297. štev. Velja v Ljnbl.ani in V Liubljani, četrte’* 9. decembra 1920. »•—. i—« p«-. m. leto. po pošti: celo ieia pel leta Cctrt leta n sime k va•-. 120 — . »«•-„ 20 - ia inozemstvo: cio leto na. *ir» >cta ^ mesec K 400- B 200 — . m- m S6 — Za Ameriko 8 ciol&r ceioleino 4 comje poltemo četrtletno. . 2 cio'8ha Nov uait»iniEi oa> ai€ narečnim* 4' o* a» sc >ear«i pr*9t*<» 'n de ta program v sporazuma s svojimi sosednjimi narodnimi brati Politika brvatske seljačke pučke stranke se ni Izpre-mentta ter stoji še danes na stališču, ds se vsi Slovenci, HrvatL Srbi Ig Bolgar) ene narodna celota. V naših mejah, ki jih je ustvarila Ev. topa, hoče ustvariti skupno nevtralno kmetske republiko. Stranka ne bo rušila sedanje .tade s sDo. opozarjamo pa da le 240.0011 žuljavlb rok volila s gumijevimi kroglicami za republiko. Protlvnlkl smo — revolucije morda pa bo skupni hrvatskl narod pri-srjen k revoluciji aa vsem svojem zgodovinskem »remNu Akn bi Srbi tudi oe bili naši bratje po lezlku In življenju. M ml bili z njimi ker hočemo živeti človeško življenje v slncl g vsemi svojimi som. dl Dve kraljev) vladi Italijanska In srbska. sta sl v straha ored komunisti razdelili hrvatska Primorje In nam vzeli Reko. Istro in 7adar Tega ne orli« a a mo. Ml smo hrvatskl kmetski sorod, po soglasnem sklepu hrvatskl sabor neodvisne hrvatske države bt po glasovanju ogromne večine volllcev kmetska repah II'« a. Smo proti vsakemu, koraku, dejanj« bi besedi, s katerim hi se današnje faktično stanje rušilo s sDo. aa mlrea to pravičen način bomo ežlvotvnrill svof program Pri volitvah je zmagala človečanska hrvatska kmetska duša. Ake bodo volitve v vsej državi uničene, bomo dobili zop-l ša večjo večino, ae samo na Hrvatskeia. temveč tudi v Sloveniji. DaimacDI. Bosni. Hercegovini in Vojvodini Hočemo kmetsko republiko sporazumno t brati v mejah. ki nam jtb je data Evrooa.« — • Nato so prisegli poslanci stranke, da bodo na vsak pravični način delali na to, da se Hrvatska uredi na temelju pravice samoodločbe v sporazumu t jugoslovanskim) narodi v nevtralno kmetsko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov kot ena narodna celota In da bo-do v tej nevtralni kmetski republiki oživo-tvorlll za vse stanove enake človečanska pravice, za kmetski stan pa popolno kmet-sko pravo. Za n|!ml so prisegli tudi vsi aavzočnl skupščinarjl v enakem zmlsta. Rimski poslanci podpirajo D’Annun-ziove zahteve. Rim. 8. dec. (Izvirno poročilo.) Poslanci, ki so se vrnili z Reke. so izjavili, da ie na Reki precejšen mir. Poset haroške luke je nokazal potrebo. daa se v interesu mesta Reke. katere živllenska možnost ie ogrožena. najde zadovoljiva rešitev. Poslanci imajo vtis. da se mora v svr-ho mirne rešitve nriznati kvarnerska regenca. Potem se mora Jati Reki možnost življenja. D Annunzio je iziavil nanram poslancem, da ie naiholi udanj služabnik svoje domovine ter nima namena, delati Italiji težkoče. Ko bo reško vtrrašanie rejeno, ie pripravlien zapustiti mesto. Poslanci bodo imeli z italijansko vlado razgovore. Italijanski zunanii minister grof Sforza ie dosnel v Turin in se jutri pričakuie v Rimu. Konstantinova zmaga pri grškem plebiscitu. Pariz. 8. dec. (Izvirno poročilo.) S etje glasov na nedeliskem plebiscitu še vedno ni končano. Vendar ni več dvoma, da bo izpadlo elaso-' >nie ugodno za kralia Konstantina. Venizelosovi pristaši so v mnogih Ur liih izostali od glasovanja. Pariz. 8. dec. (Izvirno poročilo.) Končnoveijavni izid ljudskega glasovanja na Grškem natančno še ni znan. Izpade! pa ie na vsak način ugodno za kralja Konstantina. Note antante so spravile grško vlado v veliko zadrego. Govori se. da se se1 stanek parlamenta odgodi za en mesec. da se izogne razpravam, ki bi onemogočile pristašem Venizelosa, opozarjati na nevarnosti politike sedanje vlade. Pariz, JB. dec. (Izvirno poročilo.) Zadnie^ vesti o ljudskem glasovanju na Grškem javljajo, da se je glasovanja udeležilo nad 300000 vnlilcev več. kakor zadniih volitev v parlament in da se ie samo 2 odstotka vseh volilcev izreklo proti Konstantinu. Francija ie z malimi izjemami vsa glasovala za Konstantina. V smirnski garniziji ie od 12.000 častnikov in vojakov glasovalo le približno 900 volilcev proti kraliu. V provincijah je 80 odstotkov pristašev Venize>osa za Konstrmtina. — Mnogo volilcev. zlasti v večiih 'mestih. se glasovanja ni udeležilo. Pošljite naročnino! Soglasno ao Ut« sprejete naslednje, ud Radiča predlagane resolucija: 1. Stranka se ae Imenuje več Hnra«-ska pučka seljačka sirauka (HPSS). temveč Hrvatska republikanska seljačka stra.v ha ali Hrvatska Radičeva scllačka stranka lia obe naiivanjl kratice: HRSS). 2. Druga resolucija zavrem« stališče HRSS naoram konstltuantl. da so nleni poslanci pripravljeni KI v Beograd, toda samo s pogojem, da v konstituantl a« bi bili motorizirani. da se pripravljeni rasgovar. Jati se t zastopniki Srbov In drugih narodov v Jugoslaviji: nko bi se ne sporazumeli. bi se razšli V hrvatskl banovini zahtevajo. da Imajo večino uad vsemi drugimi strankami zase bansko mesto In vlado. 2. Tretja resolucija pravi da |e HRSS dobila 240.009 svobodnih hrvatsklh kmetskih glasov, ta »80.000 več. kakor vse druze stranke, da vried toga sn atra stranka to volitev kot plebiscit ta nevtralno hrvatske kmetske republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov, ta-hatši me'# proti Itatlfl 4. Po načelu pravice samoodločbe trna HRSS pravico, da prevzame v banski H«, vštskl vsn državno vlado hi upravo v svoje roke tako. de beograjska vlada prizna hrvatskl državni sabor, ki Izmed sebe Izbere bana oziroma predsednika republik a banske Hrvatske tn vlado aa vso državno posle, kakor »e to bilo faktično bt pravno aa Hrvatskem od prevrata do t decembra 1918. 8- HRSS smatra današnjo bolgarske scllačko stranko In bolgarsko sellačko vlado za naravnega zaveznika pri delu ra nevtralno jugoslovansko zvezno republiko Slovencev. Hrvatov, Srbov la Bolgarov navzlic temu. da je današnja bolgarska sePačka stranka še monarhistična. Ob enem bo stranka poizkušala, da sporazum, no z drugimi kmetskimi strankami v Sr. bHI. Bosni. DatmadR, Sloveniji In Vojvodini z ustavo zajamči kmetski značaj zvezne jugoslovanske republike, tako ds bo počenil od občlnsketa odbora do vseh ministrstev kmetski narod ali sam reševal svoje posle, sli da jlb bo direktno nadziral po svojih kmetskih poverjenikih. 9. Zadnja resolucija govori o republikanskem pokretu med južnimi Slovani, da bo stranka polzkitfala stopiti v čim tesnejše stike s drugimi republikanskimi skupinami Slovencev, Bolgarov In Srbov. ALARMANTNE VESTI V BEOGRADU. Beograd, 8. dec. (Izv i0 poročilo.) Tukaj so se razširile govorice, da je Radič v Zagrebu proglasil brvatsko sellačko republiko, kar je napravilo zelo slab vtis. Ministrski svet se ie sestal, pa ni skleni nič kitnOnoveljavticga Domišlja vlade se Je edgodila, tako da se ta vlada predstavi konstltuantl DemisHa vlado se pričakuje šele za 15. t m. RAZDELITEV RUSKIH BEGUNCEV. LDU Beograd, 7. dec. Število novih ruskih beguncev se veča od dne do dne. Ruski begunci, sprejeti po Franciji.' prihajajo v velikem številu v nafe Primorje Da bi se ogni-li kopičenju beguncev, kar bi utegnilo postati škodljivo radi prehrane in v zdravstvenem oziru so se begunci porazdelili po raznih krajih Jugoslavije. Tako so poslali v Bakar 1500 beguncev, ki tih bodo oddali v okolico Bakra. Na Hrvat-sko le poslanih 4950, v Bačko 2040, v Baranjo 250. v Slavonijo .in Srem 1330. v Bosno 1700. v Dalmaciji pa jih ostane 2400. Skupno njihovo število znaša 14.170- Ker se v Srbiji nahaja veliko več ruskih beguncev, jih sedaj niso poslali tjakaj. Skupni račun za prehrano beguncev in za njihov transport gre na račun francoske vlade. O tem so obveščene vse železniške postaje, da se bodo vozne karte posebej zaračunavalo, Razočaranje. Skupščina Radiče«# Ključke stranke m poten la mimo. Ure? revolucija. brez streljanja bt prelivanj# krvL Not ranit In zunanji sovražniki m p« prvem razočaranju pri volitvah doživeli že drugo, to morda še bofl nepričakovano. Radič, ta up in stobar orotiriržavnlh m pmtinarodnlb rovarjev, se izjavlja za aa-rodno edlnstv«. priznava skupno državo, protestira proti rapaltshl sramoti la proglaša taktiko bol a -na pravičen aačln«. tore) v okvirju ustava la postave. V svofe« pričtiiovanju so ogoMulanl razni Habsbnr. govcl Nlkitovcl madžaroui nemškutarji bi drugi, hi so stavili svoje aade m Radiča la njegovo četrmllijonsko armado brvat-sklh sellašklb volilcev, ki naj bi aa včerajšnji skupščini v Zagrebu ako na podrti pa vsaj omajali veličastno stavbo našega narodnega ujedlujenfa. Njih zadnji up la šel po vodL Med razočarane) stojo pač v prvih vrstah laški l&šlstl la nacljonalist), k| aa smatrali Radiča prav do zadnjega za svo. leta zave/nlka. Al) upravičeno ali ae. bo pokazal« šele zgodovina, danes še ae moremo sodKL Ake pa le Radič v borb) ae svollm fantomom tudi kdaj Iskal podpore hi zavezništva pri laških sovražili, danes se jim ie farno In sl<>,ono odrekel tn so postavil v bojno vrsto vsega jugoslovanskega naroda. Rapallske pogodbe z Izgubo dragocenih naših pokrajin tudi Radič ne priznava. Razočaran oa bo morda tudi marsikdo, ki na M smel biti. Tako čudne ao bile vesti h) so jlb pošiljale v zadnjih dneh o svet vladne stranke Ki vlada sama. da In uehotel vstajal sum. da bi bilo gotovim krogom Ijnbo. če bi se obistlnlle njihov# pesimistične napovedi Vsaj njihova faktu is je bila — mile rečeno — skrajno nerodna. Prav kakor M hoteli nalašč Izivatl Radičeva sellačko trme. Seveda bi bilo udobneje, če M se dalo odpraviti Radiču Izve k»n«tkuante. kakor pa se boriti z njegovo močno Irakcijo v opoziciji K sreči jim Radič ni šel na Hm. Res su da na njegovem program«, ki ga je razvit na zagrebški skupščini mnogo grajati auiogema oporekati'pripušča ca možnvst razvoja ta sporazuma. Na tem potu ga bo »roba podpirati Polona, hi bi m« jlb metu. H pod noge, bi utegnila prej ali slej odleteti nazaj v ena, ki se jih metaH W!LSONOVA SPOMENICA NA AMERIŠKI KONGRES. WasMnf?ton. 8. dec. (Izvirno poročilo.) Wi|«;on ie v snomenici na kongres stavil naslednje zahteve: Revizija fiskalnih zakonov ter neodvisnost finančnih komisil. posofFo za Armenijo, znižanje upravnih izdatkov. »zšoTanie v vojni telesno ptv škrKfnvanih mornarjev In vola hov za drusr poklic. Zveza naronov se v tel spomenici ne mnenja. BOLJSEVISKA SVOBODA. LDU. Kodanj. 7. dec. ..BerRnR-ske Tidende“ poročajo iz Helsin*-forsa: Ruski sovjetski časopisi objavljajo. da ie sedaj na Ruskem 84 taborišč za uietnike. kier ie 89.000 častnikov in civHnih uradnikov iz carske dobe. Pred enim letom Je bilo 21 Ječ z 16.000 ujetnikov. SOVJETSKA REPUBLIKA ARMENKA. Moskva 7. dec. (Izvirno ooro-čilo) l.iemn ie cd armenske sovjetske reniiM ke dobil nozdravno brzojavko. Sovietska republika AzerbeJ-džan ie sov:e'ski renublik’ Armeniii nrosmvolino odston ta snorne tri province. Turška, vlada te priznala novo sovjetsko repubrko Armeniio. Za plavno mesto ie določen Erivan. Na čelu reoubliki stoži revolucionar Kfts!»n LDU Carigrad. 8. dec. Armenski vojni minister ie do proglasu diktature nastopil pohod proti Erivanu. kjer so proglasili armensko sovjetsko republiko. VOLITVE AVSTRIJSKEGA PREDSEDNIKA. Duna}, 8. dec. (Izvirno poročilo.) Kljub temu. da se ie štirikrat volilo, pri današnii volitvi zveznega predsednika ni prišlo do sporazuma. Od oddanih glasov je dobil krščanskosocialni kandidat dr. Kienbftck 103, socialni demokrat Seitz 85 in vele-nemec dr. Dinghofer 29 glasov. Ker noben kandidat ni dohil absolutne večine, ki znaša 110 glasov, je predsednik zbornice dr. Weiskirchner sporazumno s strankami odredil, da se volitve jutri ob štirih popoldne ponoviio. Upaio. da se do takrat doseže sporazum glede osebe zveznega predsednika. ANTANTIN UKOR NEMCl.1I. LDU. Berlin. 7. dec. Zunanjemu ministru so včeraj izročili poslaniki Anglije. Francije in Belgije dve ,noti z istim besedilom, v katerih se te države pritožujejo, glede govorov državnega kancelarja in zunanjega ministra, v katerih sta govorila o zasedenem ozemlju. Noti sta se predložili državnemu kabinetu, da zavzame svoje stališče. CASTITKE poljske OMLADINF K NARODNEMU PRAZNIKU. LDU Zagreb. 7. dec. Poljski generalni konzulat v Zagrebu ie oH*l>e omladfne in centralni odbor fllaret-sklh društev kot reprezentanti celokupne poljske mladeži iueosiovenskl mladeži srčne bratske pozdrave. Po dolgoletni borbi za obstanek in neodvisnost le noifska mladina začela mirno delo za zgradbo svobodi® domovine, ki io vodiio velika načela Mickiewicza: Hubezni pravice in dela. Vedoč, da isti cilli in želie vodi»o tudi Jugoslovansko rrdrHmo, da bo tudi* ona napela vse sile za narodno delo. našo skupno slovansko klelo ht prosneh vsega človeštva. pošiljamo bratski pozdrav in žeHe da bi hila bodočnost čim nnf-boliša. Živela Jueosbtvija! Živela jugoslovenska mladina! SOCI.LM ISTlCNA PPTDKONFE-RENCA V BERNU. Bern. 8. dec. (Izvirno poročilo.) Socialistična predkonferenca le Sklenila, sklicati za 22. februar o. I. na Dunai mednarodno socialistično konferenco, da se končaio razgovor! Dnevni red konference ie: lm-perhMzeni in sonir^aa revolufUg^ metode in organizaciia razrednega bola ter mednarodni boi proll —> revolticiii. Za priprave za to konferenco se le imenovala komiclln. ki se koncem decembra sejane na Ttit-rtahi da nrjoravi predloge, ki se bodo staviM konferenci. Ta komika sestoj; |z no enpva delegata A""diie, FrancUe Nemčiie. Avs«rf(e in Švice. AVAN™ p^-zrrpvNIH ČASTNIKOV. LDU. Beograd. 7. dec. Vojni mi-j nister ie podpisal danes ukaz. po i katerem nanreduie veliko število ro-: zervn!h č',c,fr’','nv. WRANGFI ostane NA OAI.IPOl.IIU. Pariz. 8. dec. (Izvirno poročilo.) Genpral Wrange* ?e izhv.il da osta-re z oddelki generala Giidenova na Gali pol iiu. BORZNA IN TRŽNA POROČILA 8. decembra. Vatnt« tfj devize. Curth: Berlin 8. 55. New Jnrti #44, London 22.22. Pariz .18.to. Milan 22.75, Prava 7-10, Zaftreb 4.40. Budimpešta 1-30, Dunaj 1.90. avstrij. krone 1.25. Dunaj: Borza )c bila radi praznika zaprta. Pr a z a t Borza je bUa zaradi prazaL ha zaprl«. Sušak in Baroš. Ni š« izigrana zadnja karta med nami ta Italijo. Santa Margherita nam še ni zadala dovolj gorja, pripravki se moramo na poskus novega nasilja, ki ga bodo hoteti izvršiti nad nami. Povdarjali smo že za časa pogajanj v Santi Margheriti, da se ie bali, da se bo jugoslovanska delegacija popolnoma izneverila svojim dolžnostim in kapitulirala pred Italijani. Tako se je žal tudi zgodilo. V Santi Margtieriti je bilo prodanih kt •»igranih nad 600.000 naših rojakov iv zasedenem ozemliu ne da bi se aanje zahtevala najmanjša svoboščina ali garancija. Še se m dodobra poleglo razburjenje glede rapallske pogodbe, Je se le pojavil akutni kvarnerski problem. Ze nad pogajanji v S. Mar-gheriti ie italijanski tisk lansiral g Javnost vesti, da se samodržec D’ Annunzio ne bo uklonil rapaliski pogodbi. Namen teh vesti ie bil prozoren: imele so pripraviti tia za poznejše dogodke — za rešitev kvarnerskega vprašanja. Pustolovec D’ Annunzio se mudi la ropa po Reki in okolici že nad eno leto; italijanska vlada doslei še mi genila z mezincem, da bi ga spravila proč od tam. Do rapallske pogodbe jo kvarnersko vprašanje na* videz sploh ni zanimalo, po san-margheritskem sporazumu pa je igrala vlogo brezmočnega faktorja, ki je hočeš — nočeš podrejen volji D’ Annunzija. Stvar ie prišla napo-eled tako daleč, da le italijanska vlada indirektno priznala D’ Annun-jtfju pravico pustolovki po Kvarnem toliko časa, dokler dozori vprašanje samo od sebe v korist Italije. Nedavno se ie rimska vlada postavila na ..energično" stališče, da Je treba rešiti kvarnersko vprašanje. Ali kako? Z rokavicami in s hinavstvom seveda! in začela je že aa jezuitski način pošiljati na Reko •dposiance aa pogajanja s postolov- Rezultat pogajanj ie sedaj prišel aa dan; D’ Annunzio se je baje izjavil pripravljenega zapustiti Rab at Krk. toda stavil je za pogoj, da pripadejo Sušak, Inka Baroš, Trsat in Rastav Reki. Poleg tega ..zahteva" Priznanje reške države od strani italijanske vlade v tem ofesecu. Italijanski listi poročajo, da se vlada »še ni odločila" glede postopanja v tem vprašanja in da čaka aa povratek zunanjega ministra Storže v Rim. In ko ta pride, bo priznana regenca Reka z vsemi kraji, ki tih zahteva pustolovec v imena tonske vlade za — Italija Mi pa, ki smo biti z odcepfjenlem tretjine Slovenije v rapaliski pogodbi tihi bomo tudi najnoveiši zločin Italijanske vlade natihoma sankcijo* Pirati in naposled Še izjavili, da smo i o*n zadovoljni! Franclja la Balkan. Odkar le francoska politika na bližnjem vzhodu pretrpela težke izgube — Wranglov poraz tal preobrat na Orškom — posveča pariški tisk vedno več pozornosti balkanskim državam, posebno zvezi med Bolgarijo in Jugoslavijo. Po pisavi francoskih listov sodeč, bi se Imel odslej koncentrirati francoski vpliv v Jugoslaviji, ki bi se pa morala okrepiti s pristopom Bolgarije v zajednico vseh južnih Slovanov. Propagando v tem pravcu vodi ministerijalni „Temps“. Ta tist je vzbudil posebno pozornost s člankom, ki ga ]e prinesel v zadnjem času od svojega dopisnika v Caribrodu. V tem dopisu je naglasil dopisnik, da je danes javno mišljenje v Bolgariji naklonjeno zvezi z Jugoslavijo. Dopisnik trdi. da je Bolgarija brez pomislekov pripravljena zaupati svojo usodo v roke svojega zapadnega soseda. Ideja revanše da je v Bolgariji pokopana. Z ozirom na to se dopisnik grenko pritožuje aad .,ne-taktičnim korakom", ki ga je storila beograjska vlada s tem. da je vojaško zasedla Caribrod in okolico. Ta korak, pravi dopisnik pa ne bo prekinil odaošajev med Bolgarijo In Jugoslavijo, temveč bo misel jugo-slovansko-bolgarske zveze kvečjemu nekoliko zavlekel. Dopisnik obravnava dalje taisto-rilat carlbrodskega vprašanja, ter povdarja. da prevladuje med Bolgari nazor, da usoda Car uj roda še ni zapečatena. Bolgari da se zanašajo na jugoslovansko konstituanto. ki bo v tem vprašanju končno veljavno odločila. Dopisnik sodi. da je beograjska vlada rešila vprašanje Ca-ribroda z okupacijo samo vsled tega, ker je doživela neprijetna izkustva s plebiscitom na Koroškem ter v vprašanju Reke. Radi teh dveh neuspehov da se le Beograd odločil v caribrodskeni vprašauiu za politiko fait accotnplia. Dopisnik govori nato obširno In pristransko o Nemčiji, o kateri pravi da prevzema na Balkanu vlogo bivše Avstrije. Dalje kritizira politiko Anglije, Iti se v vseh vprašanjih izhoda na morje (primeri; Gdansk. Reka. Dcdeagač) upira podpiranje slovanskih interesov. Dopisnik obtožuje angleSc« politiko aa btižnjem vzhoda da stremi preveč Aa preprečen jem popolnega ujedinjenia vseh južnih Slovanov, to pa zato, ker se boji. da bi si močna jugoslovanska država izsilila izhpd tudi aa Egejsko morje. Zato posveča Anglija vso pozornost Romuniji in Grški ter podpira Bolgarijo. da bi na ta način že sedaj •tvorila orotiutež bod vastop državo, Grško vprašanje. Antantino časopisje ie zopet poltone«. ia sicer topot radi grškega vprašanja. Pred kratkim so se v Londonu vršila posvetovanja angleškega hi francoskega premierja ter italijanskega zunanjega ministra grofa Sforze. Na teh sestankih se }« obravnavaj položaj, ki je nastal v Grški po polomu Veuizeiosove politike. Antanta sl v grškem vprašanju ni edina. Te potrjujejo »iasti glasovi francoskega časopisja, ki očita Aa-gležem. da protežlrajo v zveri z Italijo germanofilskega kralja Konstantina na račun Francije. Francosko časopisje se zato užaljeno obrača proti Angležem 'm Italijanom in našel se le celo.list. ki ie francoski vladi resno svetoval, naj se več ne meša v politiko na bližnjem vzhoda, temveč naj prepusti brigo za tamkajšnje razmere Angliji, ki bo morala potem tudi sama skrbeti za red in mir v orijeutu. Zanimivo je stališče francoskega časopisja zlasti z ozirom na usodo krajev, k1 so bili takorekoč že prisojeni Grčiji. Francoski poslanec Daladier gre v svojih izvajanjih proti Angležem celo tako daleč, da trdi. da si obeta Anglija od Konstantinovega povratka na grški prestol velike ugodnosti. Konstantin da se bo moral v slučaju povratka na grški prestol popolnoma podvreči vplivu Anglije, če bo hotel doseči odpušča-■je za politiko, ki jo je vodil pred izgonom. Isti poslanec kaže na posledice. ki bi nastale za Franciio za slučaj, da se Smirna internacionalizira ter se odločno obrača proti internacionalizaciji. ki bi bila Francozom samo v škodo. ..Libre Parole" pravi celo. da se Smirna lahko brez odioga vrne Turčiji ne da bi se pri tem upoštevala sevreška pogodba s Turčijo. Glede Traciie meni. da bJ se tudi na ta ati oni način lahko podvrgla turški suvereniteti. Politika antante nasploh se torej napram Turčiji izpreminla. Antanti-ni mogotci so sedaj prišli do prepričanja. da ie Turčija zaenkrat še življenja zntožaa. Londonska konferenca ie z ozirom na najnoveiši položaj v Grški bila pripravljena priznati Turčiji večja ozemlja nego je to bilo določeno v Sevresu. samo pod pogojem, da bi Turčija prevzela vlogo antantinega eksponent« M vzhodu. Vprašanje bližnjega vzhoda, ki se te s pomočjo Grške hotelo rešiti na račun Turčije se torei rešuje baš v nasprotnem. Turčiji prijaznem, a Grški sovražnem smisla. Tako je morala antanta zopet enkrat kapitulirati pred lastnim ciljem — uničen jem otomanske države. Beležke. Tudi eden! Beograjski „ Jugoslovanski narod" piše v eni novemberskHi številk pod naslovom ..Vodja stove-aačkih radikala" sledeče: „Dr. Nikp-Zupanič je star „Be-egradjanm", ki le vžival ugled kot 'BftRNNOfflNN® OCtositH' človek, ki je pripadal vsaki stranki in titupini. aJi samo v mome*tih kavarniških pomenkov. Ves čas vojne je preživel v Ameriki. Angleški, Francoski hi Švici v študijah in v propagandi. Prijatelji so se mu čudili že pred vojno in med njo. da nikakor ni maral postati srbski podanik. niti postati „ukaze«" uradnik ia tako zboljšati svoi gmotni položaj. V tei reči je bil stanoviten, ampak ne popolnoma do konca. Natanko pred dvema letoma, baš v času. ko je bila vsa naša zemlja že osvobojena in ujedinlena. dan pozneje, ko se ie pred Pašičem in Vesničem zaprisegla ona prva vlada SHS. te pompozno stopil med podanike kraljevine Srbije ta v pariškem poslanstvu položil svojo prisego dr. Niko Zupanič... Ves svet je strmel nad tem nerazumljivim čudom, posebno-v trenotku. ko smo vsled višje sile postali vsi podaniki ene in iste države! ' Stvar pa se je pojasnila že drugi dan: dr. Niko se je predstavil blagajniku srbske vlade in mu pre-zentiral dve nakaznici, podpisani od Pašiča: na eni so se mu dnevnice povišale za 10 frankov, (od 30 na 40!) na drugi oa je stalo, da se mu naj izplača 10.000 frankov za tisk nekega dela, kj res še ni zagledalo sreta... Zato pa se dr. Niko sedal na vso moč trudi, da vsal nekaj, vsaj nekaj od rabota od tega drugega pa-trijotičnega posla. Pa se še čudimo, če čujemo. da Srbi ne mislijo' ravno ugodno o nas. Ne"čudimo sef Kako naj sodijo ugodno o nas. če vidijo v nas samo rojake takih-le — ujedinistov! Monopolizirana naprednost. „Domovina", glasilo JDS za »nižje sloje", le izhajala dosedaj po trikrat na teden. Ker le volilni fond sedaj menda precej izčrpan, bo izhajala odslej samo po enkrat na teden. V oklicu, kjer to naznanja, agitiralo ol) enem za »Jutro", strankino Ria* silo za Inteligenco. Da je reklama malo pretirana, nič ne dene. zato je pač reklama. Zanima nas pa stavek, da je »Jutro" edini ljubljanski napredni Ust. Upali smo. da si bodo po končani volilni demagogiji gospodje vendar nehali lastiti monopole na državotvornost in naprednost, zdaj pa vidimo, da jih polomiia volilnih šlagerjev ni izučila nič. Slabo bi bilo s slovensko naprednostio. če bi jo reprezentiralo samo »Jutro". Boijševiške karte. Na konferenci ruske komunistične stranke, ki se ie vršila zadnje dni novembra v Moskvi so očitali nekateri govorniki vladi izdajstvo socijalizma zaradi zakupa važnih pridobitnih sredstev antantinim kapitalistom. Ljenin je odgovarjal na te napade in je poleg drugih vzrokov navedel tudi tole: ,.S koncesijami. ki jih dajemo / ...eriki v Sibiriji in vzhodni Aziji poostruiemo rivaliteto med Ameriko in Japonsko. To napetost bomo lahko dobro iz-* rabili v svoje svrhe. Koncesije ostalim antantinim državam pomenijo našo zmago v moralnem in materi-jalnem oziru, kajti te boržujske države. ki nas hočejo uničiti, so na ta način prisojene. naše stališče podpreti." Ce se Ljenin s svojo sodbo a ameriškem in zapadno-evropskem kapitalizmu le ne bo vrezal. Razna poročila. Stik« (c Zagreto pred skuplOaa Radičeve stranke. V tarok to hodili neki U«d}e po taSah ter zahtevati od gospodarjev, da Izobesile ▼ proslavo zborovanja Radičeve stranke sestava. Oblasti so uto tojavUe, da ai a Bede dolžan storiti kaj takega ter da ima državna ektast deveti »toči. da Kiti svobodo državljanov. — 2e v torek zjutraj se •ribaj*!« v mesto vol tke Krade kmetov, id se sridtt u sknpMtae. Kmetje se se v £i-vahtrik nucgeverlk sprehajati 99 uticah ter •ztodevati radovedno nsameattes« mesta. Večina tih Je prinesla s sabe kruto, slani-ae, mesa Ud. Za preeečtfče st eten skrbeti, ker se trdo ležišče tnhtro aašde. Os* tihi e se Me prazec. ker }e že bita steslta tuo-poved o tačmto alkohola v veljava. Fovofiaide iteedvtea« države Rek« — pe-tube ra (taHIattsU značaj atesta. Ped tem aastovom navaja rimska »Tritona« v dailiem Saška zle posledice. U bt nastale ta it«! »Tribana« ce boji, da U potem slovanski | elemest prevladoval In bi se s tem Janška peticija na Reki oslabila. Ust do« stavlja, da Je tadi v aajvediea aavdaženttf trebe mtalrti u bodočueet. — (Tako Ust torei priznava, da J« v Kvnaaera Jcceak* vanaki »ve« v večini. Ur.) •Tirno*« • PeUJnreven poram. Kakor smo že poročali, se se M*£id Petij«rovi oddelki natakal na Paljsfca, kjer se bili racorožeta. Lendeaeke »Times« pllejo v eai zndtMlh SteviBc e Petijeri, da Je M isti sicer že večkrat poražen, pa ti je pote« reda« šepet ojmmotot, take da se Se seda}, akeravae j« prcmacM, lakte« trdi, da b« v kratkem šepet po« ‘J botiSe-vtketaa nevaren. — Kar ce pa tiče sovjet* ske Ukreifete, Je mate, ds ni v nobene® kraj« Rmdle »sei}oaah»a »vest- tak® rae* rita kakor ravno v Uferajtai, kjer se prebivalstvo kemuBMtiČMin« prtatapom tiajtoU irptra. Rasterepljeni eddaksl ekrejtoske ar» made, bi s« eetaH m sdefie 8*H«, b*d» i Orione proti Gospodarstvo. ■T Državni zased » tzdctevaaje s*, v. Za emoiitov tivinskih beieml, ki Ugenabliajo vsako tete veliko dtevd« živine, te naiboljSe sredstva tusaraba serumov. V wvrtj« edpomečl pemaalkaotn petrotoe wnsži«e seruma Je minister za Icraetli&tve Jankevič odobril, da se ostra}« poseben zavod sa iadelavaaše serumov proti živinski« totozaim. Zaved se bo eaaoval v Nove« Sadu. 4- CeSkealevažk! rotacOsfcl papir za AnterUte. Po doeovora, ki ca Je Cefkeslo-vaika ddenSa s PrandJo, mera te) CeOco. slovažka dostavljati mesečno 35 vagonov retacifskesra papirja za ceno S čl kron za kdogram. Sedej pa je cBiuistor za ferzovlnc dr. M »to vre tndi z neko amerižke finančno družbo sklenil iogoror ta 6 mesecev, po katere« mora čefikeslevaltea ves rotacij- ski papir, ki Ji pveeetala pe •akrftfa dew&. čtb petreb bi ealk 2» vatonev «» Prasciitt, doetavfjatJ tel amerikenski dražbi Tvor« uise deMrale za papir 9 fd. kreu ca kg, Tovarnarji s p»»*edbe stse ksti ?se««too »«♦ devofjul, ker M lakte« pevfr drnvaaa. zlasti v JuEentevUe, draSle predali. -f K»Hk« veto čeSteeateveikl Ussfate? ČeSkestevaftea resmbMka le merala pi*6rU n nove tisočake, ki flb 1« da,a delati v Ameriki, 35 čežfcosiovežteib kron za komad. Vsled teh velikih strožkev asmbi država 3.015 pri vsakem tisočaka, -4- Draffee za nvee tekstnuib predmetov v Madžarsko. V BudhnpeSti ie fc <*■ uovala asfiefika dražba s kapitelom 13 mtltjonev kron. Cii) družbe Je podptra»J» uvoea amležkib teteatiitiih predmetov. Cene in plače v pro-šlosti. Sedanji draginji ta gospodarski uesigurnosti ni primera v celi dosedanji zgodovini Vendar pa so bile gospodarske krize in revolucije že tudi v najstarejših časih ta ni to nič novega. Ko so odkrili učenjaki zakone babilonskega kralja Hammurabija, so našli med njimi tudi popis plač iz ieta 2200 pred Kr. Takrat so pla-Ce znašale od aprila do avgusta 42 centov, a od septembra do marca samo 35 centov mesečno, ker so te »esece dnevi krajši. Tesar ie dobival dnevno 1 cent, a kovinar in izučeni rokodelec 1 in pol centa. Tem neprimerno nizkim plačam odgovarjajo tudi enako nizke cene. Mernik pšenice je stal 5 centov, tako. da si Je mogel delavec nabaviti za svojo tedensko plačo tudi do dva mernika. Leta 408. pred Kr. je zaslužil atenski tesar ali kovinar dnevno eno drahmo ali 20 centov. Mernik pšenice je stal ta čas 40 centov, torej Škrat več, nego za Hammurabija. Seveda so tudi plače poskočile, ta to za 17—20krat. Za časa Cicerona je stal mernik 1>šemce 60-^80 centov, m ie bilo treba delati delavca 4 dni. da si ga Je prislužil. To poslabšanje razmer S« pripisuj« povečanemu številu sužnjev, ki so.s svojim delom po-sraaečali znižanje delavske nlača V času rimskega cesarja Klavdija okoli leta 41. pred Kr. ie bilo v Italiji 7 milijonov svobodnih ljudi in 20 milijonov sužnjev. 2itne cene so za vladanja rimskih cesarjev neprestano rastle. tako da ie leta 117. po Kr. stal mernik pšenice 1 rimski cekin to ie 100 centov. Dnevna plača pa je ostaia samo na višini 20 centov. tako da je mogel izučeni rokodelec zaslužiti mernik pšenice s plačo petih dni. Cesar Dioklecijan je izdal zelo stroge odredbe proti ode-ruštvu. da bi draginjo nekoliko omilil Za časa njegovega vladanja so poskočile cene. katere so bile v času prvih cesarjev, na dvakrat toliko. Delavec ie moral delati 8 dni za mernik pšenice. Toda že okoli leta 500 po Kr. za časa Teodorika ie padla cena pšenici na 22 centov pri merniku, torej na dvetino cene izza Dioklecijanove dobe. Dnevna plača je znašala 15 centov, to ie petkrat več nego prej. Novo revolucijo cen in plač. ki je v mnogem podobna današnji, je izzvala v srednjem veku kuga, ki je Evropo zelo opustošila. Tako le leta 1347. stal v Franciji mernik pšenice 55 centov, a ko se Je pojavila »črna smrt", je stala 1. 1348. že 1.56 cekina. a leta 1350. 3.08 cekina. Sorazmerno sef se morale povišati tudi plače. Kovinarji, ki so leta 1347. zaslužili dnevno 19 centov, so dobivati sedaj 37 centov. Toda po preteku par let so se vrnile zopet staro cene ia e nitmi budi stare plače, Za časa francoske revolucije le izzval družabni preobrat ponovno veliko spremembo cen in plač. Do-čim ie leta 1790. rokodelec dobival dnevno 25 centov, le zaslužil v razdobju od leta 1808. do 1810. 57—62 centov. Mernik pšenice te sta! povprečno eden in pol cekina. Rokodelec te mogel v početku 19. stoletja zaslužiti na teden tri mernike pšenice. torej dvakrat toliko kot pred revolucijo. Na tei višini so se obdržale ceng. z neznatnimi spremembami skozi celo 19. stoletje, šele minula svetovna vojna je na tem področju izzvala zopet velike spremembe. katere sedaj bridko občutimo na svojem hrbtu. Toda. kakor zgodovina uči. so prišle vsakokrat cene in plače zopet v normalni tir, in tako moremo tudi mi upati na skorajšnje boljše čase. ODGOVOR GOSPODU R. JAKOPIČU na njeeev« notico r »Jugoslaviji« z dne 24. p. m. Nise« tedfl, da Je gospod R. Jakop K atiel aaraen s XVIII. ametniSko razstavo ovreči sodbo t. dr. Tavčarja Ce pa tem prttet do prepričam}«, da je imel celokupen nastop vseh treh umetniških smer tj ta namen, Je bil to logični zaključek na podlagi sledečih opazovanj: »Članek dir. Tavčarja Je aeto rantorB ne mm aahniajie, ampak tudi nekatere starcfSe »metalka. .. ftrs«Mtorato •» je, m feafc »atol M se najhodie d okuni er,tirala ucnotaiSka kvaliteta te nove umetnosti In tako posredno ovrgla dr. Tavčarjeva kritika. Dr. Stele le teden dni pred otvoritvijo hvalil v vaae-ierift besedah ta nov umetniški pojav S tem, da se le Z. R. Jakopič pridružil la protežiral to bale novo umottsi&ko amer, iti s tem zastopaj nazor popolnoma nasproten onemu g. župana. Ne razumem, zakaj te zavoljo mole kombinacije gospod Jakopič razburja ki se čuti užaKemega. Isto pravico, s katero Izražam Jaz ah g. dr. Tavčar, ah g. dr. Stele svoje mnenje ati kritiko, isto pravico Ima g. Jakopič in njegovi somišljeniki, da s protidokazi o vržejo podane trditve. S tem, da Je goepod Jakopič razstavil dela one umetniike smeri, katero je dr. Tavčar zavrnil. Je dokumentiraj, da ne so-glaSa z njegovimi nazori. Prepričan sem. da «u tega g. župan ne more zameriti. Ce aživa g. Jakopič od mestne občine za •vede kulturno delovanje kake ugodnosti, mu teh g. župan sigurno ne bo odtegnil, pa naj Je priredil razstavo i* tega ah onega naloga. Jaz za svoio osebo nimam pikate ega vzroka vil koristi, da W trdil neresnico Ce sem se v svojem opazovanj« rao-tfi, »aj nti gospodje oproste. Gospoda Skalicktja In Maliča pa smatram za diletanta na podlagi njihovih razstavljenih dri, kj vsakemu Jasno kadolo pepohie neznanje an&temtle, perspektive, harmonije barv Hd., ne da W i« enkrat pevdarjal nekoaaekventaost v epčta* «•* Edino ruaantUlv« » Impresijo«httlžite pokrajinske »radije, katerih datevn! oče )a gospod Jakac, a« pa omenjena gospoda. Se manj ecigiaefna Je njihova takozvana ekspresionistična umetnost, priučena ia modernih atnetaitidh revi}. Gospod R. Jakopič mi vendar tega M more zameriti, če epaz«Jem z lastnimi očmi hi ae z ušesi. Imam svoje naziranje • umetnosti, katerega od ujesova umetniška avtoriteta ae more ovreči. Da nti Je bilo nerazumljivo, kako M prišle slike g. SkelickOa hi Mušiča v raz- stavo, opravičujem s tem, da aem smatral g Jakopiča za umetnika, k! upošteva ta goji le resno umetnost. S tem. da le razstave sam priredil, so Je posredno osebno izpoatavD Javni kritiki. Privaditi s« bode moral dejstvu, da ai samo njegova umetnost edino prava in njegova sodba edino merodajna Monopolov oa moetnoat v Jugoslaviji še nimamo. Ing. arh. prot Kregar It Z ozirom m gorenji sestavek g. prot' Kregarja pristavlja uredništvo, da bi *« morjti glasiti kritični stavek v original« Z. profesorja: Nastop te najtnlajše umetniške »meri naj bi ovrgel osebno mne«ti« g. dr. Tavčarja e moderni, posebno »Novomeški umetnosti«. V tisk« *e le Mav« pomotoma drugače hi le tako dal g. Jako« plčo povod za nlego*e ečitke g. Kregarja — Odgovor I. Kregarja le prejelo ured-ctttv« že pred dali časa, a ga vsled pomanjkanja prontera doslej »i «m1o taleb* m. — Urod, 297. £ »jTRffiSLAVRm* «e o. mmmm mu. •".T, ,\ r - ' /S-•• “S, •...' Dnevne vesti. mn.« a. *< — BrersrČUu r&fogkt zdravnik. Iz TJevestnla v Hercegovini se nam ori-lotulelo naši famie 32. Dešoolka (2. feeta. 1. batalloa). kako brezsrčno oo-^stopa neki voiaški zdravnik z bolnimi voiaki. Brez natančnega nreisko-vasia snodi bolne voiake nazal k četi kfer iih »otem še kaznuteio kot si-Ti:;ihsnte. — Pričakujemo, da se bodo »aS novi Doslanci brez razlike strank energično zavzeli za zboljšanje nezdravih razmer Dri voiaštvu. V Av-a^riii so bili sicer samostani in votaS-H:e« nedotakljive v demokratični Jnaroslaviii na mora biti drutrače! — Zapuščeni kočevski Slovenc!. Pišeio nam* Na nas kočevske Slovence >e meoda Llubliana Dooolno-itra m>zabila. Tudi časoma' se ne brijzai® dovoH za naše razmere. Sir-la iavnost eotovo vsled teea misb. da le eri nas vse v redu. Temu na tri tako. Nekaj slovenskih Sol ricer Imame toda v cerkvah se n« sliši nobena slovenska beseda. V šoli se naši otroci učik> slovansko moliti, v cerkvi Da sliS'to le nemške Dridire in nemške molitve. Žuoni uradi *ra- . duieto samo nemško, farne kniive so h nemške. Opozarjamo e. škofa, da aam omosroči službo božlo v slovenskem ierkn. — Mobanedanci hi volitve. Iz* med vseh političnih strank so se bosanski moslimi najboll zavedali rvoje volilne dolžnosti. Prišli so »koral polnoštevilno na najoddalje-nejša volišča. Cajniče ie obsežen in gorat okraj, toda izmed 565 mohamedanskih voiilcev ie prišlo glasovat 560 mož. . — Ravnateljstvo Ribana asične družbe v Ljubljani ie poslalo uredništvu ..Marburger Zeittmsr“ popravek. češ. da družba ni likvidirala, temveč ji ie le oblastveno zabra-■fene delovanje. Ker pa le drHžba proti tei odredbi vložila pritožbo, upa. da s« }j v doglednem času ropat »mogoči delovanje. Naši Nemci sa res neustrašeni optimisti, ki še vodne upajo, da se vrnejo blaženi časi za ,.Herrettvolk‘*! — Draginja rvSoJeJo Utrdi*, ki deda gotov denar doma namest«. da M ga plodonesno vložili v kak de-tsarni zavod. Ker splošno prknanj-Irai* gotovine, ne moreio denarni navadi dajati potrebnih posojil m trgovci, obrtniki |. dr. ne morala dobivati potrebami kreditov pod «*asl1 imi pogoji temveč le za visoke obresti. Trgovina in obrt zastala, dragmjo p« rasa. Nespametno ie tora! tiščati denar doma namesto da ai ga naložili v denarne zavode. — Časopisne fcreejovke v prometu s IteEJe. S 5. decembrom i I. m dovoljene v z luriije časopisa* brsejavke s 9*% nii»K artstoifeism po prodpioih me4-aoradne pogodb«. — Umrl i« v Prišteti LjubHaaosa Ru-ekg Podkrajšek, tarnata# okroM lateuer. Poboj« & Mro*ča pri sveji me tast v Ljsfa-isuti Mia oedoratiii otrok. Liubljana. — LjubQansko blata bo postalo tarnata tako slavno, kakor Tavčarjev kandidatni govor. Tako vsaj zatrjujejo lfudje. ki moralo ta dni broditi brozgo po ljubljanskih ulicah, ki so izpremenj.ese v prave kanale. Magistrat se očividno nič več ne briga za to. v kakšnem stanju se nahajalo ljubljanske ulice, sicer bi bilo nemogoče, da bi celo, hišni posestniki puščali trotoarie neočiščene »d snega, ki se ie tamkaj nabral. Q. ljubljanski župan gotovo te dni ne bodi po ljubljanskih ulicah, drugače bi že poskrbel, da bi bila ljubijana v nekoliko drugačnem stanju. Ali g. župan naj pomisli, da vsakdo nima konj in kočlie z livriranim kočiia-žcm. kakor se tudi po blatnih ljubljanskih ulicah lahko udobno potuje. = Tatvine na Klavni pošti Neprestano prihajajo ovadbe na policij« in na privatnike zaradi tatvia ameriških nisem in drugih pošiliatev. Skoda bo dosti višja, kakor se ie v začetku domnevalo. Preiskave so zavzele take dimenzije, da zn3io trajati najmanj pol leta. O cinizma nsosšteniakovičev priča nafbolj dejstvo. da so vlovili baje tudi ameri-%j ček. ki ie bil immcnjen nekemu s« tovarišu. — Pozor pred vohticl? Na protesta! shod radi Koroške, ki s« i* vriil nedavno v »Uma«*;«, ie pritel »mg netd aemški itradmik Kranitke hranilnice, ki Je zeta« rcJed svojega S4ov«rvcew zelo sevražooga prepričanj*. Da ra na shod uiss privedle sisupatife do koroških Stove»c*v, Je Jasae. Kaj je toroj Meti m aberevimte? Prirodi-teljl M »orati sploh pariti na to, da sa to-Icjm oUaneutom sobrata dostop vsaj aa takšna zborovanja. — K*nč»o se pa tudi vKrtotoka hraitgnica ie vedno toplo gnezdo rt take Me. —Iz Spodnje Stike se nam poroča: Tukajšnja nova iditSna razsvetljava }e zares vse trvaite vredna naprava. Graje vreden pa Je pogrešek, da se Je pri razdelitvi žarnic Železniško ulico popolnoma prezrlo. Ko le bita Sp. Šiška še samostojna občina, so v tomaft »očeh vsaj tri petrolejke brlele. Sedaj pa, ko s« iaionuje VII. lmbliaasfci okraj, pa še tistih ai. Ker Imamo ie vsi Ntao oozneie (V oČJ-"fod takim nasilstvom pa si una trditi Spalalkov!č. da se nemška Avstrija vede korektno! Op. ured.). Primorje. Italijanska nasilja. Odkar vedo Italijani v krajih, ki po ropali«*! pri. padajo Jugoslaviji, da bodo motali to zemljo zapustiti, so začeli že hujše divjati. Ni ga skoro dneva, da n« bi ardW ali kald drugi temni elementi laSke narodnosti ne napadli po vaseh kakega kmeta in ga iz-ropali. Tako ie pred kratkim vdrlo v kočo Niknie Cabrijana. na Traatu več rofrih ardltov. RoparH so mu odnesli vse, kar Je bnete količka* kak Aon vred« ato Ktoto i» sicer Javil rop karabtaerjaui, toda ti » za takta« stvari ne brigajo, KOROŠKA SLAVNOST NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU. Na dunajskem vseučilišča ae J« vrS&a pod p« tr ona boo rektorja Dopocfca tako-zvana korožka slamoot, Id bo dala mtailti tudi angleškemu In zlasti UalijaaskouKi delegatu prt plebiscitni komisiji, ki »ta se tako vneto zavzemate n Interese Avstrije. Dcčfan sc Je držal rektor Dopscb i« kolikor totiko v tnojak previdnosti, so ec?ati govormld, med njimi v Ljubljani znani policijski svetnik SkubelJ, odložili vsako matico in povedati Jasno kaj hočejo, namreč: Združitev s Nemčijo la kaznovanj« sedanjih zmagovalcev. »Se Je pokrita dolina e gost« meglo, k) ovira razgled, vendar sc svetHkajo ■ karavanških grebenov prvi žarki ki naznanjajo veliko jutro Vsenem-čile.« Tako Je govoril policijski svetnik SkubelJ la nas potrdil v prepričanju, ki smo ga vodno gojili, da bo princa Borgke-se ati vsa) njegovim otrokom te Jako žal za barko, ki Jo Je Igral leta tf&A v Čelov-c« ob plebiscitu. IZNAJDBA SLOVENCA NA POLJU KINEMATOGRAFIJE. Svetovna kšnematoirrafska pod-tetfa rolaealo že leta m leta ooseb-pj> Dn^ornost na to. kako odDraviti n.ifflianie Dri »redstaval’ in katfO nridobiri olastične slike. Posebno »o sl orizadevali za to med volno na Dunaiu. Pri nekem takšnem oosknsu so sodelovali razni orofesorB hi strokovnjaki v tehniki iti ootiki. Postavili so v to svrho tri orofekcilske anarate eneva sredi dvorane, ostala dva oa v levi In desni kot. Aoa-ratom isteva sistema so vložili enake kooile filma, ter vse tri »otom električne orožno naorave soravili v tek. Toda namera se Hm nt oosre-či’a. vsled česar so morali »stari «1 starem. Dr. Paul Schrott Privatni docent na tehniški visoki 5»U na Du-naiu »ravi v svoii kniicri. da se misr-Ihinle ne da odoravitl. Dokazano na 't da velik del občinstva vsled tena ne more prisostvovati kinematografskim nredstavam ker Vta mtv-Hanle tako škodule. da tim »ostane «fabo. oodobno kot čfovekn. fcf prvič ootule ni ladti v viharfu. V sfed-ntem slučaiu le le ta razloček, da se Čkrvek notovanla na ladU privadi, d očim Je to nri kinematografskih nredstavah aetnooač* to to »rl vsakem ooetovanem poskus« rezultat vedno slabši. — Z novo Izaaidbo *. Geriča, oredsednflea nrveva slov. društva kiaonastavlfencev v Ltob-liani. so ti nedostatki odstranient. in sicer le vrlede olastike doseženo da riedafec ne vidi »red sabo le živih slik. temveč tudi odnrtno praveea odra ali narave v dallavf. Pri micr-llanlu odnadefo temni dosedai ne-izaribn? momenti fa ostanek) vedno le svetli. Kedai in kako se slika ore-makne ostane tafnnst Iznafditeffa ki oravl. da le le z nfevovo tznafdbo movoče usnešno sodelovanje vra-mofona in srlasbe. Tako bomo v doglednem času sedeli v dvorani kinematografa nred odorrim plastičnim 'tdrom gledali in ooslušab prvovrstne svetovne ltrralce in umetnike v oneri tn drami Uoalmo, da Je !z-naidba ir Ocrriča kolikor moeoče po-»rina in zanesi iiva. Književnost In umetnost. Anton P. Cehov: Sosedje la drug« novelo. Poslovenil Pran Pogačnik v Ljubljani 1920. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 18 K, po pošti 1.60 K več. — S to zbirko stop« pred naa A. P. C«h»v poleg Mairpasanta največ čitan novelist svetovnega slovstva. Fin psiholog obdeta-Je vsostraoitito snov ter slika življenj« umetnikov, bogatašev In malih Uu hm M' t* Vfliofl Wi» ^ OtRils &mTAR L*k UtfBlJAKA aa c«»^y Volttra zalog* ■■* mI W, patfpMtv, B«H* «H»owit«tfi M#"1 **<■ uh >riMM« In koka« gPHt~ M i« Pozor! in vloge na ttkoči račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede junija nad 65,000.000 kron. Neposredno pod državnim nadzorstvom M. Živelo: Kraliev vitez. Zzodov inski roman (Dalie.) fh»!e!.ma M zdai skrivnost te krute uan ra vel Kakor vsi stvori l.eono- ' rineta duha. ie bilo tud: na;stra #ieiše j OTodte niene nozemeliske mučilnice ostroumna v bistvu na tako nreoro-$ta okarm CanevatHt se e' nv ril. ko ie orvotno smatral železni valiar za steber nit' ne notem ko »e menil- da J Kroži na nravcatem ovropmem vlia- j tcu’ zakai valiar le bil obote! Steber t ie seval i7 vornte s^be do matice, na k at er'' e bile onkovana strašna nlnšča: b:l na le v resnici votel in »c tičal »jalik nožnici na drurem. ma- i sivnem stebru, ki ie bil do matice ! clatiek od nie rtanrel r>* te nosil v'iu- ! vnsn* zareze V okrožjem nr-dstavku ! iz katereva ie štrlel v zvornii sobi j vrbnlk konec stebra te hite skntu močne o«resi« • ta mehanizem te vr- , til vnti! steber z matico in ološčo vred okru* ntecove osi — rrovetne-ffa železneva viiaka letnik ki si ta tmiklenil k ološči obrili ta z licem navzdol in mu odvrnil dozdevno I brezdanlest temneča vodniška »e bil | no vsem »relšntetn nočetta tteizov b-»o že tako zhevaa in vznem rien. mučno visenie na »lošči la vrtenle v j kron« ata ma »emalt tako norminoma sleherno možnost orientirani«. da m nobena izmed v«r* markVimb *rtev »nazHa neklens e«a trika. MeniavatoČa leva v kateri ie rledal nesrečnež vilutre »od sebot. ra ie navdata s strašnim občutkom norre« zanki in nadatba v hrezdamost do-črm te k rož’! v resnic5 venomer na kiti višini? In tako le tulil v netamer-Bosti svoie rroro blaznet besnel i» narodni« povrnil od mak. katerim ni I misnodobe v zeodovirtl človeškega zverstva ne vedoč da fernelt’ ves nletrov smrtni strah na roli optični prevari! Kakor smo videli, ie Dodlecel tei ukani celo vitez Canestan«. vzlic svoii vel'ki razhoritostj. Ne čud'tno se: hmaki tedaniih dob oač niso bili računajoči inženir«. In končno, tudi ako si mislimo naše moderne Edisone v enakem Doložaiu in podobnem duševnem stan>u — kdn ve kateremu izmed nuli ne bi odrekel Dreudar-taioči mehaniški urn! Ko le Belfevar poznal napravo v tek. ie sedel na stol zraven osišča ia »rishihnT. Drvet v« te izoreletet — cif.kaz da si ie svpst rrozote k' se ie v r Sil a ood nih«. Kmaln na le utami v tako rlobnk« /amišlienost. da »e nozahii vse razen zadniih markizi. Bili besed. »Ka- ndsli?. 1* zamrmrat »Ko trn le atnenila navrado in sem delat, da iTbJe na svetu ne more izpolniti mote edine želle le odeovocila: Kd* ve?... Al; te u*rn la muke mose Pithezm* Ali v« kai mi teli srce9 Aij 'ma oblast hi sredstva, da »or« ntešitl mole ko*rnente?« Ohunno le zmetal z vhrvai »Ne!, le zahropel turobno. »Nihče »od solncem ne mor« »risati Marie* Delorme. da h' irnaia uamll erie a meno}- Marina' Mari ve sntnb. da 1* l{uhi®i9 Sal »iti zame ne ve! In ri*M »orled. ki m: *a le vrela s sve-teea okna. »od katerim sem nreča-k«! toliko ur? Mari te pomenil kat dr urez a neeo »nsmrh i* »režirani«7 Nubitec sem: M ie Se nekat mani od »sov. k se klathn »» dvoriščik. Mohi trnža te črna. zato ne smem »ih Rubili niti biti deležnemu Ikibezn' !» trne izobčenec sem se »redranil vidtetriti od dn ute! D* naitenSe. kar hh obseva solnce! Natoooižnei&a dekla M mi nliunila v obraz ako bi H rekel da utrir.He tu* v mfi^h oisih človeško srce!« Tik pod niirtt se te odicravala strašna drama smrti. A Belfevor ni mislil nanio: obiokovai ie svolo liu-bezen! Ta strast trjt ie bila zurabila že Drvi hin. ko ie videl Marion Delorme: bila ie besna in divia kakor pohota zverin ob času vebke vonte. Noč >u dan *c ie klatil okrov zostil-ne nri »Treh vladariih«. da bi zaloti »eodno minute, ko bi se mocel vreči »ani» ter *« imeti Živo ab mrtvo. Po cele ure ie slonel z zanrtiml očmi in s»r:riril n tem trenotku BaS trdai r»« »e Marion nenadoma 'zvrnila vz *o stilne Tisti dan ie kikal. rtul hi tulii cd oibuna: zaklel se i«. da prevrne ves Pari* in ie bo iskal do smrti. Že se »e hotel odpraviti za nio in Sel bi bil da *a *' w>stav’la markiza ne straž* k vitez« Cantstansru. Belfe-ror ie obozal : lazHe mu »e brin utnre-ti nem odreči »okorUčino Leomirt. Olohok* pod zetnlio mu ie minil ce! dolv brezkončen mesec dni. Tako te »anočila zločinska noč: dočira le rostd mar^il v svobh dvoranah »ariMi« družbo, »e nriklenl Belfesror nedolžnera človeka na »io-Sčo zroze >n aa »omal v nezaslišano smrt. Tri »ežnie —4 nfm le umirala žrtev, e* na se ie vdalal svoii strasti »retakal solze hrenmenf* hi mrhi* •onavlhtl sam »ri sebi: »In vendar b'*e fndi v modh črnih »rvh rdeče srce!« Toda sredi naihniševa obtma »e Pellevor zaslišal z* svoHm Hrbtom lahne ženske korake. Snlašil se le. povlrdal »arai !» odskočil v brez-mebti oaunloeti. Krt m« te Sinita v r'w*. ZmMl se le »a kolena, aalečal le in udara s čekmi »• tlaku. Mark« niitnl Delorme ie stala pred V soremstvn svoie hišne Anete le bila hrela Marion Delorme k »Trem vladanem«. Oostilničar lo le sn iznal vzlic naičolanu. ki »e zakrival nien obraa Hotel le ie odvesti v p-eišnie stancvanie: toda Marion ie zahtevala sobico nrav zvorai pod streho četudi skromno, samo da bi imela razvled aa ulico. O >stiiničar-iev obraz se ie odel »»alioma z ne-z.«t»;etwm nrezirauient. »Bovastvo s» ianbUie sta »rt krat«!« « le dela!. »Držim« se do-brn 7’»kai »un’ca ne »remore beliča; kakor se zdi! Evo!« ie velel oi-»rši vrata v »odstrešn* čumnate. »Izvrstno.« ie nok:maJa ‘Mario*. »Oskrbite mi. »rosim dober nasla-nmč. da mere snati Aneta v m*h neposredni b!!žini.« »Kai!« se le namrdnil rozritmčer ssm nri sebi »S služk nj* hoče znati v eni v>bi? Beračica!« »Kosil« 't večerlo nam« boste posili vsak dan mri.« le nadal evala Marin*. »7ame kai maihneca. ti. Aneta »a naroči, karkoli želiš.« »Kruha i« s^a!« le nomtslil m*-Isk ležeč se od zaničevan*«. »In zdai recite kol:ko stane ta hrlov za mesec dni7« »Petdeset M ver. »lačfte uanrat: brez hrane seveda « »KoBk« sem elačevala za svole velik« staoovsnte v »rvem na« stroohi7 Ne zr»orn:nijni «e več.« j »Da. tn n* minuli časi.« se te zarežal dedec »rerirftiv«. »PlačevaH Me ksoč Žver takisto bre« hrane« | »Dobro.« te velela Mar'on nohot-uo »Ako le stalo m»o stanova**« tisoč hver. H*« te vred«* la »triov . dvntisoi. Aueta »lačal m* dvatisoč I »‘ver ker linče Imeti denar naorel!« Hišna te odštela na mizo dvesto zlatih pištol. Oostilničar 'e zardel kakor rak In hitel iecliati zamuiene poklone. »Ampak.« te povzela Marion. »s Dosroiem. da nama. bosre streeli sami!« »Karkoli izvolite, madame!« ie zastokal vrdež v svoii zadrevi. »Opozoriti vas moram še nekal Ake p* boste držali iezika za zobni: in zve le eden vaš h služabnikov. Uv«'tov ali sni h živa duša da orebi-vmn tu. sr pripravite na Ba«r lio Zborom za danes!« Oostilničar ie nobasal zlatnike ter se odoravil zadenski nometa e s čenico tlak ;n zasntavllaie rosoo-d*čno svoie molčei^nosti vdMnosti. spoštovan'3 i« sleherneva čuvsrva. ki le more vzkl*knit: v blavem oštir-skero srcu ‘n zlatera dežia Mariorj >e stekla k oknu >n «e zdrznila ko te zarledala oročelle maršaloiera dvorca Ves tist: dan le .stala na nre-ži- toda obra» ki ra te iskala z očmi se ni nr'kazal. »Aneta.« te delala zvečer, »stom d'*!5 tn nret:clii dušo kateremu jzmed vmakov. k? sto«te na straži nred vrati rostrtida C .nc:niia Poizve* mt kle tiči tisti Belferor ki sl n«*kd»i »oko bežala nred nHtn « »Kai madame? Ntera 'ščete7 Zbtdte črniva7« »D« Na5fi ra moraš tn tovorte i »iim. nai re s»;me kar hoče.« »Pa ne da bi bil* ralinbHcni va»t madap’«7« »Kdo ve?« te odmvoril* Marin« a skrivnostnim rlasom. »Kal nul mu aoocočim?« te oauo-I* povnela h:šna. frkiti« ar*.' .'•rrifan St* ar <■ |n«llr lltiziJ tu«. Matron atu f. »rlp«r* la m dabi na drebn« in debelo. Zalepke it srečelov in š»l»ivo po^to pH»«r«Oi v nalaaiatrt »bitki = M. TIGAR, UUBUANA. = Kdor hode imoti re« a pravimi predvojnimi hatvaro^ prepleskano hišo naj se obme edino le na tvrdko: • plcsksr in IJUBIJANA Kolodvorska v ica h. fl Jos. Ravnikar, Ljubljana Kolodvorska bI. 26. (Vhod skoti vežo.) POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papir>m ter g. trgovci! Litre žepne koledar e za leto 1921 * obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v In 12X7 cm komad p» 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskat na in knjigarna v Ljubljani. Postni predal 74. Vedno v za’ogi tudi lični notesi, bloki. p sar. knjige (blag. dnevnik). ■p»*»**»»»»»i»»«*U**W**B* Prodaje »e 10 vagona kovanih tavala čuvala aa eipele evekati kao 1 svakovrsti ih drugih polrebertlaa keji en graditeljima potrebni. Ponud« na firma: . Ma*ho i Turek, P.žen, So ni ul. 1. CSR.| ■■»;»s»*iSB»uiaa»'iii*»saa*iFrarc Mihelič, Zavrče niže Ptuia. lastnega pride lka od 1.1917, 1918, 1919 in 1920 v izvrši ni kakovosti, tudi sortirane ima na prodaj vinogradnik Dospela je velika poailjatuv rajnih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, za pon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. •— Za obilen obisk se priporo'« tvrdka JOS. PE1ELINC, Lfubi,. ,i>, Sv. Petra nasip 7. N«