37. številka.
Ljubljana, v torek 16. febrnvarja.
XXV. leto, 1892.
Uhaja vsak dan ave«er, Mmii nedelje In praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBt ro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za joden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea posojanja na dom za vse leto lli gld.. za četit teta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, yo 30 kr. za f* trt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za. oznanila plač«je t se od cetiristopne petit-vrste po « kr., če se oznanilo je i.en k rat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo posiljnti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Reforma tiskovnega zakona.
Avstrijski tiskovni zakon slovi po vsem svetu. Ne da bi jamčil novinarstvu svobodo pisanja, nego zato, ker je uzorno reakcijooaren in sovražen razvoju in napredku časnikarstva. Trde, skoro neznosne so določbe tega zakona in vse stranke avstrijske zlagajo se v tem, da je treba ta zakon korenito reformovati. Državnemu zboru došla je letos cela vrsta peticij za izpremembo tiskovnega zakona, vsled Česar je bil voljen poseben odsek, kateremu je dana. naloga izdelati primeren načrt. Ta odsek, uvažuje veliko važnost te zadeve, povabil je vlado, naj formuluje svoje stališče proti posam-nim točkam dotičnih predlogov. Iz raznih uzrokov od-kladala je vlada ta pojasnila; Sele zadnjo soboto bila je dotična seja odseka, pri kateri so bili na-vzočni trije vladni zastopniki, jeden za pravosodno ministerstvo, jeden za mioisterstvo notranjih zadev, jeden pa za finančno ministerstvo.
Ker je te seje rezultat važen, obravnava sama pa jako zanimiva, bodi nam dovoljeno poročati o njej nekoliko obširneje, zlasti ker so izjave vladuib zastopnikov prekarakteristične za očetovsko skrb in brižnost, katero čuti slavni vlada za vetevažni kulturni faktor, za časopisje.
Zastopnik pravosodnega mini ste rs t va je izjavil, da vlada ne more odobriti predlagane izpremembe objektivnega postopanja uiti razširjeuja koinpeteneo porotnih sodišč. Tudi premembi določbe glede stvarnih popravkov, katera določba se dandanes uprav skaudalozno zlorablja, ue moi ■ vlada pritrditi, ker, ako bi sama sodišča imela pravico uvrščati popravke, potem bi koafiskovanje ne imelo uikakega zmisla. Vlada tudi ne mara pritrditi nameravani odpravi kavcije, ker jej za slučaj kaznivih dejanj kazenski zakon oh daje m kake zaslombe, a isto tako je principi p !im proti temu, da bi morala dajati država odškodnino za neupravičene konfiskacije
Zastopnik ministerstva notranjih zadev izrekel je v imenu vlade, da se ji sedaj ne vidi primerno izpreminjuti določil glede kolportaže v tisti meri, kakor žele peticije. Vlada je sicer voljna dovoliti kolportažo pri posebnih slavnostnih dogodkih in drugih takih priložnostih. Glede pravice prodajati Časopise na gotovo določenih mestih je vlada voljna
dovoliti, da naj se izpreroene tako, da imej tisti, kateremu je vlada dovolila prodajo listov, pravico prodajati vse liste brez izjeme.
Zastopnik finančnega ministerstva je izjavil, da je imela država l. 1891 od novinarskega in koledarskega kolka 1,625.000 gld. dobička in to je tolika svota, da se ji vlada odpovedati ne more. Vlada pripozna, da ie sedanja kotkovina jako krivična, ker je plačati krajcar od vsakega izvoda, in bi se ne upirala, da se kolkovina razdeli pravičneje, in sicer da bo določi znesek za kolkovino po obsegu in po ceni lista. Kar se pa dostaje koledarskega kolka, ni ga sedaj moči odpraviti, ker je to stvar, katero je smeti prenarediti samo dogovorno z Ogersko.
Te izjave vladnih zastopnikov presenetile bo člane odseka v skrajni meri in dali so duška temu temu svojemu neprijetueinu presenečenju prav rezko in odločno.
Mladočeh dr. Pacak je rekel, da, sodeč po vladnih izjavah, niti mislili ni na kako izpremembo tiskovnega zakona, in zato stavil predlog, da je navzlic vladni izjavi začeti nemudoma delo. Treba je — rekel je dr. Pacak — pokazati, da more obveljati naša volja tudi tedaj, akn ni  vladi všeč.
— Kakor Pac<*k izrazili so se tudi mnogi drugi člani odseka Naglasalo se je, da je vladna izjava tendenciozno reakcijouarna in skrajno brezozirna.
— PohI. Kopit, Ebenbocli in Scuorn stavili so predlog, da je voliti komite sedmih člauov, kateremu bi bilo izdelati zakonski načrt in ga predložiti odseku. Dr. Jactpies pritrdil je temu nasvetu in priporočal, naj odsek ne odneha ni za las, pa če bi tudi prišlo do konflikta z vlado. — Posl. Perner-Btorfer ožigosal je vladno izjavo in nje očitno reakcionarno tendenco ter izjavil, da bode tudi v zbornici o tej zadevi govoril in pojasnil kako se v Avstriji ravna s Časopisjem. Inozemstvo, ves izobraženi svet naj izve\ kaka je tiskovna svoboda v Avstriji. Pri nas je dosti huje, nego na Ruskem
Isto tako ostro in ne baš laskavo za visoko vlado govorili so tudi še drugi člani odseka. Končno volil se je komite* sedmih članov in prav radovedni smo, kaj hode le-ta ukrenil, kako bode izvršil stavljeno si nalogo.
Ako sodimo trezno, pri poznati nam je, da bodo
bržkone vsi ti v odseku govorjeni govori ostali brez vsake praktične posledice. Vlada zagotovila si bodo večino in zavrgla vse predloge v zbornici. Naša vlada ima važen povod, da se. brani reformi tiskovnega zakona in ta povod je vreden uvaže-vanja. Vlada pač v6, da bi, ako bi bila večja tiskovna svoboda, ne mogla tako nepravično in svojevoljo ravnati s posamnimi strankami kakor ravna sedaj.
Politični razgled.
to I rt II; t- hV.
V L* i u b i j u ti i, 13 februvarJH
Uržavni zbor.
V soboto bil je napovedani ministerski svet, ki je ukrenil ustreči zahtevi poljskega in konservativnega kluba ter preložiti ra/prave <> vladnih predlogah gSede Dunajskih prometnih Zgradb do pomla danske sesije državnega zbora, katera se bode začela meseca aprila. Poslanska zbornica resila bode sedaj le še vladno predlogo o provizoričui ureditvi trgovinskih razmer mej Avstrijo i u Srbijo iu o dra-giuskih dokladah uradnikov. Cim bodeta ti predlogi rešeni, se tn teden, končalo ne bode tekoče zasedanje. Vlada hode na to nemudoma, najkasneje prve dni meseca marca, sklicala deželne zbore, kateri bodo zborovali do VelikeuoČi.
UeMhtM sprava.
V nedeljo Idi ie v Pragi shod staročeških deželnih poslancev, ki je imel odločit:, pridrle* li staročeški poslanci svoje mandate, ah se jim odpovedo. Kakor smo že javili, ukrenili so zaupni možje staročeških deželnih poslancev, po uplivu veleposestnikov, predlagati shodu, na) poslanci pridrže mandate. Kakor Bd kaže, vsprejeli bodo staročeški poslanci ta nasvet, zlasti ker je gotovo in zajamčeno, da bode klub veleposestnikov postopal solidarno s Staiočehi, torej odklonil razpravo o delitvi soduih okrajev — Veleposestniki niso v tem oziru jedini. Princ Schvvarzeuherg se strinja s Staročehi, dočim je neki nemški, a klerikalni kavalir zbobnal kakih 20 veleposestnikov, ki bodo glasovali z liberalci. Nemški klerikalci in liberalci se vedno zjedi-nijo, kadar treba prišiti Slovanom kako krpico.
Odšfcodo rattje netlolžtt i tu obsojetteetti. Državnega zbora gospodska in poslanska zbornica bavili sta se že večkrat, z zakonsko predlogo glede ureditve odškodnine tistim nesrečnikom, ki so bili obsojeni po nedolžnem ter odmerjeno jim kazen ali vso ali deloma že prebili. Ker se nista obe zbornici strinjali z  vsemi določbami, potovala
LISTEK.
Gospe Ivanke trdni sklep!
Iz laškega. Poslovenil So držan. (Konec.)
„Za Božjo voljo, govori vender!" zaklicala sem. nKaj se je zgodilo, moj Vladimirček, kje je vender ?"
»Oprostite gospa", izpregovorila je Urša, in me hotela zadržat. — padel je in se malo udaril. Ni nič hudega", rekel je zdravnik!"
„Kaj, moj Biuček ae je pobil, da so morali poklicati zdravnika, mej tem ko sem bila jaz na veselici?!" Nisem je več poslušala, tekla sem k posteljici Vludimirčka.
nAko bi vedele, kakega sem zagledala! Bil je bled, glavo imel je zavezano, mokre zaveze bile bo krvave."
„Vladimirček!u zaupila sem.
Samo vzdibuil je. Zagotovim Vas, da takrat sem skoro zgubila pogum.
Moj mož bil je bolj miren, dal si je dopovedati, kako se je to zgodilo. — Urša pustila ga je nekaj Časa samega, kakor se je izrazila! hotela
je govoriti z vratarjem ; on pa videč, da je tam, skočil je iz posteljice, pobral jo za njo, padel in se ranil na glavi. — Urša zaslišala je vpitje in mu hitela na pomoč, lahko Bi mislite, kako se je tudi ona prestrašila, videč ga bolj mrtvega kot živega. Gotovo je pri tem tudi ona dosti trpela. Vsa obupana poklicala je sosedi ujo in jo povprašala, kaj naj stori; ta ji je prav svetovala, da naj pokliče zdravnika in stori, kar bode on zapovedal.
Zdravnik prišel je takoj. Na uprašanje, ali bi ne kazalo me poklicati, rekel je, da me ni treba motiti v sredi zabave, saj jaz tako ne bi mogla nič pomagati ; radi sinčka pa, nadaljeval je, prišel bode še jutri. Naročil je, da naj ga močijo z vodo in ne pustijo nič samega. — Jaz sem bila vsa obupana, pulila sem si lase iu jokala, čutila sem se krivo, da sera zapustila sinčka, in pekla me je vest. Hekla sem, da kadar se ima otroke, ni jih pustiti nikoli samih, še manj radi zabave. Čutila sem se pregrešno in niseraj si mofela odpustiti poželjivosti do veselja. Moj mož skušal me je pomiriti, a ni se dalo. Takrat vem, da sem bila celo noč po konci, Še preoblekla se nisem. Pazila sem na vsako gibanje sinčka. In tisto strašno noč storila nem trden
sklep, da ne obiščem več veselic. Vladimirček je okreval, postajal je vedno  bolj vesel  in živahen."
„Vedi mama", dejal je, „kadar bodeš ti oblečena v svili, ne bodem več skakal po stopnicah, ker pobil bi se zopet lahko, tu sem. Iu pokazal je na glavico. Poljubila sem ga tisočkrat. In od tedaj nisem šla več na veselico."
„In ne misliš ren več iti?" uprašale so jo prijateljice.
„Čez toliko let že lahko prelomiš svoj sklep. In potem tvoj sinček je velik."
„Naj bode" — odgovorila je Ivanko, — „ker me tako silite, vam obljubim, da se zopet povrnem na zabave".
„Torej vender!"
Da, ali spremljana od svojega Vladimirčka. Sedaj je star 10 let; še nekoliko let in praznoval bode lahko svoj ustop v šumeči svet in kadar ga bod°m imela poleg sebe, takrat bodem lahko vesela.
Vem, da se bode ljudem smešno zdelo, ko bodo videli, da zahajam zopet na veselice, in sicer s sinom, ki bi bil lahko celo moj vis a-vis v četvorki, ali kaj hočete? Vsak misli po svoje, jaz mislim tako, svet naj sodi kakor hoče. I
je dotična predloga večkrat od jedne do druge zbornice. Kazenskopravni odsek ukrenil je v zadnji seji nasvetovati poslanski zbornici, naj vsprejme zakonski načrt po zadnjem nasvetu gospodske zbornice, o katerega nasveta podrobnostih smo že poročali obširneje o svojem času.
1 iiaiiJe držav«'.
Francoska, zbornica.
Danes začela se je nova sesija narodne zbornice francoske, ki se bode imela baviti z važnimi trgovinsko-poiitičnimi predlogami. Gotovo je, da bodo privrženci principa proste trgovine provocirali debato o sedanjih trgovinskih razmerah francoskih. Tudi pristaši zaščitne carine se pripravljajo za razne nasvete. Njih vodja, poslanec Meline, izrekel je sicer, da treba počakati leto dnij, predno bode mogoče pogajati se z drugimi državami zaradi znižanja minimalnega tarifa, a poslanci sodijo, da je to že sedaj storiti mogoče. — Posl. Chieho inter-peloval bode vladu, da ni sodišče hotelo prevzeti tožbe Laurove proti Coustausu Ta debata bode gotovo prav živahna.
Nemški anarhisti.
V Beroliuu zaprla je policija celo vrsto znanih odličnejših socijalistov kar je, kakor umevno, vzbudilo veliko senzacijo. Berolmska „Kreuzzeituug" poroča, da je prišla policija jako razširjeni anarhistični zaroti na sled. Isti list sodi tudi, da so zaprti socijalisti v zvezi in moraličoi prouzročitelji, ako ne izvi'Aevatelji ztmu>h dveh atentatov na dvorec v Kraljevcu. (Dne 30. januvarja in 7. februvarja hoteli so namreč neznani zločinci užgati kraljevi dvorec v Kraljevcu.)
A meriške razmere.
Zjed njenih držav severnoameriških predsednik Harriaon in državni tajnik Blaine sta se n< kaj sprla in po ameriški navadi zanetila to stvar v javnost Predsednika Harrisoua časopisje napada Blaine, Blaineovi listi pa oštevajo predsednika prav po amerikansko. To nasprotstvo izeimilo se je sicer iz osobnih antipatij a okužilo je vso republikansko stranko ter jo razdvojilo Blaine bil bi rad sam predsednik, Harrisona pa tudi ne veseli zapustiti svoje mesro. Boj bnde torej hud, a če se bodo republikanci tudi pri volitvi pobijali, je gotovo, da bode zmagal kandidat demokratske stranke.
Dopisi.
Wj Vojsk e £ii 12. februvarja. [Izv. dop.] V 26. štev. „Slovenca" odgovarja nekdo na moj dopis v „Slov. Narodu" št. 11. t. 1. na način, kateri je dostojen pač le njega, kateri se sam sebe obsoja. Ukrasi 1 je namreč dopisnik svoje monumentalno delo „finiini" pridevki, kakor „dopisun, zaključen cucek, mutast pes, domišljavi prihajač, možgane pregreti, kozle prekucovati" in dr. izrazi, kateri jasno svedočijo o plitvosti iu neolikanosti človeka, hotečega takim orožjem doseči to, česar ne more poštenim potem. Poštenjak se za take »proizvode* niti ne zmeni, ako ve, da prihajajo v roke razumnikov. Ker se je pa to spravilo v nerazsodno množico, katera sluša le jedno plat zvona in sodi po isti, v kolikor je tega sploh zmožna, — hočem odgovoriti, a kolikor možno kratko in stvarno, kakor pristuje omikancu, ne pa tako kakor g. dopisnik, ki je uporabljal svojo največo moč v osebnosti in zasebnosti, vlače na dan povae zasebne reči, katere neso s Btvarjo niti v najmanjši dotiki. Komur je kaj na dostojnosti, se ne poslužuje takih podlih sredstev. Kdor bi pomaga iz zadrege le z grdiluimi besedami, ta gotovo nema pravice na svoji strani. Vender prehajam izjemno k odgovoru, sledeč dopisnikovim besedam, dasi so skozi in skozi nelogično stlačene na kup, jednake nerednemu bruhanju iz vulkanu.
Želeč začetkom dopisa poskusiti svojo dovtipno Žilo, ki se mu je pa popolnem ponesrečila, začenja bvojo polemiko s preštevanjem vrstic mojega dopisa; a v seštevanji, moram priznati, ga preaezajo celo njegovi učenci, predno so prestopili šolski prag . . . Hoteč potem oprati svoje postopanje, pripoveduje nekaj o pastirskem listu, kar sem pa jaz baje „modro zamolčal", in pristavlja besede, katere so daleko nepopolne. Da mi o pastirskem listu ni bilo treba govoriti, omenjam le mimogrede, ker je bil prečitau že mnogo pred, nego je govoril gosp. dopisnik proti „Rodoljubu". Pogreval ga je 6e le poslej, da je dobil zopet priložnost, izlivati svoj srd radi prvega neuspeha. Da, dosegel je baš nasprotno; kajti dočim je bil pred le jeden naročnik, oglasili bo se potem še trije, a to ne na moje prigovarjanje ali celo .usiljevanje" (!), marveč povse rado voljno, o čemer, razven drugega, so osvedoči g. dopisnik na drugem mestu. Tudi »svoje prijaznosti uesem zalival z vinom" nikomur, ker z nikomur nesem pil, razven s svojim svakom iz sorodniškega nagne-
nja, kateri je bil i g. dopisniku na prigovarjanje , prepotreben avedok v skandalozni aferi . . . Jednako neosnovana je trditev, da sem plačeval komu za pijačo in celo „z namenom, da bi ga pridobil za naročbo"; da sem „Rodoljuba* vsiljeval po gostil« nah ljudem, zlasti našim fantom; bil pripravljen tudi naročnino plačati; naročil ga v svoji skrajni nadležnosti takemu, ki druzega dne o tem ničesar vedel ni . ." Na vsem tem ni niti seuce istinitosti, kakor je ni v vsem dopisu. Vse je »ostudna laž" (da rabim dopisnikov izraz), iz katere se jasno kaže geslo: namen posvečuje sredstva. Mej naročniki je le jeden „fantu, a vseskozi mladenič-poštenjak, polnoleten, nezavisen, samo-stalen, istotako kakor jaz, kojega se predrzne do-pisovatelj imenovati »negodnega mladeniča". Vsi drugi naročniki so pa „zreli", občespoštovani možje, mej njimi celo starešina Naročnino so plačali vsi razven jednega, ki je prosil mene, da naj mu pošiljam „Rodoljuba", kar sem tudi storil. Se je Ii poslej premislil, mi ni še znano, a baš temu, kakor mi je rekel sam, je prigovarjal g. dopisnik, „da Daj sežgo „Rodoljuba", ako jim pride", na kar je baje odgovoril, da bodo to tudi storili, „ako bo pisal proti veri in duhovnikom." Ako bi se bil poslej vrnil, bi ne bilo nikako čudo, ker glavui Vojskarski poštar je baje dopisnik, ka-li, ker se predrzne ua pošti odpirati, čitati in podčr tavati časnike drugih Ijudij. Za kaj takega je zmožen le neolikan človek.
Dalje me  nikdar ni  »neprijetno  dirnula in ohladila opazka  iz ženskih ust: „srno ž■: v cerkvi slišali, kaj naj beremo", ker nesem govoril ženskam za „Rodoljuba",  kar  bi  zrnat ral  deloma, stoječim globoko pod dostojnostjo in častjo mojo,  kakor 1 i-stovo, katerega čitajo Vojskarski možje, a ne ženske, kakor „Domoljuba".   Te besede poroditi &o morali le „pregreti  možgani",   ali   pa slaba informacija, katera  je  istotako  kuzujiva   kakor   laž. Dotičua ženska, vsaj katero jaz mislim,   je le prigovarjala ljudem  za naročbo na „Djmoljuba" proti „Rodo ljubu", za kar je pa v istini „nezrela",  ako jemljemo v poštev   njeno  mladost,  v kateri   ne more soditi, kaj je proti versko, pohujšljivo uli neugledno Neugledna je pač taka zveza kakor za stvar, tako za nebo, kajti  slišal  sem  na  lastna ušesa, da se toživa, „kateri dobi X . . ."   Stvar je sicer smešna, a b kratu žalostna,   ker  se  daje  povod   k takemu besedičenju.
Risaje potem svojim potrpežljivim čitateljem moj životopis, pripoveduje, kako se je izšolal »nepoklicani  naprednjaški gospodič" v  Trstu, srečno prestal izpit (g. dopisnik ga niti delal  ui 1 . .), šel na Dunaj učit se prava, prišel potem na počitnice domov (Sebrelje!), od koder zahteva ta „domišlja vi prihajač"  dokazov, zakaj bi se ne smelo čitati „Rodoljuba" ... „Vi hočete imeti dokazov", pravi na to g. dopisnik, „evo jih Vam:    1. Pred v-Hern vemo vsi, kakega vira je „Rodoljub"   in to nam zadošča. 2. Ker lista niti ne čitam, Vam tudi dokazov podati ne morem. 3. Najsijajnejši in »živ" dokaz za Vas pa ste Vi sami, g. dopisnik, s svojim najnovejšim dopisom v „Slov. Narod", kajti take „hrane"   bi   razven   kakega   židovsko - liberalnega lista ne sprejel noben drug kat. slov.  list v Bvoie predale".   Naposled   pa še lakonično  vzklikne ta globoki mislec: „ Vam je li jasno?" — Da, da, g. dopisnik, jasno mi je kot beli dani   Da me znate tako »odločno zavrniti z vsemi nakladami", bi pa vender ne bil pričakoval od Vas, ki ste se učili modroslovja v gimuaziji in semenišči. Komentara sicer ni treba, a k točki 3. opomnim le to, da je bil  moj  dopis jako  katolišk, kakeršnih   bi želel mnogo v »Slovenci".   Židovsko-liberalni listi bi iz-vestno ne zagovarjali, kakor jaz v „Slov Narodu", „koristi naše sv. vere", ne navajali svetopisemskih izrekov in ukrepov cerkvenih zborov, — »kar je pa g. dopisnik, to se vć, vse modro zamolčal". — Vrhunec te drame (žaloigre) je torej v sredini,   popolnem po pravilu. Mislil bi, da „duhoviti oče" (dopisnikov izraz) ne bode nadaljeval svojega ponesrečenega dokazovanja. No on gre še dalje; on hoče   ovreči  moje „smelo"  uprašanje:   „kdo daje slabe vzglede, kdo  pohujšuje" z do v tipom,  ki je zanj najprikladnejši; kajti s tem je le on pal — „na zobe in če med zobe pride še jezik, si baš prijetno". A da je stvar v istini »opolzla", ve č. g. dopisnik najbolje, ako pomisli, da se spodtika ljudstvo jako rado nad vedenjem in vsako malenkostjo takega dostojanstvenika. Da je pa nesem hotel obešati na veliki zvon, storil sem iz ljubavi do dopis-
nikovih stanovskih tovarišev, kateri se čutijo vsi zadeti, ako se pove kako nepristojnost posameznika, katerega bi morali sami pobiti v svojo čast. Le predstavite si, 6. g. dopisnik, kak hrup bi nastal iz ojih ozkosrčnosti, ako bi se javno napisale do-godbice, kakoršue Ee stoje* črno na belem. . .
Ćast. gosp. dopisnik hotel je oprati sebe s tem, da je nameraval očrniti mene, narediti me tako nekakega „socium doloria". V ta namen priobčil je moj životopis, neke podtaknene stihe, neke izmišljene besede, da mi je spoved „nepotrebna naprava", ter druge izmišljenosti in neslanosti, iz katerih mu je pa »tretjino urednik štrihal", kakor mi piše č. g. dopisnik. Najbrže je videl k sreči dopisnika gosp. urednik nekoliko dalje nego on. . . Na vse to nočem odgovarjati na tem mestu, ker moja dejanja, moja prošlost in bodočnost pokažejo neistinitost predba-civanih besed in del. Še kdor me ne pozna, me ne bode sodil po tako nedostojnem dopisu, razven onih, kateri zajemljejo vso svojo modrost le iz »Slovenca" in po »Warnsdorfer Hausbliitter" posnetega „Domoljuba". Za take nerazsodne ljudi se pa itak nikdo ne briga. Njim velja dopisnikov recept o navedenih »velikih porcijah ponižnosti in domišljavosti".
Naposled pa le še omenjam, da se čast. gosp. dopisniku ni treba bati, da bi mu še kedaj odgovarjal na tem mestu. »Narodovi" in razsodni »Slo-venčevi- čitatelji že znajo, česa je zmožen. R.
Bleivveisova slavnost slovenskega akade-mičnega društva „Slovenija" na Dunaji.*)
Dalje.)
Na večer 8. februvarja zbrala se je že davno pred početkom slavnosti „S'ovenija" poluoštevilno v krasno okinčenih slavnostnih prostorih, da častno vsprejme došlece. S ponosom zrli smo dohajati rodbino za rodbino, zastopnike društev, druzega za družim in z veseljem opažali, da so bili prostori ob 8. uri že napolnjeni — a pol ure pozneje že prenapoljeni.
Vsi slovanski rodovi bili so tu zastopani: Češke, srbske, hrvatske in poljske rodoviue videli smo muogobrojno udeležene, a i rumunskih in grških bilo je večje število. Posetil nas je srbski general Stratimirovic z rodbino. Istotako prišla sta slavnoznani slavist dvorni svetnik prof. dr. Jagio iu ministerstvu prideljena dvorna svetnika M ezn i k in German. Nadalje počastili so nas me jnajugled-neišimi s svojimi 10.binarni: višji gozdarski svetnik Šindler, stavbeni svetnik Rybaf, osrednji nadzornik severozabodnje železnice, predsednik srbske cerkvene občine Oatojič, grški konzul Dam Jano s, udova bana Mažuraniča b hčerko in pri« marij Dr oz d a. Tudi rodoljubne državne poslance naše, vselej naklonjene „Sloveniji", dr. Ferjan-čiča, Globočnika, dr. Gregorčiča, Pov-šeta in Spinčiča, pa Brzorada in Radin-skega bilo nam je čast vsprejeti.
Bratski so nas posetili pobratimi, člani aka-demičnib društev, in sicer korporativno hrvatski „Zvonimir" in češki „Akademicki spolek ve Vidne", po številnih zastopnikih pa srbska „Zora", poljski „Ognisko", češki „Spolek če-Bkyh med i ko v", slovaški „Tatran", maloruski „Sič", ruska „Bukovina", rumunska „Romani a-J u na'1 in člani kola hrvatske omladine iz Bosne in bolgaskega kroga.
Končno nam je še častno omeniti in s posebnim veseljem konstatovati, da bo je sešla na slavnostnem prostoru skoro polnoštevilno vsa stalna slovenska naselbina Dunajska, omenjamo rodbine gg. inženerja Tomšiča, prof. dr. Pajka iu skriptorja dr. Simoniča, nadalje došli bo: nas starosta, predsednik slovenskega kluba g. Navratil, poleg njega pa gg. dr. H o man, dr. Murko, podpredsednik „Slov. pevskega društva" Pukl in nad-poročnik Oblak.
Ponosno zrli smo vrste sloi unskih gospe j, go-spic in gospodov, kateri so došli, da z nami praznujejo Bleiweiuov spomin in pomagajo povekšati sijaj slavnosti „Slovenije".
Do zadojega prostora bilo je v koncertni dvorani vse polno odličnih gostov, tako da bo je mnogo starejših gospodov in vsa akademična mladiua morala zadovoljiti poslušajoča vsporedene točke ob -— hvala Bogu — mnogobrojnih uhodih v dvorano.
Ne uštevši akademike, katerih je bilo mnogo nad sto, bilo je navzočega občinstva nad 400 oseb,
*) Po naključji Eskainjeno. Uredništvo.
mnogo krasnih gospej in goapic, pa tudi mnogo častnikov, 8 kratka, bilo je zbrano najodličnejše občinstvo.
Ob V»9. uri na večer prišel je vapored z nagovorom in pozdravom predsednika „Slovenije", cand. pbil. Ž m a vca
V kratkih, jedrnatih besedah označil je pomen slavnosti, razborito oslikal delovanje Bleivveisovo a posebnim ozirom na slovansko vzajemnost in na bratsko sodelovanje s Čehi in Hrvati. Pozdrav il je nato vso skupščino in najizbornejše došlece fie posebej in končal z oduševljeno vsprejetim trojnim .Slava!"-klicem Bleiweisu v spomin.
Občinstvo je pazno poslušalo govor in sosebuo pri točki slovanske vzajemnosti glasno pritrjevalo govorniku.
Mej tem nastopil je moški zbor „Slovenije" in pod spretnim vodstvom svojega pevovodje gosp. Jifika, takoj po končanem govoru zapel Gerbičev »Slovanski brod". Ta krasni zbor, ki jo pač vsakemu Slovencu znan, spada po pravici mej naj-priljubljenejše slovenske skladbe.
Precizno predavanje pevskega zbora učinilo je, da se je težka pesen vsestranski odobravala in jo je moglo oceniti dovoljno tudi tuje, našim zvokom neprivajeno občinstvo.
Veselo bilo je gledati čvrsti, mladi pevski zbor, kakeršuega „Slovenija", ni imela izza časov bivšega požrtvovalnega pevovodje, prerano domovini in njej zamrlega dr. Frana Grossa, kajti upati je, da se zopet oživi v njeni Bredi slovenska pesen, kakor je živela in z oduševljenjem naudajala nje člane svoje dni. Z marljivostjo in neutrudnim železnim delovanjem in vajenjem mogoče bi bilo dober, da, izvrsten materijal pevskega zbora izvežbati tako da bi nastopal ob vsaki priložnosti — in, kakor je to Že sedaj storil — tudi v bodoče sam, brez tuje pomoči nosil mej slovansko in neslovansko prebivalstvo Dunajsko vsekdar častno pesen slovensko in in ž njo pridobil društvu svojemu vedno večji ugled. (Krneč prih.)
Domače stvari.
t Fran Cegnar.
Po dolgi in mučni bolezni umrl je v nedeljo ponoči znani slovenski pesnik in zaslužni rodoljub Fran Cegnar. — Pokojnik se je rodil dne 1 decembra 1826. leta pri sv. Duhu poleg Stare Loke.
V ljudsko šolo je hodil v Škofp Loki in ker je bil jako nadarjen in izredno marljiv, poslali so ga sta-riši na gimnazijo v Ljubljano, kjer je I. 1849. zvršil Študije z dobrim uspehom. Iz začetka name raval je Cegnar oditi na vseučilišče, a ker ni imel za to potrebnih sredstev, oglasil se je za državno službo ter bil nameščen pri brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Kot brzojavni uradnik moral je  Cegnar  marsikaj    prebiti;   prestavljali  so ga
V razne kraje, a nekoliko kratov ga tudi preteri-rali pri avausovanju, samo zato, ker je bil odločen in pošteu narodnjak, ki ni svojega prepričanja nikdar prikrival. Pred nekaj leti, ko je postal Cegnar vsled težke bolezni nesposoben za nadaljno službovanje, stopil je kot nadkontrolor v pokoj. Cegnar se je že kot dijak prav resno bavil s književnostjo in že kot novinec na literarnem polji pokazal dvoje — v tistih časih — jako redkih svojstev : pi*al je lepo in čisto slovenščino, a tudi snovi za svoje pesmi zajemal iz narodnega Življenja. Prvenci CVg-narjevi izšli so v Bleiweisovih „Novicah". Ko je I. 1849. ustanovil Cigale »Slovenijo" bil mu je Cegnar vrl sotrudnik nekaj časa pa tudi urednik izbornomu temu listu. Kot urednik seznanil se je Cegnar tudi z mladim dijakom Franom Levstikom, ki mu je za .Slovenijo" izročil nekaj balad, in s katerim ga je vezalo iskreno prijateljstvo. V „Sloveniji" priobčil je Cegnttr mnogo pesnij in političnih člankov. Ko je ponehala „Slovenija", urejal je Cegnar od leta 1850. do 1851. „Ljubljanski Liat", potem pa, službujoč v Tratu, sodeloval pri listih „Ilirski Primorjan", »Primorec« in „EdinoBt". V Trstu bil je Cegnar nekaj let tudi učitelj slovenskega jezika na ondotni gimnaziji in prelagatelj*deželnega zakonika kakor tudi uradnih spisov. Ko je začel Antou Ja-nežič v Celovci izdajati »Glasnik" in svoje „ Cvetje", povabil je tudi Cegnarja na sodelovanje. Cegnar priobčil je v »Glasniku" mnogo pesmij in tudi drugih Člankov, v »Cvetji" pa so izšle I. 1860 njegove pesmi, katere je slovenski svet vuprejel jako laskavo.
Razen svojih pesmij izdal je Cegnar v „Cvetji" še mnogo drugih del; Schillerjevi tragediji »Marija Stuart" in „Viljem Teli" in slavnoznano delo Bo-žene Nemcove „Babica". Ko je živel Levstik v Trstu, vspodbudil je Cegnarja, da je dovršil in izdal svoj res klasiški prevod Schillerjevega Valen-štajna, uprav monumentalno delo, s katerim Bi je Cegnar pridobil veliko zaslugo. Tudi Mosenthalovo igro „Debora" preložil je Cegnar na slovenski jezik. Pesnik Cegnar stopil je bil v javnost tista leta, ko je Stanko Vraz izdal narodne pesmi slovenske. Izvirni, pristui duh, ki je glavno svojstvo narodne pesmi, uplival je na Cegnarja tako, da je rad posnemal narodne peami. Sicer je pa Cegnar kot pesnik izviren in ljubeznjiv, nekateri njegovih proizvodov postali so uprav narodni, kakor »Hej, rojaki, opasujmo uma Bvetle meče!" in drugi. —Kot delaven rodoljub stekel si je Cegnar o svojem času velike zasluge za slovenske okoličane Tjžaško. Budil in vodil jih je v letih najhujega pritiska ter jih nekaj časa tudi zastopal v deželnem zboru Tržaškem. Pokojni Ceguar je bil blaga duša, da malo takih. Krotak in pohleven, postrežen in ljubezniv, vesel družabnik in naudušen Slovan. Kot pesnik in pisatelj pridobil si je častno mesto v književnosti slovenski, kot delaven rodoljub stekel si je velikih zaslug. Slava njegovemu spominu!
— (De žel u i z bo ri) se bodo baje sklicali na dan 3. marca. Državni zbor bode zaključil svoje zasedanje, kakor se govori v poslaniških krogih, okolu 20. t. m. in pričel zopet zborovati po Veliki noči, koncem aprila meseca.
— (Osobne vesti.) Premeščeni so okrajni živiuozdravniki: g. Artur Folakovvskv iz Kranja v Ljubljano, g. Alfred Folakovsky iz Logatca v Krauj in g. Fr. Maj d i č iz Črnomlja v Logatec.
— (Sokolski jour-fixe.) Prvi Sokolski jour-fixe letošnjega leta (četrti društveni večer v teku letošnje zimske dobe) bode v četrtek dne 18. t. m. v steklenem salonu čitaluiške restavracije. Sodeloval bode pevski klub in tamburaški zbor Sokola. Na poslednjega programu so t r i nove točke. Kuplete g. Jen i č a, katere bode pel v šaljivem prizoru, spremjeval bode tamburaški zbor. Reditelja preskrbela Bta tortj zanimiv i u raznovrsten program, ki nam Je porok veselega večera.
— (Slovensko pevsko društvo »Ljubljana") priredi plesni venček v nedeljo dne 21. februvarja 1892. I, v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice s sodelovanjem vojaške godbe slav. c. in kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr , za družino dveh oseb 70 kr., za družino treh oseb 1 gld. Ustopnice dobivajo se do dne 21. februvarja do-pnludne v prodajalnici gosp. Jak. Zal a z ni k a na Starem trgu, v trafiki gosp. J. Šešarka (Čitalnica) in zvečer pri blagajnici. Glede na to, da je čisti dohodek namenjen za nakup pesmij in inventarja se veiikodušuosti ne staviio meje.
— (Vreme.) Po nekaterih lepih solnčnih dnevih začelo je danes popoludne zopet snežiti in nam utegne pasti nov sneg, ko imamo še starega več nego treba. Za mestno blagajnico zopet nov izdatek.
— (Dražba drob ti n od s u hora.) Dne 26. februvarja t. 1. ob 10. uri dopoludne vršila se bode pri c. in kr. oskrbovalnem magacinu v Ljubljani javna dražba 237 kilogramov nečistih drobtin od suhora, in sicer proti gotovemu plačilu in takojšnjemu odstranjenju. Omenjene drobtine pogledajo se lahko vsak dan pri oskrbovalnem magacinu v Ljubljani.
— (Čitalnica v Spodnji Šiški.) S tretjim znanstvenim predavanjem dne 14. t. m. zaključil je g. profesor MUUner razprave o barji, o prazgodovini naše dežele, o rimskih cestah, trdnjavah, vodovodih itd. Zanimanje za poučno in kratkočasijo predavanje je od dne do dne rastlo. Dokaz temu — prenapolnjena soba čitaluična. Gosp. profesor vzbuja pozornost poslušalcev zlasti s tem, da upleta mej bolj suhoparna zgodovinska fakta, pravljice, primere in dovtipne opazke. Gospod Mlil-ner storil je z razpravami Si-enski čitalnici veliko uslugo in stekel si toplo zahvalo. Jedua Želja društ-venikov se je po prijaznosti g. profesorja Mtilnerja izpolnila. — Druga želja pa se je vzbudila: da bi se čim prej žrtvoval še kak drug rodoljub ter predaval o drugih predmetih, N.ij bi delovanje gosp. prof. Mtilnerja našlo posnemalce.
— (Za rešitev življenja) priznala je c. kr. deželna vlada Franu Bizjaku iz Postojine
postavno vsoto 26 gld. 25 kr., ker je rešil pri požaru v Rakitniku dva otroka gotove smrti v ognji z nevarnostjo Bvojega življenja.
— (Iz Ormoža) se nam piše: Radostnim čutom pripravlja se tukaj naše ljudstvo k otvoritvi Ormoške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, katera se bode vršila v nedeljo, dne 21. t. m. ob 4. uri popoludne v prostorih Ormoške čitalnice. Sicer prava slavnost otvoritve vršila se bode enkrat po velikinoči. V ustanovitev tukajšuiun razmeram jako potrebne podružnice trudila seje največ gospdč. Tilika Freuensfeldova, kateri tu javimo prisrčno hvalo za nje rodoljubni trud. Naša ženska podružnica, ta najnoveja cvetlica na polji ženske domoroduoati vrlih Slovenk, broji že uad 45 društvenic. Tako stopile so tudi domoljubne dame našega okraja v kolo onih hčerk Slovenije, katere že dalj časa delujejo dejansko za napredek slovenskega naroda. Naj bi se njih število širilo vedno bolj in naj bi našle povsod unetih posnemovalk!
— (Domača maškarada) bode v nedeljo dne 21. svečana 1892 v prostorih gostilne gosp. Haiisenbichlerja v Žalci. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za osebo 50 kr. Svira S mari jaka godba.
— (Imenovanje.) Finančni nadkomisar dr. Olivier baron Kober imenovan je finančnim tajnikom in finančni komisar Radovan Milkovič finančnim nadkomisarjem v okrožji liuaučne direkcije v Trstu.
— (Akad. društvo „S I o ve n i j a" n a Dunaj i) priredi v sredo 17. februvarja 1892 svojo šeHto redno zborovo sejo v zimskem tečaji 1891,92 s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo slavnostnega odseka. 4. Berilo: „V šesti šoli", humoresk«, čita stud. med R. Murnik. 5. Slučajazsti Lokal: Knstner's Re.-itau-ration, I. Lichtenfeldstrasse 3. Zadetek ob Va ufi zvečer.
— (Umrl je) 28. januvarja t. I. v Paža-revcu naš rojak, rodom Črnomaljec g. dr. Viktor Skubic, vojni lekar srbski v 47. letu svoje starosti. Pokojnik bil je Slovan dušo i telom, iu bil z mnogimi srbskimi redovi odlikovan. O-davil je udovo, štiri siuove in dve hčerki. Bodi inu lahka bratBka zemlja slovanska!
Telegrami „Slovenskomu Narodu4:
LVOV 1 5. februvarja. Lakota v zapadnih galiških krajih se vedno bolj razširja. Najhuje je v okraji Myslenice. V 19 občinah nedostaje skoro vsem rodbinam najpotrebiiejih živil.
Budimpešta 15. februvarja. „Pester Lloyd" preklicuje, da hi se bil fini. Galgoczv izrazil nepovoljno o Przemiselskih fortifikacijah.
Dunaj 16. februvarja. V današnji seji generalnega sveta avstro-Ogerake banke naznanil Moser svojo re ignacijo kot guverner zaradi bolohnosti. To naznanilo vzelo se na znanje z globokim obžalovanjem. Nekateri govorniki poudarjali Moserjeve zasluge.
Berolin 16. februvarja. „National-Ztg." prijavlja ulogo (59 tukajšnjih vseuČiliških profesorjev, mej njimi 14 s bogOBlovske fakultete, ki prosijo deželni zbor, naj zavrže vsako odločbo šolske predloge, ki bi omejila prerogative države ali utegnila prcdmgačiti položaj ljudskih učiteljev.
Bukurešt 16. februvarja. V vseh treh volilnih razredih voljenih: konservativcev 141, opozicijonalcev 23, ožjih volitev bode 18. Uspeh vladne stranke popoln.
EVa/jic vesti.
* (Največjo starost) učakajo prebivalci Cetiuj a, kakor pripoveduje^ zadnji list „Glas Crnogorca". V glavnem mestu Črnegore in po bližnji okolici (po „Cetinjskem polji") živi okolu 3000 ljudij in mej temi jih je vedno kakih 30, ki so nad sto let Hturi. Tako je umrl pred kratkim na Cetinji junak Gjuro Popov Milošević, ki je bil najmanje 111 let star, ker ho je že 1. 1790 s Turki bojeval. K tako visoki starosti pripomore Črnogorcem jedino le njih zmerno življenje v čistem zraku, ker njih stanovanja so zelo slaba in vlažua, ker ondotno kamenje zaradi poroznosti premnogo mokrote v ae vpiie.
* (Tatovi v letovišči cesarice Elizabete.) Na otoku Krfu odnesli so neznani tatovi iz vile cesarice dve dragoceni bronasti sohi. ()b-laBtva marljivo zasledujejo zločince in so zaprla neko Bumljivo osobo« _
Bratje Sokoli!
Prvi letošnji „JOUR-FIXE"
hode • •. *
v četrtek dnd 18. februvarja 1892. V ol» 9. ari f. %■*•<"• •* r
v steklenem salonu čitalniskem.
Na programu je: pet jo pevskega klubu, sviranje tamburaskega zbora in kotniČdn prizor s kupleti (predstavlja brat Jenič).
Brate Sokole vabiva k mnogoštevilni udeležbi.
V Ljubljani, dne" 15. februvarja 189?. Reditelja: •. JLillefrv     Pleiweis._-
— (1'rebavnM vino) Karlu Bre yme sserja je gotovo najizbornejSe Bredstvo proti motitvain v prebavlje-nji ali zapekam, kajti to vino ju ukusno in ne Škodi nikdar, kar ho v mnogobrojnih dopisih potrdili najedlicnejši zdravniki. Steklenica srednje velikosti velja 1 gld., velika steklenica pa 2 gld, ro kr. — Dobiva ae pa pri g. Mr. F. Karlu B r e y iu o s se r j o , dvornemu lukarjn v Briksenu na Tirolskem.
5
„LJUBLJANSKI ZVON"
•to.11
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
i
S#»r>
Zalivala.
Odbor kluba sloveiiHK 11* ItiH kllMov ..IJub-IJhiiji" Šteje si v prijetno dolžnost   da se naj iskronejde
zahvali vsem, ki so na ta ali oni naćin pripomogli, da se je drufitveui zabavni večer lakb povoljno in ugodno izvršil. Na prvem mestu bodi nam dovoljeno izraziti našo najtoplejšo zahvalo premilost. iu vulczaslužni gospej Murni k ovi SS njeno požrtvovalno blagonaklonjenost, ki jo je, kakor vselej, tudi v tem slučaji izka&ala. Slava jej! Isto tako naj blagovoli vsprejcti zahvalnost našo Ijiihozujtvu in dražestne golpibe; G o e s 11 o v a , G o r š i C e v a , Kuša r j e v A in M o s-ova, ki so blagovolile nastopiti pri živi poiifbi, dalje ljubka gospica PolakoVS IS njeno prijazno sodelovanje pri dramatičnom prizoru, uežne gospice D a n eš e v a ,• M i k u že v a iu V a 1 en ti n ci č e v a za razpi-oavarije „Sal|iveg;i kolesarja", kskor tudi vsi gospodje diletantje in pevci za njihov trud in radovoljui) pripomoć. Imenujemo naj le režiserja in učitelja slovenskega gledališča gospoda Igu. Borštnika, ki je ves čas tako požrtvovalno vodil dramatično vajo. Naša najtoplejša zahvala vsem veleroduim gospodom dostojanstvenikom, ki so nas polastili s svojim pohodom in tako puvdičali čast večera, vsem športnim društvom in Častitim gostom za udeležbo, sosebuo vrlim bratom Hrvatom za brzojavno pozdrave iu končno vsem p. ti. gospodom, ki so v velikodušnosti svoji kaj darovali za zgradbo društvenega dirkališča.
Vsem navedenemu še jedonkrat  našo odkritosrčno zahvalo in slava jim!
4 Zao d h o r:
J"os. J"a.l=oi3lc I. r., Ivan Jerman I. r.,
t. č. predsednik. t. 6. tajnik.
V Ljubljani, v dan 16! februvarja 1892.
Javna zahvala.
BO gld. 40 „ 10 .
10
10
V akadomičnem lotu 1891/92 blagovolili so do zdaj darovati „ Podpiral u i zalogi slovenskih vseučilišču i ko v v Grade i":
Gosp. Kolik«  rent, zdravnik  v Mariboru, hranil-nično knjigo posojilnice v Mariboru z ne-
ndpovedljivo ulogo  . •.......
„     Ant. Artel, c. kr. gimn. profesor v Gostlnji „     dr. Kr. Schmirmaul, zdravnik v lirežieah "     dr. Jo«. Serneo, odvetnik in ile/.elni poslanec
v Cel ji.............
„     dr. (ividoii Srohru, odvetnik v Mrežicah Vesela družba  „pri Figovci" dne 20". vel. srpana
1891. 1. v Ljubljani.........
Gosp. dr. Fr. Cclestin, kr. gimn. profesor in vseučilišču) docent v Zagrebu .....
„     Ivan t'izoj, c. kr. sodni j nk i pristav v Idriji 5 „     Ivan Fon, c. kr^ gimn. profesor v Novem
mostu ;......, 5
„     J  R. Hočevar, mag. pha-in. in trgovec na
1'tuji............... 6
„    dr. Bent, Ipaic, zdravnik v (iradci ... 6 ,     dr. Fr. Jiutola, odvetnik  in deželnega glavarja   uuiestuik v Smiriji pri Jelšah    .   . f> „     dr Fr. vit. Močnik, du/.elni šolski nadzornik
V pok. v Gradci  .......... 5
„     Ivini Murnik, ees. svetnik v Izubijani   . 0
5
Gosp. S i mori Rntar, realen i profesor v Ljubljani S     5 gld. „     d r. Fr. Simonič, akriptor vseučiliSčne knjižnice na Dnnaji.....5 „
.1    Val. Snflnik, posestnik in župan v Skofji loki    5 „ n     L. Svetec, e. kr. notar in deželni pcalanec
v Litiji.............5 ,
1 .,     dr. J. VošnjSk, dež. odbornik v Ljubljani .    5 „ ,     dr. Jos. Muriec, realčni profeaor v pok. in
konzistorijalni svetnik v Gradci 3 „
w     dr. Peter Defrantjescbi, zdravnik v Gradci     2 „ Vrha tega daroval je g. Valentin Krisper, vlastelin in tovarnar v Radečah, za natis „Poročila o delovanji in stanji podpiralne zaloge slovenskih vseučilišču i kov v Gradci za aka-deinično leto 1891/92" papirja za .   .   -   .   10 „ Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vbcučihSenikov v Gradci* plemenitim dariteljera v imenu revnih in podpore vrednih vse-učiliščnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo. V Grddci, dne 14. svečana 1892.
Dr. Gregorij Krek,
c. kr. vseuč. profesor,, deklin in zastopnik akad. senata, predsednik in blagajnik.
Bogomil Krek,
drd. iur., tajnik.
k. v ji.
Meteorologi čno poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barorriefra ▼ mm,	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm..
15. febr..	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7292 mu. 726'6 mm. 7255 m>	-12-6" C 3 4« C -i 06°C	i si, vzb. jasno si. jzbj jasno si. jzh.l obl. ; 1		0 00 mm
Srednja temperatura —8*2°, za 2'8Q pod uormalom.
UDia.ia.aJslESi borza
dne" IG februvarja ti 1.
včeraj
Papirna renta.....gld. 94-60
94 05 111 — 10270 1038 — 305-— 118-25
Srebrna renta
Zlata renta.   1   .   .   .   . ' !")" „ marčna renta   .   . . Akcije narodne banke . . Kreditne akcije ....
London . .....
Srebro.......
Napol.  "'.   .   '.   .   ..." ,
C. kr. cekini......
Nemške marke .... 4 /„ državne srečke iz 1 1854 Državne srećke iz 1, 1864 Ogerska zlata renta 4U/, ......
Ogerska papirna renta 5°/0.....
Dunava reg. srečke 5°/0   •   •   •     100 gld Zemlj. obč. avstr. 4*/i°/o zlati zast. listi . Kreditne srečke   ......    100 gld
Radolfove srečke .....       10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   . 120 „
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v..   . .
— danes
— gld. 9450
— n 94-10
— „ 111-20
— „ 10280
— „   1034 —
— i 306-25
— „    118 30
9-38 »/t
5f>9 57-92«/, 250 gld. 100 „
9-39'/, 5-59 57-97",
188	gld.	—	kr
182	n	—	n
107	n		u
102	n	50	■
123	it.	25	»
115	n	50	i
185		36	f/
ao	•	25	g
157	■	10	%
236	n	—	It
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja 'b bolezni in o smrti preljubljeuega očeta, blagorodnoga gospoda
i 't    M tO A
Jakoba Luckmann-a
c. kr. računskega svetnika v p.
za obilo spremstvo k zadnjemu počitku in za prelepe vence izrekajo najsrčnejšo svojo zahvalo
£86)
Žalujoči otroci.
Janez Jax, Ljubljana.
Tovarniška zaloga (987-61
šivalnih strojev.
.   Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo so fr-likovatio in brozplačuo,
pisarnica za posredovanje zasebnih opravil
v IJul»ljuni. Prešernov trg it. 3.
Mo npoHfii BtH       v u>ostu> i h'Bft 8 kičmo,
■ »Q  f*' WUaJ hi.šna oprava, zrcala, glasovir. V naJ6m odda se'velA vrt. Kupi se mala biša v mestu.
Stanovanja
se zved 6.
I. (127—tt)
]N ti J l> «> 1J ril <» Mredstvo
i*
Prebavno vino
(Vinum digestiviint Breymesser) iz  kne^oškofijske  dvorne  lekarne t Briksenu
Mr. F. C. BreymeBserja
je najbolj** i" najaigurneji« sredstvo,
da se hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. ,
Steklenica za poakuinjo stane 30 kr.
Dobiva se v lekurni gosp. j, Svobode
v LJubljani. (595—17)
1» o I n i s£ «1 «» «1 « 6
55,
52,
13. februvarja. Na Dun a j i: 87,   27, 88,
V Gradci: 08,   26, 10,
o/
79.
Tlljcl:
februvarja.
11
Pri flnlloi t Gruner, Oberingen, Schvvarz, Frank z Dunaja. — Suchy, Scholz iz Gradca. — fluntar. Svoboda iz Idrije. — Jaklisch iz Kočevja.
Pri Nleuo : Tambor-nino. Hoifmann, Henkel, Herman, Philipp z Dunaja.
— Kaunarch, Moesetig iz Trsta. — ReisB iz Gradca.
— Abeles iz Prage. — Mtder iz Monakovega.
Pri Jušueiu kolodvora* Hendl iz Hero-lina.
Pri  HVNlrl JmI*«-ih ne-
■ »rja: Moschuig, Hutter iz K'-ko. — Reichel iz (iradca.
Pri bavarHkrm dvoru: Ehrwerth iz Maribora.
— Jager iz Trsta. — Schober iz Ljubljano.
Najboljši sifoni
postavno legirani
pristroji za soda-vodo
za Bumotvoriio in
— iii i •
Sef tekočo ogljikovo kislino 33
prodaje leta 1814 ustanovljenu, s prvimi darili odlikovana ces. kralj.   j£J£  dež.-priv. (H(._3) tovarna
Kari Pochtler Dunaj, VII, Kaiserstrasse št. 87.
( enihi sastonl in irimUovn,ii»-
Oblastveno dovoljeni
zavod za prilepljenje razglasov
in pisarna
za posredovanje pri zasebnih
Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. ja-nuvarja 1892.'l. št. 15338 podelila
privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov
pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih
s pravicami, dajati razjasnila
o nakupu in prodaji hišne oprave in glasovir-jev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodaj alnic, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil)
in prosi veleslavne oblastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati so v vseh, bodisi prilepljenja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda.
Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem
z odliCnim spoštovanjem
(G8—G)
Vekoslav Kališ
Prešernov tm št. 3.
m
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Latituina in tisa .Narodne Tiakarne1*.