Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Jtev. 47. V Ljubljani, ponedel’ek 28. februarja 1938. Leto III. Topovi, tanki in letala varufelo red v Gradcu: 80.000 hitlerjevcev pred pohodom na Dunaj Dunaj, 28. febr. o. Avstrija je včeraj preživela enega najbolj nemirnih in nevarnih dni po narodno-soeialistični vstaji leta 1934. Za včeraj je'skrivno vodstvo avstrijskih hitlerjevcev sklenilo prirediti pohod narodno-socialističnih oddelkov na Dunaj. Ta sklep je nedvomno prišel po navodilu iz Berlina. Pohod na Dunaj naj bi bil v smislu hitlerjevskega načrta prvi nadaljnji korak k prevzemu vse oblasti v Avstriji po narodnih socialistih. Pohod so sklenili pod pretvezo, da je treba prestrašiti komuniste in socialiste, ki so po zadnjih dogodkih v Avstriji začeli dvigati glavo. V resnici pa naj oborožen naskok hitlerjevskih množic Preplašil vse skupine, ki so zadnje dni izrazile brezpogojno vdanost in zaslombo kanclerju Schuschniggu, hkratu pa naj bi pomenil odgovor narodnega socializma na kanclerjev govor pretekli teden, ko je tako odločno in brezobzirno poudaril voljo po avstrijski neodvisnosti. . . Zbirališče za pohod na Dunaj je bilo določeno v Gradcu, ki velja za najbolj hitlerjevsko mesto v Avstriji. V Gradec so sinoči od sobote na nedeljo prihajali z vseh strani Avstrije hitlerjevski bataljoni, po večini s tovornimi avtomobili in^ avtobusi. Priprave je vodil ravnatelj tehnične visoke sole v Leobnu, Armin Dardieu, ki je po novih določilih postal voditelj hitlerjevcev v štajerski domovinski fronti. Vo‘no stanje v Gradcu Hitlerjevci so nameravali iz Gradca s tovornimi avtomobil in drugimi vozili udariti proti Dunaju. Odhod je bil določen za včeraj na vse zgodaj zjutraj. Oblastem je hitlerjevsko vodstvo sporočilo, da namerava prirediti v Gradcu politične manifestacije in demonstracije proti komunistični nevarnosti v_vrstah domovinske fronte. Teh manifestacij so se morale udeležiti vse narodno-socialistične skupine v Gradcu in na Srednjem štajerskem, po manifestacijah pa bi bil moral govoriti avstrijski minister Seiss Inquart. Policija je prepovedala te manife-festacije zaradi strahu, da bi. prišlo do spopadov. Dopoldne je bilo vse polno telefonskih razgovorov med ravnateljem javne varnosti na Dunaju in štaiersko vlado. Minister za notranje zadeve Seiss Inquart je izjavil, da bo osebno odpotoval v Gradec, da tam uredi razmere v domovinski fronti na štajerskem. Po njegovi izjavi so oblasti prepovedale manifestacije ter pozvale narodne socialiste, naj odstopijo od svojega pohoda na Dunaj. V graški okolici so podvzeli ve-like varnostne ukrepe. Poleg pehote je bila pripravljena tudi lahka artiljerija in oddelki strojnic ter tankov, ki so zavzeli postojanke. Nad mestom so krožila štiri bombna letala. Po graških ulicah je bilo ves dan mnogo ljudstva, ki je do 80% pripadalo narodnim socialistom. Do sinoči pa kljub temu ni prišlo do kakih večjih neredov. Vse visoke šole so do nadaljnjega zaprte. Hitlerjevska moč in moč oblasti Gradec, 28. febr. o. Voditelj štajerskih hitlerjevcev Dardieu je glede prepovedi včerajšnjih manifestacij izjavil, da bodo hitlerjevci svoj pohod na Dunaj prej ali slej izvedli. Za ta pohod je pripravljenih 80.000 mož. 50.000 jih ima zbirališče v Gradcu, 8000 jih bo prišlo h Leobna, 5000 iz Lipnice, 2000 iz Liesza, drugi pa iz manjših štajerskih krajev. Hitlerjevci ne bodo odnehali, dokler ne dobe v roke vse oblasti v Avstriji. Njihov pohod na Dunaj je po izjavi tega voditelja zamišljen čisto *akonito. Hitlerjancem nasprotujoči krogi pravijo, da narodni socialisti pretiravajo s številkami o svoji moči. Ne drži, da bi imeli 80.000 uniformiranih članov, marveč znaša toliko komaj vsa njihova moč. Prav tako ne drži, da bi bilo 75% štajerskega prebivalstva na njihovi strani. Zbiranje rjavih bataljonov v Gradcu je povzročilo hude skrbi vladi, ker nima na razpolago dovolj vojske in policije, če bi hitlerjevci v takem ogromnem številu udarili proti Dunaju. Avstrijska vojska v podeželskih mestih znaša vsega skupaj kakih 15.000 mož, ki so sicer dobro oboroženi, toda razdeljeni na preveč garnizij. V Gradcu in po vseli avstrijskih mestih so narodni socialisti včeraj javno zbirali za svoj bojni sklad, iz katerega kupujejo orožje in uniforme za svoje napadalne oddelke. Odziv na levi strani Dunaj, 28. febr. o. Nova določila o politični svobodi v Avstriji in pa vsebolj rastoča hitlerjevska predrznost so dala pobudo tudi drugim političnim skupinam, da so začele prirejati sestanke in manifestacije, na katerih sprejemajo resolucije za avstrijsko neodvisnost in izražajo zvestobo kanclerju Schuschniggu. Tako so bila včeraj po vseh industrijskih središčih in na Dunaju številna zborovanja socialističega delavstva, kjer so razni govorniki klicali na boj proti htlerjanskemu nasilju. Policija ni delavstva nikjer ovirala in nikogar prijela. Zaradi včerajšnjega nameravanega hitlerjevskega pohoda na Dunaj, vlada zlasti v delavskih krajih silovito ogorčenje, ki jasno kaže, kako razpoloženje je narodni socializem zadnji teden izzval v Avstriji. To rar -nje vzbuja prepričanje, da bi Avstrija ob kul nasilnem hitlerjevskem koraku padla v državljansko vojno. Po ljudskem glasovan;u preteklega tedna: Razglasitev nove romunske ustave Bukarešta, 28. ke.br. o. Včeraj so z velikimi slovesnostmi razglasili novo romunsko ustavo, ki jo je ljudstvo moralo sprejeti pri glasovanju pretekli teden. Dogodek je potekel' v največji slovesnosti. V prestolni dvorani kraljevskega gradu so se zbrali člani vlade, voditelji vojske in vseh važnejših državnih ustanov. Ko sta prišla v dvorano kralj Karel in prestolonaslednik MihaaL, je patrijarh Miron Christea kot predsednik vlade sporočil kralja uradne izide ljudskega glasovanja, prebral ustavo in jo izročil kralju, naj jo razglasi. Zatem so ministri s predsednikom patrijarliom Miranom na čelu prisegli. Prisegali so posamič. Vsi ministri so podpisali novo ustavo. Kralj je tudi prisegel takoj nato na novo ustt-vo ter obljubil, da bo ustavo varoval in branil. Tej svečanosti edini od ministrov ni prisostvoval maršal Avarescu, ki je težje zbolel. Patrijarh Miron je imel pri tej slovesnosti govor, v katerem je poudarjal mir in navduše- nje, v katerem je potekalo veliko ljudsko glasovanje. Zahvalil se je kralju v imenu romunskega naroda za veliko dejanje, kakršno predstavlja nova ustava. Z enoglasnim sprejetjem je romunski narod dokazal svojo politično zrelost. Patrijarh je izrazil upanje, da bo kralj ljudstvu izkazal hvaležnost s tem, da bo vse njegove sile posvetil blagru naroda in države. Kralj se je patrijarhu za nagovor (zahvalil in v svojem govoru omenil pokojnega kralja Ferdinanda in vse tiste, ki so dali Romuniji njene danšnje meje. Poudaril je, da bodo po novi ustavi dobili v zbornici pravično zastopstvo vsi delovni sloji in bodo lahko neposredno branili svoje stanovske koristi. Na koncu govora je kralj dejal, da je trdno odločen braniti novo ustavo do zadnje moči in jo ohraniti neokrnjeno. Vso slovesnost so prenašali po radiu. Po svečanosti je kralj sprejemal čestitke diplomatskega zbora. Prosvetni proračun pred zborn co Belgrad, 28. febr. m. V narodni skupščini je danes na vrsti razprava o proračunskih predlogih za prosvetno in finančno ministrstvo. Ker se je za sam proračun v prosvetnem ministrstvu prijavilo 36 govornikov, bo verjetno danes komaj končana razprava o tem proračunskem predlogu in bo finančno ministrstvo prišlo na dnevni red šele jutri. Razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva bo začel prosvetni minister Magaraševič z daljšim poročilom, v katerem bo podal smernice prosvetne politike sedanje vlade in potrebe našega šolstva. Južnoameriški škofje za nemške katoličane Santiago, 28. febr. f. Škofje južno-ameriške države Chile so z zborovanja v prestolnici San-tiagu poslali svojim nemškim sobratom pismo, v katerem izražajo sočutje s trpljenjem preganjane nemške Cerkve. V pismu pravijo med drugim: »Zbrani na skupni konferenci, hočemo javno izraziti simpatije nemškim škofom in vernikom, za težko preganjanje in bridko trpljenje, ki ga pogumno nosijo zaradi svoje katoliške vere. Kar sv. Cerkev najbolj žalosti, je poskus, nadomestiti pravo vero, ki jo je v prvih stoletjih oznanjal slavni apostol Nemčije sv. Bonifacij in ki je vir in podlaga sedanji civilizaciji, z vrednotami brez duhovne vsebine kot so rasa, kri, zemlja. Episkopat države Chile združuje svoje proteste z onimi sv. očeta zoper vse, ki hočejo uničiti vero v Kristusa in njegovo Cerkev z vsemi sredstvi, celo z obrekovanjem duhovščine in vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve,« Vesti iz Belgrada Uradno poročilo o sklepih sveta Balkanske zveze: Priznanfe italijanskega cesarstva, sodelovanje z Italijo, Francijo in Anglijo Ankara, 28. februarja. Po zasedanju štirih članov sveta Balkanskega sporazuma so razglasili uradno poročilo, ki pravi med drugim: Stalni svet Balkanskega sporazuma se je sestal v Ankari pod predsedstvom Metaksasa, predsednika grške vlade, dne 25., 26. in 27č februarja 1938. Na sejah so bili predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, Petrescu Komnen in Ruždi Aras. 1. Zastopniki držav Balkanskega sporazuma so najino pretresli vsa vprašanja splošne politike, poseb- Oo tista, ki se njih samih v prvi vrsti tičejo. Soglasno so ugotovili, da igra njihov sporazum zelo plodno vlogo Za ohranitev miru. Soglasnost in popolna vzajemnost jned državama! Balkana je danes močnejša in trdnejša *ot kdaj poprej. 2, Države Balkanskega sporazuma so zveste načelom ZN in so odločene ostati njene članice: Delo te "stanove pa mora brezpogojno odgovarjati načelu o spoltovanju politične neodvisnosti in njihove popolne enakopravnosti z ostalimi članicami ZN. Ker so trdno odločene, da se ne bodo vmešavale v notranje-poli-tična vprašanja drugih držav, so države Balkanskega ®P°razuma tudi odločene, da ne bodo dopustile niko-0lu*' vmešavanje komur koli v njihove notranje zadeve. , 3. Obravnavali so tudi vprašanja, ki se tičejo sremske politike in je svet ugotovil, da bo politika “•»kanskega sporazuma ostala ista in to je: dobri od- to sodelovanje za ohranjtev miru z vsako od glavnih velesil na tem morju. To so Velika Britanija, Francija in Italijo. Abesinskega vprašanja za Balkanski sporazum ni več. Izvajajoč to politiko, so omenjene države storile mnogo za zbližanje in utrditev prijateljskih odnošajev s temi državami. V tem je misel Jugoslavije, ki je sklenila prijateljski pakt z Italijo, v skladu z odnosi, ki so jih začele že poprej s to državo druge članice Balkanskega sporazuma. Jugoslavija je med tem imenovala opolnomočenega ministra v Rimu, ki je akreditiran pri italijanskem kralju in abesinskem cesarju v skladu z novo italijansko ustavo. Tudi Romunija, ki je danes v sličnih okoliščinah, je sklenila brez odlaganja imenovati novega ministra v Rimu. V zvezi s temi dejstvi, ki še enkrat dokazujejo popolno soglasnost med državami Balkanskega sporazuma sredozemski politiki, sta tudi Grčija in Turčija sklenili storiti vse, da priznata italijansko oblastjo v Abesiniji in tako olajšata sodelovanje v Sredozemlju. 4. Stalni svet je odobril sklepe zadnjega zasedanja gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma. 5. Stalni svet je sklenil, da ostane še naprej zvest politiki nevmešavanja v španske zadeve. Države Balkanskega sporazuma lahko imenujejo svoje agente pri generalu Francu za varstvo svojih gospodarskih koristi. 6. Metaksas in Ruždi Aras sta predložila dodatek k sporazumu, ki veže Turčijo in Grčijo, 7. Svet je sklenil, da bosta prihodnji zasedanji v septembru 1938 v Ženevi in v februarju 1939 v Bukarešti. Belgrad, 28. febr. m. Poštni minister Vojko Cvrčkič je imel včeraj uspel shod JRZ v Ljubiču in v Prilijini, minister Dragiša Cvetkovič pa je govoril na slavnostih ob priliki razvitja zastave mladinske organizacije JRZ v Smederevu. Belgrad, 28. febr. m. V Belgrad so se pripeljali zastopniki cetinjskih političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij ter so se včeraj poklonili novemu patriarhu dr. Dožiču. Novi patriarh bo danes odpotoval na Oplenac na grob blagopokoj-nega kralja Aleksandra. Belgrad, 28. febr. m. V umetniškem paviljonu Cveta Zuzorič je bila včeraj odprta tretja grafična razstava. Indija bo dobila samostojno moderno vojno mornarico in ne bo več plačevala dosedanjega prispevka za angleško vojno mornarico, ki je znašal 100.000 funtov šterlingov. Bivši ameriški predsednik Hoover bo obiskal tudi Avstrijo in Dunaj, kjer ga bodo imenovali za častnega doktorja na tehnični visoki šoli. Hoover je tudi častni doktor rudarske visoke Sole v Leobnu. Za častnega doktorja ga je imenovalo tudi francosko vseučilišče v Liileu. Torej bo Hoover nesel nazaj v Ameriko ogromno časti. Nemški maršal Goring se je včeraj vrnil z lova v poljskih Bialovicah v Berlin. Belgijski kralj Leopold je včeraj dospel na Švedsko, kjer bo ostal nekaj dni. Boj proti Judom se je začel tudi na Japonskem, ker so oblasti odkrile, da so večino komunističnih skrivnih organizacij vodili.Judje. Pri delu na novih abesinskih cestah je zaposlenih nad 20.000 italijanskih in nekaj čez 50.000 domačih delavcev. Predavanje, o jugoslovanski književnosti je imel v klubu fašistovskih akademikov na Reki znani tržaški slavist prof. Umberto Urbani. Boljševiki so v Irkutsku ustrelili pravoslavnega nadškofa Metodija in dva njegova duhovnika. Nadškof je bil zaprt od lanskega oktobra. Obsodili so ga na smrt zaradi tega, ker je nekemu svojemu duhovniku na japonskem ozemlju pisal o težkem stanju ruske Cerkve. Zaradi tega so ga obtožili vohunstva in protidržavnega delovanja. Na Vačah je gorelo Vače nad Litijo, 26, februarja. Komaj se pri nas nekoliko poleže strah pred ognjem, že se pojavi nova nevarnost. Tako je v nedavni noči spet gorelo v spodnjem delu Vač, kjer so še hiše krite s slamo. Pogorela je hiša in hlev posestnika Končarja, po domače Matijevca. Domači so se zbudili, ko je bilo poslopje že v plamenu. Ljudem, ki so ogenj za- ?Jzili, se je posrečilo oteti živino iz gorečega hleva, gorelo pa je nekaj prašičev, žito in vse gospodarsko orodje. Prestrašena družina se je rešila skozi okno, ker so zunaj pred vrati že divjali plameni. Domačim gasilcem so prihiteli na pomoč tovariši iz Litije, Hotiča in Kanderš; brizgalne pa zaradi pomanjkanja vode niso mogle uspešno delovati. Združeni gasilci so z velikm naporom preprečili nevarnost, ki je grozila bližnji okolici. Kako je ogenj nastal, ni znano. Sodijo, da hila ori delu zlobna roka. Vesti 28. februarja Italijansko književno nagrado za tuje pisatelje, k! jo vsako leto podele ob velikih kulturnih prireditvah v letovišču San Remu, je letos dobil Hrvat Mirko Deanovič, profesor za italijanščino na zagrebškem vseučilišču. Holandija je poslala y Rim novega poslanika, k! bo te dni sprejet na italijanskem dvoru in bo vladarja nagovoril t naslovom kralja in cesarja. S tem bo Holandija uradno priznala italijansko oblast v Abesiniji« Razstavo češkoslovaške umetnosti bodo odprli danes na Dunaju, kamor je dospel iz Prage prosvetni minister Frank, ki bo imel nekaj razgovorov s kancler* jem Schusehniggom. Predsednik francoske republike Lebrun je včeraj sprejel bivšega ameriškega predsednika Hooverja in se mu v imenu Francije še enkrat zahvalil za vse, kar je Amerika dala Francozom med svetovno vojno. Dosedanji nemški poslanik na Dunaju von Papen, ki je s svojimi spletkami in grožnjami vrgel Avstrijo v plen narodnemu socializmu, se je včeraj poslovil z Dunaja in dejal, da rad odhaja, ker je prepričan, da se sedaj začenja novi nemški mir. Ameriška trgovina izkazuje v letošnjem januarju za 320 milijonov dolarjev izvoza in za 209 milijonov dolarjev uvoza. Za pokrajinskega voditelja domovinske fronte na Štajerskem 60 včeraj imenovali Schuschniggovega namestnika v tej organizaciji Guida Zernatta. Potniški avtobus se je zaletel v vlak na nekem prehodu čez progo med Lyonom in Parizom. 12 pol* nikov je bilo hudo ranjenih, edeo pa je izgubil živ* ljenje. O popolni neodvisnosti Filipinskih otokov, ki so bili do zadnjega časa pod oblastjo Amerike, je izjavil tamošnji ameriški komisar, da bi filipinsko prebivalstvo zaradi japonske nevarnosti še rado ostalo pod ameriškim pokroviteljstvom, in da več ne zahteva popolne samostojnosti. Bivši abesinski podkralj Graziani, ki je preti tremi leti prevzel vodstvo italijanske vojske na abesinskih bojiščih, se je v soboto vrnil v Rim, kjer so ga sprejeli tako, kakor se velikemu vojskovodju spodobi. Veliki jez se imenuje pretresljiv roman fz zaključnega boja irskega naroda za osvobojenje. Irci, ki so sto- in stoletja trpeli divja preganjanj« zaradi svoje vere in narodnosti, so po vojni dosegli tisto, za kar 60 toliko časa umirali in se borili: svobodo. Prav te dni smo spet priča pogajanj med malo irsko držuvo in mogočnim angleškim svetovnim cesarstvom. Ta pogajanja naj za zmeraj zagotovijo Irski njeno samostojnost. Kakih žrtev, kakih bojev, kakih grozot je pa bilo treba V6e čase od srednjega veka pa do konca svetovne vojne, da so Irci to dosegli, o tem priča roman »VELIKI JEZ«, ki ga je napisal francoski mojster Pierre Be-noit, ki ga bo naš list začel priobčevati pojutrišnjem. Roman slika napore irskih rodoljubov med svetovno vojno, napore, ki eo ob koncu vojne privedli do krvave vstaje v Dublinu. Nemirni čas, napeto dejanje, polno zarotnjških poskusov in skrivnosti, vse to bo dalo romanu privlačnost, kakršno pozna malokatera knjiga. Zato pohitite, naročite naš list in ga priporočite svojim znancem. Vsak nov naročnik, ki plača list za tri mesece, bo dobil za nagrado roman s slikami »Poročnik indijske brigade«, ki izide v kratkem v obsežni knjigi. Pogajanja med Irsko in Anglijo se bodo nadaljevala v četrtek. Do tedaj bo angleška vlada mor-da že sklenila kaj odločilnega glede glavnega irskega pogoja, to je glede takojšnje združitve severne Irske z ostalo irsko državo. Francosko dvomotorno vojno letalo se je blizu Pariza zaletelo v samotno kmečko hišo. Pri tem se 'e razbila letalu shramba za bencin, ki se je vnel tako, da sta letalo in hiša začela goreti. V ognju je našlo smrt pet ljudi. Letošnji proračun angleške vojne mornarice znaša 154 milijonov funtov in je največji po svetovni vojni. Posebne olajšave glede socialnega varstva in starostnega zavarovanja bodo dobili po sklepu vlade češki rudarji v Jaliimovu, kjer kopljejo rude, ki vsebujejo radium. Ravnanje z njimi je zelo nevarno in zdravju škodljivo. Cena časopisom v Franciji je spet poskočila in sicer s 40 centimov na pol franka. To je trelje zvišanje pod vlado ljudske fronte. Samostojno akademijo znanosti in umetnosti bo belgijska vlada ustanovila za Flamce, s čimer bo na najvišjem mestu in v svetu potrjena flamska narodna samobitnost, ki jim je nekatere skupine belgijskih nacionalistov ne priznavajo. Razstavo švedske industrije so odprli v soboto v Varšavi. Načrt za gradnjo novih avtomobilskih cest v letu 1938 ,e izdelala avstrijska vlada. Načrt vsebuje poleg drugega gradnjo 60 novih mostov, ki so potrebni za izpeljavo cest. V Moskvi so prijeli brata izgnanega Leva Trockega. Brat je živel v Moskvi pod pravim judovskim imenom in se piše Bronstein. Kljub temu so moža prijeli zaradi trockizma. Stran 2. »SLOVENSKI DOM^, dne 28. februarja 1938. Štev. 47. Državna loterija v Ljubljani Ljubljana, 28. februarja. Državna razredna loterija se jutri 1. marca na pustni torek preseli iz Belgrada v Ljubljano, kjer bo nadaljno žrebanje loterijskih srečk v dvorani Trgovskega doma. Žrebanje bo trajalo do inkl. 11. marca. Vsak dan razun nedelje bo izžrebanih po 1000 številk in sicer od 8. ure naprej toliko časa, da bo teh tisoč številk izžrebanih. Dostop k žrebanju je prost. Pričakovati je velikega navala, kajti med Ljubljančani in tudi po deželi je za to žrebanje prav veliko in napeto zanimanje. V Ljubljani bo izžrebanih zadnjih 15.000 dobitkov, med temi predzadnji in zadnji dan glavna dobitka, premiji po 1 in 2 milijona din. Druge dneve pa bodo izžrebani tudi drugi veliki dobitki.. Zadnji dan 11. marca se bo žrebanje vršilo najprej ob 10 dopoldne, pozneje pa ob 3 popoldne za zadnjih 500 dobitkov. Veliko je povpraševanje po še nepokupljenih srečkah. Kdor je namreč v tem času zadel kak manjši dobitek, mu ponudijo prodajalci srečk odnosno razne kolekture v nakup še neprodane srečke. Ljubljanski prodajalci imajo sedaj prav obilo posla. V nekatere banke je vsak dan velik naval. Ljudje pač računajo, da bodo med onimi srečniki, ki naj zadenejo milijonski dobitek, ali pa vsaj četrt odnosno polovico milijona. Po vsej državi povprašujejo ljubljanski prodajalci po razpoložljivih sreokah, kajti po nekaterih krajih ne vlada tako zanimanje za državnoloterijske srečke. Kako ie bilo nekdaj? Stari Ljubljančani ee še prav živo spominjajo onih starih časov, ko so ^loterijske devičen in loterijski bratcfc poskušavali svojo srečo na drugačen način. V Avstriji je bila dolgo let uvedena mala loterija tako, da so ljudje stavili po 1, 2, 3, 4 ali 5 številk. V gotovih mestih pa so bile loterije, ki so vsak teden po 5 številk vlekle izmed 90. Ta mesta so bila: Dunaj, Brno, Praga, Line, Gradec in Trst. Ob določenih dnevih v tednu so v teh mestih vlekli številke. V Ljubljani pa je bilo 5 kolektur, ki so zbirale številke. V te »male loterije«: so ljudje nosili svoje krajcarčke, petice, desetice in dvajse-tice. Pravijo, da je tudi naš oče Danilo večkrat poskušal v loteriji 6vojo srečo. V Ljubljani je bilo prvotno 5 kolektur ali zbiralnic, ena je bila v ozki ulici poleg Jurčičevega trga. Lokal je bil temačen. Tja 60 se. hodili po zimi gret tudi berači. In Kodra-mova Micka je dostikrat doživela, da jo je obiskala kaka bela živalica. Tej kolekturi so Ljubljančani rekli »zlata luknja«, kajti tu so imeli mnogi srečo. Za 10 krajcerjev je človek pri terni zadel 214 gld. Za eno krono pa celo 1800 kron. Na vse mogoče načine so ljudje gruntali številke za loterijo. Takrat so bile v veliki veljavi sanjske »bukle^. Ko je kak človek prišel na stanovanje in je prvo noč prespal, ga je gotovo stara gospodinja zjutraj najprej vpra- šala, kaj se mu sanjalo. Neki hudomušnež je stari Polonei pravil: »Oh, manira! Sanjale so ee mi te in te številke. Sedaj sem jih pa pozabil!...« »Kakšna nesreča? Gospod! Za pet ran božjih vas prosim, da mi jih poveste!« Hudomušnež, da se znebi sitne gospodinje, je nato navedel tri številke. Polonca je stavila. Naslednjo soboto pa je potožila gospodu: »Glejte, to nesrečo! Dve številki sem zadela. Pri tretji pa mi fali samo ena točka! Stavila sem kar goldinar na te številke!« Pa:k in druge manipulacije Pri strastnih »stavcih« je igral veliko vlogo tudi rdečekrižasti pajk, ki je bil spoštovan kot sre-čonosec. Mnoge stare babe so doma napisale po 90 številk, jih položile v kak zavoj in notri postavile pajka. Ta je predel in predel. Pravijo, da je dostikrat pajk dvignil s svojo pajčevino kako številko kviško in to številko so potem ženske stavile. Ljudje so se pa izmišljevali še drugih metod za sestavljanje terne. Pravijo, da so Ižanci imeli v tej »mali loteriji« prav veliko srečo, pa tudi mnogi Ljubljančani so dostikrat dobili lepe denarce. Mnogi pa so v loterijo znosili zadnji krajcar, stradali so, trpeli pomanjkanje, toda sreča loterijska jim ni bila naklonjena. Ogliar Prčulin zadene Tam v snežniških gozdovih je kuhal oglje 6tari, dolgobradati Tone Pičulin, doma iz tolminskih hribov. Vsako leto zgodaj na cpomlad je prihajal v te gozdove. Pridno, tiho in sam vase zamišljen je sekal bukovje, klal polena in zlagal ogljenico. Ko je skuhal oglje, je prihajal v dolino, pa 6i privoščil dostikrat kozarec vina in žganja. Drugače je živel ob vodi in polenti. Nekoč pa je stavil na 3 številke. Dal je krono. Zadel je. Čedna vsota 1800 kron. V velikanskem veselju ni vedel, kaj bi počel. Pa si je revež izmislil, da gre gledat Dunaj. Odpeljal se je tja. Ko je 6topil iz vlaka, je debelo zijal, še bolj pa Dunajčani. Godrnjal je 6ivobradati Tone: »Kaj me grdobe gledate? Saj nisem medved.« Srečo je imel, da ga je dobil v roke etražnik-Slovenec. Peljal ga je pozneje na svoj dom. Dva dni mu je razkazoval zanimivosti Dunaja. Pa je naposled pripomnil stražniku: »Veš, kaj? Moji gozdovi so pa se lepši. In zrak je tam boljši? »Odpeljal se je proti Kakeku. Med potjo, ko je videl, da ima še precej denarja, pa se je premislil in kupil je listek do Benetk. V Benetkah je bil ogljar Pičulin okraden. Avstrijski konzulat ga je po par dneh poslal na državne stroške domov v snežniške gozdove. Pičulin pa je preklinjal Benetke in loterijo. O loteriji je še' mnogo drugih zgodb. Za danes dovolj! Občni zbor slovenskih vofnih invalidov Se enkrat: Zahtevamo nov invalidski zakon Ljubljana, 28. februarja. Čeprav je minilo že dvajset let, odkar je utihnila vihra svetovne vojne, še vedno niso dobili niti vsaj delnega zadoščenja številni invalidi, ki jim je svetovna vojna vzela ne samo zdravje, pač pa tudi skromni košček kruha, ko so postali nesposobni, da bi si ga sami zaslužili, drugi pa ga jim ne dajo. Leto za letom vidimo isto žalostno sliko na invalidskih občnih zborih, leto za letom predlagajo ti pohabljenci svoje resolucije, v katerih ne zahtevajo ničesar drugega kot samo to, da bi mogli živeti človeka vredno življenje. Saj imajo do tega gotovo še več pravic, kakor pa tisti, ki niso nikdar videli krvavih bojnih poljan in žive v razkošju, ki se zanj niso niti trudili, niti se s čim žrtvovali. _ . Tako so se zbrali tudi včeraj slovenski invalidi na svoj redni občni zbor v ljubljanskem Mestnem domu. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Mlekuž, udeležili so se ga poleg ostalih tudi zastopnik banske uprave, ljubljanske občine, škofij- Beg pred dozdevnim napadalcem Moravče, dne 27. februarja. Stricu z moravških hribov se je ob koncu pred-pusta posušila blagajna. Kača v žepu pa ni prijetna, zato je razmišljal, kako bi jo »zagovoril«. Iz hleva ni bilo kaj piodati, v kleti pa je sadjevca ve? kot za potrebo. Natočil ga je v sodček in hajdi v dolino. S krčmarjem sta bila dogovorjena. Hitro je Izpraznil posodo in mu odštel denar v gotovini. Pa še »ta kratkega« mu je dal povrh — toliko, da je bil mož prav dobre volje. Pozno zvečer je zadel na ramo svoj koš s praznim sodčkom ter jo mahnil proti domu. Na cesti nedaleč od gostilne je začul za seboj stopinje. Postal je in poslušaj, meneč, da ga bo došel nekdo, ki mu bo delal družbo. Tedaj pa so utihnili tudi koraki, ki so se oglasili, brž ko se je mož povzpel po klancu. Ugibal je in uganil, da ga nekdo zasleduje. V gostilni je opazil nekega tujca in ta ga zalezuje. V »trahu za stotak, ki ga je tiščal v žepu, je prispel do ovinka. Tukaj pa smuk po bližnjici, da bi ušel napadalcu. Skrivnostni koraki pa za njim; čim hitreje je stopal, tem bliže so mu bili za petami. Tako_ se je ponavljalo vso pot do doma, kamor je prišel veg premočen in zbegan Oddahnil se je šele v veži, kjer je odložil koš, pri čemer je nekaj zaropotalo. Glasovi, podobni dozdevnim korakom, so prihajali iz sodčka. Vanj je ušla krčmarju lesena veha, ki je pri hoji povzročala ropotanje. Šah Sentpeter : Močilnik (Vrhnika) 7Va ■ V'2 Ljubljana, 28. februarja. Včeraj popoldne sta odigral« ljubljanski »Šentpe-ter« in vrhnistd »Močilnik« prvenstveno tekmo na osmih deskah. Simpatični gostje iz Cankarjevega rojstnega kraja igrajo sicer dober šah in imajo nekaj talentiranih igralcev, toda večja rutina na»protnikova j« - tudi seda) slavila razmeroma visoko zmago. Fantom c tz Močilnika na čast pa bodi povedano, da igrajo veliko rajši šah, kakor pa postavljajo žalostna rekord« v alkoholu,kar je žal pri nas, predvsem na deželi, navada. Ta dvoboj pa je končal sledeče: Koračin je v damskem gambitu remisiral z Gradišnikom, Hren Lado je zmagal proti Gostiši, ki si je izbral staro indijsko obrambo, Limbeck je ujel Jerini figuro in zmagal, Kapus je dobil z Ogrinom in ravno tako Jerančič z Krži-čem. Precej dolgo pa se je Kavčič upiral Gerjolu, do-čim je Klakočer hitro podrl Petavsa in Berčič Trčka. S to zmago se je ljubljanski »Sentpeter« zopet kvalificiral za nadaljnje prvenstvene borbe. skega ordinariata, Legije koroških borcev, Zveze bojevnikov, Karitativne zveze in oblastnega odbora invalidov. Sledila so nato izčrpna poročila odbornikov, v katerih so ponovno poudarjene težke razmere, v katerih danes invalidi žive, predsednik pa je še posebej omenjal vso zgodovino boja za nov invalidski zakon. Invalidi med drugim zahtevajo, da se takoj ukine invalidski zakon iz leta 1929. Ta zakon mora priznati ne samo nekatere invalide, pat pa vse. ki dokažejo, da so žrtve vojne. Zmanjšana pridobitna sposobnost naj se jim nadomesti z invalidnino in nekaterimi drugimi predmeti. Postopanje z vojnimi žrtvami ne sme biti- birokratsko, pač pa pravično in človeško. V vseh ustanovah, ki imajo opravka z invalidi, morajo v bodoče biti tudi zastopniki invalidskega združenja. Po sprejetem predlogu, da se na najvišja mesta odpošljejo vdanostne, oziroma pozdravne brzojavke, je bilo uspelo zborovanje opoldne končano. M KINO UNION Ziehrerjeva zabavna ope- DAlanilhi reta »Landstreicber« r UIC|JUIII V glavni vlogi naša priljubljena Erika DruzovK Paul HSrbiger - Lucie Englisch - R. Carl Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 nri fuv»TdXuk prvi plastični film Podpore produktivnim zadrugam Kmetijsko ministrstvo objavlja, da bo od 1. IV. 1938 dalje podeljevalo podpore izključno samo proizvajalnim (produktivnim) zadrugam, ker za druge sploh ne bo imelo proračunskih sredstev. Za odobravanje podpor proizvajalnim zadrugam pa bo na podlagi čl. 107 toč. 3 zakona o gospodarskih zadrugah izdan pravilnik, v katerem bodo obseženi za podeljevanje podpor tem zadrugam pogoji, ki se jih bo ministrstvo držalo. Vse zadruge in ostale kmetijske organizacije se na to opozarjajo. Ponovno se tudi objavlja, da ministrstvo v bodoče ne bo rešilo nobene prošnje za podporo, če tje bo na njej poročila in predloga kraljevske banske uprave. Zato^ naj nobena organizacija ne vlaga prošenj drugače kakor po uradni poti, ker bodo sicer trud in stroški zastonj. Smrtna nesreča ali uboj? Kranj, 28. febr. V četrtek, 24. februarja, je umrl v Bitnem pri Stražišču 38 letni posestnik Frahc llagelj iz Stražišča. Rojen je bil v Preddvoru. Takoj po njegovi smrti so se začele razširjati po Kranju in Stražišču najrazličnejše vesti o vzroku njegove smrti Raglja so namreč našli v soboto, dne 26. februarja, ob nekem vodnjaku v Stražišču, Imej je premto lobanjo, a bil je le živ. Prenesli so ga hitro na njegov dom ter poklicali zdravnika. Hudo poškodovani Frag$ Rogelj Je tedaj, ko se ie mudi V'pri njem zdravnik, govoril kot v zmedenosti o nekem udarcu po glavi. Zaradi tega so odredili obdukcijo njegovega trupla, ki ie bila v soboto popo’dne, Pri obdukciji sta bila Kranjska zdravnika dr. Fajdiga in dr. Novosel-ski. Ugotoviti nista mogla, ali je smrt nastopila zaradi kake nesreče ali pa je bil Ragelj Franc ubit. Orožniki z vso vnemo nadaljujejo preiskavo. Ali ste že poravnali naročnino? Požar na maškeradi Maribor, 27. februarja. V veliki unionski dvorani so začeli Mariborčani sinoči s pokopavanjem letošnjega pusta. Vršila se je reduta ISSK Maribora, ki je bila odlično obiskana. Razpoloženje in veselico samo pa je takoj v začetku večera ogrožala nevarnost. V sredini krasno dekorirane dvorane je stala ogromna palma iz lesenega ogrodja in papirja, ki je segala skoraj do stropa velike dvorane. Okrog pol 10 zvečer, tik pred vhodom mask v dvorano, se je ta palma nenadoma vnela. Začela je goreti zgoraj pri vrhu. Ne ve se, ali je povzročil ogenj kratek slik, ker so bile veje palme privezane z žicami na električno napeljavo na stropu, ali pa je nekdo iz prešernosti vrgel z galerije v vrh ogorek cigarete. Naenkrat je pač ta vrh planil v plamene. Ljudje so skraja radovedni gledali, kaj bo, potem pa so postali le vznemirjeni Takoj pa je posegla vmes gasilska straža ter je začela z ročno brizgalno oblivati gorečo »palmo/ najprej od spodaj, potem pa še z galerije. Sicer so dobili nekaj »tuša/ tudi nekateri radovedneži, ki so preblizu stali in dvorana se je dodobra napolnila z dimom, kar pa ni kvarilo razpoloženja. Opazilo pa se je, da bi moralo biti ob takih prireditvah v dvorani na razpolago nekaj modernih ročnih gasilskih aparatov. Ce bi se na primer bila vnela ogromna papirnata atrapa na koncu dvorane s svojim velikim ogrodjem iz suhega lesa, ne bi gasilci s svojo brizgalnico prav ničesar opravili, preden pa bi prispela na pomoč gasilska četa z motorkami, pa bi lahko nastala v dvorani usodna panika in tudi velika požarna nesreča Papir bi gorel kot smodnik in tak požar bi lahko zahteval velike žrtve. Pogorela palma je tedaj resen opomin, da lastniki unionske dvorane oskrbe primerno število modernih gasilskih ročnih aparatov. Važne pridobitve mesta Kranja Kranj, 26. februarja. Snočna občinska seja, ki je trajala dve in pol uri, je bila velikega pomena za naše mesto, saj so občinski odborniki sklepali o zelo aktualnih zadevah. Najbolj zanimiva točka dnevnega reda je bila določitev prostora za novo kopališče v Kranju. Prejšnji občinski odbor je sklenil, ^a bi naj bilo kopališče na Suhadol-nikovem travniku in ga je že začel graditi kljub ugovorom ljudi, ki so objektivno presodili, da tukaj ni mesto za kopališče. Pozneje je bilo o kopališču veliko s' tudi ko- vendar do končne rešitve ni prišlo, v. i pa, ko se liža pomlad in z njo vred tuj-sko-prometna sezona, ki zahteva vsaj delno ureditev kopališča, je prišlo do odločilnega sklepanja. Ko je bilo sinoči glasovanje za kopališče v Straheči dolini in za kopališče na Suhadolnikovem travniku, torej ob Savi ali ob Kokri, je glasovalo 20 odbornikov za kopališče v Straheči dolini in 9 odbornikov za kopališče na Suhadolnikovem travniku. Gradnja kopališča se bo začela takoj, seveda pa se ne bo moglo izvršiti letos v popolnem obsegu. Prostor v Straheči dolini bo mestna občina bržkone dobila z zamenjavo parcel graščine Prevole, tako da se ji s te strani ni treba bati posebnih preglavic. Na tej občinski seji so odborniki sklepali tudi o potrebi šolske poliklinike, ki ni našla v novem Zdravstvenem domu primernih prostorov. Zato so soglasno sklenili, da odstopi občina 800 m= zemljišča ob Tyrševi cesti Higienskemu zavodu v Ljubljani za gradnjo poliklinike. Ker se bo pozneje zgradila tudi stavba za učiteljstvo ob Cojzovi cesti, bo na ta način dobil ves kompleks enotno sliko. Prepotrebno državno policijo dobi mesto Kranj bržkone že s J. aprilom, in sicer pod pogoji, kakor jih je stavil občinski odbor. Občinski odbor je odobril kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena za občinske delavce, in sicer po predlogu socialnega odseka. Krava Je podivjala Lukovica, 27. februarja. Nekje v moravški dolini so nedavno prodali mesarju kravo, katero je bilo treba prignati v Lukovico. Žival, ki je bila doslej krotka in mirna, se je na državni cesti splašila avtomobilov in pričela besneti. Gonjači jo niso mogli več strahovati. Vsa razjarjena je podrla nekega kolesarja ter mu zdrobila kolo, moža pa ranila z rogovi. Nato je pobegnila v Gozdove, kjer je prebila ves teden v hudem mrazi). Prijeti je ni bilo mogoče, ker je napadla vsakega, kdor ji je prišel blizu. V ljuti borbi z ljudmi, ki so jo lovili, 6e je naposled zaletela v drevo s tako silo, da je omedlela. Tedaj so planili nanjo ter jo zvezali. Vzlic dolgemu stradanju pa je bila žival še toliko pri moči, da je raztrgala vezi in polomila voz, preden so jo pripeljali na določeno mesto. Vremensko poročilo Rateče: 6, jasno, mirno, 100 cm pršiča, skakal- nica uporabna. Planica-Slatna; Dom Ilirije: —7, jasno, mirno, 110 cm snega, pršič. Dovje-Mojstrana: 7, jasno, 30 cm snega, sren. ^ ,!.v~ > Jasnoi mirno, 23 cin snega, sren, drsa- hsče uporabno. Pokljuka: —5, jasno, 25 cm pršiča na 115 cm podlage, skakalnica uporanna. Komna: —10, 215 cm snega; Osojno: pršič, po robovih sneg spihan. Polževo: —2, jasno, mirno, 28 cm snega, sren. Sv. Križ nad Jesenicami: —4, jasno, mirno, 40 cm snega. Pozor Roman Pozori Poročnik indiiske brigade izide prve dni marca v knjigi. Krasna knjiga bo obsegala okrog 300 strani velike oblike s slikami Cena: Za naše naročnike 14 dinarjev za nenaročnike 24 dinarjev Vsak nov naročnik, ki se priglasi od danes dalje direktno, ne po kom drugem, in plača naročnino za tri mesece naprej« dobi to lepo knjigo zastonj! Naročila sprejema: Uredništvo »Slov doma«* Filmi *^otepuhU (Kino Union). Za produkcijo dunajskih komedij in veseloiger smo imeli že stereotipno sodbo: obleven in obrabljen hufflOTi ki zaradi dolge vrste zaporednih filmov obsikoval-cem že preseda. Za '.Potepuhe, ta sodba v g>'vt nem ne velja. Šal je dostojna, pomlajena z nekaj novimi domisleki m s preprosto, pa zato učinkovito igro Paula Ilorbigerja in Rudolfa Carla. Prav inteligentna igra teh dveh je rešila film pred običajnim dolgočasjem. Mnogokrat sije iz dejanja sama naivnost in neverjetnost, katero pa oba igralca s prikupno masko in igro pokrijeta. V tej igr* sami hnaključij smo videli in slišati tudi znano operetno pevko Eriko Druzovičevo, katere se spominjajo zlasti obiskovalci mariborskega gledališča. Druzovičeva je sicer lepo pela, za nastope v fUmU pa ji manjka še mnogo igralske rutine. Dunajčani so s filmom dokazali, da so še vedno dobri komiki ki se znajo izogniti tudi nevšečnim pretiravanjein* Človek se ob tem filmu večkrat od srca nasmeje vIndijski nadrobni spomenik* (Kino Matica)* Nadaljevanje »Ešnapurskega tigrac je po dramah ski zasnovi močnejše kakor prvi del. Pustolovski vsebini filma najbolj ustreza slika, ki je narejen* večji del v Indiij sami, mnogo bolj, kakor £a ženske postave, ki jim igra ne »leži«. S tem je že povedano, da so moške partije zasedene mnogo boljše kakor ženske. Kjer pa se kaže Indija sanJ* v sliki in ljudeh domačinih, tam je film najboljši* Proslava Zveze bo;evnikov Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi *>• marca t. 1. spominsko proslavo s sledečim sporedom: 1. 6. marca ob 10 dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani spominski govor za padle vojne tovariše v zvezi z obletnico smrti I. tajnika Zveze bojevnikov pokojnega vojnega kurata Franceta Bonača (govori bivši vojni kurat preč. g. župnik Cegnar). Nato sv. maša za pokojnega I. ta!' nika Zveze bojevnikov Bonača Francetu. 2. Ob 11 v frančiškanski dvorani predavani® (vhod iz Frančiškanske uliie). Predaval bo vojni tovariš član Zveznega odbora g. ravnatelj Stoje i* Ljubljane: a) o bojevniški organizaciji, b) o spomenikih v vojni padlim žrtvam v raznih državah) c) o naših slovenskih vojnih spomenikih, d) o spomeniku vsem v vojni padlim Slovencem (Grob neznanega slovenskega vojaka na Brezjah). Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike* Pred predavanjem bodo bojevniki zapeli »Oj ta soldaški boben« in »Oj Doberdob«. Tega dne bodo enake proslave v Celju ob 9 dopoldne v kino dvorani »Ljudski dom« in v Mariboru ob 11 dopodne v dvorani Ljudske univerze. Vstopnine ni in so vabljeni vsi moški, kakor tudi vse ženske ter odrasla mladina. Ta dan se bo po vsej Sloveniji zbiralo zn spomenik neznanega slovenskega vojaka. Nihče naj ne odreče prispevka. Na strašen način je umrl 18-letni Stjepan meter iz Sremske Mitroviče. Stjepan je bil hlape° pri nekem bogatem kmetu. Zvečer se je povzpel v svisli in z vilami nametal nekaj sena za živino. Ko je bil gotov, je vrgel vile skozi odprtino na stropu v hlev, nato pa še sam skočil dol. Na nesrečo pa eo se bile obrnile z ostmi navzgor, da je hlapec padel nanje in ee nabodel v prsa. Vile so se mu zasadile tako globoko, da so mu prodrle skozi rebra ij1 želodec in ranile pljuča in srce Damjan je v strašnih bolečinah, ne da bi mu zdravniki mogli kaj pomagati, izdihnil. Frančiškanska prosveta M. O.v Ljubljani b« priredila na pustni torek, dne 1. marca ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani veselo predpustno zabavo. Vprizori se burko v treh dejanjih »Trojčki«, razen tega pa bo nastopil še priljubljeni šaljivec dr. Mo* rello. Med odmori komični kupleti in muzika. Predprodaja vstopnic po 6, 4, 3 in 2 din v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Člani imajo popust. izpred obrtnega sodišča Te premete nadure! JLojze jc bil čevljarski pomočnik od 1. aprila 1935 do 24 avgusta 1937; prejemal je 200 din tedenske plače ter hrano in stunovanje; v letu 1937 je delal v akordu in zaslužil tudi po 200 din na teden. Po izstopu iz službe je tožil mojstra za nadure v ziieslsu 4425 din in zatrjeval, da je vsak dan opravil po najmanj dve naduri, za katere ni dobil nikake plače, ker so pogojene dajatve v naravi in mezda veljale za 10 urno delo na dan; vseh nadur je opravil 1045 in delal vsak dan od 7 do 19, pa tudi več; poleg tega je zahteval še plačo in nadomestek za brano ter stanovanje za 14 dni naprej, češ da ga je mojster brez odpovedi in brez razloga odpustil. Mojster je pa trdil; da: se je' fes delalo od 7 do 19, anipajc vmes je odpadel-odmor za obed in druge oddihe, ki je znagal ria-dan najmanj dve uri, tako da je na delo odpadlo dejansko samo 10 ur; če je Lojze delal tu in tam čez 10 ur, je dobil pa posebej plačano; Lojzeta ni odpustil, marveč je ta samovoljno izstopil Vršile so se štiri razprave. Da je Lojze sam izstopil, se je kmalu dokazalo; težje je bilo z nadurami. Zaslišanih je bilo več prič, pa nobena ni nič bistvenega »povedala; videle so ga pač, da je prihajal v mojstrovo hišo ob 7, odhajal običajno ob 19, s kosilom da se je zamudil samo po pet minut. Ker je mojster sam priznal, da se je pri njem delalo od 7 do 19 z odmorom za obed, je sodišče po svobodnem prepričanju smatralo, da je Lojze opravil vsak dfln po eno naduro, skupaj 523 nadur, za kar mu j6 priznalo 2009 din. Proti tej sodbi sta se oba pritožila. Prizivna instanca je ponovno zaslišala vse priče in še d*0 novi in je ugotovilo, da je bila za delo od 7 19 z enournim odmorom, torej za 11 ur dela dan dogovorjena mezda po 200 din na teden; s tem zneskom je bilo plačano temeljno 10uri>o delo, kakor tudi ena prekomerna ura na d oni nagraditi se mora posebej samo še ono delo, kolikor je Lojze delal več kot 11 ur na dan, oty roma več kakor 66 ur na teden. Dokazovanje }?. dalje pokazalo, da je Janko na teden opr*''. povprečno po tri četrt ure, ki so se štele kot nadurno delo m za kar se mu je priznalo 469 4}?’ namesto utoženlh 4425 dinrToda tudi teh 469 oU* Lojze ni dobil, ker je bil v dragi instanci obsojen, da mora mojstru povrniti pravdne stro* ške v znesku 618 din, tako da Lojze še vedno dolguje mojstru 149 din. . To naj £>o v pouk tistim, ki nameravajo kow iztoževati odškodnino za nadure, da trditev sama brez dokazov ne velja nič; delodajalci pa naj pazijo na to, da bodo uslužbence zaposleva* samo toliko, kolikor je po zakonu dopustno, r^ sklepanju službene pogodbe naj se tudi *°c" določi, koliko ur se bo na dan delalo, potem P bodo take pravde odpadle Štev. 47. iSLOVIiišoKJ DUM., dno ~8. fubruaiju 1988. blrun &. Od tu in tam Šolo za obrambo civilnega prebivalstva proti napadom iz zraka so odprli včeraj v Zagrebu. Blagoslovitev je izvršil nadškof dr. Stepinac. Šola ima več oddelkov; laboratorije in zavetišča ter predavalnico, v kateri bodo vsakemu, ki se za proti-plinsko obrambo zanima, razkazali moderne aparate in ga poučili o ravnanju z njimi. V predavalnicah pa bodo obiskovalce šole praktično urili v rabi mask in aparatov. Zgradba in oprema šole je veljala 1,100.000 dinarjev. Stroške sta krili mestna občina in banovina. Zveza jugoslovanskih hotelirjev bo imela v četrtek v Zagrebu svoje zborovanje, ki bo posvečeno največ vprašanju sanacije našega hotelirstva. Hotelirji so vložili v nekaj letih okrog 2 milijardi dinarjev v nove hotelske prostore in zašli v stisko, ker se kapital ni obrestoval v tisti meri, kakor je bilo pričakovati. Hotelirji bi radi izposlovali pomoč od države, ker bi v nasprotnem primeru ne mogli znižati cen oskrbi, zaradi katere je bilo že toliko pisarjenja in pritožb. V Italiji podpira država graditev novih hotelov s tem, da podeli podporo v višini 25% stroškov za gradnjo. Za popravila pa dovoljuje italijanska vlada posebna posojila, ki se obrestujejo po 6%. Hotelirji tudi naglašajo, da so cene živilskim potrebščinam v zadnjem času močno povišale, kar bo imelo težke posledice tudi za že itak visoke hotelske cene. Ce država ne priskoči na pomoč, potem naši boleli ne bodo mogli več vzdržati konkurence italijanskih letovišč ter bo obisk v naših letoviščih ponehal. Dr. Vladko Maček bo vendarle obiskal šefe Združene opozicije v Belgradu. Na svojem shodu 'i Bosanski Gradiški je zemljoradniški prvak dr. Cubrilovič govoril o delu in uspehih izvenparla-•nentarne opozicije in obenem napovedal obisk •fr- Mačka v Belgradu. Dr. čubrilovič je dejal takole: ;,Mi v Združeni opoziciji gledamo zelo optimistično na razvoj političnega položaja v naši državi- Iz verodostojnih strani smo izvedeli, da bo Maček v najkrajšem času obiskal Belgrad in ob tej Priliki predsedoval delovnemu odboru bloka strank izvenparlamentarne opozicije. Takrat bodo padle važne odločitve. Ni izključeno, da bo dr. Maček s'’oj obisk v Belgradu izrabil tudi za to, da pride v stik z drugimi političnimi osebnostmi. Mi smo prepričani, da bo bivanje dr. Mačka v Belgradu vplivalo na živahnejši tempo v razvoju našega notranje političnega položaja.« Kdo so tiste druge politične osebnosti, dr. Čubrilovič ni povedal niti poskušal pojasniti. Hidroavionsko progo vzdolž našega morja bo uvedla italijanska letalska družba, ki ima sedež v Rimu. Te dni se je v Splitu in Dubrovniku mudil zastopnik te družbe in pregledal teren za novo progo. Vodna letala bi vezala Trst s Sušakom, Splitom in Dubrovnikom. Baje je italijanska družba že vložila prošnjo našim oblastem za dovoljenje. Težka nasreča se je pripetila v soboto na železniški progi Prijcdor-Kuin. Sprevodnik Damjan Bašič je pregledal del vlaka, nakar je hotel iz osebnega vagona stopiti v službeni vagon. Pri prestopanju pa mu je spodrsnilo, da je iz drvečega vlaka padel na progo. Ker je na progi mnogo snega, je sprevodnik sicer padel na kup snega, vendar se je skotalil po njem spet nazaj proti tiru, da ga je vlak pograbil in vlekel nekaj časa s seboj. Nesrečo so opazili šele na bližnji postaji, nakar so stroj od vlaka odklopili in poslali iskat ponesrečenca. Našli so na progi vsega pobitega in v nezavesti. Blagajna občine v Koprivnici je prišla pod se-Krester. Banska uprava je namreč prepovedala mestnim podjetjem pobirati vse dohodke. Občina je banovim ze dolga leta dolžna na davkih velike vsote. Sedanji župan je izjavil, da so prejšnje občinske uprave tako slabo gospodarile, ker so sestavljale nerealne proračune in razmetavale denar v nepotrebne stvari. Nazadnje se je pa banovina pobrigala za 3 milijone, ki jih je bila občna dolžna, in dala občino pod sekvester. Novo kraško janio so odkrili na dalmatinskem otoku Braču. Odkrili so jo čisto po naključju pastirji, ki so pred slabim vremenom iskali zavetišča pod tamkajšnjimi skalnatimi pečmi. Vhod v to novo kraško jamo je zelo ozek tako, da se kak debelejši človek niti ne more splaziti skozenj. Jama je dolga okoli 60 metrov, ima šest galerij ter mnogo krasnih kapnikov. Iz gimnazije v Smederevu je vodstvo izključilo kar 32 dijakov, ki so kovali zarote proti profesorjem. Poročali emo tudi, da sla bila med izključenimi dva sinova Dimitrija Ljotiča, voditelja »Zbora«. Kazen je bila za dijake nenavadno stroga in zato ni čuda, če eo se starši pritožili na niinistrr stvo in zahtevali milo kazen. Poseben odposlanec ministrstva je ponovno preiskal zadevo in odločil, da se sme 22 dijakov takoj vrniti v šolo, za ostalih 10 pa se vodi preiskava dalje. Iz b. IIKS jo bil nedavno izključen odsfopivši župan Samobora Milutin Jurčič. Mož se je na občinski seji skorajžil in napadel nekatere voditelje stranke zaradi tega, ker preveg poudarjajo pomen kmetstva na račun ostalih stanov v hrvaškem narodu. Incident se je 6icer poravnal, vendar so kmalu nastopile druge nevšečnosti, zaradi katerih jo mo. ral Jurčič odložiti mesto župana. Sedaj pa je dobil obvestilo, da so ga iztisnili celo lz stranke. Mož je dal za časopise izjavo, v kateri pravi, da ga izključitev iz stranke ne boli toliko, saj so ga izključili le ^pokvarjena gospodac, ki si je ukradla pravico govoriti v imenu hrvaškega naroda. Zdi se, da se bo v hrvaškem časopisju spet začela polemika zaradi »pokvarjene gospode«, ki jo često napada »Hrvalski dnevnik«, »Obzor« pa jemlje večkrat v zaščito. Dva poslanca zahtevajo za Subotico tamkajšnji volilci. Pravijo, da je krivično, če sme Subotica, ki fma s predmestji skupaj 105.000 prebivalcev, voliti le enega poslanca. Subotica je največje provincij-eko mesto in ima vpisanih v volilni seznani kar 20 tisoč volilcev. Sicer je mesto zmerom volilo po dvala) 95.44 točk; 3. Ankele Riko (Tržič) 89.80; 4. Voller Kristl (Ljubljana) 89.40; 5. MaH Tonček (Skala) 87.54; 6. Žnidar Emil (Gorenjce) 86.24. Ker so bili tekmovalci razdeljeni v tri razrede, beležimo še zmagovalce posameznih razredov, V prvem razredu Praček Ciril (Skala) 100 točk: v drugem razredu Gradišnik Dušan (Celje) 79.58 in v tretjem razredu Voller Kristl (Ljubljana) 89.40. V PLANICI. V Planici je bil prirejen ?e!o uspel mladinski dan. V Planici je bilo včeraj živo, kamor si pogledal. Mladina je tekla in skakala, kot da so to edine tekme, kjer je lahko Jetos pokazala svoje sposobnosti. Tekmovalo je v celoti nad lOO tekmovalcev. Letos imamo sploh toliko smučarskih prireditev, da se nam zdi že skoraj preveč in pretirano. Na 25metrski šolski skakalnici so začeli že oh (0, Mladina so je v klasični kombinaciji zvrstila takole: Mladina letnika 1923-24: 1. Pglda Janez 437.4. 2. Mertelj Boris (oba Dovje-Mojstrana) 397.6. 3. Makovec Janez (Ilirija) 384.1, Mladina 1925 in mlajši: 1. Brun Berti (Bratstvo) 379,2. 2. Makov-ec Jože (Ilirija) 348.2. 3. Pe-tač Mirko (Bratstvo) 259.3. Naraščaj letnika 1921:22: 1. Ozvald Lojze 433.7. 2. Kajžar Franc 393.2. 3. Hrovat Jane« (vsi Ilirija) 385.8, Ob 13 so se preselili tekmovalci in prireditelji na 40 metrsko skakalnico. Skakalo je 15 skakačev. Za kombinacijo: 1. Rožič Janez (Ilirija), 2. Zajc Anton ($nik Ljubljana), 3. Pristavec Janko (Šink Bohinj). V samostojni konkurenci: 1. Šušteršič Stanko (Ilirija), 2. Bukovnik Leon (Bratstvo), 3, Mežik Janko (Ilirija). Glavne in najzanimivejša točka pa so bili skoki na 8? metrski skakalnici. Skakalo ie 12 tekmovalcev. Vsi najboljši. Topot je uspelo Pri-bošku (Ilirija), da se je Klančniku Karlu (Ljubljana) maščeval za poraz, ki mu ga je pripravil Klančnik zadnjo nedeljo v Bohinju, Klančnik je pri tretjem skoku padel. Vsak skakalce je ime! ]>o tri skoke. Rezultati: t. Pribošek Franc (Ilirija) 213.5 (53, 56.5, 57). 2. Zupan Ivan (Bratstvo) l%,7 (47, 40.3, 49). 3. Florjančič Peter 182.5 (45, 45, 46). 4. Klančnik Karel (oba Smk Ljubljana) J47.8 (37, 45, 46 p.), 5 Novšak Albin (Smk Bohinj) 173 (49, ifej, 54), 6. Hedenik Tine (Ilirija) 172.1. NOGOMETAŠI. Za včerajšnjo tekmo med Gradčani in našo ligino enajstorieo je vladalo malo več zanimanja. Vendar tudi topot ne bo klubov blagajnik popolnoma zadovoljen: na igrišču smo videli le kakih 600 ljudi in to eno nedeljo pred pričetkom drugega dela ligaškega prvenstva. Radovedni smo, koliko ljudi bo privabila prihodnjo nedeljo Goncordia. Ljubljana je nastopila v tej-(i le postavi: Najbolj razveseljivo dejstvo, ki smo včeraj opazili pri slovenskem ligaškem zastopniku, je dobra telesna kondicija in vzdržnost. V zelo težkem in blatnem terenu so naši potisnili nasprotnika v drugem delu igre povsem v obrambo, vendar gola ni bilo mogoče napraviti, tako da je Ljubljapa odšla z igrišča premagana z eniin golom razlike, čeprav popolnoma nezasluženo. Rezultat Grazer SK : Ljubljana 2:t (1:1). Izreden uspeh pa je dosegel včeraj nu Dunaju pred 10.000 gledalci Gradjanski iz Zagreba. Kot trening-partner avstrijske reprezentance je slednjo premagal z enim golom razlike. Uspeh Gradjanskega na Dunaju je sijajna afirmacija zagrebškega nogometa. Tekmi je prisostvoval tudi dunajski poslanik dr. La 7.15 pa se je pojavila tudi redka megla, ki pa se je ob 9.10 dvignila. Ostali čas dneva ;e bilo jasno in sončno vreme brez vetra. Tudi ponoči ie bilo jasno. Najvišja toplota zraka, v soboto 7.2* C. Najnižja včeraj — 3.6° C na aerodromu —8.6“ C. Najnižia danes na aerodromu —6.5" C. Ljubljana danes KoMsr Ponedeljek, 28. februrja: Roman. Torek, 1, marca: Albin. Nočno službo imajo lekarne; mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20-mr- Murmayer, Sv. Petra c. 78. — KINO SLOGA S;'.V. — predvaja velezabaven film iz življenja dalmatinskih pomorščakov: Princeia koral V glavni vlogi naša domača filmska igralca ITA R1NA in SVETISLAV PETROVIČ Poročila sta so v nedeljo, dne 27. februarja, gospodična Mira Tomažičeva, uraduica, z gospodom Avgustom Kolmanom, črkostavceni, oba iz Jugoslovanske tiskarne. — Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova! »Pedagoško društvo« v Ljubljani priredi v četrtek, dne 3, marca ob 18 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi predavanje o temi: Novo poti sodobnega muzikalnega vzgojstva. Predaval bo g. Dragotin Cvetko, ki se je ravno zadnje Čase podrobno bavi! s študijem tega problema v Pragi. Vse, ki se zanimajo za glasbeno vzgojo, vljudno vabimo. Vstop prost.« Prosvetno društvo Trnovo. Igralska družina ponovi jutri na pustni torek Hirstovo veseloigro >Teta na konju«. Veseloigra v treh dejanjih ima polno dogodkov, ki nudijo gledalcem obilo smehu in zabave. Začetek ob 8. Predprodaja vstopnic od (i dalje. Prikrojevalni tečaj za krojače v Ljubljani, ki ga priredi kraljevska banska uprava začetkom marca t. I. v prostorih tehniške srednje šole sprejme še nekaj interesentov. Prijaviti se je najkasneje do 5. marca pri kraljevski banski upravi VIII. oddelek v Erjavčevi ulici št, 12, v dopoldanskih urah, kjer se dobe tudi podrobne informacije. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. Začasni enosmerni promet po Prešernovi uli-c,:.. februarja 1938 6e prične preurejali priključek zbiralnega kanala iz Tyrševe v Prešernovo ulico. Uprava policije odreja iz javnih in prometno-varno6tnih ozirov na osnovi čl. 66 in 67 zak. o n. upravi v smislu § 3 nar. ban. dr. banovine (gl. liet, 307-48 iz leta 1983): Za dobo teh del je po 1 resernovi ulici dovoljen vozni promet eamo v eni smeri in to le v smeri Prešernove—Marijin trg. Omejitev prometa bo označena na Marijinem trgu z mednarodnimi prometnimi znaki. Ljubljansko gledališče Drama - Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 28. februarja: Zaprlo. , Torek, 1. marca ob 16: Zadrega nad zadrego. Premiera. Premierski abonma. »reda, ‘2. marca: Zaprto. Četrtek, 3. marca: Beraška opera Red B. n--, m , lll8rCH o'3 15! Veronika Desenižka. ui jasna predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Opera - Zafietek ob 70 uri. Pouedeljck, 28. februarja: Zaprto. ■z .t^°rek> L marca: Pri belem konjičku. Izven, znižane cene od 30 din navzdol. Sreda, 2. marca: Evgenij Onjegin Red Sreda. Četrtek, 8. marca: Prodana nevesta. Gostuje Josip Križaj. Red Četrtek. Petek. 4. marca: Zaprto. Sobota, 5. marca: Grofica Mariza. Izven. Izvrstna veseloigra se uprizori v drami jutri IK>|>oldne (na pustni'torek) ob 16. Naslov igre jo 'Zadrega nad zadrego^. Že dolgo nisino imeli v našem repertoarju tako vesele in zabavne komedije, kakor je ta. V vsem svojem elementu bo naš g. Ivan Cesar, ki igra v tem delu najvažnejšo vlogo Dominika Pižkurja, posestnika in vaškega štacunarja. Njegova žena Urša je ga Juvanova, sin France g. Potokar. V nadaljnjih vlogah nastopijo gg.: Nablocka, Gabrijelčlčeva, Levarjeva, Uoltarjeva, Drenovec, Sever in Presetnik. V tem delu ne moremo govoriti o velikih in malih vlogah, vse so enako važne in Imajo sijajne nastope, ki razpletajo oziroma motajo vse te zadrege. Premieri fe za premlejuk} abonma. Zaradi'petnega torka je začetek Izjemoma ob 16. Ce kdo i* kroga premierskih abonentov njma Sasa posetiti' popoldanske predstave Jutri, prosimo, da javi to po do-pisnici z natančnim naslovom gledališki upravi, ki mu posije potem posebno vstopnico za prvo reprizo v soboto, dne 6. t. m. Na pustni torek zvečer se poje v operi vesela melodiozna opereta »Pri belem konjičku« v znani izvrstni zasedbi: gg.: Poličeva, Zupan, Sancin. Peček in drugi. Delo je tolikokrat že napolnilo naše operno gledališče in vselej izvrstno zabavalo p. n. občinstvo. Tudi za jutri je poskrbljeno, da bo večer najlepše uspel. Veljajo znižane operne cene. februarja 1938. mejo Šim Foto \Variter Broe *' • v (4 , >K vi».w.km« « 4^rr*a* vVff: JK. **>*»>** .&&&■*■■#&; POD CRNO KRINKO »... In kakšne nagrade dobivajo ti dobri in plemeniti ljudje? Kaj se dogaja v našem mestu? ... Ali mi ne veste odgovoriti, vi, mladi Amerikanci? ... Kaj molčite?... Ali vam je mogoče neprijetno? ... Odprli ste svoja srca, pustili ste jih tudi, da so stopili v vaše domove... A kakšno nagrado ste dobili za vse to?... Rečem vam: poplačali so vas ne samo s tem, da so vam nehvaležni, marveč tudi s tem, da so vas izdali... To je plačilo, to je nagrada za vašo dobroto... Ni jim prav nič za naše vzore, prav nič ne marajo za naša sveta načela. Držali so se samo svojih podlih smernic. Čakali so, da pride čas, ko nas bodo oropali naših pravic... Naših pravic!« Stumpasov glas je grmel po podzemeljskem prostoru in bil ob srca vseh teh ljudi, ki so razdraženi in nezadovoljni drhteli. .., Ropajo nam našo zemljo! Nakopičili so si bogastva ter si pridobili moči; zdaj žele samo še, da bi po mili volji vladali nad našo domačijo in nad nami. Ali bomo mar dovolili, da nam zavladajo tujoi?! Da zago-nad našo in da nam vza-kruh? Nam in na-otrokotn? .... Ali še naprej gleda-. — se bo vse to raz- Stun*P* *OTOrL vijalo naprej, kakor »e je začelo... Ne! Ne smemo tega dovoliti! Amerika mora pripadati samo Amerikancem... Dobro si zapomnite to, vi, Ame- rikanci, ki sedite tu in me poslušate ... Ne smemo dovoliti, da bi oni delali kaJtor bi se jim zljubilo. Preprečiti jim moramo to z organizirano skupno silo... Ce bomo nesložni, ne bomo dosegli ničesar in bomo še naprej pod njihovo oblastjo. Organizirajmo se! Če bomo še naprej tako nesložni med seboj, bomo do kraja padli v kremplje najhujšemu sovražniku — tujcu... Ta zoprni tujec že preži pred našimi domovi, da nam ugrabi še družine... Zapomnite si. Amerikanci, samo na en način moremo zmagati! Samo na en način in ta je, da vsi vstopimo v črno legijo! Tu je naša rešitev! Črna legija bo našo zemljo očistila vseh tujcev! Črna legija bo onemogočila zahrbtno delo vsem, ki niso naši rojaki! Črna legija bo varovala vse svoje člane v slehernem trenutku njihovega življenja! Zastava Črne legije mora spet ponosno zaplapolati nad .našim zedinjenim narodom! Črna legija bo osvobodila Ameriko!,,. Amerika bo potem domovina zares svobodnih ljudi, svobodnih Amerikancev!... Pred nami je velik in hud boj. Vsak med nami mora položiti na oltar domovine svoj delež, da bo prišel čas, ko bo Črna legija zavladala in vrnila tej naši zemlji pravico in čast!... Borimo se za narod! Borimo se za vas, Amerikanci!« Zadnje besede, s katerimi je končal Nick Sttumpas ognjeviti govor, je izgovoril s povzdignjenim glasom. Izgovoril jih je z velikim zanosom, za katerim se je mogla skrivati samo goreča ljubezen do domovine ... Navdušeni govor je poslušalce do dna prevzel. Gromko so mu pritrjevali in vzklikali, ko je odsekal na še večji učinek preračunane zadnje besede. Nekaj jih je prišlo bliže k mizi in sio ginjeni stiskali roko govorniku. Tolikega navdušenja že kmalu ni bilo. In če bi bil kdo ta trenutek od teh ljudi zahteva!, da irniro za domovino, za Ameriko, nihče se ne bi bil niti za hip pomišljal iti v smrt Ko se je navdušenje malo poleglo, je spet spregovoril Nick Sttumpas: »Kandidati za nove člane, naprej!« Cliff je dregnil Franka in mu dejal: »No, vpiši se! Jaz sem stopil v Črno legijo že prejšnji mesec.« »Seveda, to se razume, takoj se vpišem«, je navdušeno dejal Frank. »To je tisto, česar nam je treba. Ta človek me je popolnoma prepričal o vsem... Cliff, zelo sem ti hvaležen, ker si me pripeljal sem.« Frank je stopil k mizi in odločno izjavil Nicku Sttumpasu: »Želim postati član Črne legije!« Sttumpas ga je strogo pogledal, nato pa vprašal: »Kdo te je priporočil?« »Jaz, Cliff Summers«, se je oglasil Cliff. »To je zadosti. Kako ti je ime, tovariš?« je vprašal dalje Nick Franka. »Frank Taylor. Sem delavec pri Hendon-Worksu.« »Če izpolniš vse potrebne predpise, boš sprejet. Spiši najprej tole pristopnico.« I Frank je hitro sedel za mizo in izpolnil pristopnico, na katero je moral napisati vse podatke o sebi. Vestno je napisal vse, kar je bilo treba, nato pa naredil prostor drugim kandi-t datom, ki so ta večer tudi hoteli stopili v Črno legijo. Medtem ko so drugi pisali pristopnice, je Frank stopil malo vstran in se razgovarjal s Cliffom. »Če me sprejmejo za člana, ali bom tudi jaz dobil uniformo ali kaj podobnega? .. . »To se razume!« je pritrdil Cliff, »črna legija ima najlepso uniformo, pred katero imajo tujci poseben strah. Boš videl ... Toda, precej stvari moraš še prej izpo’niti... Frank, dobro se drži... Bodočnost se ti smeje! Za zajce tu ni prostora!...« »Tovariš, slabo me poznaš, če misliš, da sem zajec! Dovolj sem hraber za boj s temi roparji! 2e dolgo sem sveto prepričan o tem, da je treba Ameriko osvoboditi teh zajedavcev ... Le tega nisem vedel, kako bi prišel z vami v zvezo.« »Veseli me, da si tako odločen. Ti bi utegnil sčasoma postati eden naših najboljših in najzanesljivejših članov. Priporočil te bom vodstvu. Morda bo treba, da se tudi zate zavzamemo ...« »Kako to'misliš?« ' »Dosti je še časa, da ti razložim vse skrivnosti Orne legije. Najprej je potrebno, da postaneš član. To, da si podpisal pristopnico, je šele začetek vseh predpisov, ki jih mora izpolniti vsakdo, kdor hoče biti popoln član legije,« dtran 4. »SLOVENSKI DOM«, dne 28. Takšno je novo nemško letalo »LZ 130« od znotraj. Skot, ki je zbiral vodo V Edinburgu je zadnjič umrl neki Škot, ki je imel svojevrstno 6trast namreč, da je zbiral vodo. V svojem laboratoriju je imel nekaj tisoč čisto enakih steideničk, na katerih so bili prilepljeni listki z napisom, odkod je ta ali ona voda in kdaj jo je dobil. Ta Škot je tako zbral vodo iz vseh mogočih delov morja na zemlji, pa tudi celinsko vodo iz vseh krajev sveta. Neprestano je še v zadnjih dneh pred smrtjo pošiljal nova pisma, v 'katerih prosi, naj mu za njegovo zbirko pošljejo malo stekleničko tamkajšnje vode. Skoro vselej, kadar se je kam obrnil s takšno prošnjo, pravijo, da je bil uslišan. V tej zbirki je imel tudi velike posebnosti, ki gotovo niso vsakdanje. Tako je bil pokojni Škot najbolj ponosen na vodo, ki so mu jo poslali iz oaz afriških puščav. Da ne bo kdo mislil, da je to spet ena od škotskih. Ta Škot namreč ni zbiral vode kot nekaj, kar je čisto poceni, ampak je imel le svojevrstno 6trast za takšno zbirko. Žrtvoval je v ta namen tudi vse svoje premoženje — nekaj čudnega vseeno za Škota — samo zato, da bi bil srečni lastnik te edinstvene zbirke, ki gotovo nima primere. Novi radirki v Turčiji V Turčiji so v bližini kraja Divrik odkrili v zemlji velike zaloge železne rude. To zemeljsko rudno bogastvo so dozdaj ocenili na 20 milijonov ton. Računajo, da bodo iz tega rudnika Turki vsako leto lahko spravili okoli pol milijona ton železne rude. Rudo bodo kopali s pomočjo modernih električnih strojev, električni tok pa bodo bodivali iz velike elektrarne ob Evfratu v Mezopotamiji. Rudnike bodo, kakor poroča turško časopisje, v kratkem odprli. Poleg tega bodo baje v kratkem začeli kopati tudi zlato pri Bulgardagu, kjer ga cenijo na približno deset milijonov ton. Vsako leto bi ga po dosedanjih načrtih mogli izkopati za milijon turškh funtov. Nedaleč odtod pa eo tudi večja nahajališča srebrne rude. Pravijo, da bi tudi srebra lahko izkopali vsako leto za okroglo pol milijona turških funtov. „Leteči avtomobil1' Ameriški listi so objavili zanimivo novico, da so v tej, glede izumov nenadkriljivi deželi, iznašli tudi »leteči avtomobil«. To je avtomobil, ki lahko vozi po mestnih ulicah prav tako kot kak drug avtomobil, poleg tega pa je tako narejen, da lahko 6luži tudi kot letalo, torej da se lahko dvigne tudi v zrak. Takšen avtomobil je izumil ameriški inženir Marr Gvvinn. »Leteči avtomobil« tehta poldrugo tono, je baje silno poceni in ima povrhu še to prednost, da je mogoče z njim prav lahko upravljati, rloeti lažje kot z navadnim avtomobilom. Poročila ameriških časopisov pravijo dalje, da sta s temi »letečimi avtomobili« naredila zelo uspele poskusne vožnje dva letalska rekorderja Programi Radio Ljubliana Ponedeljek, 28. februarja: 12 Zvoki z dežele in deželo (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi - 13.20 Operni napevi (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Opekline, ozebline (g. dr. A. Brecelj) — 18.30 \Valdteuflovi valčki (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Slovenski kulturni program (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Na ih)vedi, poročila — 10.30 Nac. ura - 10.50 Zanimivosti - .20 Operetni odlomki. Izvajajo člani Nar. gledališča: ga. Štefka Poličeva, g. Ivan Gorski, g. Drago Zupan, gr. Demeter 2ebre (klavir) in Radijski orkester 22 Napovedi, poročila — 22.15 Šramel kvartet učiteljskih abiturientov. Drugi programi Ponedel iek, 2S. februarja: Belgrad: 20 Gledališki preuos — Zagreb: ‘20 Igra, 20.30 Godalni kvartet (Boc* cherini in Dvorak), 22.20 Plesna gl. _ Dunaj: 19.25 Zah. gl.. 21 Igra, 22.30 Zab in plesna gl. _ Budim-vesta: 20.10 Fiih. konc., 22.05 Jazz _ Rim-Bari: 17.15 Plesna gl., 21 Igra 'Tujec* - Praga: 19.15 Plesna gl- 13.45 Zbor, 20.35 Ork. konc., Varšava: 21 Plesna gl., 'P Širaf. konc. — Berlin: 20 Vojaška godba _ lipsko: 19.10 Opereta — Koln. 20 Orkestr. m solistični koncert — Monakovo: 19.10 Plesni večer - Sofija. 20 Celo, 20.45 Simf. konc., 22.40 Plesna gl. — Strassbourg: 21.30 Gledališki prenos. Chin Yunpanig, novi predsednik kitajske vlade? Havvkes in Buffalo. »Leteči avtomobil«, ki je dolg 5 metrov, z razpetimi krili širok 8 metrov, more doseči v zraku hitrost 175 km na uro. Gramofon v zvoniku mesto zvonov Zvonarji so v znak protesta začeli stavkali Takšnih zvonov menda nimajo nikjer, kakor so jih dobili zadnje dni v angleški grofiji Dorset-shire. V neki tamkajšnji cerkvi so imeli že tako stare in obrabljene zvonove, da so jih morali odstraniti, ker niso več dostojno služili svojemu namenu. Namesto, da bi si bili nabavili nove bronaste zvonove, ki bi bili precej dragi, so raje sklenili postaviti v zvonik velik zvočnik, ki bi oddajal zvonenje zvonov z gramofonskih plošč. Rečeno, storjeno! Čeprav ti najmodernejši »zvonovi« čisto dobro nadomestujejo stare bronaste zvonove, se je vendar začel hud boj proti gramofonskim ploščam, ki bi v zvoniku nadomeščale veličastne zvonove. Najprej in morda tudi najbolj upravičeno so se dvignili proti tej novi napravi zvonarji, ki so imeli prej od zvonenja dober zaslužek, zdaj si bodo pa, če takšne gramofonske zvonove vpeljejo še po drugih cerkvah, morali poiskati drugod zaslužka. Takole pravijo ti zvonarji: »Nikdar ne bomo dopustili, da bi tako staro navado, kakor je zvonenje, kdo skušal nadomestiti z ..lodernim, čisto nepesniškim aparatom«. Boj, ki 6kuša na eni 6trani obdržati v cerkvenih zvonikih stare veličastne zvonove, na drugi strani pa jih nadomestiti z gramofonskimi ploščami in zvočniki, še daleč ni pri kraju. Danes je še težko reči, kdo bo zmagal. Verjetno je le, da bodo zvonarji uspeli, kajti zdaj so v znak protesta proti tem modernim zvonovom začeli stavkati po vsej grofiji Dorset6hire. * „To je čisto podobno Angležu .. Kaj pravi francoski pisatelj, ki „o Angležih edini kaj ve” Pravijo, da je od sedanjih francoskih pisateljev edini Andre Maurois, ki o Angležih resnično nekaj ve. No, pa ne o tistih Angležih, ki tudi po Parizu prodajajo časopisje, pač pa o Angležih sploh. V nekem svojem predavanju, ki ga je imel pred nedavnim v Parizu, je menda izlil vse tiste dovtipe, s katerimi se po Evropi norčujejo iz Angležev in na katere so Angleži tudi silno ponosni. Predavanje je bilo razdeljeno v tri dele, ki so bili po vrsti namenjeni, prvi mlademu preprostemu Francozu, drugi francoskemu državniku^ tretji pa mladi Francozinji, ki bi se vsi prvič utegnili znajti na teh »težkih in skrivnostnih« angleških tleh. Vsa ta predavanja so bili nekakšni nasveti, kako naj se ti Francozi vedejo na Angleškem in na kaj naj vse pazijo. Predavatelj je med drugim dejal tudi tole: Na Angleškem ne jedo slabo — zajtrk s ča- jem je prav izborna jed. Točnost na Angleškem ni samo navada, pač pa tudi nadloga. Vreme je tam vedno slabo, podnebje pa zelo ugodno. Na Angleškem vlada tudi glede gledaliških predstav tolikšna svoboda, da je tam mogoče videti takšne stvari, kakršnih do zdaj v Parizu še niso nikdar predvajali. Angleži, ki so poslušali to Mauroisjevo predavanje, so se smejali in majali z glavami, kakor da bi hoteli povedati, da prav nič niso prepričani o vsem tem, kar jim Maurois pripoveduje, tudi o tem ne, da je na Angleškem takšna svoboda glede gledaliških predstav. Tedaj pa je vstal angleški lord Athlone ter se zahvalil Mau-roisu takole: .Angleži gotovo prenesejo vsako kritiko bolj kot katerikoli drugi evropski narod.-.; Maurois pa se je namuznil in skromno pripomnil: »To je čisto podobno Angležu!« 200 km dolga in 96 km široka zlata žila Čez noč so obogateli, nekateri morda celo „po pomoti" V južno-afriški svobodni državici Oranje so odkrili 200 km dolgo in 96 km široko zlato žilo v zemlji. Žila je združena verjetno z nekim velikim, dosedaj že znanim zlatim rudnikom. Razumljivo je, da je to novo odkritje med tamkajšnjim prebivalstvom, posebno pa med tistimi, ki znajo takšne rudnike še drugače izkoristiti, kol pa samo na ta način, da zaslužijo v rudniku kot rudarji nekaj denarja, veliko in nadvse prijetno presenečenje. Tamkajšnji prebivalci so dozdaj živeli zelo borno življenje, ker so se morali ukvarjati le z napornim delom po ne preveč rodovitnem polju. Čez noč pa se jim je sreča nasmehnila. Postali so v trenutku bogati, kajti za odkup zemljišča, pod katerim 6e vleče dragocena zlata žila, so dobili bajne vsole. Magnati, ki plačujejo te velikanske vsote tamkajšnjim kmetom, pa so se na vse zadnje lahko še >vrezalk, kajti dozdaj še. ni či6to točno ugotovljeno, kje ravno poteka ta žila in kako je debela. Na ta način so morda obogateli tudi tisti zemljiški posestniki, katerih posestvo je zlata žila čisto zgrešila. Smrt najbolj počaščene služkinie Pred nekaj dnevi je umrla v Vatikanu edina 6vetna ženska, ki je imela dostop vanj, namreč 76-letna papeževa kuharica Linda Banfi, ki je bila že od mladosti v službi papeževe matere, katera ji je položila na srce, naj vedno skrbi za njenega sina, naj pazi na njegovo zdravje in prehrano. Vestno, ponižno in vdano je služila svojemu gospodu, ki jo je izredno cenil, odlikoval in ji v bolezni dal na razpolago svoje osob-ne zdravnike. Med neko dolgočasno gledališko predstavo je neki gospod zaspal in 6trašno smrčal. Njegov sosed ga je sunil v rebra: »Vi, nikar tako ne smrčite, sicer vso publiko zbudile« Moderni Don Quihote. Judovski veljaki na holjševiškem belca v boju proti kljukastemu kriču. »Jštoveniki dom« izhaja mk delavnik ob tl Mrsefna namtnlna IS Din. ca Inozemstvo CT Din drednittvo Kopitarjeva otira »/III Tele Ion 4001 do 400$. Upravni Kopitarjeva utica i > 2* Jagoalevuuko U»karn« i Ljubljani) K. čet Izdajatelji Ivan Rakovec Uredniki Jože Kotiček.