Slovenski dom
PREIS - CENA L 1.50
Leto VISI. — štev. 255
I TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA f Petek, 31. decembra 1943
Slovenski narod hoče živeti!
siorensKuiu nahodit t
Ji S STO
vsa ode eka.
nun, al°T*3aka	na	kateri Slvlao 5s 1.400 let in
ojln inolM in deloa vtiskamo ovoj slovenski obraz/js danea ta t žalost, ki jo t svojih hudih posledicah prinesla vot-
prinesla voj-kdo po-
.a.,,	. Kdo «"* danes našo zemljo, naš narod t nesrečo VAn tv.
»ni*,, s	da dragih .rojakov, kdo požiga slovensko domove, kJo ten?a
ijae naše narodne in verske vrednote. Edo uničuje našo čast kdo £25 tira na rob propada, da nam grozi dokončen pogin?	'
. ., »IM; ne more zahtevati , da nat se pošteni slovenski"
r?r0!?'iii hoj* li!?H T a^adu s svojo tradicijo in braniti kršdan* sko kulturo da pobiti za to, da zvalida zločinski rod in ustroj komunizma pri naa in v svetu. jtibča na svetu, ne posameznik, ns kak
2£§ddaniS2 žrtveni ^komunizma? praTi°a irtT0T‘U 9l<”9"k9g»
in kulturnihTna?od1?vnNkTe'^ ulD„DfJ?%T"ne^5ii!”?fSnU kr6*“.kih iffali^noge prevara1 in si pod krinko os;obJdll„§rfr“te%k?SaSUJ-°°*aa‘> da vzpostavi svojo nasilno diktaturo in da do konca 'dovrši svojo krvavo revolucijo,Jv kateri naj pošteni slo?en?klSa?od izgine, zgolj zaradi tega. ker hode živeti v skladS s o?Jl2 tradici-fnje.T	z	nar°dnlmi	vrednotami	in	ker	sl	hode	ohranili	življe-
sa-
žlo
,. ,, Kdor komunistldns zlodince podpira, pm naj sl bo poi meznik ali narod in komunizmu omogoda razmah, kllde najvedje tli nad ubogi slovenski narod, pa končno tudi nase in na ves sveti
v v	D®098	odloča slovenski narod sam o svojem obstoju.Ali
bo ohranil svoje življenje v veliki družini evropskih narodov,ali pa bo izginil v morju krvave komunistične revolucije.Cut samoohra-
nitve in koristi naroda, so v tel usodni uri nsš
no jpričii toiikšHg traraa ur earltim 5go;ič~W8ii do neizmjrne žalosti toliko tiaočev Slovencev
HSli zemlji,apri-
le
en
,,	.	,	Komunizem je dokazal z dejanji, da ni nikaka politika in
ten vini? ^a’	naJb°lj eurov barbarizem, ustroj nereda, zgra-
jen zločinski sostnv, uničevalec verskih, etiinih in moralnih vrednot
fielavnih^judifkakor	unl59Talec	žlvlj.nj poštenih *’
jtloveška in SSSdlSJdJR*?f2!,.5i„*?Httk!fl_a«Pak »"»»»na ibesoi. naroda’ oad katerim zločinski breznarodni komunizem najbolj
'.'.i,.... t. 1,81 PS^tenl ljudje in vel narodi se bore proti zločin-Tu?i °er0!"na večina slovenskega naroda je to zlo in (nesrečo nama spoznala in odklonila.	5	J*	10	110	ln
protest
Ssi„	,	Pogorišča	200	slovenskih vaei kličejo vse Ss
da sPrfgladaj° ! Kad deset ti soč požganih in por iVenskih domov vpije po ounovl iz ruševin.Preko eto r«*Se tehiiTinT ~
toliko prosvetnih ln narodnihdomov, so etražna obsodba "kullur-
zaslepljsne porušenih slo-
'čev iz vseh stanov in skupin, kliče oo nr.vični k«it pAt.i (pomorjenih Izobražencev je tudi 29 naroSno zavednih duhovnfkov. U
no vedo na za svoje žene. ne za otroke. Koliko objokanih mater ki ul I???<*Vtr?ke in ki nitI »l**»o?ih groloT ne bodoJnoSi SSltf*
Aa Bilijarde alovenoke^a premoženja je uničenega. Tisočem in
7ftiJKriSibSiio?2nsk^SemljŽ.320-000 Si0,Bn0i- “ TSt9Tsi irt9'
,	Cernu vse to ?
S Ža 99,zdru?lD0 T91 Slovenci brez izjeme • in iztrebimo komunizem iz svoje srede.Po božjih In arah smo dolžni na kakršenko’1 i način aebtt unrSTUTil
a~TT«C]i Btrl llUBSTen
V gornjem prinašamo fotografske posnetke zgodovinske protikomunistične izjavo slovenskega naroda, ki je bila predsedniku generalu Leonu Rupnika izročena dno 23. decembra 1043, in dve strani podpisov za primer.
izjuva puuiaui lutjuik v političnem in narodnem razvoju slovenskega naroda med sedanjo vojno. Podpisali so jo vsi vodilni zastopniki našega javnega, kulturnega in gospodarskega življeuja, župani kot zastopniki domače oblasti, bivši poslanci, razen njih pa še ogromno zastopnikov vseh stanov in slojev prebivalstva.
S to izjavo sino Slovenci pred vsem svetom obsodili uničevalno delo komunizma nad našim narodom ter vse njegove domače in tuje zagovornike ter pomočnike.
.Z, sl"° 1)0 zavestni odločitvi stopili v skupni boj vse Evrope proti boljševizmu, edinemu in našemu govražniku.
proti vsakemu, doma in klerkpll v svetu, proti posameznikom ln narodom, ki podpirajo zločinski komunizem.Slovenski narod hoče namreč svoboden živeli v družbi evropskih narodov. Zato je bil po tolikih strašnih dejanjih protinarodnega komunizma prisiljen seči no samoobrambi, v kateri bo še bolj povezal vse svoje sile, da zlomi komunistično zlo.	*	’
.	Slovenci	t	Slovenke	{Zavedajmo se svojega stvarnega po-
ložaja, zavedajmo se, da le z iztrebljenjem komunizma moremo reši-“ aeba m »adobiti tisto mesto v svetu, ki si ga želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z lojalnim izprlčevaniem našega slovenstva, brez primesi vplivov neorečne tuje propagande, mogli uspešno voditi boj zoper komunizem.In slovenski narod s hva-aPraJ9l,ia ’aak° P°m°« » tem boju, v katerem naj nihče ne stoji otr strani. Danes je taka ura, da je molk že sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom I	J
Slovenci ! Slovenke I Podpirajmo slovensko oblast.ki se v tem usodnem času odločno bori proti komunizmu in združimo st v tem pravičnem boju v enotno sloveneko fronto. S tem bomo rešili narod ln ga povedli v novo srečno bodočnost 1
Ljubljana, 23. docombra 1943.
J k	/	s-
/W. /v
c*****
PitL*
fVtLAj*
S fo Izjavo smo izpovedali svojo brezpogojno voljo do življenja in do tega, da smo s pomočjo tistih, ki imujo istega sovražnika in isti skupni cilj, pripravljeni sami oblikovati svojo usodo ter po vsem gorju, s katerim našo domovino duši boljševizem, kovati boljšo in srečucjšo usodo svojim bodočim rodevom.
Izjava je bila sprejeta in podpisana po spoznanjih, ki so se rodila v letih, kar je tudi naš narod zajela vojna, za njo pa komunistična revolucija kot oblika spopada med Evropo in boljševizmom. Jedro nauka, ki so nam ga dala ta leta, jo spoznanje, da je Nemčija edina sila, ki more Evropo, njeno duhovno izročilo in njeno omiko braniti pred uničevalnim navalom boljševizma.
Slovenci smo bili vso svojo zgodovino tesno povezani z duhovno in zunanjo usodo Evrope. Nikoli nismo spadali in ne bomo marali spadati drugam, kor iz zgodovinskih skušenj vemo, da nam je samo
v evropski skupnosti možno življenje kulturnega in svobodnega naroda.
Zaradi vsega tega, zlasti pa zarodi krvavega dela boljševizma, katerega smo kot edini izmed srednjeevropskih narodov v vsej grozoti čutili na lastnem telesu, vemo, da nemška vojska, ki že tri leta brani Evropo pred vdorom boljševizma, brani tudi nas in našo usodo.
Nihče drugi bi tega danes no zmogel. Anglija in Amerika, ki jima je kot bogatima državama boljševizem v bistvu še bolj sovražen kakor komu drugemu, nista sposobni tega storiti, tudi če bi hoteli.
Poleg naše volje, da si hočemo sami s poštenim in odkritim bojem proti boljševizmu krojiti svojo usodo v sedanji Evropi, je izjava izraz in odraz tudi teh naših spoznanj.
Stanko Kociper:
Domobranstvo - izraz naše narodne volje
Domobranci!
letošnji božič je domobrančev božiči Ves Je v znamenju zmagujoče domobranske Idejo In zahteva, da tudi za ta dan govorimo svojo krepko besedo.
Ne govorimo Je sebll Nel Zaradi domobrancev, ki pomenijo danes hotenje slovenskega naroda, ki so izraz njegove volje do življenja In rasti, naj Jo silil svot in sl naredi iz nje zaključkel
Slovensko domobranstvo je danes dejstvo, s katerim je In bo prisiljen računati vsakcV Pognalo jo iz najosnovnejše nujnosti po samoohranitvi, na tem zgradilo svoj najtrdnejši temelj In kaže danes razvoj k pokretu, s katerim bo moral Imeti opravka vsakdo, ki se bo boril z vprašanjem Slovencev, p0 naJ bo to nai prijatelj ali sovražniki
Spričo življenja In dogodkov v nažl sredi ni treba posebnih dokazov za to, da je slovensko domobranstvo po vsem svojem bistvu nekaj čisto drugega, kot so si o njem zamišljali strahopetci, pokvarjenci In računarji.
Kdor ni uvidel grozeče propasti, naj si sam prlpiSe posledico, zakaj bila je preveč očltnal Danes smo se JI umaknili po zaslugi slovenske mladine, ki ne liče zgledov v učbenikih svetovne revolucije, vlačugarske svobodne ljubezni, roparske kolektivizacije In zločinske moralne pokvarjenosti, ampak v slovenski od Boga samega z lepoto blagoslovljeni zemlji, v kmečki hISI z njeno družinsko toplino, v marljivosti, vztrajnosti, ljubezni In ivostobl. v veri v Boga, ki poplemenituje. Slovenski domobranec Je svojemu narodu po-kazal pot. Tako se je v hotenju mladosti, ki sl želi življenja, zganilo pravo slovenstvo, temelječo na stoletnih vrednotah, ' |n t||( ob propadu splezalo po poti, ki je bila edina pri roki.
Od takrat Je šele dobra dva meseca, ko sem v Imenu vas, bratje domobranci, prvič govoril dobro mislečim Slovencem o nažem usodnem vprašanju: biti ali ne biti. Po tistem dnevu sle s svojo herojsko hrabrostjo In odločnostjo na vsakem mestu, kamor vas je poslala skrb za narod, že tako temeljito prekva-sili slovensko javno mnenje, da Imam na podlagi Izjavo, ki jo danes čitamo v časopisih, v Imenu vsega slovenskega naroda pravico vprašati ves svet in vsakogar, ki mu Je upravičeno ali neupravičeno po skrbi slovensko vprašanje: Kdo je osvoboditelj stovenskoga naroda?
Ali oni, ki Je — sam razkropljen po mednarodni brezlzraznostl in izšolan v tujini, ne na
domači zemlji — v družbi poklicnih razbojnikov in teroristov iz dna moralnega prepada z lažjo In zločinsko preračunanostjo Izrabljal narodova čustva In ga mamil v propast, ali je osvoboditeljica vzajemnost vseh, desetletja tvorno učinkujočih političnih, kulturnih, gospodarskih in nacionalnih sil, ki so v skrajnem trenutku obrnile zmedeni narod od ozkega roba prepada na edino še preostalo pot, ki je vodila vsaj k ohranitvi življenja?
Ali je osvoboditelj oni, ki Je od naroda zahteval neizmerne žrtve in mu obljubljal ne-izpolnjlve sanje, ali oni, ki so žrtvovali vse, celo svojo osebno čast in ugled, da bi malemu narodu ohranili vsaj to, kar Je ostalo? Ali so Izdajalci oni, ki so nas priganjali In nas še skušajo priganjati v blazno smrt, ali oni, ki nas svarijo pred takim početjem? Ali je izdajalska komunistična partija Slovenije in njena laži-osvobodllna fronta, ki Je — sama od vsega začetka tajno zvezana z machia-velističnim zaveznikom vse te grozote s talci In internacijo vred po norem načelu: žrtve morajo biti, zahtevala, ali oni, ki so povzdignili glas In zagrabili za orožje, da bi preprečili pogin?
Kdor hoče pametno misliti, naj odgovoril Vse, ki so sl uzurpirali slovanstvo, vprašujemo, ali doprlnašajo slovanstvu večji delež °nl. ki uničujejo mali slovenski narod, ali oni,
| kl aa ohranjajo? — Namesto znanih in neznanih politično veleizobraženlh komunističnih pametnjakovičev, kl so sl hoteli lastiti monopol nad našim mišljenjem, pa onega dela Ljubljane, kl danes ne upa več na ulico, rajši se spomnimo na usodo Novega mesta In zahtevajmo, naj nam odgovori še na eno vprašanje.
V Ljubljani so komunistični vestniki že dolgo pred kapitulacijo Italije govorili, da je pripravljen plakat, ki bo prepovedoval gibanje po ulicah med umikom italijanske vojske. Zares smo potem zjutraj 9. septembra na ljubljanskih zidovih videli plakat generala legendarnih zajcev, kl o umiku sicer ni govoril, gibanje pa je res prepovedoval.
Ali ste se že kdaj vprašali zakaj?
Da bi lahko nemoteno izročil oblast Kardelju, ki je to noč presedel v Kazini, kakor je to storil njegov vredni tovariš Ceruttl v Novem mestu, da bi botjševlk! lahko pridrli v Ljubljano In bi bilo tako 20.000 proskribl-ranih Ljubljančanov komunistom Izročenih na milost in nemilost. Za nas sicer dobro vem, da bi nas komunisti kljub vsemu našli na barikadah. Toda — naj se sedaj tl veleumnl ljubljanski politikanti spomnijo Novega mesta, kjsr se je ta zavezniški načrt posrečil, in naj bivši moji Ljubljani odgovorijo, kakšna bi bila danes ta zlata Ljubljana, če udarna nemška vojska tega satanskega naklepa že predčasno ne bi bila preprečila?
Zares, veleum moraš biti, da razumeš to genialno politiko velikih dolenjskih revolucio-
narjev, kl so tako dolgo, predolgo varali to lahkoverno Ljubljanol Da, gospodje lože Vidmar, Edi Kocbek, Baebler, Kidrič, Kardelj In tovariši, posebne vrste genialnost vas je obsijala in prav posebna skrb za narod vas je morala voditi, da ste začeli revolucijo proti svojemu narodu za časa okupacije I
Toda danes so po zaslugi zdrave slovenske mladino, kl je tudi v najtežjih časih upala na plan, vsi pametni Slovenci že dorastli vaši modrosti. Tl se vam zahvaljujejo, da ste Jim dali povod, da so se lahkr^ zbrali. Neozdravljivo zastrupljeno z neumnostjo In trmaste pa smo In bomo še brezobzirno In neusmiljeno drugega za drugim Izločili Iz poštenega slovenskega občestva. Kdor samo iz nore trme noče odnehati, kadar gre za vprašanje obstoja skupnosti, ga Je pač treba prisiliti. Tom bolj, kor to zahteva protikomunistična miselnost naroda. Narod sam sebi namreč ne more biti Izdajalec, pa čeprav vprašanje njegove blaginje zahtova najbolj nezaslišane korake.
Tom bolj velja ta logična trditev, kadar Je vprašanje o življenju naroda. In v našem — menda v svetovni zgodovini edinstvenem primeru Je še celo tako. NI Ljubljana, ni prestolnica najbolj živo občutila blagoslova komunističnega morilskega početja. Ne. Na svojih delavnih, večno izlgravanih, Izmozganih, pa večno zadovoljnih plečih je OFarsko blago-vost občutil naš kmečki narod. In če smo poljedelski narod, kakor trdimo, je odločitev našega kmeta odločitev naroda.
| Našemu marljivemu in skrbnemu kmetu se je namreč zdelo zadosti tolovajskega početja In se Je zahvalil za orožje prvemu, ki mu ga je ponudil, da sl ohrani red. Naj komunistična trobila — ki pa so zadnje čase postala že zelo hripava — šo tako glasno trobljo svetu o izdajalstvu, narod je tako zahteval, pa naj je to komu še tako nezasllšjnol
če pa Je danes v Ljubljani še kaj plev, kl tega ne morejo verjeti, bi bilo zelo poučno, če bi jih zbrali In jih zaprli v sobo skupaj z našimi begunci. Ml bi jim povedali, da so prišli učeni gospodje izdajalcem levite brat. Prepričan sem, da bi tedaj doživeli res ljudsko sodišče, toda taktno, da bi tudi najobsežnejše hlače same prišle nazaj skozi vrata.
Slišal sem že nekoč v detlnstvu slovenski pregovor, ki pravi: Ko tl bajta gori. Jo tudi z gnojnico gasil — Sedaj ml je slovenski narod dokazal, da ga	ceni.
NI glodal na bele	svlsll,	da	Jih	ne bi
omadeževal, ko jih je lizal ogenj, ni 'poslušal šovinističnih estetov vseh vrst, kl so Jim umetno napravljene dišave pokvarile čut za vonj, ni se zatekel po	navodilo k	pozvanim
učenikom, ki so se v	času	največje	preiz-
kušnje strahopetno ali računarsko umaknili.
Ne. Narod je krvavel iz smrtnonevarne rane In sl Jo tam obvezal, ko zdravniki z vsemogočimi diplomami niso vedeli recepta.
In če tem te pred kratkim tarnal, da Je danes laže biti vse drugo, samo Slovenec ne, sem danes neizmerno ponosen, da smem biti član naroda t tako zdravim Instinktom, da smem govoriti v jeziku naroda, kl so ga preroki zapustili, pa je sam natol odgovor na vprašanje časa. Kdor Je mislil, da se je komunizem zaklel le proti eni stranki In ne proti narodu, to mu ti izpljunki zdravega naroda v Grčaricah ln v Kočevju sami zabili žebelj v glavo.
Narod je odločit, ne atrenka!
Kdor te ni spoznal, naj pazi, da ne bo zaigral za vse večne čase; zakaj vse je mogoče, ni pa mogoče popuščanje proti komunizmu, kl Je narod sam prignal do odločitve današnjih dni. In ni ga sovražnika, razen onega, kl tira narod v samomor, kl lahko koristi samo drugemu, nam pa nikdarl
Kaj mi Je do še tako lepega nagrobnega govora, če me je govornik sam pognal v smrt. Porušite najleptl spomenik mojemu spominu, ko pa bi lahko te živeli — če hoče umreti norec, zakaj bi te pametni poskakali za njim v brezno?
Borci proti komunizmu smo tl že od prvega trenutka o tem na jasnem. Niso nas dojile tujke, da bi ti načičkana mamica ohranila lepe grudi. Kmečke matere so nam ponudile sočnih prsi In napili smo te zdravja In ljubezni do svojega rodu.
Zato pa naši ideali niso ideali puhloglavih protekcionašev, kl so bili že po neki naprej začrtani nujnosti določeni za vodilna mesta, da so od tam t svojo prirojeno pokvarjenostjo kvarili nat narod. Naši vzori niso bili nikdar — Dakljl In kar je te teh pasjih nazivov, kl človeku te z Jezika ^ne gredo radi. Ne. Te mirno prepuščamo frkollnom, kl poplemenl-tujejo svoje vlsokospoštovane družine po zakotnih beznicah. Ob njihovih Junaštvih naj se navdušujejo zlate deklice Iz visokih krogov. Pa listke naj te'pišejo in prenašajo po torbicah, da bodo ljubljanski pometači vsaj kaj dela Imeli, ko ni več po ulicah razmetanih raznih znamenj 3000-letne kultura njihovih na-dišavljenlh ljubčkov. Dokazali smo Jim že — tem Junačkom —, da jih bomo prej ali slej že znali privleči na dan. Zakaj za današnji dan Je slovenski narod tudi na zunaj dokazal, da stoji za teboj, domobranecl Brat, s to Izjavo tl Je dal narod najlepte darilo.
Zdaj je zares tvoj božič. Tl pa tudi te praznike stojiš na narodni straži. Ti sl že prej poznal svojo nalogo. Tvoji vzori so Junaki s Turjaka, z Grčaric in iz Kočevja. Sedaj tl Je narod dal dokaz, da sl želi življenja.
Tl, kl si okusil toploto slovenske družine v božični noči, stražit zato te dni očrnelo pogorišče, da se nekoč zopet povrne vanje slovenska družina prazndvat rojstvo Ljubezni. Mogoče stojiš tik ob grobu svoje matere. In sl močan zaradi nje, ki je bila Slovenkal Na njenem grobu sl živa bakla,
Srečno novo leto
želi
»Slovenski dom"
kl razsvetljuje vsemu slovenskemu narodu pot. Nič ni v primeri s to nalogo taktnega, da bi. nam bilo težko umreti, kakor so nam pokazali naši heroji. Zaradi teh se bodo nekoč zopet za temi očrnellml zidovi svetilo božične jaslice. In ta božič bo lepši kakor je bil pretekli.
Zaradi komunistov, kl so v Imenu Izmišljene svobode začeli klati slovenski narod, smo tudi te svete dni odločeni, ne popustiti, dokler se v nove domove ne povrne pogažona sreča In mir. Nismo prijeli za orožje, da bi pričeli pokolje. Prijeli smo ga v silobranu, da bi ohranili slovenski narod takšen, kakor mu je po naravi določeno. Da, današnji dan smo morali pozabiti čustva In so prodati samo razumu, da zavoljo naše nedelavnosti ne bi kdaj Jokal ves narod, ki je za namil
Komunisti so hoteli revolucijo. Imeli Jo bodo. Zakaj odločili smo se, nikdar več popustiti. Domobranstvo se namreč ni pričalo v Imenu stranke, marveč v Imenu narode, pri stanju, kakor Je bilo pri nos, je bilo res treba precejšnje mere drznosti, da smo poleg komunističnega terorja premagali tudi predsodke dolgih let napačne vzgoje. Toda vojna, ta velika učiteljica narodov, nas je mnogih stvari naučila. Vso, kar je bilo med nami gnilega, se je zbralo med komunisti, vse, kar je bilo nezmožnega In nevrednega, je odpovedalo In so samu izločilo. Kakor so komunisti zbrali okrog sebe Izrodke Iz vseh strank, tako se je za domobranstvo postavil sedaj ves narod, čustva smo času primerno zatajili, zmagal Je razum in začel se Je pokret, ki kaža biti zares revolucionaren v slovenskem življenju. Naš zdrav Instinkt sam nam je pokazal, da je na svetu samo ena prava vera in samo ena prava resnica: vera in resnica listih, ki bi radi zidali boljšo bodočnost brez solza, brez trpljenja in brez prelivanja bratska krvi. Ta miselnost se je v kratkem času do danes razrastla v zgodovinsko Izjavo, kl je nihče več no bo mogel Izbrisati. Rodila Jo je potreba, in v tem je domobranstvo danes program. V tem smo pionirji miselnosti, ki je za Slovence revolucionarna
Pa ne v tem pomenu, da bi zločincem za umore obljubljali palače. Bedakom, kl so zidove mazali z neokusnimi znamenji In gesli tor vohunili, ros ne obljubljamo ministrskih stolčkov. Našemu kmetu ne jemljemo zemlje. Delavcu ne lažomo, da bo dobil tovarno, ker bi potem bila naša ljuba Slovenija premajhna, da bi lahko na njej stale vso to-Dalje na t. strani.
Primorska v norem letu
Prijatelj natega ll«ta In letenj
nam je za novo leto poslal pismo, ki je po tehtni vsebini vredno, da ga priobčimo do kraja in posvetimo njej. ki je bila naša skupna bolečina in radost — Primorski.
V zvezdnati noči je kakor po skrivnosti priskakljalo v našo detelo mlado leto. Z lahnimi koraki Jo pristopicalo v sleherno primorsko domačijo in rahlo, prav rahlo potrkalo na dremajoča srca in vsakemu zašepetalo: »Zdrami sc, otrpla stvarca, ki si dvajset let koprnela In plahnela tor venomer utripala v Istem krču: up — obupi Noč se je zjasnila In iarno jutro bdi nad tebojl Vstani in poglej mi v oči I«
In vstali so zmučenl primorski sinovi In dekleta, sklonjeni starci In izčrpane matere ter nejeverni strmeli v novo svetlo letnico, da jim Je skoraj vid jemalo. Vsa Primorska od skopih kraških tal do temnega trnovskega gozda in še v drugo smer do istrskih obal je zadrhtela In se vprašala: »Pa jo to res novo leto? Mar smo po hudem dvajsetletju res učakali novo, pravo novo leto?«
Kakor nejeverni Tomaži so ljudje polagali prste na rane prejšnjih let in prepoznali veliko resnico, da je Primorska res iz duhovne smrti vstala.
Novo leto 1944 je za to trdo preskušano 'deželo dvajsetkratno novo leto.
Primorska — dežela naših skupnih bolečini
Plmorska — dežela bornih domačij in boga-Mi srci
Primorska — dežela znanih In neznanih Ju-pakovl
Vse, kar je lepega In velikega v življenju slovenskega naroda, je tako ali tako povezano 1 njo. Vso našo rast v omiki In ljubezni do Slovenstva je grelo primorsko sonce.
Zdaj se je torej predramila Iz hudega mrtvila, potem ko je kljubovala vsem vnanjim in notranjim sovražnikom. Prihrumeli so nadnjo v košatih krojih laških cesarskih, do zadnjega vlakna sprijenih bahačev In uživalcev, potem pa v cunjah breznarodnih In brezbožnih Izrodkov, ki so hoteli poštene Primorce prisiliti, da bi pljunili v svojo zibel, kleli svoj jezik In zasramovali svoj rod.
Strupena burja se jo polegla In Primorsko le še bolj okrepila. Povsod so danes znamenja, ki Jasno kažejo, kako je ohranila vso svojo voljo do vnetega kulturnega življenja, v katerem se je v vjeh zadnjih desetletjih vidnejših napredkov v splošni slovenski omiki tako Imenitno odlikovala.
Ce bi me kdo vprašal, kje Je primorsko ljudstvo črpalo tolikšno moč, da je najhujše navalo vsega sovražnega besnenja spet In spet preživelo, bi kratko dejal, da je zmagalo zaradi neverjetne vztrajnosti In neomajne ljubezni do slovenske domačile z vsemi njenimi narodnimi In verskimi svetinjami ter Izročili. Velik narod kljubuje v težkih urah usodo, če so njegove odporne sile žive In strnjene; kako žive in strnjene pa morajo šele biti pri ljudstvu, ki živi komaj na bornem kvadratiču evropskega zemljevidal
Resnični primorski značaj Ima v naravi le eno podobo: to Je podobo skrivenčenega kre-škega bora, polnega grč in silovito razkrečenih korenin. Pod viharji se zvija In hrešči, a zlomili ga ne morejo: da bi ga pa Izruval s koreninami vred, bi obupal celo velikan.
Primorska je vztrajala. V njej se Je uresničila spet čudna resnica, za katero nam Je porok le vekovna zgodovina, da se narodi ohranjajo le, če se morajo trdo boriti za življenje, dočlm mirno udobje ljudstva razkraja in ugonobi.
In Bog je priča, da siromašni Primorski niso bile prihranjene nezaslišane preskušnje In borbe. Ce samo pomislimo, da je zdaj spet
Srelno in veselo novo leto
vsem zvestim odjemalcem in čitateljem »Slovenca", »Slovenskega doma" in »Domoljuba"
želi
Ivan Habiii,trgovina,Vrhnika
Nadaljevanja * 1. strani.
varne, četudi bi jih dali samo najbolj pridnim. Hudodelcev, ki priganjajo narod v blazni upor in smrt, res ne proglašamo za vodje. Ne. lega res ne delamo. Neumnosti res ne ozna-pjamo za svoj program.
Rešili pa bomo narod In na stoletnih vrednotah: semija, druilna, Bog, v složnem sodelovanju vseh stanov, v spoštovanju dela In upoštevanju po sposobnosti pri udeležbi vseh stanov na delu In dobrinah bomo zagotovili med sosedi slovenskemu narodu primerno mesto.
Nekaj bolnih mest bo kajpada treba Se Izrezati. In to boli. To vemo. Toda pomislimo, koliko bolj bi nas bolelo, če bi nekoč morali spoznali, da se zaradi njih, ki so neozdravljivi, In nato popustljivosti, ves narod zvija y smrtnih krčih.
Res je," da smo nosili glave naprodaj tudi za nekatere računarje. Toda poznamo be sede pesnika, ki Jih bomo znali o pravem času povedati. In te se glase:
»V dobrem Je lahko dober biti; v stiski se poznajo Juneklli
Danes tudi mnogi slabiči In nezaupneži drugače gledajo na domobranstvo, kakor so gledali pred dvema mesecema. Ml pa vemo, da bodo Se gledali In se čudili. Zakaj, kar Je zrastlo Iz potreb naroda samega, mora zmagati!
Slovenski domobranec pa se danes ne čuti več samega. Ve, da narod z zaupanjem misli nanj In da je na te svete dni tudi s svojimi najbolj oddaljenimi povezan v ljubezni In topli želji. Zato sl tl, brat, kl sl na najbolj Izpostavljenem mestu, te dni In za vedno neločljivo združen z nami v občestvu toplih misli in voščil. Tl pa si zato stisnil zobe In tudi te dni — na čisto tvoj božič — šel na stražo, ker tvoja borba še ni končana. Zaradi veli častnega cilja poti je dolžnost lepa In na loga lahka. In v tem sl nam vzor pravega Slovoncal Tvoja trda odločitev pa je tudi najlepše voščilo slovenskemu narodu za božič; zakaj zaradi tebe bo naš praznik ljubezni pekoč zopet lep.
lahko zadihala In smela izgovoriti svojo misel v svojem jeziku, potem ko so jo cesarski italijanski valpti toliko česa načrtno raznarodovali, preganjali z vsemi nakanami človeške zlobe, sodln in mučili, potem ko so jo po novejših političnih dogodkih komunistične zveri hotele križati — tedaj pač vemo, da si je svojo svobodo priborila ravno po veliki vztrajnosti In neusahljivi veri ter Jo zaradi tega tudi zaslužila.
Primorske je svojo novejšo zgodovino pisala po zaporih in taboriščih ter v ruševinah goriške okolice, kjer po jamah In gozdovih trohnijo žrtve komunističnega nasilja.
Zdaj se je še bolj zavedela, da je bila naj-vlšja zapoved, ki Jo Je Stvarnik dal sleherni narodni skupnosti, ko jo je zlil na določenem koščku zemeljske oble, naj sl ohranja življenje in skrbno bdi nad silami svoje krvi in uma. Življenje je največji dar in nihče na svetu ne more zahtevati naših trupel, da bi on lahko živel. Vsi narodi imajo sicer Junake, kl so žrtvovali tudl«ta dar v blagor skupnosti, popolnoma nenaravno in nenravno bi bilo, da bi skupnost moraia poginiti za posameznika ali celo za tolpo morilcev.
To je dokaz, da je slovenska domovina tik ob robu propada našla sama sebe In s tem stopila na prvo stopnjo osnovne politične zrelosti: moramo in hočemo z vsemi silami najprej ohraniti življenje, da bomo potem lahko izpolnili poslanstvo, kl je nam kot majhnemu narodu določeno v evropski skupnosti, če bi ne hoteli upoštevati te osnovne resnice In bi dirjali za blaznimi prividi nekega mednarodnega »junaštva« ter si rezali lile samo zato, da bi nas tujec na narodnem grobu z dvema ali tremi besedami pohvalil, potem nas čaka že po naravnih zakonih najbolj nesmiselna smrt. Narod, kl je potrosil svoje moči do določene najnižje stopnje, da je padla njegova življenjska sila pod normalo, mora nujno poginiti, kakor nam Izpričuje že naravna veda. Samohoten pogin pa bi bila naša največja krivda, ki bi je noben razlog na svetu ne mogel opravičiti.
Mi hočemo torej živetiI To je naša volja In najsvetejša Izpoved. Zato ne maramo poslušati mamljivega šepetanja, pa naj pride od koder koli, kl bi nas nagibalo k samomoru.
Druga stopnja politične zrelosti, do katere se bomo morali dokopati, pa je ta, da moramo ljubiti sami sebe, svojo zemljo, svoj jezik in svoje Izročilo. V tem je tista sveta sebičnost, ki daje narodu vso potrebno trdnost In povezanost. Brez nje bi se narod sprevrgel v brezoblično gmoto, ki bi ji bilo vseeno, kje živi, kako govori, ki bi ji ne bilo ne do matere ne do sina, torej tudi do življenja samega ne. S to sveto sebičnostjo se bo v nas vnela tudi Jasna zavest, da vse, kar delamo, zase delamo, vse. kar uničujemo, sebi uničujemo. Kakor ne more nihče zahtevati, da se žrtvujmo njemu v prid, tako tudi ne smemo pričakovati, da bi kdo trošil svojo kri In imetje v naš blagor. To je zakon svete sebičnosti, kl se mu morajo pokoravati vsi narodi, majhni ali veliki.
živeti hočemo In sl kovati svoj nerodni obraz, kakor je volja božje Previdnosti In kakor bodo upravičeno zahtevali naši potomci. Prerojena In čista slovenska narodna zavest nas Je prebudila v težkem vojnem času, a prav
v tem vidimo poroštvo, da bo poslej naša
trajna posest.
Danes ni čas, da tarnamo nad nesrečno preteklostjo: čakajo nas poteptane njive, požgani domovi In zdvojene duše. Zdaj moramo na delo. Vso bo treba preorati v vztrajnosti In ljubezni za resnični blagor slovenske domovine.
Kaj vse nam bo prineslo novo leto, no vemo. Dobro pa vemo, da so naša polja prepojena s krvjo In solzami nedolžnih žrtev^ vanje smo položili seme junakov, kl bo ob prvem pomladnem soncu vzklilo, da bo čuda.
V novem letu Gospodovem bo Primorsko šla na delo za obnovo vseh tvarnlh In duhovnih moči, ker hočb spot zavzeti tisto zavidljivo
mesto v gibanju In ustvarjanju slovenstva, po katerem Je že prej slovela. Rodila bo nove Gregorčiče In Preglje in dala nove organizatorje ter javne delavce.
Zdaj je silno važen čas, da zasedemo mosta po svojih Javnih ustanovah, da se ne obotavljamo niti za hip in vsi primemo za lopato in pero. Pripravljati se moramo na svoje šole, sodišča, zadruge in knjižnice Hkrati pa moramo okrepiti vrste naših narodnih straž, kl bodo branile, kar je nam Slovencem sveto In drago.
Primorska Je prlpravljenal Novo leto bo leto obnove in prenove naših duš In polja. Zmagali bomo nad vsemi komunističnimi zablodami In bogataškimi pohlepi. V Evropi bomo imeli svobodno mesto, kl bo majhno po razsežnosti, a veliko po duhu.
Z vsem pogumom in strnjeni stopamo v novo leto In Bog blagoslovi našo skupno hišo v letu 1944.1	K.
Greh se za grehom odkriva
Domobranska posadka iz St. Jošta nad Vrhniko jo presenetila pred božičem skupino 9 komunistov, ki so se skrivali v podzemski jami, izkopani pod kozolcem neke hiše. Ko so hoteli odpreti strop, so komunisti začeli streljati nanje s strojnicami in s puškami. Sele ko so videli, da ni možna rešltov, so se vdali.
Med ujetimi so: Strllč Ciril, rojen 4. 7. 1925 v Dobravčevem 7, po poklicu delavec, poveljnik »karavle«; Ivaneč Ivan — »Alfonz«, Pcllč Alfonz — »Janez«, rojon 9. 7. 1917 v Gabrju, krojaški pomočnik, pri komunistih zvezni politkomisar; Košir Anton, rojen 1. 1. 1896 na Zirovskcm vrhu 30; Justin Vincenc, pok. Franca in Neže Bogntnj, roj. 17. 1. 1911 v Zirovakem vrhu 45; Mlinar Lennder — »Bogdan«, rojon 28. 4. 1925 v 2ireh 82, čevljarski pomočnik; Cigale Ludvik — »Ciro«, rojen 18. 7. 1922 v Novi vasi 20, delavce pri Oblaku Maksu, Dobravčevo 40.
Ujetniki so v svojem pripovedovanju pojasnili tudi umore v tej okolici. Ivaneč Ivan je povedal med drugim naslednje:
»Ob imenu Barbarčev Pnvle so strese vsak Notranjee in Gorenjec. To je zloglasni morilec, ki je kriv vseh žrtev v Poljanski dolini. Komunisti so ga nastavili za krvnika prav zaradi njegove krvoločnosti. On je dal pohiti vso protikomunistično usmerjene poštene ljudi. Na vesti ima umor nekega Be-netka iz Lunč in nekega bivšega jugoslovanskega orožnika, kl ga je dal ubiti v Qo-ronji vasi.«
Nato je pripovedoval še o drugih morilcih. Sam pozna brata Kočarja. Eden izmed njiju Jo ustrelil Boštjnnčevoga s Črnega vrha. Pojasnjen je tudi umor pri Zujčovill Ujetniki so pripovedovali potem tole:
»Dno 30. novombra letos so naredili komunisti preiskavo pri trgovcu Zajcu Ivanu v Dobravčevem. Razumljivo je, da so ga morali nečesa obdolžiti. In obdolžili so ga, da organizira belogardistične sestanke.
Naredili so pri njem proi6kavo. Gospodarja ni bilo doma. Domači komunistični vohuni »o kmalu poskrbeli, da so odkrili njegovo skrivališče.
Cez nekaj dni so vdrli v zavetišče, kjer SO se skrivali gospodar, njegov brat Maks in mlajši brat Mirko. Ivana Zajca so ustrelili takoj, Maksa odpeljali s seboj, Mirko Pa jim je pobegnil.«
Zdaj so znani tudi storilci teh zločinov. Po izjavah ujetnikov so sodelovali pri teh umorih: Pečelin Maks, Ohlnk Maks, Fortuna Mirko, Reven Jože, poveljnica MnrIJa, politkomisar Poljak, kl je Zajca Ivana tudi ustrelil. Napad v zavetišče je vodil Poljanšek Stojko.
Z Zajcem Maksom so odpoljali tudi Antona Žaklja in Ivana Seljaka. Najprej so jih vodili v Zabrcznik ter tam zasliševali. Žaklja Antona so že po nokaj urah mučenja ustrelili, usoda ostalih dveh pa je no-znana. Malo pa je upanja, da sta ostala pri življenju.
Izpustitev zaprtih Slovencev v Trstu
Hanptfltrumfiihrer SS-oddolkov v Trstu dr. Radetzky je za božič dal iz tržaških zaporov izpustiti 70 jetnikov iz okolice Goi rice. Zapreti so jih dale tamoSnje italijansko oblasti. Ker eo nomSke oblasti uprotovile, da gre za nedolžne ljudi, je dr. Radotzky zapovedal izpustitev.
Vsak izmed jetnikov je dobil od dr. Tta-detzkega Se božično darilo zaeo in za družino, vredno vsaj 700 lir. Ob odhodu iz jeti nišnice je dr. Radetzky razdelil oprošien-oem zavitke z darili in imel kratek nagovor, v katerem jim je naročal, naj se vrnejo domov ter ee posvete mirnemu delu za svoje družine in svoje ljudstvo. V svojem kraju naj povedo, kakSni so nameni, ki jih ima Nemčija glede slovenskega prebivalstva v teh krajih. Nemčija hoče samo eno: mirno in zadovoljno Primorsko, ki mora biti pro.sta boljševizma in sleherne tuje poi litične nadvlade in pritiska.
Slovenski možje in fantje so se za izpustitev, za darilo, zlasti pa za bodrilen nagovor ganjeno tor navdušeno zahvaljevali.
Slovenske oddaje radiu
v tržaškem
Še eden...
Patrola domobrancev iz Logatca je dne 29. decembra ob treh zjutraj v Selščeku pri Begunjah prosenetila skupino komunističnih razbojnikov. Po kratkem streljanju je bil ubit Tekaveo Alojz, po domače Mnrtinkov iz Otonice, s tolovajskim imenom »Tomaž«, sloviti politkomisar in rabelj v raznih rdečih brigadah. On je s politkomisarjem LovkomJ Koprivcem iz Cerknice odgovoren zn Vse umore na področju Krima in Menlšijc, kjer je dve loti razbojnikoval. Krimska jama je neločljivo zvezana z imenom to zverine v človeški podobi. Nazadnje je bil politkomisar »1. diviziona artilorije v XIV. diviziji«.
Tržaška radijska postaja, ki spada zdaj v sklop nemških vojaških oddajnikov, bo a 1. januarjem uvedla pomombno in daljnosežno novost, namreč redne oddaje v slovenščini in hrvaščini. Prvič v zgodovini bo postajn mesta, kl je po številu slovenskega življa prvo zn Ljubljano, oddajala dol sporeda v slovenščini. Pa ne samo to: te oddaje bodo sestavljene nalašč za slovensko prebivalstvo v Primorju, prilagojone njegovim političnim, narodnim in kulturnim potrebam. Organizacija in izvedba oddnj je zaupana poveljstvu slovenskih narodnih straž v Trstu.
Slovenske oddajo v tržaškem radiu bodo za zdaj vsak drugi dan, in sicer na lihe dni v mesecu, t. j. 1-, 8., 5., itd. Na sode dni, to je 2-. 4., 6. itd. bodo enake oddaje pod istim vodstvom v hrvaščini.
Slovenci v Primorju in drugod pozdravljajo ta pomemben sklep novega vodstva tržaške postajo in ga bodo znali pravilno ceniti.
Orlov vrh bo tpre|e! še pet kočevskih junakov
Oh zaključku Usta smo zvedeli, da so nocoj pripeljali v Ljubljano 5 trupel slovenskih domobrancev — kočevskih Junakov, kl so hlll omenjeni v zadnjem našem poiofllu kot pogrešani. Našli so Jih med graLklin! razvalinami.
Po Izpovedi vojakov so bili padli borrl ■vezani na rokah ln nogah ter ožgani Trupla so položili v tri krste to jih pripeljali na Žnlo. kjer bodo v kapel el sv. Niko laja do ponedeljka.
V ponedeljek bodo krste pripeljali v uršullnsko cerkev na Kongresnem trga. Tu |
Jih bodo lihko Ljubljančani počastili z obiskom. Točen sporod slovesnega pogreba na Ljubljanski grad, kjer bodo pokojne Jnneko položili poleg njihovih zvestih tovarišev, lio objavljen v dnevnikih.
Ljubljančani, počastite tudi te borce ln Jih spremite v polnem številu na njihovi zadnji potil Njihovo največjo žrtev, žrtev za boljšo bodočnost našega naroda nagradite .'molitvijo za pokoj njihovih dnš in *« zmago Ideje, za katero so pošteni slovenski fantje dali življenje!
Usoda zaveznikov in pomočnikov OF
Centralni Komi tet Komunistične partije Jugoslavije,
lo.oktobra 194J.’
Poziv vodstvu portijet
Uogočnl podvigi in dejstva rdeče armade a tovarišem maršalom Stalinom na čelu eo vzbudili po v.em svetu nezaslišeno' navdušenje ln ustvarili pravo revoluclonamp atmosfero največjega obsega.
Z pospešenimi koraki kapitalizem drvi v svojo pogubo. Po vseh deželah pripravljajo proletarske delovne ln kmečke množice uničenje dobička kapitalizma.	f
Jeklene pesti mednarodnega proletariJata eo zgrabile živijenske moč evojega tlačitelja; sabotira se vojna produkcija in uničuje se ve. kar je kapitalizmu potrebno za nadaljevanje te vojne,naperjene proti ljudstvu iz golega koristoljublja.
Z ogromno močjo zadaja potlačeno ljudstvo smrtni udor gnilemu kapitalističnemu svetu.
Naša sovražnika nleta samo fašizem ln hitlerizem,temveč vsi posedujoči razredi. Izven tega pa tudi vsi tisti elementl,kl se ne prištevajo brezpogojno doktrinam naših največjih učiteljev heninn in Stalina, temveč mislijo da emejo slediti oportunističnim ciljem.
Delavci in mali kmetje bodo budno pazili da nobeden ne vzdigne roke proti ujedinjenju vseh dolovnih slojev.
Proletarska delovna peBt bo zdrobila vse protlrevolucionarje ln vse tiste kl simpatizirajo z protirevolucionarnimi težnjami.
Naša pot ne vodi črez demokratično ljudsko revolucijo k oboroženi vstaji, temveč gre črez oboroženo vstajo k socialistični revoluciji.
Revoluoije zmagajo ali po propadejo večno v prvih dneh. Prav zato Je važno,da oe že sedaj pripravi teren ln izvede vse ukrepe za pravilno izvršenje končnega udarca, to Je da se izloči one ljudske voditelje kateri se ali igrajo z protirevolucionarnimi mislimi ali pa sanjajo o demokratični državni zasnovi.
Vsako popuščanje ali mehkužnost in obzir pomenijo izdajstvo proletarijata.
CK - KPJ
Dan«« objavljamo fotografski posnetek dveh zaupnih okrožnic Komunistične partije Jugoslavije ln Komunistične partije Slo- i venijo. Listini sta bUl najdeni pri komunističnem kurirju, kl Je nesel pošto Centralnega komiteja Komunistične partjje Slo-venijo In bil na potu ubit.
Ta dokumenta .ta najzgovornejši In naj-preprlčljlvejšl dokaz o tem, kdo vodi Osvobodilno fronto ln kakšna usoda Je namenjena vsemu, kar v OF ni Izrazito komunističnega.
Dokumenta sta tz začetka oktobra U43. Takrat Je komunistična stranka v Sloveniji in v Jugoslaviji mislila, da je tako močna, da .e lahko otreso vseh zaveznikov, kl so se pod firmo OF zbrali okoli nje.
V Ljubljanski pokrajini to ni bilo ve« potrebno, saj so v tukajšnji OF ostali samo komunisti. Tisti, kl niso bili v začetku, so to postnll poznejo, kdor pa ni hotel, Je bil likvidiran že prej.
V naš| pokrajini so po 8. septembrn, ko Je komunizem začasno dobil v roke oblast, sknšall likvidirati zlasti vse nasprotnike, kar so Jih dobili s roke: duhovnike, ra-
zumnike. častnike, kmete Itd. Likvidacijo tistega, kar se Je »nepravega« nateplo k njim po 8. septembru, so odložili. Vemo pa, da so stotine tako Imenovanih nezanesljivih v lastnih vrstah pobili med nemško ofenzivo.
Bistveno drugačen ps Jo bil položnj na Primorskem In na Gorenjskem, kjer Je Ol' na zunaj še vedno kazala videz nokega na“ clonalnega	gibanja.	'La	tl	pokrajini lahko
trdimo, da	Je tasto,	kar	se	je zbiralo v	OF
ln Jo podpiralo, bilo do dveh tretjin nekomunistično sli pa celo protikomunistično.
Tl elementi bi spričo krvavega divjanja tn uničevanja, s katerim je OF bičala Ljub-Ijansko pokrajino v septembru ln v oktobru, utegnili spregledati. To bi pomenilo koneo OF ln s tem konce komunističnega tolovaj-stva na Gorenjskem	ln	na	Primorskem.	Zato Je bilo	treba zlustl	na	Gorenjskem	ne-
usmiljeno odstraniti vse, posebno Pa vidnejše nekomunistične ljudi, kl so OF podpirali ln delali zanjo.
Začel! so so atentati, nmorl, odpeljem-njc j gozd: V Domžalah, I Kranju, j l’u-
Strogo zaupno!
Sano za organizacije partija!
' Deklaracija CK - KPS
lf pozivu KPJ Ja CK zavzel slečeče etallččei
CK fie zaveda in povdarja da je pri sedanjem političnem položaju hapo— 8f¥'čos za izvršenje soolallstične revoluoije.
CK se zeveda da Je globok prepad med KPS ln med llberaloi,krščanskimi socialisti in ostalimi politično usmerjenimi elementi v 07.
CK se dalje zaveda da se mora na predvečer revoluoije prenehati s vaško skupnostjo z meščanskimi elementi v OF, ker eo to lsključeno samo protirevolucionarni in taki elementi ki eo iz koristoljublja prodali svoje prepričanje, in streme za gospodstvom v novi kapitalistični državi in ki nimajo nobenega razumevanja za delovni ovet.
V pravem spoznanju sedanje revolucionarne situacije CK oklene da se Izvede sledeče nepreklicne ukrepe,kl eo potrebni da ee zmagovito Izvede revolucija:
1.) Vsi voditelji v QP,ki pripadajo kakšni meščanski smeri ee morajo likvidirati.
£•) V si velepoae atnikl,kapi tali ati.induotri Joi ln	ae	morajo
likvidirati,	_	,
3.)	Vsi voditelji	ln	funkcionarji meščanskih atrank.ld niso na delu
v O? ali	pa pri NOV in	kateri ne bodo likvidirani tam,se morajo likvidira-
ti.
4.) Vse voditelje bele garde ee mora likvidirati.
6.) Vse voditelje plave garde ee mora likvidirati.
6.) Vse SS-ovce in geetapovco se ,tnora likvidirati.
7»j Vse intelektualce,Študente in kavarniške političarjs ae mora likv* fcirati.	.	.	...
8.) Voe duhbvnike»ki eo «® ltjavili proti delovstvu,ae mora likvidirati.
9.) Vse bivše Jugoslovanske oficirje,tudi one ki so pri NOV, ae mora.* aapreti.
10.)	Vse duhovnike	se	mora zapreti. Cerkve ostanejo zaprte,iste ae ne •
sme	rufiiti.HepreoaliJe	ae	sme izVajati samo na drugih cerkvenih poaeetvih. *
11.J Vsa vojaška odposlanstva kapitalističnih državni se nahajajo pri« N0V,ae mora prisiliti da odpotujejo.Vsak dalnji razgovor Je prepovedan.
12.) Vse osebe,ki se protivijo našemu osvobodilnemu boju ee mora te ae-i daj tajno odpeljati in predati NOV. Isto 3e mora likvidirati samo v oluča-ju ako to situacija ali pa zunanji položaj zahtevata.
13.) Vsi meščanski časopisi ne smejo izhajati. Radioaparate oe mora tai! koj odvzeti.
,^avn* ^ddi in vse živijensko važne ustanove kakor tudi prometna^ središča se morajo takoj zasesti z oddelki NOV.
ukrepi se morajo izvesti na dan,ki boi zato določen.
16.)	30	likvidacije	morajo izvršiti posebni oddelki partije.
Partijske organizacije na terenu in v oddelkih nOV morajo skrbeti za najstrožjo tajnost toh navodil. Samo najvažnejši stari člani,funkcionarji partije,emejo vedeti za ta navodila; eamo ti ao določeni za določitev krivcev.
2ivela Booialiotična revolucija! f
Živio Stalin,vodja vsega delovnega ljudstva.
Za CK - KPS«
štalu. t Žlreh. v okolici Škofjo Loko, v Radovljici, na Jesenicah ln drugod. Padali so ljudje, o katerih je bilo splošno znano, da so za OF ln da s0 Jim delali dragocene usluge. Niso pa bili komunisti. Ker bi tl ljudje utegnili na Gorenjskem komunistični partiji vzeti vodstvo tako Imenovanega osvobodilnega gibanja, odnosno bi potom ko bi »pregledali, začeli proti OF boj, je
KlUrlč .spovedni brezobzirno »čiščenje« naj-prej v vrstah OF.
Kdor Je dogodke na Gorenjskem in n« Primorskem mogel kolikor toliko zasledovati. je lahko ugotovil, da poteka čiščenj« tam natanko po navodilih zaupne okrožnice, kl Jo priobčujemo tu. In da se Je ..čelo takoj potem, ko je bila Izdana. To J’ P*fi dovolj dokaza 0 tem, da je —• resni««-** ,
Od leve na desno: razdejana
Junakom v spomin
1 V Boboto, 18. t. m., bo pripeljali logaški Homobranci krsto s truplom Jožeta Kralja, svojoga prvega borca. Jože Kralj je bil vzoren slovenski katoliški mož. Zgledno je skrbel za ženo in dva otročička. Kot dimnikarski mojster v Dravgoradu, je bil neutruden kulturni delavec. Radi svojega slovenskega Sn katoliškega prepričanja je bil preganjan in naposled od cesarskih oblasti tudi interniran.
+ Jože Kralj
.Bil je vojaško izobražen in pogumnega ter odkritega značaja. Bil je eden med prvimi, ki je spoznal zločinsko komunistično nrav OF in njenih voditeljev in sodelavcev v Logatcu. Vedel je, da naSega naroda ne bodo rošila nasilja in zločini in da je edina reditev poštena in moška obramba lastnih domov.
To je bilo	dovolj, da so	ga logaški	te-
renci obsodili	na Bmrt. Ko	je šel	meseca
septembra po poslu, ga jo na samoti zadela krogla podlega zahrbtnegp, napadalca. Štiri mesece je bil njogov grob plitva jama sredi gozda, pokrita z dračjem.
Kako bridko ste se zmotili, njegovi morilci! Mislili ste, da boste z nmorom Jožeta zavreli gibanje, ki se je pričelo v naših vrstah.
Namesto Jožeta jo sedaj pripravljenih sto src in sto	peHti, da se bore, za	kar	6e
,je boril in za	kar je moral	umreti	on!
Počivaj v miru, dragi Jože in prosi pri Bogu za nas, da borno junaški in odločni, kakor si bil Ti.
tisoče junokov, ki so vseskozi neuklonljivo stali na struži v viharju naše narodne nesreče, med junake, ki so v bedi in stiski poslednjih dni stoli ob strani obupanemu, ogoljufanemu in razočaranemu ljudstvu in ki so v boju proti komunističnemu satanizmu zoreli v najvišjo žrtev zn svoj narod, med te narodne junake se je uvrstil mlad izobraženec Šegulo Jože, ki se je v svojem mladostnem za-posu šele komaj ruzmahnil.
f Jože Soguia
Daleč na severu, med Dravo in Muro, v sredi vinskih Slovenskih goric sniva vas Slav-Sina. Tam je njegov rodni krov. Toploto bornega ognjišča in tihe družinske sreče je 26. januarja 1921 Jože s svojim prihodom na svet se povečal. Porumenelo listje, skrivno, pa bogato zorenje vinske trte in tožno nabijanje klopotca v jesenskih sapah mu je leglo v dušo. Skozi vsa	mlada leta	je nosil	s	seboj neiz-
brisen obraz svoje domače grude. V težkih borbah svojih študijskih let na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani se	je	izobličil v
krasen značaj. Kot predsednik SI)Z na tej gimnaziji je več kot dovolj jasno pokazal, za kakšne ideale se jo odločil v svoji, bodoči življenjski	dejavnosti.	2e takrat	se	je postavil
na stražo	pred nevarnostjo	vedno	boj j	prodi-
rajočega komunizma na naših srednjih šolah. Ko sc je	2. oktobera 1941	vpisal	na	pravno
fakulteto ljubljanske univerze, je v stražni službi pred komunizmom postal še odločnejši in požrtvovalnejši. Ob profesorju dr. Ehrlichu se je navzel jasnovidnosti v zmešnjavi našega narodnega	življenja v	povojnih	dneh, ob njegovi smrti	pa je prisegel	najostrejšo	in ne-
usmiljeno borbo proti . komunističnemu zločinstvu nad našim narodom. Poleti 1943 je pustil študije in sc podal med narod, da mu v stiskah pomaga. In ko je izdajalska bodoglievska banda vrgla naše ljudstvo komunističnim morilcem v naročje,	je pokojni Jože	napel	vse	napore,
da skupno s svojimi tovariši in borci reši, kar se je rešiti Še dalo. Dne 16. Septembra 194*5 se je s poslednjimi napori pomikal a patrolo proti Ljubljani. Pri Pijavi gorici je padel v komunistično zasedo. Svojo ljubezen do noroda, ki mu je v najhujši stiski stal ob strani, je
Begunje - zgled slovenske vasi in njene vere
Namesto vabila k praznovanju pobožnosti prvih sobot
Ime notranjskih Begunj pojde v zgodovino slovenskega naroda kot ime tistega kraja, ki se je najbolj junaSko, neupogljivo in neizprosno upiral komunistični revoluciji in vsemu, kar je hotela mod Slovence zanesti. Zlepa katera fara ni tako enodušuo planila na noge In prijola za orožje, ko so komunisti Pred poldrugim letom začeli pobijati na slovenskem podeželju vse tiste, ki so jim niso marali pridružiti, to je najboljšo.
Ta strnjenost, ta eloga, to požrtvovalno junaštvo Begunjcev — junaštvo, ki jo dalo množico bleščečih primerov v boju in v mučeništvu — ni bilo posledica kakršno koli politike ali računov, temveč, je izviralo iz nnjglobljih duhovnih osnov, iz neomajne zakoreninjenosti v veri očetov, v veri lastnega naroda. Begunjo so komunistično zlo sovražile in se z duhom in pestjo borile proti njemu zaradi svoje vere, ki vsakemu, prav vsakemu kristjanu narekuje sovrnžitl zlo, naj nastopa	v kakršni	koli obliki in	pod
kator<> koli krinko.
O veri, v kateri je junaški boj Begunjcev imel korenine ter	iz nje	dobival	ne-
utrudljivega zagona, nič ne priča lepše in prepričljiveje kakor slika, ki jo jo o vor-skem življenju te junaške in zavedne slovenske faro podal njen duhovni oče, vodnik, pastir in skrbnik, pokojni župnik Viktor Turk, ki eo ga komunisti dolgo vlačili iz zapora v zapor ter ga nazadnje 24. oktobra v Grčaricah zaklali.
Po njegovom delu in njegovi zaslugi so Begunje bilo v vsakem oziru »en hlov in on pastir«. Tisti, ki jim je to bilo trn v peti, so lani 19.	septembra	hoteli	najprej	raz-
dejati hlev,	misleč, da	bodo s	tem udarili
pastirja in se bodo ovce razbožale. Toda dosegli so ravno nasprotno: ovce so se še tosnojo strnile okoli njoga.
Letos so po 8. septembru odvlekli pastirja, ga mučili in ubili, toda Begunj s tem niso ubili. Živijo in bodo živelo iz tiste vere, katere jim je ne le pridigal, temveč jim po njoj velel živeti.
Kako živa in močna je ta vera bila, naj povo naslednjo poročilo, ki ga je župnik Turk poslal 1. junija letos škofijskemu ordinariatu v Ljubljani. V njem piše takole:
»Naša župnija se je z enako vnemo oklenila pobožnost prvih sobot kakor prvih petkov. Ker nadaljujemo pobožnosti prvih petkov in imamo vsako prvo nedeljo v mesecu skupno sv. obhajilo apostolstva mož in fantov, ni bilo težko ljudi pripraviti za prve sobote. Čeprav je bila prva sobota v maju pred prvim petkom in jo bilo pričakovati, da bi bila udeležba manjša, je bilo to prvo soboto več sv. obhajil kot prošnjo mesece. Pripravljalnih odborov nimamo nič.
Naša župnija šteje danes okrog 1150 duš s priseljenci iz vidovske župnije. Domačih faranov je zdaj 1408; od teh Jo v intornaciji 40 samih komunistov (e par otroci). So to partizani, ki so se prijavili iz gozda, in terenski funkcionarji. Nekaj faranov se je izselilo v Cerknico, kakih 100 so jo priselilo iz qosodno župnijo Sv. Vida.
Sv. obhajil Je bilo na prve sobote od 960 do 1000, točnega števila ne moremo napisati, ker parkrat nismo štoli. Povpročno pride na dneve: prvi petek, sobota in ne- i delja po 1000 obhajil dnevno. Številka Be me- j nja zaradi tega, ker morajo včasih člani straže na pohod, in tako odpade včasih 50 do 80 običajnih sv. obhajil. Do danes imamo !
Vsa
treh
som
letos v župniji nad 33.DM sv. obhajil, šolska mladina opravlja to pobožnost.
Sv. rožni venec se moli, razen v družinah, povsod dnevno. Podpisani prodal med ljudi 40 ducatov molkov, poleg teh so jih kupovali tudi v dveh trgovinah.
Mesce majnik jo bil letos v cerkvi najlepši, kar ljudjo pomnijo. Udeležba pri šmarnicah obilna, ljudje so še doma pri domačem oltarčku ponovili šmnrnično pobožnost, saj je med ljudmi nad 150 izvodov letošnjih »iuiarnic«. Cerkev je bila v maju razkošno ozaljšana « cvetjem.
Posvetitev so jo izvedla v sledečem redu:
V nedeljo, 9. maja, se jo posvetila skupščina III. reda sv. Frančiška.
V nedeljo, 10. maja, jo bil popoldne slo-vosen sprejem v Marijin vrtec, združen s posvetitvijo. Sprejetih jo bilo na novo 18 deklic in 15 dečkov, po večini priseljencev iz vidovske faro.
2.1. maja popoldne je bil sprejem v Marijino družbo. Sprejetih je bilo 19 fantov in 18 deklet. Sledila je posvetitev dokliške in fantovske Marijine družbe.
Spravni dan, 29. maja, je bil praznik, post in dan celodnevnega češčenja Sv. K. T. za vso župnijo. Ljudjo so držali post tudi v tobaku in pijači. Uro češčenja so bilo razdeljene po vaseh in stanovih. Udeležba pri čoščenju jo bila cel dan tako obilna, da šo nikdar tako. Videli smo prihajati možo In fante, ki prej sploh niso hodili v cerkev in ne prejemali sv. zakramentov.
Zjutraj ob pol 7 smo Imeli Bpravno — spokorno procesijo. Zbrali smo se pred cerkvijo in šli v procesiji v sledečem redu: Spredaj je nosil domači župnik križ; poleg njega g. župnn Jakob Kranjc (ki jo molil ves čas rožni venec) in cerkovnik Luka Mivo (ki bc Se nikdar ni udeležil nobene procesijo). Za nami v vrsti: cerkveni ključarji, možjo in fantje (mešano), 150 članov stražo (ostali so šli v zasede za vsak primer), šolska mladina pod vodstvom učiteljstva (dan jo bil pouka prost), žene in doklota (mešano). Teli nismo nič, ves čas smo molili sveti rožni venec; zvonilo ni nič. Udeležba okrog 1100 ljudi.
Procpsija je šla von iz vasi In se vrnila po polju skozi vas v župno corkev, kjer jo bilo najprej čitanje Šmarnic, nato blagoslov
7.	Najsvetejšim in bv. maša, pri kateri jo pola šolska mladina. Med sv. mašo jo bilo skupno sv. obhajilo. Po sv. maši je napravila šolska mladina v šolski sohi malo prisrčno akademijo v proslavo brezm. Srca Marijinega. Med akademijo se je mladina skupno z učiteljstvom posvetila brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Akademijo namo-ravamo ponoviti v dvorani, kadar bo prazna (zdaj je spremenjena v skladišče). Upamo, da bo za binkoštnl praznik, ko bomo imoli slavnost prvega bv. obhajila.
Pri procesiji ni bilo prav nobofloga gledalca, vedenje skrajno resno. Za reveže smo nabrali ta dan 520 lir. če upoštevamo, da jo prebivalstvo naše župnije v skrajni bedi (saj je ena vas — Kožljek — popolnoma porušena, vas Topol izpraznjena, v vseh drugih vasoh pa 'ruševine'in pogorlBča (n Se priseljenci iz vidovske župnije), je prispevek velik, ko smo po večini navezani na podpore od drugod. Toda naši ljudje mirno prenašajo vso gorje, zaupajoč v Božjo In Marijino pomoč.
Spravni dan je zelo blažilno vplival na vso župnijo. Poravnala so se marsikje (ko-
likor je bilo mogoče Izvedeti) stara na-sprotstva, v nekaj slučajih je pomagal podpisani. ljudje so vzeli za res. Ob Btrani jo stala pri vsej pobožnosti samo ona družina v župniji (bivšega župana Medena), ki kar ne more proboleti strašne sramote, ki da jo je napravila Begunjam »bela garda«, ker jo prijola za orožje proti lastnim bratom — komunistom — roparjem.
Za dan posvetitve, 30. mnja, je bila cerkev vsa v vencih, evotju in luči. Posvečenje smo opravili pri obeh sv. mašnh in popoldne pri šmarnični pobožnosti. Ta dan je pela vsa cerkev in molila glasno vsa cerkev posvetitveno molitev. Peli smo pesmi, ki bo bile za ta dan svetovano od odbora prvih sobot.
V spomin na prve sobote in na posvetitev župnijo smo si nabavili nov bel plašč
x Marijino sliko. Družine so al tudi nabavile slike brezm. Srca Marijinega, pred katero so se doma posvetile.
Naša župnija bo v zaupanju na Marijino pomoč Se nadalje vztrajala v pobožnosti prvih petkov in prvih sobot z vedno večjo vnemo. Bogoklotstva ne slišimo zlepa v naši župniji, če se kdo spozabi, mora bežati. K službi božji prihajajo po večini vsi. Zato pa tudi vemo, da naša župnija no bo uničenal
Župni urad Begunje pri Cerknici.
Turk Viktor, župnik.
Kraja, ki ima tako vero, no bo uničila nobena sila. Živel bo v spomin tistih, ki so ga vodili v is n j hujši h dneh, kakor prav pokojni župnik Viktor Turk, ter v spomin bodočemu rodu, da bo hodil po istih stopinjah. Ce bo ta — in pa drugi kraji — praznoval pobožnost prvih sobot tako, kakor so jih praznovale Begunjo — z dejansko, živo voro, vedno pripravljeno na boj ln na poslednjo žrtev — potem bodo vse te pobožnosti rodilo tisti uspeh, ki ga jo slovenski narod tako potreben.
0 potujočih paglavcih, srni begunki in pridnih »čebelicah«
zapečatil z vročo mlado krvjo nekje v gozdovih pri Pijavi gorici. .,
Dragi Jože!
Iz mirnega, po veliko prezgodnjega počitka Te dramijo moje bolestne misli. Žalostne in strte blodijo po neznanih gozdovih in iščejo Tvoj grob. Poslavljam se od Tebe, Jože . . .
Najin dom še borno životari. Sloki jagnjedi bodo še trepetali v poletnih viharjih in tudi gluhi klopotec bo še nabijal med razkošno zorečimi trtami . . . Vse bo še, le Tebe ne . . . Marsikaj bi Ti rad povedal. Da oče in mama, in sestre doma jokajo, da jokam jaz in se ne bom nikoli utolažil, da krvavi Še to in ono ljubeče srce po Tebi.
Kajne, dragi Jože, Tebi je zdaj dobro? Jaz pa bora šel skozi življenje večno nemiren in vendar srečen, da imam pri Bogu Tebe, ki me v stiskah življenja ne boš pozabil, kakor Te ne bom mogel jaz nikoli pozabiti. Žalosten sem ob Tvoji smrti, pa vendar srečen in ponosen, da si umrl kot junak in mučenec za Boga in naš ubogi narod. Priporočam Ti jokajočo mamo in vse nas, ki nam Tvoja smrt trga srce. Ne pozabi nas in počivaj v miru...
O postojanki pri Sv. Urhu se je že mno-Ko slišalo. Ti borci so zagrizeni in dosledni v boju proti našemu komunističnemu sovražniku.
Ta postojanka je bila že znana pod poveljstvom Habiča Ivana, ki je bil vaški straži oče, voditelj in opora. Padel je na Vel. Osolniku v boju s komunisti. Po njegovi zaslugi so bili in so fantje pravi vzor idealnih, do kraja vztrajnih borcev.
Drugi udareo, ki je zadel fante, je bila smrt drugega njihovega poveljnika Dežma-
na, ki je padel po nesrečnem naključju. Z njim so fantje izgubili velikega, tihega, počtonega in nad vse pogumnega voditelja. Ni g-a dneva, da bi se fantje ne spomnili svojega prijatelja — soborca.
Danes vodi domobrance pri Sv. Urhu tretji poveljnik, ki jo prevzol vodstvo na Željo vseh fantov. Ta jo vztrajen in previden poveljnik. Fantje ga ljubijo in mu zaupajo, kakor so ljubili in zAupali prejšnjima dvema. Vsak od domobrancev se zaveda, da jo velik del uspeha v tem, da je vsak discipliniran in zaupa svojemu vodi-tolju.
Ta posadka je imela že mnogo spopadov s komunisti bodisi zunaj na terenu ali v postojanki. Fantje so se vedno borili zagrizeno in odločno.
Njihovo domovanje je vojaško preprosto: močne stene, okna, v njih strelske lino, skromna postelja. To je stanovanje in položaj za borbo. Kljub skromnosti pa so fantje zadovoljni in veseli, saj se dobro zavedajo, za kaj gre. Zvesto, opravljajo svojo službo in izvršujejo povelja svojih predpostavljenih. Ponosni so, da so domobranci in tako služijo narodu in Rogu. Zavedajo se, da jo treba vztrajati do konca, do popolne zrnage in miru. Vsak teh fantov jo izkristaliziran protikomunistični borec, ki ne pozna strahu no kompromisa. Vsak so zaveda, da je to boj med lučjo in temo. Zaupa v svojo puško, bodočnost svojega naroda in Boga. Ti fantje niso pozabili svojih padlih tovarišev. Ti jih krepijo, da bodo vztrajali, in so jim v duhovno podporo.
Tako je objela te fante, stare borce domobranska misel in takih potrebuje naS n*** rod. Njih geslo bodi: biti zvest narodu in Bogu do končal
Nekaj postaj od Ljubljane. Nedelja zvečer. Mrzel jesenski dež prši v obraz in neprijetna megla čedalje tesneje ogrinja v svoj hladni plašč poslopje železniške postaje ter na široko raztreseno in nemo vas pod njim.
Slonim ob zidu kolodvorskega poslopja, Četrt, pol, celo uro v nestrpnem pričakovanju, kdaj bo prisopihal »notranjec« ter povozil tiste dozdevne luči, ki odsevajo no mokrih tračnicah, potem po po kratkem postanku odpeljal spet dalje v noč, proti Ljubljani, od katere sem sc bil tistj dan zjutraj navsezgodaj za hip poslovil, do, zo hip, soj vendar en sam dan ni dosti več.	•
V daljavi odjekne pisk lokomotive, in že zosopiha za bližnjim ovinkom mogočni železni stroj, ko do bi s silo hotel razgnati zoprno meglo in vsoj za tistih nekaj trenutkov, ko bo šel mimo, odgrniti kolodvor.
Na postaji sc zgane, in gruča temnih senc, majhnih in velikih, se zapodi proti vlaku, ki bo zdaj zdaj obstal, ko da bi že omagoval pod težkim bremenom.
Ne samo tistim, ki so dolgo uro in še več čakali na oni železniški postaji, tudi v vlaku se nekomu neznansko mudi, vsoj zdi sc tako. Kolesa težkega železnega stroja sc namreč še niso povsem ustavila, ko se pri tem in onem železniškem vozu že odpro vrata. Človek hi mislil, da se je temu ali onemu potniku na-! zadnje le izpolnilo željo, da je dočakal svojo zadnjo postajo, kjer bo izstopil. Pa ne. Nihče ne izstopi, le troje golih otroških glav se prikaže izza odprtih vrat. Eden izmed teh fantalinov zakriči iz voza no ljudi, ki so se bili z menoj vred zapodili proti vlaku: »Vse nabasano! Ko sardine v škatli. Zadaj je pa še dovolj prostora. Se sedeli boste lahko.«
E, pa kdo bi kaj dal na takšna opozorilo in nasvete, ko pa se nam tako mudi na vlak in bi bil vsak izmed nas prov toko rod zvečer doma, kakor tisti, ki so v vlaku že prej našli prostora, vsaj na hodniku, če že ne v prijetnem kupeju! Fantiček, tisti prebrisani fantalin ni imel sreče. Ni mu uspela> njegova zvijača, s katero, bi nas bil rad poslal knm v zadnji del vlaka zoto, da bi se som s svojimi gologlavimi paglavci lahko sprehajal od enega konca vagona do drugega.
Vstopili smo drug za drugim in brž ugotovili, čeprav nismo posebej ugotavljali, da imajo tisti trije fantiči, ki si svoj nos brišejo še kar v rokav, le nekoliko več prostora, kakor pa »sardine v škatlic . . . Res do so vrata železniškega voza precej močno zaborikodirali z vrečami in nahrbtniki, a ves ostali hodnik je bil skoraj povsem prazen in se nos je vanj lahko zgnetla skoraj polovica vseh, kar nas je na tisti postaji vstopilo.
Vsak pa se je seveda prej, preden je našel svoj miren kotiček na hodniku, spodtaknil ob nastavljene vreče in nahrbtnike pri vratih, menda tistim smrkovccm v zabavo. Ti presneti pobalini ti, kako si znajo pomagati, da bi čim udobneje potovali in potem na ljubljanski postaji lahko čimprej poskakali z vlako in se prerinili mimo corinikov. Se glede udobnega potovonjo bi rodi uživali prednost pred drugimi, kakor imojo prednost že v tem, da jim za potovanje ni -treba nobenih osebnih izkaznic in potniških dovoljenj, čc niso stari še petnajst let.
Že se zgane vlak in dolgega čakanja na postaji je nazadnje le konec. Naslanjam se na vrata zatemnjenega kupeja, na vrata brez kljuke. Tujec sem med tujci, in moram, rad ali nerad, poslušati vse mogoče razgovore na levi, na desni in brenčanje zadaj za hrbtom, v kupeju.
► Na levi modrujeta, oziroma se gresta visoke politike odrosla moška. Enemu izmed njiju — govorica ga je izdajala, da je doma nekje s Primorskega — ne gre v glavo, kaj vendar počenjamo, oziroma smo počenjali mi Kranjci, da se zdoj toko pobijamo med seboj. Moram reči, d aje mož govoril zelo pametno, in če bi vsak tako mislil ko on, bi no Kranjskem gotovo ne bilo takšnega prelivanja krvi, kakor je tako. Rod bi se bil vtaknil še jaz v njun pogovor in skušal po svojih močeh dopovedati, znkoj »Kranjci zdaj takšne stvari počenjamo«. A brž sem videl, da mož sam predobro ve, kako je prišlo do tako strahotnih reči pri nas na Slo-
venskem, torej ne samo na Kranjskem, temveč tudi na Primorskem, če je kaj razlike med prvimi in drugimi, potem je pač edino v tem, koga je oziroma koga bo prej pamet srečala. Dobro bi bilo, če bi vse hkrati in čimprej.
Nekako tako je razgovor med tistima dvema gospodoma tudi res izzvenel, in reči moram, da sem bil takoj nekoliko boljše volje in sem na svojo osamelost in na cigareto kor nekom pozabil.
Na drugo uho po sem vlekel čisto drugačen, o tudi dokaj nenavaden razgovor, razgovor o •— srnjaku. Res, o srnjaku. Čisto pravem gozdnem srnjaku, čeprav bi človek mislil, da zdaj zunaj sploh ni nikjer več nobene divjadi, zlasti ne tako plahe in nežne, kakor je ljuba srna. Da, mislil bi, da so vso prepodili ljudje, ki so sami sklenili postati ne samo divjačine, temveč celo zverine .. .
Kmečka žena, ki so ji zadnji viharni dogodki po naši deželi očividno še globlje zarezali brazde v njena izsušena lica in ji še bolj zgubali kožo na njenih koščenih rokah, je pripovedovala ^ čudno, za sedanje čase še desetkrat bolj čudno zgodbo o dveh srnah, o stari in mladiču. Se pred nedavnim so ju imeli pri njih doma, nekje v cerkniškem kotu slovenske zemlje. V vas pa so nekega dne pridivjali tolovaji s hribov, vse pokradli in izropali ter med drugim obsodili na smrt tudi tisto staro srno, ker jim je pač morala pečenka le prehudo dišati. Mladi so prizanesli ter jo pustili pri življenju, seveda ne iz usmiljenja do uboge živalice, temveč zato, ker je bilo — »predrobnih kosti«. In ko so tisti tolovaji naslednji dan spet odšli, je ona kmečka žena sklenila odpeljati mlado srnico s seboj v Ljubljano. Med begunci, ki so ostali brez doma in dobrih ljudi, je romalo z vlakom v Ljubljano tudi mlado srnica, ki sc je je usmilila staro kmečka ženo. In ta žena je pripovedovala, da srnico ne misli v Ljubljani prodotj, temveč da jo namerava podariti, če bo le našla koga, ki bi imel za to primeren vrt. Takšna živalica mora imeti ne samo hrane, poč pa tudi prostora, da se naskače, nekoliko več svobode vsaj v zagrajenem vrtu.
Mislil sem si: o, pač, v Ljubljani ne bo težko najti primernega vrta za to živolico, bolj težko pa takšnega novega njenega gospodarja, ki bi jo imel vsoj polovico tako rad, kakor jo jo je imela tista kmečka žena, ki je dala zgraditi celo posebno gajbico, da bi v njej srnica potovala v Ljubljano, na varno, k dobrim ljudem, če jih je tam tudi kaj. Kako je zdaj s tisto, pred človeškimi zverinami preplašeno živalco, res ne vem, in če bom tisto kmečko ženo Še kdaj srečal, jo bora gotovo vprušal in vara povedal. . .
In potem še razgovor zo mojim hrbtom, zo tistimi zapahnjenimi vrati hrez kljuke. Tu pa nisem mogel razločiti nobene besede. Zazdelo se mi jo le, kakor da sem nastavil uho na čebelji panj, v katerega so si drobne čebelice od vseh vetrov nanosile strdi za zimo. Da, Čebelice, tudi to so neke vrste čebelice, ki so šle tisto jutro ali pa že pred nekoj dnevi ven na pašo. Nabrale so si »strdi«, morda tudi nekaj ajdove, skoraj pa bi si upal staviti, da pšenične, ržene, koruzne ali pa vsaj krompirjeve ... Saj bo zima huda, morda še hujšo, kakor je bila prejšnja, in bogve čc bo gospodarju prišlo na misel, da je bila jesen slaba in da si te naše čebelice pri vsej svoji pridnosti niso mogle nanositi toliko hrane, da bi lahko brez gospodarjeve pomoči zdržale vso zimo do pomladi.
Biii^iiiitnittiiiiiBiiuiiniiiiinii[[||giiW||i;iiin^^iw^itiBW>Hiiiiw^i|giiHBg|{|iiiwii||||i>iiiig||)iwHi[||
Za novo leto,
za god. za nagrado, za vsako priliko je najlepše darilo*
Quo vadiš
Roman v slikah I
Dobite ga t uredništva »Slovenskega doma«.
Slike o Grčaricah, poslednji postaji na poti prcnekatereca slovenskega Junaka, ki Je padci pod kroglami In noži »osvoboditeljeve - med njimi begunjske*« Jnpnlka Viktorja Turka perkev od mnaj ln od znotraj, spomin na JunaJkj boj slo venskih nacionalistov g komunisti ln italijansko cesarsko vojsko, poruSene ln požgane kmečke Uoma61J\
Pismu
nam in vam
Gospod uredniki
Pred nekaj tedni smo brali v sSloven-skem domu aktualen predlog notranjskega župana za bodočo obnovitev naših vasi in domov. Razmišljali smo te predloge in smo prišli do nekaterih dopolnitev, to pa posebno zato, ker so se medlem zaradi novega razvoja dogodkov pojavila nova vprašanja.
Komunisti so izgnali mnogo naših družin na predlog tereneev. To priznavajo sami. Pognali so jih brez vsega in se polastili njihovega premoženja. Zato naj se, ko pride čas, tudi terencem zapleni vse premoženje in povrne tem, ki zdaj trpe škodo. Hiše tereneev naj postanejo last tistih, ki so jim partizani že požgali domove oziroma groze, da jih Se bodo. Za to naj skrbi Pre-selitveni odbor, ki ga je dobro zamislil notranjski župan.
Imam pa tudi predlog, ki bi se dal takoj izpeljati. Koliko ljubljanskih smrkavcev hodi po naših vaseh in gozdovih in živi od tega, kar so pustili nesrečni begunci, ki brez vsega zmrzujejo po ljubljanskih ulieah. Mi se vam zdi pravično, da svojci ljubljanskih razbojnikov žive 'mirno v svojih udobnih stanovanjih in se posmehujejo nesreči delavnih kmečkih ljudit Ce njihovi sinčki in hčerkice žive v lepih, zapuščenih domovih — v kolikor Se niso'požgani — in žive od njihovih žuljev, ali ne bi bilo pravično, da bi ti ubogi pregnanci zasedli njihove udobne sobeJ Saj so itak prazne; zdaj pa se stiskajo po raznih šolah, da skupno revščino še bolj bridko občutijo. Pa naj se svojci banditov tudi nekoliko stisnejo in se privadijo skupnemu življenju v »hodočem raju,. Ti voluharčki imajo gotovo tudi kaj zaloge za naše IJudiTI
Pravica zahteva:	C e trpe
družine( ki so poštene, naj trpe tudi družine, ki so vzgojile razbojnike!
D e j a n j a naj pokažejo začetek novega reda!
Spoštovani gospod uredniki Kaši moški so se že ponovno izjavili v časopisih proti rabi za nase mišljenje tujega in priskutnega nazivr. »milostljiva,, a brez uspeha. Ali dovolile sz megi kot ženi nekaj besedi o tem J Dava J je žena in čast njim, ki načeloma in dosledno odklanjajo la naziv, mnogo je pa še vedno takih, ki ga rade. slišijo, in žal tudi takih, ki naravnost zahtevajo, da jih nazivom) tako. O teli zadnjih nekaj značilnih primerne:
N ovoporočenea, oba revnih, kmetskih staršev. Ona, preprosto in neizobraženo dekle, je Imela dovolj podjetnosti, da si je prihranila lepo vsotico. On je bil brez beliča, a imel je doktorat' v žepu. Oba sta bila zelo ponosna na to, kar sta poslala, zlasti ona, ko je postala čez noč »tnilostlji-vat. In da bi vcepila to mnenje o sebi tudi drugim, je pričela pri služkinji, ko je zahtevala od nje, da jo imenuje pri vsakem nagovoru »milostljivo,, njega pa .»gospoda doktorja«. Postala je poosebeljena »finesa, in v svoji pretiranosti že kar neznosna. Nobena reč ni bila več zanjo 'dovolj dobra in sama ni vedela več, kaj bi prav za prav rada. Služkinje so se pričele menjavati kot pomladno vreme, trgovci so se križali, kadar j c milostljiva izbirala pri njih blago in šivilje so pri »probali, padale v nezavest.
Danes, po nekaj letih, ima ta milostljiva razkošno stanovanje natrpano s preprogami in umetninami, ima toalete, briljante, per-zijanski kožuh, ima moža doktdrja. Nima pa prijetnega doma, nima ljubečega moža in nima nobenega prijatelja ali prijateljipe. Napačen ponos in napuh jo še vedno priganjata. da nosi glavo pretirano pokonci
Uredba o potrošnji tobaka
6of pokrajinske uprave odreja:
Cl. 1. RočenSi a 1. januarjem 1944 se tobak in tobačni izdelki vseh vrst ne smejo prodajati ali oddajati za potrošnjo občinstvu brez nakaznice, predpisane s to uredbo. — Moški, mlajši od 18 let in ionsko, mlajše od 22 let in starejše od 95 lot, nimajo pravice do nakaznice.
Cl. 2. Na po en odrezek nakaznice se tobačni Izdelki labko nabavijo v količini, ki jo občasno določi Sef pokrajin, uprave.
Cl. 3. Nakaznica je poimensko označena, ni prcnosnu in je veljavna samo z Izpolnjeno glavo. Koristiti se more saino v času veljavnosti, tako da prodajaleo sara odreže ustrezni odrezek. — Potvorba, ali zloraba nakazhice se kaznuje po tej uredbi.
Cl. 4. Nakaznice Izdajajo občinski preskrbovalni uradi. — Za razdeljevanje, uporabo in vračanje nakaznic veljajo predpisi o živilskih naakznicah (Službeni list št. 76-35 iz 1. 1942). — Prvo nakaznico prejmojo potrošniki samo, če so pri občinskem preskrbovalnem uradu vložili prijavo z navedbo rojstnih podatkov.
Cl. 5. (llavni založniki smejo izvrševati naročila trafikam samo po odredbah uprave državnih monopolov.
Cl. 6. Prestopke določil te naredbe kaznuje redno sodišče a kaznijo strogega zapora do 5 let In z denarno kaznijo do 300 tisoč lir. — Poleg kazni sme sodišče izreči tudi zasego blaga ln odvzeti pravico do prodaje tobaka za določen čas ali za vedno. — Pogojne kazoi se ne morejo izrokati. — Postopek je pospešen.
Cl. 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu.
Prezident: div. gen. Rupnik, s. r.
HALI OGLASI
POSODO IZ TRDEGA IN MEHKEGA LESA
a kisanje repe in za nusolitev mesa dobite pri JOSFODARSKl ZVEZI, UJciweisova cesta št. 29.
BREZOVE METLE, DRtAJE ZA OMELA
itd. dobite pri iOSPODARSKI ZVEZI, Bleiweisova cesta št. 29.
kot našopirjen puran, v srcu pa je nezadovoljna in nesrečna žena. 6e vedno se ne zaveda, da se spoštovanje in ljubezen ne po-deujeta, niti ju ni mogoče kupiti z denarjem, pač pa ju mora vsak sam zaslužiti in si jo priboriti ped za pedjo.
Drug tak primer je lastnica nekega tukajšnjega »salona*, ki zahteva od svojih uslužbenk za svoje stranke in predvsem tudi zase naziv »milostljiva«. Sicer je izobražena ženska, a nima nikakršne srčne omike. Bila sem sama priča, kako se je za malenkost prav prostaško zadirala nad svojimi uslužbenkami. Njena obrt je tudi v teh časih zelo donosna in ima žena denar. Tudi sedaj si Še vedno privošči vse, kar ji te srce poželi, od razkošij, zabav in novodobnih novotarij, pa do vsakovrstnih poslastic, zrezkov in zanjo posebej pečenega finega belega kruha. Toda za svoje uslužbenke ta ženska nima nikoli denarja za njihove plače ob koncu meseca. Vedno jih plačuje ločeno in v obrokih, ti obroki pa se vlečejo do prihodnjega meseca. Ob koncu leta se vsak gospodar spomni svojih uslužbencev po svojih močeh poleg redne plače s kakršno koli nagrado, ali vsaj toplo besedo in priznanjem. Naša milostljiva se je pač spomnila na starega
leta dan svojih prijateljev in prijateljicf ko jim je razposlala darila, buteljke vina in drugo, na svoje uslužbenke je pa docela pozabila, so j se jih ni spomnila niti z golo plačo niti s prijazno besedo. Na »trinajsto plačo* pa si veda zaman čakajo. In ljudje blagrujejo te uslužbenke, saj morajo imeti nebesa pri takem šefu, milostljiva je vendar tako dobra. Tujim ljudem daje za male usluge visoko napitnino in po cvetličarnah in trgovinah jo poznajo, ko kupuje šopke in darila in jih okrog raznaša.
Zaničujem iz dna srca take in podobne ženske, katerih marsikakšna je po svojem premoženju oz. položaju moža »milostljiva gospa zdravnikova, ravnateljeva, svetnikova* itd., v resnici je pa navaden »zmaj* in strah vse svoje bližnje okolice. Nasprotno pa spoštujem in visoko cenim one ženske, ki so se iz malega povzpele visoko, a se niso prevzele in se ne sramujejo tega, ki so ostale še vedno preproste in naravne, ki se zavedajo poleg svojih pravic tudi dolžnosti do svojega bližnjega in vidijo tudi v podrejene m človeku.
Naš narod ima zdrav čut pri tem, ko uporablja naziv »milostljiva* običajno v posmehljivem pomenau besede za domišljavo,
prevzetno in leno žensko. In katera ženska naj bi bila »gospa* in katera »milostljiva*f Prav ima oni starejši gospod, ki je dejol, da se gospa neha in milostljiva pričenja tam, kjer se pamet in vljudnost nehata pri-Čno pa se prismodarija, napuh in hinavščina jare gospode, in da ga vedno v črevesju zavije, kadar koli kje sliši: Moj poklon mi-lostljiva, poljubljam roke milostljiva/«
Tfirej, drage žene, proč s tem grdim priskutnim nazivom, ki ye gre našim možem in sinovom prav nič rad z jezika, še manj pa od srca! Za ženo, ki je spoštovanja vredna, najde človek že sam brez tega nehroi načinov, da ji izkaže svoje spoštovanjem me pa glejmo, da se bomo tudi izkazale vredne tega. — K. A/.
Spoštovani gospod urednik!
Nedavno sem bila priča zanimivemu razgovoru, ki jasno dokazuje, da je ponekod pri nas živeža še na pretek.
V Mostah je bilo. Pred kemično tovarno sta se srečala krepak kmečki možak srednjih let, nekje is Tomišlja doma. in dekle iz ljubljanske okolice. Oba sta pripeljala v to-
varno sončnične ter bučne peške v zamenja* vo za olje. Dekle je pravkar natovarjalo na voz vreče s tropinami od pečk, češ da jih porabi doma kot krmilo za prašiče, tako je namreč povedala možu, na vprašanje, čemu ji bo to Možakar pa ji na to pojasnilo odvrne, da on tega sploh ne rabi, ker ima doma dovolj turščice. Dekle ga z velikiih zanimanjem vpraša, Če pridela kaj dosti turščice. »No ja, kakih petdeset mernikov je imam še neorobkane, drugo sem pa Že spravil; takole okrog sto mernikov jo menda bo,m je odgovoril mož. Dekle se začudi in boječe vpraša, če bi jo morda kaj prodal. Spomnila se je pri tem na mnoge znane ljubljanske družine, ki bi jim rada pomagala. Mož pa ji že med vprašanjem pade v besedo, da ne more in ne more prodati prav nič, ker rabi vse za — svoje konje in prašiče.
Kaj pravite, gospod urednik, ali ni to v teh težkih časih greh, velik greh, krmiti konje in prašiče s turščico, ko ljudje irpe tolikšno pomanjkanje£ Ali ne bi bilo dobro, da bi v tak primer, ki gotovo ni osamljen, posegli in takim ljudem, ki so brez slehernega socialnega čuta, na kak način dopovedali, da smo ljudje vendarle nekaj več ko živali7
Hilli politika pred sto loti, danes - in pri nas
Leto 1844 je izšel roman »Coningsbey«, napisal ga je Bonjamin Disraeli, poznejši lord Ileaconsfield, uglcdon politik, prvi Jud, ki je zasedel mesto ministrskega predsednika v britanskem imporiju. Zgodovinar Spa-mer ga označuje za pobornika svetovno nadvlade Judov kot izvoljcnegn naroda. Poznejši zgodovinarji pa kot moža, ki jo postavil čvrste temelje nngloško-judovski politiki na svotu. Proučevalci judovskega vprašanja pravijo, da vodijo judovsko politiko za osvojitev sveta še zdaj po njegovih smernicah (pa tudi te smernico niso bile takrat nove).
Roman, ki ga je napisal Disraeli o judovstvu. ni navadno pripovednlško delo, kak Karl May, temveč načelna obravnava judovskega vprašanja, njegovih ciljev, načrtov in načinov.
Glavna oseba v romanu Je Jnd Sidonln.
Sidonia jo pristaš vladanja močne roke In nad mnogimi državami. Kdor se upre judovski volji, zapade — sodbi. Za nemirov na španskom polotoku jo zaslužil Sidonia kot vojni dobavitolj — za obe vojskujoči Be stranki — ogromno premoženje.
Po sklonjenem miru se je v pričakovanju velikih finančnih poslov v Evropi in zavedajoč so svojih sposobnosti na tem področju tor raznih zvez s tujino odločil, izseliti se v Anglijo. Sodeloval je z vsem svojim imetjem pri waterloojskem posojilu, kjor jo znova zaslužil ogromno premoženjo in postal tako eden največjlh kapitalistov v Evropi.
Ze v Španiji je Sidonia videl, da bo Evropa. izčrpana od dolgotrajnih (napoloonskih) vojnah potrebovala kapitala, da vpostavi redno gospodarstvo. Sedaj je žel Badove svoje bistroumnosti in daljnovidnosti. Evropa je potrebovala denarja in Sidonia je posojal: Franclji, Avstriji, Rusiji, Prusiji ...
V takom položaju je postal kmalu ena najpomembnejših osebnosti v Evropi. Razpredel je svoje mreže ln nameščal po prestolnicah svoje brate, sorodnike in ljudi, ki jim je mogel zaupati denarne In razne zaupno posle. Tako postane gospodar, ki obvlada svetovni denarni trg, in s tom tudi vse drugo.
No samo v vrhovih, med ministri, poslanci, v parlamentih, tudi v podzemlju ima Sidonia svoje znance, sodelavce in zveze. Mnogo je potoval po svetu, Izvrtal vse skriv-
nosti politiko, ter sc vrnil domov z ogromnim znanjem tor skušnjami, prost vsake sentimentalnosti ali čustev. Ni pa pustolovca v Evropi, s katerim ne bi bil navezal skrivnih stikov. Noben državni minister nima takih zvez z skrivnimi agenti ter političnimi špijoni kakor on. V stikih je z vsem zvitim izmečkom človeške družbe. Seznam njegovih znancev med Armenci, Grki, Tatari, Cigani, potujočimi Poljaki (Judit) in Car-bonari — osvotluje podzemske sile, o katerih ve človeštvo tako malo, ki pa imajo dejansko tolik vpliv na razvoj dogodkov ...
Sidonia se zabava, ko primerja skrivne silo, ki usmerjajo razvoj dogodkov, 7. onimi dejstvi, ki prihajajo v javnost. Zato popolno ravnodušno bere poročila o vojnah, revolucijah, o želji po miru, in oživi samo, kadar potrebujejo knezi denar. Takrat vo, da so države v zadregi in da Be začenja zanj posel. Dobesedno pravi:
»Nikdar ne boste videli v Evropi veli-koga duhovnega gibanja, pri katerem ne bi bili v voliki meri udeleženi tudi Judje. Skrivnostna ruska diplomacija, ki vznorair-ja Zahodno Evropo, je organizirana in deloma vodena po Judih. Mogočni prevrat, ki se pripravlja in ki bo postal dejansko druga iti večja reformacija ter o katerem vedo Angleži tako malo — se razvija v celoti pod vodstvom Judov...
, Vidite, svet vladajo povsem druge osebnosti, kakor mislijo oni, ki ne stojijo tudi ta kulisami.«
O tem romanu Disraenla piše Henry Ford (avtomobilski tovarnar): »Disraeli razkriva v njem cilj, načrt in metode judovstva za dosego svetovne nadvlade nad vsemi narodi:
Posojati denar obema vojskujočima se stranknma ... Sodelovati pri mirovnih pogajanjih ter zapletati stvari... Potom posojati denar za popravilo nastale škode, tisti denar, ki si ga je bil prej zaslužil pri vojnih dobavah . .. Posojati denar na oderuške obresti — vladarjem, ministrom, gospodarskim ustanovam — da so zapletojo v odvisnost. , Omrežiti ministre z špijoni, izzivači, plačanimi agenti, poslanci. — Na drugi strani pa dolnti v zvezi s podzemljem, z Izmečkom človeške družbe.
2e leta 1843. je napovedal revolucijo v Nemčiji, pot let pozneje je Izbruhnila.
Disraeli je govoril odkrito, upal sl je z rosnico na dan, kakor bi bil prepričan, da bodo načrti judovstva zmagali. Za ves neju-dovski svet bi moral biti ta koruk resen opomin.«
Ford navaja v svojem delu (»Mednarodni Jud«) vsebino tega romana zato, da dokažo, da so že davno prej bili načrti judovstva zn osvojitev sveta in da jim je Disraeli dal le obliko v navedenem romanu, dočim so tako zvani »Sionski zapisniki« (iz leta 1897) nova metoda judovstva za dosego svetovne nadvlade.
*
Z železno doslednostjo sc Izvaja ta judovski načrt, korak za korakom: Vedno več imetja prehaja v judovske roke, vedno več držav je od Judov popolnoma odvisnih, vedno več je pomagačov, kakor n. pr. poslušni ministri, framasonske lože, in vodno bolj se razkraja drnžba sama.
»Sionski zapisniki« napovedujejo »udarce« po Rusiji s kitajskimi ali japonskimi kanoni, padce carja itd. — Leta 1903 jo napadla Japonska Rusijo, denar je posodil Japonski ameriški bankir Jud Jakob Schiff. Rusko ujetnike so podučovnll v revolucionarnih nnukih ter jih pošiljali v Rusijo — delat rovolucljo (1905), ki se je pa ponesrečila.
Kor ni šlo tedaj, so poskusili zaplesti Rusijo v drogo vojno (prvo svetovno), ki naj bi pripravila pot revoluciji. Ples se je začel z umorom avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, čigar smrt jo Bkloni-lo prostozidarstvo že 1. 1912. Ruski car se jo hranil vojne, a zmagal je Izvolskl — frn-mazon, ki se je hvalil, da jo svetovna vojna njogovo delo.
Ko je Rusija storila svojo dolžnost, so jo pustili na cedilu in jo dodobra razkrojili z delom revolucionarjev, ki so jih poslali z navodili, denarjem ter izdelanimi načrti — iz New Torka. Finansirali so to »podjetje« Judje — z vseh delov Bveta (Amerike, Francije, Nemčije itd.). In Rusija je postala »svobodna« tako, da je bilo v vladi 8 odstotkov Judov, in sicer 68 odstotkov Judov it New Yorka.
Ko se je pričel Balkan pomirjevati (zbližan je mod jugoslovanskim kraljem Aleksan-
drom in bolgarskim kraljem Borisom) so že sklenile lože (Gronoble), da je treta »likvidirati balkansko dinastije, ker so reakcionarni ostanki preteklih časov«. Nekaj mesecev za tem jo bil kralj Aleksander v Marseju umorjen. Za atentatorjem, ki so gn sloer ubili, je bilu vsaka sled zabrisana, amater, ki je dogodek po naključju filmal, je bil zastrupi Ijen, film je izginil .policija ni vzela prstnih odtisov ... itd.
Tako so izginili In bili »likvidirani« razni vladarji, ministri, vplivni ljudje. Na površju 90 sc prikazali ljudje, ki jih je priporočila nevidna, skrita sila — framazonsko lože. Njeni zaupniki in eksponenti so bili po vseh dvorih sveta, vso informacije o mednarodni politiki so stekajo v njihovi centrali, od koder izhajajo potem navodila in sklepi, ki se morajo izvesti — po zaupnikih ali vladnih ustanovah, ki so le lutka v rokah masonov. Tako jo poučeval Sidonia mladega Coningss lioy-a: »Vidite, Bvot vladajo povBom druge osebnosti, kakor mislijo oni, ki no stojijo tudi za kulisami«.
Stari, šolani, pa izkušeni diplomati, si belijo glave, kako bi zasledili načrte teh skrivi nih sil — centrale framazonstva. In so trudijo, da bi pravilno ločili diplomatske laži in prevare od dejanske resnice. Brez pozna« vanja toh načrtov tava diplomacija v temi.
Samo pri nas je vse jasno, visoka poli« tika in strategija sta tu doma, knkor pri starogorških pastirjih poznnvanle Homerja. Velik narod, kakor smo, hodimo lahko pomagat drugim z nasveti in dejanji.
Mosto politiko lastnih koristi vodimo čisto — judovsko politiko: Čim več se poruši in uniči, več bo treba posojila za obnavljanje vsega. In vsako večje posojilo na vknjižbo, naj gn dobi kmet ali narod, — prinaša obresti, mnogokrat pa šo cel grunt povrhu. In za vse skupaj so dali nekaj malega napitnine skuplnlol ljudi pod vodstvom svojega človeka — Juda Baeblerja.
JEDRNE BUČE
za krmo dobile v MAISTROVI ULICI It. 10.
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE
želi vsem svojim cenj. odjemalcem piva, kvasa in špirita
SREČNO NOVO LETO!
Esta fcjrimsa 301
»Dostojanstvo in veličanstvo našega carstva postavlja zahtevo, da slično, kakor smo z božjo pomočjo zatrli roparstvo barbarov, tudi pred notranjimi zli vzdržimo za vedno pridobljeni mir. .
Ako bi poznala kruta lakomnost, ki človeškemu rodu brezobzirno povzroča podraže-vnnjc potrebščin za življenje, ne morda ▼ obdobjih let, mesecev, dni, marveč tako rekoč vsako	uro in vsak hip, vsaj	nekaj poštenega
smisla	za	mero	(odrnževanja),	bi nič ne rekli;
zlasti	bi	tudi	nič ne rekli,	ako bi splošni
gospodarski pogoji mogli požrešnost odpraviti.
Toda pohlep po imetju bližnjega se ustavlja šele na mejah mogočnega in zato ni več mogoče ostati pri življenju ljudem, Hranim v skrajno bedo, ter je posihmal nastopila za nas, ki smo očetje človeštva, dolžnost, da s svojo uvidevnostjo dosežemo, česar smo od človečunstva zaman pričakovali.
Pozno prihaja to naše dejanje iz razloga, ker smo odlugali zdravilo v upanju, da se bodo krivci poboljšali, toda pokazalo se je, da naše zmernosti toliko let niso hoteli upoštevati.
Kdo zares je tako trdega srca in brez človekoljubja, da ne bi vedel ali občutil, da se je pri prodajah in trgovskih poslih na dnevnih	trgih	razuzdanost v	cenah povzpela
tako visoko, da nebrzdnne pohlepnosti teh tatov ni mogla omiliti niti obilnost letin? Taki ljudje bi hoteli izkoristiti še zvezde. Hudujejo se celo nad dežjem, ki dajo upanje za dobre žetve, ker smatrajo za lastno oškodovanje ono obilico, ki jo milostno naklanja nebo.
Drugi zopet Škodujejo javnemu blagru s tem, da zmanjšujejo setve, tretji zopet vplivajo na trge. Ljubezen do človeštva nas navoja, da zavremo to njihovo požrešnost in da obrazložimo vzroke, ki so izčrpali našo dolgo potrpežljivost.
Smatramo za potrebno, dn določimo ne morda cene življenjskim potrebščinam, marveč njihovo skrajno nnjvišjo mero, da tako zavremo pohlepnost. Naša volja je torej, naj nikjer v državi ne bodo prekoračeno cene, zapisane v nadaljnjem seznamu, ne dn bi seveda hoteli zabrnniti še nižje cene tam, kjer je dovolj blaga. Hočemo, da tudi v primerih, ko mora biti Živež prevažan, na nobenem kraju ne smejo biti cene višje od onih, ki jih določujemo.
V spoznanju, da je človeška narova taka, da prostovoljno le poredko hoče delati dobro, in videč, da je bil strah vedno najboljši učitelj za izpolnjevanje dolžnosti, odločamo, noj bodo kršilci tega pravilnika kaznovani s smrtjo. To določbo naj se ne smatra za kruto, kajti suj je vendar vsakomur lahko izogniti sc posledicam s tem, da spoštuje postavo in se po njej ravna.
Ista kazen naj zadene tudi one, ki v želji kupiti podraženo blago, privolijo v prodnjul-čevo lakomnost, knkor tudi onega, ki bi odtegnil za preživljanje potrebno blago potrošnji.«
Kdo jc izdal ta pametni, utemeljeni in pravični odlok?
Rimski cesar Dioklecijan leta 301. po Kr., torej pred 1642 leti! Pa bi ga vendar lahko nespremenjenega razglasili in uveljhvili tudi danes. Potreba ni nič manjša in pohlep ni nič manj nebrzdan in nič manj umazan. Poldrug tisoč let staro zdravilo, pa bi bilo še done.* re* učinkovito!	4
S. S. V A N D I N E :
dosedanja vsebina:
Po veseli domači zabavi pri Stnm-movih se gre vsa družba, razen gostitelja Rudolfa Stamma, kopat v bližnje umetno jezerce na Stammo-vem posestvu. Prvi skoči v vodo Montague, zaročcnec Stamoiove sestre Bc-rcnike, in ga ni več iz vode. Lelami, hišni prijatelj Stommovih, obvesti o tein čudnem dogodku policijo, ki takoj začne s preiskavo.
Pri zasliševanju na Stammovem domu osumi Leland igralko Stcele, ta pa njega, češ da je verjetno on spravil Montagueja s poti, ker je bi! tudi sam zaljubljen v Bereniko. Hišnik Trainor potrdi, da se Stamm zaradi prebude pijanosti ni šel kopat in da zato ne more biti kriv Mon-taguejevega izginotja. Stamm. ki mu očividno ni preveč žal Mantagueja, kakor tudi drugim ne, razen Bere-niki, pove, da bi sc bil raje iznebil svojega finančnega svetovalca Greefn, ki da mu že dolgo greni življenje. Vražjevcrna Stammova mati Matilda je prepričana, da je Montagueja ugrabil v jezeru zmaj, stari zaščitnik Staminove hiše, ki je umoril že več njenih sovražnikov. Njegovo truplo da je odnesel iz jezera in ga nekje skril. Grcef meni, da je Mon-tague pri svojem skoku v jezero z glavo priletel ob tla in so ubil, ali pa ga je zgrabil krč, da je utonil.
V hudi slutnji, da bo Greej 6kušal zvaliti su mna Stamma, ta prihiti iz svoje sobe in kar naravnost obdolži Groefa, da je kriv Montaguejeve smrti. Po Lelandovem mnenju sta si Grcef in Stamm skočila v lase najbrž zaradi kakšnega denarnega vprašanja.
Naslednje jutro se načelnik policijske okrožne uprave, Markham, in njegov prijatelj Vauce vrneta k Stammovim, kjer jima polic, narednik poroča, da se čez noč ni zgodilo nič posebnega, le Leland in Bcrc-nika da sta imela po zajtrku dolg razgovor. Stamm se skuša opravičiti, ker sc je bil ponoči tako silovito razjezil nud Greefom, in je pripravljen voditi policijsko komisijo k jezercu, iz katerega je bila voda žo skoraj čisto odtekla. Izpustili so jo iz njega na Vancejevo željo, du bi se prepričali, če v njem res ni trupla, kakor je odločno zatrjevala Stammova mati Matilda. Stamm sam pa zatrjuje, da je Montaguejevo smrt treba pripisovati nesrečnemu naključju. Montaguo da je z glavo treščil ob dno in utonil in bodo njegovo truplo zatrdno našli kje na jezerskem dnu. A tudi ko Je voda povsem odtekla, ni bilo za truplom ne duha ne sluha.
VIII. poglavje. Skrivnostne stopinje.
Nedelja, 12. avg., ob 11.30.
Izid naSega Iskanja je bil tako presenetljiv in nepričakovan, da nekaj minut ni nihče spregovoril besede. Pogledal sem Markhama: Njegov obraz jo bil ves nagr-ba učen in zbegan. In zazdelo se mi je, da vidim v njegovih očeh plaho osupljenje, ko da bi začutil učinek neznanih sil. Heath je notrpno žvečil cigaro, kakor jo imel navado vselej, kadar jo bil položaj zamotan, in videti je bilo na njem, da je pripravljen tudi na najodločnejše korake. Stamm je debelo zijal v zapornico, pod katero je bila odtekla zadnja kaplja vodo, in je stal okamenel, ko da bi glodal strahotno prikazen. Vanče je bil videti žo najbolj miren od vseh: njegove obrvi so bilo nalahno pri-vzdignjene, v njegovih sivih in hladnih očoh p« jo bil njomu lastni izraz nevernosti. Kahol nasmeh zadovoljstva se je poigraval na njegovih ustnicah, na drugi strani pa se jo iz vsega njegovega vedenja jasno videlo, da je bil pričakoval, da Monta-guejevega trupla ne bo.
Stamm je spregovoril prvi:
»Kakšen vrag pa je to!« j0 pogodrnjal. »Neverjetnol Nemogočel«
Začel je nestrpno brskati po žepu svoje Športne srajce ter prinesel iz žepa kratko ia tomno cigareto, ki jo je s težavo prižgal.
Vanče je komaj vidno zmajal z rameni in tudi on začel stikati po žepih za cigareto.
•Častna beseda,« je pomrmral, »da bo iskanje stopinj zdaj dokaj zanimivejše ko Prej. ni res, gospod naredniki«
Ileath ga je postrani pogledal.
»Da in ne ... Kaj pa b to skalo, ki je padla v jezerol Morda je pa truplo P01* njo J«
Vanoe je zmajal z glavo.
»Ne, gospod narednik. rioskev te ogromne skale, ki se je zapičila v jezersko blato, bo Široka približno Štirideset centimetrov. Pod njo torej no more biti skrito celo člo yoško truplo.«
Stamm gl je vzel cigareto iz ust ln se jobrnil k Vanceju:
»Cisto prav imate,« je pripomnil. »Vaš Pomislek mi ni sicer preveč všeč, toda dej ■tvo jo, da je jezersko dno pretrdo, da bi kakšna skala mogla zabiti vanj človeško telo.«	iem je ge enkrat poglodal proti
nasipu. »Poiskati moramo kakšno drugo razlago,	bi upravičevala izginotje Mon-
taguojevega trupla.«
Hcath je bil videti nezadovoljen ln nemiren.
»Pa dobro,« je pogodrnjal čez nekaj časa ln se pri tom obrnil k Vanceju. »Toda preteklo noč tu ni bilo nobenih stopinj,, vsaj midva z Snitkinom jih nisva našla.«
»Poglejmo že enkrat,« je predlagal Vanče. »Umestno bi bilo poklicati Snitkina. Olajšal nain bo delo.«
Heath se je brez besede obrnil ter odhitel po tlakovani poti v smeri proti costi. Slišali smo, kako je poklical Snitkina, ki je stal na straži pri zapornici kakih pet •to motrov od East Hoada. Markbnm jo nestrpno bodil gor in dol.
»Gospod Stamm,« ga je vprašal, »morda pa vsaj slutite, kaj naj bi so bilo zgodilo z Montaguejeml«
Stamm je Se vedno z nagubanim čelom strmel v jozorsko dno. Zamišljeno je zmajal z glavo.
»Ne znam sl stvari razložiti,« je odvrnil čez nokaj časa. »Morda pa so je zmuznil na tej strani.«
Vanče se je Markhamu čudno nasmehnil. —
»Treba je upoštevati tudi zmaja kot eno Izmed možnosti,« jo Šaljivo pripomnil. — Stamm bo je zdrznil. Kar vijoličast je postal od jeze, in ustnico so so mu tresle, ko je govoril.:
»Za božjo voljo! Nikar znova no vlecite na dan zmaja!« je začel kričati. »Stvar nam že tako in tako dela provoč preglavio, ne da bi računali Se s tom pravljičnim bitjem! Vsnka stvar mora imeti svojo pametno razlago.«
»Da, o tem ni dvoma,« je vzdihnil Vanče. »Pametno in dosledno prodvsem.«
V tem trenutku sem za spremembo po-glodal proti tisti ploščadi v tretjem nadstropju Stammove hiše in vidci poleg gospe Stnmmove gospo Schvvarzovo ln zdravnika Hollidaya, ki sta jo skušala zlepa pripraviti do tega, da bi so vrnila v sobo.
Trenutek pozneje sta prišla k nam Ileath ln Snitkin.	»
Iskanjo stopinj nam je vzelo precoj časa. Vančo, Snitkin in Hoath so začeli na levi strani mrežo ter potom načrtno nadaljevali z iskanjem tja do skalnatih kleči na naši desni strani. Oni štirioglati prostor je meril Štiri do pot kvadratnih metrov. Svet bliže ob jozeru jo bil vos razkopan, kos povrSine na koncu betonskega zidu v bližini mesta, kjor smo stali Markham, Stamm ln jaz, pa je pokrivalo nekaj peska. Ko jo nazadnje Vanče končal a svojim raziskava-njem in bo spot vrnil k nam, je bilo na njegovem obraau nokaj zagonetnega.
»Nobenega slodu ni,« jo pripomnil. — »Montague prav gotovo ni na tom kraju odšol iz jezora.«
Heath se je obrnil ves roson ln nemiren in pogodrnjal:
»Žo vnaprej sem vedel, da ne bomo ničesar našli. Prejšnjo noč sva s Snitkinom vso natančno preiskala v svettljkami.«
Markham je nokaj čas gledal kamniti zid ter potem vprašal, no da bi so ozrl na koga Izmed nas:	<
»Kaj pa, čo bi bil Montaguo zlezel na katerega od teh zidov in potem skočil od tod na cesto!«
Vanče je zmajal z glavo, ko da bi hotol povedati, da ne verjamo.
»Montaguo je bil lahko atlet, a voverica ni mogel bili.«
Stamm jo stal nepremično, ko da *e je bil nekam globoko zamislil. Potem pa je spregovoril:
»Ce na tem mestu ni prišel iz jezora, potem res ne vom, kje naj bi se bil klatil.«
»Saj Se ni rečeno, da ne bi bil na tem mestu prišel iz vode,« je odvrnil Vanoe. »Poglejmo Se malo naokrog.« Krenil jo proti mreži ln šel tik ob njej dalje. Sledili smo mu di;ug za drugim, po indijansko, ne da bi se količkaj zavedali, kaj nas čaka. Ko je bil nekako sredi mrože, so jo ustavil in bo ozrl dol proti jezerski vodni črti. Bila je kakšna dva in pol metra od tiste pri zapornicah. Mreža jo bila kovinasta in jo je na površju držala lahka plast luknjičaste snovi, zelo podobne koncu betonskega zidu. Bilo jo očitno, da se noben človek ne bi mogol povzpoti na vrh, če mu lo ne bi bil pri tom kdo pomagal. Vanče je odšel zadovoljno naprej na drugo stran mrože, tja do kopaliških slačilnic, ki so bilo na skrajni točki jezera. Betonski nasip, ki je segal kak poldrugi moter nad vodno gladino, se je vlokol od konca mrože do jezu.
»Montaguo gotovo ni mogol skočiti čez ta nasip,« jo pripomnil Heath. »Luči svetijo do sem, in kdo bi ga bil čisto gotovo moral videti.«
»Tako je,« jo pritrdil Stamm. »Na tej točki že ni mogol priti iz jezera.«
Sli smo dalje k jezu. Vanče jo vse natančno pregledal, preskut.il odpornost ko-vinaste mrežo nad zapornico in so prepričal, da ni bilo v njej nobono luknje. Zlezel je potem pod jez v strugo prekopa, skozi katerega je bila odtekla vsa voda lz jezera, ln se zadržal za trenutek na zobčastih in z algami pokritih skalah.
»Tu zastonj ISčomo truplo,« mu je zaklical slednjič Stamm. »2e mesec dni na tej strani ni bilo niti toliko vode, da bi lahko odnosla čez joz crknjeno mačko.«
»2e, že res,« Je vos zamišljen odvrnil Vanče in skočil nazaj na breg, kjer smo stali ml. »Toda jaz no iščem morda trupla. Tudi če bi bil vodni tok močan, ne bi bil mogel znnosti Montaguejovega trupla do sem. Ce bi bil Montague utonil, bi bilo treba vsaj štiri in dvajset ur časa, da bi njegovo truplo prišlo na površje.«
»Dobro, pa kaj sl potom iskali« ga Je vprašal Markham jezno.
»Tega še sam ne vem,« je odgovoril Vanče. »Kar tako som gledal, iskal... A vrnimo se zdaj nn nasprotni breg. Oni majhni kos sveta, kjer ni nobenih stopinj, mo zelo zanima.«
Vrnili smo se ob nasipu ln omrežju tja do tisloga majhnega prostora.
»Kaj pa misliš, da boš našel, Vanče!« je potem vprašal Markham nekoliko pikro. »Kar zadeva stopinje, moram povedati, da je bil ves ta prostor že raziskan.«
Vanče je bil reson in zamišljen.
»In vendar bi morale biti tu stopinje,« je odbil in pri tem nekam onemoglo zamahnil z roko. »Ta naš človek pač ni mogel odleteti Po zraku ...«
Nenadno je umolknil. Njegove oči so so kakor v sanjah zazrle v majhen, s poteptano travo poraščen kos sveta pred nami. Trcnulok nato je stopil nekaj korakov naprej in pokleknil. Potem ko jo nekaj sekund pozorno ogledoval tla na tistem mestu, je spet vstal in dejul.
»Mislil sem, da bi ta lahna raza utegnila zaslužiti pozornejši ogled. Toda gre le za pravokotno sled, ki jo ni mogla zapustiti človeška noga.«
Heath je kar pihnil.
»Opazil sem jo preteklo noč tudi jaz, pripisoval pa ji nisom prav nobonega pomena, gospod Vanoe. Kaže, kakor da je nekdo na tom mestu postavil na tla kak zaboj ali težak kovčeg. A to so je laliko zgodilo žo pred meseci ali vsaj pred tedni. Vsekakor pa jo ta odtis več ko tri metre stran od jozera. Naj žo bo sled čosar koli. gotovo nima z našim primerom nobenega opravka.«
Stamm jo vrgel cigareto proč In sl spet vtaknil roke v žop. Po njegovem bledem obrazu bi človek sodil, da je bil zbegan.
»Vse so mi zdi zelo zagonetno, in da vam po pravipl povem, ni mi nič kaj všeč. Po krivdi tega prokletega jezera bo izrečenega marsikaj na moj račun.«
Vanoe jo pozorno stikal z očmi vzdolž mrežo pred nami.
»So vam zdi, gospod Stamm, da bi bil Montaguo lahko preplezal te skale! Od tod so vidi procej naravnih stopnio na vrh.«
Stamm je odločno odkimal.
»Ne. S te strani ni mogel oditi. Tiste skalno štrline so preveč narazen druga od drugo. Ko som bil Se deček, som bil nekoč na eni od njih čisto odrezan. Nisem mogol iti no gor ne dol, In celega pol dneva je bilo treba, da sem so rešil iz zagate.«
»Kaj pa, če bi se bil Montague poslužil kakšno vrvll Mar to ne bi bilo mogoče!«
»E... morda. Na tak način bi si bil že res lahko pomagal. Bil jo dobor telovadec in bi bil lahko plezal z rokami po vrvi, toda za božjo voljo, kakšon namon pa naj bi bil Imol pri tem...)«
Markham ga je ustavil.
»To bi nam lahko služilo za dokaz, Vančo. Preplezati te skale Je edini način kako priti iz jozera. Sicer pa se boš gotovo šo spomnil, kaj ti je povedal Leland: Gospa Mo Adamova so je po Montaguojevem izgi notju zastrmela nekam onstran jozera. Ko jo nato slišala, kako je pljusknilo voda jo je skoraj čisto zmešalo. Morda je bila že prej kaj slutila, kaj namorava Montaguo, pa naj bi bilo to kar koli že.«
Vanče je stisnil ustnice.
»Tvoja razlaga so mi zdi malo preveč zaplotona,« je pripomnil. »Toda navsezadnje jo naš prijatelj čisto resno izginil! Nave demo torej lahko protidokaz tej tvoji do mnovl.« Potom so je obrnil k Stammu in nadaljeval: »Kako je mogoče od tu priti na vrh pečint«
»To je lahko,« Je odgovoril Stamm. »Gremo lahko po East Hoadu in zavijemo okrog griča na oni strani, kjer je Indijanska jama. To je najvišja točk* teh skalin, ki se strmo spuSčajo p.jotl Indijanski jami in in dljanskemu nasoiju ter slednjič pri Spuy-ten Duyvilu dosežejo jezersko gladino. V desetih minutah smo tam, če nameravate iti tja.«
»Bolje bi bilo, če bi Sli. Lahko bi videli, če so na vrhu kakSno stopinje.«
Stamm je kronil proti East Roadn, nato Pa fiaprej do železne ograje, ki je zapirala cesto. Kakih sto motrov daljo smo zavili na levo. na precej široko stezo, ki je držala naravnost proti Indijanski jami. Tu smo so začeli vzponjati po strmom pobočju skal natih počin. Ccz nekaj minut smo bili že na vrhu in smo lahko gledali dol na Izpraznjeno jezersko kotanjo, ki je ležala kakih potdeset motrov pod nami. Stara Stammova hifa na nasprotnem griču, je bila videti skoraj v isti višini. Edino mesto, kjer bi bilo še kolikor toliko pametno iskati stopnjo, jo bil ozek prostor na vThu pečin. In samo preko tega ozkega prostora bi bilo mogoče človeku, ki bi od jezerske strani prišel na vrh, iti spet z griča.
Toda navzlic pozornemu Vanče jevemu, Heathovcmu ln Snltklnovemu Iskanju ni bilo mogoče najti nobenih sledov ali stopinj in tudi ni bilo videti, da bi bila zemlja tam kje kaj razrita. To je bilo znamenje, da po silnem nalivu pretekle noči ni bil nihče tom gori. Celo mojim nestrokovnja-Skim očem se je zdelo to očitno. Markham je bil razočaran.
»Jasno je.« jo pripomnil nezaupno, »da moramo pustiti tudi misel, da bi bil Montaguo po tej poti odšel lz jezera.«
»Da, bojim se, da je res tako.« Vanoe si je vzel iz Jopa cigareto in sl jo prižgal z naorjeno pozornostjo. »Oe je Montague prišel iz jezera čez pečine, jih je moral preleteti.« Stamm se jo e svojim bledim obrazom ozrl naokrog.
»Kaj hočete reči « tem, gospod Vanoe! Morda bi se radi povrnili k oni bedariji o zrnajut«
Vanče je privzdignil obrvi.
»Ne, odkrito povem, da nisom hotel s temi svojimi besedami namigovati nanjo. Toda vom, kaj vi mislite: Plasa oziroma Amangemokdom je bila krilata pošast, ni resi«
Stamm ga je pogledal ln se pri tem nekam čemerno in jezno nasmehnil.
»Pripovedke o zmaju ml gredo počasi že malo na živce,« je dejal. »Danes me lahko mine potrpežljivost.«
Začel je brskati po žepih za novo cigareto ter stopil dalje proti robu pečin.
»Evo, tu je skala, o kateri sem vam prej pravil.« Pokazal je pri tem na skalo čisto na vrhu griča.
»Ona skala, ki je preteklo noč zgrmela v Jezero, je stala na tej-le.<
Ogledoval sl jo je nekaj trenutkov od strani ter z roko šel čez tanko razpoko, ki je šla vzporedno s pobočjem.
»Bal sem se, da se bo odčesnila tu, kjer se stikajo plasti. Tu sva jo včeraj z Lelan-dom skušala odtrgati. A zdi se, da ta kos skale, ki je ostal, kljub deževju stoji precej trdno.«
»Sila zanimivo.« Vanče je bil že na tem, da so poda proti cesti, ki je držala nazaj k Indijanski jami ln East Boadu, a ko »mo prispoli do ozko tlakovane »teze, ki gre od ceste proti jezeru, se je na moje veliko začudenja obrnil Xn šel nazaj. Videti je bilo,
da ga je tisti ozek" prostor med pečinami
in mrežo premotil. Molče je obstal tam in premišljeval tor se zagledal nekam daleč čez prazno jezersko kotanjo. Tik za nauii, nekoliko desno od stezo, som opazil mtijhno zidano zgradbo, široko približno pet, visoko pa štiri metro, skoraj povsem preraščeno z bršljunom. Le malo pozornosti sem ji povsetil in že sem bil čisto pozabil nanjo, ko jo Vanče nenadno vprašal Stamma: »Kaj pa je onale nizka zidana zgradba, ki je videti kakor majhna kapelioa!«
»Saj tudi je kapelica,« je odvrnil Stamm. Stara družinska kapelica je to. Moj ded je želel biti pokopan na svojem posestvu in jo jo dal zgraditi, da bi bili tu pokopani on in drugi družinski člani. A moj oče ni hotol biti pokopan tu. Izrazil je željo, da bi njegovo truplo zažgali in pepel shranili j v običajno žaro. Kar sem na svetu, ta ka- | polica ni bila nikdar odprta. Moja mati pa ; vztraja pri tem, da bi jo po njeni smrti I pokopali tu.« Stamm se je zamislil ln sc zbegano zrl naokoli. »No vem, kaj naj sto^ rim s to kapelico. Vse moje promoženjo bo nekoga dne požrlo mesto. Pod sedanjimi okoliščinami to posestvo no moro vzdržati več dolgo.«
»To Je vse poslodica našega trgovskega napredka,« je pomrmral Vanče. »Kaj pa, je razon vašega deda še kdo tu pokopani«
»Da.« je odvrnil Stamm nekam nebrižno. »V ent od grobnio je moja stara mati. Mislim, da jo tu pokopanih tudi nekaj tot in mlajši brat mojega doda. Vsi so pomrli pred mojim rojstvom. Vpisnni so v seznam rodbin skih članov, a nikdar se nisem potrudil, da bi sl ta seznam ogledal. Najbrž bi moral uporabiti dinamit, če bi hotel odstraniti žolozna vrata ln priti v kapolo. Nikdar mi ni bilo znano, kje so ključi toh vrat.«
»Morda pa vaSa mati to ve,« je nobrlžno vprašal Vanče. Stamm ga je naglo ošinil z očmi.
»Čudno je to vaše povpraševanje. Mati mi je dojala prod leti, da je bila ključ skrila, da ne bi kdo mogel oskruniti kapele. Ima včasih takšno svojevrstne domislico, kakršna je tale, vse pa so v zvezi z rodbinskimi izročili in krajevnimi vražami.«
»Pa z zmajem nimajo nobene zveze!«
»Seveda jo imajo, naj jih vrag!« Stamm je stisnil zobe. »Vtepla si je v glavo neumno misel, da zmaj varuje duše naših mrtvih in da mu mora ona pomagati stražiti plesnive zemske ostanke Stammovih. Vi dobro veste, kako se takšne misli voepljo starim ljudem v možgane.« Stamm je govoril, kakor da bi ga bila popadla jeza. A v njegovem glasu je bilo vendarle nekaj razsodnega. »Glede ključa pa mislim, da tudi čo ga je bila res skrila, je verjetno zdaj žo pozabila, kam ga je dala.«
Vanče je zadovoljno odkimal.
»Ni da bi sl vprav s tem ubijali glavo,« je dejal. »Ali se je kdaj zgodilo, da je v navzočnosti katerega vaših gostov kdo omonjal to kapolo t«
Stamm so je za trenutek zamislil.
»Ne,« je slednjič odvrnil. »Mislim, da nihče od njih ne ve, da je na mojom posestvu kje kakšna kapela. Razen Lclanda. seveda. Ker je »krita med drevje, se od doma ne vidi ln * te strani jezora nihče nikoli ne prihaja k nam.«
Vanoe je nepremično zrl na staro Stam-movo hišo. In ko sem pomislil sam pri sobi, kaj naj bi mu blodilo po glavi, se je čisto počasi obrnil in dejal Stammu:
»Veste, da bi si le rad malo pobliže ogledal to kapelol Biti mora zelo romantična.« 2o je zavil med drevjem dalje, Stamm pa za njim vdano in nejevoljno.
»Kaj ni nobono stezo, ki bi držala tjal« je vpraSal Vanče.
»Je. Drži od East Hoada sem, a je verjetno vsa preraščena s travo.«
Vanče je prohodil kratko razdaljo, ki nas je ločila od kapolloo. Tam se je ustavil ter si nokaj minut kapelo ogledoval. Strešna opeka te čokate zgradbe je bila videti žo nekoliko razjedena spričo pogostega deževja. Dol zunanjega zidu pa je preraščal bršljan. Kamni v zidu so bili prav takšni, kakor so jih rabili pri zidanju Stammove hiše. Na zahodni strani so bila vrata iz kovanega železa, ki so, kljub temu da so bila videti stara in zarjavola, vondarle zbujala vtis, da so zelo močna. Do vrat je držalo troje kamnitih z mahom poraslih stopnio. Kakor nam je pojasnil Stamm, je bila kapela po večini zgrajoaa tako, da so bila njena tla nekoliko pod ravnino okolice. Tik ob zidu je bil kup težkih, pod vplivom vremena že precej trhlih in skrivenčenih desk. Vanče je obšel vso kapelo, si pri tem oglodal vsalto najmanjšo podrobnost ln so ustavil pri tistem kupu desk.
»Cemu služi ves ta les!« je vprašal.
»To jo ostalo od tistega gradiva, ki »o ga rabili pri izdolovanju zapornic nad vodno mrežo,« je pojasnil Stamm.
Vanče »e je spet odstranil in se vrnil zadaj k betoniranemu zidu.
»Zelo zanimivo,« je pripomnil, ko se mu je Stamm približal. »Kako težko si je misliti, da smo zdaj znotraj manhattanskih meja!«
Markham se je vse do tega trenutka vzdržal vsake pripombe. Zelo dobro pa sem videl, da je bil precej nejevoljen zaradi dozdevno oddaljitve od stvari. Njegovo vedenje je očitno razodevalo, da je že nestrpen.
»Vanče, jasno je, da zdaj nimamo ničesar več opraviti tu. Brž ko smo videli, da ni nikjer nobenih stopinj, je možno edino le še, da je Montaguo izginil na način, ki bo verjetno pojasnjen Sele tedaj, ko nam bo on sam to lahko razložil... Za zdaj pa mislim, da bi bilo bolje, če se odpravimo od tod ...«
Odločen ton njegovega glasu me je prepričal, da se je Mnrkham hudo boril sam s »eboj in da v bistvu še daleč ni bil zadovoljen s potekom preiskave. Njegovo vedenje je bilo več ko utemeljeno, ln sam som lahko spoznal, da res ni bilo mogoče storiti kaj pametnejšega, kakor ravnati eo po njegovem nasvetu.
Tudi Vanče je kolebal.
»Priznam, Markham, da je tvoje sklepanje zelo dosledno,« mu je odvrnil počasi. »Toda v Montaguejevcm izginotju je nekaj hudičevo nesmiselnega, in če nltnaS kaj proti temu, hi Sel rad malce pogledat okrog jezera.« Nato ee je obrnil k Stammu in na-
daljeval: »Koliko časa pa bo ostalo jezervl
prazno in voda ne bo začela teži čez zapornice!« Stamm je stopil bliže k mreži, da bi videl, koliko je voda medlem že narasla.
»Mislim, da še kakšne pol uro,« jo odvrnil. »Jezero je zdaj prazno že približno poldrugo uro najvoč pa more ostati dve url. Co bc po preteku toga časa ne odpro zapori liice, bo voda v prekopu stopila čez bro-gova in začola teči proti najnižji točki toga posestva in se razlivati tja dol do East lioada.«
»Pol ure mi bo več ko zadostovalo,« je dejal Vnnce. »Gospod narednik, pojdiva po one piohe, ki so pri kapeli, ter narediva z njimi pot čez jezersko blato. Rad bi pregledal dno na tisti točki, kjer je Montai gue izginil.«
Heath, ki je nestrpno pričakoval, da bo vsaj zdaj našel kakšno razlago za ta ne-rnzumljiv položaj, ki smo se v njem znašli, je pomignil Snitkinu, in oba sta bo kar zapodila proti kapeli. V desetih minutah so bile deske že položene druga za drugo od točke, kjer smo stali, pa do sredine jezerskega dna. Treba je bilo položiti najprej eno desko. Plohi, ki so bili široki trideset contimetrov, debeli pa pet, so tako tvorili nekako suho leseno stezo čez jezersko dno, zakaj blata ni bilo nikjer tako na debelo, da bi se ti plohi čisto pogreznili vanj.	i
Mnrkham je to delo opazoval mirno In vdano. Iz dimn njogove cigare se je naredil okrog njegove glave kar cel oblak.	)
»Spet bomo po nepotrebnem zabili nei, kaj časa,« je pogodrnjal, ko si je Vanče zavihal robove pri hlačah in stopil na prvo desko. »Za božjo voljo, kaj pa vendar misliš, da boš našel tu doli T Saj od tu lahko vidiš vse jezersko dno!«	t
Vanče ga je zlobno pogledal čez ramo. »Da ti povem čisto iskreno, ne pričaknjem, da bi kaj našel, dragi Markham. Toda to jezero me je nekam čudno omamilo. Ne bi si mogel odpustiti, da sem se bavil z neko skrivnostjo, ne da bi do dna prerešetal, vi čem prav za prav ta skrivnost tiči. Pojdimo, narednikov »most je dovolj suh.« Mark-i ham je stopil za njim, čeprav nerad. t
»Zadovoljen sem, da ne pričakuje*, ds bi kaj našel,« je zbadljivo pogodrnjal. »Sem Pa mislil, da hočoš poiskati tu samoga zma-i ja!«	t
»Ne,« «e je nasmehnil Vanče. Kakor vsa izročila pravijo, Plasa ni mogol biti nikdar nekaj nevidnega, čeprav so se nekateri zmaji iz vzhodnjaškega bajeslovja lahko PO mili volji spreminjali na primer v lepe žonske.«
Stamm, ki je hodil pred menoj po deski, se jo ustavil in si šol z roko čez čelo. )
»Želel bi, da pustite pri miru tega pro-kletegn zmaja,« je ugovarjal na pol v jezi, na pol v strahu. »Za danes dopoldne imajo moji živci že dovolj.«
»Oprostite,« je pomrmral Vanče. »Ni»mo vas mislili razburjati.«
Vanče je zdaj prispol že na konec zadnje doske, nokoliko čez sredino jezorskoga dna in so oziral naokrog ter pri tem držal roko nad očmi. Drugi smo stali v vrsti za njim. Sonce jo neusmiljeno žgalo. Ni bilo niti najmanjše sapice, da bi v tem dušečem vzdušju mogli vsaj nekoliko laže zadihati. Onstran Stamma in Markhama je »tal Vanče. Nje-govo oči so begale po prostranem blatu in nisem mogel razumotl čudne muhe, ki ga je bila pičila, da so je odločil za to, na videz tako brezpomembno početje. Čeprav som cenil Vnncejevo prebrisanost ln bistro-vidnost, sem vondarle počasi začel razumevati Markhamovo vedenje ln sem prišel celo tako daleč, da sem si že predstavljal naravnost burkast koneo tega evojevrstnoga dogodka...
Med takšnim premišljevanjem »em hii poma opazil, kako je Vanče na koncu deske pokleknil in se sklonil v smeri proti odskočni deski.
»O bogovi!« sem ga slišal vzklikniti. »O veliki in milostni brTovi!«
Storil je nekaj nepričakovanega. Stopil je na sredo blata, sl nataknil naočnik, se Bklonil ln si začel pozorno ogledovati nekaj, kar je odkril.
»Kaj pa si na-šel, Vanče!« ga je glasno vprašal Markham ves nestrpen.
»Trenutek, prosim,« mu je odvrnil Vanj ce, ki ni mogel skriti svojega vznomirjenja, »No ganite so.«
Stopil je nokaj korakov naprej, ml p* smo ga tiho In brez glasu gledali. Cez nekaj trenutkov so je čisto počasi obrnil proti pečinam in so potem spet vrnil v smeri, ki jo bila skoraj vzporedna zasilni losonl stezi, na kateri smo stali. Vos čas so bilo njogove oči zamaknjeno v jezersko dno. in kar nei kam nagonsko smo se premikali po 'leskah som In tja. kakor so je pač on oddaljeval ali »o približeval tesnemu prostoru ob pečinah. Ko je prišel žo čisto blizu strmega zasipa, se je ustavil:	1
»Gospod narednik,« je ukazal, »naredit« brv s to desko.«
, Heath ga je hitro uhogal. Ko je bila doska na svojem mestu, nam je Vanče velel, naj stopimo z njim vred nanjo. Razvrstili smo so po njej in bili že kar vnaprej vsi nemirni. Nobenega oma ni moglo biti. Vancejov zhogan pot vd in njegov glas sta razodevala, da je bil odkril nekaj posebnega. A nihče od nas si ni mogol niti misliti, vsaj v onem trenutku ne. kako nekaj strahotnega in groznega, na videz tako tujega vsaki žlvljonjskl resničnosti, je razodevalo ono Vancejevo odkritje.
Vanče se je sklonil naprej ln pokazal na pas jozorskega blatnega dna.
»Evo, to je tisto, kar sem iskal, Markham! Našel sem stopinje tu dol sredi jezora, v bližini odskočne desko. Obrnjene proti onemu malemu hribu. Zmešane so in gredo v nasprotno smeri. Točejo v krogu Brodi jezera.«
Tisto, kar Je Vančo kazal, je bilo na prvi mah skoraj nevidno, to pa zaradi tega, ker blato ni bilo ravno. Ko pa smo nekoliko natančneje pogledali v smeri njegovega kazalca, »e je Pokazalo jasno v vsej svoji straliotnosti.
Tam spodaj pred nami je bil v jezerskem blatu odtis — o tem ni hilo nobenega dvoma — neke vrste močnega kromplja, dolgega kakih štirideset contlmotrov in nekako nazobčanega. Potem so bile tam Se druge, prejšnji podobne stopinje, nepravilno raztresene lovo In desno. Najstrašnejše pa so bile številne stopinje, ki so bilo kakor sledovi ogromnih trlprstnih tac kakšno prav« ljične pošasti.
Med knjigami in pisatelji:
Severin Sali
Prošnja
(Iz zbirko Srečavanja e smrtjo)
Tebi, Vočni,
ki sl to zemljo ustvaril, upodobil jo in jo napolnil ko vrtnar posodo dragoceno z žlahtnim cvotjom izvoljenih tole« in duS, da je sončna ko zoroči klas, pojem
prošnjo pesem za nas!
Pojem, ko so dan skloni v mrak, pojem, ko jutranje rose krope nafco in tvojo zemljo, mesta, vasico, poljd in rot6.
Pojem ob tožni spremljavi mrtvih ki so v molke mrličev [zvonov, prelili svoj fflns.
Pojem Ti, Večni, in prosim za nast
Ne sam —
le pevec sem, struna,
ki tisoče prstov drhti preko nje,
le klic med tisoči klicev,
le roka mod tisoči sklonjenih rok,
vijočih se k Tebi,
o Bojj,
da slišiS nas
in usliši&t
Glej,
ljubil si nas vse doslej.
Tvojo rok6
so blagoslavljale njive, travnike, hoste in hleve, klenega zrnja nam sipalo v kaSče, rezale dober in tečen kruh; zemlji dajal si plodne ra^ti, žuljavim rokam miren počitek v nočeh. Blago si čuval nad sročo družin, so sklanjal nad zibke, mohko zapiral za večni spanec oči.
Bili smo v Tvojih dlaneh dragi in ljubljoni drobec sveta.
Zakaj, Stvarnik naS,
Očo naS,
Rednik naSih rodov, odmaknil si roko, odvzel blagoslov z duS in teles, hiš in polj&t
Zakaj st nas peljal v temo mrtvaških seno, na bridko otoke in mesta izgnanstva?
Velik je moral biti naS greh, da si spremenil se v Mafičevalca.
Usmili so nas!
Z bridkim trpljenjem nas očiSčujoS; zdaj skloni so k nam, spet Oto nam bodi in vrni nas k mizi svojo dobrote!
Glej, ranjena zemlja, polomljeni plugi, požgani domovi, kjer hodil si v gosti, poruSeno cerkve, kjer bil je Tvoj hram,
Te prosijo: Mir!
Glej, solze vseh mater s smrtjo v očeh in vzdihi očetov in joki žen& in bednih otrok in mrtvi v grobeh Te kličejo, prosijo:
Usmili se nas!
Poljubi to zemljo, zaceli nam rane, sence razgrni, luč smrti utrni, povrni se k nam!
Ih
m*«
v
3
a
List 4* spominske knjige. (Risha Ivnna Cankarja, objavljena v zbirki »Csnknrjeva pisma«, ki jih je v originalni, prelepi bibliofilski obliki izdala Ljudska tiskarna v
Ljubljani)
Srečanje s pesnikom
Šrečavanj s smrtjo“
LITERARNI UECER
N A JM SLAJŠIH
Literarni večer »najmlajSih« v korist Zimske pomoči je privabil v frančiškansko dvorano predpretekli torek lepo število občinstva, ki je počastilo mlade pesnike in pisatelje, prvič stopajoče pred javnost, hkrati pa z razumevanjem podprlo plemenito akcijo prirediteljev.
Uspele prireditve ne moremo meriti toliko z umetniškim merilom, kolikor s priznavanjem prizadevnosti teh novih romarjev na slovenski Parnas, ki bi radi v sodobni pesniSki besedi dali izraza svojim občutjem in doživljanjem časa, v katerem stopujo na svojo literarno pot.
Naj v čisto vedrino ko svetli zvonovi v jutro nedeljsko zapoje Tvoj glas:
Setev bom vaSo spet blagoslovil, mrtva ognjiSča z ljubeznijo vžgal!
Oče, naS Oče, usmili se nas!
Tega in onega smo bili že srečali ▼ Domu in svetu. Obisku in Se kje, vendar je bil ta večer zanje literarni »krst«, ki je pokazal nekatere njihove odlike, pa tudi «lnbosti.
Kot pesnik je bil od nastopajočih gotovo najmočnejši Stanko Bračko s svojimi impresionističnimi podobami. Močan v izrazu in metaforah. Le zaradi avtorjeve, preveč vsakdanji govorici podobno recitacije pesmi niso prišle do tiste veljave, kakor bi bile lahko.
V tem ga je zelo prekosil drugi pesnik, Pavle Oblak, ki je občuteno in dpživeto prebral nekaj lepih, čampovsko nadahnjenih ljubnvnih pesmi. Oba, sicer že docela subjektivna lirika, kažeta močno nadarjenost in tenak posluh za pesniSki izraz.
Prozo so brali Ljenko Urbančič, Niko-lnj Jcločnik in Marjan Gorjup. Od teh je naredil največ vtisa Jeločnik, ki je tudi edini med nastopajočimi imel krepko |>oudar-jeno sodobno poanto. Zgodbi, ki ju je bral, »Mali« in »Jaslice« sta pokazali krepak literarni prijem, plastiko in barvo in tudi precej dobro kompozicijo. Le slogovno je Se neizči-Sčen in neraben. Mislim, da bi ob resnem prizndevnnju iz okolja, iz katerega je vzel ti črtici, lahko napisal močno zgodbo.
Gorjup, za katerega sodim, da je naj-mlajSi med njimi, je prebral žtiri odlomke iz
yy
Za letošnji božič je založba Ljudske knjigarne dala naročnikom »Naše knjige« lepo in primerno darilo: novo pesniško zbirko Severina Sallja: Srečavanja s smrtjo. Avtor, ki spada med najpomembnejše pesnike mladega rodu, je dal tej svoji drugi zbirki (prva je bila »Slap tišine«) sodoben in izrazit naslov, ki že sam pove, da so posmi nastajale v. naši s krvjo in smrtno senco napolnjeni dobi. Akademski slikar Riko Debenjak je za naslovno stran ustvaril primerno podobo, izdelano v stilu starih »Totentanzov«,
Ker bo prijatelje pesniške besedo gotovo zanimalo, kako jo zbirka rasla in zorela, sem šel obiskat avtorja, da bi mu postavil nekaj vprašanj. Njegova soba je prijetno zatočišče misli. Hiša, kjer stanuje, stoji sredi mesta, vendar docela odmaknjena hrušču in trušču.
Iz proprosto, boemsko sobo je lep pogled na mesto in grad, ki je, ko sem ftalija obiskal, čemel in sanjal v poznem mraku. Polica s knjigami, knjige na mizi, staro sveto pismo, BFezina, Machov Maj in — mrtvaška glava. Na steni lesen križ, Sa-jovčeva Pokrajina, Gajškova lirična podoba na pesnikove verze: »Moja misel ti je zvesta, tvoja hodi v moje sanje,c in acvoda — humoristična Spitzwegova podoba »Ubogi poet«, ki dela prijatelju Severinu posebno veselje. Kajti navzlic njegovi mistično usmerjeni naturi ga le ne zapusti vesela dolenjska šogavost.
»Ubog je poet le na prvi pogled, saj mu sred zime peč kurijo rime,« je Sall šaljivo recitiral.	Povabil me je,	naj sedem,	sam
pa so je	zloknil	za mizo.	Sali je po naravi
miren, sam vase zaprt, tuhtajoč duh, ki pa se v pogovoru, ki ga zanima, hitro razvname in odkrije. »Veš, moja zaprtost je ostanek žalostne mladosti,« mi je nekoč dejal.
»Torej povej	mi nekaj	o, svoji novi	zbirki, ki sl	ji dal	tak mračen naslov.«
— Ne vem, kaj bi povedal. Pesmi govore pač samo. Zbirka, prav za prav zbirčica, je nastala v zadnjih dveh lotih. Želel sem jo izdati, da bi jo imel »kot ogledalo teh težkih dni in za spomin.« Ce jo boš bral, boš videl, da se precej loči od moje prve, izrazito lirične in subjektivno. Usodnost časa tudi pesnike pomakne drugam — in više. Danes je težko pisati pesmi, kor
»Utrinkov mladosti«. Njegove simpatično in živahno pisane	— in lepo	brane	— stvari,	kažejo sicer še	slabosti —	tudi Cankar je	pre-
* več sodeloval	pri njih —	vendar	kažejo, da se
bo lahko razvil v dobrega pripovednika. Tudi psihološko je	precej poglobljen	in me v	tej
zvezi, knr j« odlika, ki je ni imel nihče drugi od nastopajočih, spominja na Simčiča.
In Urbančič? Ne vem, ali ima morda kaj boljših stvari, toda »PotepuSke črtice«, ki jih je bral, niso prijele. Ne samo da mu manjka intuicije, tudi stila ne obvlada. Pesniški jezik namreč ni vsakdanja govorica, bežen pogovor na ulici. Njegove zgodbe niso ne črtice, ne novele ne feljton. Res »e vem, kam spadajo. Doživetja ne pripoveduješ, doživetje upo-dabljuš. Slikaš s pesniško besedo. Potem lahko še tako navaden dogodek na potu spremeniš v umetnino. Urbančič bo moral% če hoče služiti Muzam, ubrati drugo pot. Najti si nov izrazi
V začetku recitacij je Jeločnik prebral Pregljevo zgodbo »Tolminske matere sveta noč«, ki zn uvod v ta večer ni bila srečno izbrana, človek bi si bil prej Želel Pregljeve hvalnice slovenskemu jeziku iz »Muznika«.
V presledku pa je Jelka Staničeva krasno in popolno odigrala na violini »Himno soncu« Rimsky - Korzakova in Bnzzinijev »Ples palčkov«. Njeno igranje je bilo poslušalcem, ki so ji navdušeno ploskali, resničen umetniški užitek.	Severin	šali.
\V'	"n	I
-	>	v-''7	!
.	:	■	mM
Severin Sali (karikatura)
manjka človeku dvoje: zunanje In notranje umerjenosti tor tišine, da bi mofrel v zastrti in krhki pesniški besedi dati izraza apokaliptični grozi ln bridkosti, ki pritiska srca in duše. Kajti lirična pesem jo tudi takrat, ko hoče podati neko objektivlzadjo zunanjosti, vendar lo tiha, subjektivna pesnikova izpoved doživetij in preživetij. Mo.ja zbirka jo uglašena na motive smrti. Vidiš, so nekatero stvari, ki so posebno blizu vsakemu. Meni nn primer podoba smrti. Že kot otrok, ministrant pri neStotih pogrebih, sem veliko mislil o njej. Mnogo kasneje, ko som skoro sam stal pred njo, pa mi je postala »veliko doživetje«. Seveda ne v smislu nekega zanikavanja življenja, marveč kot njogova dopolnitev. Priroden koneo mntorialncga bivanja, nujen vhod v drugi, duhovni svet, brez katerega hi bilo vse življenje (rola, brezsmiselna praznina, kjer no bi mogli dodajanjem določiti no-bonega merila, no jim dati kakršno koli vrednost. Samo biološka funkcija telesnosti strahotno zbledi pred vzvišeno skrivnostjo smrti. Ali to so misli, ki Sc čakajo, da dozore v pesniški Izraz in obliko. Ta zbirka jo v naslovu posvečena oni veliki, skoraj kolektivni smrti, ki danes nn naših njivah »žanje svojo veliko žetev« (Cnnknr)t Žalosti, ki je osebna in splošna, toda ki ima svojo duhovno utemeljenost In izžareva sijaj v naš mrak in na pot v življenjsko globino. Zato mislim, da po te pesmi, navzlic sre-čavanju s smrtjo, v svoji osnovi vcndnrlo optimistične. Vsaj hotel sem, da bi bile. Na nek način so mi ljube. Knkšnn pa jo njihov« objektivna pesniška vrednost, oouo seveda presodili drugi.
»Najbrž imaš spet kakšno nove načrtet«
— Veš, dragi Tone, poezija je, če jo resno vzameš, preklicano resna in zahtovna stvar. Večna borba za oblikovanje in izraz. Včasih se zazdi, da jo človek suh ko puščava, da no moro in ne bo mogel povedati ničesar več. To so mračni trenutki, potlej se spet nekaj »sproži« in poganja v novo iskanje. — Sicer pa človek v svojih spoznavanjih in doživetjih neprenehoma zori. Poglej, tamle imam nekaj Rilkeja. Kakšne strme stopnico je prehodil pesnik od »I)aru hišnim bogovom« do »Duinskih elegij« in »Sonetov Orfeju«! Pa Prešeren, in drugi. Posništvo je težaška rabota. Sanjam o pesmih, kjer bi združil Verlainovo čustvo-nost in Vnleryjev »kemični .substrat poezi. je«. Srce in spoznanje, življenje in misel. Zdaj, ko je zbirka izšla, šele opažam, kaj ji vse manjka. Zato snujem novo: Vstajenje! Srečavanju s smrtjo za dopolnitev.
Tone G.
tlHItllHIIHMIHIMItHIIMIHIIimiimilHIHIIMIHMIHIIIIIMIIHIIIIIHIIIIIt«
1	MILE BUDAK •
j	SEVERIN ŠALI:
SlIllltIMIHIMHMIIHIIIIIIIHtllllllllMIIIIIIIHItllllllHIIIIIIIIHIIII
SMRT NORE MUSINKE
Vule šo niti do Vrbanovega mlina ni mogel priti, ko jo začelo prav na gosto snežiti. Snežilo je, kakor bi novidna roka odprla nebeške shrambo in spustila na zemljo vos sneg, knr so ga nahranili od Jezusovega rojstva pa vso do tega dne. Toh zalog pa jo bilo toliko, da so bilo nousahljlve, kakor <—kadar dajo Vsemogočni.
Ko n<jči ga je zapadlo do kolena, čez noč pa jo zamcl vsa pota In pretrgal vsako zvozo mod posamoznimi vasmi.
Baro Jo rosno zaskrbelo zaradi Vula, Vendar se je tolažila, da so mu jo posrečilo še dosti pred poldnem dospeti v Ornčac in tako uiti tistemu najhujšemu, kar je prišlo šele proti voč.eru. Takrat je namreč zdivjalo kakor So nikoli, odkar sta Bog in njegova Lika. A v Liki zbesne vsRko leto metežl, da jim ni pnra daleč naokoli. Drugo jutro jo jfmal lop dan, sicer zastrt z lahnimi ot)lakl, vendar pa prav prijeten in no premrzel. Bara so je zveselila, misleč, da jo tako vreme najpripravnejše za Vulov posel, kajti noben popotnik no gazi rad dolgo po snegu do pasu: če pa, veudar ne more zbrisati sledov, da ga ne bi naili.
Tudi naslednji dan jo bil lep, zato je starka upala, da ho Vule morda že prišel, čo je kaj zvedel,	ali ni	ga	bilo. Ni ga	bilo
niti tretji dan. ki	sicer	ni	bil tako lop	kot
prejšnja dva, a jo bil vendar še precej prijeten in tudi snežilo ni. Prišel je šele osmi dan, ko jo hila Bara že skoraj znorela od skrbi in žalosti za njim. Ites ga jo ljubila kot svojega otroka in bila je v hudih skr-hoh, če se ni morda tudi njemu kaj zgodilo. Zato je vsa blažena zasijala od veeolja, ko ga je zagledala,	čeprav	je	bil sam In	potemnel v obraz,	kakor	bi	ga potegnili iz
groba.
»Kako jo Vule, golobček moj>« ga je (rprašala, ko ga jo pričakala na pragu,
»Končano je, strina!« je odgovoril Vule, po licih mu je spolzelo nekaj debelih solza. Ugriznil se je v ustnice, da ne bi zajokal, čeljust pa mu je šklepetala kot v najhujšl mrzlici. »Za božjo voljo, Btrina, če bi bila tl videla ...«	i
Bara je odfevenola, ga molče prijela za podpazduho in odpeljala k ognjišču kakor otroka, ga posadila na trinožec, sedla na tla zraven njega na podvito nogo ter so nemo zastrmela vanj kakor brez pameti. Dobrih novio sploh ni pričakovala, ker se jo popolnoma zavedala vse nesreče, ki spremlja njeno ubogo snaho, vendar ji je zdaj stisnila srce neslutona strahovita bolečina, kakršno ni mogla pričakovati, ko jo zagledala Vula, kakšen je, in ko ji je rokel tistih nekaj bosod.
»No, dragit« je zašepetala kakor z drugega sveta. »Povej ...«
»Prvi dan so šo ganiti ni mogla iz Grač-ca«, je počasi in umerjeno kakor pri spovedi pripovedoval Vulo. »Pri Mandinl sem bil v krčmi. Ona mi je takoj povedala, da je Marija nekje okrog Cerovca, ker so jo ljudje menda So prejšnji dan videli. Hotel sem pri priči tja, toda pnmctnn Mandinn me ni pustila. Zato sem prenočil v njeni hiši, zjutraj pa zgodaj krenil. Ni bilo lahko, ker so bili zameti za moža visoki, in sem se moral vrniti. Tri dni som moral čakati, dokler niso nekatbri malo skidali, drugi pa noko-liko zorali. Ko sem prišel v vas, so ml povedali, da je nekje blizu, toda kje je prav ta čas, ni vodel nihče.«
»Ali so ljudje vedeli, koga Iščešt«
»Kajpak, kajpak. Takoj so zvedeli, ker je hiln že dalj časa, kot so pravili, tam okrog po vaseh in po planini. Zato so jo vsi poznali. Povedali so mi, da je odhajala tudi na Vratca proti Dalmaciji, a se je zmerom .vračala ecm. Begal sem okrog in jo
iskal, toda nisem je mogel najti, medtem pa so je bilo že zmračilo. Spal sera pri nekem dobrem možu in ženi. Lepo sta me spro-jela in ml povedala kar sta vedela.«
»Pa si jima razložil, kdo in kaj sit«
»I. seveda, takoj. »Jeranov Vule 6em«, sem jima rekel, »ona je Musinka, moja žena.«
»Da, res jo tako!« je Bara potrdila Vu-lovo Izjavo in priznanje. »Prod Bogom in pred poštenimi ljudmi sta mož ln žona ln, če so še nista mogla poročiti, vama ho Bog že odpustil... Kaj pa jo bilo potlej sinkoT«
»Tako som tam prenočil In povedal tistemu poštenjaku, da bom šel navsezgodaj iskat svojo Musinko. »Tudi jaz pojdem s teboj« — je rekel oni — »drugega dela tako nimam. Pa je bolje, da sva dva, ker se je nateplo tistih pasjih gobcev, da se še prestopiti no moreš«.
'»Jo mislil volkovet!« mu je segla Bara v besedo.
»I sevoda. Volkov se je nokl zaredilo, da se jim človek komaj ogiblje. In tako sva odšla ob svitu v goro. Oaz je bila šo kar dobra.«
Ko je prišel Vule a svojim pripovedovanjem prav do tod, sta stopila v kuhinjo Roko in Lukan. Vule je utihnil ln so je nekajkrat v zadregi ozrl okrog, kakor da bi kaj iskal, nato pa je nadaljeval:
»Vseeno je, ali povem zdaj ali potlej!«
»Kaj pal« je vpraSala starka.
»Otrokom, strina,« je na pol razložil Vule ln umolknil.
»Kakor veš.c
»Torej!... Hodila sva morda dobrih tisoč korakov, ko sva zagledala človeško sled vstran proti nekaki dolinici. On jo hotel naprej, jaz pa sem ga ustavil in mu rekel: »Brateo, tole moram gledat.« In takoj som šel. Se trideset korakov pisen naredil, ko ml
šine kapa kvišku. Za pet ran božjih, Imel sem tudi kaj videti!«
Bara so je vznemirila, otroka sta se premaknila, Vule pa je zamencal na stolčku. | Starka so je pobožno prekrižala in vsa zlozla vaso, da bi jo bil lahko dal v žep. Tiho je vzdihnila:	j
»Joj meni, revici sivi... Povej, povej..«!
»Bili so trije, taki kot nnjvečji ovni .. •« ,
»Oo ... Bog so nas usmili.., Kaj so delali, vrag jih vzemit!«
Vulu jo boseda obtičala v grlu, pn je ne-; nndoma skočil, kakor bi ga bila nevidna , volikanova roka vrgla v zrak.
»Ko so me zagledali, so val trije dvignili glave in divjo zarenčali name, jaz pa sein bil brez vsega kakor zdajle.«
»Gorje se ml • • • A k:e je bil oni možaki«
»Videl je, da grozi nevarnost, in je pritekel k meni. Imel je na rami puSko in, ko jo zaglodal tiste tri zverine, jo pomoril in ustroltl mednje. Razbežali so ae, toda no daleč. No votn, ali so odskočili ali ne za dve sto korakov in spet obstali ko vkovani tor srpcll v naju srpeli ko divji krvoločneži.«
»In pri kom st« jih zalotilat« jo znhlipa-la Bara, kakor hi s[ trgala srce na koščke.
»To, to strina moja, o sveta nehosa...« je zastokal Vule in bruhnil v bridek jok. »Kot Bogu mi verjemi, da sem b)l vse laže Prenesel kot to, pa je že vse prišlo nadme. Dn, vse je bilo laže ...«
kaj je bilo, sinko, za božjo voljot«
*Njo, strina, go raztrgali!« je zašepetal Vule, kakor bi si trgal koščke drobovja. »Obraz je imela popolnoma oel in zdrav .. .«
»Gorje mi revi na vekomaj!« je zastokala Bara, kakor da bi ne bila že sama pričakovala take novice, se prijela za glavo In začela na ves glas vekati.
Tudi Lukan in Roko sta planila v jok.
»Nikarl tako.« jih je tolažil Vule, a besede mu je bilo komaj slišati med jokom in stokom. »Nikarl, ker potlej je tudi meni hudo ... Grdo me je videti in slišati, da tulim kakor baha, toda ne morem drugače!« je zavpil na ves glas, kakor bi ga kdo zabodel z nožem v srce.
Po dolgem ln krčevitem jpku se je Vulo 91Vi Mvedel la spet dejali
»Torej tako... Majčkeno je bilo So ostalo... Tisto sva zavila v njene cunje in odnesla s seboj v vas ...«
»Gorje mi, moja dobra Marija,« je vekala Bara nn vos glas. »Ti si srečna, kor Bi ao rešila nosreče, toda kaj bom počela jaz, revica stara, s temile ptičkil!«
Onemeli so in vsi hlipali v solzah ln zadržanih stokih, zunaj pa jo nastajala jasna zimska noč in so stapljala z belino debelega snega v nekako čarobno bleščavo mod dnevom in nočjo, knkršno moro roditi eamo zimski večer podvolebitskih vremenskih in zemeljskih prilik, snega in neba.
Ker jo babica sedela nasproti Vula, sta fantička počasi In noopazno prišla k starki vsak nn eno stran in sodla zraven nje nn tla, prislonila glavi na starčevska kolona, jokala in ji s solzami močila naročje.
Ogenj nn ognjišču jo lo šo slabotno me-dlel, ker so bili vsi pozabili nanj. Morda bi bili vsi tako od bridkosti pospali ln ponoči zmrznili, če hi so ne hila Bara prva zavedla.
»Kar jo, jel Bog hodi zahvaljen tudi za tol Ti bolje veš kakor mi...«
»Res jo!« je potrdil Vule In se malce zravnal nn stolčku, kamor je bil proj spet sedel in obsedel kakor vkovan.
»Kar je. je!« je spet rekla ftarkn. »Vidiš, sinko, kakor hj te bil sam ljubi Bog združil s temi revčki.«
»Res je, strina ...«
»Lahko ostaneš dokler hočeš.«
»Strina, kakor svoji materi sem ti hva-ležon, toda ne morem,« jo odgovoril Vule in vstal. »No morem, strina, četudi mi daruješ vse. kar jo svotoroSkega in lovinskegn.«
Nekaj trenutkov je še sta!, potem pa je rekel zelo tiho 'n skoraj pobožno:
»Pa zbogom, strina! Zbogom, otroci...«
Počasi jo odšel iz hiše in nihče več ga n| videl ne na vasi ne v fari ne v občini. Nekateri so pravili, dn so slišali o njem, nihče pa ni mogel trditi da je govoril z njim. Odšel je in odnesel v svojih očeh zadnjo podobo raztrganega Musinkinega te-i lesa . ..
(Zaključno poglavje iz romana »Musinka«, ki jo te dni izšel pri Ljudski knjigarni kot poslednji zvozek IV. letnika »Naše knji’
Kriti.
»Boris Savlnkov Je bil gree In duša .bojnega odseka1. Da so prijeli njega, to Je za socialne revolucionarje pomenilo hudo izgubo.«
Tako Je o tem dogodku pisal eden Izmed prevratnlkovi zvest tovariš Borisa Savlnkova.
Posebno Je ta reč zadeln njegove ožje nasllnlške sodelavce, zlasti Slllierberga. Ta je takoj sklenil, da bo Savlnkova rešil lz Ječe.
ftcl je do Azeva ter mu povedal, da bo skušal Savlnkovu ln drugim jetnikom pomagati, da 1)1 se rešili Iz ječo v Sebaslo-polu. Od Azeva je zahteval samo denarnih sredstev, ničesar drugega.
Toda s tem jo zadel Azeva na tisto mesto, na katerem je bil edino občutljiv: pri denarju.
Azcv mu Je najprej skušal odsvetovati, kaknj prav nič mu nt dišalo, da hi za tek- | mcce, katerih se Jo bil komaj In pa tako lepo rešil, zdaj razmetaval Se denar. Doka- j zoval je, da je nemogoče refiltl vse tri jetnike. Zdrava pamet svetuje, naj nikar ne žrtvujejo še nadaljnjih tovarišev Iz »hoj- ( nega odseka«, ki je že tako ln tako hudo ■ prizadet po zadnjih lzguhah.
Toda Sllberherg sc ni dal odpraviti a j takimi In podobnimi zahtevami. Trmasto Je j vztrajal pri svoji misli ter so obrnil, ko mu ; je pri Azevu spodletelo, kar na glavni od- | bor stranke.
Glavni odbor Je njegov načrt odobril, »n dal potrebna denarna sredstva ter vso podporo, katero je potreboval.
Takoj ko so mu je to posrečilo doseči, Je Sllberherg odpotoval v Sebastopol. Tam so Je dobil s SavlnkovIJevo ženo, ki mu je natanko poročala o vsem, kar sc Je bilo dogodilo.
Ce Jo človek o Sllherbergovem načrtu le malo premišljeval, je moral priti do Bklepa, da vsebuje nepremagljive težave. Toda S1I-berherg ni bij človek, ki bi se bil dal zlahka oplašiti. Že v dejstvn, da so razpravo od-godlll, jo vidci znamenje, da se bo stvar posrečila.
Proti koncu meseea junija Je dobil zvezo * nepričakovanim prostovoljnim pomočnikom. To je bil častnik Vasilij Suljatlcki, k! Je bil po mišljenju prevratnik. Ta Je pogosto bil dodeljen straži v Ječi.	|
Sllberherg Jo v prvem trenutku mislil na to, da hi poskusil z oboroženim napadom na Ječo, toda Suljatlcki mu Je to odsvetoval. Menil Je namreč, da bi bilo moči rešiti le Savlnkova. To bi storil on, In sicer takoj prvič, ko bo spet dodeljen straži.
Sllherberg Jo predlog Suljatlekega pre- f mislil ln videl, da Je najbolje, če bo ravnal tako.
Suljatlcki jo nič manj kakor trikrat po-Skušal, da bi svoj naklep izvedel, toda ni j se mu posrečilo.
V noči na 29. julij, ko Je bil spet v j Slnžbl, Je poskusil še enkrat. Stopil Je v ee- J Jlco k Savinkovu, mn potisnil v roke sa- '
G. P*vsn«ri
flliils lEvnii Mim
mokres, mn dal obuti par službenih škornjev, katere Je pred očmi stražnika sezul vojaku, k) Je spal.
Ko Je bil Savlnkov tako oborožen In obut, Je vzel brisačo ter zavil proti umivalnici.
Suljatlcki, ki Jo šel za njim, Je stražam govoril:
»Umivat se gre... Pravi, da mu Je slabo.«
Savlnkov ln Suljatlcki sta stopila v umivalnico, kjer so bili vojaki. Savlnkov sc Je začel umivati, Suljatlcki pa je šel zaklepat vrata.
Nato Je jetnika odvedel v temno sobico blizu umivalnice.
Savlnkov sl Je ondi odrezal brke In se preoblekel. Suljatlcki ga Je spremljal do stražnice, ne da bi Ju bil kdo od stražnikov ustavil.
V stražnici Je nekaj vojakov spalo, drugi pa so poslušali tovariša, ki Jim je no-kaj bral.
Ko sta Savlnkov ln Suljatlcki prišla tja, se Jih Je nekaj ozrlo, toda preden Je utegnil kdo kaj reči, sta bila že spet na hodniku, ki je držal do sobe, kjer so so med službo mudili častniki, ki so poveljevali straži. '
Vrata v soho so bila odprta. Nekdo od častnikov je sedel zn mizo in kazal vratom hrbet, drugi Je ležal na počivalniku.
Stražnik, ki Jo stal pred sobo, ju je pustil mimo, ne da bi bil kaj rekel, ko Je videl. da sta v uniformi.
Naglo sta zavila okoli ogla ter zavila proti mestu.
V tesni uličici blizu Jetnlšnlce sta dobila mornarja FedorJa Bosenka, ki ga Jo bil tja postavil Sllberherg. Mornar je lincl zavoj obleke, toda Savlnkov se ni maral ustaviti niti za toliko, da 1)1 se 1)11 preoblekel.
Suljatlcki mu Je torej Izročil dovoljenje, lzdnno na Ime nekega vojnka. To naj bi Savlnkov nosil pri sebi, čo hi morda srečal kake nočne vojaške ohliodnlke.
Ze se je delal dan. V jetnlšnlcl so hlll stvar že opazili, spravili vso na noge ter poslali patrolo v hišo, kjer Je stanovala Savin-kovljeva žena.
Begunci so se bili medtem skrili v hiši nekega delavca, se tam preoblekli, potem pa je Boscnko Savlnkova ln Suljatlekega odvedel v podzemeljsko votlino, kjer sta ostala skrita do naslednjega večera.
Policija Je bila ves dan na nogah, da bi ujela bugenca. Ta dva pa sta medtem napisala naslrdjn Izjavo, It* so jo potom natis nlll ter Jo povsod razširili:
»V noči od !8. na 29. julij Je na zapoved »bojnega odseka« soclalnq revolucionarne stranke In s pomočjo prostovoljca V. M. Sil-
iHelena Jakličeva:
Signorino
(Iz zbirke »Slike z juga•)
Za mesce dni smo se nasolili t poletni
.Vili na prijetnem gričku visoko nad Tibero.
Za pinjevim drevorodom je ograjno dvorišče ali tratica okoli moderno urejene hiše, ob zidu navzdol so vinogradi, navzgor pa kornzna polja prav do pinijevega gozdiča, ki se kakor razprostrta dlan tišči neba In so ti zdi, da se moraš povzpeti tja gor, pa bi naslonil glavo prav k nebu, k tisti mili očarljivi sinjini tmn, ki jo lopa kakor krščanstvo samo.
Vile se tišči kmetska biča b hlevom in dvorom za kurotino. Kadar sl zaželimo kruha ali jajc ali koruznih storžičkov, tedaj se kdo od služinčadi povzpne na kamnite stopnice in narott ljudem, kaj naj pripravijo onim ob tej in tej uri.
Notranjost liišc je zelo preprosta: knm-nitnn tla, pleteni stoli, ogenj v podzidku. To dvorišču se preletavajo gosi in kokoši, v hlovcu drgečejo zajel, na ostrošku grulijo golobje.
Na stopnicah ob opornem zidu sloni desetletna Bita, drobno, temnolaso dekletce, in se ozira skozi visoko, z drevjom preprečeno ograjo nn gosposko dvorišče. Tam so otroci zagnali vrišč na gugalnici, kjer jih poganja Postrožnica — informiera.
Sredi travico leži pod velikim pisanim sončnikom signorn in si od časa do časa utre v noge nekaj olja radi lepše barvo. Včasih pokliče postrežnico, da jo povpraša, kako je otročičkom, a 1 i imajo pokrite glavice, ali niso že utrujeni.
Signorino Luciano pripravlja ob zidu puško za lov. Popoldne ga pospremi tja stričev oskrbnik, ki ima spretno roko in poznanstva. Sinko jo dokončal skušnjo in ima veliki oddih.
Cas poteka mirno, v kuhinji mrmra stari kuhar iz Asslslja, kor mu perutnina ne gro hitro od rok, namreč skuhljonje. Od časa do časa pokliče sobarico oziroma kameriero Ani. Mu sc ne zmeri zanj. Sam mora previdno natakniti kuro na raženj in vrtilo se 1)0 ali ne bo. Gospoda nc bo na kosilu, toda to ni ni kaka olajšava zanj.
Kako bo potekel dani Bogi vedi. Sli bi k Tiberi — pa jo prevroče in komarji pikajo. V pineto bi se napotili — pa je predaleč. Najbližja je stričeva vila nn sosednjem griču sredi bujnega gozdiča — toda strio umira. Ko bo umrl, bodo časniki oživeli za dva, tri dni. Končal ho svojo žlv-IJenjo v vlil nad Tibero, kjer jo nekoč ubi-rala svojo posml znana umbrijska posnica.
Vila je v starem slogu s štirimi nadzidki kakor gradovi. Bršljan je zastri stene do vrha, kjor so vzpenjajo stolpiči rdeče barve. Dvorišč« jo zasenčeno z drevjem — tu pinijo, tam listavci; tu hrast, tam lovor. Na sončni strani razvedri sliko vodnjak sredi gred io.
Prostor na gričku, ki se vleče do navpičnih skal, ki branijo dostop, je zasajen z vinogradi In breskvami. Do vhodnih vrat vodijo coli drevoredi borovcev, cipres in pinij.
No, strio pa umira In obiski uinro z njim.
Včasih zabrni avto _ tam nekje ob Tiberi, ki toče ob glavni cesti vsa topla, med drevjem in kakor brez pesmi. Onstran vodo se vrsti grič za gričem., vže dalje in vse vižo.
Voz zaropota tik pred gospojinim drevoredom. Konjič pripelje na vozu gospo, ki sama vodi. Obraz ji je temno ogorel, ustua gdeča, lasje v polžkih vrh glave*
Oo«p« is Iliin«. Obisk.
Veselo si podajo roke, se objamejo, posKde-
jo pod velikim sončnikom in razpredejo pogovor o tem in onem; kompletno osebje, to je najnujnejše. Kuhar je star — alt dela Izvrstno. Otroci imajo postrežnico in vzgojiteljico. Lepega dne bodo začeli govoriti nemško ali francosko. Strlo umira. Pričakujejo njegovega sina iz Rima.
In kdo bo jih čo spomni v tej samoti! Napovedal se je sinov profesor — duhovnik, in to za popoldno.
Na kmotovi strani Be jo oglasil Sum ln kričanje.
»Preglasni so ti ljudje * vzdihne signora in zamahne z roko.
No, krik nočo ponehati. Poklicala bo osebje, naj se vendar zavzame za mir. Prihiti stari kuliar in z njim knmerijcra Ani in še kamerijer Luigl, ki dobavlja vso potrebno iz doline. Vsi k sosedovim ali h kmetu!
Tam se je zbrala vsa družina vzdolž koruznega polja. Nekdo lomi storže. Tat je, ubijejo gal Morda pa jo zver.
»Ljubi moji, signora Ima oblRke,« kliče Luigl. Kuhar cepeta z nogami in se roti: »Man .. ., kokoške so mi žgo.«
Od njive priteče Rita:
»Tatu lovijo ali zver. Med koruzo hodi in Vorai storže.«
»Volk!«
Ani zbožl za ograjo, kuhar nazaj h kokoškam, Luigi naznanja gospe, Signora v sobe in na okna, signorino grabi puško. Gospa iz Rima miri.
Nekoč v časih svetega Frančiška se je dogodilo tisto o volku, da je hodil razsajat po okolici Gubbia. Pozneje po se ni nikoli več zgodilo, gozdovi so se skrčili, lovci pomnožili.
Gospa si z robčkom hladi čelo ln strmi v koruzno polje. Rita drži gorjačo v roki, gospodar kmet vihti vile, sinu jo dovolj močan kol, ženska so je oborožila z grabljami, dekle se bo branilo s sekiro. Ob slamnati kopi na hlodn sedi vzgojiteljica in mirno zre vse to dogajanje kakor človek, ki mu je vse to le slika.
Koruzno polje Sumi; tisto notri se giblje, sklanja, odriva. Ze se bliža robu, še nekaj skokov in hop!
Nepremično strme ljudje v gibljivo točko, roke vseh dvignjono v zamah — a tedaj se pokaže izmed zelenja okrogli obraz sina četrtošolca. Upadejo gorjače, vile, kol in sekira In Rita vzklikne kakor v sladkem strahu: »Signorino!«
Z okna rahel vzklik onesveščajoče se mame: »Cezar!«
Gospodič vrže naročaj storžev na tla in naroči žonskam:
»Napecite tole za po kosilu.«
Vsi vržejo stran orožje, ženske se vrnejo v hišo. Rita pa storže v predpasnik.
Sonce so je pomaknilo na poldno, moški so posodil pod oljko okoli slamnate kopo, kjer jim vzgojiteljica prijazno in domače prisluhne. Od vile se prikaže Ani v belem predpasniku, beli čepici in rokavicah in se vljudno približa tujki:
»SIgnorina! Kosilo jo pripravljeno.« Dvigne se naglo in hiti za klicem. Ani jo počaka pri vratih ln ji da prostor. Vzgojiteljica zaupno:
»Tički!« Ani smehljajoč se odvrne: »Ne, signora, pečene kokoško.«
ljntlckcga Iz 51. polka bil osvobojen član te stranke. Boris Vlktorovlč Savlnkov, ki so ga lmcil zaprtega v osrednji Jetnlšnlcl v Seba-stopolu.«
Zvečer so Savlnkov, Suljatlcki, Bosenko, Sl!herbcrR^ln neki študent, k! so Jim Je ponudil za vodnika, nemoteno zapustili mesto, nc da bi jih bil kdo nadlegovnl. Dolgo so hodili po stepi za mestom In nazadnje prispeli na kmetijo nokega Nemca.
Tam so so ustavili za kakih deset dni. Na bližnjem hribčku so namestili opazoval nlco ter tam zapovrstjo stražili. Spat so hodili v gozd.
7. avgusta so odšli s kmetije. Krenili so proti morju. In sicer oh reki Kači. Kakih petdeset metrov od brega Jih Jo čakala jadrnica, ki jt Je zapovedoval B. N. Nlkitcnko, bivši mornariški praporščak, ki se Je ponudil, da odvedo begunce po morju v Romunijo, četudi ni pripadal nohcucmu prevratniškemu združenju.
Naslednji dan so vzdignili sidro. Potovanje jo trajalo tri dni ln Je poteklo še kar srečno.
Nlkitcnko jih je Izkrcal v romunskem pristanišču Sullnl, potem pa sc Jo takoj vrnil v Sebastopol.
Begunci so Imeli potna dovoljenja samo za notranjost Rusije. Zaradi tega so v Sullnl takoj šil na’ruski konzulat.
Konzulu so pravili, da so šli Iz Scbasto-pola z jadrnico na kratek izlet, pa Jlli jo na morju zajela nevihta ln jih gnala proti romunski obnlt.	e
Konzul Jim Je verjel ter Jim dal dovo-IJenJo, da se lahko vrnejo v Rusijo čez Ga-lac In Jnss.v.
A Savlnkov, kt je Imel potni list za tujino, je krenil v Bukarešto. Tam je obiskal nekega znanca, ki Je bil učitelj romunskega prestolonaslednika. Po posredovanju tega Jo dosegel, da so v Bukarešto lahko prišli tudi ostali tovariši.
Iz Bukarešte Je Savlnkov potoval v Basel, od koder Je pisal generulu NcpluJovu, predsedniku sodišča v Sehnstopolu ln raznim odvetnikom. V plsmlli je sporočal, da on. Dvojnikov In Nazarov niso Imeli z atentatom v Sebastopolu nič posla.
Sodišče Jo to Izjavo upoštevalo ter je tudi ostala dva osumljenca Izpustilo.
Vrnitev Azeva v »bojni odsek« Je vse člano zelo opogumila. Sklenili so, da bodo I atentat na Stollpina pripravili še enkrat.
Savlnkov Je vrhu tega zvedel, da ho notranji minister Durnov prišel zaradi zdravljenja v Švico, pa Je naročil teroristki Tatjani Leontljcvl, naj ga ubije.
Nekateri med njimi Geraslmov, v svojih spominih trdijo, da jo Leontljeva prt tem svojem poskusu za umor Durnova ravnala na lastno peet.
Res da se Je bila obrnila na 8nvlnkova, da hi ji dovolil sodelovati pri umorih, toda Savlnkov JI Je svetoval, naj sl rajši zdravi živce, češ da JI bo to dosti bolj korlstUo.
Leontjeva Je bila tedaj stara komaj nekaj če* <tvn>et lot. Jlii« j« bčt bivšega carskoga guvernerja v Irkutsku In so jo vzgojili v zavodu za plemiške hčere. Ko Je prišla Iz šolo, je postala caričlna dvorna gospodična. Zaradi tega je Imela prost vstop v carsko palačo. To Jo je spravilo na misel, da Id ubila samega carja.
Leontjeva jo značilen primer pokvarjenega »boljšega« otroka, ki Je- Iskal ntešenja za svoje bolestne nagone ln za svojo naveličanost v političnem terorizmu, ker je v atentatih videl novo, dražljivo razvedrilo In tvegano igro, nič drugega.
Leontjeva Je bila pred kratkim prišla Iz ječe In je takoj odpotovala v tujino, da 1)1 tam lahko znova začela z nasllnlšklm delom.
Savlnkov jo Jo opozoril, da biva minister Durnov v Interlaknu, In sdcer pod linenom Mililer.
Toda nekdo Je na priprave za atentat opozoril Ohrano, ki jo takoj obvestila Durnova. Ta je takoj zamenjal Mvališče — Azcv se Je spet enkrat Izkazal pri policiji.
Leontjeva ministra ni poznala In tudi ni vedela, da Jo šel drugam. V liotel, kjer Je prej bival Durnov. je na nesrečo prišel neki Francoz, ki sc jo pisal Miiilcr. Dekle je ubilo tega.
Seveda je ta zadeva vzbudila mnogo hrn-pa ln nakopala revolucionarjem novih nasprotnikov. Kazal« Je, kakor da se je vse zarotilo proti »bojnemu odseku«, kateremu Je zdnj Slo vse narobe.
Ko so hoteli začeti s pripravami za atentat na Stollpina, se Je pokazalo, da Je ta zadev« vedno bolj težavna ln nevarna. Nazadnje je prišlo tako daleč, da so se člani odseka scšll nn sejo v TcrJoklju In sklenili, da priprave za umor ministrskega predsednika odlože.
Vsi so čutili, da so dobili zdaj novega skrivnostnega nasprotnika, kateremu niso kos.
Konec septembra Je bil v Imatrl drugi zbor socialno revolucionarne stranke. Zadnja seja sc Je havlla z »bojnim odsekom«.
- člani glavnega odbora so bili zelo nezadovoljni z Azevim In Savlnkovlm ter so nn seji to nezadovoljstvo tudi čisto jasno ln zgovorno pokazali.
Toda Azeva ni bila voljn, da bi prenašal kako očitke. To če zlasti zaradi tega ne, ker Jo bil ves divji zaradi glasov, ki Jih Je o njegovih zvezah z Ohrano širil Ryss-Mortl-mcr.
V silovitih besedah Je torej odgovornost za zadnjo neuspehe »bojnega odseka« zvra-čal n« glavni odbor. Tega je dolžil, da zavira ln omejuje revolucionarno delo ter ne mara upoštevati prizadevanj tistih, ki se žrtvujejo In Izpostavljajo lastno življenje za stvar Itd. Itd.
Savlnkov je Azevn v dohrt veri pomagal. Dejal Je, da Je vzrok za neuspehe tudi v Azevljevl In njegovi utrujenosti In pa v načinih, ki so zdaj že zastareli. Azev ln on sta potrebna oddiha.
Glavni odbor je spoznal, da ao te pripombe utemeljene, ln Je Azeva ln Savlnkova razrešil vodstva »bojnega odseka«.
Azov in Savlnkov sta se zdaj torej umaknila s prizorišča, toda ne sama. Z njima so šli tudi vsi tovariši.
Tako je Geraslmov lahko dejal, da se Je njegov načrt docela uresničil: »bojnega odseka«, najnevarnejše prevratniške ustanove
ni bilo več, razšla se Je sama zaradi neuspehov ln zaradi Izčrpanosti.
Azev je bil zares truden In bolan. Zaradi tega Je poslušal nasvet zdravnikov ter Jo z ženo ln otroki odpotoval v Italijo. Nekaj časa Je ostal na rivieri, a sl Jo ves čas dopisoval s Savlnkovlm In z drugimi tovariši.
Ta čas je slišal o Inženirju Sergiju Ivanoviču Buhalu, ki da Je Izumi! močan stroj, s pomočjo katerega se da leteti. To Jo bilo tista leta, kc Je letalstvo dosczalo prve uspehe In Azev se je za Izum ter Izumitelja začel takoj zelo zanimati.
Mrd vsemi sodobnimi Izumi, ki hi lahko nasilnikom pomagali pri njihovem delu, sc mu Jo ta zdel najpomembnejš.
Odpotoval Je v Monaeo, da hi govoril z Buliulom. Potem je o stvari obvestil Savlnkova ter se z njim razgovarjal o možnosti, da 1)1 Buhulnvo letalo uporabili za polet nad carsko Zimsko palačo ali nad dvorcem v Carskem selil ter Iz njega spuščali bombe.
Pogajanja z Inženirjem so sc dolgo vlekla. Azev je o vsem obveščal Glavni odbor. Ta ga je pooblastil, da lahko Izplača Inženirju dvajset tisoč rubljev. Toliko Je namreč Duhalo potreboval, da bi si uredil delavnice In Izdelal stroj.
Buhalo se je takoj prcsllll v okolico mesta ln začel delati. Azcv Je dobil naročilo, nuj ho v tesni zvezi z njim ln naj delo skrbno spremlja.
Azov je o vsem tem obveščal tudi Gera-slmova, načelnika carske politične policije. Temu je govoril, da ne verjame v resnost Buhalovlh poskusov. Prcdočeval mu Je to reč kot nov pripomoček za lzpraznjevanje revoluc,lenarških blagajn.
Načelniku Obrane je tudi sporočal vso novice, ki jih Je dobival od tovarišev, zlasti pa tiste, ki mu jll) je pošiljal Savlnkov.
Toda novice niso vedno prišle do policije o pravem času, ali pa so bile pomanjkljive. Azev Je svojega policijskega predstojnika skušal tolažiti s tem ln onim.
Govoril mu Je, da sc v glavnem odboru stranko no bo posrečilo, da bi ustanovil ln uredil kak nov »bojni odsek«, zlasti pa ne takega, ki bi bil sposoben nastopiti v kaj kratkem času.
Geraslmov Jo bil v začetku prav tak optimist kakor Azov, potem Je pa kar na lepem zapazil, da nima več v rokah vseh niti prevratniškega delovanja, kakor Jih je z Azev-ljevo' pomočjo Imel dozdaj. Čutil je, da nad nekaterimi rečm! Izgublja nadzorstvo.
Iva] sc Je primerilo!
Nekaj, česar nista pričakovala In vnaprej videla ne on ne Azcv. Bojišče, ki ga je »bojni odisek« zapustil, so zdaj zavzele tri nove nasllnlške skupine, o katerih Azev ni mogel policiji poslati niti najneznatnejšega obvestila, ker niti sam ni vedel zanje.
Ko sta blln Azev In Savlnkov v tujini, Je glavni odbor stranke naložil Sllberbergu, npj, ustanovi novo ubijalsko skupino, ki bo ravnala natanko po navodilih stranke |n nc bo delala ničesar na lastno pest. Drži naj sc Izročila. In načinov razpuščenega »bojnega odseka« ter o vsem obvešča glavni odbor.
Sllberherg Jo v novo skupino poklical razen svojo žene Ksenije teroriste SulJatlcke-ga, Kudrjaceva ln druge. Začel Je takoj pripravljati atentnt na Stollpina, na Durnova, na generala von I.aunltza, policijskega ravnatelja v Petrogradu. Za temi žrtvami naj 1)1 prišla na vrsto veliki knez Nikolaj Nikolajevič ln pa car sam.
Skupina se je naselila blizu finskega kraja Iinatre v hotelu, ki Je ležal sredi gozda. Kdor se je oglasil za sobo v hotelu, Je vedno dobil Isti odgovor: »Vse zasedeno«.
Nasilniki so tam živeli sain| zase, razpravljali, pripravljal! razstrcllvn, se urili v streljanju s samokresom.
Novembra se Je skupina pomnožila z novimi člani. Prišli so Nlkitcnko, Boris Zl-njavskl In Murija Prokofjcvna.
Nlkitcnko je 1)11 bivši mornariški častnik, ki Je pomagul Savlnkovu zbežat) iz Sehasto-pola. Potem Jo tudi sam stopil med prevratnike.
Skuplnn Je v Pelrogradn takoj začela nadzirati svoje žrtve nal dva načina. Njeni kočljažl in pocestni prodajalci so pnzlll po
vseh eestah ln trgih, koder so se gibali lju-dje, ki so jih morilci vzeli na muho.
Drugi njeni agentje so zbirali podatke ▼ višji družbi, med znanci, med železničarji ln poštarji.
Nlkitcnko je v tem času nabral precej obvestil o carju. Ta hi utegnila koristiti pri bodočem atentatu nanj, zato so Jih skrbno spravili.
Decembra se Je morilcem posrečilo dohiti vabilo za slovesnost v kapeli Zdravstvenega poskusnega zuvoda, katere naj bi se udele-ležila tudi Stollpln In von Launltz.
Kudrjaccv Je 3. Januarja ubil Launltza s tremi streli Iz samokrosa. Stollpina na slovesnosti ni bilo.
Geraslmov Je za atentata zvedel ln Je prejšnji večer opozoril obe žrtvi ln jima svetoval, naj sc slovesnosti no udeležita. Von Launltz sveta ni maral poslušati in je svojo neprevidnost plačal z življenjem.
Drugo skupino ubijalcev Je vodila neka ženska. Rila je to E. Laplna, ki so JI v domači družbi dejali »tovarišica Lepa«.
Tretjo skuplnn Je ustanovil I.etonec Albert Traiibcrg. z zarotniškim Imenom Karl. Ta je začel delati v Petrogradu proti koncu leta 1906.
Traubcrg je bil zelo drzen človek In sila dober organizator. Komaj je svojo skupino ustanovil, jo jo ponudil glavnemu odboru.
Toda Savlnkov se Je upiral, da hi to skupino priznali za samostojno. Argunov ln Ccrnov pa sta bila za to.
Skupina sl Je nadela Ime »Leteči oddelek severnega odseka«.
Verjetno je, da se je Savlnkov temu upiral pod vplivom Azeva, ki Je Imel pač precej razloga, da Je nasprotoval novim vsiljivcem, s katerimi ni Imel prav nobenih zvez ln ni vedel, kaj delajo. Edino, kar je vedel o njih, je bilo to, da se njihov poglavar Imenuje Karl ln je to naglo sporočil Geraslmovu.
Geraslmov je bil zdaj žaren v škripcih. Vse mu je uhajalo lz rok, odkar Azev ni bil' več na mestu.
Verjetno je, da Je Azev tedaj, ko se Je s Savlnkovlm odstranil Iz »bojnega odseka« res nameraval pustiti svoje nevarno dvojno življenje ter se umakniti v brezimno In zložno zasebnost.
Toda to je bilo laže želeti kakor pa uresničiti.
Življenje, ki ga je bil Izbral In živel toliko let, mu je omogočilo, da sl je nakopičil lepe denarje, katere bi bil zdaj rad v miru užival. Toda po drugi stran) se Je s svojo nevarno Igro temu življenju zapisal na smrt In ga zdaj ni Izpustilo Iz svojih klešč.
Včerajšnji dvolični Azev se jo upiral rojstvu novega Azeva, preprostega ln skromnega.
NI dvoma, da Je končni cilj vsega Azev-ljevega zločinskega, dvoličnega nehanja bil miren, zgoden In udoben pokoj, saj vemo, da mož ni ničesar na svetu tako centi kakor udobno, razkošno življenje. Prav zaradi toga se Je bil tudi zapisal hudiču.
Toda zdaj, ko bi bil ta svoj sen rad uresničil, je šele videl, kako selo mu je temna preteklost zvezal« roke,
Vrh tega se je zgodilo le nekaj, kar je vso reč še bolj zapletlo; nekaj, česar bi ne bil nihče niti v sanjah pričakoval.
Kdo bi s| bil mislil, da bo v to mračno 1n sramotno življenje Evna Azeva posegla z neubranljivo silo — ljubezen.
Primorci!
V »Slovenčevi knjižnici« je lansko leto izšla lepa knjiga
Veselja dom
ki jo je sestavil prof. Miklavž Kuret. V tei knjigi so zbrane številne družinske igre, zabave, čarovnije itd., ki morejo služiti v razvedrilo vsakomur zlasti pa družinam z otrokil Zahtevajte to knjigo po Vaših trafikah in knjigarnah ali pa jo naročite pri upravi ..Slovenčeve knjižnice*' Ljubljana. Kopitarjeva ul. st. 6.
+
V NEIZMERNI BOLEČINI,
A VDANI V NEDOUMLJIVE SKLEPE BOŽJE PREVIDNOSTI NAZNANJAMO,
DA JE 15. OKTOBRA 19(5 UMRL SVETE MUCENISKE SMRTI V BLIŽINI KOČEVJA NAS NAJBOLJŠI MOZ IN OČKA
ALOJZ MATIČIČ
TRGOVEC V BEGUNJAH PRI CERKNICI
V STAROSTI SEDEM IN TRIDESET LET.
DNE 15. DECEMBRA JE ODŠEL ZA NJIM SE NA* ZLATI
JANEZEK
ŠELE V PETEM LETU ŽIVLJENJA.
BEGUNJE, RAKEK, PLANINA DNE 29. DECEMBRA 1945.
TEREZIJA.
ZENA, OZIROMA MATI Z OTROKI;
TATJANO, SLAVKOM, SIMONO. JAKCEM
IN OSTALIM SORODSTVOM
Nadaljevanje in izpopolnitev seznama o Kočevju
»Nobena stvar ni tako skrita, da ne M
postala očita. . .< Tako se začenja in nadaljuje poglavje, ki ga je naA list načel in ga ho nadaljeval, kor hoče naliti Čiste vode v zmedo, katero so zagrešili ljudje, ki so poslušali klie zla, pa niso pomislili, kakšne strahote se bodo zgrnile zaradi tega nad naš narod. Nedolžna kri kliče do neha po kazni, pravica naj poseže po vseh tistih, ki so poteptali v blato vse narodne svetinje in utirali v Sloveniji pot komunizmu.
So to sicer krvave strani, ki jih pifiemo, toda zaradi službe resnici je treba opustiti vso ozire ter razkrinkati zla dela ljudi, ki so se udinjali zlodeju ter brez sile dali svojo podporo zločincem, ki so po peklenskem načrtu vrgli na&o domovino v vihar državljanske vojne.
Kočevskih junakov nova vrsta
O kočevskih rdočkarjih in tolovajskih oprodah Sc ni bila Izrečena zadnja beseda. Pnnos moramo objaviti dopolnilo k naSomu članku o krivicah tega, da jo Kočevje bilo rdeče, in navajamo imena Sc nokaj ljudi, ki so zaslužili, da si jih narod zapomni in po njihovih zaslugah sodi.
V Kočevju je živel in deloval polkovnik bivše jugoslovanske vojske Vodopivec. Pustimo njegovo prisego, dano kralju in ljudstvu, pustimo dvoličnost in streinuiHvo, toda zaradi resnice je treba povedati tole:
Polkovnik Vodopiven je bil vodja neka kih »omladincev«. Kaj so bili in hoteli, pred badoglievsko Izdajo m vedel nihče. Pokazali so so Sele 9. septembra.
Vodopivec in zobar Štoka sta se pridružila propadli hadoljbvski svojati ln zahtevala, da so obramba kraja prepusti njim. Vodopivčeva prva skrb je bila, da je slovenskim brambovcem pripodočil: »Pojdite ftim-prej iz mesta, sicer bo tekla kri!«
A kaj bi pomenil polkovnik, ako ne bi Imel za seboj tudi vojske. Imel jo je, In tedaj smo zvedeli kakšno. Sam je rekel: »Zunaj čakajo tri brigade, najmanj Sest sto ljudi. Ti bodo ob treh popoldne zasedli mesto.«
Drugače je Vodopivec na vsa usta trdil, da ni komunist.
Borit Stoka, po poklicu zobar, ni bil nepomemben človek. Igral je vidno vlogo, ko so se komunisti pogajali s savojskimi Lahi za Izročitev oblasti. Pozneje ni bil kos položaju, kajti kmalu jo je potegnil do Ljubljano, od tam pa v Trst. Stalno se je družil z dr. Hočevarjem In dr. Prcmrovom ter je za požigalce slovensko domovine daroval lfl.WXl lir.
Ing. Sodar Vilko je sodeloval v terenskem odboru OF ln je bil zvest oproda dr. Hočevarja in Finka. Ako je bil deležen istih ali Se večjih dobrot »svobode« kakor Fink, bo ob priliki lahko pojasnil sam.
1 Profesor Šeško je bil v Kočovju vodilni komunist, ki je po bogve kakSnl pomoti padel pri cdsarski vojski v nemilost in svoje do-lo plačal z glavo. Vneti priganjalki za »svobodo« pa sta ostali njegovi sestri, prva tra-fikantinja, druga pa Šivilja. Po »osvoboditvi« sta hoteli doseč.l svoje In dosegli sta. »Niti vhoda ne narediva za partizano, dokler ne bo maičevana kri njihovega brata.« In bili so ubiti: posestnik Skrl Ivan ln žena Marija ter njun zet Martinčič Frano.
Ti ženski sta bili med tistimi navdušenimi Kočevaricami, ki so oh prihodu tolovajev vzklikale ln »osvohoditoljem« pripenjale nageljne na prsa.
Mile Marija, delavka pri trgovski lesni družbi 8AI0I je bila terenska odbornica za Podgorsko ulico. Med »svobodo« je bila agi-tatorica 7,a mitinge ln grozila ljudem, da bodo krvavo plačali, če so jih ne udeleže. Za svoje delo je prejela kravo. Krmo so ji morali preskrbeti ostali uslužbenci SAICIja, seveda na stroške družbe in z vednostjo rav-natolja Piščanca.
V Slovenski vasi je igral zvestega slugo orožnik Glas. Izdajal je tam dovolilnice za kočevsko mesto in nikdar ni zamudil prilike, da ne bi povedal, da je terenski odbornik OF.
Silno vnet delaveo v OF in pomočnik učitelja Gerlanca je bil Žagar Jože, uradnik kočevske gozdne upravo. Brez njega si ni mogočo misliti stalnega omizja za katerim so sedeli Gerlanc, Kovač, dr. Hočevar, Hinko Bravničar In podobni.
Kočevsko dijaitvo ni hotelo zaostajati za svojimi »vzorniki«. Dijak Konradi, sin davčnega in/ipektorja, je bil med njimi vodilni organizator, odkar je priiel Iz internacijo. Bil je mod »omladinci«, ki so pod vodstvom polkovnika Vodopivca nastopili 9. decembra In odpirali vrata banditom. lTžival je zaupanje vseh ofarskih odborov, saj je vodil vse tajnw preiskave in se s to svojo vlogo po mestu bahal.
Konradljeva desna roka je bil dijak Medic Franc. Nasilnik, ki mu ga ni para, izhaja iz družine Šolskega sluge, ki je dala fi banditov. To ao: dve hčerki, oče, dva sinova in zet. Mati in najml&jši sin Dore sta bila vneta obveščevalca.
Kristan Milena, uradnica pri lesni družbi SAICI, doma lz Stare cerkve pri Kočevju, je bila stara gozdovnica in se je že prej komunistom v gozdu žrtvovala za tri mesece. Pozabila sevoda ni cesarskih Lahov in jo tudi pri njih z dušo, telesom in mesom služila »veliki« stvari.
Navdušen komunist je bil uradnik »Fo-reste« Lenič Jože. Ta mož je stalno govoril prijateljem ln tovariSem, da revolucija mora biti, žrtve morajo padati ln kri teči. Zaso si je pa zaželel drugačne svobode, kakor jo komunistična, in jo je kam pobral.
Sami so se izdajali
Blagajničarka komunistične OF v Kočevju je bila Bogatajeva, uslužbenka Auerspergovega veleposestva. Njena sestra jo bila uradnica v Tekstilni. Obe sta bili agilni torenki. Nekoč sta v zmotnem prepričanju, da govorita s svojimi dragimi gozdovniki, zaupali dvema slovenskima brambovcema tole: »Ne morova dati denarja vama, sva ga že poslali v gozd, in sicor po rokah učitelja Gerlanca.«
V Tekstilni je bila mroža na gosto razpredena. Cradnik Ferjančič jo dvo loti zbiral denar 'za zločinske namene in Siril podtalni tisk. Poznavalci razmer ga štejejo med najhujše in najbolj zakrknjene priganjače OF v Kočovjn. Tudi ta mož je pred letom nasedol nastavljeni pasti ln napačnim ljudem v slepi veri povedal sledeče: »Blago smo žo odpeljali v Rog, denar pa izročili gdč. Bogatajevi, ki ima v rokah vso blagajno. Nekaj blaga bomo So nabrali. Pridite ga iskat čez tri dni.«
Poglavje o krivcih ne bi bilo popolno, ako bi izpustili ime kočevskega župana Grabrijana. Mož je znal spretno telovaditi in je 8. septembra zvečer dobil od Italijanov pooblastilo, naj poskrbi 7,a red v mestu. Ni se obiral niti trenutek in si ni belil glave z vprašanjem kako. Obvestil je polkovnika Vodopivca in dentista Stoka, ki sta poskrbela za »red in mir« in za prelivanje slovenske krvi. Kdo ve iz kakšnih razlogov je pozabil na vaško stražo, ki jo bila v mestu že dobro leto. a se njene navzočnosti v usodnem trenutku ni spomnil ... Je sploh ni vprašal, ali bi dala kaj mož za ohranitev reda in miru ...
Tolovaje in gozdne razmere v Rogu je dobro poznal kočevski davčni sluga Bizjak Lojze. Srce mu je od navduSenja kipelo, da je odpeljal s seboj v gozd tudi dva sinova in dvo hčerki.
Za tolovaje in njihovo stvar se je skoraj pretegnil tudi uslužbeneo kočevskega konzuina Vetek. Dan pred napadom rdečih brigad na Kočevje, je ta dejal svojemu prijatelju. »Grem po strojnico, ki jo Imam skrito.«
Rudar Hegler je bil član terenskega odbora OF. Bil je neustrašen propagandist, njegova hčerka pa je raznaSala mobilizacijske pozive.
Zločinski drobiž
V Mlaki pri Stari Cerkvi živi družina Fajdiga. Vse veje in vejice družine so komunistične in so se utrjevalo v svojem prepričanju tudi po gozdu.
Od letošnjega maja pa do izdaje je igrala vlogo gozdne vile tudi Zevnik Slava iz Salke vasi.
Star komunist je Kajfež Mirko, ki je R. septembra članom vaAke straže, ko so prosili za voz in konje, zabrusil: »Vrag vas vzemi, hudičevi belogardisti! Marš ven!«
Med stare bandite je treba pri Šteti Kaj-feša Jožeta iz Kočevja, sodnijskega sluga Pereniča, ki je bil sam v gozdu z otroki vred, Troha iz Kočevja, ki jo šel na letovi-fiče v hribe s hčerkami vred, ki so bile po-, prej ljubice badoljevske svojati. V to družbo spada tudi železničar Pintar iz Kočevja, komunist, po prepričanju in delu, čigar hčerka so je zmerom odlikovala tako, kakor se ne bi smola. Svojega dela ne bo mogla za-^ tajiti tudi družina Padovqc. Delali so »za stvar« kakor mravlje, posebno žena. V to vrsto spada tudi cerkovnik Dora. ki stanuje v kočevskem »nebotičniku«. Bregant Anton, starejši In mlajši, rudarja, bosta gotovo toliko možaka, da bosta tudi v drugačnih razmerah priznala, da nista bila prisiljena delati za komunizem.
Za posebne zasluge je dobila plačilo sod-nijska uradnica Cučkova, ki jo postala osebna tajnica kočevskega poveljnika učiteljišč-nika Šubica.
Ko je bilo treba zbirati nageljne za bandite, ki so prinesli »blagoslov« Kočevju, trgovka Iljčeva ni zamudila priliko in ni fite-dila z denarjem. Sipala je rože in hrabrila sina, ki je bil pri tajni policiji. Bila je izredno vestna in ni nikoli zamudila komunističnih sestankov v prostorih SAICIja.
Kočevskim rdečim damam gospa Konra-dijeva ni delala sramote. Garala je za »osvo-, bodilce«, se udeleževala komunističnih se-! stankov in zbirala prispevke, koder je mogla. S svojo vnetostjo jo precej nadkrilila i celo svojega moža.
Še en »zgodovinski« dokument o rdeči vojski
^/fe/mej. botSL 'V' (^'raxtc+s
</e.- /*.	iT~
o 'Hi o
aajOu vo'&yvz {m*
JbaLŽČ&t..’ Je	SifiUl&s
l Ao ^*u o "flcLUcs
/v 3^ Mi. >
'UrijZiuJL S	~	j?’
/V
V9‘
	
Fotografski posnetok poziva za vdajo, ki ga je poveljniku nemSko posadke v kočev-skom gradu poslal poglavar rdočih tolp trotji dan boja. Besedilo to zanimivo listino se glasi:
Nomclma v gradu Kočevje —
Predajate se. — ln razorožite slovenske Domohrane ter vse orožje naložite na vozove In prlpeljate na most Vsi kateri se bodo predali nemcl bodo Amnestlranl In Jamčimo Vam življenje —
fttnb XIII. Udarne Brigade N. O. V. In P. O. J.
Polit, komisar:	Komandant brig.:
Brkin	Gedo
Dajte odgovor, nanjga bomo Sakail 3*. Po tem roku otvorlmo topovski ogenj ln ostalo...	B
Zamero bi al nakopali, ako bi Izpustili iz tega soznama tudi Inž. llerška, ki je bil geometer pri družbi Emona v Kočovju. Ta ni nikoli pozabil naravnost ali po ovinkih povedati, da je komunist in da se bori »za boljSi svet«.
Rdeče seme v kočevskem rudniku
Kočevsko mesto je imelo neSteto odborov in sekcij OF, toda glavno politično vlogo so igrali člani rajonskega in terenskega odbora.
RudniSko področje jo Imelo svoj terenski odbor, ki je Imel naslov »Terenski odbor — Rudnik: Salka vas«. V tem odboru je bil glavni tajnik pomočnik rudniškega hišnika Bregant Pavle. Po razsulu se je kot komisar rudnika pokazal Železnik Franc, bivši gostilničar v Trbovljah. Poveljnik rudniškega dolavstva in vojaški referent je bil Marron Ivan, njegov pomočnik paznik Kajt-na Milan, drugi pomočnik pa elektrarniški namoščeneo Mišič Ivan.
V terenskem odboru bo bili med dragimi tudi naslednji:	rudniški strojnik Stanko
Knavs, propagandist, rudar Ignac Pirc, propagandist, rudniški zidar Kavšček Frano, rudniški strojnik Čuk Karol, električni delovodja Majer Anton, ki jo bil blagajnik terenskega odbora in je vodil rudarski obrambni odsek.
Geometer Uranič Ivan je bil gospodarski poročevalec, njegov sosvetovaleo pa je bil gostilničar Horvatič Martin.
Zelo delaven je bil mizar ITolič, nič mahj pa strojnik Zupan Rudolf, čigar 16-letnl sin je bil im) domače »pravi cvet«. Zupanov krSčanskosocialističnl tovariš strojnik Hren Jernej je po svoji strupenosti in zagrizenosti vse prave partijce daleč prekašal.
Z odkritimi kartami so po izdaji igroli miner Jerman Franc, rudar Tomažič Frsno in njegova hčerka, konzumski pomočnik Drolc Franjo (ki je bil potem komisar rudniškega konzuina). bivši trgovec Iz Laškega Herlah, ki je igral vodilno vlogo v konzu-mu, paznik Jerebičnik Avgust, ki se je pa s tovariši sprl, ker ni bila potešena njegova želja po visokih funkcijah; posebno težka riba pa je Sulc Karol, rudniški ključavničar, ki je nadziral ves rudnik in s svojim očesom nikoli ni prezrl niti partijca ali krščanskega socialista. Se manj pa slehernika, ki ni javno prisegal nanj in na rdečo sodrgo.
Duša vsoga podUlnega rovarjenja, rdečo propagande in krvavega obračunavanja z nasprotniki je bil Vizjak Adolf, upravnik bratovske skladnice, ki je v Kočevje prišel iz Trbovelj. Ako je bil oče gonilna sila vsega zločinstva, sta mu otroka, sin UroS ln hčerka osmašolka, skušala delati čast In sta neutrudno organizirala mitinge, sestavljala govore, naganjala ljudi na zbore in packala razno plakate.
Dnevnlfiarka Kastigar Tvankn je vodila vohunsko službo v TUdnlku ln uživala povsod nedeljeno zappanje. Zaradi brhkosti, ki je ni poprej utrgovala niti cesarskim častnikom, je Imela tudi v terenskem odboru posebno mesto: bila je ljubica prav vsoh odbornikov.
Pri naštevanju kočevskih rdečkgrjev ne smemo iti mimo imen rudarja Grimšiča Franca (nekdanjega orožnika), rudarja Mikca Jožeta, rudarja Istinifa Viktorja, rudarja Korena Franca, rudarja Pogorišča Jožo-fa, rudarja Sketlja Jožota in rudarja Koščaka Jožefa.
Rudniški mitingi
Že prod 8. septembrom so bile komunistične organizacije v rudniku, bratovski skladnicl ter konzumu popolnoma razpredene in so vnoto delovale. Cesarske oblasti so vedele za podtalno delo, vendar so zamižalo na obe očesi. Na bližnjem Pahorju so prirejali komunisti stalne mitinge, katerih so se prebivalci rudniškega revirja v skupinah redno ndoleževall. Cim se je razvedelo za izdajo cesarske vojske, so bili vsi funkcionarji na svojih mestih, miner Jerman Frano pa je prevzel poveljstvo rudniških ?traž in je rdeče rudniške vojščake razmestil po vseh objektih.
Mitingi so se vrstili drng za drugim. Po slogu se niso prav nič razlikovali od onakih prireditev v drugih krajih. Največkrat sta govorila tolovaj Gregor in tolovajka Marija, potem Bregant in Cuk.
Ta čas je bil terenski odbor skoraj ne-pretrgomn na delu. Megušar Milan, uradnik bratovske skladnice, ki je bil več kot leto dni v gozdovih, je članom odbora za uvod k vsaki soji držal teoretična predavanja in jim razlagal marksizem. SojaJcl so se vsakokrat ukvarjali z vprašanjem svojih nasprotnikov in bili soglasnega mnenja, da je treba vse te ljudi Bpravlti s poti. Gleno načina
pa sta se pojavili dve mnenji: eni so zahtevali, da jih pobijejo na mestu, drugi pa bo bili za opreznejšl postopek tako, da bi jih poslali v prvo bojno črto ln jih tam s silo gonili v boj, da bi jih pokosile nasprotnikovo krogle.
Ne smemo pozabiti splošne mobllizaolje, ki jo je tomeljito Izvedel Sulc Karol. Ta komunist je hodil od stanovanja do stanovanja in gonil ljudi v »vojsko«.
Blagoslov novih mezd
Porazen odmev med rdočkarskimi rudarji je izzval sklep terenskega odbora OF, da se bo delavstvo moralo žrtvovati za uspeh revolucije in bo moralo na dan brez nagrade ali običajne mezde delati po dve do Štiri ure več kakor doslej. Ukaz je bil strog in delavci so kleli In se pridušali, kor so bili poprej navajeni zakonitih mezd za nadure in so zmerom zagnali krik, kadar so mislili, da jim je bila pravica odškrtnjena. Vrh tega so jim skrčili mezde in so določili kot naj-
mesečni mezdni znesek iOO lir. Preden je nezadovoljstvo in razočaranje nad boljšo-višklm delavskim rajem privrelo do vrhunca, so z mobilizacijo potegnili v brigade 90 odstotkov vsega rudniškega delavstva (v celoti ga je bilo okrog 300).
Nov tuš na razgrete glave je bila odredba, da druiine vpoklicanih rudarjev ne prejmejo nobene podpore. No smemo se čuditi, ako jo med rudniškim ženstvom zavrelo.
Ob zatonu rdeče zvezde
Strah se je polastil prebivalstva rudniškega revirja kakor mošftanov samih. Propaganda je bobnala In navduševala ljudi, naj ne nasedajo zlobnim govoricam in Be ne tresejo pred grozečo nevarnostjo. Težko je bilo vorjotl tem zagotovilom, ko so pa istočasno posebni komunistični oddelki posprav-ljlai vse, kar jo bilo kaj vrednoga, in odnašali na varnejše	kraje v gozd.	Zunaj	v	zavetju so gradili	dve tiskarni,	za katorl	ho
stroje pobrali v Novem mostu in kočevBki tiskarni. Namenjeni sta bili Koprivniku. Cele kolone voz in vpreg so odvažale v gozdove, živež in bla.go iz rudniškega konzuma, praznilo se je materialno rudniško skladišče, odnašali so posodo, Sipe, karbid, strojno olje In bencin. Vse se je grmadilo v 2oljn-skih gmajnah, kjer so postavljali barake za rudniško delavstvo.
V gozdu se je moralo skoraj vse prebivalstvo zbrati in iz delavcev Be je sestavila posebna četa. Nenadoma je planil mednje glas: »Nemci so	tul« Niso se	ljudje	Sc	zavedli, v kakšnem položaju da	so, že	jih	je
razburila druga novica. »Obkoljeni smo!« Zmeda je bila popolna. Vse je bežalo brezglavo In Be skušalo rešiti. Poveljniki niso imeli niti toliko časa, da bi sl odpasalt pasove, temveč so jih kar rezali. Junak vsoh junakov je bil kočevski terenski pronapetež Hinko Bravničar, ki jo je prvi popihal..
Preplašena ln zmedena raja je ostala sama, brez poveljnikov ln brez hrane. StToj-nioo so regljale od v.eh strani, a »hrabro vojske« so odvrgli od sebe vse, kar je spominjalo na orožje. Tedaj so Be pojavile med njimi ženske, ki bo priSle po može. Povodalo so, da so no bo nikomur storilo nič žalega, ako se bo mirno vrnil na delo. Tisti, ki bo se sklenili prebiti za vsako ceno, so večji del popadali pod kroglami. Med takšnimi so bili Jagodič, Mišič, Šifrer, Dombi in več drugih. Ostali, ki so pravočasno odvrgli od sohe vse, kar je dišalo po orožju, so so potuhnili in se pod vodstvom žena vrnili na delo. Rudnik je začel spet obratovati, le hrane je primanjkovalo. Bregant in voznik Hudoklin »ta sklenila, da bosta živež, kar ga je v gozdu Se ostalo, zvozila nazaj v kon-zum. Toda meBto v konzumsko skladišče sta vse skupaj odvlekla na svoja domova.
Razdobje pritajenega miru ln poboljševa-nja je trajalo do začetka depembra, ko so se komunisti Kočevja vnovič lotili. Med napadom na mesto bo komunisti začasno zasedli rudnik.
V konznmn jo bilo nekaj živil, ki so prišla Iz Ljubljano. Vso zalogo so izpraznili in odpeljali. Napadalci so pobrali vse rudniške konje, opremo, odvlekli precej ljudi, mod njimi tudi starce in bolehne ljudi. Terenci so pobrali tudi 19.000 lir bratovske skladnice, namenjenih za izplačilo rudarskih pokojnin. Ljudem, ki so ostali praznih rok, so odgovorili, naj se za pokojnine obrnejo na oblasti.
Takšno tomeljito zdravilno lekcijo so prejeli kočevski in rudniški rdečkarji, ki so prej kar goreli za komunizem ln tolovaje. Vse bridke izkušnje so bile potrebne, da so ljudje sploh začoll resneje ln trezneje motriti položaj ln pokopavati blazne upe in sanje, katerim bo bo toko brezpogojno vdajali. Hudo, pa vendar potrebno, ker bi sicer ljudje ne izpregledali nikoli in ne obudili kosa nad zločini, katerim so enoglasno ploskali, pa čeprav je pred njlovlzni očmi tekla v potokih slovenska kri.
Schriltleiter • urednik: Mirko Javornik i
Heransgeber • Izdajatelj: Int. Jože Sodja / Fflr die Ljudska liskama • ca Ljudsko tiskarno: Jože Kramarii / Uredništvo, uprava in tiskarna: Ljubljana, Kopitarjeva ft. Telelont 40-01 do 40-03 4 Rokopisov ne vračamo l Mesečna naročnina 6 lir, za inozemstvo 12 lir.
Na levi: nnliena koievska Sola, ki so Jo požgali komunisti. — V sredi: tako so oskrunili tolovaji kočevske junake — mrtve so Jih do golega slačili ln Jih oropali vsega. — Na desni: vhod v Auerspergov grad postojanko, kjer so so nail jnnakl branili do zadnjega — ln zmagali