milena Roganov 107 kr.
Na   tekmovanju je   16   strelcev
doseglo    normo    (230    kr.)   za
občinsko   zlato   puščico,   katero ,
tekmovanje bo 9. marca.
AMs
PODRLI SO NAD
48.000 KEGLJEV
Glede letošnjih občinskih sindi-
kalnih športnih iger občine Slov.
Bi strica |e že mogoče zabeležiti, da
bodo po številu udeležencev, kakor
tudi po doseženih rezultatih prese-
gla vse dosedanje, čeprav ni mogoče
trditi, da bi bila pretekla podobna
tekmovanja slaba.
V okviru teh iger te dni tekmuje
nad 30 ekip v šahu, medtem ko so
pred kratkim končali tekmovanje
kegljači. Na avtomatskem kegljišču
hotela Planina v Slov. Bistrici se je v
treh tednih zvrstilo 35 ekip s
skupno nad 1400 tekmovalci, ki so
podrli skupno 48.000 kegljev.
Tekmovanje ekip v kegljanju so
spremljali dobri rezultati, k temu pa
je v veliki meri pripomogla otvoritev
novejša štiristeznega avtomatskega
kegljišča v Slov. Bistrici. Tako so
dobili možnost rekreacije pri
kegljanju številni občani.
Največ uspeha v letošnjem
sindikalnem tekmovanju v kegljanju
je imela ekipa TOZD Vzdrževanje I.
OZD IMPOL, ki je skupno podrla
1561 kegljev pred ekipo OOS TOZD
Livarna I. iz OZD IMPOL Slov.
Bistrica. Ob tem je zanimiv podatek,
da so skor^ vse ekipe presegle
število 1100 podrtih kegljev in daje
bilo med tekmovalci veliko žensk.
Tekmovanje v kegljanju sta letos
uspešno organizirala in tudi izvedela
komisija za šport in rekreacijo pri
občinskem sindikalnem svetu in
telesnokulturna skupnost občine.
VH
TEXAS V TOTI HALOŠKI
KLETI
Kaj hočemo, je pač tako. Kdor
nima v glavi, ima pa v . . .
No, pustimo takšne in podobne
»malenkosti" in preidimo na stvar.
Na pustni torek je bila, kot vsa
leta doslej, zabava s plesom in
maškarada tudi v Haloški kleti
ptujskega hotela Petovio. Vse lepo
m prav, s^ pravijo, da imajo pusta
vsi norci daa In če smo čisto
odkriti, tudi v Haloški kleti je bilo
precej takih posameznikov, ki so bih
verjetno trdo prepričani, da so oni
med njimi. Žalostno, kajne? Veseli
smo, se zabavamo, pojemo, pleše-
mo, naenkrat nekdo zakriči: „Na
zdravje, živijo, eks velja." Cez nekaj
časa pa: „Auf," potem pa cvenk in
podobno. Saj si že misUte, kajne,
tole zadnje je bilo najbolj kavbojski
met steklenice ob tla. Pa to še ni
nič. Potem pride na vrsto druga,
peta, šestnajsta, Uh, zdaj je pa že
grozen pogled na tla. Kot, da oi bil
na obisku Al Cappone s svojimi
razbijači.
Vidite, približno takole je izgle-
dala Haloska klet v sredo zjutraj.
Polomljenih steklenic in kozara>v je
bilo skoraj več kot pustnih trakov.
Okna nad stranišči, skozi katera so
hoteli Splezati v notranjost nekateri
posamezniki, so bila polomljena,
skratka, materialne škode je bilo za
nad 1500 din, da ne govorimo o
maskah, ki so si za šankom večkrat
tudi same postregle. Lepo, kajne?
Prava slika, da o kulturi ne
govorimo. .OM
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI
DESTRNIK
RAZPISUJE DELOVNO MESTO TAJNIKA
krajevne skupnosti Destrnik s polnim delovnim
časom.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba.
Prednost imajo kandidati z ekonomsko izobrazbo in
prakso v finančnem in pisarniškem poslovanju.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Nastop dela je možen takoj.
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanji za-
poslitvi ter kratkim življenjepisom naj kandidati poš-
ljejo na naslov Krajevna skupnost Destrnik v roku
15 dni po objavi tega razpisa.
Krajevna skupnost Destrnik
ZAHVALA
Zahvaljujemo se zdravnikom kirurgičnega oddelka
ptujske bolhišnice za zdravljenje po prometni nesreči
od 28. dec. 1974. do 11. jan. 197.5. Zahvala tudi medi-
cinskemu osebju za nego in skrb.
Hvaležen pacient Alojz Toplak, žena Emica in otroci
Dragica, Marica in Rado.
12 stran
tednik — Četrtek, 27. februarja 1975
ČAS KOLIN
Koline, veselje vsehj posebno najmlq5h
Letošnja mila zima, katere
največja težava je pomanjkanje
snega, je prav gotovo spremenila
mnoge običaje in pričakovanja. To
velja za kmetovalce kakor tudi za
tiste ljudi, katerim zimsko veselje na
snegu pomeni veliko zadovoljstvo in
tudi športni užitek.
Med običaji, ki so ^•sled mile zime
spremenili svoja „pravila", so tudi
koline, gotovo najbolj težko priča-
kovan dogodek na kmetih v času
zimskega mirovanja, ko na njivah ni
dela, doma pa opravljajo le
vsakodnevna, seveda ne ravno lahka
opravila.
Zlato pravilo, kolin je bilo, da so
jih opravili v največ primerih že
pred novim letom ali kmalu po
njem, ko je bilo zunaj dovolj snega
pa tudi mraza, ki varuje meso pred
kvari enjem. Koline v takšnem
okofju so bile pravo slavje za
družino, saj so se ta dan zbrali doma
vsi domači pa tudi bližnji in dalnji
sorodniki in znanci. Beseda je dala
besedo in tukaj je bilo mogoče in je
še Sedaj t:iko, izvedeti marsikatero
novico, kaj se je zgodilo v tem ali
onem kraju, kdo se je oženil, ločil,
osiromašil ali obogatil. Pravi sejem
novic. Seveda ob delu, pri katerem
pa ima mesar glavno besedo.
Upanje, da bo tudi letošnje veselje
minilo v beli opojnosti, se je skoraj
že izgubilo. Ker pa se je treba za
prihodnje dni oskrbeti s potrebnimi
mesnimi zalogami, so se kmetje
naveličali čakanja. Poklicali so
sorodnike in znance in opravili
koline. Prav čakanje na sneg je
povzročilo, da so mnogi kmetje
letošnje koline opravili zelo pozno,
drugi pa še sedaj vabijo. Prav teh pa
ni malo, saj je mogoče ugotoviti, da
so le te Se vedno na „tekočem
traku".
vh
ORMOSKI pustni OBRAZI
PORODNICE
Za našo kmečko ženo gotovo
najbolj zanimiva predstavitev nov^a
zakona o porodnicah, kije povsem
pozabil na kmečko ženo. Bil je to
zanimiv prikaz „pravic" zaposlene
žene, kije deležna vseh mogočih in
nemogočih terapij, telovadbe, udob-
nosti itd. v nasprotju s kmečko
ženo, ki gre rodit od dela in že nekaj
dni po porodu mora spet prijeti
zanj. Skiq)ina tudi ni pozabila na
moške. Prah in ribali so, da se je kar
kadilo, medtem ko so ženske
telovadile. Skupina je pripravila tudi
tekst, ki je bil prečitan tribum.
Takole so napisaU:
„Tukaj vidite prve porodnice po
novem zakonu, ki je stopil v veljavo
s 1. 1. 1975. Člen 48 med drugim
pravi, da vsaki novi mamici, ki je v
delovnem razmerju, pripada točno
leto dni porodni^cega dopusta, zato
z veseljem pričakujejo ta dogodek.
Moških ta zakon ne omenja, čeprav
imajo za tak dopust največ zaslug.
Zaslužijo pa si vsaj mesec dni
oddiha.
V tem zakonu nikjer ne srečamo
naše kmečke žene, čeprav je
kmečko zavarovana in po 13. členu
nenapisanega zakona pripada porod-
niški dopust - motika, kakor vidite
zadaj.
Iz letošnjega zakona ni razvidno
ali se za dvojčke dobi dve leti, za
trojčke tri leta porodniškega
dopusta. Zato naše ljube ženkice,
bodoče mamice prosijo za dobro
zdravje in kondicijo svojih mož in
tudi sosedovih, zakaj, kateremo se je
več let zaporedoma posrečilo, se mu
lahko žena v porodniškem dopustu
učaka pokojnine. In kaj čaka
moške? Leto dni trdega dela za
nekaj minut veselja. No, če se moški
čutijo prizadete, lAhko štrajkajo!
Naši kmečki ženi priporočamo
hitro zaposlitev aU anti baby
pripomočke. Zato dragi občani,
moški in ženski spol, ki ste 'V
delovnem razmerju, pljunite v roke
in po novem porodniškem zakonu
naprej. Za nekaj let bodo vse
tovarne in pisarne zaprte, kjer delajo
ženske.
Naj živi novi zakon o porodnicah.
Pozdravljajo vas prve porodnice iz
Ormoža."
Skupino je pripravilo Stanovanj-
sko komunalno podjetje Ormož,
Dosegla je četrto mesto. Zadnjič
smo pomotoma zapisaU, da je bila
četrta skupina iz Cvetk ovc, ki je
prikazala delo v bolnišnici.
jr
Nenapisani zakon o kmečki porodnici določa takšen porodniški dopust
kmečke žene. Delo na njivi, otrok pa v samokolnici...
Foto: Hozjan, Ormož
osebna
kronika
RODILE SO: Zalika Belci, Presika
24, Ljutomer - Ernestaj Anica
Košar, Zg. Hajdina n. h, - dečka;
Kristina Stefančič, Kidričevo 59 -
Ksenijo; Irena Mihalinec, Moškanjci
95 - Blanko; Marija Šalamun, Zg.
Hajdina 64 - deklico; Nevenka
Bedžuh, Prešernova 28 - Mojco;
Milena Ros, Starše 2 - Aleksandra;
Irena Panič, Miklavž 49 - Gabrico;
Danica Kokol, Krčevina 45 -
Boštjana; Marija Ivanuša, Hermanci
53 - Klavdijo; Marija Sirovnik,
Zgečeva 8 - Natalijo.
POROKE: Ignac Kajnih, Grlinci
25 in Marta Mikša, Grhnci 24;
Matko Šmigoc, Žgečeva 10 in
Jožica Krajnc, Žgečeva 10.
POROKA: Jožef Medved, Sp.
Polskava 25 in Milica Toplak, Ob
železnici 14.
UMRLI SO: Valentin Svenšek,
Gruškovje 115, roj. 1904., umri 10,
februarja 1975,; Neža Križe, Štuki
20, roj. 1894., umrla 11. februarja
1975,; Terezga Toš, Hvaletinci 12.
roj, 1899,, umrla 10. februarja
1975,; Blaž Lozinšek, Zakl 26, roj.
1904., umri 15. februarja 1975.;
Marija Vernik, Ul, heroja Lacka 5,
roj. 1894., umrla 16. februarja
1975.
UMRLI SO: Alojz Knafelc,
arkovce 47, roj. 1910., umrl 15.
februarja 1975.; Jurij Zajšek,
Osojnikova 9/a, roj. 1914., umrl 19,
februarja 1975.; Alojz Nekrep,
Pragersko 22, roj. 1905., umrl 19,
februarja 1975.; Viktorija Rižnar,
Trbegovci 39, Videm ob Ščavnici,
roj. 1902., umrla 21. februarja
1975.
kino
slov. bistrica
dne 27. februara: fr. bar, fiJm
BULEVAR RUMA.
ljutomer
dne 27. februarja: am. ljub. bar.
film SUZANA IN DŽERIMI
ptuj
dne 27. februarja: am, bar, film
DUŠA ČRNEGA CHARLIJA; 28,
februarja: fr, barv. komedija
PRAVA MORA.
EDNIK — ČETRTEK, 27. februarja 1975
stran IS
naša pisma
USTOVALI SMO
pustni običeui izvirajo iz zimskih
i50V. Že naši predniki so si nadejali
iske, da bi tako pregnali zimo,
lKo puSta praznujemo tudi pri nas
) Slovenskem. Vendar se mi ne
(Skiramo, da bi preganjali zimo,
npak za razvedrilo. Tako smo tudi
Poljčanah imeli pustni sprevod,
ito pa pustno rajanje v avli šole.
jtos so imeli velike pustne
irevode tudi v Ptuju, na Bledu, v
Itiji in drupe na Slovenskem.
Ob 3. url popoldne smo se zbrali
[i telovadnica vsi maskirani otroci
ise šole. Odšli smo v sprevodu po
isi, da smo se pokazah ljudem, ki
, stali ob cesti. Nato smo odšli v
)lo., V šoli je bila avla lepo
trašena in pripravljena na pustno
janJe. Po nukrofonu so nam
jvedali, da je bilo v sprevodu crfcoli
00 mask. iVatp sta dva muzikanta
ligrala in maškare smo zaplesale,
ez nekaj časa pa je bilo na vrsti
ikmovanje po razredih. Najlepše
Bskirani razred pa je dobil denar
1 končni izlet, to je bil 8. b. Naš
itjed 7. b pa je dobil 11. mesto. Po
ikmovaruu pa so maske lahko
iplesale ob glasbi in vsaka maska je
[ibila zavitek bonbonov.
Maske so mi bile všeč, saj so bile
pe in zanimive.
Sonja Marguč
O. Š. POLJČANE - 7. b
lOJ KURENT
Tudi letos smo, kot že mnogo
>i slišali glasove znancev nekaj
sdnov pred pustom. Ti tedni so biU
idi tedni priprav mask za pusta,
larsikateri^ kurent je čakal, da mu
nanec sešije končno že straha
tedno kapo, ali pa mu mama splete
ogavice.
V nedeljo je bilo v Ptigu že
etnajsto kurentovanje. Tokrat je
ilo vreme vSem zelo naklonjeno,
la tem kurentovanju si lahko videl
mogo različnih mask. Vendar,so
lili menda vSem najbolj všeč
urenti. Vsi so imeli zelo skrbno
arejeno vso obleko.
V ponedeljek sva se s sestrico
dpeljali v Maricovce, da bi videli
urente in „ruse". Ampak „ruse"
koraj ni bilo nobene, pa tudi
urentov je bilo bolj malo, zato sem
lila zelo vesela, da sem jih videla v
tuju.
V torek je bilo kurentov precej
tč pa tudi druge še me so se
irikazale, tako da nam, ni bilo
blgčas. Popoldne je šla skozi
iabovce, Markovce in Novo vas
)ovorka. V njej je bilo tudi nekaj
em, ki jih sicer nisem videla. Z
lekaj kurenti sem se tudi rc^ovala
njim dala robce.
Na žalost pa je pust minil
)rehitro. In spet so se začeli resni
Inevi.
Slavica Pičerko, 6. b
O. Š. Markovci
lANINSKI IZLET V
ilDEM
Odločili smo se organizirati izlet v
'idem ob Sčavnici. Prijavilo se nas
« 12. Skup^ z vodnikom in
»lentorjem nas je bilo 14,
Zjutraj, ko smo krenili, je snežilo.
h bi se vrnili, sploh pomislili
lismo. „Kaj nas briga sneg smo si
'ejali. In kmalu je nehalo snežitL Z
ivtobusom smo se odpeljali v Ptuj,
Ki tod dalje pa proti Vidmu, kjer
"no izstopili na avtobusni postaji
?ted Gubcevim domom. Ogledali
'mo si kiparsko razstavo v domu in
la prostem. Presenečeni pa smo bili
laa krajem samim. Ogledali smo si
'kupne pralnice, hladilnice, celo
'usilnice za seno smo videlL Pri tem
Jas je pošteno hladilo, čeprav ni
^ilo ravno zelo mrzlo, toliko je pa
!e bilo, da se Je marsikdo r^ši držal
iia toplem. Saj smo planinci, k^
^ta more mraz, smo si dejali. Da pa
las le ne bi preveč zazeblo, smo jo
»»ahnili v bližnjo gostilno in popili
"Toč čaj. Tam smo se segreli in se
^apotili k 1 km oddaljenemu
olagoskemu jezeru. Zakurili smo
''genj, nanosh dračja in si priprav-
Sali ražijjiče. Ted^u pa se je tudi že
o dobršne mere razvedrilo in sonce
je pokukalo iznad oblakov. Da se ne
bi dolgočasili, smo i^ali nogomet.
Ker pa je bilo v bližini tudi nekaj
sne^a, smo se sankali, seveda na
pohvinilu in zmočili svoje zadnje
plati. Tudi kepanja ni rnanjkalo, se
manj pa razigranega otroštva, snjeha
ter spominskih posnetkov. Kaj hitro
je minil čas ob družabnih igrah.
Morali smo na avtobus. Odpeljali
smo  se,   med   potjo   pa  nas  je
Sremlj^a vesela pesem, Ici so ji tudi
ugi potniki radi prisluhnili. Polni
lepih vt.isov smo se poslovili in si
zaželeli še več takih izietov.
Francka Petek in Damjan Zamudf
člana planinske skupine na OS
»France Belšak" Gorišnica
OB NOVEM LETU
Novo leto je,dan, ki ga vsak težko
pričakuje. So še pa na svetu ljudje,
ki sploh ne vedo, kdaj so prestopili v
novo leto. To je danes še predvsem v
deželah, kjer še 'danes divja vojna.
Vsak ima v novem letu tudi svoje
želje. Moje želje so bile, da bi bili vsi
zdravi, da bi uspešno končala četrti
razred in da bi dobila veliko novega.
Jaz sem ga pričakala pri sosedu ob
televizijskem sprejemniku. Program
mi je bil zelo vsec To mi bo ostalo
dolgo v Spominu. Ko je odbila ura
dvanajst, smo si zaželeli srečo v
novem letu in potem sva se s sestro
odpravili domov. Zjutraj sem zelo
dolgo spala, ker sem bila utrujena
od dolgega bedenja. To je bilo moje
prvo pričakovanje novega leta in ga
ne bom dolgo pozabila.
Irena Avguštin,
O. S. Ptujska gora
MOJA MATI
Moja mati je kmečka žena in mati
treh otrok. Zelo nas ima rada in
Svojo materinsko ljubezen razdaja
vsem enako. Mi jo pa velikokrat
užalimo in prizadene mo njeno
dobro in plemenito srce. Nikoli ni
imela lahkega življenja. Zgodaj je
izgubila očeta, ki ga je imela nadvse
rada. Takrat ni smela držati križem
rok in se brezskrbno igrati, kot to
počenjajo otroci danes, pač pa je
morala pomagati materi, ki je sama
preživljala sedem otrok. Zd^ ima
svojo družino in prostega časa ima
še manj. Lahko trdim, da ga nima
prav nič, saj sleherni trenutek
pcM-abi za kakšno delo. Njeno
življenje je vseskozi prepleteno z
ljubeznijo do narave, do zemlje.
Sleherna ped zemlje, ki jo imamo, je
prepojena z njenim znojem. Zemljo
ima nadvse rada. Pravi, da ji bo vse
življenje ostala dolžnik. Zato ji tudi
ni težko opravljati še tako težkega
dela. Kljub stalnemu delu pa vedno
najde čas za nas in vedno je vesela in
zadovoljna. Koliko noči je prebe-
dela, a zjutraj je bila nasmejana,
vesela in iz oči je sijalo zadovoljstvo.
Nikoli ji njene ljubezni in njenih
skrbi ne bom mogla z ničemer
povrniti, ker tega ne zmorem in ne
znam, V primerjavi z njo sem slabič,
ki ga vsaka malenkost prizadene in
ki mu je že včasih to, brezskrbno,
mladostno življenje pretežko.
Milena Sagadin
8, C OS Majsperk
POTOVAL SEM Z RAKETO
Mnogi ljudje radi sanjarimo o tem
in onem. Tudi jaz sem eden takih.
Kako je bilo, ko sem potoval na
Luno, o tem vam bom zdajle
pripovedoval,
o tovariši smo zasnovali načrt in
zgradili raketo z imenom Mary.
Seveda smo pobrali vse prihranke, ki
smo jih imeu na hranilnih knjižicah.
Raketo smo pripravili za polet na
Luno. Ko je bilo delo končano, je
bilo treba izvoliti še povejlnika
rakete. Bil sem enoglasno izvoljen.
Moram pa sem sam na pot, ker sta
ostala dva zbolela.
Potovanje je bilo^ zanimivo.
Potoval sem mimo različnih meteor-
jev in planetov, skozi Rimsko cesto
in mimo Malega voza. Končno sem
po treh dneh vožnje prispel na
Luno, Pristanek je bil trd. Takoj
sem hotel izstopiti, toda vrat
nikakor nisem mogel odpreti. Na
vratih sem opazil napis: ,,Obleci
skafander!" Hitro sem si ga nataknil
in vrata so se sama odprla. Takoj, ko
sem izstopil, sem občutil breztež-
nost. Nisem zapravljal čaSa. Takoj
sem začel raziskovati kraterje in
kmalu prišel do velikih skal. V njih
je bila votlina. Vstopil sem in - jojl
spodrsnilo mi je in padel sem po
ledu. Zaneslo me je kar na drugo
stran. Tam pa sem skozi poševen
jašek in z ^avo naprej, priletel v
prelepo dolino. Bilo je lepo kot na
Zemlji. Slekel sem skafander in
zadihal svež zrak. Tu so morala
prebivati živa bitja, saj je bilo veliko
polj in na njih so rastle velike
kumare, pa krompir, velik kot žoga,
jagode, podobne kruškam in neke
druge čudne rastline, kijih še nikoli
nisem videl. V bližini sem zagledal
hišo. Napotil sem se proti njej. Ko
sem bil streljaj od hiše, so me
napadli trge veliki psi, Z njimi je
prišel Lunovec in me vrgel v zapor,
V zaporu sem spoznal veliko
gosenico, ki mi je povedala, da ji je
ime Zvezda in da so jo zaprli, ker je
kradla jabolka. Spoprijateljila sva se
in se domenila, da bova pobegnila.
Skopala sva rov. Ona se je takoj
napotila proti jabolku, ki ga prej ni
utegnila pojesti, jaz pa sem tekel
proti skafandru ga hitro oblekel in
se z raketo odpeljal nazaj. Doma
sem vso zgodbo moral od začetka
do konca ponavljati prijateljem in
staršem. Postala mi je ze nezanimiva
in sklenil sem, da se bom spet v
kratkem odpravil na potovanje.
Kam, vam bom pa drugič povedal.
BRANKO TUCOVIC,
7, b. OS MaJŠperk
MOJA STARA MAMA
Moja stara mama je doma v
Vrholah, Rada grem k njej, ker ima
vedno kaj zame. Ima me zelo rada.
Večkrat pride k nam. Je bolj slabega
zdravja. Če je bolna, jo gremo
obiskat. Pomagamo ji pri delu. Stara
mama je stara 62 let. Želimo, da bi
še bila dolgo med nami. Ko bodo
počitnice, bom šla k njej. Stara
mama ima velike vinograde. Radi
gremo na trgatev. Tam se nazobtje-
mo sladkega grozdja.   ^
MARICA KOŠIČ 2 Razred
O. S. „G. Siliha" Laporje
TRGALA SEM ZVONCKE
Ko je zasijalo prvo spomladansko
sonce, so se na griču ob vodi
pokazali zvončki. Zvončki so
najlepše spomladanske rože, katere
otroci najrajši nabiramo. Zvončke
nesemo v solo in se z njimi vsi
skup a; vesehmo, posebno pa
tovarisica učiteljica.
SLAVICA BEDEN!K,
O, S, Ptujska gora
OBISKAL NAS JE LOVEC
LOVEC LOVI LISICE. Lovec ima
zeleno obleko. Lovec ima črne
čevlje, L9yci imajo pse. Pes voha
sled. Pes išče zajce in lisice. Lovec se
skrije za drevo, da ga ne vidi zajec.
Verijca Mesaric
OS MaJšperk
REKORDER IZ MARKOVC
(Nadaljevanje s 5. strani)
predsednika Tita, ki mi ga je podelil
v Zagrebu na strelišču Klara. Tam
sem dosegel II. mesto na četvero-
boju Italija, Avstrija, Slovenija in
Hrvaška. Veliko pa mi pomeni tudi
zlati dukat s sodčkom, ki sem ga
dobil predlani na otvoritvenem
tekmovanju novega strelišča v
Gamlitzu v sosednji Avstriji, tam
sem dosegel prvo mesto. Leta 1972
sem sodeloval na Grand Prix
Avstrije v svetovnem merilu. Tam
sem bil edini Jugoslovan in dospel
II. mesto.
Morda še dogodek, ki se ga najraje
spomnite? „Verjetno ne bom nikoli
pozabil dogodka pred dvemi leti, ko
sva se s kolegom iz Varaždina
odpravila v Italijo, kjer je bilo
tekmovanje profesionalcev medna-
rodne klase. Kljub temu, da sem
ameter, sem se tekmovanja lahko
udeležil v isti konkurenci. Moram
poved ti, da sem se precej ustrašil
že zimaj na parkirišču, kjer sem
videl parkirane same marcedese in
podobne velikane. Kmalu sem
zvedel, da bom tekmoval s skoraj
samimi bogataši iz vsega sveta, pa
nisem klonil. Korajžno sem stopil na
strelišče in po prvi seriji razstrelil 23 •
od 24 možnih, v drugi seriji 24 od
25 možnih. Takrat so že pričeli
vame buljiti. Od kod se je pa tale
vzel? Takrat sem imel še svojo staro
puško, pa tudi opremljen sem bil
slabše kot sedaj, daleč slabše pa od
katerega koU prisotnega tekmovalca.
Pa sem imel tudi tokrat dobro roko,
in prišlo je, da sva v drugi seriji
imela z itaUjanskim tovarnarjem
municije Rossatijem od 100 možnih
oba 96 razstreljenih. Tako sva se
morala še enkrat pomeriti med
seboj. Po prvi seriji sva imela oba od
25 možnih 25 razstreljenih, po drugi
oba 23 od 25, tudi po tretji enako, v
četrti pa sem jih jaz razstreUl 20,
Rosati pa 21. S tem je bilo
tekmovanja konec in dosegel sem II.
mesto. Verjetno me tam dolgo ne
bodo pozabili."
Po vsem tem najinem razgovoru
razumem to tako, da se vi sami
finansirate? - „Da, za puško sem
dal lani skoraj tri milijone, tudi
strelivo je strašno drago pa strelišče
sem naredil sam. Velikokrat bi si
lahko kupil morda kakšno novo
obleko, ali pa kaj za ženo otrcdce,pa
sem tako vnet, da me ne motijo
blazne cene. Sedaj upam, da bo Sio
na bolje, saj sem pred kratkim
postal član strelske družine Merca-
tor iz Ptuja. In verjetno mi bodo
tudi oni priskočili na pomoč."
Poslovila sva se. Malo je tako
uspešnih mož pri nas, še manj pa
tako vnetih športnikov. Po uspehih
sodeč spada Janko Rožarin gotovo
med najboljše športnike ptujske
občine.
______........._________    ^m.Q8mec.
14 stran.
TEDNIK — ČETRTEK, 27. februarja 197i
V Slovenski Bistrici so izbrali
športnika leta 1974
Na sobotni svečanosti (22. febr.
75), ki sta jo usjješno organizirala
samoupravna interesna telesno kul-
turna skupnost in občindca konfe-
renca ZSMS Slov. Bistrica so letos
že četrtič zapored izbrali najboljše-
ga športnika občine.
Izbor je bil dokaj težak, s;^ je na
posebno komisijo prišlo veliko
predlogov za posameznike kakor
tudi za ekipe. Ob pregledu
predlogov pa so enoglasno odločili,
da naslov najboljšega športnika
občine za leto 1974 podeUjo letos
že drugič judoistuJanezu Vidmajer-
Za dosežene uspehe v športu so
med posamezniki sprejeli posebna
priznanja še judoisti Stanko Topolč-
nik, Tone Leskovar, Ivan Firer in
Franc Očko. Na področju namizne-
ga tenisa je prejel priznanje Anton
Korošec iz Poljčan, Rafko Kranjc si
je priznanje uspešiega športnika v
preteklem letu pridobil na področju
avtomobilizma, Mirko Kotar kot
uspešni nogontetni vratar Osanka-
rice, Milan Mesaric pa v dviganju
uteži
Poleg posameznikov so priznanja
za dosežene športne uspehe v letu
1974 dobili tudi klubi, med
katerimi je prav gotovo zopet bil
najuspešnejši judo klub IMPOL iz
Slov. Bistrice, za njimi pa še
odbojkarski klub Polskava, nogo-
metni klub Osankarica iz Slov.
Bistrice, Planinsko društvo Slov.
Bistrica, šahovsko društvo Slov.
Bistrica in šoldco športno društvo iz
Poljčan. Športna dejavnost ne bi
bila tako uspešna, če ne bi
posamezniki, nekdanji aktivni šport-
niki, prenašali svojega znanja na
mlajše, ali pa se zavzemali, da se
športna dejavnost kar najmočneje
uveljavlja med mladimi. Ob tej
priložnosti so zato podelili posebna
priznanja nekaterim zaslužnim vodi-
teljem in šporšnim funkcionarjem,
med njimi Luki Dobanoviču,
Augustu Kolarju, Heleni Kramber-
ger, Ervinu Mahoriču iz Makol in
Petru Štefaniču iz SI. Bistrice.
Priznanja je podeljeval dr. Zvonimir
Fenrich, predsednik samoupravne
interesne telesno kulturne skupnosti
Slovenije.
Prireditev, ki seje že po tradiciji
udeležilo veliko število prijateljev
športa, je uspešno vodil Miroslav
Lešnik. V H
Šport
NAMIZNI TENIS
MARIBORSKI TISK -
NTK PTUJ 5:0
v petek, 21. t. m. je bilo v Ptuju
odigrano prvo kolo II. republiške
lige Vzhod v namiznem tenisu.
Domači namiznoteniški klub je
gostil prvaka jesenskega dela
tekmovanja iz Maribora. Zrnata
gostov ni bila tako lahka, kot priča
izidj Domači so se v treh partijah
močno upirali vodečim gostom.
Naslednje kolo bodo gostovali pri
izredno močnem nasprotniku Stek-
larju iz Rogaške Slatine.
OBČINSKO PRVENSTVO
POSAMEZNIKOV
Dan pozneje je bilo v organizaciji
NTK Ptuj prvo občinsko prvenstvo
za posameznike v moški in ženski
konkurenci. 50 prijavljenih je
tekmovalo na izpadanje. Vrstni re^:
MOŠKI: Skhzovič, Slaček, To-
plak, Šoemen
ŽENSKE: Džankič, Majnik, Luk-
man.
Presenečenje turneja je visoka
uvrstitev pionirja Jerneja Soemena.
Prvoplasirana v obeh konkurencah
sta prejela v trajno last pokale, ostali
plakete in diplome.
ŠAH
LEOBEN-IZBIRA 5,5:2,5
Preteklo nedeljo je bilo končano
tekmovanje v interhgi, kjer je
nastopalo 12 ekip. Letošnje tekmo-
vanje je pokazalo očitno premoč
slovenskih ekip, ki so zasedla prvih
šest mest.
Rezultati srečanja so naslednji:
Turnschnigg-Podkrajšek 0:1;
SchroUhofer-Bohak 0:1; Lah-Maj-
cenovič remi; Steinegger-Skarja
0:1; Deutschmann-Seruga 0:1,
Wissnecky-Polajžer 1:0; Bichar —
Sedlašek 1:0; Karner-Habjanič 0:1,
Končna uvrstitev je naslednja:
Celje 39 točk, Maribor 36,5,
Radenska 34,5, Kovinar 30,5, Izbira
29,5,    Branik    26,5,   Styriy   21,
Merkur 17, Humanic 15,5, Štajerska
(mladinci) 13,5,_ Lepben 13, Puch
11,5. Najuspešnejši tekmovalec
ekipe Izbire Ptuj je bil Janko Bohak,
kije od 6 možnih točk osvojil 5
točk.
Ekipa IZBIRE - Ptuj je v spomin
na to tekmovanje prejela lep pokal.
BRZOTURNIR ZA FEBRUAR
Na drugem letošnjem brzoturnir-
ju, ki ie bil v Klubu mladih, je
nastopi. J 10 tekmovalcev ter
doseglo naslednje rezultate:
Zmagovalec brzotumiria je Šeruga
s 7,5 točkami, sledijo^ Segula 6,5;
Maurič 5^5; Habjanič, Klaiderič,
Majcenovič 5; Polajžar 4,5 točk itd.
NOGOMET
OSANKARICA-DRAVA 3:4
(1:2)
Preteklo nedeljo so ptujski
nogometaši gostovali v Slovenski
Bistrici, kjer so na zelo težkem
terenu zmagali. Gostje so nastopili v
pomlaj&ni postavi, ker trener Donko
preizkuša in sestavlja ekipo, ki bo
do pričetka prvenstva vigrana in
kondicijsko ter psihično pripravlje-
na za težke borbe v spomladanskem
delu.
Mladi so prikazali učinkovito i^o.
Za Dravo so bili uspešni Žgec 2,
Jurčan in Voda po 1 zadetek.^
Ljubitelje nogometa obveščamo,
da bo v četrtek prijateljska tekma
proti ekipi Fužinarja iz Raven.
Tekmo sodi v okvir priprav
obsežnega programa, ki je bil
zastavljen ekipi v pripravljalni dobi,
HOKEJ
TRŽIČ-PTUJ4:4
(2:0,2:2,0:2)
V predzadnjem kolu repubUškega
prvenstva je ekipa Ptuja ugodno
presenetila, saj je uspela izvleči
neodločen rezultat proti vodeči
ekipi, v prvih dveh tretjinah so
gostje vodili, Ptujčani pa so
predvsem v zadnji tretjini zaigrali
odlično ter uspeli izenačiti, z malo
več sreče pa bi lahko tudi zmagali.
Vrstni red je naslednji: Tržič 11
točk, Velenje 8, Prevoje 7, Ptuj 6 in
Konus brez točke.
cdnik — Četrtek, 27. februarja 1975
stran 15
rezervirano
za lajzeka
hOBER DEN VOŠIN
fSEN FKUP!
Toti rezervirani kot van z
[bveznoj glavoj, s plovin noson no
■ocenim rebron vun s štampeta
i^n. Vena si mislite: ,,Totega
^otlna ja po neše na veselici praf
pošteno prebuta .. ." Pa vete, neje
lilo tak. Na Pohorji mi je ena
Iflireka na poti bila> Mela je bolj trdi
)fi kak je trda moia keblača. Pa kaj
len na Pohorji iska? Vete, tak je
iilo. To v petek se je pripelala domu
la obisk moja ta mlajša hčer, ki je v
Lublani v službi. Jeni mož, pristni
Pohorec, ki se je v prieščko
iizatreska" je ves nor na smučarijo.
Reka mi je: ,,Cuj dedek, pojdi kre
loji, gremo se malo na Pohorje
iinučat. Če druga ne, boš fsaj sneg
lida. Neje mi trebalo dvakrat rečti
DO smo se že zbasali notri v avto. Z
ličnico smo se pelali gor na en
pohorski breg. Fse fkup je glih tak
idedalo, kak, da bi nas v nebesa
vlekli. Zet se je sprava na smuči no
le odpela kak sam hujdič doj po
(rabi. To se mi je tak dopalo, ke sen
le tudi jas, trotln stori, sprava^^gor na
[Diuči no začeja otati doj po bregi.
vete^ v mlodih letah sen tudi jas
imucar bija. En cajt je šlo kak se
ipodobi, naenkrat pa me je začelo
lavolo prevejke hitrosti sen pa to
janošati. Hitro sen si palce pod rit
postava no začeja žljgfati. To blo je
»^brž usodno. Naenkrat sen
lagledna pred soboj dve smreki,
nesen pa vida tiste, ki je na sredini
med njima bila. Kak vesoljska lodja
len zaplava prta debelemi debli.
Naredlo je resk — bum smuči so se
pretrrle, nos pa je krvovi pa še med
rebrami me je neke s*pikalo. En meni
podoben stric je sta v bližini no me
pita: ,,Očka, kak pa se te taiji
vstoviti ge smreke nega? Najr^ši bi
ga s palco po njuški pa nesen meja
več tejko moči. Najvejkša sramota
pa je se to, ke so se zeti boj smilile
jegove smuči, kak moj poškrpmpani
f ris .. .
Vete, fse to je glih tak zgledalo
kak ke je negda Ribenčana avto
povoza. V špitoli so ga pitali kak se
je zgodila nesreča. Un pa jin je reka:
Vejte, videl sem dve luci. Ejna je šla
po dejsni, drujga pa po lejvi, jest
Sem jo pa kuj po sredim mahnu ..
Seveda ga je avto povoza, tak kak
sen Se jas zalejtel notri v smreko.
Prekleto drevo, gdo jo je glih na
tisto mesto fsoda. Te pa srečno.
Lujs
DIJAŠKI DOM PTUJ
razpisuje prosto delovno
mesto
I VZGOJITELJA POS
za nedoločen čas
Pogoj: Višja izobrazba
PA — ortopedagog.
Rok za vložitev pismenih
ponudb velja 15 dni po
objavi razpisa.