Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi jo moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME'RIK.I Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Od boja do zmage! Ste-V. 22. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903. at the Post-Office at Chicago, III., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 28. maja 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti zn svobodo! Leto VIII SVETOVNI PREGLED. Avstrija. Budapest, 23. maja. Tukaj kroži vest, da se Rumunija priklopi k trozvezi. Pripravljalni koraki k tem\u so se baje storili, ko je bil nemški prestolonaslednik štiri tedne v Bukarešta 'ter se dvojni slavnosti romunskega dvora udeležil. Priklopitev se bo baje na način zgodila, da se vojna konvencija preustvari v politično zvezo. Dunaj, 23. maja. Tukaj zborujočih argraceiv (Bauerntag) je bila udeležba velikanska. Nič man-je kot deset tisoč delegatov je u-stanovilo “Splošno zvezo kmetovalcev” (Allgemeiner Bund der Landwirtihe) po nemškim vzorcu. Dunaj, 23. maja. Grozna nesreča na poulični železnici se je pripetila, kakoršnje se redkoma pri-godijo, katera je v mnogo družin gorja prinesla. Neka dekliška šola je priredila izlet svojim učenkam; vse je bilo v veselim razpo-ložaju ko sta dva vlaka skupaj trčila. 20 deklet je ranjenih ter ne-ktere tako tieško, da se divomi o n i ih okrevanju. • Cesar je odredil', da se vsi aktivno službujoči nadomestni reser-visti odslovijo. Nemčija. Berolin, 23. maja. Bocialdemo-bratieen vodja August Bebel se bavi z izdajo svojih spominskih zapiskov. Delo je silno obsežno iu je zahtevalo leta do zaključka. Zao-iski bodo, ko se javnosti izro-če, obsegali vso zgodovino nemške socialdemokracije. Berolin, 23. maja. V Nc raški-južno-zapadtni Alfriki so našli bogate zlatorudnike. Zlato se nahaja v tesni bližini demantnega polja in obeča ugodno bodočnost. Berolin, 24. maja. Pruska go-spodska zbornica je ¡včeraj sprejela predlog o regulaciji plač državnih uradnikov. Vse stranke razven soeialdemokratične, so kompromisni predlog ¡podpirale. Zakon se posebno ozira na starostno,- krajevno- in vpokojninsko starostno doklado za učitelje. Celi zakon bo imel nazajsegajočo veljavo od 1. aprila 1908. Mehika. Veracruz, Mehika, 24. maja. V’ večihi krajih te države je suša tako silna, da veliko prebivalcev odpotuje. Vsi potoki in ribniki so suhi in živina poginuje na stotine. Volkovi in psi so stekli in prebivalci mnogih vasi so bili od stekle živali popadem. Največ trpi vsled suše kraj Tanstoyuea. Dominico. Puerto 'Plata, 23. maja. General Co macho, kateri se je pred nekaj dnevi vladi uprl, je ob meji Haiti lezoče mesto Gua-yubin zavzel, b zavzetjem tega mesta ima odprto zvezo z Haiti, od kod lahko orožje in municijo dobavlja, posebno ko mu je sosedna republika naklonjena. Tudi general Tadeo Alvarez je pri La v ega za orožje na-pram vladi, prijel. Odločilni dogodki so v prihodnjih štirinajstih dneh za pričakovati. Mala-Azija. Adana, 23. maja. Vzlic temu, da je tukaj 6000 vojakov, vendar ni zadostne varnosti za kristjane. Na prizadevanje oblasti je šlo včeraj veliko Armencev na svoje v okolici lezoče polje, da bi ječmen spravili. Komaj so bili 2 milji' od mesta oddaljeni bili so že pobiti. Njim v varstvo dani vojaki niso ničesar storili, da bi umore zabranili ali pa vsaj morilce prijeli. Ta dogodek je angleškega podkonzula prepričal, da žetev ječmena in pšenice se ne bo vršila in da bodo vsi poljski pridelki u-ničeni. Bombažev ina ie tudi uničena. V Marašu je 14.000 v Adana 25.000, v Tarsus 4500, v Mersina 800, v Larniku na Cypri je 1200, v Bagše 3000, v Latakia 4500 in v druzih vaseh v Amianusi je 5000 popolnoma brezi met ni h beguncev, kojih hranitev stane vsaki dan $15.000. -Ako ne dospe trajna pomoč, umro vsi lakote. Rusija. Tomsk. 22. maja. Pop Ignacius, voditelj monarhistične organizacije ,v Tomsku in izdajatelj lista “Monarh-Organ”, je bil danes najden v postelji umorjen. Hudodelstvo se tolmači za politični čin. Italija. Reggio, 14. maja. Y Sinopoli, mala vas blizo Saint Eufemia je prebivalstvo vprizorilo demonstracijo napram oblasti, ker so vsi bili prikrajšani pri razdelitvi vsled potresa nabranih podpor. Konečno je ljudstvo napadlo vojaštvo. Več vojakov je bilo ranjenih: nakar so vojaki na množico streljali. Šest ljudi je ubitih, več pa težko ranjenih. (Op. ur. Tako je! Namesto kruha, se da stradajočim svinčenke.) Messina, 24. maja. Največji potresni sunek od zadnje katastrofa je bil v Messini v pondeljek popoldan. Sunek je trajal deset sekund ter se je čutil v ravnotežni in navpični smeri. Ljudstvo je zbegano bežalo iz svojih hiš, vendar ni bil nihče poškodovan. (Nekaj zidovja, katero je še stalo od zadnjega potresa, se je porušilo. Franciia. Pariz, 23. maja. Revolucionarni socialisti so obhajali pred, komunistu Pere la Ohaisa postavljenim spomenikom običajno obletnico, katere so se vdeležiii mnogoštevilni odslovljeni poštni uslužbenci. Prišlo je do spopada s policisti pri katerem j>e bila veliko število ranjenih. Okolo 20 ljudi je bilo aretiranih. Pariz. 22. maja. Vzlic temu da je bil generalni štrajk preklican so danes pomorščaki, kurjači in o-skrbmiki v pristaniščih Marseli, Toulonu in Ha vri zastavkali. — Stavka se bo najbrže razširila na vsa francoska pristanišča. Med brodarskimi uslužbenci vlada že delj časa nezadovoljstvo, kar -je dalo povod1 k večjim posameznim stavkam. Med drugim se pritožujejo stavkarji da se zakon ne izvršuje po katerem imajo imeti vsaki teden en dan počitka; različnost plače na tovornih in popotnih parnikih in pa, da se moštvu ne plača ako ladja manje kot en u mesec ne službuje. Toulon, 24. maja. Neki Naudin. delavec v arsenalu v La Sevne-sur-IMer je važno zboljšanje ¡pri brezžični napravi iznašel. Iznajdba omogoči natančno smer in točno daljavo električnega toka določiti. Naudin dela sedaj neki stroj s katerim bo mogoče s pomočjo zrcala električen tok na gotovi cilj uravnati. iS takim strojem bo mo-voče poljubno daljavo skladišča smodnika ali bojne ladje itd, razstreliti. (Še le pfed nekaj dnevi se je francoski učeniak Le Bon izrazil, da ta iznajdba bo najboljše sredstvo za odpravo .vojne.) Pariz, 23. maja. Da ni bila včeraj bojna ladja “Danton'’ v morje spuščena, se danes “zlobnosti” delavstva pripisuje. Znano je, da so delavci >v ladjedelnici v Brestu večinoma socialisti im anarhisti. Neki socialistični list je v včerajšnji izdaji pisal: “Danton”, kojega namen je razširjati smrt in pogiibelj, bo danes popoldan v morje spuščen, a-ko proletariat svojo sopomoč ne odpové. Bo li “Danton” raz svojih ¡podlog v morje zdrknil? Ob peti uri 'bodemo to zvedli”. Eno uro pred vplovbo, so na krovu “D ah tona” našli tajnika delavske borze iz Bresta, katerega je policija odstranila. Delavci kateri so pripravljali za vplovbo so peli '“Internationale” in “A-narhistieno-hymno”. (Op. ur. Tu so delavci pokazali svojo imoč na-pram kapitalu in vladi. Ako so delavci složni, premorejo vse!) Listinica upravništva. Na vse nam došle nasvete zadevajoč dvakratne izdaje “Glas Svobode” spregovorimo odločilno besedo, v prihodnji številki. Hvala vsi-m cehi. naročnikom, ki se za stvar toliko zavzemalo. Kar je v naši muči bomo vse storili, in da nam bo šlo je Vaša unerna porok. Zdravi vsi! IZ DELAVSKIH KROGOV. — New York, 21. maja. Med tem, ko stavka pekov na vzhodu še dalje traja, pošiljajo peki iz drugih delov mesta, male hlebe kruha, katere po 5 in 10 centov prodajajo, in s-i ¡velikanske dobičke delajo. — -New York, 21. maja. Ker je 400 pekov svoje pekarije zaprlo, je posledica da so hlebi kruha na loc -poskočili. Pričakuje se da bojo štrajkujoči peki korporativne oekarije uredili. — Augusta, Ga. 23. maja. Promet na Goorgia-lželeznici je zaradi stavke belih kurjačev popolnoma vstavljen, Železniška uprava ne dela za sedaj poskuse, da bi se promet nadaljeval, marveč izjavlja, da bode to še le storila, ko bo država zadostno varstvo njenim uslužbencem dala. Stavkarji mirujejo. Oni trdijo, da vse izgrede so povzročili oni, ki ž njim sočutstvujejo, ne pa da bi bili stavkarji sami jih vprizo-rili. Governor Hoke Smith je šerifu v MoDuffy County brzojavno u-kazal, naj zapriseže toliko pomožnih šerifov, da se daljni izgredi za-bra-nijo. Tudi šerifom dveh drugih okrajev je tozadevno informiral. Generalni odvetnik je guvernerju svetoval, naj za-devo obe-dveb strank razsodišču predloži. — Havana. 22. -maja. V ra bilkah. katere so se danes v zvezi s štrajkujoči mi pericami prigodile. bile so 20 žensk, med njimi tri težko ranjene. -St a v kare e so nameravale pralnico razrušiti. Policaji so svoje količe brezobzirno rabili. Danes večer so ječe z ženskam; in mladenei napolnjene. Stavka je baje od sporazumi jen j a silno oddaljena, — Winnipeg, Man. 24. maja. Štrajk ipremo-garjev iv Južni- Alberta in Vzhodnji British-Colum- biji je poravnan. — Lexington. Ky. 24. maja. Poroča se. da črnci, katere se je privedlo kot nadomestilo belih delavcev v premogovnike Jackson. Breathitt Co., so brzo pobegnili, ker so se bali za svoje življenje. Pri Panamskem prekopu niso z našimi delavci zadovoljni. Washington, 19. maja. Španski, italianski in grški delavci pri gradbi Panamskega prekopa niso po okusu predsednika komisije ter jih hoče odstraniti. On trdi, da se jim delo mrzi in da so nagnjeni k neposlušnosti. Goeth-als namerava predrugačiti ves sedanji poselni sistem, pod katerem so evropejski delavci pri prekopu ¡vpoisleni, in je že konzule dotičnih dežel obvestil, da bo z delavci njibnih dežel takisto postopal, kot z Ameri-kanci. Do sedaj so dobili inozemci po 20e. v ameriškem papirju na uro tudi če niso povoljno delo opravili. Posledica je bila da so leni postali; v večih slučajih so se tudi ukazom protivili, ker na podlagi po-sebnih pogodb z inozemskimi delavci j se jih neimore odsloviti. Goethals bo v bodoče v slučajih, da delavci ne bodo povoljno delali, pogodbe preklical in dotičnikom le take plače plačal, kakoršnje bodo- storjenemu delu odgovarjale, ali pa jih bo popolnoma odslovil. Izkušnja je pokazala, da zgraditve delavskih koč ob prekopnem pasu slabo učinkujejo na delavne uspehe delavcev, ker oni v hosti zgrajenih lopah -stanujoči delavci, samo toliko delajo da se preživijo, kar pri onih v rednih kočah stanujočih ni slučaj. To je dalo povod da se je moralo več delavcev iz Zapadne-Indije uvoziti. Listnica uredništva. Ostali dopisi, prihodnjič ! Cleveland, O. ¡24. maja, Harriet Beecher Bingliam iz .Springfielda. Mass. je dobila dve leti ječe, ker je orinoznala da je svojega moža ubila, s 'katerem je živela brez o-blastvenih ceremonij. BARBARIČNA SODBA. 18 socialdemokratov za celo življenje v Sibirijo poslanih, 20 v trdnjave obsoienih. Petrograd, 24. maja. Razprava proti elanam tukajšnje social'de-mokratieue stranke se je daues /avršila. Osemnajst obtožencev j? za ¡celo življenje v 'Sibirijo prog-naniih in dvajset drugih od enega d-o tri in pol leta trdnjavske kazni obsojenih. Med onimi v ¡Sibirijo pro-gnanimi se nahaja tudi Rochkow, profesor na vseučilišču v Moskvi, kojega zveza s socialdemokratično stranko ie -bila dolgoletna tajnost za policijo. Znale so oblasti, da neki ocUc-dni član soeialdemokratične ga osrednega odbora mora svoj sedež v Rusiji imeti; toda niso mogle dognati, d-a je oni član v osebi slovečega ruskega zgodovinarja eden in isti. Ko je konečno prišla policija na to, vsled neprevidnosti Roohkowa, ni pobegnil nrofesor v inozemstvo, marveč šel je v P' trograd. kjer je svoje delo pod dru-o-im imenom in s pomočjo tuje izkaznice, štiri leta nadaljeval, dokler je bil leta 1908 pro jet. Leto pred njegovo aretacijo je izdal dragoceno delo o go^odarstvenih odnošajih v Rusiji v 16. stoletju. Razven -tega so med današnjim: obsojenci še policijski sodnik Sparskv in profesor na vseučilišču v Moskvi Pro-sin. Proti obed verna se obsodba glasi na 2V> leti ječe v trdnjavi. Grozodejstva Albancev. V Janina službujoči inozemski konzuli poročajo grozne posameznosti o napadu vasi Mavron-Oros. v okrožju Kourentonu. Nekega poppludn-e je prišla v selo do zob oborožena drulial Albancev. Ne-kteri so zasedli izhode cest, da preprečijo ubeg in drugi so se podali k šoli, katero so obkolili; potem so učitelju, koji je bil ob jedil e-m župan, zaznamek vročili na katerem so bili imena vsih otrok napisana. Zdraven je bila označena svota kot odkupnina za vsace-ga otroka. Tomaž Zoulis, Pirro-Nikola, Marica in Teodora Tzou-lis- imajo plačati vsaki po 25 turških liber (približnjo $120), vsi ostali po pet turških liber na glavo. Zaman je stari duhovnik prosil. med temi, ko so otroci upili in kicali po svojih stariših. K nesreči so bili do malega vsi moški odsotni, deloma so iskali delo po deželi, deloma so bili daleč od doma na polju. Ko so banditi vi-d-li. da bodo denar komaj dobili, od-poslal je načelnik štiri može v edino prodajalno jestvin v vasi. Vse je bilo oropano, ostalo pa razdjano razven petroleja, katerega so porabili za požig vasi. Pri šoli sc je imelo pričeti. Tam so se grozne stvari odigravale. Vsled upitja otrok so prihitele ženske, katere so hotele svojim otrokom na pomoč priti. Prve dve so bile od Albancev v polnem pomenu besede na koščeke razsekane. In ko so druge ženske tarnajoč zatrjevale da nimajo denarja, prijeli sc zverinci malega Nikola Tzouli-sa ter ga zaklali liki janca. Temu je sledil njegov brat Demetri. Neka žena koja se je vrgla med otroke in morilce, pa-dla je v trenotku od deset nožev zabodena. Že sta bila -zopet dva o-troka umorjena, ko je pomoč prišla. Tolovaji so pobegnili pustiv-ši svoje orožje in čepice. Prebivalci Mavron-Orosa se sedaj ne upajo selo o staviti, iz bojazni ponovnega napada. Ker so pa silno siromašni in v vasi ničesar zaslužiti ne ¡morejo; trpijo grozni glad in pomankanje. Ubogo ljudstvo — prokleta o-blast! — Tolažljivo. Gospod vidi revno ženo, katera voziček pred seboj rine. v kojim leži bolnik. On ji podari miloščino in vpraša pomilovalno: “Morate li ves dan moža voziti?” “O ne, žlahtni gospod, menjujeva opoldan se jaz v voz vle-2em.” ROGERS JE MRTEV. Faktična glava Standard Oil Com-pany, je zginil raz pozorišea. — Zapustil je malenkost 100.000. 000 dolarjev. New York, 19. maja. H. H. Rogers, 'Standard Oil-magnat je danes malo po 7. uri zjutraj na njegovem domu št. 3 vzhod 78. st. za k a pom nenadoma umrl. Ro-gers je bil kakor po navadi že ob 6. uri zjutraj vstal. Proti pol sedmih so ga slabosti napadale. Medi oba in neobčutnost v udih so sledile iu predno je zdravnik prišel, bilo je po njem. Henry H. Rogers je bil eden izmed naj manje poznanih ameriških multi-milijonarjev, in vendar je bil eden najbolj delavnih -med tistimi; toda bal se je javnosti. Stopil je le na plan če je -bilo ne-obh-odno potrebno. Večina ljudstva ve toliko o njem, kot nič ; a bil je vodeči duh 'Standard Oil-Company. John Rockefeller ni že leta aktivni soudeleženec, njegov brat William in Flagler igrata druge gosli v ravnateljstvu, vodilna duša pa je bil Rogers. In ne sam-o to. On je bil predsednik in ravnatelj Amalgamated Copper Co., National Transit Co., National Fuel Co. in kakih 25 drugih industrijelnih in železniških družb. Rogers je bil prav za prav mož. kateri “sistem” Standard Oil-Company predstavlja, katero med 'drugim.o teirn obstoja, da je stotine milijonov dolarjev dobička vrglo, ¡v bankah in drugih korporacijah nalagal kar je zapet velikanske dobičke neslo in konečno bil je pravi podganski kralj o-gromnih podjetij in dobičkalov-stva. Postal je stokratni milijonar, kot nekdanji prodajalec časnikov. JASNI NAMIG. Bivši sultan Abdul Hamid naj izroči nagrabljene milijone. Carigrad. 19. maja. Veliki vezir. je nekemu odboru, kojega član je tajnost naročil, da bivšega sultana Abdul Hamd-da, kateri sedaj v proganstvu živi v neki vili pri Solonu, k tem pripravijo, da izroči ves v inozemskih bankah naloženi denar. Odbor bo bivšemu sultanu pred oči stavil, da so mm mla-doturki življenje ohranili in d*a mu ga bodo tudi v bodoče varovali; da mu da nova vlada vsaki mesec $5000 za živež in drugo. in da je konečno opravičena zahteva, da on denar katerega je iz dežele izvlekel, zopet deželi povrne. 'Pričakuje se da se bo Abdul Hamid udal. Denarja, katerega je bivši sultan v inozemstvu naložil, se računa na 15 milijonov dolarjev. — Neki časniki poročajo, da je Abdul Hamid denar že izročil. Književnost. Prijeli smo 5. zvezek, socialne revije “Naši Zapiski”. Vsebina je vseskozi zanimiva in podtocljiva ter bomo v prihodnji štev. prinesli “Pismo” iz .peresa- -g. Dr. Slanca, da se naši ceni. čitatelji seznanijo z “Naši Zapiski”. (Tukaj pripomnimo da 3. in 4. zvezek nismo dobili ter prosimo cen j. upravništvo da nam jih izvoli doposlati, ter tudi na adre-sarju naš naslov popraviti, ker mi nismo z Ivan JCakerjem v nobeni zvezi.! DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za S 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.55 ............... 100 kron za $ 41.10 ............... 200 kron, za $ 102.75 ............... 500 kron, za $ 205.00 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St., New York 104 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland,Ohio RAZREDNI BOJ. Začetek razrednega boja. Sužen-stvo in robstvo. Kedaj bo konec razrednemu boju? Da se kako stvar na pamet naučimo, moramo stavek za stavkom večkrat ponavljati. Ko nam je ta predmet že dobro v glavi, učimo se druzega in potem zopet druze-ga, a če pa hočemo, da ne pozabimo toga kar ¡smo se že pred nekaj dnevi, tedni, meseci ali celo leti naučili, moramo sem in tja če že ne temeljito vsaj površno recitirati in poklicati dogodek zopet nazaj. Taka je tudi s delavcem. Vedno se ga mora opominjati njegovo dolžnosti in mu ¡vedno predstavljati, da je še vedno tlačan, da ni prost in da se lahko oprosti, ako le sam hoče. * Razredni boj .... Ko se je ljudstvo začelo vzdigovati iz barbarizma in se začelo oprijemati civilizacije, pričel se je tudi razredni boj. Boj za obstanek. . . V začetku razrednega boja so bili delavci sužnji ; delodajalci so jih lastovali, suženj je bil neomejena last delodajalca, ki jih je smel kupiti, prodati ali zamenjati in ž njimi: ravnati kakor se mu je zljubilo. Tempora mutautur . . . Gasi se ¡preminjajo in. s časom tudi mi . . . Ko je suženstvo ponehovalo, nastopila je 'doba fevdalizma. Delavske razmere se niso dosti predrugačile, in sicer sama v toliko da delavec je bil nekaka premičnina na posestvu in posestvo je lastoval kak grajščak, plemenitaš. Če se je posestvo prodalo ali kupilo, tedaj so bili tudi vsi delavci na tem posestvu prodani oziroma kupljeni. Zatem opazimo nov korak človeške družbe, ki ga imenujemo kapitalizem. Pod tem mi živimo. Delavci sedaj delajo za plačo in orodje, s katerim delajo, pa je last delodajalca. Vsak korak v civilizaciji je bil storjen potom razrednega boja. Močnejši razred si je podvrgel slabejšega, se osvobodil in podja-ranil slabejšega. Način in metoda izkoriščanja je ostal, toda vedno v drugi obliki. Razredni- boj kakor je danes se bije med kapitalisti-deiodajalci na eni in delavci na drugi strani. Dobro življenje je zelo važna stvar za delavca. Da pa to ima, imora dobivati dobro plačo m zaradi tega si vedno prizadeva, da si položaj zbo!jšuje. Velik dobiček je pa najpomembnejša stvar za delodajalca-kapitalista. Da pa dobi velik dobiček pa uposluje delavce za kar najmanjšo plačo mu jih je možno dobiti. Tako pride : da kar si jeden pribori, drugi zgubi. Interes obeh si diametrično nasprotujeta in posledica je mej-sdbojni boj. V dokaz temu so razne stavke in bojkoti na- eni strani, črne knjige. prenehanje s delom in sodnij-ske prepovedi pa na drugi strani. Delavske zmešnjave v državah Colorado in Idaho so najlepši dokaz razrednega -boja v Zdr. državah. * Delavci se ne morejo osvoboditi s tem, da si bi podjarmili sovražni razred, ker delavci principi j elno ne poznajo nobenega izkoriščanja v taki smeri kot ga izvršuje ¡sedaj kapitalizem. Delavci bodejo ¡V prihodnji stopnji civilizacije iSoeijaliamu, kooperativno lastovali vse imstru-men te produkcije in razpečavanja in bodejo 'dobili popolno plačilo za njihovo delo. Ko bodeio delavci lastovali orodje, s katerim sedaj delajo in dobili popolno kompenzacijo za svoje delo, bo konec razrednega boja. Vsak bo postal delavec in interes jednesa. bo interese druzega. ali Vsi bodejo za enega in eden za vse. — Tedaj bo tudi konec delitve človeštva po razredih. — Listu v podporo. V. Kulovic 25 c. na veselje novorojenčka ; F. Rolič 50 c. Strahovalci dveh kron Ur -Ui ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ PRVI DEL. XXXI. Ko v steno valov je, usode v ilia r ob mé sre zaganja.;; a dob se ponosni ne vklanja; ti streti' me moreš, potreti nikdar, usode .sovražne 'besneči vihar. Gregorčič. Y vojvodo vem .gradiu sta zavladala strah in trepet, ko so že na vse zgodaj ‘zapele trombe in se jie beneško vojaštvo začelo približevati od taborišča le nekaj strelja-jev oddaljenemu gradu. Spredaj je korakal genomi ¡della Croce, poleg njega jie korakal njegov praporščak z razvito zastavo beneške republike in burno je donel v mlado jutro 'bojni klic beneške armade: Viva San Marko. V tem, ko jie vojaštvo obkolilo grad!, snelo vojvodško zastavo, ki jiei vihrala vrh stolpa ter na njenem mestu razobesila beneško zastavo, je general -della 'Croce v spremstvu voj v odo vega sodnika stopil v gradi in ukazal obvestiti vojvodo dali Ferro o svojem prihodu. 'Vugvoda im Asunta sta bila ále vstala. Prebudili so ju glasovi tromb' in čim sta ugledala beneško vojaštvo, sta tudi že, vedela, kaj da to pomeni. Asunta je pohitela k svojemu očetu in ga našla, ko je .svoja sinka izročal grajskemu duhovniku z naročilom, naj jih' po skrivnem ¡podzemeljskem izhodu popelje iz gradu, •— Oče, beneško vojaštvo je zasedlo otok, je zaklicala Asunta vstopi vsi v soho. Reši -so. oče, dokler je še čas. ‘ — Zame ni rešitve, je dosti mirno odgovoril vojvoda. Benečani ne bodo odšli, dokler me ne dobe. a z otoka ne morem, Ce -bi se jim skril, bi to le potrdilo mojo krivdo. 1 " " ' ' ^ '>“*• Asunta je ¡pogledala sko¡zi okno na ono stran, otoka, kjer se je bila prejšnji večer ustavila ladja kapetana Desantiča. Jadreniee ni bilo več tani. — Desantič je še pravočasno utekel, je vzkliknila Asunta, a predlno je mogel še, vojvoda kaj reči, je -že prišel sodnik v spremstvu nekaterih vojakov in naznanil vojvodi, d;a želi beneški zapo-vedinilk 'ž njim govoriti. — 'Pridem takoj, je rekel vojvoda in tako mimogrede, med tem ko .se je odpravljal, še vprašal: Kdo pa je ta '¡napovednik ? — General della ¡Croce, je odgovoril sodnik in je v tistem 'hipu moral ž;e priskočiti na pomoč vojvodi, ki je, čuvši to ime, prebledel in omahnil. — General deli a 'Croce, je jecljal vojvoda, lSem-li prav razumel, general della Groce ? — Da sveti vojvoda, general della 'Croce, je odgovoril sodnik in peljal vojvoda k stolu. A kaj Vam je? - - ¡i- — Oče, kaj ti je, je vpraševala tudi Asunta. Vojvoda pa jie le molče' zrl v tla in zmajeval z glavo. — General della 'Croce, je če.z dolgo- časa, zamrmral, kakor bi govoril sam s seboj in obrnivši se k svoji hčeri je zavzdihnil: A-»unta, prišel je nad me najstrašnejši maščevalec. Asunta, ki ni bila še nikdar cula teiga imena in si očetove pre-padenosti ni mogla tolmačiti, je odpravila .sodnika in vojake iz sobe in se poltem- stisnila k očetu. — Oče, povej mi, kaj je % generalom della 'Croce. — To je dolga ¡povest, hčerka moja, dolg-a in krv.ava. Zdaj ne utegnem, -d'a bi ti vsa natanko razi ožil. A vsaj glavne stvari moraš izvedeti, da se boš mogla ravnati. Slušaj, me! — Poslušam, oče govori! — Pred dvajsetimi leti se-m »e mudil na svojih posestvih na, otoku Cipru. Prišel sem .pogostorna v Nikozijo, kjier je vladal kot beneški proveditor Mark» Dandlalo. — Moj stari oče, je pritrdila Asunta. — Da, tvoj stari oče. Čim sem prvič zagledal njegovo hčer, .sem se vanjo zaljubil. Tvoja mati. A-sunta, je bila lepa, ¡kakor -si ti in jaz sem jo ljubil tako strastno, da sem sklenil, priboriti si jo za vsako reno. 'Toda tvoja mati je ljubila drugega. V beneški armadi .sta služila dva mlada plemiča, brata della Groce. Eden teh bra- tov je ljubil tvojo mater in tvoja mati- je ljubila njega. Jaz pa .svoje ljubezni' nisem mogel udušiti in pregovoril sem Marka Dándola, -dta je svojo hčer zaprl v samostan. — In kaj je bilo potem., oče? je vprašala Asunta nestrpno, ko je oče utihnil. — Potem . . . potem ... je della Croce napadel samostan in j,e odpeljal tvojo mater a jaz sem- bil obveščen in sem rniu -sledil ter mu iztrgal n jegovo žrtev iz rok . . . :— iNei, tako ni bilo, vojvoda Dali Ferro, je v tem trenotku zadonel od vrat mogočen glas in v sobo j.e vstopil general'della Croce. 'Vi ste zasledili mojega brata in njegovo nevesto in ju ujeli. Tedaj je Asunta iDandalo .pokleknila pred Vas in va-s prosila milosti za mojega b-rata. Obljubili -ste ji to, če se ma mestu z Vami poroči. A-suinta Dándolo se je vdala, a ko ste bili ž nj-o poročeni, ste -dali mojega brata ustreliti. Ali ni tako, vojvoda Dali Ferro1? Počasi je vstal vojvoda diall Ferro s svojega, sedeža m m-otmi so 'bili njegovi pogledi, ko se je ozrl okrog sebe. — Ali vstajajo mrliči iz grobov, so šepetale njegove ustne. Fran Della- Croce, ste-li prišli maščevat svojega brata ? — To dolžnost ima nekdo drugi, vojvoda Dali Ferro. Moj brat ie zapustil svojo domovino in sledil meni v Levanto, k-o mu je na porodu umrla žema. V vojn.i je iskal tolažbe in čez leta .se mu je zacelila srčna rana. Iz oči Asunte Dándolo se mu je smehljala nova sreča in nova, ljubezen, ki je pa ni dosegel, po vaši krivdi, vojvoda Dali Ferro, Dolžnost maščevati Vaše dejanj« pa ima sin umorjenega mojega brata in če bog da, bo tudi izpolnil svojo dolžnost. —• Kdto je ta, maščevalec, je tiho vprašala vojvodinja Asunta. ' Temni pogledi' generala Della Croce so se uprli v Asunto potem je rekel z n-eikim, slovesnim poudarkom. — Rešil Vas j.e na istrski obali. . . — Andrej Kržan . . . kakor klic groze in obupa se je izvil ta. vzklik Asunt-i iz prs. — Da., Andrej Kržan je sin in maščevalec mojega brata. Zapusti vši .domovino sva jaz in moj brat odložila svoje slovensko ime in je nadomestila z italijanskim imenovanje«^ ki pomeni precej i-sto, kakor sloven-ska beseda. — Andrej Kržan . . . Andrej Kržan ... je vzdihovala Asunta in se jokaje zgrudila n.a stol. Ljuti bojii za 'življenje, krvave vojne s krvoločnimi sovražniki in bridke izkušnje so generalu della Croce zamorile rahločutnost, ali spričo globoke! in obupne bolesti vojvodinje Asunte se je le nekaj ganilo v njegovem srcu. Obšlo ga je usmiljen j.e ,s tem defcletem, ki je takorekoč ob isti uri učakala največje bridkosti : postala poročena žena pomorskega razbojnika. izgubila očeta in domovino In izvedela tragedijo svoje matere. Obenem si je,rekel general della Oro-ce, d!a bi njegovo razkritje gleidte Kržana gotovo ne bilo napravilo tako .silnega vtiska na A-s-unto, če je 'hotela Kržan« samo izkoristiti z-a svoje namene. General je spoznal, da moraj-o A-sranto vezati na Kržana posebne vezi in da to ne more biti nič drugega kakor ljubezen. i— Ah, (kako čudovita so pota usode, je zavzdihnil general Della Croce, ko je ra-zmi sije val, da ljubi sedaj hči Asunte Dándolo sina tistega moža-, ki je ljubil njeno mater in moral svojo ljubezen, plačati z življenjem. In sedaj se je general Della Croco prvič kesal, da je sprejel ponudbo beneške vlade, polastiti se otoka Antykitire, odstaviti vojvodo Dali Ferro in ga kot jetnika poslati v Benetke. Kot vojak pa se jie zavedal, da mora- svojo dolžnost do pičice izpolniti in 'bil je tudi odločen, da to stori. Toda izpolnil je to dolžnost ne da bi se tega sam zavedal, dosti obzimeje in mileje, nego j,e to nameraval. Usmiljenje z vojvodinjo Asunto je Ublažilo eelo njegovo staro im srdito sovraštvo .do vojvode Dali Ferro. — IS ve tli vojvoda, je rekel general in je pristopil Ik starcu, ki se je držal svoje hčere in jo tolažil s tihimi besedami brez 'prave zveze, republika beneška me je poslala semkaj z neprijetno misijo-, ki jo moram1 kot vojak seveda natančno izpolniti. — Kaj mi hoče republika beneška? ju vprašal vojvoda. Jaz iz-potniujemi svoje obveznosti — a kakor vidim, jih republika več ne izpolnil je. — O tem, svetli vojvoda, se bodete domenili z beneško vlado. Moj ukaz se glasi, da moram zasesti vaš otok in vas, vojvoda Dali Ferro, spraviti v 'Benetke, izlepa ali iizgrda, kakor bi zahteva-le o-kolnosti. — A zakaj vse to? Česa me dolži republika ? — Državna inkvizicija. Vas je obdolžila, da ste provzročili eksplozijo v arzenalu beneškem, ki je napravila strahovito škodo, je z resnim .poudarkom izjavil general. To je čin sovražnosti, ki ga b-o republika seveda strahovito kaznovala, če se potrdi vaša krivda. Vojvoda je slutil, da-je to vzrok beneški ekspediciji. 'Pripravljen je bil na to obdiolžitev in to mu je dalo moč, da je mogel ravnodušno vzeti na znanje generalovo izjavo in namijo mimo odgovoriti. Ne vem1, kako eksplozijo imate v mislih, gospod' general, je rekel vojvoda 'dostojanstveno, vem pa, da nisem pri nobeni udeleženi. Toda — čemu 'bi' se prerekala. Poznam načela, .po katerih vodi beneška, republika svojo politiko in poznam sredstva, 'katerih se poslužuje. Znano mi je. da želi republika že dolgo časa polastiti se mojega otoka. Kakor zdaj z menoj, 'Zgodilo se je že z. različnimi vladarji različnih grških otokov. 'Seveda ne pove beneška republika nikdar pravega vzroka svojemu postopanju, nego skriva svojo lakomnost po tuji zemlji -pod različnimi- plašči : danes je poklicana varovati koristi svete cerkve, jutri blagostanje in življenje svojih ¡podanikov. In ker pri meni ne morei najti ničesar taik-ega, me dolži udeležbe pri eksploziji, o kateri sploh ničesar n.e vem. Toda, čemu govorim o tem-. Vi. gospod general. imate ¡svoje ukaze in jih morate -seveda izpolniti. Povejte mi tonj, kaj hočete storiti? — Moji ukazi so točni, je odgovoril general. Vas, svetli vojvoda, pošljem, z ladjo, ki leži v pristanu v Benetke, sam pa ostanem‘tu kot začasni proveditor. Naročilo imami, da Vaše imetje skrbno in vestno opravljam., dokler ne bo k-ončan Vaš preces. — In ikaj. bo z mojo rodovino, kaj z mojo hčerjo in z mojima sinovoma? ■— Ako Vi ničesar ne določite, imam ukaz, da- jih pošljem v Re-timo v samostan. Zdaj je Asunta, ki je ves čas ihte ležala n«, svojem sedežu, dvignila glavo. -— Moja usoda je že odločena, gospod general. Poročila, sem se včeraj in dolžna sem, da sledim danes svojemu, možu. — ¡Da, tako je, je potrdil vojvoda, kar pa se tiče1 mojih sinov, sem. bil >že prej odredil, kar treba za njiju vzgojo. — Potem- je vse v redu, svetli vojvod'®, je počasi rekel general in po kratkem' premisleku dostavil : zdaj Vas Zapustim, da se pripravite za odhod. General je sicer imel naročilo, da -se vojvode takoj polasti. A srce m,u je reklo, da mu mora vendar pustiti nekoliko časa-, da se poslovi od svojih otrok in zato je s svojimi spremljevalci zapustil sobo. Ko so se vrata zaprla za njim, so vojvodo zapustile! moči. Stari mož sie ni mogel več -premagovati in se je razjokal kakor otrok. — Oče, zdaj ni časa za jok in tožbe, je dejala Asunta. Zdaj je treba skrbeti za prihodnjost. — Ah, hčerka moja. vse je izgubljeno. — Ničesar, oče, še ni izgubije*-no. Desantič jie .pravočasno odšel s svojo- ladjo. Njegovi ljudje so edini-, iki bi mogli pričati proti tebi in dokler beneška vlada teh ne dobi, ne more ničesar storiti. Spravi sedaj svoje' dragocenosti na varen kraj. — Grajskemu, kaplanu jih izročim. Ta je zanesljiv in ho skrbel za moja sina, A ti, Asunta? — Zame, oče, ti ni treba skrbe- ti. Poglej skozi okno. Gjačičeva ladja se ziblje še vedno v pristanu. Pomorski1 razbojnik me torej čaka in me bučei vzeti ® seboj vzlic nepričakovanemu prihodu beneške ekspedicija Svojo prisego mo- ram izpolniti ter oditi ž njim — a jaz se osvobodim, in pridem potem tebi na pomoč, moj oče. Stari vojvoda je dobro vedel, kako malo je vredna ta obljuba njegove hčere, vendar pa je Asran-tino zaupanje dobro vplivalo na njega, in mu vlilo novih nad v srce. Predvsem je hitel, da spravi v varnost svoje res ogromno premoženje in svoje dragocenosti. Samo Asunta in stari kaplan sta vedela za skrivališče v podzemskem rovu, ki je vodil iz gradu do morja im njima je naročil, naj ne sledita z denarjem, da rešita njega in Asunto. Potem je' prišla ura slovesa. Težka je. bila ta ura in stari vojvoda bi bil skoro umrl žalosti in obupa, da ga ni tolažila in bodrila k Vztrajno,sti Asunta. — Ti moja hrabra, lepa A,sram ta! 'Če ti nisi- vredna vse sreče tega svieta, potem jie ni nihče vreden. To so bile zadnje besede vojvoda Dali Ferro. Š» enkrat je poljubil svojo hčer, še enkrat ji pogledal v globoke oči — potem so ga obstopili beneški' vojaki in odpeljali na ladjo. Asunta j,e gledala z okna, dokler ni ladja zapustila .pristana in izginila, na obzorju. Krvavelo ji je srce, a njenega ponosa in njenega poguma, ni zlomila niti ta nesreča. Izgubila je d.'om in izgubila očeta. Izvedela je, da mora biti njen sovražnik tisti, ki ga. ljubi in na, čigar pomoč je najbolj računala. 'Bila je zdaj prepuščena sama) sebi in njena naloga je bila, da osvobodi sebe in svojega očeta,. a vendar ni obupala, dasi jo je včasih bolest tako prevzela, da se je bridko razjokala, nego si prisegla, da bo kljubovala vsem. viharjem, da mora zmagati ali u-mneti. (Dalje prihodnjič.) POSLANO*) V pojasnilo nekaterim “prijateljem”! NE OZIRAJTE SE tia vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo. Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d. ^ Oglejte si vzorce za moške obleke in velikanska zaloga obutev. STROGO UNIJSKA PRODAJALNA t % Izdelane za Vas Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih v razložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. Konservativni modeli za priletne moške.najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sckwitznerjeve obleke”, f ^ Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je Kakor je vam in meni znano, predbaeivali ste mi neko “plačo” in “nepravilnost” v nekih važnih zadevah. Nimam namena vas s tem napadati, ampak vam pojasniti. Iz kakega vzroka vi meni pri vsaki priliki javno predibaci-vate .onih 150 centov,, katere misli m da sem pošteno zaslužil ? Zato sem jih pa tudi zahteval, ker se mvidel, da se lahko plačajo. Nasprotno jih pa tudi lahko pustim. 'za slučaj slabega finančnega položaja, kar pa ni za pričakovati, ker oni napreduje tudi v teh Slabih časih 'kljub vsem zaprekam, Večkrat sem moledoval za one očitane cente', a rekli ste da za nazaj jih n.imiam pravico zahtevati. in za naprej pa jaz tudi nisem zahteval, pač pa za naizaj, ker storjeno delo vedno zahteva svoje plačilo, posebno tam,, kjer se razpolaga z denarjem, Drugemu bi bili vi sami naklonili morda več iz proste volje. Jaz ne zahtevam' nilč kjer ni, temveč še sam žrtvujem, To ste imeli priliko o-pazovati lansko leto pri “klubu”, in se trudil imarsikak cent izdati iz svojega žepa radi tega. Vse to sem: storil, ker sem videl zakaj da se gre. Za kako plačo ni govora, kar bi bil seveda odklonil, in vi — — — ? VLon” sem imel. ko sem tu 577*579 BUJE ISLAND AVE Cunard, Ogrsko. Ameriška Unija Iz New Yorka v zredozemska in adrianska pristanišča —*— V Reko čez Gibraltar, Neapolj in Trst •— Slavonia, Fannonia, Noti Moderno Zgrajeni Parniki na Dva Vijaka Sa..-H..'. - O o O Od 10,000 do 13,000 ton o O O - »“*UllODlâ Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Caro-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na CUNARD STEAMSHIP CO- ltd., F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, III., ali na lokalne agente vsepovsod. ■V rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 4S3. pa tani katero slišal. Kar pa glede moje “nepravilnosti”, ste pa sami izjavili poprej in podpisali, tedaj' n.i, treba govoriti o tem; druga stvar se pa da pravilno u-ravnat?. I To naj ¡bo za vas. — Drugim pa, kateri so moji “prijatelji” do tam. dokler n.e dobijo prilike za zasmehovanje in norčijo, velja naj jim to, da se jim. lahko drugim potom vrača. 'Za to. pa breiz zamere, akoprav po vašem mnenju spadam k tistim, kateri .imajo dolga ušesa, tedaj k oslom. Pozdrav. John Batich. Olaridige, Pa. 19. maja. 1909. *) Op. Za gornje poslano ne Dre vzame ne upravništvo niti u-redništvo nobene odgovornosti. Mučne bolečine, vst-rajne ¡bolečine ! Kako težko jih je prenašati! 'Kakšna dobrota je, če se jih, kolikor mogoče hitro iaznebimo! Za nobeden lek ne -b-o bolestni tako hvaležen, ko-t za svetovnoznami “Anker Pa.iin Expeller”, ker ni boljšega leka proti revmatizmu, trganje, neuralgie in slične bolezni. Samo 25c. in 50c. Na novem nrostoru y KofoZillŽJ- 594-596 Blue Island Av., Chicago Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega(hQ np dela s streho samoOO.i) J Se priporoča slav. občinstvu ga obisk, ter jamči za točno in pošteno postrežbo Slovenci pozori I § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove po *^a=H: ===== ¿c najnovejši modi in nizki ceni. ¿t JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave., blizo 18. ul., CHICAGO, ILLINOIS § IZ STARE DOMOVINE. Nekoliko komentarja k cerkvenim govorom naše duhovščine. Neki župnik si je pred nekaj časom privoščil v svojem nedeljskem cerkvenem govoru društvo za varstvo at rok dotičnega okraja, odvračal poslušalce od “brezverskih’’ ljudskih knjižnic; potem sramotil napredno učiteljstvo in predvsem visokošolsko dijaš-tvo, češ, da je po ogromni večini brezversko; pozabil seveda tudi ni najbolj brezverskega lista na Slovanskem 'V,Svobodne Mfeli”; nazadnje pa je prišel še na prof Masar vika, ker “zapeljuje” divjaštvo. Specialno se nečem baviti z drugače brezpomembno osebo neimenovanega župnika. Tudi ni potreba, ker duhovniki klerikalnega mišljenja so vsi enaki, podobni drug drugemu kakor krajcar krajcarju. Če govoriš o enem, velja zq. vse; ako pa govoriš splošno, zadeneš vsakega posameznega izmed njih. To je tudi čisto naravno, ker duhovnik je čl o vtik posebne vrste — mednaroden tip že nazunaj zaznamovan z vsemi tistimi vidnimi znamenji, ki so tako “značilna in lastna le tej .mednarodni kasti človeške družbe, in po katerih znamenjih se te ljudi spozna, e¡ itudi niso v svoji uniformi. 'Sicer pa jih je njih kastovna nadutost k tenrn privedla, da se že po obleki morajo ločiti od nas navadnih človeških otrok. Drugače se o njih po večini lahko reče, da trgujejo z bogom in njegovo voljo; vrši se pa to barantanje na račun ljudske neumnosti in magnolija k vražarstvu. Havlievik govori o zlosinih tega sveta, ki izkoriščajo globoki verski čut 'poštenih ljudi v to svrho, da jih zasužnijo sebi; omenja tudi gotove gospode, katerim je najsvetejša stvar — žep. ki se skrivajo za boga, da tako goljufajo druge v svoj protspeh, katerim je vera le sredstvo v dosefgo umazanih posvetnih namenov, ki se predstavljajo za prave prijatelje in častilce Kristusove, toda v resnici so njegovi največji nasprotniki. Pač ni potreba dolgo ogibati o tem, kdo so ti zlosini in gospodje! Med duhovniki je rus mnogo, zelo nmogo pobeljenih grobov, ki le z ustnicami boga časte, njih srce pa je daleč od njega, tako d!a se človeku zdi, kakor bi bil Jezus zato prišel na svet, d!a taki duhovniki z njegovo pomočjo izkoriščajo ljudstvo. Duhovskemu poklicu se 'žrtvuja pretežna .večina duhovnikov iz sledečih vzrokov: bodisi da dotič-nik do mature sploh ne pride, ali pa ga pri maturi zaduše; brez mature se pa dandanes le težko kam prileze; v semieinišče pa se ga sprejme z veseljem. Večina pa gre v semenišče vsled' svoje materiai-ne bede in iz strahu pred bojem za svoj obstoj; če pa gre v semenišče, pa ve, da je v materialnem oziru gotovo preskrbljen. Nekateri tudi' podležejo vsied nezadostne en e rži je nasilnim prošnjam svojih biigotnih mater. Zelo redko •sejani pa so tisti, ki gredo v semenišče iz svojega notranjega na-gnenja ali bolje le vslud svoje duševne revščine. No, ti so res revčki Na podlagi teh dejstev bi jaz razdelil duhovnike z ozirom' na to, kako stališče zavzemajo v svojem srcu k svojemu lastnemu1 -življen-skeimu poklicu, v tri kategorije. V prvo kategorijo bi uvrstil vse tiste, ki tega, kar uče ljudstvo, •sami ne verujejo, ampak se le hlinijo, kakor bi verovali. To zlasti spočetka, ko začnejo službovati. Oni vedo, da ljudi farbajo, pa jim vsled' toga ničesar ne očita vest, katero so že; prej polagoma zamorili. 'Nekako so se sprijaznili s svojim “poklicem”, v katerega so jih prisilile razmere. Mehanično izvršujejo' svojo službo, za katero so izborno plačani. Za materialno blagostanje pozabijo na nnoralični samioumor in se ne počutijo nesrečne. ¡Postanejo fanatiki in brezobzirno se bojujejo za klerikalizem — za svojo stanovsko politiko. IS takim fanatičnim navdušenjem zagovarjajo klerikalne ideje, da bi človek končno, ko bi jih le predobro ne poznal, res moral misliti, da so o tem. kar govore, prepričani tudi v svojem srcu. Morda tudi res vpliva v tem oziru nekoliko na nje fanatizem, tako da bi se jih dalo najlažje primerjati s tistimi ljudlmii, o 'katerih pri-pro-sti narod trdi, da tako lažejo, d'a končno sami verjamejo. Drugo kategorijo bi tvorili tisti, ki se čutijo zelo nesrečne;, ker jih je nemila usoda vrgla v du- hovški stan ter njih duha in voljo zasužniia, tako da so postali slepo orodje v rokah gotovih krogov. Boli jih srce, ker morajo drugače govoriti kakor mislijo, in žal jim je teh naivnih vernikov, katere morajo zadrževati v zmotah iu zapeljevati k vražam. Taki duhovniki neprestano hrepene po trenot-ku, ko bi se mogli rešiti tega neznosnega stanja, 'ko bi mogli zopet svobodno dihati. Ob prvi mogoči priliki zapuste duhovski stan in se posvete kakemu ^drugemu poklicu. kjer se čutijo zopet enkrat kot ljudi. V prvo in drugo kategorijo spada ogromna večina duhovnikov. V tretji kategoriji pa. bi bile tiste bele vrane med duhovniki, ki niso hinavci, ampak to, kar uče, tudi sami verujejo. Ne bom raz-motrivial o njihovih duševnih zmožnostih. Mislim pa. d)a spada v to vrsto tudi ljubljanski škof Jeglič. . Drugače govorim popolnoma splošno o duhovništvu; sploh je to vsakega duhovnika zasebna stvar, v katero izmed teh trcn u >t/i rt N • v-H C >U t-C 03 Vh bD O J* tn C a > zz ’ C (D B < S89 West 18tti St, nasproti J ^t^FÓTOGRAP i S. A. imm SALOON Slovanska Delavska Podporna Zveza Conemaugh Vstanovljena dne Ink«rp«riran i dne Pennsylvania. 16. avgusta 1908. 22 aprila 1909* GLAVNI ODBOR: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC, Glavni tajnik: IVAN PAJK. P. O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ, ” ” Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435 i Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki \ ¡J nadzornik: JOSIP CULJKAR, j m IVAN GLAVIČ, \ Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni \ //. odbornik: IVAN SPEND AL, odbor Conemaugh, Pa j. III. ” MAX TIN PETRIČ, Zapisnikar: ERA MR PA V L. O V Čl Č, Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL, ” ” Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa. DOPISI IN POROČILA Johnstown, Pa. 16. maja. 09. Cenjeni list “Glas Svobode’’ in cenjena društva S. N. P. Jednote! Prosim da mi daste malo prostora za mioj dopis, iker iz našega kraja se malo ali ipa skoraj nič ne piše in ne čita, akoravno je mnogo društev katera spadajo k S. N. P. Jednoti. V prvo odobravam do:ois, katerega je pisal g. dopisnik v “Glas Svobode’’ št. 19 iz Pueblo, Golo. Resnica je», da društva in elani spimo, tako rekoč kot medved v brlogu, ali sedaj je prišla lepa cvetoča spomlad. 'Poraj stopimo na noge, posebno na sedaj, ko je ta čas za hrošče, pa ne mislite da mislim na hrošča, kateri leta po drevju, marveč na hrošča, kateri se nahaja v glavnem odboru S. N. P. Jednote, to je reišetar g. Krže; kateremu bi bilo že čas zdavne,; peroti postriči, ker tako visoko leta po eihlkaškem mestu in naše borne cente zapravlja. In pa posebno, ker je že tako mogočen postal. da kar brez vzroka in vprašanja društva suspendira in člane izključuje. Ali ima to pravico gl. odbor, ali kdo drugi? Vprašam Vas g. Krže, ali ste pozabili na našo izključitev br. Murna? Ali ne veste kaj ste pisali o njem, da se ne more in ni mogoče ga izključiti. Mi smo Vam gotovo dosti tehtne vzroke poslali, toda Vi ste odgovorili, da to je malenkost. Ja, za Vas je bila malenkost, ker Vam je v New Yorku čevlje snažil! Da ga tudi gl. porotni odbor ni izključil je dokazano, ker še Ati odgovora nisem dobil na pismo ko jega je sklenilo naše društvo “Triglav” št. 812, ali pa je mogoče da se rabi za izključitev enega člana eno celo leto? Pa ni tisto, ampak, ker g.g. gl. odborniki vsi v en lovski rog trobite, za to se pa tako lepo razglaša''o Vas ! Vprašam cenj. društva in elane S. N. P. J., mogoče da se Alojzij Murn, domu iz Novega mesta na Dolenjskem, nahaja v kakem drugem! društvu naše Jednote, prosim da bi se meni naznanilo, ker sem zelo radoveden. Podam vam tudi vzroke o njegovi izključitvi. Ko je bil tajnik pri našem društvu, napravil je vse, kar se mu je zljubilo; se ve da, to si je on mislil, ali prišli smo kmalu na sled, kateri je smrdel po “stihi ruobi”; on je zorabljal 1. društveno blagajno. 2. Se ni hotel ravnati ipo pravilih, in 3. Pa še a-sesmenta ni hotel plačati, katerega še danes dolguje. Ali niso te krivde zadostne za izključitev? Ne! Pri g. Kržetu in pri gl. porotnem odboru je to neznatna malenkost! Tedaj, kaj mislite bratje člani o tem? Vprašam tudi cénj. brate člane delegate, kako se je sklenilo na konvenciji za povišanje1 asesínenla, ali za določen mesečni čas, ali za toliko časa, kakor je bilo pisano v glasilu naše Jednote? Morebiti katero društvo poreče: “Zakaj pa niste delegata na konvencijo poslali?” Toda to nam ni bilo mogoče, ker se je naše društvo ustanovilo komaj par mesecev ’vi*ed konvencijo. Ali prihodnjič bode pa naš delegat gotovo navzoč, da si bo 0-gledal okrilje g. Kržeta. In da so ne bode reklo ¡S. N. P. Jednota bo fuč!!! Kakor ®e .spomin jam, pisalo se je pred letom: dni, kako je važno sklica vati izvanredno konvencijo in nosljati delegate. 'Seveda da je bilo takrat važno, ker novi gl. odbor je bil še kot mladi ptič v gnezdu, se ni znal in ni smel pomagati. Toda, sedaj misli da je vsega mogočen ter slobodno dela kar hoče. Seveda, ako se ne bodo cenj. društva Zbudila iu zahtevala da se skliče konvencija čim preje je mogoče, bode gl. odbor zadovoljen in molčal tudi ako jo še ni tri leta in potem borno pa res rekli: “Good by Mr. Krže.” Toraj še enkrat opominjam vas cenj. društva S. N. P. Jednote, da se združimo ter zahtevamo da se skliče konvencija in da se pošle, može, kateri so 'zmožni za to delo, ne ipa da se jim bo reklo po konvenciji “ kimtovei”. Ko je naše društvo dobilo prvo Glasilo, pisalo se j.e v njem : “¡Sedaj je temelj postavljen S. N. P. Jednote in da Jednota ni kakšna zavarovalna družba, marveč je v korist elanom v kaki bolezni in v smrti.” Ali sedaj se pa bere, da hodi g. Krže z člani se pogojat za podpore in smrtnine. in potem se pa še iprav lelpo izrazi: “Ali ni to lepo in koristno za Jednote!” Le kje imate oči in pamet?! Ali ne veste da vsaki elan (??) prejme Glasilo in bere; kaj o tem reče. to je ,pa zopet nekaj druzega: “Zmenoj se bode ravno tako zgodilo, ako me zadene tak slučaj.” In vsled tega zgubijo člani pogum in veselje biti in ostati dobri elani pri društvih te Jednote. Vprašam Vas tudi: koliko časa pa .potrebuje, da en bolan elan podporo dobi? Cele 2—3 mesece! Gh. ti uboga Chicaga, ali si res tako daleč? To mora biti še dalje kot stara domovina, kajti ako me nesreča doleti z boleznijo, bodem raji pisal po denar v stari kraj, pa sem zagotovljen dia jih bodem preje dobil, kot pa od Jednote. Prihodnje Vam še kaj več novega sporočim a za sedaj še dostavljam, da bode naše lepo cvetoče društvo “Triglav št. 82 gradilo lepo dvorano na lastnem prostoru, katera nas bo stala $1500 vse skupaj. ¡Sedaj pa pozdravljam vse brate člane in članice 'S. N. P. Jednote do širni Ameriki, tebi list “Glas Svobode” pa pošiljam naročnino ker hočem postati Tvoj naročnik in 25c listu v podjporo, ker nam prinašaš lepe sadove. Na svidenje'! Mihael Amershek F. J. Intihar. Predsednik Tajnik. Yale, Kans. 20. maja. 1909. . Prosim, ako bodete kedaj kaj prostora imeli, da natisnete teh par vrstic v naš priljubljeni list “Glas Svobodic”. Sporočiti hočem kako se nam tukaj godi, da bodo vedli rojaki po Ameriki. Preld dvema mesečo m a srno prav slalbo delali, a sedaj je nekoliko boljši ko delamo po 4 do 5 dni v tednu. Delo se prav težko dobi, ker je veliko ljudstva, in mnogo rovov je pa še zaprtih. To je 'vzrok, da nobenemu ne svetujem, da bi zaradi dela sem hodil. Kadar bodo rovi odprti, bodem' že poročal. ¡Seda j moram pa poročati, kako tukaj nanredujemo. V tej mali naselbini imamo “Mednarodni Socialistični klub”, ko ji se prav lepo razvija in napreduje. Prvega maja smo praznovali in smo priredili javni shod ob 2 uri popol- dan- shodu smo imeli pa veselico v korist soc. kluba, katera se j«' prav doibro obnesla. Naredili smo $73.35 čistega dobička. Začetek veselice je bil ob pol ipetib, zaključek pa ob 5. zjutraj. 'Zatorej, lepa hvala vsem rojakom, kateri so sc vdeležili .veselice in želim, da bi se še mnogokrat skupaj veselili, to je na 1. maja, kateri je najimenitnejši praznik za delavca. Pripomniti moram, da take veselice še ne vem tukaj na Yale, Kans. Prišli so ljudje vseh narodov. Slovenci., Nemci, Francozi, Amerika ned i tJd., in kljub temu je bil tako lep red, da nemorem prehvaliti; prav vsakdo je bil zadovoljen. Sedaj pa še to: Kakor vam je znano po Ameriki,, ustanovila se je v Oh.icagi, 111. S. N. P. Zveza, ter je tudi tukaj neki rojak izačel na to delati, da se društvo ustanovi iu priklopi k S. N. P. Z. v Chi-cagi. Ko je začel delovati, je reklo en par rojakov, saj je že dosti društev, a agitator ga je zavrnil: več ¡da je društev bolje je i» vsaki ima prosto, da pristopi ka mor hoče.. To je ravno tako, kot je bilo s starimi saloni, več da jih je Ibilo, lažje si jih prebral. In tako je rojak svoje delo nadaljeval. 3. maja je začel in 9. maja je društvo štelo 47 članov. Lepo število, Zatoraj rojaki po Zdr. državah, na delo! Ustanovljajte društva in priklopite se k S. N. P. Zvezi v Chicago, 111. Tudi usta-novlajajte po vsih naselbinah socialistične klube, da bomo razširjali socializem ter zamegli priti enkrat na vrhunec kapitalizmu. Pozdravljam vse napredne rojake po vsej Ameriki. Član S. N. P. Z. iu soc. kluba. Gamburg, Mo. 20. maja. 1909. Prosim malo prostora, da naznanim našim rojakom veselo novico. Komaj sem tukaj poldrugi mesec in že se mi je posrečilo u-stanoviti novo društvo. Ustanovili smo ga dne 16. maja v najhujši vročini pri sodčku, pive in galonu whiisky pod zelenim orehom pri g. F. Le var-ju. In pa kaj še: Imeli smo pečenega prašička in lepo zabavo. Predno smo ustanovili društvo, raztovarjali smo se, kam da bi jse priklopili. K katoliški Jednoti ne, tam se zahtevajo potrdila o spovedi ; k narodni Jednoti ne, tam se člani slepijo da ne vidijo, se glušijo da ne slišijo, če1 zahteva kakšen član pojasnila se ga izključi itd., tedaj so vsi roke vzdignili da pristopimo k ¡S. N. P. Zvezi v Chicago, 111. in to se j.e zgodilo. Opisalo se je precejšno število elanov, samo 'Slovenskih svobodomiselnih farmarjev, kakoršnjih je obilo tukaj naseljenih, ter sc š vedno naseljujejo po več družin skupaj. To društvo je prvo ustanovljeno iz svobodomiselnih ¡Slovenskih farmarjev, katero bo tudi dobro napredovalo, in kar je bilo silno potrebno, da bodo videli Slovenci da tudi mi tukaj ne spi mo, da se tudi mti zanimamo za novo in še mlado “Zvezo” katera kaj hitro raste in se razvija ko se društva brzo priiglašajo. Sprevideli so rojaki, da bo to v resnici stavba, koja bo prekašala vse druge starega kalibra, ki so se iz raznih vzrokov .preživele. Zatoraj cenjeni rojaki, pristopite tudft vi k tej novi stavbi, da bomo čim preje zgradili velikansko in orjaško poslopje, v katerem bomo v sili uteho našli. Ne pustite se slepiti in ne glu-šiti ! V naši sredini je jasno, ker mrak in slepilo med nami ne trpimo; v naši sredi bodete vedno videli in slišali ; ne bo se treba to-žariti z nikomur, ne bo treba protestov, kakor je to sedaj drugod na dnevnem redu. Zatoraj ponovno poživljam.: U-stanavljajte nova društva koder .jih še ni. ker nesreča nikdar ne počiva. Priklopite se k S. N. P. Zvezi, kjer vam je najboljša varnost zagotovljena. Pozdravljam vse brate S. N. P. Z., posebno pa brate društva št. 1 v Ohicagi, Dl. Anton Duller. Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. *'TAli ste še obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošilja! “IZLOMUENT VLOMILEC”. Čudna prikazen, kaj ne? Ali-vendar je tako. “Neme Stuttgar-ter Tagblatt’ prinaša sledečo zajamčeno do'godbico. Da se zadeva pojasni, tako pripomnimo na kratko za kaj da se gre. Y nekem trgu na Nemškem je potujoči rokodelec vlomil pri trškemu peku ter izmaknil hilelb kruha a bil je zasačen in v občinsko jetnišmeo — vtaknjen; tam pa je okno zlomil in pobegnil. Tedaj pri peku je “vlomil”, a v občinski ječi je “iz-lomil” in ker je pobegnil, je potemtakem “izlomljeni vlomilec”. Imenovani list piše: Vlomilec je potujoči rokodelec, kojega ja občinski sluga prijel, ko je pri peku Hami e vlomil in hleb kruha ukradel. Prijeti vlomilec je stal n red županom. “Kaj hočem z vlomilcem stori 'ti, gospod župan?” je vprašal občinski sluga. “Deni ga v luknjo!” reče župan. “Je prav, gospod župan, jaz ga bom v luknjo vtaknil.” 'S tem je obe. sluga “hudodelca” odvedel v občinski zapor, kateri je bil ob jednem shramba požarne straže. Bilo je zvečer tretjega dne. Trg. oziroma prebivalci trga so že mirno dremali, ko je nekdo pri županu na okno potrkal. “Gospod Župan!” “Ha? Kdo je?” “Gosnod župan!” “Kdo pa je?” “Jaz sem. Tvoj sluga.” “Kaj pa hočeš tako pozno v noči, ti bedak? saj je že pol devete!” “On je izlomil!” “Kdo je izlomil?” “No, lopov je izlomil.” “Kateri lopov je izlomil?” “No, tisti, kojega sem pred tremi dnevi v lovil. Vlomilec je izlomil.” “Grom in tresk, sluga, na tistega sem’ čisto pozabil.” “IJa, jaz . tudi, gospod župan ’ ’. “Ha, zakaj pa je že sedaj izlomil ? ’ ’ “Ker smo ga pozabili, morabit je glad dobil, gospod župan.” “Vd-iš, to bo resnica, mo rab iti je lačen postal, to zamora biti. Ta teka sedaj po svetu okolo in ko-iiečiio pripoveduje vsakteremu, da smio ga pustili gladu umirati. To ne sme biti, on mora zopet semkaj, to sramoto ne smem nd trgu pustiti. Alo . . . teci in skoči za kajonom, ali stoj, pusti plat zvona biti, vse mora za njim skočiti kar ima noge---------” (Plat znova zvoniti. — Županje hitel v spalni 'suknji na središče trga in tržani so se okolo njega zbirali. Občinski sluga je prišel nazaj, “gospod župan, gospod župan!” “Kaj je? Imaš lopova?” ‘ ‘ A -— oh ; Ne ! Nasprotno, nekaj se je pripetilo, še enkrat je vlomljeno! Lopov je pri mesarju šunko ukradel in jo seboj vzel! Tu je župan s silno zadovoljnostjo spregovoril: “Tako! No je dobro! No pojdite domu, trzanje, in spite! Sedaj lopov nemo ra reči, da smo ga pustili gladu umirati!” Kako bii pa bilo, če bi bila trška prvaka pustila ubogega “van-dravea” gladu umreti, če ne bi imel priliko pobegniti?----- Smešnica. — Neki ¡Slovenec je rojaka nagovarjal naj M k Jednoti pristopil. češ da je najboljša in najtoč-nejša v celi Ameriki. Rojak vpraša : “Pa kako, ali se bolniške podpore in usmrtnine tudi kmalu iz-pla č a j o ? ” “ Z a 'boga kako pa!” se oni odreže. “Povem ti ,samo e-den slučaj: Oni dan je v Clevelandu, O. član Jednote umiral, a mied tem mu je naš blagajnik že “ček” za $500.00 skozi okno molil!” — “To je pa res brzo in točno. ’ ’ — — Vzrok ločitve zakona. Stari-ši: “No, kaj pa je za ena stvar, da se hočeš dati ločiti?” Mlada žena: “Le premislite, moj mož zahteva, da bi mu gumbe na hlače prisila!” VICTOR WOLK MODERNI KROJAČ IN LIKAČ OBLEK 2001/2 Ruby St. Joliet, Illinois 6-15-09 Frank Gregorič priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni SALOON na 101 Main St.. LA SALLE ILL, AVSTRO-AMERIKANSKJI-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Alice...........2. junija 1900 Laura.............9, junija 1909 Oceanic...... 16. junija 1909 Mar. Washington 23. junija ’09 ..'c-kfUTi ‘D “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” ln »ofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta naj-novejsa m jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: tST Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA . J??l?zni*Tke„cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča stoVENSKEMfcJEZI0KU Priliudna Po^režba; občuje sev Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Večina slovenskih krčmarjev v LaSalle, lil. toči IPEFtXT pivo. PERU BEER COMPMr, Fern, III. Podpirajte krajevno obrt! Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. La Provence La Savoie. .30.000 HP .22.000 HP New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Lorraine........22.000 HP La Touraine........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak Četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. ROJAKI: KedoVam zamore v slučaju bolezni ______________________ jamčiti, da Vas bode hitro in uspejo sno popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical Institut, tet kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravih nika. ter Vam ponuja ničvredne zdravniške knjige, samo da jjsj i z Vas izmami čim več dedarja, temuč samo izkušeni in vest-jgj ni zdravnik, kateremu z mirno vestjo lahko zaupate svojo jgj bolezen v zdravljenje in to je jedino samo naš zdravnik 1 Dr. J. E. THOMPSON jgj GLAVNI ZDRAVNIK IN RAVNATELJ SLOVEN. ZDRAVIŠČA V NEW YORKU Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno pre-gsj gleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako-jgj pram je bolnikod njega še tako oddaljen. Njegova izkuše-jgj nost v zdravljenju Vam GARA N r IRA> da Vas zamore »g* ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kaieri koli aKutni, ms kronični, zunanji, ali notranji bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni. m ZDRAVLJENJE VSEH SPOLNIH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO Dr. Thompson Vam jamči za popolno ozdravljenje sledečih S3 boleznij: Revmatizem; vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, ^ ušes, ledic, prs, jeter, mehurja; nervoznost; vse živčne bo-lezni; neuralgijo; kilo, ali bruh; zlato žilo; božjast; vodenj nico; posledice onanije; triper; šanker; sifilis; impotenco in jgj polucijo;vse ženske spolne bolezni: neredno mesečno čiščenje jgj beli tok; padanje maternice; neplodovitost vse kožne belezni: jgj srbečino, lišaje, hraste, rane, maznle po obrazu i. t. d, iH Zakaj zdravi Dr. Thompson z takim uspehom? Ker {gj ne izdava denaria za ničvredne zdravniške knjige, temuč samo za najboljša in najuspešneja zdravila. !i§J Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso !mogli ozdraviti, in Vam je zdravniška pomoč neobbodno ^ potrebna, ter ako želite v kratkem in to popolnoma ozdravi vit, tedaj se pod nikakim pogojem ne obračajte na kake nič-{žjj vredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu jgj zdravniku svojo bolezen v zdravljenje, za to natanko in ob-ggj širno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se raz-jgj vijala, ter pismo na to pošljite edino le na: P Slovensko Zdravfšče 1 DR. J. E. THOMPSON P 342 W. 27th St, New York, N.Y. 5& vrx Uradne ure so: Ob delavnikih od 10 do 1*2 in od 1 do 5 ure popoludne. prazdnikih od 11 ure do 1 ure popoludan. ® nrunD. Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto desetletnico svojega ITZS rut.Un I obstanka in ob tej priliki bode slavni Dr, J. E. Thompson podaril lep spo-e9 min v dar. ter bode med rojake porazdelil 10,000 krasnih srebrnih uzigalnikov. Vsaki KS rojak, kateri pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj ta JRZ krasen dar in to brezplašno. Pišite takoj danes in pisma naslavljajte na: Slo-Ven^Ko J&dra-Oišče. 342. W. 27. St.. JAebo iforK. um V nedeljo in mnu l»mi IIIIWW«ll««l»»»llll">ll ... . j Iz slovanskih krajev | k ..........»I H -rf "' Pretep med nemškimi vojaki in Cehi. V Lobosieah so napadli Cehi nemške vojake, ker so izzivalno prepevali uemš. pesmi. Vojaki so se branili z orožjem, vendar ni bil nihče občutno ranjen, ker je takoj došla straža. Žalno odeti, s črno'zastavo in črni znaki, spremljani z godbo, ki je igrala žalostinke, so prišli fantje iz Litiee na češkem na vojaški nabor. Žandarmerija jim' je vse zaplenila in jih ovadila oblastem. Radi udeležbe protivojaškega shoda je uvedlo praško drž. pravd ništvo kazensko ovadbo proti 120 osebam. Shod so razpustili obtožnica jih dolži udeležbe tajnih društev. Obravnava proti češkim narodnim socijalistom. Kakor poroča korespondenca “’Centrum”, je preiskava proti pristašem češke narodno-sOeijalne stranke radi proti militaristične propagande zaključena tako, da se bo vršila o-bravnava že začetkom junija. Samo na Češkem je obdolženih okoli 500 oseb. Na Moravskem preiskava še teče Velike povodnji so nastale ob rekah Visla. Visloka, San in Dje-per, katere so vsiled nepretrganega deževja nenadoma narasle in preplavile bregove. Samomor. V Beljaku se je u-strelil 241 etmi trgovski uslužbenec tvrdke Klein & Lanig g. I. Frank iz 'Postojne. V Dravo je padel v Beljaku šti-rivprežni' voz s 'štiri tonami težkim strojem t«mošnje papirne' tovarne. Vozil je no to ti ob Dravi, katera se je vsled prevelike teže vdrla, na kar so zleteli voz in konji no strmem' bregu v Dravo. Grof Lev Tolstoj je toliko o-kreval, da lahko narekuje v svojem naslonjaču. ;Sedai niše veliko zgodovinsko novest izza časa revolucije v letu 1905, 1906 in 1907. ter znanstveno razpravo o Konfuciji in Indiji. Avstrijska kultura v Bosni. — Avstrija je ustanovila do sedaj v Bosni 266 orožniških postaj z 2300 orožniki — in '230 šol s 568 učitelji. — Ena šola pride na vsakih 182 km!2 tako, da ima mnogo o-trok do najtoližje šole 15—20 km. — Razmerje med učiteljstvom in orožništvom je 1 : 4. O veleizdajniškem procesu v Zagrebu piše v uvodnem članku “Frankfurter Zeitung” natančno jedrnato kritiko, v 'kateri strahovito biča pravno postopanje predsednika in državnega- pravnika, ter zaključuje, da je nastop obdolžencev popolnoma opravičen, in njihovo obnašanje v primeri z obnašanjem; sodnih funkcijonar-jev naravnost ugledno. “Sohlesi-sche Ztg.” pa pravi, da je zagrebški veleizda-jniški proces žalosten in sramoten odlomek zgodovine malžarsko-nemške 'kulture. Za električno napravo v Završ-nici, katero zigrade občine 'Bled, Gorje, Brezniea, Mošnje. Lesce, Radovljica, fPredtrg, Begunje, Jesenice in Kor,. Bela je dovolil mestni zastop radovljiški prispevek 100.000 kron, blejski pa 300.000 kron. V svriio gradlbe so osnovali na, skupnem posvetovanju ožji odsek, v katerega pošlje vsaka občina po dva zastopnika. Brvi sestanek tega odseka skliče dr. J. Vilfan v Radovljico. Ta odsek bo imel nalog preskrbeti natančni načrt in proračun in storiti potrebne korake v vodopravnem oziru. Kranjsko vino v Pragi. Prva vipavska vinarska zadruga je u-stanovila v Pragi že zalogo svojih vin in v kratkem otvori tam svojo lastno ivinarno v sloveči starodavni patricijski hiši “n 'Vej vodu” (pri vojvodi). Da se češko občinstvo, zlasti pa vinski trgovci, vinarnarji in gostilničarji še bolj seznanijo s kranjskimi vini, priredi novomeška podružnica kmetijske družbe kranjske v Pragi od 2l9. t. m', do 6. junija deželno razstavo kranjskih vin s pokuše-vanjem istih. Te razstave se ude-, leži kakih 26 najboljših vinskih producentov in 'zadrug, ki razstavijo 30 do 40 vrst vina. Kobilice in purani ali lep uspeh energičnega nastopa. Kraševci so le Inči. Vložili so leno vrsto pro šenj za pomoč zoper kobilice, ; vlada jie za subve ncij o nira n j e klerikalcev toliko izdala, da se za ljudstvo ni hotela zmeniti. A kra-šev-ci sežanskega okraja se niso dali ugnati. Poslali so na polje-leljlsfco m(iniistrstvo več zabojev zemlje, da se vlada prepriča, koli- ko kobilic se poraja. Na štirijaš-kem metru zemlje je -bilo 180 kobilic. Pričakovati je torej tako množino kobilic, da bodo uničile ■vse poljske pridelke. Vlada se je zdaj vendar vdala in poljedeljski minister je nakazal 10.000 kron za nakup puranov v 'Dalmaciji in na Hrvaškem, ker so purani najboljši pokončevalci kobilic. Nakupilo sie bo kakih 5000 puranov, ki jih bodo posestniki Goriške in Gradiščanske dobili po jako nizki ceni. Armada 5000 puranov bo gotovo zmagovito ugnala kobilice in na jesen bodo kraševci še lepo re-iene in mastne purane lahko spekli. Moderni hipokrati. Spisal Rev. H. M. Brooks. (Poslovenjeno.) Videl sem umotvor slavnega slikarja Jean,a iBerand, predstavljajoč Krist-a priklenjenega k stebru. in na misel mi je prišlo kako grdo postopamo s Kristom v tej blaženi Ameriki. Videl sem ga med množico mož in žena, ki so sc mu 'hlinili' za prijatelje, a. namesto da -bi škusali prevstrojiti svet, kot jih je Krist učil, so na vse 'kriiplje delali na to da bi konfor-mkrali Krista- po posvetnem. Križali so ga- znova in ga zasramovali, toda niso rabili žebljev, kladiva in križa ampak operacijo so zrvršili s bolj rafiniranimi instrumentr. Rabili so veliko zlato verigo, s katero so ga skušali privezati na svet. Videl sem veliko želez-no -ali jekleno kroglo in dva bogata- cerkvena člana s zlato verigo v rokah/pritiskajoč božjega sina na njo. skušajoč z vso silo, da 'bi ga n-a. to kroglo privezala. Slišal sem jednega izmed teh vprašati' ga: “Zakaj si svetu pripovedoval ono nesramno povest o bogatinu in Lazaru? Saj veš. d'a je to nesmiselna povest”; in drugi je zopet rekel: “Zakaj si rekel, da mora bogat mladenič porazdeliti svoje bogastvo, ako hoče. da bo zveličan? Mi zahtevamo, da. se ti tvoji nauki: zbrišejo iz tvojega učenja, ker diše no komunizmu : če ipa tega ne storiš, ti ne bomo več služili.” Videl sem-, uglednega- kritika, ki je hotel z -nožem v rokah razparati -Njegov -deviški plašč, videl pa sem tudi bledoliče-ga mladeniča v duhovniški obleki stati ored Kristom in ga tepsti po zobeh-. -dokler se ni ip-okazala ru-de-ča kri n-a. 'Njegovih ustnih. Povedalo -se mi je, da t-a mladenič je župnik modne ce-rkive. Videl sem tudi lepo oblečeno damo olišpano s dragulji' in zlatom, ki je bila predsednica n-eke misijonarske družbe i'n skušal-a na, vse načine izpuliti išop las iz Njegove- krvave glave Samo zato, ker je dovolil Paulu reči, d'a imajo ženske “kuštrave lase” in nosij-o nakit. Videl sem bujno 'uniformiranega vojaka, 'ki j-ei skušal, da bi mu Krist podpisal dekret za moren-je in rotpanje ljudstva. Videl sem krčmarja s saloon-licensom v rokah, m kojega je duhovščina prosila, da bi ga podpisal sam božji 'Sin. V-idel sem na pol -nagega -o-trofca, ki je steza 1 roke proti Krista in rekel: ‘“Kako dolgo, o Jezi's. kako dolgo bodo morali nedolžni delati in trpeti za nikoli •site bogataše?” Videl sem veliko množico stati v primerni daljavi, ki se je čudila kak bo izid. ¡Sl-išal -sem nekoga, ki je bil podoben Col. Ingers-ollu, reči1: “V resnici neljubo bi mi bilo. da bi se hlinil prijatelja in potem -žnjimti ravnal, kakor ti ljudje delajo s Kristom”. Veliko se je govorilo in pisalo o cerkvi, češ da ta -občuje s maso. Veliki -shodi so se obdržavali, in veliki možje m predavali o tem občevanju* s ljudsko maso. ampak gola resnica pa je in ostane, da cerkev ne stremi po-masi. temveč po razredih. Cerkev trpi v svojem krogu le taikove, ki imajo dobro družabno in fi.nanciielno stališče ČIož in žena, ki najbolj rabita reforme, lahko gresta k najiumaza-nejšemiu hudiču in v n-a-iglobji pekel; cerkev se zato -ne bo brigala. Revne se prezira, ker so revni in -bogatine se skuša pridobiti, ker so bogati. 'Nam-est-o, da bi šla duhovščina medi ljudstvo in ga odvračala od zlega-, uboštva in zločina, potroši raje čas in sredstva skušajoč videti, ked-o bo kupil najlapšo “eorner loto”, zidal najlepšo in najluksurneijšo cerkev in farovž, katera cerkev bo imela n-ajlepšo cerkveno opravo, godbo, petlje in -najbolj izvežba-nega d-U-hovna-govomika, ki bo pridigal splošno -o Vsem, a s svojim govorom pa nikogar zadel • • • 'Revni nimajo nika-k' ga smisla za cerkev, ker tudi cerkev nima nobenega smisla in rabe za revne. In bogatini .... tudi ti nimajo nobenega smisla' za cerkev. . .- i-z-vzemiši le tedaj in samo z-a to, da pod cerkvenim plaščem skrivajo -svojo zlobo. Kaj pa cerkev dela za po vadi g.) pri prost ega ljudstva? No tajiti sc ne da, da ni ljudi v cerkvi, ki verujejo, da kristjan-stvo nekaj pomeni. toda to je le manjšina in so zelo konservativni, eirgo se jih tudi ne vpraša za njihovo mnenje, kako naj se vodi cerkev. Organizacija. pa se ne sodi .po manjšini ampak po večini, če je večina sla- ba. korupirana. tedaj se smatra cela organizacija za slabo neugledno in pokvarjeno. Novodobni! hipokrafc poučuje svojo čredo in ji govori o 'božji besedi vsako nedeljo, med tednom pa obdržava ples in veselice. Dokle, fantin ne more- ob nedeljah stopicati po par stopnicah, d-a bi slišal božjo besedo, ga bole noge, je trudti-a, a med- tednom- pa prestopi tri stopnice, če treba, kedar godci zasvi-rajo poskočnico ali lahni valček. Kako mučna je hoja štiri,h ali petih bi očko1 v -do -cerkve ob nedeljah, pet ali šest milj okoli biljarda ob sobotnih večerih pa je le “fun”. Na nedeljo bo molil in daroval z-a revne, čez teden jih bo pa drl. Č-e pa se ti posreči, da ga zvabiš na nedeljo, da gre s teboj v cerkev, bo pa spal in -dremal namesto da bi poslušal predigo — toda če ga opazuješ med tednom ko sedi v svoji pisarni in pregleduje naraščajoč skupieek in dobiček, pa bi mislil, da ta človek drugače ne zaspi, če mu ne daš povohati kloroforma. Zidal bo šole. vseučelišča. katedrale, knjižnice, odrezal človeku glavo, da, vse- bo storil samo. da doseže svoj namen. Cerkev j-e v resnici polna strupene sline — hinavščine. Gb n-ek-i priliki je rekel 'Sin božji: “Lisice imajo svoje luknje in ptice imajo gnezda, toda Sin človeka ni imel kam položiti svoje -gl-ave.” Ko bi Jezus pri šel sedaj n-a svet, bi ga zaprli radi potepanja. In kedo bi ,ga tam v ječi obiskal? Gotovo ne kak član “-sirnart” družbe, temveč kedo izmed priprostega ljudstva. Tako je dandanes, priprosto ljudstvo hodi po svetu s odprtim 'srcem, bogatini in Kriistovi na mestnik! pa se trkajo na prsi, rekoč: “Hvala bogu, da nismo taki bebci, kot' je to priprosto, zabito ljudstvo.” IS časomi se bodejo spremenile tudi razmere v cerkvah. Ljudstvo bo prišlo v hram’ božji, da časti boga in ne na zabavo in ,ples. Cerkev bo dom in zbirališče navadno oblečenega moža in žene. Predicar bo govoril resnico in bral evangelij, ker takrat mu ne bo treba zavijati' resnice in se bati a-ristokra-tske družbe, da ga izbae-ne iz cerkve, ker je povedal resnico. V tej družbi se bodo ljudje merili in sodili po tem kar so in ne t-o obleki in zimajnosti. V tej družbi bo moral prodigar študirati, kako bi najbolj ugajal ljudstvu, da si obrani službo, a moral bo tudi spoštovati Krista in povzdigovati moralo ljudstva. V tej družbi' ne bo bipokratov — svetohlincev. — Edina not, s katero se da uničiti hlinjenje je t'a: Pridigujte samo resnico glede bogatinov in bogastva. glede živi jenske ga ponosa, svit očesa in telesa. Amen ! POZOR ur ROJAKI SLOVENCI! V zadnjem času so nekateri zdravniki in zdravilca počela razpošiljati med rojake razne cirkularje, v katerih na najpodlejši način napadajo poštene dobre zdravnike in zdravniške zavode ter rojakom obljubujejo neka ničvredna darila, samo da jih izvabijo na svoje limanice. Zatoraj bodite previdni komu poverile zdravljenje Vaše bolezni, da ne bodete zastonj trošili Vaš težko prisluženi denar! THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zarod za Slovence v Ameriki, kateri je z novim letom izdatno izboljšal svoj kemični laboratorij ter pomnožil število zdravnikov, vabi vse one, kateri bolehajo ter so že morda zastonj iskali pomoči, da natanko opišejo svojo bolezen v materinem jeziku ter ta opis do-pošljejo zdravnikom tega zavoda, kjer se jim zagotavlja najhitrejša in sigurna pomoč. Vestni izttii zlriniti, najčisiei in sveža zdravila in iijillji cene! Specialist za očesne bolezni, nosa, grla in ušes, kakor tudi za tajne spolne bolezni moža in žene. Vse ostale zunanje ali notranje bolezni se zdravijo najhitreje in z najsigurnejšim uspehom. Dobri chirurgic izvrši vsako, tudi najtežjo operacijo z popolnim uspehom. Citajte nekaj najnovejših zahval: SVETOVNO ZNANI MED. PROFESOR Dr. E. C. COLLINS, USTANOVITELJ COLLINS N. Y. MED. INST. Collins N. Y.'Medical Institute. Mnogocenjeni gospod zdravnik! Z veseljem Vam naznanjam prejem zdravil, katera so me popolnoma ozdravila. Krepkost se mi je povrnila, čutim se kot fant ter sem eden tistih srečnih ljudi, kateri življenje uživajo v popolni meri. Ne vem kako bi se zadostno zahvalil za posljana zdravila,katera so tako čudežno delovala ter me rešila mojih muk. Mislim, da mi ne bode nič več treba, če bi se pa kaj primirilo, tedaj se nemudoma na Vas obrnem. Bodite srečno pozdravljeni in uvirjeni spoštovanja Vam uda-nega Peter Coranchich, Box 101 Holly, Colo. Collins N. Y. Medical Institute. Cenjeni gospodje! Naznanim Vam, da sem dobil zdravila v popolntm redu ter jih tudi točno po predpisanih navodilih rabil. Sedaj se čutim, da sem popolnoma zdrav ter ne potrebujem več nobepih zdravil,ker so te imele dobri in popolni u-speh. Iskreno se Vam tora j zahvaljujem za posljana mi zdravila ter ostajam s poštovanjem Vaš udani Louis Kodelja. Schuy Co , Wadesville, Pa. Collins N. Y. Medical Institute. Cenjeni zdravnik! Ne zamirite mi,kerVam nisem takoj odpisal; vzrok je namreč ta, ker sem precej oddaljen od pošte ter ne morem iti vsaki čas tja. Naznanjam toraj da se čutim sedaj zdrav ter nef otrebujem več zdravil. Objednem se Vam 1'epo zahvaljujem za Vaš uspeh ter Vas bodem mojim rojakom priporočal. Prosim Vas, da mi dooošljete jednozdravi no knjigo, če so že gotove. Srčno Vas pozdravljam ostajo-joč Vam iskreni prijatelj Jožef Turk, Tacoma, Wash. 7 A ‘PflP A T Pil T A ITT i ako Ste bolni ter Vam ]'e treba zdravniške pomoči, nikar ne odlašajte Zlil lUllAd Hudimi . temveč takoj se z zaupanjem obrnite na zdravnike tega svetovno znanega zavoda, kjer se Vam zagotavlja sigurna pomoč. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po novo Ilovi a njegovo življenje in zdravje" zitezalocentov - poštnih znamk. Ta knjiga obsega 240 strani ter je bogato okrašena z slikami, zato od neprecenljive vrednosti za vsacega rojaka. — Vsa pisma naslavljajte točno na sledeči naslov: 140 W. 34th Street NEW YORK, N. Y. zdravniška ravnatelja. The Collins New York Medical Institute, r\_ i t M »n a nr n. I c p _. _ .... ' Dr. J. J. McGLADE Dr. J. F. COYLE, Banditi oropali vlak. Sipokane, Wash. Chief Ryan. spremstvu 20 policajev in 50 dobro oboroženih mož plovejo po bližini s naido do ulove 6 banditov, ki so oropali ekspresni vlak Great Northern železnice, ne daleč od tega mesta., in odnesli nekaj čez $20000 gotovine. Do sedaj še niso prišli na sle.d roparjem, vkljub temu, da je gori omenjena železniška drulžba razpisala $10.000 na grade za vsakega, toraj $60.000 vsega skup. Roparji so 'bili zelo predrzni. S rudeeo svetilko so ustavili vlak in s napetimi -puška iri i so ko.i naskočili na moštvo, katero se je mora lo takoj udari, nat-o so raztrelili blagajno in iz nje! vzeli $20.000 gotovine. Ko so svoj posel končali in d’eoar varno v vreče -pometali so poškodovali vlak tako, da jim ne 'bi mogel slediti. Pri odhodu pa so še moštva. zagrozili, da vsako zasledovanje' bo dobilo krogle odgovor. — NAVARN0 ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TBIUEB'» ^V/l1 REGISTERED- pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišioe in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. • UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na nfesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, ve., Chicago, 111. 616-622 Ashland w®mw®w >o tvrdki W. F. Severa Co., v smislu sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. rožnika 1906. OSLABELI ŽELODEC z vsemi neredi, kakor neprebavnost, zabasanost, novo ali zaztarolo vnetje, kolika, ščipanje v želodcu, zaltenica, navralgija v želodcu, ne-prabavnost, nervoznost, žganje resca in krči rabijo dobra zdravilo kakor je SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM ki utrdi in okrepča želodčno delovanje. To je najbolje in že poskuše-no zdravilo za vse zle počutke, tugovanje, nemožnost, potrtost in iz-čerpano silo. Priporočljivo posebno za stare in slabotne ljudi. Zvesti prijatelj mater in deklet. Cena 75 centov. ? I f RAZNO IN DRUGO { Trpel na želodcu. “Trpel sem na želodcu* bolečine v boku, nerednostl in sploh po vsem životu sem počutil nekako slabost. Po rabljenju Severovega balzama za življenje in želodečne tabletov Je vse nadloga izginila in se sedaj počutim kakor nov in zdrav človek.” Robert Hudeček, 1102 Walnut str., N. E., Cleveland, Ohio. Smron loki so naprodaj 7 rA lekarnah. Zahtevajte Severore in m Zdrava rudečica je odstranjena iz lie trpečih Severov Kri čistilec hitro in delujoče okropča nezdravo kri in nje barvo, odstrani pege na obrazu ter daje dobre počutke in prinese zdravje. To zdravilo je jako dobro zoper bledico, lišaje, rane i t. d. Najbolje zdravilo spomladi. Cena $1.00. Nestalni živci. Ko so živci nestalni, napeti nepokojni jih bode pomiril in okrepčal Severov Nervotou ter jih pripravil do pravega delovanja v vseh slučajih nervoznosti. To je prava tonika za možgane in živčni sestav, zoper živčni glavobol, potrtost misli in izgubo spanja in vse druga take nerede. Posebno dobro zdravilo za vse»spomladue bolezni. Cena $1.00. Zdravniški nasveti zastonj. Pijte najboljše pivo Vsaik slovenski delavec citati “Glas Svobode!” mora g Peter Schoenhoffen Brewing Co. g £8 .. PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. fed IVl CENJENI JAVNOSTI Odrežite zdolej se nahajoči kupon, pojdite k M. Kžira, kupite tam za $2.oo ali pa več, obutev ter ko plačate predložite kupon in vrnilo se Vam bode 25 centov. Mi pričnemo našo Spomladansko Otvoritev, katera bo trajala skozi celi maj. Mi imamo zalogo obutev za gospode, gospe, gospodične in mladenče. Posebno veliko zalogo barvanih vezilnih obuval, rmene, rjave, rdeče, bele i. t. d. Prednost ima naša zaloga v Oxford-polobutev in sicer zaradi ja-kovosti in nizkih cen. Obiščite nas in zadovoljni bodete. 25c Kjupon 25c Pri plačilu predložite ta kupon in vrnilo se Vam bo 25c. Glas Svobode - Samo za maj 1909 ____________________________i M. Kara, 760 S. Halsted St. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. John 0. Hruby )¡t 589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111. Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., terrazno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. <6?*NAJNIŽJE CENE"®* ■ Nbjsolidnejše blago-“©!! IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste piipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. Dobra Unijska Gostilna,kjer,e dobi mrzel in gorak prigri- |AC C Cfactfll/ zek. : Pod vodstvom «HJj. O» JtdalUj 650 Blue Island Ave. delika Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. 17 JEWELED RAILROAD WATCH K* _______________________________ ■ Patentiran navijalnik, a W za možke ali ženske I8k SOLID GOLD filled z jepQ dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne »delavcem na železnicah. fJAMČENA ZA 20 lot. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro P a vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot i ii se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko Slačaš $35.00 za ravno takšno uro ako 1o kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlaeeno verižico in n^vvezek darujemo z vsako uro. % EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHENiCUM B’LD’G, Chicago Verski blaznik 681etni J. Jakob v Ljubnem na Štajerskem se je utopil v jezu pod svojim lastnim mlinom. Pripovedoval je že dalj časa v verski blaznosti, da ga kliče bog. Zblaznel je med mašo v romarski cerkvi v Oetingu na Bavarskem gornjeavstrijski romar Sto-ckinger in začel s samokresom streljati. Nastala je grozna gneča pri vratih, kjer je bilo več ljudi zmečkanih in pohojenih. Viersko-blaznega so odpeljali iz cerkve v norišnico. Velikansko predmetov se izgubi na Dunaju. Te predmete hrani policija, da se zglasi pravi lastnik. Ta zbirka se množi od dne do dne. V marcu se je izgubilo iu našlo na Dunaju zraven drugih stvarij tudi 59 pisov, eno hrabrostim kolajno, 14 umetnih zob in polovico človeškega ušesa. Ljubimska drama dveh otrok. V bližnjem gozdu pri Lipskem so dobili ITletnejga mladeniča in 13-let-no deklico iv nezavesti; zraven nju je bil listek, ki je pravil, da gresta prostovoljno v smirt, ker sp ljubita. Zastrupila sta se. Deček je že umrl, deklica se pa bori s smrtjo. Zadnji umor Abdul Kamida se je izvršil predno so ga odpeljali v Solun. Umoril jie namreč neko čr-kesko devojko iz harema, ki se ni hotela zakleti, da ostane celo življenje brež moža. Abdul Hamid na odru. V Carigradu bodo predstavljali v vrtnem gledišču v Feri petdejansko tragedijo. “Abdul Hamid II.,” v kateri bodo naslikana vsa grozodejstva prejšnjega sultana. Turškim danam je novi mini ster policije zapovedal, da smejo na ulico samo z neprozornimi pajčolani in v oblekah, ki ne naspro tujejo morali. Ali so se Mia do torki izneverili svojim načelom, da sc ima tudi ženskam dovoliti svoboda! Prvo turško žensko gospodinjsko šolo so ustanovili v Bejrutu Podučilj> jo se gospodinjstvo ' obče, notranje učenke pa se vež-bajo še posebej v kuhanju, šiva nju in pranju prtenine. — Šola je razdeljena v dva oddelka. V enem oddelku se uče služabnice drugem pa bodoče gospodinje. — Goji se tudi domače knjigovodstvo, zdravljenje lahkih bolezni in domače vrtnarstvo. Zavod ima se*-daj približno 100 učenk. 0 reviziji turške ustave raz pravlja zbornica v Carigradu. Po načrtu nove ustave, ki je predložen zbornici, bi imel sultan pra-ivico imenovati samo velikega vezirja in šejka ul islam. Veliki vezir ima pravico svobodno sestaviti svoj kabinet. Ako zbornica da kabinetu nezaupnico, je miinistr stvo primorano odstopiti. Za iz danje amnestije je treba dovoljenja poslanske zbornice. Ako zbor niča odkloni dvakrat, kakšno vla dno predlogo, jo je treba razpet stiti. Ako je nova zbornica istega mnenja kakor njena prednica, je dotična vladna predloga definitivno pokopana. Zasedanje parlamenta traja 6 mesecev. Senat šteje 45 članov, izmed katerih jih imenuje eno tretjino sultan, dve tretjini pa jih izvoli zbornica Pravica suitama, da sme nevarne osebe poslati v pregnanstvo, se odpravi. Izgrede proti duhovščini so u- prizorili v Orensu na Španskem, ■ker se je dognalo, da je bil škof provizročitelj večjih gohojev v O seri. — Ljudstvo ga je izžvižgalo in napadlo palačo s kamenjem. \ njei nahajajoči se duhovni so na množico streljali. Nevredni mož. V velekatoliš kem nemškem mestu Špiri je imel biti izvoljen tajnikom katoliškega moškega društva mož, ki je v tej klerikalni službi že osivel, toda gimnazijski profesor je pre-nrečil njegovo izvolitev, ker je videl na velikonočni petek tajniko ve ga sina iti po cesti v družbi 2. protestantovskih deklet, vsled česar seveda oče ni več vreden o pravljati tako sneto službo, kakor je tajniko vanje pri katoliš kemi društvu. To se ie zgodilo v dvajsetem stoletju. Profesorju je najbrže žal, da ni več inkvizicije in grmad. Zanimiva tatvina. Na Lloydo-vem parniku “Semiramis” j zmanjkal izmed pošte v Kahiro denarni zavitek s 3000 franki v zlatu. Včeraj so ujeli pri menja vanju v neki banki tatu. ki je bil tačasni oamiški mornar Peliaga. Pri njem so dobili res približno še 3000 frankov, toda Paliaga je izjavil, da je bilo v zavitku 17.000 frankov. Tvrdka je namreč nalašč označila nižjo svoto. da si prihrani nekaj poštnine. Ubegli ponevernik dr. S. Lo-rencetto, notarski kandidat v Pulju, 'kateri si je svoječasmo zvijačno prisvojil 400.000 K in pobegnil v Ameriko je bil izdan od svojih tovarišev, kateri so mu menjavali po laških in avstrijskih bankah avstrijski denar in mu ga pošiljali po odbitkih precejšnjih provizij v 'Buenos Aires. Avstrijska vlada je zahtevala, da ga a-meriška policija zapne in izroči avstrijskim oblastni.ja m. Posledica nesmiselne stave. Mizar A. Sakman v Celovcu je stavil. da napraivi po mestu temo, in je zato vrgel na tanko žico, s katero se vežejo cvetlice, pritrjen kamen čez močno napeto električno napeljavo. Stik z mokro zemljo je seveda tok odvedel in pro-vzročil močno žarenje. Ko je hotel Sakuian žico odstraniti, ga je zadel tok, ki ga je na mestu umoril. Nekega cestnega pometača, ki je to opazoval, in mu pritekel na pomoč. je vrglo v bližnji jarek, vendar brez občutne poškodbe. Iz naroda Krist in sv. Peter sta igrala tarok. Kakor je sploh navada strastnih tarokisitov, da se včasih tudi pošteno skregajo, tudi njiju ni obvarovalo tisto veličanstvo, ,da ne bi se sprla. Posebno hud je bil Peter, ki se je kregal in repenčil vedno hujše in hujše in slednjič zabrusil Kristli naravnost uničujoče sodbo da, sploh ne zna igrati. Gospodu se zresni o-•braz. nabero se mu gube, okrog ust. oči švigajo bliskajoče in razjarjen ga posvari: “Peter. Peter, kaj govoriš? Ali si morda pozabil, da sem vsega mogočen ? ’ ’ “A!” mirmira Peter, “kaj vsega mogoče n !” vrže jezno na mizo škisa in pravi: “Pa ga Stikaj!” Hudič v gnojni jami. Kmetu Pointier iz neke solnograške vasi je poginilo zaporedoma par prašičev in mu obolela živina. Takoj se je razneslo po vasi, da mu nagaja hudič, ki je skrit v hlevu. Poklicali so pobožnega moža, kateri je seveda za drag denar med velikimi ceremonijami in molitvami od navzočnosti praznično oblečene družine in vaščanov pregnal hudiča iz hleva, ga zaprl v neki star železni lonec in potopil v gnojni jami. To je uspeh izobrazbe ljudstva na katoliški podlagi, katero jim nudijo tamošnji nauči. kar jim seveda dobro služi, kajti s takimi ljudmi počenjajo lahko vsakojake za kmeta občutno drage bedarije. Razkuževanje vode. Na pariški akademiji' sta izumila Cour mont in Vogier n«v. način razkuževanja vode. — Do sedaj so vodo filtrirali ali ozonirali, kar je bilo jako zamudno in drago. — ¡Po novem načinu pa se razkuži voda lahko tudi' v veliki množici obenem in sicer tako po ceni, da bo napravil ta izumi popoln preobrat v javni higijeni. — Naprava obstoji iz kremenaste svetilke napolnjene z živim srebrom. Ta svetilka se vtakne vivodo ter spusti skozi njo primerno močan električen tok. Ta tok povzroča v svetilki neko zelenkasto luč. katere žarki pomore v vodi 30 do 35 cm v okolišu vse kužne in nezdrave mikrobe. Svetilka je po ceni in se rabi primerno jako dolgo. Izumitelja zatrjujeta, da bi se rabile take svetilke jako usipešno tudi v rezerva rjuli mestnih vodovodov, kar bi bilo za meščanstvo v vsakem oziru neprecenljive vrednosti. Ljubavno pismo. 'Neka zatele-bana nemška bunka i'z Ziljske doline je pisala svojemu ljubimcu. k,i je služil pri lovcih, sledeče ljubavno pismo. “Liper Basti ! Mir haben Gestiog a Sau gestochen, und' weil ich weis, das du das Saufleisch so innig lipst als wie mich, so schicke ich dir eppes von dlera-Sau-Las dir es Gut schmecken und Tenge tapei au mich. Das Fotograf, wo du in der Uniform drauf bist ist sehr schön ich habe es enigeremelt und babe dis vor lauter Lipe in meinem, Kasten aufgehängt, dort must du hängen blieiben, bis du wieder frei bist. Auf hcilling drei Köning hot mir der iSixten Hons a Bier und an Kas gzalt aber ich haben nit gmökt, weil i dir trei bleib bis in den Tot. wenst mir glei jetzt kan kas zalen kanst. Wen ich dei Fotograf an schau g naher Tenge ich an dich ob du auch genug zuim Essen1 kriigst weilst gar so käsig auschaust. Tu deshalb glei di Blutwurst esen sie ist ein Sinn- 'bild unserer Lipe. Ieh habe des viel Spackbrandl hinen getan. Meine- Zieitlang nach ddr ist ser groš imer Tenge an d ieh aber ieh habe nicht imer daweil dazu. Es grist und' kist dich deine drei Zenzl.” Pa se smejim® pri nas, ko piše priprosto dekle; vzamem, pero, v dlesno roko’ . . . pošiljam pozdrave, čez hribe doline, čez gole strmine . . . naj te obišče . . . itd., kar je proti tej budalosti naravnost krasna roman tika. Dragocena listina. Pri podiranju stolpa stare mestne hiše v Sehonbergu na Moravskem so našli delavci v skriti medzidni votlini močno hrastovo skrinjico. — Nlesli so jo v občinsko pisarno, kjer so jo vpričo mestnih očetov odprli. — V njej so našli zvit pergamentni listič s približno sledečo vsebino: “Za časa vojne je odredil mestni svet, da p riti e.so meščani nepotreben denar, zlatnino in srebrnino na občinski urad, kjer se napravi natančen zapisnik in z denarjem in vrednostmi vred v trdni železni skrinjici skrivaj zakoplje. — In znosili so meščani 40 koreev Srebrnjakov nekaj sodčkov zlata in zelo veliko dragocenosti in kinča. ¡Skrinjico so pokopali na onem mestu, kjer neha štirideseti dan po nedelji quioqua-gesima ravno opoldne senca stolpa mestne hiše. (iScherlock). Meščani so trdno prepričani, da mora biti skrinjica z zakladom še sedaj pokopana, kajti drugače bi ne bila ta listina več ohranjena. — Ker pa je stolp' že podrt, nameravajo postaviti lesien oder v približni višini stolpa, s pomočjo katerega bodo merili na v listini o-značeni dan konec sence in začeli iskati zakopan zaklad. Razletela se je smodnišnica J. Stumpfl v Nemški Bistrici pri Peggau v sredo ob pol 11. Raztrgalo je med groznim' pokom 'poslopje in neslo kosove visoko v zrak. Župan proti svoji volji. — V Flaas-u, vasici pri Bolcanu. je bil izvoljen Karol Lun županom. Zelo so se čudili na glavarstvu, ko je došla uloga novo izvoljenega župana, v kateri se ta pritožuje proti izvolitvi češ, da so ga kmetje nalašč izvolili za župana, ker so jezni nanj. Volili so ga pa zato, ker ne zna ne pisati, ne brati. In res mu je ulogo spisal občinski tajnik, s tremi križci se je pa župan podpisal. Železniška nesreča v Laškem trgu. V tonek je v Laškem trgu iz Zidanega mosta došli tovorni ivlak skočil s tira.. ¡Stroj s tender-jem je padel preko nasipa. Strojevodja je le lahko ranjen, težko ranjenega kurjača so pa prepeljali v celjsko bolnico. Voz za vlakovodje je popolnoma razbit. Velika nesreča na Južni železnici. Iz ¡Maribora se piše 11. t. m. ob 3. uri ponoči: Med postajama Besnica in St. Ilj je zadel brzo-vlak z vso silo od zadej v osobni vlak. Posledice so bile naravnost strahovite. Osobni vozovi poštnega vlaka so se nakopičili na stroj b.rzotvlaka in pričeli goreti. Ko Vam to poročilo pišem, gorita oba vlaka. Kakor sem zamogel do sedaj izvedeti, sta dve osebi mrtvi in mnogo je težko ranjenih. Grozno jie- bilo ječanje ranjenih! Med največjo paniko pridrvi s polno paro tržaški ekspresni vlak. Radi ovinka je le z največjo hitrostjo strojevodja vlak v zadnjem tre-notku ustavil. Mislim, da ni v ekspresnem vlaku noibenega nevarno ranjenega, Maribor je nakopičen z vlaki, proti Trstu ni odšel še noben vlak. enako tudi proti Dunaju ne; oba tira sta porušena. Ravnokar so prinesli nekega poročnika z zlomljeno nogo, zahteval je svalčico, nekoliko ,pokadil in padel v nezavest. — Iz Maribora se nadalje poroča: Na postaji Pesnica je trčil dunajski brzo-vlak, ki vozi .v Trst, v osebni vlak, ki odhaja z Dunaja ob 8. zvečer. Kotel brzovlaka je 'ekspodiral in ‘vrela, voda se je razlila po dveh' zadnjih vagonih, ki sta bila popolnoma uničena. Potniki v teli dveh vozovih so bili deloma ubiti, deloma so zgoreli. Brzojavna zveza je pretrgana. Nesrečo jie baje zakrivil ekspedieht, ki je zasipal v uradh. — Z Dunaja se poroča; Tu se širi vesit, da je pri železniški nesreči v Pesnici bilo ubitih 40 o-seb. Krščanski nauk. V šoli je vprašal kaplan deklico iz katekizma sledeče: — “Marjetica, kaj j'e znak zakramenta sv. krsta.?” Marjetica- nekoliko pomišlja, ter se odreže: “Otrok!” IZ CLEVELAND, O. Halo g. urednik- Kako pa je še kaj v Ohieagif Pri nas v Clevelandu' ga še vedno mešamo po stanem. Imel Vam bi veliko za poročati, toda človek je vposlen na vse strani in pa bojim se, da ne bi kdo skozi okno gledal. Vi poročate v predzadnji štev. “Glas Svobode” o imešetariji pri S. N. P. J. zaradi Frank Kužnika, ali kaj tista mešetari ja v Ohicasri: tisto ni nič. 'To, tu v Clevelandu je bilo prepira; cele štiri meseee so se dajali .pri društvenih sejah zaradi odpravnine, ter kakor sem slišal, tako ki bili tisti, ki so komarja)veva 'kalibra najrajši nič dali bolniku. Fr. Kužnik se ima zahvaliti edino tistim članom, ki so se zavzeli za stvar. Brat Fr. Kužnika, to je Avgust Kužnik, bi bil skoraj tepen, ker se je poganjal za brata. Eden najbolj ugleden član društva “(Naprej 7, ga je nameraval s stolom1 v društveni dvorani. iPrmeš, to je ¡bratstvo?! Kaj, ko se mora za svoje opravičene krajcarje toliko1 prosit in beračit; no, pa kakor črtam v “Glas Svobodi” in kolikor je meni znano, so pa pri asesmen.tu bolj natančni. Bolnika so .vodili od Ponoija do Pilata in to, se ve da po zaslugi Komarja in pa ona dva v Clevelandu. Čudno se ¡mi vidi, ko ga niso še kakšnemu konjadercu peljali. Na vse zadnje je moral bolnik dva zdravnika sam plačati, ki sta ga preiskala. Tako je menda naročil glavni Komar. (Op. ur. To je pač skrajnost podlosti. Bolnik ni imel nič plačati! To je vrhunec vsih škandalov, ko se siromaka odira, med tem1 pa no drugi strani denar proč meče. Pfuj!) Kakor čujem, ima dobiti bolniške podpore 46 dolarjev. za katere bo tudi tesna hodila. Prmeš, to ga pihnejo! Spu-fani so do v el j ( ker mu nemorejo izplačati bolniške podpore. — Gosp. urednik! Ako hočete to afero z Fr. Kužnikom natanko zvedit, obrnite se do mene. jaz Vam' pojasnim- vse, ker mi je stvar natančno znana: mogoče se ’kateri član S. N. P. J. zdrami iz spanja. (Op. ur. Nam je zadeva že poročana od druge strani, toda da slišimo zvon qd več strani, toliko boljši. Tedaj prosimo za resnično poročilo.) Vsaj bo vsakteri vedel, kako postopajo z bolnikom, ki gleda smrti v oči. Kakor sem že omenil, jaz Vam poročam vse natanko, ¡meni se ni treba bati, da bi me Komarjev stric ali ¡pa “bas” S. N. P. J. izključil, ker me nimajo od kod. I. Meden ve tudi vse. toda nima nikoli časa, da bi povedal, mora zobe trebiti. 'Tra rarara; ja, ja ne boš kaše pihal v Clevelandu. Mi ga znamo mešati. Kai bodo tam pri ¡Proletarcu, ki so pravi klavni; pogledi, pri ¡moj kokoš naš “Glas Svobode’’, ta ga pihne, imamo vsaj kaj prida citati. Društvo '“(Naprej”, je imelo 3. maja veselico v proslavo pet letnice. Slavnostni govor je imel g. Andolšek, (!!!) ali lej ga spaka, ni vedel aiič kaj pozitivnega povedati. (Op. ur. Da o zgodovini S. K. P. J. nič ne ve, nam je znano, a vseeno bi bil lahko povedal, kako vzorno je jednotne račune pregleda val, “Izjave” o “naj lepšem redu” podpisaval in pa kakšne duhovite in inteligentne ¡pisma ¡zna pisati.) 'Nekaj je govorit o neki 'žebti in žajfi in pa da svet že natančno 1'6Q00 let stoji. (Grozna učenost! Op. ur.) Buzarada, to je pa “ge.ntlemane” pri “Clevelandski Maleriki” tako vjezilo, da so se v svojem listu napeli kot žaba, ter so nekaj govornika kritizirali, češ, da se v vero meša in pa, da ona trditev o stvarjenju sveta spada v staro šaro. Toda za sigurno spadajo uredniki pri ‘Clevelandski Maleriki’ že zdavnaj v staro šaro; to se jim pozna ko samo katekizem prestavljajo. Tra-ra-ra bumsasa, pa Clevelandska Malerika! Prmeš, g. urednik; kaj pa to pomeni “Clevelandska Amerika”? Raca pečena, čemu ,pa ni Cleveland v Ameriki? (Op. ur. To je za to, ko pravijo, da so pri 01. Ain. “¡zmerni ¡katoličani”. Kakšne baze so “zmerni katoličani” mi tudi ne vemo, toda mislimo, da so taki, ki prav malo ali pa celo nič ne razumijo. Drezali bi radii, pa so “¡mrh v verštont-kostnu”.) Ja, skoraj bi bil pozabil; načečkali so tudi to. da svobodomiselna društva usiljujejo članom svoje ideje! Kaj to so zreli za tam, kjer ni muh; ko ¡bi ti duševni siromaki vsaj' vedli, kaj da je svoboda. Kaj pa, oni.mislijo, da ravno 1. januarja t. 1. je minulo 5099 let, od kar je bog njim jed-nakim pamet delil, na Kranjskem gore zidal in pa prekop za savo kopal da jo ni čez Ljubljano udarila. No, pa če so že toliko “kunštni” pa naj povedo, koliko časa že Triglay stoji in koliko časa ga je boig gradil? Da bi pa to, kar tako samo od sebe skupaj z ropotalo, teiga pa .mlenda ne. Le mirni 'bodite pri “Maleriki” pa katekizem! prestavljajte, ker za dru-zega itak niste. Ja., pa še nekaj. Nekoč so zapisali da “Glas Svobode” je slab list; pa kaj hočem, ko revčki ne razumijo. kakšne koristi “GlasSvobode” zastopa. Dobro bi bilo ko ‘bi mneže deli na u-redmiška okna. da bi jih muhe ne nadlegovale, in pa da bi šli večkrat na čisti zrak, kar bi jim za možgane koristilo. Ti apostelni zadnje večerje ne vedo, da je ena sama številka “¡Glas Svobode” več vredna kot pa poln koš “Malierike”. Se ve, kdor “pavliharijd” rad čita. je ali right, samo to bi rad vedel, kdo je prav iza prav Pavliha, ali “Jake'”, ali kdo drugi. Pa nusti-mo jih pri katekizmu, saj se vidimo zopet v nebesih, če -'■ridejo tja toda za nje ne vem, jaz nridem tam gotovo. Še to: Ko sem Vam zadnjič nekaj poročal o Korče-Benedik Co., Seni toliko razžalil I. Medena, da je kar skakal svete jeze; ja za boga kako me j.e izkal, a jaz sem se pa v pest smejal ter ga gledal, ko sva pa zopet skupaj bila sem se moško držal in ¡na tihem zapel: Tra rara , Meden pa jezo ima. Končajmo, toda najboljše sem zamolčal, za to se pa kmali zopet oglasim. Ampak prst na usta g. u-rednik, drugače zgubim lase in ušesa. Clevelandski ¡Slovenci! List “Glas Svobode” vroke in čitajte, da bodete začeli misliti svobodno. Jaiz ¡ga ne pustim in če stane $5.00 na leto. Ako primerjate čtivo družili slovenskih listov v Ameriki, se bodete prepričali, da mu ga ni para. Čemu ne bi črtali in podpirali list, ko je vseskozi koristen in kratkočasen. Znajte, da list brez strahu biča one, koji Slovensko delavstvo izkoriščajo, ali pa po-r.eumnujejo. Toraj. tak list je vreden, da se podpira ker hum-bug razkriva. Drugi listi molčijo o tem, ker so za to, da ostanete zmerom pri staroveškim kopitu, da píesete tako, kakor Vam “o-ni” žvižgajo. A. O ... r. SOCIALNE RESNICE. Razgovor po Pavl Lafargue. A: Ja, ali' če delodajalcev ne bo, kdo mi bo pa dal delo? B: To vprašanje so sodrugi že čestokrat na me stavili; hočeš li, da jo nekoliko ra »motri varno ? Da se dela, moraš imeti tovarno, stroje in surove plodine. A: Tako je. B: Kdo je tovarno zgradil? A: Stavbni delavci. B: Kdo je stroje naredil? A: Strojni graditelji in mehaniki. B: Kdo je les negoval in pripravil. katerega ti podelaš, kdo je rudo kopal, iz koje železa sedaj tvoj sin razne predmete knji'? Kdo je predivo pridelal, katerega sedaj tvoje žena prede in tvoja, hčer tke, da platno izdela? A: To so goždarji, rudarji, mizarji, kovači, na kratko rečeno: vse so delavci naredili kot sem jaz. B : Dosledno za,morete vi: ti, tvoja žena, tvoj sin in tvoja hči, k zaradi tega delati, ker so drugi delavci vam tovarno' in stroje zgradili in surovine pridelali. A: To se vendar razumi samo ob sebi; brez urediva ne ¡more moja žena presti in brez železa ne more moj sin kovaške izdelke' skovati'. B: Tčdaj sledi iz tega, da ni takozvani delodajalec, koji da delo, marveč so stavbni delavci, Strojini graditelj i in gozdarji. Toda znaš 11. kako si delodajalec prilasti vseh teh stvari, katere ti potrebuješ da zamoreš delati ? A: iSe vč, da vem; on si jih je kupil. B: Kdo mu je denar v to svrho dal? A: To jaz ne vem. Skoraj gotovo mu je oče kakih 100.000 frankov zapustil in danes premore en milijon. B: Ali si je on milijon s tem pridobil, da je pri stroju stal ter predel in tkal? A: Ali vendar ne tako neumno : svoj milijon si je s tem pridobil, ko je nas pustil delati. B: Srečnež. On. si je en milijon prištedil, brez da bi se bil najma-nje trudil. On sploh ni imel druge prilike, en 'milijon skupaj spraviti, kot. s tem, da je pustil druge delati. Oni pa, kateri delajo, za-I služijo komaj toliko, da si za živež najpotrebnejše pridelajo. Ali povej mii, če bi ti in tvoji tovariši ne delali, kaj potem? Ali ne bi stroji zarjaveli in surovine se pokvarile? A: Vse bi se' uničilo, če mi ne bi delali. B: Potem, vzdržuješ in- zboljšu-ješ ti s tvojimi delom stroje in. surovine, koje za delo potrebuješ. A: To je resnica; tako ¡daleč niti nisem1 ¡mislil. B1: Toda povej mi še eno: Ali se pobrižne tvoji delodajalec za tisto, kar se v tovarni godi? A: Ne mnogo. Vsaki dan pride za nekoliko časa v tovarno, da vidi če ¡delamo; roke drži v žepu. da se ne omažejo. V predilnici kjer moja žena in hčer delati, je redko kdaj videti katerega delodajalca, ako prav so štirji. Toda še huje je v kovinski tovarni, kjer moj sin dela. Tam ni še nikdar bilo videti katerega delodajalca, niti podobo od kterega ni bilo viiditi: deloda-ialec je brezimna družba. Ti ali jaz'bi tudi lahko v tej tovarni delodajalca postala: ko bi 5000 frankov imela, bi si delnico kupila. in takoj bi1 bila delodajalca ter namia ne bi bilo treba v tovarno niti enkrat stopiti. B: Zakaj si ne kupiš delnice? A : Za to. ker nimam 5000 fran kov. B: Zakaj pa nimaš, saj vendar delaš? A: Zaslužek komaj zadostuje za živež. B : Akoravno vedno delaš; ne spraviš nikoli toliko skupaj, da bi si delnico kupil. Tedaj povej mi: Kdo vodi kovinsko tovarno, kjer ni delodajalcev blizu in kdo •predilnico, 'kjer so štirji delodajalci pa. jih ni blizu? A: Ravnatelji in poslovodji. B: Ako so samo delavci, kateri tovarne zidajo in stroje zgradijo, kateri surovine pridelajo, ee so delavci, kateri .stroje v tek pripravijo. ako so nadalje ravnatelji in poslovodji, kateri celoto vodijo in urejujejo, kaj pa stori potem delodajalec? A : Nič; prste si ovija. B: Ako hi kakšna železnica na luno vodila, tako bi se moglo delodajalce z povratnim listkom tja poslati, brez da bi se kovinske tovarne ali pa predilnice in tkalnice le za- trenotek ustavile. Ti. tvoja žena. tvoj sin in tvoja hči bi znali na dalje delati, brez da bi se' od-po to vanje delodajalca opazilo. A - ¡Skoraj m telim; toliko daleč nisem premišljeval. B: Ali znaš, koliko je tvoj delodajalec v minulem letu dobička naredil ? A: Po našem računu si v tegne v tem letu 100.000 frankov pridobiti. B: Koliko delavcev je pri vas vposlen ih? A: V števši ženske in otroke nas \'te trne 100 biti. ;B j Koliko znaša vaš zaslužek? A: Ako v računamo plačo ravnatelja. poslovodja in knjigovodja, se zna računali povprečno na osebo 1000 frankov. iB: To se reče, da .so le ti 100 tovarniški delavci skupno 100.000 frankov dobili, to je ravno toliko, da morejo životariti, med tem ko je tvoj delodajalec za svoj dela-nič takisto 100.000 frankov v svoj žep vtaknil. Le ti 200.000 frankov. od kod' so prišli? A: Ne iiz nebes, to vem. Še ni-kdo ni videl, da bi franke deževalo. B: Delavci v tovarni so tisti, koji so vse izdelali, kateri so pridelali 100.000 fr. plače in onih 100.000 fr. dobička delodajalcu, od katerih: je porabil en del za popravo in zdrževanje starih in za nabavo novih strojev. A: To je pravo. 'B: Zaključek o tej stvari je sledeči: Delavci zaslužijo denar, katerega delodajalec v to porabi, da nakupi stroje in surovino, da morajd lelavei delati; boljši plačani ravnatelj in poslovodji vodijo produkcijo ter delodajalec nima dbuzega posla, kot da dobiček v žep pobaše. Čemu potrebujemo' tedaj delodajalce? A: Da delavce izkoriščajo. Pričelo se mi je svitati. B: Tako brzo? Na svidenje. SALOON Sylv. Kramaršič 137 Main St. LA SALLE, ILL. Sveže Scboenhofen pivo vedno na čepu. Fine sobe za potnike vedno na razpolajo. Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island A ve-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL OANAL 1386 lovensko Narodno Samostojno i Društvo -!d VRAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERL1CH, Ravensdale, Wash. Društven« seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. tiri dopoldne v Georgtcnvn pr^ Frank Ludwig-u v prvem nadstropju “Jaz še nimam hranilne vloge.” Sramujte se, da marate to priznati. Vsaka pomoč se Vam sedaj ponuja, da imate denar ali na obrestih ali na čekovnem računu. Naša banka je odprta od 6. do 8. ure vešer vsako SOBOTO. Industrial Savings Bank 652 Blue Island Ave. 3% obresti na vloge. Občuje se v nemškem, češkem in poljskem jeziku. Telefon: Canal 2300 Dr. Jan Čepelka zdravnik in OPERATER izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; zdravi zajamčeno, vspešno in primeroma ceno. Zdravniške pomoči iska-joči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo V THALIA HALL, 467 W. 18. in Allport St- Podpisani naznanjam Slovencom in Hrvatom da točim v svoji^Tf— zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, m sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za 15c s kozarcem pive ali vit»a. IG. F. HALLER, lastnik VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “iSporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. ^Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam producira. I POZOR, SLOVENCI! Í Od 1. junija 1908 do 1. marca 1909 sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev 54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil. Slovenci, ako hočete svoj dom, kupite zemljo v lepih krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje. Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.000 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja. Vse posestne pravice na razpolago, predno se en cent plača. Obdelane kmetije in gozd od 40—25,000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji. F. GRAM, Naylor, Mo., (!lan državnega naselniškega urada. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN v So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevllno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. POZOR ROJAKI! ' / Kdor kupuje uro ali drug-o zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blag*o. Dergance, VVidetich & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER, . . . COLORADO .B- 2193 ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard, 620 Bine Island Ave. TELEFON Canal 842 z ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. g LAQER j MAGNET j GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fonček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nlkov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte m’ M. A. WEISSKOPF, M. D. m ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, 111. TEL. OANAL 476 V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—S. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoiudne od 1.—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. 0= =0