-----    246    -----
Znanstvene stvari.
Poročila o Matičinih zborih.
Poročilo o XXVIII. skupščini Matičinega odbora
17. julija 1873.
Gosp. dr. E. H. Costa prične sejo 4*/4 ure popoldne, ko so se bili sešli naslednji odborniki: gospodje dr. J. Bleiweis, Fr. Kandrnal, A. Lesar, J. Marn,^Ple-teršnik, dr. Poklukar, dr. Razlag, Fr. Sovan, Iv. Šolar, Iv. Tomšič, Vavru, Vilhar, dr. Vončina in Mir. Žakelj, ter najprej naznani odboru, da je Matičin zastopnik pri Jungmanovi svečanosti bil matičar g. inženir Jan« Pribil, kteremu se je dalo poverjenilno pismo; vrh tega se je isti dan iz odbora odposlal tudi poseben telegraf, pozdrav; — potem objavi, da je g. E. Picot tajniku poslal mnogo francoskih knjig, da se razdele med Slovence; odsek, ki se je kmalu potem sešel, je sklenil, te in druge knjige, ki po tej poti še dojdejo, večidel dati v dar bogoslovskim, gimnazijskim in realnim knjižnicam, da jih more brati mnogo dijakov tudi prihodnjih časov. Tako se je tudi letos zgodilo. Prošnji g. Marnovi, naj bi se v prihodnje obdarila tudi knjižnica Alojzije viška, predsednik obljubi vstreči.
1.    Zapisnik XXVII. odborove seje se potrdi.
2.    Tajnik prof. Lesar o Matičnem delovanji od poslednje odborove skupščine poroča takole:
Od poslednje odborove skupščine so jako marljivo pristopali k Matici. Oglasilo se jih je 162, med temi sta med ustanovnike izmed letnikov z nevateto jima do-sedaj plačano letnino prestopivša gg. Drag. Žagar in Fr. Kastelec in še štirje novi ustanovniki, in sicer: g. dr. J. G o gol a, gospica Fani Blaž ni k, g. Alojzij Do mi cel j   in g. Jurij Če sni k.
Moj nasvet se glasi: Naj si. odbor vse naznanjene mu sprejme med Matične ude.   (Odbor odobri nasvet.)
Glavne knjige zadnja številka je danes 2710.
Pri dopolnilni volitvi novih odbornikov bode treba ozir imeti ne le na odbornika, ki je odmrl, blagi baron Anton Zois, ampak tudi na g. Trstenjaka, ki se je odpovedal odborništva. — Predsednik dr. Costa
Eredlaga: naj g. Trstenjaku si. odbgr pismeno za-valo izreče, ne le za njegovo marljivo delovanje v odboru, ampak tudi sploh za vso zlasti pisateljsko podporo. (Odbor soglasno pritrdi.)
Mnogo poverjenikov smo v teku tega časa spremenili, ne le Matici — kakor se nadjamo — ampak tudi poverjenikom in udom sploh na korist ali olajšatev. Zlasti dvoje tožbe so dohajale pisarnici v tem ozira. Eni so pritoževali se, da je poverjeništvo preobširno, toraj posel prevelik in presilen, eni, da jim dela stroške, ki jim jih nihče ne povrne. Prvim se je posel zlajsal tako, da se je postavilo več poverjenikov, na priliko, za Radoliško in Mariborsko dekanijo po štirje. Ozir druzih se je odpisovalo, da si poverjenik, če mu nekteri društveniki ne povrnejo stroškov, sme sam plačati stroške iz Matičnih doneskov. Društvenikom in društvu je gotovo na korist in olajšavo pri delu, ako ima marljive poverjenike na ugodnih krajih; zato nam vstreže vsak dober svet ali pa ponudba, naj pride od koder koli.
Matičarji za 1872. in 1873. leta dob6 „Letopis", ki ima tudi na naslovu te dve številki, slej se mu tiska 16. p61a.
Samo za 1873. leto:
a)  »Slovanski narodopis" I. del, tiska se mu 7. pola in risa zemljovid narodopisni;
b)  četrti snopič slov. atlanta: Nemčijo, Turčijo in Italijo, ki je skoro že dovršen.
Kedaj se razpošljejo, ni mi danes moč povedati, ker smo odvisni od tiskarnice.
Ker imamo več udov — ako jih premnogo na tihem ne odstopi — kakor je tiskanih zemljovidov, in novi udje večidel žel6 imeti ves atlant, zato bode treba zlasti nekterim snopičem preskrbeti drug natis, ki bode vsled Kokejevega dopisa od 26. januarija 1875. stal ravno toliko ko prvi, ako naročimo po 500 pre-merkov vsake karte, razume se samo po sebi, da se odšteje vreznina in kamen, ki sta že last Matičina. — Naj si. odbor ta posel izroči posebnemu odseku treh odbornikov, da to Btvar prevdarijo, in če najdejo vtemeljeno, o pravem času preskrbi drugi natis vsaj 3. snopiču. Odsek voliti pa nasvetujem zato, ker se dad6 navesti tudi razlogi, češ, z drugim natisom atlantovim čakajmo, da bodemo popolnega imeli v prvem natisu. (Nasvet soglasno sprejet in v odsek so izvoljeni: gospodje Pleteršnik, Žakelj in dr. Poklukar.)
O Marton Tomaškovich-evem volilu v Oger-skem Tyrnavem imam poročati, da smo izvrševalcu tega testameDta g. Jur. Slotti v smislu zadnjega odborovega sklepa pisali dve priporočeni pismi in sicer 20. sept. in 14. decembra 1872. leta, in ker se nam je mogoče zdelo, da se pismi ne bi bili oddali, poslali smo 10. februarija 1873. leta za njimi še poštno uradno vprašalno pismo, ki priča, da je zadnje pismo v roke prišlo g. Slotti, ki pa v svoji priljudnosti — ne rečem — dolžnosti, ne besedice ne da odgovora. — Naj si. odbor kaj zdatnega svetuje, da izvemo, pri čem da smo s sodnijskim ozna-nilom 8. aprila 1872. leta. — Dr. Poklukar nasvetuje: naj se predsedništvo obrne do dotične sodnije. (Odbor pritrdi.)
Meseca januarija t. 1. pa smo prejeli vest, da je g. Kavčič, trgovec, 1872. 1. umrl v Sežani in Matici zapustil 100 gold.; storilo se je vse, da dobimo volilo; toda gosp. blagajnik ga vendar še nima v svojem dnevniku zapisanega.                                           (Dal. prih.)
____    247    ___
-----    255   -----
Znanstvene stvari.
Poročila o Matičinih zborih.
Poročilo o XXVIII. skupščini Matičinega odbora
17. julija 1873. (Dalje.)
Izmed drugih važnejših opravil in dopisov navaja tajnikovo poročilo še sledeče:
Sim. Jenkova zapuščina se je 28. novembra leta nazaj poslala gosp. Tomažu Zupanu v Kranj po sklepu odborovem v 27. skupščini.
Pogodba, sklenjena z Giontinijem o prodaji lastine 1. dela telovadbe od 1. marca 1871., štev. 49., je prišla ob veljavo zato, ker je rajni Blaznik dal podobe zbrusiti s kamenov, toraj Giontini ne more dobiti podob, narisanih na kamen, kakor bi jih bil imel dobiti po pogodbi. — Se ve da je g. Giontini tega nekoliko sam kriv, ker je cel6 predolgo čakal z natisom.
Nekoliko šolskih knjig bilo je podarjenih; tri take prošnje so še nerešene ter čakajo izreka odborovega.
Prav z veseljem smo ustregli prošnji Celovških gimnaz. dijakov, kterih prošnjo je podpiral gosp. prof. pl. Kleinmaver, — prvi takov glas iz Koroškega. Prav tako smo tudi srčno radi v dar poslali nekoliko knjig Celjskim gimnaz. dijakom, kterih se je na spodbudo gosp. prof. Fr. Orešeca mnogo vpisalo v Matico, — in s tremi šolskimi knjigami vsako po 5 iztisov ubogim učencem Ljutomerske niže realke. Naj iz razjas-nilnega dotičnega dopisa slavn. odboru objavim to le, ker je gotovo zanimivo vedeti. „Učitelj Ljutomerske niže realke plačuje se iz neke ustanove (nam. dr. Gott-weissa). Ta je pa v svoji oporoki določil, da mora biti poduk na tej šoli v nemškem in slovenskem jeziku. Za to določbo pa Slovenci in učitelj realke do lanskega leta nismo vedeli, kajti testament pokojnega Gottweissa imela je slovenščini neprijazna srenja v rokah. Na podlagi omenjene oporoke je pa tukajšnji učitelj realke — rodom Čeh — pripravljen prednašati nektere predmete tudi v slovenskem jeziku".
Rešila čakajo še prošnje: a) farne bukvarnice v Zatičini, b) učiteljske knjižnice ljublj. okraja, c) bralnega društva v D o b u. Naj slavni odbor izreče, ali se jim ustreže ali ne?   (Odbor pritrdi.)
Predsednik dr. Gosta bere izročeno mu prošnjo društva „Narodne šole" a) ali za podarite v nekterih knjig ali b) vsaj prepustiti jej knjige po ceni taki, po kteri se oddajajo bukvarjem. — Obravnave o tej prošnji se je udeležilo mnogo odbornikov in po dr. J. Blei-weisovem nasvetu se je sklenilo, društvu kolikor se && v prvem, in popolnoma v drugem obziru ustreči, pričakovaje, da bode omenjeno društvo učitelje vabilo k pristopu k Matici.
Zanimiva utegne komu biti vest, da vojno minister -stvo severno-Amerikanskih držav je tudi nam po-
slalo 3 izkaze in 3 karte o obnebnih razmerah v Wa-shingtonu 16 oktobra 1872. 1.
Gosp. dr. vitez Miklošiču, ki ga je zadnji občni zbor izvolil za častnega uda, poslala se je krasno pisana diploma; — odgovora o sprejemu še nismo prejeli.
„Hrvatski pedag. književni sbor" v Zagrebu nam naznanja svoj sklep, „da če od svoje naklade vsem ju-goslov. učiteljištem. kterih je 10, poslati po jedan iztisek s tem namjerom, da se kao dar uruči onemu pripravniku zadnje godine, koji z najboljim uspjehom svoje nauke završio bude" — ter nagovarja tudi Matico našo, da bi isto tako sklenila. — Ker se ta čin vjema z Matičnim namenom, zato nasvetujem: naj si. odbor izreče, da hoče prav tako ravnati.
Tri želje so bile izgovorjene pri VIII. občnem zboru, in sicer: a) o prenaredbi in dopolnitvi opravilnega reda, kar se tiče tajništva; b) zarad izdaje šolskih knjig; in c) o izdaji popularne knjige o najna-vadniših domačih rastlinah. — O prvih dveh še odbor, o tretji pa odsek za izdavanje knjig, kteremu je bila izročena pri občnem zboru, ni sklepal, morda si. odbor danes ktero reče ali kaj ukrene? — O dveh prvih točkah se vname precej obširna obravnava, ktere so se udeležili mnogi odborniki, da-si tudi je bil gosp. dr. Costa opomnil, da nobeno teh vprašanj prav za prav ni namenjeno za rešitev ali obravnavanje danes, sicer bi bila vsaka stvar posebno številko dobila v dnevnem redu, ker je vsako dosta važno samo za-se; — ampak zdi se mu, da je tajnik te želje navel le zarad tega, da jih, ker so iz občnega zbora in še nerešene, ne izpustimo iz oči, ampak da se jih, če pride potreba, takrat poprimemo. — Prva želja — nadaljuje — je cel6 nepotrebna, ker ustanovljeni naš opravilni red o tajništvu popolnoma zadostuje; drugi želji ustreže prihodnji deželni zbor, ako sprejme dotični nasvet deželnega odbora; tretja naj se izroči odseku za izdavanje knjig. Morda pa vendar kdo želi govoriti ali kaj predlagati?
(Dalje prihodnjič.)
----263
Znanstvene stvari. Poročila o Matičinih  zborih.
Poročilo o XXVIII. skupščini Matičinega odbora
17. julija 1873. (Dalje.)
Ker nekterih odbornikov ni bilo pri občem zboru in je tudi onim, ki so bili, obravnava o tajništvu zginila iz spomina, zato g. dr. Costa rad ustreže razodeti želji, da se prebere g. dr. Razlagov nasvet. To storivši g. dr. Costa želi, da bi kdo storil kakov predlog.
Gosp. dr. Bleiweis: Meni se ne zdi nikakoršna potreba spreminjati §§. opravilnega reda. Odboru je znano, da se dosle za korekture ni nič plačevalo; v Matičine sobe bodo Matičarji ravno tako malo hodili brat, ako plačani tajnik sedi v njih, kakor sle; vsaj knjige vsak lahko dobi na dom; — meni se zdf, da drago plačani tajnik — kajti tak se je nasvetoval — nima še dosti posla, ker mu ne bode dolžnost spisovati knjig za Matico; zato nasvetujem: naj si. odbor izreče, da ne vidi potrebe spreminjati §. §. opravilnega reda o tajništvu v smislu dr. J. Razlagovem.
Gosp. Iv. Vil h ar: Naj si. odbor pomisli, da Matici vedno prihajajo denarji; slaba plača rada zapelje v skušnjavo in denar spravi v nevarnost. Za dobro plačanega tajnika pa ima Matica še premalo denarja in dela.
Gosp. Pleteršnik: Naj se voli odsek, da to stvar le prevdarja in v prihodnji skupščini, ki naj se skliče pred občnim zborom — stavi nasvet.
Gosp. Marn izreče željo, naj g. Lčsar še ostane tajnik.
Ker se nikdo več ne udeležuje obravnave, g. predsednik na glasovanje dL a) g. Pleteršnikov nasvet, ki ni dobil pravilne večine glasov, in.b) dr. Bleiweisov predlog, ki mu pritrdi velika večina.
3.    Izmed Zalokarjevih knjig je odsek, ki mu je bil dan nalog, da sestavi imenik in stori nasvete, ali so vknjižiti v Matično knjižnico, ali komu ali kam podariti ali prodati,
a)  nektere določil, da ostanejo Matici in se v prihodnjem poročilu naved6;
b)  nektere, da se podari ubogim bogoslovcem;
c)  nektere, da se oddadč bogoslovski ali gimnazijski knjižnici;
d)  nektere zlasti homeopatične prodati;
e)  pri nekterih sam vpraša, kam bi se oddale?
f)   pri rokopisih ne določi nič in
g)  časopisov ni vredil. — Odbor je nasvete malo spremenil, vprašanjem odgovoril, prodaji pritrdil in zastran nevredjenih časnikov odločil, da se tako prodade, ker odbornikom ni naloga, časnike mnogih let v red devati po številkah.
4.    Gosp. dr. Jernej Zupanec, kateremu je bila zadnja odborova skupščina dala nalog, Lesarjevo poročilo z računom in zapiski vred o prodanih Matičnih diplomah prevdariti in svoje mnenje ali razsodbo izreči o omenjenih in izročenih mu spisih, 20. novembra 1872, leta štev. 190 poroča tako le: „Jaz potrjujem, da sem vse dotične zapisnike pregledal in da je položeni Lesarjev račun o prodanih diplomah v popolnem redu".
Naj to poročilo slavni odbor vzame na vednost, in s tem bodi zavrnjeno obrekovanje, če je kdo izmed odbornikov verjel lažnjivcu; — matičarji in drugi, ki so sumničenje o nezvestem gospodarjenji kje kaj brali ali slišali ter bodo brali poročilo o tej seji, pa naj zved6, da je bilo golo obrekovanje, ki se je lani v nekem časniku  trosilo   o   tej   stvari.    Menda  bode to   vendar
sadnja beseda o tem predmetu.   Dolgo sem sicer čakal zagjvora in opravičenja, a dočakal sem ga vendar.
5. Gosp. Lesar prebere naj pred naslednje poročilo pregledovalčev Tomanovih se nenatisnjenih pesmi:
Takih pesmi, ktere bi se smele nep opravljene dati v natis, po mojem mnenji skoro v celem rokopisu najti ni. Take, kakor so zdaj, bi imenu Tomano-vemu bolj škodile, kakor pa pripomagale k njegovemu * oslavljenju. Izmed alegoričnih pesmi (L zvezek) se pa bode večina dala s potrebnimi večimi ali manjšimi popravami tako prenarediti, da bodo za natis. Manj je v drugem zvezku dobrega blaga; vendar se bode tudi tu nekaj dalo izbrati. Vsakakor pa bi se jih za celo knjigo vendar le premalo dalo nabrati. Zato predlagam: naj se izroči rokopis kteremu pisatelju, naj izbere in popravi po svojem okusu, kolikor more pesmic, njim naj dodd obširen popis življenja pesnikovega in morda tudi se njegove govore, kolikor se jih je ohranilo. To vse skupaj bi dalo lepo, obširno knjigo.
V  Ljubljani 2. maja 1873.              M. Pleteršnik.
Vjemam se z razsodbo in nasvetom g. prof. Ple-teršnikovim; — posebej pa še dostavljam tole: Naj se pesmi popravijo, kolikor mogoče, v duhu Tomanovem ter v primerni slovnični obliki vredijo. Izpustijo naj se tudi vse bolj osebne in posebno take pesmi, v katerih se ena in ista stvar ponavlja.                A. Praprotnik.
I jaz se strinjam z gg. tovaršema. Treba je a) da se pesmi pošteno prepišejo, b) umetno vravnajo (v duhu Tomanove poezije) in slovnično popravijo (f. polen m. poln; borštč k; perica; en se v druziga; ne zastopi; vtopujc; valoblita; padečih ; pobeseča perja ; nanj ga ; solncov; žegen etc. etc); c) dod& naj se jim Tomanovo žitje in bitje v slovstvu slovenskem. V ta namen bi nasvetoval, naj se 1) naprosita gg. Josip in Franjo Cim-perman, da po danih vodilih vredita Tomanove reči (o šolskih počitnicah se utegne zgoditi), in 2) naj Matica spravi jih na svetlobo v obliki njegovih „Glasi do-morodnih" v pospeh slovenskega slovstva ter na felavo vrlemu Tomanu.
V   Ljubljani 3. maja 1873.                 Josip Mam.
Obravnave o teh treh predlogih se je vdeležilo mnogo odbornikov ter konečno po dr. Bleiweisovem predlogu sklenilo:
a)  „Naj se rokopis izroči gosp. Andr. Praprotniku, dr. Tomanovemu pr.jatelju od otročjih let, da iabere in kar se d& v Tomanovem duhu, vredi pesmi in k njim privzame nektere iz „domorodnih glasov", tako, da bodemo imeli res dr. Tomanove pesmi,
b)  naj g. vredovalec kar se da. natančni životopis Tomanov sestavi, da se pridene pesmim, in
c)  zbere in posloveni naj najznamenitejše dr. Tomanove govore v deželnih in državnih zborih".
(Konec prihodnjič.)
------   264   -----
-----   272   ___
Znanstvene stvari.
Poročila o Matičinih zborih.
Poročilo o XXVIII. skupščini Matičinega odbora
17. julija 1873. (Konec.)
Vsled odborovega sklepa pri zadnji skupščini se je pričelo trudapolno in neprijetno tajnikovo delo, ki mu je bilo naloženo ozir tirjanja zaostalih Matičnih doneskov.
Razposlalo se je pod 8. decembrom 1872. leta deloma naravnost, deloma po poverjenikih 445 oporni -njalnih pisem z naslednjim sklepom:
„ Vljudno Vas toraj z ozirom na odborov sklep, da se zbrišejo oni, ki zaostalih doneskov ne plačajo do konca tekočega leta, prosimo, da do 31. januarija 1873. leta Matici s poštno nakaznico pošljete omenjeni znesek, ali ga pagosp. poverjeniku oddaste; — v prihodnje pa vsako leto vsaj do 30. junija plačate donesek, da tudi Matica more redno izdajati in plačavati knjige".
Vspeh ali nasledek teh 445 pisem je bil jako različen.  Naj navedem slav. odboru nekoliko tacih razlik:
1.  Večina tirjanih društvenikov so zahvalivši se za spomin plačali zaostalino, zlasti iz vrste letnikov.
Ustanovnine je — povrh šteto — na dolgu še blizo 1000 gold. in to primeroma največ iz Trsta.
2.    Nekteri društveniki  so molče radi plačali dolg.
3.    Nekteri so bili z opominom razžaljeni tako, da so sicer — se ve da neradi — plačali dolg, a tudi dali izbrisati se iz Matice.
4.    Dobil se je še celo, ki ni nič hotel plačati in je bil tako predrzen, da mi je skoro vse prejete knjige nazaj poslal,* eden je za one knjige, ki si jih je pri-držal, zahteval račun,- ta se mu je poslal, a dotičnega zneska 7 gold. 60 kr.  do  danes  le še ni v blagajuico.
5.   Našli so se, ki so tajili, da so prejemali Matične knjige za vsa leta, ali rekli, da niso dolžni za toliko let, kakor so bili tirjani, toraj upravništvo dolžili nereda ali celo nepoštenosti,* bilo je treba, mnogo raz-jasnovalnih in dokazovalnih dopisov.
Med te se štejejo 4 Begunjski dolžniki (eden dolžan 12 gold., trije po 14 gold. in pa dopisi Lovr. Ste-pišnika, poverjenika slovensko-bistriškega). Ce slavni odbor želf, preberem mu zanimive poverjenikove dopise in potem moje odpise: (Brala sta se le dopis in odpis g. Hrenu, Begunjskemu poverjeniku.)
6.    Pripetile so se, žalibog, še druge žalostne do-godbe, katerih ne bi omenjal, ako Matičina blagajnica ne bila bi tako občutljiva, da ne trpi nobene napake. Naj to ob kratkem, vendar dosti jasno povem. So udje, ki so redno plačevali, a poverjeniki njihovih doneskov niso redno odpošiljali; je še poverjenik, ki jih cel6 ni poslal — vsaj vseh ne in je tako prav za prav on dolžan Matici. Koliko danes znaša ta dolg, kažejo moji dopisi in računi, katerih se je nabral že precej debel zvezek.
7. V poslednjo vrsto pa štejem one, ki se niso ganili na nobeno stran; nekteri teh so pomrli, pa njihova smrt ni bila naznanjena Matici; — nekteri pa — vem da žive, — a ugasnili so za Matico, ker jih poštenost še toliko ni naganjala, da bi bili, če dolga niso hoteli ali mogli plačati, vsaj odgovor dali na prijazni dopis od 8. decembra 1872. leta.
8. Poslednjič naj bodo omenjeni oni, ki jih je g. dr. Vošnjak lani na večer pred vIII. občnim zborom bil zapisal v Matico. Spolnile so se g. dr. Vošnjakove besede, ki jih je govoril o teh letnikih, namreč: ,»nekaj jih  bode   pa  izmed teh vendar le ostalo pri Matici".
Plačevanje  letnega  doneska  za 1873.  leto potrjuje to
proroštvo.
Po mnogih, vsestranskih razgovorih in pomislikib, kaj in kako bi Matici bilo na korist, je obveljal sklep, da se koj izbrišejo oni, ki so na dolgu od 1870. leta in 86 na opomin niso oglasili; ozir druzih dolžnikov pa se bode še nekoliko časa počakalo, ker g. blagajnik pove, da ravno zdaj jako dohajajo novci in je vselej med njimi kaka zaostalina, ki je gotovo že dalje časa čakala odpošiljatve, kajti poverjenik vendar ne more vsakega doneska sproti pošiljati, to bi pa tudi blagajniku ne bi bilo všeč. Najlepši red je, ako doneski ob enem dojdejo iz vsega poverjeništva.
9.    Gosp. blagajnik Vilhar prebere sestavljen račun o preteklem letu, ki ta dan Kaže 8200 gola. gotovine. Ker pa še ni konečno sklenil računa — kajti ravno zdaj najbolj dohajajo novci — zato se izvoli odsek (Sovan, Vilhar in Lčsar), da po sklepu pregledajo račun, ki se predloži IX. občnemu zboru, in v imenu odbora sestavijo proračun.
Po g. Lesarjevem predlogu bilo je pa še sklenjeno, da se 2000 gold. drž. obligacij s srebernimi obrestmi kupi in pridene Matičini glavnici.
10.   a) Gosp. Vilhar predloži načrt, po kterem naj bi se Matična hiša pri tleh popravila. — Da je poprave treba in da naj se izvrši, prizna odbor v načelu; določene svote pa ni dovolil, ampak odseku naročil, to delo izvršiti po najniži ceni.
b)  Gosp. predsednik omeni, da je treba za tajnika skrbeti, ker je konec junija meseca že dotekel čas, do katerega je bil g. Lesar obljubil biti tajnik. Pred vsem toraj po pravilih vpraša: ali kdo izmed odbornikov prevzame to službo? — Gosp. Vavrfl se oglasi, da prevzame knjižnico; za druga opravila se ne oglasi nikdo; zato se g. dr. Bleiweis oglasi ter nasvetuje: naj tajništvo ostane, kakor je bilo, toraj g. Lčsar naprosi, da ostane tudi prihodnje leto tajnik.
Gosp. predsednik potem naznani, da je več ko pravilna večina pritrdila nasvetu; toda g. Lčsar želi, da odbor glasuje z besedo.
Gosp. dr. CoBta vstreže želji in za predlog nepogojno ni glasoval g. dr. Razlag, ampak s pristavkom „do občnega zbora", in g. Lesar cel6 ni glasoval, vendar se je pa po nekoliko ugovorih konečno vdal skoro soglasni želji odborovi.
c)   O sproženi podpori g. Žepiča za natiskovanje latinske čitanke bilo je rečeno, da se ne more pričeti obravnava, ker odboru ni bila predložena dotična prošnja. Vrh tega pa tudi treba ne bode podpore, ako prihodnji deželni zbor pritrdi temu, kar mu predloži deželni odbor.
d)  Gosp. Šolar omenja dveh nasvetov, ki jih je g. dr. Krek storil ozir nabiranja ^narodnega blaga. — Za štipendije nabirateljem on — Šolar — ni, pač pa zato, da se nabirateljem da nekak navod v podobi vprašanj za nabiranje, ter meni, da je dr. Krek najsposobnejši, ki bi sestavil ta vprašanja; si. odbor naj ga toraj naprosi, da bi to storil.    (Odbor soglasno pritrdi.)
In ker nima nikdo nič več omeniti, predsednik ob pol 7. uri sklene sejo m razide se skupščina.
-----   273   -----