Leto VIL, štev. 12 (»Jutro« xvM štev. 64a) Ljubljana, torek 20. marca 1934 Cena 2 Din upravnistvo. L,juoijana, KjiaflJeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.__ Ponedeljska Izdaja Poneueijs&a &atxja »Jutra« izuajo vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poftti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostaviiena Din 5.- mesečno. Uredništvo: LJubljana: Knanjeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št 2440. Celje: StrossmayerJeva uL L Tal. 05. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. RIMSKI SPO RAZUM TREH Italija, Avstrija In Madžarska so sklenile v Rimu konzultativni pakt, o gospodarskem sodelovanju pa se bodo pogajanja se nadaljevala Rim, 19. marca. d. Po odhodu dr. Doll-fussa in Gombosa iz Rima v soboto zvečer je bil objavljen uradni komunike o sklepih, sprejetih na rimski konferenci. Podpisani so bili trije protokoli, izmed katerih so prva dva podpisali Mussolini, Gombos in Dollfuss. tretjega pa Mussolini in Dollfuss. ■ Dogovor o medsebojnem sporazumevanju Prvi protokol pravi: šef italijanske vlade, avstrijski zvezni kancelar in madžarski ministrski predsednik so v stremljenju po ohranitvi miru in gospodarski obnovi Evrope na podiagi spoštovanja neodvisnosti in pravic vsake posamezne države prepričani, da more biti sodelovanje njihovih treh držav stvarna podlaga širšemu sodelovanju z drugimi državami, ter se za dosego omenjenih ciljev zavezujejo, da se bodo sporazumevali o vseh vprašanjih, ki se j:h posebno tičejo, kakor tudi o vprašanjih splošnega značaja z namenom, da izvajajo v duhu italijansko-avstrijske, italijansko-madžarske in avstrijsko-madžarske prijateljske pogodbe, v katerih je priznan obstoj skupnih interesov, soglasno politiko za dosego stvarnega sodelovanja evropskih držav, zlasti pa Italije, Avstrije in Madžarske. V to s vrh o se bodo vse tri vlade posluževale medsebojnega konzultiranja, kadar bi ena izmed njih smatrala to za potrebno. Trgovinske olajšave Drugi protokol pravi: Vlade Italije, Avstrije in Madžarske so se prežete z željo, da bi razvile gospodarske odnošaje z novimi pobudami za izmenjavo svojih proizvodov, pri čemer se izrekajo proti nezdravi tendenci gospodarske avtarkije in za uporabo konkretnih ukrepov v svrho gospodar-sk obnove podunavskih držav na podlagi sklepov konference v Stresi in v soglasju z načeli podunavske spomenice, ki jo je predložila Italija 29. septembra 1. 1933., sporazumele o naslednjem: 1. Vlade Italije, Avstrije ln Madžarske se zavezujejo, da bodo razširile obstoječe sporazume s povečanjem olajšav za medsebojni izvoz v svrho izpopolnitve svojega narodnega gospodarstva. V ta namen bodo novi dvojni sporazumi sklenjeni pred 15. majem 1. 1934. 2. Vlade Italije, Avstrije in Madžarske soglašajo, da bodo podvzele ukrepe, potrebne za odpravo težkoč, ki jih ima Madžarska zaradi padca cen žita. Ti sporazumi bodo sklenjeni čim prej, vsekakor pa pred 15. majem 1. 1934. 3. Vse tri vlade se zavezujejo, da bodo olajšale in pospeševale, čim bolj bo mogoče, tranzitni promet v lukah na Jadranu. O tem bo sklenjen, čim prej bo mogoče, dvostranski sporazum. 4. Ustanovile bodo stalno komisijo treh ekspertov z dolžnostjo, da zasleduje razvoj gospodarskih odnošajev med tremi državami in da formulira konkretne predloge, primerne za dosego čim večjega razvoja medsebojnih zvez v smislu tega protokola. Poseben dogovor Italije in Avstrije Tretji protokol, sklenjen med Italijo in Avstrijo, izpolnjuje prejšnji gospodarski protokol, podpisan med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ter pravi: Italijanska in avstrijska vlada sta se odločili na podlagi dobljenih izkušenj, ki so pokazale, da se njuni narodni gospodarstvi medsebojno izpopolnjujeta v najvišji meri, da napravita še en korak dalje za razvoj in čim jačje pospeševanje medsebojnih gospodarskih odnošajev. V to svrho sta sklenili: 1. Pogajanja med obema vladama za za-ključitev novega sporazuma v svrho razširjenja obstoječega dogovora, sklenjenega med obema državama, se prično 5. aprila 1. 1934. Novi sporazum bo sklenjen v najkrajšem časn, vsekakor pa pred 15. majem 1. 1934. 2. Za zaključitev omenjenega sporazuma »e določa uvedba p referenčnega režima za čim večje število avstrijskih proizvodov, ki se uvažajo v Italijo. Pri tem bosta obe vladi poskrbeli, da te olajšave ne preidejo razumne mere, in se bosta ravnali po načelu, izraženem v čl. 11 podunavske spomenice, ki jo je predložila Italija in ki je datirana z 29. septembrom 1. 1933. Pred 15. majem 1. 1934 bosta izdelana dva seznama. V prvem bodo navedeni proizvodi, za katere se bodo mogle carinske olajšave določiti šele tedaj, ko se bodo sporazumeli prizadeti producenti obeh držav. Dragi seznam bo vseboval proizvode, za katere se bodo mogle olajšave uporabiti neodvisno od kakršnegakoli prejšnjega sporazuma prizadetih producentov obeh držav. Obe vladi se zavezujeta, da bosta p odvzeli potrebne ukrepe za pospeševanje in olajšanje za-ključitve industrijskih sporazumov. Uradni komunike poudarja, da se bodo za izvršitev obveznosti, ki jih vsebujejo navedeni protokoli, sestali predstavniki Italije, Avstrije in Madžarske v Rimu 5. aprila zaradi izdelave konvencij, ki morajo biti sklenjene do 15. maja. Dr. Dollfuss v Trstu Dunaj, 19. marca, d. Zvezni kancelar ar. Dollfuss, ki je včeraj dopoldne prispel iz Rima v Benetke, je popoldne nepričakovano posetil Trst, kamor je prispel s svojim spremstvom v dveh italijanskih vojaških letalih. V Trstu so ga sprejeli zastopniki oblasti, nakar si je ogledal prosto lu-ko. Ogledovanje je trajalo skoro dve uri, nato pa se je dr. Dollfuss vrnil zopet z letalom v Benetke, odkoder je odpotoval z brzim vlakom proti Dunaju. Na Dunaj se je vrnil davi. Z njim se je vrnil tudi italijanski poslanik Preciosi. Budimpešta 19. marca, d. Ministrski predsednik Gombos se je vrnil snoči ob 32.15 iz Rima v Budimpešto, kjer mu je na postaji priredila množica navdušene ovacije. issollnl o ciljih Italije Odnošaji Italije s sosedi — Proti Društvu narodov — Za oborožen mir — Eksoanzivnost I talile nroti vzhodu Rim, 19. marca r. Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj govoril na velikem shodu v kraljevski operi, ki se ga je udeležilo nad pet tisoč zastopnikov fašistične stranke in njenega režima, o sedanjem notranjem in zunanjem političnem položaju. Najprej je govoril o pomenu in nalogah fašizma, pri čemer je naglašal, da so fašistična stranka in korporacije močan instrument političnega življenja naroda, ker ga vežejo na državo. Zato v fašistični državi ni mesta za parlament. Volitve so odveč, ker vežejo stranka in korporacije režim z narodom, ki ja identificirajo. Naloga korporacij je jasna in čim bodo pričele poslovati, kar se bo kmalu zgodilo, se bo pokazal v najširši meri njihov smisel. Fažizem ima nalogo, da ustvari v sodobni družbi ravnotežje med človekom in strojem. Zatem je Mussolini navedel, kaj je fašistični režim storil za prospeh države, nato pa podal kratek pregled zunanje političnega položaja. sosedi Italija in Odnošaji Italije s Švico so prisrčni. Prijateljska pogodba, sklenjena 1. 1924., bo potekla meseca septembra in je Italija pripravljena, da jo obnovi za enako dobo. Odnošaji z Avstrijo so se po vojni ugodno razvijali in se je zato kmalu doseglo medsebojno zbližanje. V kritičnih trenutkih, ki jih je preživljala Avstrija, ji je Italija vedno izkazovala simpatije in nudila vsestransko pomoč. Zato mora Avstrija zanesljivo računati, da jo bo Italija pri čuvanju njene enodvisnosti in njenih suverenih pravic vedno iskreno podpirala. Z Jugoslavijo so odnošaji normalni in korektni. Italija in Jugoslavija se v gospodarskem pogledu izpopolnjujeta v najširši meri. Vprašanje nadaljnje ureditve njunih medsebojnih odnošajev ter zbližanja se bo tretiralo, ko bodo ustvarjeni pogoji za dosego koristnih sklepov. S Francijo se razvijajo odnošaji v smeri, ki omogoča postopno ureditev raznih velikih in malih vprašanj obojestranskega interesa. V zadnjem času je nastopilo v moralnem pogledu gotovo zbližanje, ki more dovesti do novih koristnih etap v urejevanju vzajemnih odnošajev. Kar se tiče Madžarske, bi bilo odveč po-uoarjati, da se obstoječe prijateljstvo razvija v obojestransko korist. Iz vojne je Madžarska izšla osamljena in oropana. Odvzete so ji bile celo čisto madžarske pokrajine. Madžarska zahteva pravico in čaka na izpolnitev obljub v mirovnih pogodbah. Italija bo Madžarsko podpirala, ker zasluži narod, ki ima tako lepe lastnosti kakor madžarski, boljšo bodočnost. Kar se tiče poslednjih konferenc z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Doll-fu3som in madžarskim ministrskim predsednikom Gombosom v Rimu so rezultati obrazloženi v protokolih, ki so bili podpisani v soboto zvečer in ki jih ni treba še posebej tolmačiti. S tem bo ojačeno medsebojno sodelovanje, iz katerega se ne izključujejo druge države, ker se nasprotno želi njihov pristop, njihovo sodelovanje na, praktični podlagi. Ekspanzivnost Italije proti Društvo narodov in razorožitev Stališče Italije proti Društvu narodov se ni izpremenilo. O načelih glede reforme Društva narodov, ki jih je svojčas označil, se mora reči, da so bila splošno priznana. Na uporabo teh načel je treba počakati, dokler ne bo dovršila svoje delo razorožit-vena konferenca. Takrat bo to vprašanje prišlo samo na površje, če bo ta konferenca doživela popoln neuspeh, ne bo niti potrebno bavi ti se z ref ormo Društva narodov. V tem primeru se bo vse omejilo na ugotovitev smrti Društva narodov. Edino sredstvo, s katerim se more konferenci za tako zvano razorožitev zagotoviti uspešen zaključek, predstvlja italijanska^ spomenica o omejitvi oboroževanje v državah, ki so oborožene, in o zmernem povečanju defenzivne oborožitve v državah, ki »o razorožene. Kdor misli drugače, nima prav in bo doživel razočaranje. Kdor hoče imeti kako državo vedno razoroženo, se vdaja iluzijam, ki jih deistva že demantirajo. Le na podlagi deklaracije, s katero se priznava načelo enakopravnosti in predlogov, ki jih vsebuje italijanska spomeni- ca o omejitvi oboroževanja, s« more priti do sporazuma, ki bi omejil oboroževanje, ojačil mir in omogočil uspešno soglasnost in solidarnost velikih in malih držav. Si vis pacem, para bellum V zvezi s tem je Mussolini poudaril, da Italija ni opustila izpopolnitve svoje vojne sile v vsakem pogledu, čeprav je od 1. 1928 ni povečavala, kar je razvidno iz dejstva, da so bili izdatki v proračunu ministrstva vojske skrčeni. Italija je pri tem ostala pripravljena, ker smatra, da je za ohranitev miru potrebna predvsem moč. Potrebno je biti močan v vojaškem pogledu, ne zaradi bojevanja, temveč, da se prepreči vojna. Napoleonske vojne, kakor tudi vojne za osvobojenje in zedinjenje Italije so pokazale, kolikšne so vojaške vrline in junaštvo italijanskega naroda. Te vrline italijanskega naroda je fašistična vlada ojačila in dovedla do izraza. Prirodne italijanske meje Najbolje se bo zagotovil mir, če bodo ?si iskreno želeli ojačenje miru. Ta želja s>e v nobenem primeru ne sme pojmovati kot kakšna slabost, ker je Italija, ki sta jo učvrstili fašistična zavest in disciplina vedno sposobna, da vztraja in prenese 'iaj večje napore. Italija ima tudi to prednost, da je izmed vseh držav najbolj čista in najbolj kompaktna v geografskem, etičnem jezikovnem, moralnem in verskem pogledu. Italija je po svojem geografskem položaju, zlasti z vojaškega vidika, bolj otok lakor polotok. Italija ima na kopnem mnogo krajšo mejo kakor Francija in Španija ali katerakoli druga država v Evropi, ker ieži skoro vsa ob morjn. Trideset mest, v katerih so sedeži italijanskih pokrajin, je ob morju, pa tudi prestolnica Italije Je v neposredni bližini morja. Na kopnem sc meje -Italije Alpe. Napoleon je dejal, da branijo Italijo Alpe, ki so največji evropski masiv. Italijanski narod je pretežno kmet-ski ta pomorski, zaradi česar je navajen borbe ln naporov. V njem je najboljša ob- ramba Italije. Vsi osvajači, ki so doslej prešli Alpe, so bili odbiti. Dovolj je bilo, da se je sporazumelo ali pa tudi ločeno nastopilo proti nJim nekaj italijanskih mest, pa je moral tujec pobegniti iz Italije. Zato je Italija mirna, ker se njene meje, ki sta jih postavila priroda in zgodovina ne morejo prekoračiti. Italijanska stremljenja Prebivalstvo je ena izmed glavnih in edina živa pokretna sila državne moči. Fašistični narod Italije ve, da pomeni številčna sila moč in da moč povečuje blagostanje. Zato blagostanje ne propada v novimi rojstvi, temveč dosega; le smrt uničuje bogastvo. Med življenjem ta smrtjo izbira italijanski narod življenje. Sedaj je vek pomlajevanja in ne umiranja. Zgodovinska funkcija Italije je na Sredozemskem morju. Na severu ne išče ničesar in tudi na zapadu ne. Usmerja se pr^ti vzhodu in sicer bližnjemu vzhodu, v Azijo ta Afriko. Pri tem je ne vodi stremljenje po teritorijataem osvajanju, temveč pri-rodna ekspanzivnost na bližnji vzhod. Tri tem ne zahteva niti monopola niti privile gijev, prepričana pa je, da nacionalne, duhovne, politične ta gospodarske ekspanzije ne more nihče ustaviti. Končno je Mussolini poudarjal, da je fašizem popolnoma likvidiral ostanke bivših strank. Nevarnosti antifašizma ni več. Obstoja samo še nevarnost buržujskega dulia. ki ovira življenje. Fašisti, ki so zastrupljeni z buržujskim duhom, niso pravi fašisti, ker mora pri njih fašistični idealizem propasti ta ga more zamenjati le buržujski egoizem. Grška odobritev balkanskega pakta Atene, 19. marca. AA. Danes je poslanska zbornica v drugem čitanju sprejela balkanski pakt. Predsednik poslanske zbornice je odkazal načrt zakona o odobritvi balkanskega pakta senatu, ki ga bo odobril v teku tedna. Ustaška teroristična organizacija pred sodiščem Pred beograjskim sodiščem za zaščito države se je včeraj pričela razprava proti trem teroristom, ki so hoteli lani izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja Beograd, 19. marca. p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričela danes razprava proti trem teroristom, članom organizacije »Ustaša«, ki so obtoženi, da so pripravljali atentat na Nj. VeL kralja. Obtoženi so Peter Mijat Oreb, Josip Begovič in Anton Podgorelec. Državnemu sodišču predseduje g. Ljubo-mir Arneri, obtožnico zastopa apelacijski sodnik dr. Djerman Cadrov, obtožence pa zagovarjajo trije beograjski odvetniki po službeni dolžnosti. Kakor navaja obtožnica, je bila uprava policije v Zagrebu obveščena 16. decembra lani od policijske uprave v Beogradu, da se nahajajo v Zagrebu v Stosovi ulici številka 4 trije teroristi, ki pripravljajo atentat na Nj. Vel. kralja. Po dobljenih navodilih so odšli organi zagrebške policije 17. decembra ob 7. zjutraj v pritličje hiše v Stosovi ulici št. 4 in našli tam tri osebe, ki se jim je posrečilo pobegniti, potem ko so ubili policijskega nadzornika Nikolaja Tur-čiča in hudo ranili policijskega agenta Ko-sto Letiča. Kljub hudi poškodbi se je Leti-ču posrečilo priti na ulico, kjer je obvestil šoferja Franja Fučeka, kaj se je zgodilo. Čeprav hudo ranjen, se je odpeljal za be- funci z avtomobilom, streljajoč za njimi, osrečilo se mu je aretirati dva terorista, Josipa Begoviča in Antona Pogorelca. Po zaslišanju teh dveh in po točnem opisu, ld sta ga podala, se je posrečilo prijeti še istega dne zjutraj tretjega terorista, in sicer v Veliki Gorici. Glavni obtoženec Peter Mijat Oreb, po rodu iz Velike luke v korčulanskem srezu, je obtožen, da je bil v drugi polovici 1. 1933 pred svojo aretacijo član organizacije »Ustaša«, katere sedež je v inozemstvu, čeprav mu je bilo znano, da ima ta organizacija za cilj ogražati v državi javni red z namenom, da bi prišlo do oddvojitve enega dela našega teritorija. Nadalje je obtožen, da je v decembru lanskega leta prejel v inozemstvu navodila od vodstva te organizacije, kako naj v Zagrebu izvrši atentat na Nj. Vel. kralja, kako je dobil v ta namen bombe, revolverje, naboje in nož ter prešel ilegitimno mejo preko planine Pece ter došel v Zagreb lani 11. decembra v omenjene svrhe. Nadalje je obtožen, da je 16. decembra lani oborožen z bombami in revolverjem, prišel na Jela-čičev trg ter se pomešal med špalir, ki ga je tvorilo prebivalstvo ob prihodu Nj. Vel. kralja v Zagreb, da izvrši bombni atentat na Nj. Vel. kralja, ko se je vozil v odprtem avtomobilu po zagrebških ulicah. Do izvršitve atentata ni prišlo in je zato obtožen samo • poizkusa. Obtožen je tudi, da se je v noči med 16. in 17. decembrom dogovoril v omenjenem stanovanju z Bego-vičem in Podgorelcem, da bo istega dne zjutraj izvršil atentat na Nj. Vel. kralja ob priliki njegovega nrihoda k službi božji v zagrebško katedralo. Do izvršitve atentata zaradi intervencije policije istega dne in njegovega bega ni prišlo. Končno je obtožen, da je 17. decembra ob 7. zjutraj ubil policijskega nadzornika Turčiča in hudo ranil policijskega agenta Letiča, kar je oboje izvršil z namenom. Drugi obtoženec Josip Begovld se obtožuje istih zločinov, kakor tudi, da je z Ore" bom došel v Zagreb ter se na Jelačičevem trgu postavil v njegovo neposredno bližino, da bi mu dal ob danem trenutku znak za izvršitev atentata, nadalje, da je 16. decembra vzpodbujal Oreba. naj vrže bombo v vojaško godbo, ko je korakala po Jelačičevem trgu. Razen tega je nagovarjal Oreba, naj izvrši atentat na Nj. Vel. kralja v zagrebški katedrali. Anton Podgorelec je obtožen prav tako kakor prva dva. da je bil član organizacije »LTstaša«, da je v omenjeni noči nagovarjal Oreha, naj naslednjega dne izvrši atentat na Nj. Vel. kralja v zagrebški katedrali. za kar mu je obljubil pomoč. Z obsežnim? dokumenti utemeljena obtožnica navaja, kako je Oreb kot tihotapec pobegnil v Italijo v družbi nekega Talenta, ki mu je pomagal, da je na italijanski ladji prišel v Zadar. Odtod je Oreb prišel v Trst, kjer se je spoznal z večjim številom Zasedanje senata Odobritev trgovskih sporazumov z Italijo in Nemčijo — Pričetek proračunske razprave jutri Beograd, 19. marca P. Finančni odbor senata je po večdnevnih razpravah odobril proračun za 1. 1934-35 v podrobnostih in v celoti. Na jutrišnji seji plenuma senata, ki se bo pričela ob 11. dopoldne, bo to ob javljeno ter bo pričel senat proračunsko razpravo v sredo ob 9. dopoldne. Po današ nji seji senata, ki je bil zelo kratka, se je vršila seja kluba senatorjev JNS, ki je bila posvečena v glavnem proračunski razpravi Seja senata se je pričela ob 5. popoldne. Po odobritvi zapisnika je senat prešel na dnevni red, na razpravo o trgovinskem sporazumu z Italijo. Obširen ekspoze o tem sporazumu je podal poročevalec senator Milan Popovič, ki je izčrpno analizira! pogodbo samo, Kakor tudi dogodke, ki so dovedli do nje. Prav tako izčrpen resnat je podal o drugi točki dnevnega reda, o trgovinskem sporazumu z Nemčijo Za njim je govoril minister za trgovinr in industrijo Juraj Demetrovič, ki je poudarjal, da se nahajamo v pogajanjih z Nemčijo za zaključitev stalne trgovinske pogodbe. Dosedanji sporazum o vzajemni uporabi največjih olajšav ni ustrezal obojestranski potrebi izmenjave blaga. Zato se je pojavila želja pri nas in v Nemčiji, da se urede gospodarski odnošaji na širši osnovi, s trgovinsko pogodbo za daljšo dobo. Glede na pogajanja, ki se sedaj vrše, je izjavil minister Demetrovič, da so Nemci našli pri nas vedno popolno razumevanj1-ln pripravljenost za prevzem njihovih proizvodov ako upoštevajo naše legitimne za hteve, ki obstoje v plasiranju naših kmetijskih proizvodov v Nemčiji. Ker se s prodajo naših kmetijskih proizvodov povečuje kupna moč našega kmečkega prebivalstva je to glavni pogoj za povečano udeležbo Nemčije pri našem uvozu Glede na obojestransko željo, da bi došlo do večje med sebojne izmenjave blaga, otstoja upanjo da se bo z dobro voljo in skupnim priza devanjem prišlo do zaželjenega uspeha. Pri glasovanju je senat odobril tako tr govinsko pogodbo z Italijo, kakor trgovinski sporazum z Nemčijo soglasno. Prihodnja seja senata bo jutri ob 11. dopoldne, ko bo na dnevnem redu konvencija z Grčijo o zrakoplovnem prometu ter mednarodna konvencija v telekomunikacij* h »ustašev«. V Trstu je stanoval v zasebni hiši, kjer je že bilo zbranih nekaj teh »ustašev«. V tej veliki hiši je v vsaki sobi spalo do 5 oseb. Tu je stopil v organizacijo »ustašev« in bil tudi zaprisežen. V Trstu ga ni nihče vznemirjal, čeprav ni imel nobene legitimacije. Iz Trsta je bil s skupino »ustašev« poslan nekega dne v kraj Brešce, kjer se je spoznal z nekim Slovencem Kis-lerjem. Nekega dne se je odpeljal v potniškem avtobusu 10 minut daleč. Ustavili so se pred veliko zgradbo, kjer so jih sprejeli uniformirani »ustaši« in kjer so imeli svoje taborišče. Zbranih je bilo okoli 50 do 60 ljudi, ki so bili vsi uniformirani in ki so tudi njemu dali uniformo. Vodja je bil neki Jasinski. Uniforme so bile sive barve, na čepicah pa so imeli črko »U«. V tem taborišču so se vežbali v metanju bomb in streljanju iz revolverjev ter živeli pravo vojaško življenje. Vsako jutro ob 7. so vstajali na znak trobente. Trobentač je bil neki Slovenec. Obtoženec navaja tudi imena »ustašev« iz tega taborišča. Dne 8. decembra lani so iz tega taborišča odpotovali v Piacenzo, kjer so se jim pridružili še drugi »ustaši«. V kolodvorski restavraciji so jim sporočili, da imajo preiti v Jugoslavijo. Njihov vodja, že omenjeni Jasinski, mu je dejal, da ima izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja, za kar bo dobil 500.000 Din nagrade. Če bi se mu ne posrečilo ubiti kralja, naj vrže bombo v večjo skupino oficirjev. V primeru, da bi prišel x roke organov oblasti, naj bi se branil z bombami in revolverji, nikakor pa ne sme povedati, kdo se vse nahaja v njihovem taborišču. Zatem so odpotovali v Benetke, kjer so dobili potrebna navodila in orožje. Oreb je dobil madžarski potni list na ime Emil Benedik, s katerim bi prišel preko meje, za Jugoslavijo pa je dobil potvorje-no legitimacijo na ime Ivo Markovič. Popolno priznanje glavnega obtoženca Čitanje obtožnice je trajalo dve uri in pol, nakar je sodišče prešlo na zasliševanje glavnega obtoženca Oreba, ki je izjavil, da je vse resnično, kar navaja obtožnica. Izpovedal je, da se čuti krivega, ker je ubil človeka, pravi pa, da je v Zagrebu opustil svoj namen za izvršitev atentata^ ker je spoznal, da bi zahteval premnogo žrtev. Nadalje je izpovedal, da se je par-krat sestal z dr. Paveličem, ki ga je nagovarjal k atentatu in mu dajal navodila, da ne sme povedati, da je prišel iz Italije. Ako bo aretiran naj rajši izpove, da je došel iz Madžarske, Belgije ali Francije. Dr Pa-velič mu je ponujal tudi pol milijona dinarjev nagrade, ako ubije Nj. Vel. kralja. V svojem taborišču so zelo dobro živeli in imeli vojaško disciplino. Kadar je prišel dr. Pavelič, so ga vedno pozdravljali v po-zoru. Obtoženec je tudi opisal njihovo vež-banje ter kraje, kjer so se zadrževali, kako je prišel preko meje in došel v Zagreb. V splošnem je v celoti priznal navedbe obtožnice. Razprava se bo jutri nadaljevala. Izterjevanje davkov v kranjskem srezu K govoru nar. posl. g. Ivana Lončarja v Nar. skupščini, Objavljenemu v zadnjem ponedeljskem »Jutru«, smo prejeli od davčne uprave v Kranju naslednji uradni popravek Ni res, da je davčna uprava v Kranju nekemu mizarju v Kranju, ki se je zaradi gospodarske krize znašel v finančnih težavah in ni mogel plačati davčnih zaostankov, pa tudi ne obrokov svojih dolgov, zaplenila vse njegovo pohištvo in orodje, vredno 24.000 Din, ker ni mogel takoj plačati vsega dolžnega zneska — res pa je, da Je davčna uprava v Kranju nekemu tovarnarju pohištva iz Tržiča zaradi davčnega, zaostanka, obstoječega na dan 31. 12. 1933. v znesku 26.445.63 Din zaplenila in na ponovljeni javni dražbi dne 9. februarja 1934. v Kranju prodala najboljšemu ponudniku 1 rabljen pisalni stroj in 2 jedilnici, še ne povsem izdelani, za skupni znesek 4900 Dta. Ni res, da se je dan pred omenjeno dražbo zglasila pri davčni upravi žena dotič-nega tovarnarja in ponudila takojšnje plačilo 5000 Din na račun davčnega zaostanka, da se zaenkrat opusti prodaja zaplenjenega blaga, da pa šef davčne uprave ni hotel sprejeti ponujenega denarja, marveč je vztrajal pri prodaji zaplenjenega olaga — res pa je, da je šef uprave isti izjavil, da je pripravljen dražbo odložiti še za ne-nekaj časa, če res takoj vplača ponujenih 5000 Din pri blagajni davčne uprave, česar pa tovarnarjeva žena nI storila. Zaplenjenih predmetov pa ji ni mogel izročiti na svobodno razpolaganje, ker so tvorili jamstvo za neplačane davščine, in je bila med tem že razpisana sodna dražba vseh davko-plačevalčevib nepremičnin v korist zasebnih upnikov. Dostavlja se še, da je dotični davkoplačevalec glasom tukajšnjih uradnih zapiskov plačal v letu 1931. na račun neposrednih davkov vsega skupaj 1000 Din (En tisoč) v letu 1932. pa sPloh nič, tako da je že konec leta 1932 znašal zaostanek na davkih 37.299.70 Din. — Iz navedenega sledi, da podpisana davčna uprava ni le poslovala točno po zakonu temveč Je napram dotičnemu davkoplačevalcu — ki je inozemski državljan — postopala skrajno taktno in prizanesljivo, kolikor je bilo ie združljivo z osnovnimi življenjskimi interni državnega zaklada. Davčna uprava y Kranju, voslavne, mnogoštevilni člani oficirskega zbora ter predsedniki in drugi funkcionarji vseh beograjskih pevskih in glasbenih društev. Razume se, da je bila tudi prestol-niška »slovenska kolonija« kar najčastne-je zastopana. Glasbeno Matico je občinstvo že takoj ob nastopu pozdravilo z živahnim ploskanjem. Ob 20.40 se je pričel koncert, ki je s trikratnim odmorom trajal skoro do pol 24. Napetost je naraščala vse do konca, ko je prišlo do spontanih ovacij z viharnimi vzkliki Glasbeni Matici, dirigentu in vsemu koncertnemu ansamblu. Po prvem odmoru so ob živahnem odobravanju 0'bčinstva počastili Glasbeno Matico z velikimi lovorjevimi venci, okrašenimi s trakovi v državnih barvah, Zveza pevskih društev kraljevine Jugoslavije, Pevsko ln glasbeno društvo Stankovič ter akademsko pevsko društvo »Obilič«. Tisočglava množica, ki se je razhajala po končanem koncertu, je izražala vsestransko svoje največje zadovoljstvo nad neprecenljivim umetniškim užitkom, soglasna v sodbi, da take koncertne prireditve še i»i bilo v naši prestolnici. Današnji prestolni- Sijajen uspeh Glasbene Matice v Beogradu S sodelovanjem godbe kraljeve garde Je Matica priredila dva koncerta, ki sta ji oba prinesla nove triumfe — Najboljši zbor v državi Beograd, 18. marca. Današnji popoldanski koncert Glasbene Matice v katoliški cerkvi sv. Antona je bil' nekaj posebnega, česar do danes še ni videla in slišala naša prestolnica. Je res, da se prirejajo v Beogradu koncerti te vrste, cerkveni, ali kakor jih nazivajo Srbi, duhovni koncerti, na katerih se izvajajo dela pravoslavne cerkvene glasbe, dela, naj-večiih zlasti ruskih glasbenih mojstrov. Dal se je tudi cerkveni koncert v katoliški nadškofijski cerkvi, katerega je izvajal pevski zbor te cerkve. Toda vsi ti koncerti so ostali bolj ali manj neopaženi, ondosno je bilo njihovo poslušalstvo omejeno le na poseben krog ljubiteljev take globoko resne, zlasti ssedanjimi časi operetnih in drugih šlagerjev tako slabo se skladajoče glasbe. Glasbena Matica je s svojim cerkvenim koncertom, ki nam je podal vene cnajlep- , ših skladb našega slavnega rojaka Jakoba j Petelina-Gallusa, do danes pač le pod imenom Handla znanih samo glasbenemu svetu naše prestolnice, prinesla v tem pogledu naši prestolnici pravo odkritje. Ni dvoma, da je bila zlasti za našo beograjsko slovensko družbo prva privlačnost že samo ime Glasbene Matice, toda nič manj pa ni privabljal tudi koncert sam kot tak. kot cerkveni koncert in njegov Beogradu tako novi program: skladbe našega rojaka iz davne minilosti, iz 16. stoletja. Tako je torej prišlo, da je bila precej razsešna cerkev sv. Antona, ki je kakor znano zgrajena po načrtih našega mojstra Plečnika, že precej pred napovedanim začetkom koncerta polna poslušalstva. O-gromno večino je sestavljala naša slovenska kolonija in tu zopet v največiem številu prav ljudje iz naših delavskih slojev, na kar smemo biti z vso pravico ponosni. Zastopani so bili zelo častno tudi vsi ostali sloji in smo videli med udeležniki tudi ministra Ivana Puclia. podpredsednika senata dr. Miroslava Ploja in predsednika Glasbene Matice senatorja dr. Vladimirja Ravniharja. Prisostvovali so koncertu pa-peški nuncij Pelegrinetti, nadškof Rodič, večie število duhovščine, katoliške in pravoslavne. uradništva iz vseh resorov in občinstvo iz vseh meščanskih vrst. Med beograjskimi domačini smo opazili večje število znanih elasbenikov in članstva beo-graiskih pevskih in glasbenih društev. Pred začetkom koncerta je podal tukajšnji župnik Ulaga poslušalcem v kratkem, zgoščenem nagovor usliko življenja in glasbenega ustvarjam' aJakoba Petelina-Gallu-sa-Handla, uvrščuioč ga, kakor zasluži, med največje glasbene veleume vseh časov in krajev. Po preludiju na harmoniju, ki ga je podal e;. Tome — splošno se je obžalovalo, da cerkev nima orgel, da bi slišali našega Petelina-Gallusa tudi na tem najveličastnejšem glasbilu — je zbor zapel 7 njegovih skladb Petje je napravljalo na občinstvo vse globlji in globlji vtisk. Motilo je kolikor toliko, da so bili stoli, kar se pač v cerkvi ne da urediti drugače, obrnjeni k velikemu oltarju in je občinstvo tako imelo zbor za hrbtom, toda cerkev je toliko akustična, da vzlic temu poslušalcem niso ušli niti najfinejši pianissimi. Občinstvo je po končanem koncertu zapuščalo cerkev z vidnim zadovoljstvom na užitkur, kakor ga že ni doslej doživelo v naši prestolnici. %H!eQo je dobro toda ne moremo ga vedno piti Ali pa lahko jemo? Seveda. Odlični 'O vi M bonboni vsebuje- jo kot sestaven del na'bo,;i?p mleko. Poskusite zato vsi m le čn* i PF:IZVOD: »UNION«, ZAGREB. ški tisk pravi, da je zbor Glasbene Matice najboljši vokalni ansambel pri nas in da spada brez dvoma v vrste najpopolnejših zborov v Evropi. Ker je današnji dan katoliški pTaznik sv. Jožefa v Beogradu navaden delavnik, se je opustila namera, da bi priredila Glas bena Matica danes matinejo za šolsko mla dino, zaradi česar so Matičarji dopoldne poratili še za ogled mesta. Popoldne ob 14.40 so z brzovlakom odpotovali v Ljubljano. Na postaji se je poslovila od njih velika množica beograjskih Slovencev. Delegatski zbor Narodne strokovne zveze Uspešno delo agilne delavske organizacije — Narodna strokovna zveza šteje že si podružnic in 18 pripravljalnih odborov Beograd, 19. marca Glasbena Matica sme včerajšnji dan napisati na najodličnejši strani zlate knjige svojega in obče slovenskega glasbenega udejstvovanja. Naj so bila pričakovanja že tako rožnata in prepričanje, da bo beograjski koncert dodal bogatim spominom njenih dosedanjih uspehov nov lovorjev venec, še tako trdno, sta oba včerajšnja beograjska koncerta tako prepričevalno postavila Glasbeno Matico v prvo vrsto jugoslovenskih glasbenih ustanov, da pomenita zanjo res pravo zmagoslavje. O tem ne priča samo navdušenj?, s katerim je Beograd sprejel in spremil ob vsakem koraku in prav posebno na sinočnjem koncertu v Kolarčevi zadužbini Matičarje, temveč še v večji meri tisto tiho, naravnost zamaknjeno uživanje mojstrsko podajane umetnosti, ki se je zrcalila na vseh obrazih. Pri popoldanskem koncertu v cerkvi seveda ni bilo glasnega odobravanja, pri večernem pa zato tembolj. Burno vzklikanje je zopet in zopet privabljalo v ospredje koncertnega mojstra Poliča, delečega to navdušeno priznanje svojim sotrudmkom, solistom, zboru in orkestru, ki jih je čar izvajane Berliozove umetnine ohranil vse do konca popolnoma sveže in neutrujene, dasi je izvajanje trajalo skoro dve uri. Na poslušalce je gotovo poleg umetniške vrednosti napravil izreden vtis tudi sam sestav tega glasbenega ansambla: 126 pev-civ in pevk. 4 solisti. 70 godbenikov, skupaj 200 ljuui. Večjega koncertnega ansambla še ni virlela in sliša'a naša prestolnica. Večerni koncert je bil v veliki dvorani Kolarčevega ljudskega vseučilišča, k: je bila mnogo pretesna za ogromno množico najodličnejšega beograjskega občinstva. Ljudje so pritiskali in pritiskali, dokler ni policija ustavila nadaljnjega izdajanja vstopnic. Prve prostore so zavzeli predstavniki diplomacije, vlade in drugih nai-odličnejših krogov prestolnice. Koncertu so prisostvovali med rugimi papežev nuncij Pelegrinetti, francoski poslanik Nagvar, češkoslovašk', poslanik Welner, avstrijski poslanik Plonies, poleg ministra dr. Kramerja, ki je zastopal tudi predsednika vlade Nikolo Uzunoviča, pa sta bila notranji minister Žika Lazič s soprogo in minister Ivan Pucelj Koncerta se je udeležil tudi bivši ministrski predsednik general Peter Živkovič v družbi starega dobrega prijatelja Glasbene Matice iz Ljubljane gentrala Tripkoviča upravnika Vojne akademije. Poleg predsednika senata dr Ljubomira Tomašiča smo videli podpredsednika senata dr Miroslava Ploja. senatorja dr. Tri-najstiča senatorja dr Šiloviča. predsednika Glasbene Matice senatorja dr. Ravniharja itd., poleg predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija pa lepo število narodnih poslancev Navzoč je bil tudi II. podstarosta SKJ Paunkovič z drugimi re-prezentanti Sokolstva. frančiškanski pro-vincial z nekaterimi svoj;mi sobrati, večje število svetne duhovščine, katoliške in pra- Ljubljana, 19. marca Ob pol desetih dopoldne je bil v dvorani Delavske zbornice otvorjen delegatski zbor Narodne strokovne zveze, na katerem so zastopniki narodnega delavskega gibanja iz vseh večjih krajev naše banovine pretresali bilanco svojega enoletnega dela. Zbor je zgovorno izpričal, da NSZ kljub težki gospodarski in socialni krizi neprestano rase in da v svoji borbi za delavske pravice tudi beleži zadovoljivo lepe uspehe. Predsednik J u v a n je v svojem nagovoru najprej pozdravil vse zbrane delegate in goste, predvsem predsednika UJN2B Roterja, predstavnika Delavske zbornice Kosma, predstavnika oblastev in zastopnika »Jutra«, nato pa je orisal sliko borbe in gibanja v zadnjem letu. Posebno razveseljivo je dejstvo, da v zadnjem času pristopa v NSZ zlasti mnogo delavske mladine, kar priča o tem, da najširše množice delavstva prihajajo do spoznanja, da je v nacionalni državi zanje rešitev samo v nacionalnih delavskih vrstah. NSZ ostro odklanja vse koristolovce, ki bi radi po hrbtih delavstva priplezali do uve-Ijavljenja svojih osebnih ambicij, odprte duše in odprtih rok pa sprejme vsakogar, ki je voljan, pošteno delati za dobrobit delavstva, naroda in države. V preteklem letu je NSZ izvršila nešteto intervencij in mnogo zahvale za pomoč gre predvsem ministru dr. Kramerju in ministru Puclju, nadalje banu dr. Marušiču, ljubljanskemu županu dr. Pucu in nacionalnemu tisku z »Jutrom« na čelu. Prav toplo pa se je predsednik zahvalil vsem tovarišem sodelavcem, ki orjejo ledino nacionalnega delavskega gibanja pogosto v najhujših razmerah. Na njegov poziv je ves zbor pietet-no počastil spomin v tem letu umrlih tovarišev, posebej še velikega borca, predsednika C°ške obce delnicke Prohaske, ki je sodeloval tudi pri ustanovitvi jugoslovenske delavske zveze, ter tovarišev Mrav-ljeta iz žirov in Gačnika iz Trbovelj. Potem ko so bile opravljene še nekatere formalnosti in ko sta gg. Roter in Kosem sporočila pozdrave narodno zavedenih železničarjev in Delavske zbornice, je predsednik prečital še pozdravno brzojavko Češke obce delnicke, s katero sta predsednik ruma in tajnik Tučny poželela zboru najlepšega uspeha v njegovem delu. Zatem je tajnik K r a v o s podal obširno podrobno poročilo o delu NSZ v zaključenem letu, ki je poteklo v neprestanih borbah za obstoj delavstva. Skoraj da ni bilo tovarne, ki ne bi bila podvzela redukcije delavcev ali mezd. Lani je NSZ priredila anketo po vseh svojih podružnicah, ki je podala katastrofalno sliko položaja po posameznih delavskih strokah. Tako so v neki mariborski tekstilni tovarni delavke plačane komaj po 75 par na uro, v Kranju znašajo te mezde komaj po 1 do 1.75 Din. Enako sramotno nizke so mezde v stavbinski stroki, kjer prejemajo delavci po 1.50 do 2.50 Din na uro, profesionalni zidarji pa po 3, 4 ali 5 Din. Anketa, ki je zbrala podatke iz 42 industrijsko največjih krajev, je izkazala, da znaša v Sloveniji najvišja plača kvalificiranega delavca na uro komaj 7 dinarjev. Ena samo tvrdka (v Tržiču) je. ki plačuje še po 8 Din. O vprašanju kolektivnih pogodb, ki so prvi pogoj vsake organizirane delavske zaščite, je anketa izkazala, da niti pri 10 odstotkih podjetij razmerje med delodajalcem in delavcem ni urejeno na podlagi kolektivnih pogodb. V zvezi z vsem tem se množijo nazgode po obratih. Inšpekcija dela pa svoje funkcije sploh ne vrši, ker ji manjka kreditov. Potem ko je tajnik na podlagi številk nazorno predočil stanje brezposelnosti v naši državi ter navedel, da je vlada ustanovila s posebno uredbo fond za javna dela, od katerega odpade dravski banovini precejšen del, je odločno plediral, da morajo biti tudi zasilna dela pošteno plačana. Dejstvo, da so pri zaposlitvah iz bednostnega fonda vsi delavci brez ozira na kvalifikacijo plačani po 3 Din na uro, ograža delavske mezde po vseh panogah, ker si podjetniki jemljejo bednostni fond za vzgled. Strogo je treba izvajati 03emurni delavnik, banska uprava in občine pa morajo zvišati postavke za brezposelne, v peteklem letu je NS7 vodila mezdna gibanja rudarjev v državnih rudnikih, mariborskih krojaških pomočnikov, monopolskih delavcev, delavcev pri tvrdki Semperit v Slovenski Bistrici, pekovskih in brivskih pomočnikov, tekstilcev v Kranju, delavcev pri tvrdki Res v Ribnici na Pohorju, rudarjev v Libojah, delavcev v tovarni Hribar in pri Kranjski industrijski družbi. Ostro je govornik grajal delovanje nekaterih socialnih ustanov. Nujno je, da Inšpekcija dela poveča in oživi svoj obrat. Gospodarstvo v Delavski zbornici se vrši preveč pristransko. DZ v Beogratiu ima nastavljenih nad 40 uradnih moči, med njimi mnogo poverjenikov, ki nimajo drugega dela, kakor da opravljajo tajniške posle po socialističnih organizacijah. Od proračuna dva in pol milijona Din potroši beograjska zbornica nad 1 milijon za plače, postavka za delavsko zaščito pa znaša v njenem proračunu komaj 10.000 Din. Centralno tajništvo DZ potroši od proračuna 1,200.000 Din okrog 900 tisoč Din za plače, pri tem pa razni majhni pisarji še delajo za sramotno nizke mezde. Da so se razmere v OUZD v zadnjem letu, odkar je uprava v rokah narodnega delavstva, znatno izboljšale, dokazuje že samo dejstvo, da je bilo lani sodišču delavskega zavarovanja priglašenih samo 216 pritožb, kar je najnižja številka v teh desetih letih. Izmed večjih dogodkov lanskega leta so bile najvažnejše volitve v DZ, pri katerih je NSZ zbrala na svojih listah 12.700 glasov (nasproti 8.000 glasovom pri prejšnjih volitvah) in dobila 15 mandatov. Prav tako so nacionalne vrste močno narasle pri januarskih volitvah obratnih zaupnikov. Od 516 zaupnikov jih je nacionalnim listam pripadlo 111, krščansko socialnim 47, ostalih 358 pa si delijo socialisti in nevtralci. Pokret je v zaključenem letu zrasel za 15 novih podružnic, tako da združuje NSZ 51 podružnic, v 18 krajih pa pripravljalni odbori snujejo nove organizacije. Narodni klub v DZ šteje 21 članov, pri OUZD Imajo narodni delavci 6 zastopnikov v ravnateljstvu in 3 v nadzorstvu, pri Borzi dela imajo po enega zastopnika v upravi in ravnateljstvu, v Delavskem domu Imajo predsednika, pri sodišču delavskega zavarovanja pa 4 porotnike. V organiziranih stikih je NSZ s Češko občo del-nicko ter z nacionalnimi sindikati v Beogradu, ki pa ne morejo iz krize. V prav ozkih stikih je z Zvezo društev privatnih nameščencev, z UJNŽB in z Zvezo delavskih podpornih društev na Vestfaiskem. Tajništvo je imelo v zaključenem letu ogromno podrobnega posla. Izvršenih je bilo 426 osebnih intervencij in ge dvakrat toliko pismenih, zveza je priredila 62 velikih shodov, 214 sestankov, 92 predavanj. Na koncu svojih izvajanj je ta+rvk podložil še resolucijo, ki zahteva: da država z zakonom uredi izvajanje posebnega državnega nadzora nad večjimi industrijskimi podjetji, da se z vso strogostjo zahteva izvajanje osemur-nega delavnika, zlasti v gradbeni stroki da se z zakonom prepove vsako nadurno delo; da se ojači služba državnih inšpekcij dela; da občine in banovine iz lastnih sredstev osnujejo fonde za podpiranje brezposelnih in v ta namen naj vlada dovoli rudi nove davščine ; nujno je izvesti revizijo vseh inozemskih delavcev ln takoj ukiniti vsako izdajanje novih zaposlitvenih dovoljenj inozemcem; proračuni Javnopravnih korporacij naj omogočijo več investicijskih del; nujna je reforma sedanjega bolniškega in nezgodnega zavarovanja in brezpogojno je treba uvesti zavarovanje za primer starosti, onemoglosti in smrti, kakor tudi čim prej za primer brezposelnosti; z zakonom je treba določiti minimalni zaslužek delavcev in nameščencev eksistenčni minium, ki je oproščen davkov, se mora zvišati najmanj na 1.500 Din mesečno, davščine pa se moralo urediti po načelu progresivnosti; za oživitev gradbene delavnosti je treba odpraviti 12-odstotni d9v<>k na nove zgradbe, trošarino na cement in odpraviti cementni karte!: nujna ie vzpostavitev gospodarskega sveta; miin* ie zgraditev velike zasavske ceste: nsdrorovslna Nedelja IS. marca vtfek smučarske sezone v Planici VELIKE MEDNARODNE SKAKALNE TEKME SVETOVNI PRVAKI NA STARTU Vozovnice se dobe pri Putniku in športnih trgovinah. 2976 javna oblast naj nadzira delo vseh delavskih javnih ustanov v državi. Potem ko je blagajnik Stopar podal blagajniško poročilo, je bil na predlog revizorja Trkuča soglasno izglasovan absolutorij dosedanjemu odboru. Po kratki diskusiji in po kratkem odmoru so sledile volitve in so bili soglasno izvoljeni. v izvršni odbor: predsednik Juvan, podpredsednika dr. Bohinjec in Bajt, tajnik Kravos, tajnikov namestnik dr. Alujevič, blagajnik Rupnik, v širši odbor pa Tavčar, Varšek, Ambrožič, Malin, Šimenc iz Ljubljane, Struc iz Trbovelj, Sedlar lz Zagorja, Vojska ln Saje lz Maribora, Kralj z Javornika, Babič iz Loke pri Zid. mostu, Nadižar iz Litije, Blažek iz Ptuja, Brilej s Senovega, žerjal iz Kranja, Knez iz Hude jame, Rešek lz Hrastnika, Kavčič iz Stražišča, Vltavsky lz Celja, Kopač iz Medvod. Zupan in Markovič z Jesenic, Trkuč za cestne železničarje, Galjot, Vižintin in še dva zastopnika za zidarje, Luznar za dimnikarje in še en zastopnik iz Guštajna. Prav tako soglasno Je bilo Izvoljenih 5 Članov nadzornega odbora. Po kratki debati o nekaterih predlogih organizacijskega značaja ln po poročilih, ki so jih posamezni delegati podali o delu svojih krajevnih organizacij, je predsednik Juvan zaključil zbor. Ljubljana na cba nraznika Ljubljana, 19. marca Podoba je, da se nam hoče marc osvetiti za lepo februarsko vreme in da se 40 mu-čenikov noče izneveriti svoji tradiciji. Na dan 40 mučenikov je namreč zvečer deževalo in od takrat imamo vsak dan dež. Tudi oba praznika sta bila mokra. V nedeljo je bilo tako negotovo vreme, da se ljudje niso upali iz mesta, danes se nam je pa spet ponujala zima. Med dežjem je namreč dopoldne nekaj časa snežilo in sneg je za kratko časa pobelil vse bližnje okoliške hribe Čeprav so mnogi navdušeno proslavljali Jožefe in Jožefine in je steklo precej vina po grlih, je bilo v mestu oba dni mirno in policija ni imela sitnosti. Pač je nastala v neki kavarni manjša rabuka in so morali reševalci priti po hišnika Ivana K., ki ga je nekdo s steklenico udaril po glavi, da je obležal nezavesten. V bolnišnici se je pozneje zavedel. V Frančiškanski ulici so pa našli ponoči nekega Branislava J., ki ni mogel premakniti desnice. Menda ima zlomljeno ključnico. Kje in na kakšen način jo je skupil, ni znano. CNlfe i V torek, sredo in četrtek ob 20. glasbena komedija MODRI MADEŽ V glavnih vlogah Felix Bressart in Georg Aglexander Pridejo »PREBUJENE STRASTI« Mariborski dogodki Maribor, 19. marca. Kljub slabemu vremenu je bilo letošnje jožefovanje v Studencih pri Mariboru zelo živahno. Dopoldanski dež je sicer premotil okoličane in roman ie iz oddaljenih krajev, vendar se to ni toliko poznalo, ker so Mariborčani popoldne v trumah pohiteli v Studence. Jožefovanju je pa letos kriza pritisnila svoj pečat. Branjevke, Iec-tarji in lastniki vrtiljakov so vzdihovali o slabi kupčiji. Na račun so bolj prišli planinci, ki so se v nedeljo popoldne napotili k Mariborski koči in tam proslavili Tominškov večer. Oba dneva sta potekla brez večjih, na Jožefovo že tradicionalnih dogodkov. Policijska kronika je zabeležila samo tri aretacije in 14 prijav. Pripetila se je tudi nesreča, in sicer 37 letnemu Josipu Jamniku, ki je padel s hleva in si zlomil desno nogo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. V soboto zvečer pa je imelo Društvo stanovanjskih najemnikov v dvorani Ljudske univerze občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Rudolf Tumpej. Društvo je prav agilno, vendar ni moglo uspeti, da bi bil sprejet zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Društvo je dalo tudi iniciativo za sklicanje konference v Zagrebu in pokrenilo akcijo, da bi se v vseh mestih ustanovila društva stanovanjskih naiemnikov. Krivda ie na najemnikih samih, da organizacija ne uspe. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje društvo 1007 članov. Po svojih delegatih se je udeležilo društvo ankete najemnikov v Beogradu in konference in kongresa v Zagrebu. Pomagalo je vsem članom po svojih močeh in s sredstvi, ki so mu bila na razpolago. Občni zbor je neštetokrat interveniral v zadevi stanovanjskih odpovedi, društvena pisarna je poslovala vse leto. Tudi je društvo preskrbelo 10 članom stanovanja v novi stavbni koloniji mestne občine v Metelkovi ulici. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da znašaio dohodki 12.372, izdatki pa 11.139 Din. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g-Tnne Baje. —Ob zakliučku lito«rrafske razstav? se vrši danes zvečer ob 8. nn v nc^vslf' zbomtfi nrosvetni ve«W. k' n^i-ec7' »G-n«*'«^* nrosvetni krnJ(',k« v T.Wnn! s rK»c*-!rvi nrno-Kifnnm ^Pof n«'^" d»*a- nns^onV V»«o iavnost vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost. TrbovH*Vi slavčki y dolen^k? m*tr0??ri: Novo me*to. 19. marca Včerai popoldne so prispeli Trboveljski slavčki nod vodstvom pevovodje g. Suli-?oja v Novo mesto. K spreiemu na pota ji se ie zbralo številno občinstvo, pri-'vteli so n* tudi doleni«ki Skrnnčki fnovo-^leški mWir»«Vi nevslci zbori in mešani ">evski 7Snr m»;čqn«l-e *ole pod vodstvom Inevovodie g ^terbenka Za večerni koncert Trboveljskih Pavč- kov v veliki dvorani meščanske šole je vladalo ogromno zanimanje in je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Pred nastopom so Škrjančki zapeli Slavč-kom v pozdrav eno Bajukovo in eno Mo-kranjčevo pesem in bili deležni u«like pohvale. Vihar navdušenja je pa nastal, ko so začeli Slavčki izvajati svoj program. Škrjančki so se zahvalili za obisk na ta j način, da so izročili pevovodji g. Šuligoju ' krasen lovorjev venec z napisom »Srjanč-ki«. Danes dopoldne so pa Slavčki priredili matinejo in se opoldne odpeljali v Ljubljano, kjer so popoldne peli za radio. Razstava otroških risb Ljubljana. 19. marca Ljudje, ki niso dobre volje, niso verjeli, toda zgodilo se je: razstava otroških risb iz predšolske dobe, ki je bila včeraj in danes odprta na državni učiteljski šoli, se je razvila kar v majhno kulturno senzacijo Že k otvoritvi se je natrlo toliko sveta, da so morali mnogi čakati na hodniku, in potem so oba dneva romale cele procesije: študentov, otrok, mater, učiteljev, slikarjev in vseh ljudi. Po kratki otvoritveni besedi predsednika društva Sola in dom direktorja Lončarja je vseuč. profesor dr. Ozvald v zgoščenem kritičnem poročilu orisal početek in pomen risanja svojega malega Marjana, ki je, še preden je bil dve leti star, pričel risati po naravi, pa se mu je do danes, ko mu je 7 in pol let, izpod svinčnika in barv-nika nabralo že 600 — 700 risb in slik. Najprej je Marjan slikal luno, potem so brez prehoda prišli na vrsto: vlak, avto, živali, ljudje, celo avtoportret, pokrajine, aeroplani, parniki. Na perspektivo je sam postal pozoren že v 4. letu. Plodove svojega dela ceni in ljubi, kakor velik, zare-sen umetnik. Mnogi, ki so videli njegove risbe, so se izrazili, da ima deček resničen risarski dar, g. profesor pa je mnenja, da so te risbe bržkone plod svojevrstnega mi-ljeja, v katerem je Marjan doraščal, napredek, ki je očiten, pa rezultat petletne vaje. Razstava sama je v resnici kulturen dogodek. Gradivo, ki je zbrano tu, bi bilo vredno izčrpne estetsko-pedagoške študije. O zaključenem, dognanem slikarskem talentu pri otroku predšolske dobe seveda ne moremo govoriti, toda vse te risbe in slike — so več kot zgovoren dokaz, koliko dragocene ustvarjalne sile je dane otroku od rojstva in miljeja, v katerem je doma. Da te sile pogostokrat v poznejši dobi usahnejo ali da se porazgubijo v druge, manj dragocene življenjske manifestacije, bo razen nujnosti individualnega razvoja v mnogočem kriva pač tudi šola s svojo vzgojo. Mnogo drobnih, otroško prisrčno naivnih domislekov je v teh stvareh in mnogo črt, ki pričajo o intenzivno skrbnem doživetju snovi in o živi slutnji zadnje lepote, ki je v življenju. Zanimivo je, kako otroška duša rada oblikuje predvsem vse to, kar je zanjo senzacija. Ko je Marjan prvikrat risal človeka, je narisal ognje-gasca na strehi, kakor jih je videl, ko je gorela hiša pri sosedu. Samo da zna otroška duša dojemati kot senzacije tudi vse tihe, lepe, vase pogreznjene doživljaje, kakor je poslušanje pravljice ali pot k pol-nočnici ali sveti Miklavž ali Kristusovo obličje. V takšnem doživljanju in v takšnem reagiranju na stvari sveta se nam kaže neka posebna lepota otroške duše — in to je brez dvoma stvar, ki bi bila vredna od strani javnosti bolj budne in bolj organizirane pozornosti, kakor jo opažamo pri nas. Razstava na učiteljišču, ki je pri občinstvu vzbudila tako živo zanimanje, naj bi bila tudi pobuda za skrbnejši znanstveni študij otroškega bitja in vzgoje. Očetje in matere pa, ki hočejo biti dobri vzgojitelji, naj bi dejanju in nehanju svojih malih posvečali vsaj nekaj tiste ljubezni in tistega truda, iz katerega je bila porojena misel te resnično lepe razstave. Huda nesreča dveh učiteljic Celje, 19. marca V soboto okrog 19.45 sta spremljali na Teharju nameščeni učiteljici ga. Anica Kode 1 o v a in gdč. Marica Preskerjeva urednika g. Pečaika in njegovo soprogo s Teharja v Celje. Ko je privozil po cesti s Teharja voz celjskega mesarskega mojstra in gostilničarja g. Gorenjaka, ga je ga. Ko-delova nekaj metrov pred železniškim prehodom na Teharju ustavila in prosila voznika, ali bi vzel družbo na voz. Voznik je prošnji ugodil. Ga. Kodelova in gdč. Preskerjeva sta se povzpeli zadaj na voz, na katerem je bil naložen velik, s pločevino obiti zaboj s prekajenim mesom in klobasami, ter pokleknili na voz tik za zabojem. Da bi ne padli z voza, sta se oprijeli železne opore, ki je bila pritrjena na vsaki strani zaboja na voz. Urednik g. Pečnik je odsvetoval vožnjo s tem vozom in sklenil, da se vrne peš v mesto. V tem je konj potegnil, zaboj se je premaknil, ga. Kodelova in gdč. Preskerjeva, ki sta se držali na vozu, pa sta padli na cesto in potegnili zaboj za seboj. Težki zaboj je padel obema na noge ter zlomil ge. Kodelovi levo, gdč. Preskerjevi pa desno nogo. Voz se je takoj ustavil. Na pomoč sta prihitela železniški čuvaj iz bližnje čuvajnice in še neki moški. Zaboj so spravili zopet na voz, ponesrečenki pa so prenesli v čuvajnico, odkoder so telefonirali v Celje ter obvestili reševalno postajo o nesreči. Nekaj minut zatem je že pribrzel iz Celja reševalni avtomobil in odpeljal ponesrečenki v bolnišnico. Vest o nesreči je izzvala na Teharju in v Celju splošno sočutje s priljubljenima učiteljicama. črna noč — beli stražniki Policiisko ravnateljstvo v Monakovem je odredilo, da se ima napraviti poskus z belo oblečenimi prometnimi redarji, čim nastopi večerni mrak. Monakovski redarji dobe bele plašče in bele palice, da bodo z njimi dirigirali promet. Doslej so nosili monakovski redarji črne, odnosno modre uniforme, ki se v mraku ln v temi niso da-( le razločiti. Zbor Obrtniškega društva Prenagel porast posameznih obrtniških panog v Ljubljani — Skrb mojstrov za obrtniški naraščaj — Za Obrtniški dom lep kader svojih vnanjih gostov (okrog 2U0), ki stalno prihajajo ter se udeležujejo prosvetnega dela v hiši. Blagajnik g. Urbas jo v svojem denar-stvenem poročilu navajal tudi prosvetno ali pa gmotno pomembne javne prireditve, ki jih je priredilo društvo v tem letu. Duha, ki vodi blagajno Obrtniškega društva, najlepše označuje dejstvo, da je med -zdat ki najvišja postavka prispevek za Vajenski dom (9000 Din) in da je društvo iz dohodkov lepo uspelega obrtniškega plesa obdarovalo za sv. Jožefa 14 onemoglih obrtnikov. — Po teh poročilih je bila na predlog revizorja g. Breceljnika soglasno sprejeta razrešnica staremu odboru. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: Ljubljana, 19. marca V soboto zvečer se je v restavraciji Zvezdi vršil občni zbor Obrtniškega društva, na katerem je dosedanja uprava pod predsedstvom g. Rebeka številno zbranemu članstvu podajala račune o borbah in uspehih zaključene poslovne dobe Zborovanju sta prisostvovala tudi tajnik Zbornice za TOI dr. Pretnar in kot zastopnik mestne občine dr Frelih. Predsednik g Rebek je no kratki pozdravni besedi presenetil zborovalce z izredno zanimivim, skrbno izdelanim poročilom o gibanju posameznih obrtnih panog v Ljubljani od leta 1910. pa do danes. Njegova izvajanja je nazorno utemeljevala serija linijskih diagramov, ki jih je g. predsednik izrisal sam in s katerimi je v živi sliki podal naraščanje in padanje naših obrti v zadnjih letih pred vojno, v času svetovne katastrofe, v dobi konjunkture po preobratu in v današnji krizi. Nazorno je oredočil, da je rastoči razvoj našega obrtništva v tem času v splosnem za mnogo prehitel porast prebivalstva, kar je eden važnih razlogov Hmašnje stiske. Značilno je sicer, da je bilo leta 19^0 193.3. v Ljubljani enako število čevljarjev, a kljub dejstvu, da je prebivalstvo v tem času naraslo za 35 odst. (število obrtnikov vobče pa je v tem času poskočilo za 1/4 odst). je tudi ta panoga v občutni krizi, v katero jo je pahnil ogromni razmah tvor-niš'e nismo čuli o položaju v obrtnih strokah tako vzorno zbrane in grafično prikazane statistike. Obenem je zagotovil, da bo zbornica kakor doslej, tudi v bodoče društvu nde volje v podporo. Enako je vso pomoč obljubil dr. Frelih v imenu mestne občine. Sledilo je podrobno delovno poročilo, ki ga je podal tajnik g. Špeletič. V zadnji poslovni dobi je odbor prejel 210 dopisov, odposlal pa 142. Društvo šteje danes 381 članov in članic. Med letom je nanovo pristopilo 39 članov, črtanih pa je bilo 12. Zatem je skupščina počastila spomin umrlih članov: gg. Marčana, Jakliča, Kelbla. Repšeta ter znanega obrtniškega delavca Blaža Zupanca v Laškem in starega prvoboritelja Ivana Rebeka v Celju Izmed posebnih akcij ki jih je društvo pod-vzelo v preteklem letu naj omenimo obrtniški sestanek, ki se je vršil zaradi poseganja delavskih organizacij v vajenske vrste. Društvo je priredilo veliko informativno predavanje za mojstre in vajence o obrtnem zakonu z ozirom na predpise, ki se tičejo vajencev. Predavanje je imelo prav lep uspeh in z njim so mojstri opozorili odločujoče oblasti na važnost vprašanja o vzgoji obrtniškega naraščaja. Mnogo je društvo delalo tudi na prosvetnem polju in odbor je stalno vzdrževal neposredne zveze s članstvom, tako da je bilo članstvo vedno o pravem času opozorjeno na vse važne zadeve Po svojem društvu ima naš obrtniški stan tudi najboljše zastopstvo v raznih korporacijah: 9 članov društva je v mestni občinski upravi, društveni predsednik je na čelu obrtnega odseka v Zbornici za TOI, v mestnem davčnem odboru ima društvo svoje zastopnike. Tej dobri organizaciji moramo pripisovati marsikak uspeh našega obrtništva. O ustanovitvi Vajenskega doma, ki pomeni najlepši uspeh društva v zaključenem letu. je poročal načelnik vajenskega odseka g. Milko Krapež Danes je v domu že 48 rednih gojencev, ki uživajo popolno oskrbo V zavodu vlada vzorna disciplina in red ter so vsi gojenci prav zadovoljni. Mesečna oskrba stane 350 Din Nekaterim gojencem prispeva to oskrbo mestna občina ali banska uprava. — Poleg tega je vajenski odsek pridno delal tudi za pov-zdigo kulturnega napredka Redno se vrše v domu po dvakrat na teden predavanja nacionalnovzgojnega značaja. Zveza kulturnih društev skrbi za predavatelje V pičlih 5 mesecih je bilo 34 predavanj, deloma združenih s skioptičnimi slikami; ter 4 poučne kinopredstave. Na splošno željo vajencev samih se je ustanovil pevski zbor, ki je podeljen za oba spola in ki ga zelo marljivo vodi učitelj g. Balog Tambura-ški odsek deluje v treh skupinah pod vodstvom g Šijakoviča. Zaradi velikega zanimanja za godbo je društvo moralo izpo-po'niti instrumente ter je v letošnjem letu dokupilo novo garnituro godal. Poleg teh dveh odsekov je v svojem početnem razmahu prav pridno na delu lutkarski odsek, ki ga vodi g Lojze Kovač Vajenci se pripravljalo. da si sami zgrade majhno lutkovno gledališče Pri lutkarskem delu pridobi io tudi mnogo ročne spretnosti ter strokovnega znanja. V lutkarskem udej-stvovanju prihajajo do izraza prav vse stroke rokodelstva: mizarski vajenec je zaposlen pri delu miniaturne hišne oprave, slikarski vajenec pri slikanju kulis, elektrotehnični vajenec pri električni aparaturi. krojač in šivilja krojita obleke za male lutke, modistka se ukvarja z dekoracijo malih mrtvih bitij, frizerski vajenec jim kroji lasulje itd. Dom pa ima že tudi prav KLOBUKE v najnovejših pomladanskih barvah in oblikah ter športne čepice nudi po nizkih cenah Mirko Bogataj trgovina klobukov in čepic Ljubljana, Stari trg št. 14. Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba. predsednik Josip Rebek, ključavničarski mojster, podpredsednik Fran Iglič, krojaški mojster, v odbor pa fotograf Hibšer, črkoslikar Pristou, urar Krapež, mesar Urbas, knjigovez Sifrer, stavbenik Brioelj, podobar GStzl, mehanik Batjel, mizar Primožič, kolar Fajfar, kavarnar Krapež, dimnikar Rogelj, slikar Špeletič, pek Mežnar-šič, elektrotehnik Grilc in pek Tušar. Pre-'dedovalca računov sta mesar Breceljnik in špediter Turk, predsednik razsodišča pa mesar Josip Toni. Pred zaključkom zbora je predsednik g. Rebek poročal še o tem, da je Društvo jugoslovenskih obrtnikov nedavno stavilo vlogo na mestno občino, naj bi občina odstopila primerno parcelo za zgradbo Obrtniškega doma. Parcela naj bi se podelila neki zadrugi za gradbo tega doma, ki se bo šele ustanovila. Predsednik je ostro pograjal takšen način dela za obrtniške interese in je sporočil, da je Obrtniško društvo že pred časom razpravljalo o vprašanju gradbe takšnega doma in da ima tudi zbrano že večjo vsoto denarja za gradbeni fond. Toda Obrtniški dom ne bo smet biti samo sredstvo ene skupine, temveč bo moral biti resničen dom vseh obrtnikov. Samo s tem pogojem bo mestna občina dala svet na razpolago. Na koncu je predsednik med gromkim aplavzom plediral še za splošno sodelovanje vseh obrtnikov m proti tisti netovariški medsebojni gonji, ki se je brez vsake koristi ugnezdila v obrtniških vrstah in ki jo je pokojni sodnik Kor-šič o priliki neke pravde tako zadeto na-zval: uprizarjanje operet Rezultati prvega mednarodnega plesnega turnirja v Ljubljani Ljubljana, 19. marca. V Okvir postnega časa je padel termin za I. mednarodni plesni turnir, ki se je vršil v soboto zvečer v veliki dvorani Kazine. Spričo dejstva, da je imel turnir mednaroden značaj, je bilo seveda zanimanje zanj izredno in je bil obisk prireditve prav zadovoljiv. Tekmovanje samo je bilo razdeljeno na več razredov. V razredu C so tekmovali pari, ki še nikdar niso bili na turnirju ali ki še niso prejeli nikdar prvih nagrad, v razredu B pari, ki so že prejeli prve nagrade v razredu C, odnosno v razredu B, in tujinski pari razreda C, v razredu A pari, ki so bili že prvaki razreda A in tujinski pari razreda B, in naposled v mednarodnem razredu pari prvaki držav, odnosno klubov iz tujine in trije najboljši jugoslovenski pari. Kakor običajno sta bili za ples določeni dve razsodišči, eno je bilo vrhovno razsodišče, drugo pa točkovni sodniki. V vrhovnem razsodišču so bili g. inž. Hiibl, akademski slikar profesor g. Vavpotič, trener kluba »Weiss-Griin« iz Gradca, profesor g. Mirkowitsch, delegat Blau-Orange iz Gradca g. Riebenfeld, član Amaterskega plesnega kluba iz Zagreba g. Weinberger, član zagrebškega Dancingkluba g. Miro-savljevič in novinaT g. Frič. Kot točkovni ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V 61SK1. — Telefon 33-87 V torek, »redo in Četrtek ob ^ 7. ln uri ljubka DOLLY HAAS v komediji Mala pustolovka Otto Wallburg, Bett.y Amann. Dopolnilo nov zvočni tednik. Pride! Wi41y Forst, Liane Ha*d Njena Visokost prodajalka. sodniki so fungirali gg. Trošt, Košiček in Rajko Kos iz Ljubljane in Keglevič iz Zagreba. Vodstvo turnirja je bilo v rokah mojstra g. Adolfa Jenka in gg. Kosa in Loseva. Zbrane goste in občinstvo je pred pri" četkom tekmovanja pozdravil predsednik Plesnosportnega kluba »Ljubljane« g. inž. Hiibl in se zahvalil zlasti tujim tekmovalcem in delegatom za udeležbo, želeč, da bi bili stiki na plesno-sportnem poprišču med Gradcem in Ljubljano na eni in Zagrebom in Ljubljano na drugi strani vedno take tesni in prisrčni. Gostom je izrekel tudi dobrodošlico v nemščini. V imenu Gradčanov se je zahvalil g. graški zastopnik ter obenem izročil lepo spominsko plaketo, ki naj jo vodstvo turnirja po svoji snoznavnosti podari kateremu paru hoče. Tekmovanje se je pričelo ob 10. Rezultati so bili naslednji: Razred C: Tekmovalo je 6 parov, in sicer v quickstepu in tangu, za izločitev je bil pa angleški valček. Prvo mesto sta si priborila g. Hans Kenda in gdč. Ria Ro-gerjeva fPSK Ljubljana) z 31 točkami, druga sta bila g. Marjan Seunig in gdč. Fini Strajnerjeva (PSK Ljubliana) s 43 točkami. a tretji g. Ivo Rupčič in gdč. Fina Rupčičeva (Zagrebški Dancing Club). Vsi trije pari so seveda kvalificirali tudi za fekmovanie v razredu B. Razred B: Tekmovalo ie 6 parov, in sicer v tangu in angleškem valčku: izločitveni ples ie bil nuickstep. Prvi par: g. Ahčan — gdč. Ksenija Kukčeva. 31 točk" drugi-g. Lojze Lombar — gdč L'da Zitterschla-gerjeva, 39 točk: tretii: g. Hans Kenda — gdč. Ria Rogerjeva, 49 točk. Vsi trije pari od PSK Ljubliane. V tem razredu je tekmoval tudi nar g. dr. Hans Brugger — gdč. Annv Rudolfova (člana Rot-Gold" Klnba iz Celovca) ki se pa ni plasiral. Razred A: Tekmovalo je 5 -parov, od teh trije, ki so se plasirali v razredu B. Tekmovali so v quickqnov'ne D"" ga bila g. AW«ti — Vnlrppva. .tretin rt T nmhar — gdč T^ttp-cpklartprieva. M«dnamdnf ra7red- Vcp zanimanje O"" hlike ie bilo ocredoto^p-no ra fpVmovanie v mednarodnem razredu leier so startal-' »•PTiomirflTii av«triicVi nlesalpi i-n nrvfllri Ofldrv* cViinai S tremi riaiholičimi iiitfo rvor? TcVmnvoI: co v qlnwfo*11 taTttfu. miiplre+PTin. « irločitpven? riles ie V>?1 fltiflpšlri vsIppV V tei hudi mednarodni konkurenci nafi m'so imel? mnogo upanja in kakor je bilo pričakovati, so Av- strijci tudi zasedli vsa tri prva mesta. Prvenstvo si j« priboril par g. Robert Skal" ka — gdč. Friederike \Vennigova, avstrijska prvaka, člana \Veiss-Griin-KIuba iz Gradca. Drugi par: g. Lorenzutti Ernst — gdč. Hella Bergova, Blau-Orange-Casino iz Gradca, tretji dr. Hellmut Schreiner — gdč. von Grafensteinova, prvaka Štajerske, člana Weiss-Griin-Kluba iz Gradca. Vsi tekmujoči pari, tudi oni v razredu C, so pokazali mnogo znanja elegance in harmonije, manjka jim pa še turnirsklh nastopov, da pridejo do večje rutine. Za mednarodno konkurenco so se sicer kvalificirali pari Seunig-Stojkovičeva, Ahčan" Kukčeva in Lombar-Zitterschlagerjeva, ki sicer spadajo že med naše elitne plesalce, a potrebujejo za mednarodno konkurenco prav tako še mnogo turnirskih, zlasti pa mednarodnih nastonov. Priznati ie treba, da je par SkalkaAVennigova pokazal toliko elegance, rafinmajfl, harmonije in tehnike, da jim naši n'so kos. Tmponiral je tudi par Lorenzutti-Bergova, kjer je zlasti partner zadovoljil a svojim krasnim tehničnim znanjem. Sojenje razsodišča te bflo odlično. Plesni učitelji in koreografi so pokazali, da 90 strokovnjaki in pooolnoma objektivni. Tudi občinstvo je bilo z izidom tekmovanja zadovoljno in ni štedilo s priznanjem najboljšim parom. udim svojo pomoč pri velikem pospravili!! Doslej Vatn ie bilo sna-ženje tal muka. To je, kakor bi trenil, vse drugače, če se zate* čete k meni za pomoči Vaša roka drži samo krtačo — delo pa opravim jazi Iz vseh razpok poberem nesnago . • • in vse je za več ur prej opravljeno I Kdor VI M. rabi, delo dobro opravi« V.J.1-31 ČISTILKAVIM ČISTI VSE! Po končanem tekmovanju je mojster g. Jenko najprej izročil delegatom posameznih klubov spominske vence (dar PSK Ljubljane), nato pa razdelil darila tekmujočim parom. Prvaka mednarodnega razreda Skalka-Wennigova sta prejela pokal (dar PSK) in naslov zmagovalca prvega mednarodnega plesnega turnirja, Seunig-Strojkovideva kot prvaka drvaske banovine Jenkov prehodni pokal, ki je prešel v njuno trajno last in prehodni pokal, dar g. Kende, dama pa še lep šopek PSK. Par Ahčan-Kukčeva sta kot prvaka razreda B prejela pokal g. Staneta Seuniga, prvi trije pari ▼ vsakem razredu pa lepe plakete PSK. Na turnirju je sviral jazz Ronnv, danes nedvomno naš najboljši plesni orkester, ki je dosegel pohvalo tudi v strogih očeh tujcev. Tekmovalci in gostje so se nato skupaj in posamezno fotografirali, po plesu se je pa razvila prijetna zabava, ki je trajala do jutra. Zakaj se pritožujete nad utrujenostjo? Z gumijevimi petami Palma, ki varujejo vaše živce in mišice, se ne boste tako kmalu utrudili. Poizkusite samo enkrat, pa ne boste nikoli opustili gumijevih pet znamke Palma. 10-letnica Društva trgovskih potnikov in zastopnikov LJubljana, 19. marca. V veliki dvorani Trgovskega doma je danes dopoldne zborovalo Društvo trgovskih potnikov ln zastpnikov v Ljubljani. Deseti občni zbor kot jubilejni Je pokazal, da organizacija v vsakem pogledu ustreza svojemu namenu ln nudi članstvu podporo tako v moralnem kakor tudi v gmotnem pogledu. Dolgoletni zaslužni predsednik g. Jenko Krek je v uvodu pozdravil navzočne, zlasti g. dr. Kodreta kot zastopnika mestne občine, trgovca g. Sossa kot predsednika društva »Merkur« d. dr. Windischerja, tajnika gremija trgovcev g. Smuča, ravnatelja g. Ozimiča kot zastopnika Društva veletr-govcev in veleindustrijcev ter obenem opravičil odsotnost g. dr. Plessa, ki Je rahlo obolel. Predsednik Je nato omenjal, da lani ni 'bilo bistvenih izprememb v poslovanju društva. Pomembno pa Je preteklo leto zato, ker je skupaj z zagrebškim in beograjskim društvom ustanovilo Zvezo trgovskih potnikov in zastopnikov Jugoslavije s sedežem v Beogradu, ki b poslej lahko bolje zastopala interese trgovskih potnikov, kakor so jih doslej razcepljena društva. Letos stopa društvo v jubilejno leto, saj poteka 10 let, odkar je bilo ustanovljeno, že pred leti je bilo zamišljeno, da bi se lOletnica proslavila svečaneje, a žal finančni položaj društva ni tako ugoden, zato pa bo društvo v večjem obsegu proslavilo svojo 15 letnico. Trgovec g. Soss je nato pozdravil občni zbor v imenu predsednika Zveze trgovskih združenj g. Kavčiča kakor tudi kot predsednik Združenja ljubljanskih trgovcev, poudarjajoč, da se trgovci zavedajo važnosti tega stanu. V "borbi za njih pravice, zlasti pa proti zaposlitvi tujincev, jih bodo vedno podpirali tudi trgovci, želel je društvu največjih uspehov. Kot drugi je pozdravil zborovalce g. dr. Windischer, ki je med drugim naglašal, da smatra za svojo dolžnost, da danes, ko polaga odbor račun o Bvojem delu in ko se snujejo načrti za bodoče delo, pride v njih sredo kot zastopnik društva »Merkur«. Izrekel je prisrčne pozdrave in najtoplejše simpatije. Pdčrtal je nato kako je zgodovina »Merkurja, te naše najstarejše slovenske trgovske organizacije, ki je oplodila nešteto drugih, tesno povezana z Društvom trgovskihpotnikov in zastopnikov, ki je prav tako izšlo iz vrst »Merkurja«. Podrobno je nato govornik razpravljal o splošnem gospodarskem položaju, ob zaključku svojih izvajanj je izrekel organizaciji, ki je v 10 letih svojegao bstoja napravila mnogo koristnega, zlasti na poprišču socialne skrbi, prisrčne čestitke. V imenu Društva industrijcev ln veletr-srovcev je pozdravil občni zbor g. Soss in dejal, da spremlja tudi ta organizacija njihovo delo z vsemi simpatijami. Predsednik g. K rek se je obema govornikoma prisrčno zahvalil in naglasil. da sta tako g Soss kakor g dr. Windischer društvu vedno stala ob strani. Tajnik g R e m i c je povedal, da šteje društvo okrog 100 rednih in 129 ustanovnih članov Onažati je zlasti, da število rednih članov nazaduje, kar Je spričo hudega noložaja razumljivo Društvo je večkrat z uspehom nastopilo proti zaposlitvi tujincev V treh primerih je doseelo, da So bili nastavljen! pri raznih tvrdkah kot zastopniki naši ljudje. Dotaknil se Je tudi usta- novitve Zveze ugovsklh potnikov ln zastopnikov, na kratkoo risal delo organizacije v 10 letih ter se nato spomnil lani umrlega člana Petra Jeraja, ki ga je v Zagrebu doletela tragična smrt. G. dr. Windischer Je predlagal, da bi društvo list »Trgovski tovariš« sprejelo za svoje glasilo. Vzorno blagajniško poročilo ja podal blagajnik g. G r i 1. Na predlog revizorjev je bil odboru podan absolutorij, blagajniku pa še pohvala. Pri volitvah so bili soglasno spet izvoljeni: za predsednika g. Janko Krek, za predsednika razsodišča g. Franc Urek, v odbor gg. Alojzij Gril, Ludovik Remic, Ciril Kobal, Alojzij Hočevar, Viktor Bogataj, Franc Zalokar, aKrel Stemberger, Jakob Novak in Rudolf Vidmar, za pregledovalca računov gg. Lojze Dular in Franc Zivic, v kuratorij Schifrerjevega fonda za dobo petih let pa Ferdo Babič, Alojzij Gril ln Martin Zivic. Med slučajnostmi Je "bil kot prvi sprejet predlog, da se gg. dr. Windischer, dr. Ples, Janko Krek ln Lojze Gril za zasluge za društvo Imenujejo za častne člane. Občni zbor Je nato razpravljal še o raznih aktualnih stanovskih zadevah, zlasti glede znižane vožnje po železnicah za trgovske potnike. Poročevalec poroča Ljubljana, 19. marca Sivo jutro. Podeči se oblaki in mokra, blatna tla. čemerni obrazi. Je eno tistih ljubljanskih juter, ki človeka poženo v kak kot, da je sam ali pa v kaki dolgčasnl družbi, v kateri bi bil vsak rad najmanj ministrski predsednik, odkar so oarkirji prišli ob veljavo. Poročevalec, ki mu ne smejo uiti ne dež ne solnce ne velika maša ne zabava, hiti, zavedajoč se svoje dolžnosti, na mladinski koncert mariborskih harmonikarjev. Gre za to, da javnemu mnenju po svoji dobri volji prikaže obraz. Njegova precej koščena postava in njegov ne preveč prijazen obraz se prijetno družita s čemernim dopoldnevom. Z naglimi koraki zapušča cesto za cesto. Pri rotovžu ga zajame procesija ljudi, ki se vije proti »Unionu«. Poročevalec je na delu. Vse govori o malih mariborskih harmonikarjih. Večji del v procesiji jih je moral že slišati, te malče s pojočimi mehovi, iz katerih so v soboto zvečer pričarali svojo lepo otroško dušo s slovensko pesmijo in slovensko ohcetjo. Ta ohcet je morala biti res nenavadno Imenitna. Zakaj z obrazov v »Union« hite-čih ljudi je brati nestrpno pričakovanje in živo veselje. V poročevalčevi duši se budi zavist, ker je še ni bil slišal. V soboto zvečer je vršil službo na drugem koncu Ljubljane. Ura bo vsak čas 11. V dvorano »Ulona« se Izliva reka ljubljanskih meščanov, šolska mladina je vte-lešen živžav. Krdelo za krdelom izginja skozi velika vrata. Poročevalec v duhu že piše poročilo. Nemara že prešteva vrste, če je vrstičar. Je pa le vesel, da mu ne bo treba ničesar dodajati, lepega razpoloženja si ne izmišlje- vati, da so Ljubljančani pokazali toliko zanimanja za umetnost mariborskih malčkov. Stoji pred dvorano. Opazuje vrvenj«, gloda ljudi, pazi, da kakega znanca ali od- ličnika ne izpusti. Pozdravlja tega, se klanja onemu, stiska roko tretjemu. Saj ga še štejejo med kulturne delavce, ki mu tudi malo bolj široki svet kakor je ljubljanski ni tuj. Mimo njega stopicajo malčki v narodnih nošah v spremstvu staršev, očeta ali matere, ki nese ta svojemu otroku harmoniko, da na odru ce bo preveč utrujen. Pred dvorano je zdaj pa zdaj zelo pisano, vprav slikovito. Ura je že enajst in en četrt. Dvorana la ni polna. Niti ob poldvanajstih se na oder še ni prikazal noben fantiček ali dekletce s harmoniko. Blagajna dela s polno paro. Poročevalec strmi z veščim očesom pred sebe. Ob pol dvanajstih, ko si j* poročevalec zadostno ogledal ljubljansko občinstvo ln ljubljansko mladino, ko mu je bilo čakanja, da se dvorana v teku pol ure po napovedanem pričetku koncerta le napolni, je stopil kakor običajno k blagajni, vljudno pozdravil in se predstavil kot zastopnik lista, pokazal legitimacijo ter prosil za program in za vstop v dvorano. Gospodični pri blagajni sta m začudeno, morda celo v zadregi spogledali — potem pa nemo odkimali. Poročevalec, ki je kot tak vsega hudega vajen in na vse pripravljen, je skoro hudo pomislil. Ali gospodični sta ga lepo potolažili, da je bil snoči na večernem koncertu že itak strokovni kritik. Poročevalcu s« je obraz takoj aJaanlL Dobro se zavedajoč svoje dolžnosti do javnega mnenja je vprašal, ali potemtakem ni treba pisati poročila. V njegovo veliko presenečenje je sledil odločen »ne«, ki je poročevalca dobesedno vrgel na cesto, in sicer v trenuku, ko so v dvorani zapele harmonike, ko je v dvorani rasel že vihar navdušenja. Saj ni imel prav nlkakih osebnih namenov in niti najmanjše želje, da bi strokovnemu kritiku pokvaril mnenje. Ni mu šlo za sodbo, pač pa za običajno delo in šele potem za kak morebitni užitek. Kot kronist je hotel v običajnem slogu nedeljskega žurnalista pribiti izven strokovne kritike delo in uspeh naših glasbenih vzgojiteljev, si ogledati občinstvo in vloviti še kak postranski, omembe vreden dogodek. In prav to mu je uspelo. Potem, ko se je proti vsemu pričakovanju tako imenitno po tistem odločnem »ne« znašel na cesti, je dobil res v roke povsem nepričakovan program in celo prijazno povabilo kar od prvega Jožeta, kateremu Je krepko stisnil roko. Pa bes ga plentaj! Prvo njegovo vprašanje je bilo, ali je slišal snoči ohcet mariborskih harmonikarjev. »Sem!« je mrko odgovoril poročevalec. Jože je poklmal in dejal: »Dobro napiši! Napiši dve koloni. Zaslužijo! — Daj lepo sliko koncerta.« Pročevalec Rudolf Kresal. Pri ^manjkanju teka, kislem uspeha vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja. oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Joseiova voda« telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova voda se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijski treovinah. Objave Odsek trgovskih sotrndnlc in sotrudni-kov, Društva zasebnih bi avtonomnih nameščencev, priredi v torek ob 20. predavanje o trgovski bolniški blagajni in višjem zavarovanju. Predaval bo ravnatelj bolniške blagajne g. Podgoršek v predavalnici Delavske zbornice, drugi vhod v Čopovi ulici. Zaradi važnosti predavanja se prosijo interesenti, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Danes ob «/215. bo predvajala ZKD svoj film »Otok demonov«, ki -«am pokaže do sedaj še neznano pleme, katero se ponaša z izredno lepimi ženami. w„.edef -bleke barva v razflčnlh barvah In pttsira tovarna JO S. REICH. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Stric Sam sežiga svoj denar Sežiganje bankovcev lz dobe dolarskih težav Jastreb in letalo Francoski pilot Chartoire, je Imel na etapnem poletu Pariz—Indija, kakšnih 50 kilometrov od Kalkute, neobičajen letalski doživljaj, katerega je malone plačal z lastnim življenjem. Njegovo letalo je trčilo v zraku z jastrebom. Pri tem je bila ena izmed nosilnih ploskev tako poškodovana, da je moral pilot zasilno pristati. Ko pa se je letalo dotaknilo zemlje, je nastala eksplozija ln ga je uničil ogenj. Pilot se je po čudnem naključju rešil. Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova c. SeS generalnga štaba — trafikant Madžarska vlada je sklenila, da se odvzame vsem trafikantom, ki prejemajo iz državne blagajne nad 300 pengov mesečne pokojnine, koncesija za trafiko, če jo imajo. Med tovrstnimi trafikanti bo prizadet tudi bivši šef generalnega štaba baron Karel von Arz, ki že dve leti stalno živi v Budimpešti in prodaja tobačne izdelke — z velikanskim gmotnim dobičkom. _—--o»------------ Morska pošast ima mladiče Iz Cherbourga poročajo, da je morska pošast, ki so jo našli pri Querquevilleu po sodbi pariškega naravoslovca Patita samica. Kakor kaže anatomska preiskava, je morala skotiti že mnogo mladičev. Zdaj se je javilo francoskim oblastim več ribičev, ki pripovedujejo, da so opazili med čermi blizu nabrežja pri Querquevilleu več dolgovratih živali fantastične oblike. Očividno so ta bitja potomci morske pošasti. akvaristove torbe O bolenu in lepočnici Rod krapovcev je znan, ker je v naših vodah zastopan najštevilneje in ker je za akvarij« najprikladnejši, to pa zaradi svojih neroparskih lastnosti. Alge, žuželke m njih ličinke so mu vsakodnevna hrana. Ni pa pravila brez izjeme, in tako sta tudi v tem rodu dve vrsti, ki se lotita ribic. Eno poznamo vsi prav dobro. Trup je podolgovat, glava velika. To je klin, ki je od zgoraj pogledan res klinaste oblike, ker je spredaj širok, rep je pa stisnjen. Že majhni, 3 cm dolgi klini ali kleni se v akvariju zanimajo za mlajše ribice, vendar je to zanimanje omejeno samo na nemirujoče prsne plavuti zlasti mladih zobokrapovcev, medtem ko se pa odrasli klini brez nadaljnjega lotijo ribic. No, klin je samo priložnosten ropar, medtem ko je pa sorodnik bolen rojen kanibal, dasi nima kakor ribe roparice nikakih zob v ustih. Glava mu je dolga, a usta zelo velika. Trup je sicer zelo stegnjen. očesi sta pa razmerno majhni. Podrepna plavut je bolj dolga, slično kakor pri pritlikavi zeleniki. Navadno zrase 60 do 70 cm in je pri tej dolžini 5 do 7 kg težak. V večjih rekah in jezerih žive ie večji bo" leni, ki se seveda ne menijo za ličinke in mušice, temveč samo za večje ribe. miši in za manjše povodne ptice. Zobje v ustih mu niso potrebni za tak posel. Tudi ribe roparice nimajo svojih zob morda zato. da bi z njimi grizle plen, temveč samo za to, da jim večje ribe ne pobegnejo iz ust. Vse ribe pogoltnejo svoj plen. Bolen kot ropar ne živi v jatah, temveč se klati brez družbe po vodi, da se nasiti. Ribji želodec je kakor vreča brez dna in prebavlja zelo naglo zaradi česar niso ribe nikdar site. Tam, kjer je bolen bolj redek, ga ribiči navadno ne spoznajo; če ne pogledajo na gobec, ga prav lahko zamenjajo s klinom, kateremu je po trupu in po barvi podoben. Spodnje plavuti so rdečkaste, hrbtna in repna pa medlosivi. Bolen živi najrajši v bistrih vodah kakor vse naše roparice, kajti videti mora svoj plen nekaj metrov daleč. Iz večjih rek zahaja tudi v bistrejše pritoke. Ta iz-prijenec plemena krapovcev je tudi v naših rekah, kakor na primer v Savi, Dravi. Krki, Kolpi. V večjem številu živi v srednjem m dolnjem toku večjih rek, kjer je rib nič koliko, ki jih potrebuje »a svoj nenasiten želodec. Kakor ostriži in postrvi, tako se tudi bolen v akvariju privadi na nastrgano meso. Ker mu je normalna dolžina 70 cm, žal hitro rase. • Mislimo si, da smo v poletju. Junijsko solnce ogreva plitkejše mlake, bajerje, jamice in jarke. Blagodejni žarki vzbujajo življenje v rastlinstvu in živalstvu, zlasti poraja toplota nič koliko onih najmanjših bitij, ki jih imenujemo praživalce. Akvaristu se v tem času često pripeti, da pride k vodi, kjer pa nič ne vidi. ker je voda zelena. Alge, si misli, saj ne more biti nič drugega. In vendar se lahko zmoti, kajti če bi vzel nekaj kapljic vode pod drobnogled, bi videl, da se gibljejo v vodi poleg ostalih tudi živalce svoje vrste. Oblika take živalce nežnega telesca je vretenčasto va-Ijasta, ribi podobna. Na sprednjem koncu je nitkasti repček, ki moli iz plitke ipran-jice in ki ga ta živalca uporablja za plavanje. Repček miglja, se vrti v krogu in vleče trup za seboj. Ce se hoče živalca čemurkoli umakniti, skrči trup v lok, nato pa se smer plavanja izpremeni. Znano je, da sestavljajo barvilo rastlin tako zvana zrnca listnega zelenila, a taka zrnca so tudi na površini trupa te živalce. Ker jih je v plitkih vodah mnogo, postane voda svetlozelena, tako da ne vidiš dna. Razumljivo je, da se zanimajo za to živalco prav zaradi omen;en'h zrnc botaniki in pa seveda tudi zoologi. Živalca je, kakor da predstavlja nekako prehodno obliko med rastlinstvom in živalstvom. Ker ima na trupu tudi rdečo pežico, jo imenujemo lepočnico (Englena viridis, Schonauge). Ker ima repček ali bičec, spada v rod fla" gelatov ali bičkavcev iz skupine praživalc. Tu in tam, zlasti v gorah, vidimo tudi rdečkasto vodo. podobno krvavi lokvi. Tudi v njej so sorodnice lepočnice. V akvarijih, kjer voda pozeleni, pa nimamo posla s to živalco, temveč z algami, ki dajo sicer mnogo kisika, žal pa rib ne vidimo Ko postavimo akvarij na temnejše mesto, se te alge polagoma izgube. Medtem ko bi bile lepočnice in plavajoče alge v akvariju zelo nadležne, so pa alge na stranskih steklih akvarija zelo priporočljive, ker omiljujejo intenzivnost poletnih solnčnih žarkov in ker so izvrstna paša za nekatere ribe in za polže. Na protisobnem steklu akvarija pa ne imejmo alg, sicer ne vidimo rib. O. S. Milijonarji izumirajo Ameriški listi priobčujejo statistiko, iz katere je razvidno, da so se vre te multi-milijonarjev v zvezi z gospodarsko krizo silno razredčile. L. 1929. je bilo v Zedinjenih državah n. pr. še 38 oseb z letnim dohodkom nad 5 milijonov dolarjev, leta 1932. pa ni bile nobene več. Oseb, ki so imele 4 do 5 milijonov dolarjev dohodika, je bilo 1. 1929. še 19, 1932. pa samo 2; 32 oseb Je imelo 1. 1929. 3 do 4 milijone dohodkov, 1. 1932. ni bilo več nobene; 67 oseb Je imelo 1. 1929 2 do 3 milijone dolarjev dohodkov. 1. 1932. jih je bilo 3, od 357 oseb, ki so Jim dohodki mašah leta 1929. 1 do 2 milijona dolarjev, jih je ostalo 1. 1932. samo 15. Za 1 1933. statistika še ni zaključena, kaže pa, da se je pod RooseveJbovo vlado to nazadovanje ustavilo. Palača ruske vlade Ruska vlada v Moskvi je dala ukaz, naj se začne graditi ogromna palača za vrhovno državno upravo. Ta palača bo, kadar bo dovršena, najvišja stavba na svetu. Načrt za zgradbo sta napravila inženjerja Helfreich in Jofane. predvidoma bo zgradba visoka 415 m. Dosedanja najvišja stavba na svetu je »Empire Building« v New Torku (407 m), Eiffelov stolp v Parizu je visok »samo« 300 m Pomladanski klobuk Nova čepica s trakom (Pariški model) hccvtostd, fc&z sftiUtfa ? Uživajte Uavo. Uap, najflnejSo od kofeina oproščeno pravo zrnato kavo. Ni surogat! Gospodična pilot Šport siamske kraljice Vrh Celjski: Matematična naloga Celje, belo in veselo — pozdravim ga vselej od srca, kadar stopim na njegova stara tla in zavijem mimo nekdanje gimnazije v park ob Savinji. Profesorja Josipa Kožuha sem takole oni dan srečal in pozdravil v Celju. Pri moji veri — osemdesetletnik — saj ni bil nikoli drugačen, odkar ga poznam. In pomnim ga od tistih otroških let, ko smo v našem kraju pokopali četrtošolca Pelka. Bil je sin perice, nezakonski, izstradan, za je-tiko je ugasnil. Zmedeno so se sukljale snežinke po sivem ozračju, ko smo ga polagali v grob. Sodim, da je bila pe-pelnična sreda, prav gotovo, da je bila. Profesor Kožuh je bil iz Celja pripeljal četrtošolce in lepo so zapeli ob grobu. »Mora biti dober človek« — je o profesorju Kožuhu sodila mati. »Tako po domače se pogovarja s študenti.« V prvi gimnaziji nas je potem profesor Kožuh muštral v matematiki in zem-ljepisju. E, srčno radi smo ga poslušali, ko nam je kramljal o svojih službah in izkušnjah,o Cičariji in Cičih. Potem pa je sredi nre na lepem dvignil kazalec: '»Fantje, zdaj pa na delo!« V matemati- ki nam ni prizadel nič hudega. Zato pa smo malo debeleje pogledali, ko je v drugi šoli dosti odločneje noro-potal profesor Jošt. Kadar je bil hud, hakrament! Nekoč je s katedra doli kar z roko pobrodil med najmanjšimi v prvih klopeh: »Te žabe bona neusmiljeno pometal!« — Pa spet ni treskalo tako hudo, kakor je grmelo, in smo srečno prevedrili in preoblačili vso celjsko nižjo gimnazijo. Potem smo presedlali na nemško, tam zadaj za cerkvijo sv. Danijela. Ta in oni gospod nas je pogledal časih postrani ali za silo se je le rilo dalje. Niti sam ravnatelj Proft — prejšnja leta strah in trepet s svojo fiziko — nas ni deval iz kože, iz kože. V sedmi nas je pomilovalno gledal izza motnih debelih očal, ker smo prihajali v šolo brez zajtrka, smrdeli smo pa vsi po jutranjem čiku. Bila je vojna. — Unglaublich, unglaublich! O, prekolikokrat me je pobodel izpod očal! Sedel sem v prvi klopi za kazen. Brisati sem moral tablo in sem vselej nalašč položil mokro gobo v tisto ška- Sebastijana Guyot, prva Francozinja, ki je napravila izpit za letalsko pilotinjo Sebi in svojim v pouk in zabavo naročite ilustrirano tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. tlo, kjer je bila spravljena kreda. Unglaublich, unglaublich! * Ali, ko se je dalo takole botati z vsemi drugimi, ni bilo prizanesljivosti pri profesorju matematike. Profesor Nul je bil dunajskega židovskega rodu, škilja-stih oči, debelega krivega nosu. Črne brke so bile pristrižene kakor dve zobni krtačici. Neokreten, zato nestrpen in za-dirčen do hripavosti je stal profesor Nul na odru blizu table, kakor tujec iz divje, eksotične dežele. — Schreiben sie auf ... Genug! Das kennen sie einfach nicht. Setzen! Več ko polovici razreda je grozila katastrofa v matematiki. Neprijetna reč, zakaj v drugem semestru se je obetal nabor in nato cesarske koprive. Za vsako ceno je bilo treba ukrasti zadnjo nalogo. Vse se je natanko poizvedelo: Popoldne pred dnevom šolske naloge je profesor Nul doma na stanovanju. Nalogo sestavlja, štiri strahovite uganke. Ob šestih zvečer, ko je treba prižgati luč, jih prepiše na majhen listek. Tega nato ostavi na skrbno pospravljeni, natančno čisti pisalni mizi. Nato sezuje usnjene copate in domačo haljo, si umije roke in zobe, lepo si zaveže kravato in se počeše pred ogledalom. Nato gre v £doramad radioaktivno zobna krema iza najvišje zahteve!^ Dobite i o povsod ! 24 urni čas na Angleškem 2e dalj časa se na Angleškem opaža gibanje za 24 urno razdelitev dnevnega časa, posebno v železniškem prometu. Med vojno Je bila ta razdelitev časa pri vseh uradih v rabi, 1. 1919. pa je notranje ministrstvo imenovalo posebno komisijo ter jo poverilo s študijem tega vprašanja. Ker Je vprašanje doslej očividno spalo, se Je zadnje dni oglasil o njem v parlamentu poslanec Whitefide. Državni tajnik za notranje zadeve mu je pojasnil, da se bo 24 urna razdelitev dnevnega časa za I poskus uvedla pri radiu. Vlada bo počaka-Siamska kraljica se je udeležila pod psev- ! la. da vidi. kakšni so uspehi nove razdeMt-donimom gospe R. B. teniških tekem v ! ve časa in če bo videla da se je stvar 6b-Monte Carlu. Njen partner je bil angleški j nesla, bo podvzela potrebne ukrejpe, da se prvak Austin nova razdelitev uvede za stalno Noč ln jutro groze v Kropi Nekaj podrobnosti o zadniih povodnjih — Največjo škodo je voda napravila v Kropi Kropa, 18 marca. Najstarejši ljudje v Kropi ne pomnijo, razen pri onih požarih, ki so pred nekaj leti upepelili pol trga. tako strašnih ur. kakor so bile pretekli četrtek. Potok Kropa-rica je navadno pohleven, da bi ga človek skoraj prezrl, če bi ne videl ob njem jezov in industrije Kadar pa dežuje, posebno pomladi, ko se topi v Jelovici sneg. se pohlevni potoček spremeni v divje bobneče slapove. Toda tudi tega so Kroparji navajeni, saj jim do zadnjega Kroparica ni povzročila še nobene prave škode. Vse drugače pa je bilo to pot. Strašno bobnenje v potoku Stanovalci hiš, ki stoje po večini v ozki dolini prav ob strugi Kroparice, so v noči na četrtek s strahom poslušali bobnenje, prihajajoče iz divjih rjavo zamazanih valov. Okoli 2. zjutraj je že prišel klicat na pomoč v trg Žagar iz Kotla, ki stoji ob izviru Kroparice, kjer se 'zlivajo v glavn* tok trije divji hudourniki. Mož je povedal, da silno bobni v gori in da se je voda razlila iz več metrov globoke struge. Ljudje, ki itak niso mogli spati, so odhiteli k vodi, toda niso mogli nič pomagati. Divja Kroparica je nosila drevje in skale. Ko se je pričelo daniti, so ljudje opazili, da je voda prinašala cele, do pol metra debele smreke in da je bobnenje prihajalo od skal. ki jih je valila voda z gore v dolino in po strugi. Poleg drevja je voda prinašala mnogo drv in hlodov Drevje se je pričelo zatikati v obrežje in voda se je zajezila. Nastali so tolmuni globoki po več metrov, ki so bili pa kaj kmalu napolnjeni z gramozom in skalovjem. Tak jez se je naredil pred kroparsko šolo. Voda je stopila iz struge, udrla po cesti, in se izlila v občinsko pisarno. Gasilci iz Krope in Kamne gorice, kakor tudi mnogi domačini in okoličani so silnim naporom vlačili k vodi smreke in z njimi odvračali vodo, ki je pričela trgati obrežje ob vsej strugi. S strahom so gledali Kroparji na močan jez, kjer se je voda sama zajezila in od minute do minute dvigala. V tem kraju ni mogel nihče pomagati. Ta zatvora vode je držala nad eno uro in že se je bilo bati. da pretrga voda breg in podere bližnji most Okoli 9. dopoldne pa je voda le pretrgala barikado in po strugi se je valila ogromna količina materiala. Podobnih prizorov je bilo več. Proti poldnevu je pa nevarnost že ponehala. Povod nevarnosti Kakor so kasneje ugotovili, so se nad izvirom Kroparice v hudournik, ki priteče izpod Vretena, pogreznili kaki 4 orali gozda z zemljo in drevjem vred Povod temu sta bili deževje in hitro tajanje snega, ki je omehčalo zemljo. V dolini, skozi katero teče hudournik, je nastalo celo jezero. Ko se je le to izlilo v dolino, je trgala voda strmo peščeno obrežje in ta material se je nabiral po strugi Kroparice. Skoda od povodnji je velika, a bila bi še mnogo večja, če bi ljudje ne delali z nadčloveškimi silami. Največje zasluge imajo gotovo gasilci in pa orožniki s postaje v Podnartu. ki so bili ves čas nevarnosti na licu mesta. Zdaj ko je voda upadla, se vidi, kako je struga raztrgana. na mnogih krajih pa zasuta da voda teče kar čez travnike. Največjo škodo trpi Zebljarska zadruga, kateri je voda odnesla kavarno. Vselej po isti poti, mimo kolodvora... vselej na isti sedež pri zagrnjenem oknu, da se senca njegove glave vidi na rumeni zavesi... Pol razreda se je proti njemu zarotilo, pol razreda si je razdelilo službo. Postavili smo straže od Nulovega stanovanja do 'ta-varne. Podkupili smo služkinjo. Biia je čudovito mehkega značaja. Ni se hihitala samo papirnatim kronicam, temveč enako hvaležno objemom predrznih študentov. * Tisti večer, o jasni večer! Straže ob svetiljkah so si z desnicami dale znamenje, da profesor Nul nepremično bulji v kavarni v časopise in prebira nove zmage. Tedaj se je mali, drobi Himmler pognal po stopnicah kakor podlasica. Vrata so se kar sama odpirala. Zarota je bila pripravljena naravnost čudovito. Na pisalni mizi je ležal tisti listek, tisti listek. Bledemu, brezkrvnemu Himmlerju je kri burno zaplala in prsti so v krčeviti odrevenelosti nepokorni komaj sledili ukazu naglice. Himmler je prepisoval ... prepisal! Storjeno. Nato je pobegnil nazaj po stopnicah. V zmagoslavju ga je mučila samo ena negotovost: da ni morda napak prepisal kakšne čr- več jezov. Hudo prizadeti so tudi tisti, ki so se jim zaradi vode pogreznile obsežne gozdne parcele, in pa tisti, ki so imeli ob strugi hlode in drva. Travnike so pa pred popolnim uničenjem obvarovale le vrbe, zasejane ob vsem doljnjem toku Kroparice. Opustošenje si je ogledal višji gradbeni svetnik inž Emer Ugotovil je, da bo treba takojšnje pomoči. Odstraniti se mora material, ki lahko pri prvi večji vodi povzroči še večjo nesrečo, kakor je bila ta. Divjanje Sore in njenih pritokov Škofja Loka. 18. marca. Vedno boli se kaže. kako nujno podreboo bi bilo razmišljati o regulaciji Sore in njenih pritokov. Šele zdai se kaže, kako bude posledice je zapistilo zadnje, več dni trajajoče deževje. Selščica in Poljanščica sta za več metrov narasli in se na mnogih krajih razlili preko travnikov in polj. Voda je na-nosila na njive vse polno blata in peskt;. tafoo da bodo na mnogih krajih wtve unite-ne. Mnogo je pretrpela zadnje dneva sror-nja Selška dolina. Deževje ie razm-ehčalo še velike množin? enega, ki se je vsul v plazovih v dolino in izpodkopal na več krajih cesto, drugod jo pa spet tako zasul, da je bil vsaj začasno promet od Zalega kuga naprej onemogočen Silno ie narasla tudi Sora. ki se je niže doli od Škofje Loke razlik na širino več ko 100 metrov na desno in levo. Pri tem je odtrgala znatne komplekse sv<»-ta. Sfarološka občina si je sicer ža prizadevala, da to zlo omeji. Iz bednostneea sklada eo ee gradili braniki, ki nekaj že zalež^jo. nevarnosti nadaljnjega trganja pa le ne morejo praprečiti. Malo je tubdi manjkalo, da ni ostala vsa Škofja Loka te dneve v teimi. Elektrarna ie morala zaradi neprestanega naliva poeWri po se6alki. ka.r ee zgodi komaj po enkra+. dvakrat na lato. Voda je prinašala e seboi te dneve mnogo lesa. Niže ležeči kraii so splah te dnj zaradi vode zelo trpeli. Voda je vdirala v kl4i in ustavljala dalo v žagah, mlinih m koračnicah. Ze v pete!? so se vode spet umaknile nazaj v struige in je nevarnost vsaj za enkrat odstranjena. Razdrt vodni nasip pri Lučah Lufe. 18. marca. Š3 nekaj podrobnosti o povodnji. Narava Savinja je na sedmih mestih raztrgala ba-novinsko cesto Luče - Solčava in bo trajalo precej časa. preden pe bo ta za tujski pro-mei potrebna cesta popravila. V Lučah. kj-r ia bila nevarnost največja zaradi razdrtega vodnega nasipa, je voda kmalu upadla, vendar je škoda na ooustošenih sadnih vrtovih in polju velikanska. Največjo škodo trpi usnjar g. Ivan Bre1ubski sobi kavarne Evrope. Zaradi važnosti udeležba vseh nujna. žena v sodobnem svetu Prva jugoslovenska novinarka življenje in dele prve jiueoelovendke novinarke Žagorke, o kateri je preteklo sredo predavala ga. Govekarjeva, je tako zanimivo in peetro, da mora vzbuditi pozornost vsakogar, ne samo žen. Saj ie Zagorka edin-etvem pojava med našimi ženami. O tragičnem detinstva in burni mladosti Zagorke — Marije Juričeve e pravim im3-nom — izvemo iz njenega zadnjega romana »Na cesti«, ki izhaja v hrvatskem »Ženskam listu«, a ee tiska tudi v knjigi. Ta roman ie en sam pretresljiv krik nesrečnega, v njegovih najnežnejših čuvstvih žaljenega otroka, ki koleba med očetom žsnskarfc.m in do blazne onemoglosti ljubosumno materjo. Iz udobnega in gosposkega doma svojih staršev se zateka v preproste kmečke hiše na vasi, kjer najde razumevanje in ljubezen, ki ju med svojci zaman išče. Mati besni, ker dekletce ne mara zalezovati očeta pri njegovih ljubezenskih avanturah, oče zre nanjo z nezaupanjem, če že ne s sovraštvom. Med dvema mlinskima kamnoma je in ji ie zato samostan, kamor jo pošljejo starši, pravo odrešenje. Deklica ni imela niti doma niti v samostanu prilike, videti od blizu lepo knjigo, povest ali novelo. Vse, kar je dobila v roke, so bile šolske knjige in molitveniki. V tistih časih ie bilo na Hrvatskem politično življenje močno razgibano. Madžarska vlada je pritiskala Hrvate k tlom, kar je rodilo hud odpor, ki ie dobil izraza zlasti v časopisju. Vsak inteligentnejši človek je bil naročnik kakega lista. Tudi v hiši Za-gorkinega očeta, pripadnika madžaronske stranke, is bilo polno časopisja, madžarskega in Madžarom prijaznega. Deklica novin ni smela citati, toda v kuhinji in v družinski sobi so uslužbenci modrovali o nevzdržnih političnih razmerah in dekletce z napetostjo sledilo tem razgovorom. Razumela sicer ni vsega toda spoznavati ie začela, da se godi Hrvatom huda krivica. V teh razgovorih ie tudi izvedela, da je treba vse, kar prinašajo l<'sti. najprej napisati. In tako je v samostanu začela razmišljati, kako imenitno bi bilo, vse, kar se godi zanimivega okrog nje, napisati in dodajati še kaj iz svojih lastnih domislekov. Ta težnja ie bila v njej tako močna, da ie začela kot 121etna deklica list — 6eveda v enem samem iz-tisu — pod naslovom »Samostanske novi ne« pisati. Listig je pisala skrivai, polnila ga_ je a sestavki o svojem in svojih tovarišic življenju, pa tudi z raznimi docela izmišljenimi povesticami in dramskimi prizori. Iz vseh spisov pa je kakor v posmeh madžarskim roditeljem žarela ljubezen do hrvatskega naroda in njegovega iezika. Seveda to grešno početje ni ostalo dolgo prikrito. Novine so bile zaplenjene, izdajateljica pa obsojena v samotno celico ob kruhu in vodi. Toda deklica ni mogla mirovati — najboljši dokaz, da je v njei žarel plamen resničnega dara. V prostih urah je zbirala okrog sebe tovarišice in jim pripovedovala izmišljene povesti, a takoi po prestani kazni se ie lotila velike, na široko zasnovane drame »Katarina Zrinjska«. Prvi njen tiskani spis je bila črtica »Pod eljemenom«, ki ie izšla v hrvatskem mladinskem listu. Avtorica je bila stara IS let. Kmaliu za tem so bili objavljeni njena »Otroška igra v treh dajanjih« in novilici »Bedna Lucija« in _>Mržnia in Ijuibav« in roman iz lastnega življenja pod naslovom >Marija Sudbinskac. Ko je bila Mirjam — Zagorka — stara komaj 15 let, jo je »ženski tribunal« njene rodbine obsodil na zakon z dosti starejšim Madžarom, ki pa ji imel imenitno službo. V deklici se še ni vzbudila žena ... Prvi meseci zakona so bili zanjo naravnost grozota. Pobegnila ie od moža domov, toda roditelji so bili brez razumevanja za take »kaprice« in eo jo napodili nazaj. Vzdržala ie še nekai mesecev, nato pa vrgla od sebe jarem, v katerega so io vpregi i proti njeni volji. Kot 161etna žena ie v predpasniku in gologlava sedla na vlak in zbežala pred možem k svoji teti. V človeku vzbujata spoštovanje ta pogum in samostojnost, še bolj pa njen sklep: sama si hočem služiti kruh! Nekaj gorostasn ega za tedanje gosposko dekle in ženo! Začela je z veliko vnemo prakticirati na mitroviški pošti. A kmalu je nastopila — po posebnem naključju — pot novinarke. Na postaji je bila priča, kako je železniški uradnik, Madžaron, zmerjal hrvatske kmete. Mlada praktikantka se ie zavzela zanje, a 'e tudi napisala plamteč članek proti samc-lastnosti Madžaronov, ki ga ie priobčil mitroviški listič. Ponatisnili so ga pa vsi za-grebš-ki, pa tudi budimpeštanski opozicijski iisti. S tem ie bila usoda Zagorke odločena. Odšla je v Zagreb, kjer se ie z mnogimi političnimi in beletrističnimi prispevki oferi-rala uredništvu »Obzora«. Tu so s pomilovanjem zrli na mlado damico in io z nekaj frazami odpravili — kar je povsem razumljivo za tiste, a velja precej tudi za današnje čase. Tedaj se ie damica uveljavila z zvijačo. Napisala je vrsto temperamentnih političnih člankov in jih pod raznimi moškimi imeni poslala tistim madžarskim listom, ki so napadali Hedervaryja. Vsi ti članki so zagledali beli dan. Ponatisnili pa so iih v prevodu dunajski socialistični in po njih še angleški in francoski listi. Redakciie pe-štanskih opozicijskih listov so pozdravljale Zasorko. ki ee je za to priliko izpremenila kar v nekai moških, kot svojega političnega sodelavca in so jo pozivali, nai nadaljuje. Prav tedaj so bile volitve in Zagorka ie pisala ostre članke proti madžarskim nasilnežem nasproti Hrvatom. Vsi so te članke odobravali, ne da bi vedeli pravo ime avtorja. Madžarski poslanec Jagiic je v hrvatskem saboru vebementno protestiral proti tem člankom in dolžil opozicijo, da izhajajo iz njenih vrst. A vodja opozicije ie izjavil, da ne pozna avtorja, dasi članke odobrava. Ko je urednik izvedel, kdo ie avtor člankov, je rekel Zagorki: »Samo molim vas, ne pri-poviedaite nikome, da ste vi. žena, to pisali. U vašj }e to i u našu korist.« A tudi po vsem tem so Zagorko motrili z nezaupanjem ter io šele na priporočilo bisbuipa Stro6s-mayerja sprejeli v redakciio »Obzora«. Že kot začetnica ie pisala Zagorka podlistke. vodila ie samostojno oddelek, ki ie obravnaval madžarsko politiko, in ie na Hrvatskem prva uvedla rubriko, posvečeno ženi. Istočasno ie pisala svoio prvo večjo povest »Sužnji« in nato roman »Vlatko Ja-redičc. Ko ee ie na Hrvatskem vnela posebno huda borba oroti banu Hedervaryju. ie bila Zagorka med prvimi, ki 60 pozivali na upor Droti krivični in nasilni vladni politiki. Pri-reiala ie manifestacije, navduševala mladino in skrbela za zaprte rodoljube. Aranži- rala je proti ban'j Hedervaryju glasovito žensko demonstracijo, katere se ie udeležilo na tisoče žen in o kateri ie poročalo vse evropsko časopisje. Ko ie vlada zaprla vse moške urednike >Obzora«, ie bila Zagorka primorana, da je list neikai časa popolnoma sama ureievala. a tudi vsega sama pisala. A kmalu ie sledila drugim urednikom tudi ona: odvedli so jo v iečo v spremstvu poli-ciiekega uradnika, šestih detektivov, treh drugih pomagače-v in dvaiseterih orožnikov. Ljudstvo ii ie vso pot prirejalo burne ovacije. V ječi ie spisala agitaciisko dramo proti Hedervaryju »Evico Gubčevo«. ki so io uprizorili v Splitu po Padcu Hedervaryja in ki je bila pravo narodno slavje. L. 1903., po zmagi srbsko - hrvatske koalicije, je določil »Obzor« Zagorko za svojo saborsko poročevalko. Bil je to prvi primer ne le v Budimpešti, nego tudi v vsej srednji Evropi, da je bila žena izbrana za parlamentarnega poročevalca. Vzbujala i,e pravo senzacijo. Poročevalec francoskega »Fi-gara« ie pisal o njei, da ie »pravi čudež nadarjenosti in sposobnosti in da se po njeni zaslugi hrvatski parlament lahko imenuje najnaprednejši v Srednji Evropi.« Publicist Milan Marjanovič, sedanji ravnatelj tiskovnega biroja, je napisal o njej med drugim: »Zagorka ie uvedla med nas lahkotni, iasni. literarni, živi, kinematografski slog poročanja. Rešila ie politiko iz suhe teorije in dolgočasnega kroni carstva; vdihnila ii ie življenje, zgrabila jo pe z one strani, ki je narodu bližja, prijetnejša, boli ljudska.« Vse njeno delo kaže ostro opazujoče oko, razumevanje in srečno roko. To ie mnogo več kakor rutina: to je dar hitre in uspele intuicije, ki ie skoro izključni izvor njenih uspehov. Kot novinarka ie Zagorka sodelovala v »Obzoru«, »Jutarnjem listu«. »Večeru«, »Novostih«, »Malih Novinah«. »Dva sata«, v reškem »Novem listu« in še v raznih drugih listih. Že več let ie glavna urednica »Ženskega lista«. Zelo uspešno se ie udejfrtvovala tudi kot pisateljica. Napisala ie nad 50 novel za razne liste in ustvarila poseben tip hrvatskega ljudskega romana. Zdaj izhaja v ^Jutarnjem listu« »Gordana«, roman iz 15. stoletja hrvatske politične zgodovine. Malo prej p-a ie dovršila roman »Preročanstvo na kamenitih vratih«. Kot pisateljica romanov, novel in dram najde vselej važno, politično, socialno, narodnostno ali kulturno tehtno enov, ki jo oblikuje živahno in plastično.^A vendar leposlovje, ki ii je prineslo največjo popularnost, ne zadovoljuje Zagorke. Svoj pravi poklic vidi še danes v politični žur-nalistiki. Sama pravi, da ie diven poklic, ki je ženski najbližji, ker ima ona zani mnogo več sposobnosti kakor moški. Urejevanje »Ženskega lista« ji ne prinaša zadovoljstva, ker nima prostih rofc. Od početka svojega pisateljskega delovanja se Zagorka z vso vnemo zavzema za ženske pravice in njeno lastno življenje ie nepretrgana veriga bojev za osamosvojitev žen e. _ a!I oglas! Vrednote Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuj« po n«jvlSj"'b cenah ČERNE — iuvelir LJubljana, Wolfova ulica 3 S Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hibšer Hugon. Lj-ublja.na. Sv. Petra cesta St. 25. — Telefon 3911. 65-30 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jesenov les hlod« io plohe k u p J t Trnki množini M. Drucker, Zagreb, Eiea 89. 8553-15 Kostanjev taninski les T skorji tn obeljen kupnj* stalno im pla S« protš (ia plika-tu: Hadl, Novo mesto 92-15 Beseda 1 Din davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice kupujemo io prodajamo — ali damo na iste posojilo Kulaotml pogoji. »Pučka gtediona«, Zagreb. Naš zastopnik za dravsko ba/novino: Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ul. 12 86-16 Industrija Odeleiil bi »e ev. akttano in materi jalno ua že 'i-b-stoječi dokazano rentabilni industriji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »160«. 8420-16 Bančne vloge kupujemo in prodajamo najkulantn-eje. Naročila it province Izvršujemo naiza-nesljivej-e. Za odgovor pro simo priloži tii S Din v mam kah Poslovni zavod d d.. Zagreb. Praška ulica 6/II. 90-16 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Buffet t gostilniško koncesijo, ne najprom-etmejši ulioi centra Ljubl jane radi preža posle nosti takoj oddam tli pro dam Ponudbe na oglasn« oddelek »Jutra« pnd šifro »Briljanitoa eksistenca*. 8668-19 deseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na ?lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Starejšo sotrudnico boljšo, popolnoma izurjeno in samostojno v vseh stro kah trgovin« t mešanim blagom, dobro račtina.rkvo. sprejme tvrdke Norbert Zanfor & si«. Sv. Peter v Sav. dolini. 8518-1 Beseda 50 par. davek 2 Din za šifro ali dajanja na slova 3 Oin Nnlmanjšl znesek 12 Dtn Opremljeno sobo s posebnim vhodom in centralno kurjavo, nasproti sodišča oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglat, oddelku »Jutra«. 8555-23 Gdč., gospoda ali dva dijaka pocsnl sprejmem v lepo so bo e posebnim vhodom, na željo tudii e hrano. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 7286-23 2 prazni sobi ln kopalnico s centralno kurjavo iščem v bližini pošte. Ponudbe: Rekord. Beethovnova 14. Vsak naročnik „JUTRA — je zavarovan - za IOjOOO Din! 9HH12MHHH Akademija v počastitev Karadjordjeve 1301etnice Ljubljana, 20. marca Omladina Narodne odbrane je v soboto zvečer priredila pod pokroviteljstvom bana dr. Marušiča uspelo akademijo, s katero je počastila spomin velikega borca Ka-radjordja, ki se je rodil pred 130 leti. Orkester »Sloge« je pod vodstvom g. Otmarja Cvirna otvoril večer z državno himno, nato je pa pozdravil predsednik omladincev g. Ladislav Mesec načelnika prosvetnega oddelka profesorja g. Josipa Breznika, ki je zastopal službeno zadržanega bana, in profesorja g. Vrhovnika kot zastopnika za prosveto. V kratkem, jedrnatem orisu je prikazal Karadjordjevo delo za svobodo naroda, njegove herojske podvige, pomen tedanje dobe za današnjo jugoslovensko državo, ki kljub vsem velikim in uspešnim borbam zdaj že legendarnih junakov ni še dosegla tiste svoje veličine, ki ji gre. Zato čaka današnjo omladino še veliko in odgovorno delo, v katerem naj nikar ne opeša in ne izgubi volje. Po viharnem odobravanju občinstva, med katerim je bila pretežno odrasla moška borbena mladina, je nastopil maturant Me-nardi Gvido z violino in dobro zaigral De-bussyjevo skladbo »Reverie« in Drdlovo »Souvenier« Pri klavirju ga je spremljala gdč. Pia Menardijeva. Oba sta bila deležna iskrene pohvale. Prav efektno je recitiral g. Sever znano Zupančičevo pesem »Z Predivo t vsaki množini kupuje VACLAV JOHN, Ljubljana HOTEL UNION Napredak" v Sarajeva se odda v najem z vsem inventarjem od 1. junija dalje. Ponudbe naj se pošljejo Središnji upravi Napretka, Sarajevo, Aleksandrova 51 — najkasneje do 10. aprila. 2988 st ae čitn P^J z& seme- ^"Inerjeva^ feO talog rttne* Z**"** *2st vlakom«, zatem je pa absolventka vttjega državnega konservatorija gdč. Marija La-hajnerjeva (mezzosopran) zapela Vitezsla-va Novaka skladbo »Gorsko balado«, Rim-skega-Korsakova arijo iz opere »Ladko« in Duganove Medjimurske narodne. Pri klavirju jo Je spremljala konservatoristka gdč. Božena Muchova. Obe izvajalki sta dosegli nad vse toplo priznanje. Z redkim navdušenjem je bil zatem sprejet pevski moški zbor učiteljiščnikov, ki je pod vodstvom nadarjenega Mihelčiča zapel dve pesmi. Zbor, ki je pokazal nemalo pevskih vrlin in izredno discipliniranost, je bil deležen pravih ovacij. Koncertni del večera je zaključil orkestrski kvintet »Sloge« z Ryne-ševim potpurijem »Balkanski zvoki«, ki so vzorno izvajani navdušili občinstvo. Sledila je prosta zabava. Kvintet je dvorano preplatfl s plesnimi zvoki tako imenitno, da je kmalu zavladalo splošno veselje. Med mladino je bilo tudi precej naših odličnih vzgojiteljev in narodnih delavcev. Med njimi direktor Akademskega kolegija g. Jeran, direktor trgovske akademije g. Karel Pirjevec, tajnik ZKD profesor dr. Mihelak in drugi. Okoli enajste ure je omladince prišel pozdravit predsednik NO g. dr. Cepuder s soprogo. Naročite »LJUBLJANSKI ZVON!« Vsak moški se divi ženski beli in sveži polti — baš takšni kakršno ima dandanas lahko vsaka žena. Poskusite kremo Tokalon bele barve (ki ni mastna), ta krema vsebuje snovi, ki blaži in osvežujejo kožo, kombinirana pa je s preparirano svežo smetano in olivnim oljem. Krema Tokalon neprestano prodira v kožo, miri razdražene kožne žleze, zožuje razširjene znojnice ter odstranjuje zajedalce. V 3 dneh bi postala Vaša koža krasna in sveža, kakršne ne bi mogli doseči na noben drug način. Uporabljajte kremo Tokalon, bele barve, vsako jutro in čakajte na učinke. je šepeta! Zapustila nas je za vedno naša nad vse ljubljena hčerka, sestrica, vaukinja in nečakinja, gospodična IRMA RAUNACHER TRGOVKA danes, dne 19. t. m. po dolgi mučni bolezni, previdena a tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 21. marca ob S. popoldne iz hiše žalosti Mariborska ulica št. 21 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Dunaj-Liberce, dne 19. marca 1934. OSKAR RAUNACHER, adm. kap. I. kL v pok.; MARIJA RAUNACHER roj KOSTELECKA, starši; GUSTAV, EDMUND, brata; GIL-DA, ELLINOR, sestri; M AL VINA KOSTELECKA roj. pL KNEZIČ, stara mati; rodbine: RAUNACHER, RAZDOLJSKI, PAVIŠIC. Javljamo tužno vest, da nas je naša ljubljenka Astrid v nedeljo, dne 18." t. m. nenadoma zapustila. Pogreb nepozabne hčerkice bo v torek, dne 20. marca ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 21, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana-Mozirje, 18. marca 1934 Globoko žalujoči rodbini: FILIPČIČ, MARČAN. ♦ Zapustil nas je za večno po kratki in mučni bolezni, previden 5 tolažili sv. vere naš predobri, skrbni atek in stric, gospod ffictnc Vugct trgovec hi gostilničar Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 20. marca ob 17. uri izpred hiše žalosti na Grobelnem na župno pokopališče k Sv. Vidu. GROBELNO, dne 19. marca 1934. JE SREDSTVO KI POMAGA V VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH ttmnmmfi Telefon 2059 Premog Karbopakete drva in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. ZOBOBOL odpravi ALGA Pri trganju v glavi in zobeh se ponavadi priporoča masaža Za masažo je dobra A.LGA SE DOBIVA POVSOD. c?LG5 R. S. Br. 18.1.17/85 Občin* Ljni>f}ao» Met tir. pogrebni »vod Sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naša predobra mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Koritzky vdova nadgeometra v nedeljo, dne 18. t. m. ob 6. zjutraj, po težkem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Bogu zaspala. Pogreb naše zlate mame bo v torek, dne 20. marca ob 4. popoldne lz hiše žalosti Gregorčičeva ulica št. 7 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 18. marca 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Kavi jen. Izdaja za konzorcij »Jutra. AdoU Kibmkai. Za Narodno tiskamo o. d. kot uskarnarja Franc Jezerse«. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Ljubljani