PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 260 (13.793) Trst, četrtek, 15. novembra 1990 S tiskovne konference predsednika predsedstva Milana Kučana Dosežen konsenz o plebiscitu o samostojni državi Sloveniji Odcepitev Slovenije od Jugoslavije bi lahko povzročila popolno mednarodno blokado in izolacijo Ljubljane BOGO SAMSA LJUBLJANA — Predsednik slo-Venskega predsedstva Milan Kučan le včeraj popoldne na tiskovni konfe-renci obrazložil vzroke in načrte za Proglasitev plebiscita o »samostojni in suvereni državi Sloveniji«. Včeraj. Popoldne se je namreč sestalo slo-Vensko predsedstvo s predstavniki vseh devetih strank, ki so zastopane v Parlamentu, predstavniki vlade in Parlamenta. Dosežen je bil konsenz o plebisci-rn, dogovorjena pa so bila tudi neka-jora konkretna, načelna in praktična ‘zhodišča. Predsednik je poudaril, da je vpra-anje izpeljave plebiscita lahko usod-p° za prihodnost slovenskega naroda, otrebno je soglasje in sodelovanje seh. Zato je bil govor tudi o stranskem premirju. ^klep o slovenski suverenosti in . arnostojnosti in konkretni izpeljavi .Laja iz majskih demokratičnih voli-P V' saj je bil to volilni program vseh atlamentarnih strank. Istočasno pa je bil ustvarjen tudi konsenz, da je treba doseči slovensko državnost po mirni in demokratični poti, zagotoviti boljše življenje in socialno varnost. Sedaj je bilo več pobud. Prva pobuda za takojšnji plebiscit o samostojnosti in državnosti je sprejela Socialistična stranka Slovenije, pred dnevi pa je tako stališče osvojila zveza večinskih strank. Pri tem so izhajali iz gospodarskega položaja, ki je na robu katastrofe in iz srbske gospodarske blokade, ki je mnogo hujša, kot je bila lanska. Obstaja pa tudi nevarnost mednarodne izolacije Slovenije, saj je bila v evropski svet pred dnevi sprejeta Madžarska, Jugoslavija pa je na repu lestvice, ker ne izpolnjuje osnovnih pogojev, kot so demokratične volitve, spoštovanje človekovih pravic in tržna ekonomija. Konkretno so se dogovorili, da bo parlamentarna ustavna komisija izdelala predlog zakonskega osnutka o plebiscitu, v zakonu pa bodo predvideli tudi politično pravne posledice. O datumu razpisa pa bo najbrž odločalo republiško predsedstvo. Enotno je mnenje, da je treba izdelati ustrezne analize in da je treba državljanom predočiti vse posledice take odločitve. Analize že pripravlja vlada in bo do konca meseca izdelala analize posledic gospodarskega, političnega, zunanjega in vojaškega značaja. Treba je upoštevati, da mednarodne okoliščine niso najbolj naklonjene, saj je prišlo do razprave o plebiscitu tik pred evropsko konferenco o varnosti, kjer lahko ekstremno postavljanje stališč naleti na odpor. Evropa in svet so zainteresirani za splošen demokratičen razvoj celotne Jugoslavije in še posebej za Slovenijo, ki je dosedaj pospeševala tak demokratični proces. V kolikor ne bi upoštevali mednarodnih opozoril, lahko grozi ekonomska in politična blokada Slovenije. O teh problemih bo v Parizu razpravljal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki bo uradno zastopal Slovenijo. Kučan je nato opozoril, da je prav zaradi tega treba počakati na potek in izid volitev v drugih jugoslovanskih NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zasedanje ITALJUG naj razčisti nepojasnjeno DRAGO GAŠPERLIN Danes bo steklo v Poreču 57. zasedanje mešanih zbornic Italjug (Milan) in Jugital (Beograd). Tradicionalno snidenje med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetniki, gospodarstveniki in zastopniki pristojnih ministrstev ob navzočnosti tudi diplomatskih predstavnikov obeh držav bo vse kaj drugega kot zgolj rutinsko. Rutinsko ne bo zaradi tega, ker so nastopile v širšem evropskem zaledju, kot tudi v naši ožji in širši matični domovini globoke, čeravno v marsičem in mestoma še nedorečene spremembe družbeno-po-litične in gospodarske narave. Ne bo rutinsko, ker slavita mešani zbornici 35. jubilej, ob katerem bo jasno prišla do izraza izjemno pomembna vloga, ki sta jo odigrali v vseh teh letih v prid vse gostejšega prepletanja gospodarskih, a prek teh tudi človeških vezi med različnimi narodi, narodnostmi in narodnostnimi skupnostmi, ob čemer velja še prav posebej naglasiti dolgoletna vztrajna prizadevanja slovenskih gospodarskih dejavnikov v Furlaniji-Julijski krajini. Rutinsko ne bo tudi spričo 15-letnice Osimskega sporazuma, ki je v marsičem vplival na gospodarske odnose med sosedama v smeri uvajanja novih, višjih oblik kooperacije, torej postopnega preraščanja gole blagovne menjave v Do nesreče je prišlo le nekaj minut pred že najavljenim pristankom Pri Ziirichu strmoglavil DC-9 Alitalie Umrlo vseh 46 oseb na krovu letala c* na prizorišču nesreče v neposredni bližini Stadelberga (AP) RIM — V poznih večernih urah so tiskovne agencije posredovale prve informacije o letalski nesreči, v kateri je bil vpleten DC-9 italijanske družbe Alitaiia. Letalo je strmoglavilo med pristankom na stezo mednarodnega letališča Kloten pri Zii-richu. Na krovu DC-9 je bilo 46 oseb, 40 potnikov in šest članov posadke. Švicarske oblasti so sporočile, da ni preživelih. Vest je sicer nepotrjena, opira pa se na pričevanja reševalnih ekip. Polet Alitaiia AZ404 je večerna povezava med Milanom in Ziiric-hom. Z milanskega letališča je DC-9, ki je prihajal iz Frankfurta, vzletel točno ob 19.25. Pristanek je bil zato najavljen za 20.15. Na ziiriškem letališču so na radarju že sledili italijanskemu letalu, ki je prejelo tudi dovoljenje za pristanek na stezi 14. Ob 20.13 je sled DC-9 izginila z radarja, kontrolni stolp pa je nemudoma obvestil reševalne ekipe, saj je moralo letalo strmoglaviti v neposredni bližini letališča. Letalo Alitaiia je dejansko padlo v kraju, ki je oddaljeno le nekaj kilometrov od letališča, to je na območju občine Stadel. Pred nesrečo je pri Ziirichu močno deževalo, vendar že po osmi uri naj ne bi bilo več padavin in tudi vidljivost naj bi bila dobra. Po prvih razpoložljivih informacijah je letalo, ki so ga zgradili 1974. leta, strmoglavilo med poskusom prisilnega pristanka. Kontrolni stolp pa ni omenil te možnosti, čeprav je zanikal, da bi nesrečo lahko pripisali slabim meteorološkim razmeram. Na krovu letala naj bi bili izključno japonski, italijanski in švicarski državljani. Alitaiia je posredovala seznam potnikov in je mogoče prav zato razbrati, da je bilo na letalu enajst Italijanov, pet potnikov in vsi člani posadke, ki jo je vodil preizkušeni komandant Raffaele Liberti. Nekatere priče so izjavile, da so slišali močno eksplozijo, nato pa so opazili goreč predmet, ki je padel sredi nekega gozdiča. skupne pobude na področju industrijskih dejavnosti, finančnega poslovanja in tehnoloških inovacij. Predvsem pa ne sme biti tokratno zasedanje rutinsko in še manj zgolj deklarativno, ker je bilo glede gornjega kljub spodbudnim premikom storjenega še mnogo premalo. Tega je bilo premalo tudi zaradi nekaterih ožjih interesov, ki so onemogočili, da bi soglasno sprejeti predlogi in priporočila delovnih skupin znotraj Italjuga in Jugitala naleteli na pozornejša ušesa pri obeh vladah. V nasprotnem primeru bi razpolagali že danes s še sodobnejšimi zakonskimi instrumenti, ki bi pometli navlako, kakršna se je nabrala, recimo, nad tržaškim in goriškim avtonomnim računom. Te mehanizme gre krepko revidirati oziroma posodobiti, nikakor pa jih ne pustiti vnemar, ker jih kdo bojkotira. Na zasedanju v Poreču bo spregovoril (kot že v preteklosti) tudi načelnik beograjske delegacije Evropske gospodarske skupnosti, torej mednarodnega organizma, ki priznava sporazum o maloobmejnem prometu. Glasniki obmejnega podjetništva bodo ob tej priložnosti prav gotovo znali utemeljiti nujo po ohranitvi avtonomnih računov in spodbuditi odgovorne k pravilnemu ukrepanju. Seveda je pričakovati, da bodo znali tudi zborovalci z jugoslovanske strani stvar-neje obrazložiti, koliko je napredoval reformni proces, in pomiriti italijanske podjetnike, ki jih je strah naložb v "politično rizični državi". Predsednik Jugitala Momir Vickovič je sicer optimist, predsednik Italjuga Aldo Brignole pa malo manj, saj poziva Jugoslavijo, da najodločneje izgotovi reforme, sicer utegne biti prepozno. V resnici so se začele investicije iz Italije vse bolj usmerjati na Madžarsko in v Češkoslovaško, kakor je posvaril te dni jugoslovanski generalni konzul v Trstu Jože Suš-melj. Če "prepočasne" spremembe v Jugoslaviji tega ali onega navajajo bolj k pesimizmu kakor pa k vsaj zmernemu optimizmu, bi se moral vsekakor sprijazniti z dejstvom, da poti nazaj ni. Tedaj pa bi se bil tudi dolžan zamisliti ob okoliščini, da je Italija ravno tako sredi vrtinca korenitih gospodarskih, finančnih, socialnih in siceršnjih preobrazb, ki jih narekuje evropsko združevanje, da pa tudi tostran meje še vedno vztrajajo pri nekaterih anahronističnih odločitvah izpred več kot štiridesetih let. Če sme italijanski podjetnik odpreti v Jugoslaviji svoje podjetje in prinesti domov ustrezni profit, bi moralo veljati to tudi za jugoslovanskega investitorja. Toda v tržaški pokrajini to še zmeraj prepoveduje zloglasni "člen 104". Razum veleva, da se takšni diskriminaciji naredi konec, saj je mednarodno občestvo nenazadnje naredilo križ čez obdobje hladne vojne. Zakon o obmejnih območjih morda že prihodnji teden Ce s DoJ!natna komisija za finan-taZpravo n en*m r*tmom nadaljuje ?°Ljih in zalconu o obmejnih ob-Lju. Včerai I?e^narodnem sodelova-hs^konskimV1*1® sPlošna razprava členih ^.Losedilu in o posamez-fravo so T.kl 9a sestavljajo. V raz-a?hih doIhij?6®^ številni senatorji ?o,.nai omen^ih strank< med kateri-)i li,>iia R®nin}0 demokristjane Mi-S Agn^rchio in Floreta, socia-cnetita ins ln Zai»ello, komunista n^LiJa in n,P°setta' podtajnika Sac- vLto- v ko Predsednika komisije An- brn®.0 potreb” dose9u načelno sog-PoiLi1 te9a zako P° iimPreJšnii °do-Va’nis,ekovZf,^°,na' Pa tudi bistvenih ,0/,a«cir!Ieide Postavke, ki zade-al^lne v ifllle Potreb slovenske ltal>ji, ni. Naj omenimo, da sta tržaška senatorja Spetič (KPI) in Agnelli (PSI) predlagala resolucijo o reorganizaciji nekaterih tržaških javnih ustanov. Tu je bilo konkretno mišljeno predvsem na EZIT, ustanovo, ki upravlja industrijsko cono in na Center za raziskave. Spetič je specifično predlagal ukinitev norm, ki segajo še tam nekje v petdeseta leta in ki predvidevajo strogo nadzorstvo nad tujimi investicijami v Trstu, norme, ki v sedanjem obdobju, ko se vsa Evropa odpira, nimajo več nobenega smisla. Senat bo zakon odobril najbrž že prihodnji teden, nakar bo šel v razpravo v poslansko zbornico, ki naj bi ga dokončno odobrila še pred božičem. Predsednik družbe Olivetti pojasnil strategijo odpustov MILAN — Družba Olivetti namerava dejansko reducirati delovno silo, saj bo samo na tak način lahko uresničila gospodarski načrt iz leta 1989 in ne bo vsaj še za tekoče leto delovala v deficitu. Klestenje pa po mnenju njenega predsednika De Benedettija ne bo tako drastično, kot je govoril minister za delo Donat Cattin. Od 7 tisoč zaposlenih, jih je tri tisoč na tujem, štiri tisoč pa v raznih podjetjih v Italiji. Uprava družbe je za italijansko delovno silo sestavila »posebno strategijo«, tako jo imenuje, po kateri naj bi skrajšala delovno dobo na 50 let za moške in 47 let za ženske. S tem bi lahko v kratkem predčasno upokojila glavnino zaposlenih. Hkrati bi v podružnicah z najvišjo produktivnostjo zaposlila tisoč mladih usposobljenih in visoko kvalificiranih ljudi. Nogometna Jugoslavija niza zmage * 4 A' ' * 'f » -- V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo je Jugoslavija z 2:0 premagala Dansko. Skupno so včeraj odigrali 9 tekem (na sliki AP Irska - Anglija) Zaradi polemik in nasprotovanja zunanjega ministrstva ne bo odstopil od pobude Demokrščanski senator Fanfani prepričan da mu bo misija v Irak v celoti uspela Parlamentarna pobuda za izpustitev talcev RIM — Delegacija zunanjepolitične komisije italijanskega senata, v kateri je bil med drugimi tudi senator Stojan Spetič, je bila včeraj pri podtajniku za zunanje zadeve Lenociju, s katerim so govorili o zalivski krizi in še zlasti o položaju italijanskih talcev v Iranu. S tem v zvezi gre zabeležiti parlamentarno pobudo, o kateri so se domenili z Lenocijem: delegacija italijanskega senata bo obiskala predsednike parlamentov nekaterih arabskih držav, ki imajo dobre odnose z Irakom in skušala doseči izpustitev vseh talcev, ki so v Iraku. Pobuda ni v nasprotju s stališčem italijanskega Zunanjega ministrstva, ki zavrača vsako individualno pobudo za izpustitev talcev, pa tudi romanja italijanskih politikov v Bagdad. RIM — Misija v Irak staroste demokrščan-skih senatorjev Fanfanija ne bo tako enostavna. Nasprotuje ji namreč predvsem zunanje ministrstvo, ki je prav včeraj potrdilo, da bo sledilo načelu trde linije in da bo tudi v bodoče odsvetovalo samostojne pobude za italijanske talce v Iraku. Fanfani pa še ni vrgel puške v koruzo; njegova pobuda bo namreč organizirana tako, da ne bo vplivala na dosedanje napore vlade in na njen ugled. »Predvsem bo treba preveriti, ali dejansko obstajajo nepremostljiva razhajanja med vladno linijo in zahtevo svojcev talcev, šele takrat bo mogoče ukrepati,« meni Fanfani. Glede polemik, ki jih je ta poslednja italijanska posebnost vzbudila, pa je Fanfani dejal, da ga ne strašijo. Prav obratno, če je polemika konstruktivna in če privede do pozitivnega zaključka, potem je dobrodošla, meni. V primeru napovedane misije pa bi lahko celo pripomogla k rešitvi problema talcev. Včeraj zjutraj se je Fanfani že pogovarjal z odvetniki svojcev talcev in njihovim koordinacijskim odborom ter z nekaterimi talci, ki so se vrnili domov, da bi se pobliže seznanil z razmerami v Iraku. S pristoj- nimi vladnimi oblastmi pa se namerava sestati danes. S Fanfanijevim predlogom se ne strinja zunanji minister De Michelis, ki se v bistvu osla-nja na izjavo svojega kabineta, zato bo naredil vse, da jo bo preprečil. To je potrdil tudi v Washingtonu, kamor je spremljal Andreottija. Za Occhetta je ta pobuda »tipična rešitev na italijanski način«; komunisti so pred časom predlagali parlamentarno delegacijo, vendar so naleteli na gluha ušesa, vprašanja talcev pa tudi ne morejo reševati posamezniki, kljub temu pa Fanfaniju želi, da bi uspel v svojem namenu. Za liberalca Patuellija bi bila taka misija »popolnoma zgrešena«, medtem ko jo v celoti podpira Mario Capanna, ki je med drugim dejal, da »daljnovidne in koristne pobude pri nas vselej naletijo na ovire in kritike«. Fanfaniju nasprotuje tudi socialdemokrat Caria, ki bi raje videl skupno parlamentarno misijo. Demokristjani pa se ne vdajo kar tako: vlade niso vprašali za nobeno pooblastilo, v Irak so nameravali poslati vplivno osebnost, ki bi lahko naredila kaj več, kot vse doslej ubrane strategije. • Dosežen konsenz o plebiscitu NADALJEVANJE S 1. STRANI republikah in s tem tudi na nove sogovornike. Upoštevati je treba, da sta Slovenija in Hrvaška ponudili ostalim jugoslovanskim republikam koncept o skupnem modelu konfedera-tivne pogodbe. Slovenija mora poskusiti, da se Jugoslavija uredi na nov način, za kar pa je osnova slovenska samostojnost in seveda takšna jugoslovanska ureditev, ki ne bo ogrožala osnovnih interesov slovenskega naroda. Iz teh razlogov predvideva, da bo plebiscit v drugi polovici januarja na vprašanje o »samostojni in suvereni državi Sloveniji«. Predsednik Kučan je tudi povedal, da se je že v torek razgovarjal s predsednikom Hrvaške Tudjmanom in da se bosta o teh vprašanjih prihodnji teden sestali slovenska in hrvaška delegacija. Potrdil je, da je sklep Demosa, da se razpiše plebiscit, predsedstvo republike izvedelo iz časopisov in da je bilo prav zaradi tega treba hitro ukrepati in takoj ustvariti polno soglasje vseh strank in ostalih slovenskih političnih dejavnikov. Tragedija nerazsodnosti v Novi Zelandiji Michael Heseltine se kandidira za vodstvo konservativne stranke namesto Thatcherjeve SYDNEY — V majhnem naselju na Novi Zelandiji se je v torek odigrala tragedija, ki je terjala enajst smrtnih žrtev. Med mrtvimi je tudi komaj šestletni otrok. PokoI, ki je doslej najhujši v zgodovini otoka, se je pripetil v naselju Ara-moana, kjer živi komaj kakih osemdeset prebivalcev. 33-letni Malcolm Gray, ki je že v preteklosti kazal znake psihične zmedenosti, je začel brez pravega vzroka streljati na ljudi na ulici. Streljal je z dvema puškama in revolverjem, ko je pokosil vse mimoidoče pa se je zabarikadiral v neko hišo in od tam ciljal na vse, kar se je premikalo. Tedaj so posegle posebne enote javne varnosti in Gray jo je v križnem ognju skupil. LONDON — Michael Heseltine je včeraj sporočil tisku, da bo kandidiral za vodstvo konservativne stranke. V zadnjih enajstih letih je na čelu stranke gospodovala Margaret Thatcher. Njena kandidatura je bila dejansko avtomatična, s tem, da je vodila vladno stranko, pa je bila prav tako gotova, da bo njena rezidenca ostala v Downing Streetu. Formalnega odobravanja znotraj stranke pa je sedaj menda konec. Protikandidat je 57-letni Heseltine, ki je pred štirimi leti - točneje 9. januarja 1986. leta - prvi zaloputnil vrata rezidence predsednice vlade. Ze takrat je javno izjavil, da se bo maščeval (politično seveda), saj ga je gospa Thatcher pregazila, ko je morala Velika Britanija odločati o partnerjih, ki naj bi pomagali iz finančne stiske industriji helikopterjev Westland. Gospa Thatcher je zagovarjala ameriškega partnerja Sikorskega, takratni obrambni minister Heseltine pa se je nagibal k »evrop- ski« varianti, ki je predvidevala skupino partnerjev, med katerimi je bila tudi italijanska družba Agusta. Ko je Heseltine dojel, da bo gospa Thatcher zavrnila njegov predlog, je »železni minister« reagiral, kot je bilo pač v njegovi naravi. Zapustil je Dow-ning Street in obljubil, da se bo prej ali slej vrnil, vendar kot gospodar. Čas naj bi napočil sedaj, ko se gospe Thatcherjevi že itak pišejo trdi časi. V zadnjih enajstih letih je to najbrž obdobje, v katerem je Železna dama najmanj priljubljena. Tudi zaradi tega bi lahko milijarder Heseltine brez večjega truda premagal konkurenco. Heseltine velja za enega najbogatejših politikov v Evropi. Je namreč lastnik založbe Haymarket, ki je lani zaslužila več kot 13 milijard lir. Njegova rezidenca je vpisana v seznam državnih spomenikov, sicer pa je večino prostega časa posvetil dokaj aktivni politični dejavnosti. Zaradi neobičajnih metod, s katerimi je vedno zagovarjal svoja politična stališča, si je prislužil vzdevek »Tarzan« (pred leti je napadel laburiste na zasedanju spodnjega doma kar s pozlačeno palico, s katero običajno vodijo razpravo). Mnogi politični antagonisti mu zamerijo celo to, da je izredno fotogeničen, čeprav je najbrž to povsem stranska kvaliteta, ko gre za vodstvo tako pomembne države, kot je Velika Britanija. Heseltinova kandidatura bi lahko vsekakor predstavljala zanimivo novost tudi v konservativnem taboru, ki ga trenutno močno ogroža napredovanje laburistov. Da bi se izognila čelnemu spopadu z zgodovinskimi antagonisti, predvsem pa, da bi ohranila bivališče v Dovraing Streetu, bi se stranka lahko odločila za novega kandidata in tako zaključila »obdobje Thatcher« ter brez dosedanjih zadržkov stopila v Evropo. Legitimnost pobude sodnika Cassona bo preverjal tudi Višji sodni svet RIM — Pobuda beneškega sodnika Cassona, ki je sprožila pravi sodno-politični incident, bo prihodnji teden pristala v Višjem sodnem svetu. Njegovi člani so dogovor dosegli na včerajšnji plenarni seji, predlog pa so dali štirje člani Demokratičnega sodstva, ki so med drugim zahtevali, naj VSS podrobno prouči legitimnost in zakonitost Casso-nove zahteve. Felice Casson sam pa se je prav včeraj sestal z dvema članoma parlamentarne komisije za pokole in jima izročil vse nove podatke, ki jih je zbral v zvezi s petovelj-skim atentatom. VSS oziroma člani Demokratičnega sodstva pa niso kritični samo do Cassona, temveč tudi do ministra za pravosodje Vassallija, ker naj bi s preveliko zamudo »ugotovil, da je sodnikova zahteva nezaslišano dejanje in da v pismu Cossigi mrgoli netočnosti«. Člani VSS menijo, da si pristojni minister, ki je med drugim tudi priznan pravnik, ne bi smel privoščiti takega zamujanja. Tudi drugi sodnik beneškega sodnega okrožja Mastello-ni, ki raziskuje nesrečo letala Argo 16, ne namerava kar tako pristati na Andreottijev veto, s katerim mu onemogočajo vpogled v državni arhiv. Napovedal je, da bo storil vse potrebno, da bo od predsednika vlade dosegel dovoljenje, v obratnem primeru pa se bo obrnil na ustavno sodišče. Zadeva o tajni organizaciji Gladio se medtem počasi umika iz središča polemik in dobiva nekoliko konkretnejše obrise. Parlamentarna komisija za pokole si je končno pre- skrbela vso obstoječo dokumentacijo in je napovedala preiskavo. Na političnem odru pa se v zvezi z Gladiom ne dogaja nič bistveno novega. Komunisti in socialisti si izmenjujejo očitke in zahtevajo jasnost. KPI je včeraj izdala dokument, v katerem »ugotavlja, da se je PSI končno otresel zadrege, s katero je obravnaval afero Gladio, kar je bistveno pripomoglo k odpravi nekaterih nesporazumov«. Komunisti menijo še, da bosta sedaj obe parlamentarni skupini lahko z enako odločnostjo zahtevali vsa potrebna pojasnila. Potem ko je francoski predsednik Mitterrand potrdil, da je razpustil francosko različico Gladia, potem ko se je razvnela italijanska afera, se je včeraj oglasil tudi Bonn. Nemška vlada je priznala, da je tako v Nemčiji kot v drugih državah članicah NATO obstajala polvojaška tajna organizacija, ki je delovala v okviru globalnega načrta za sabotiranje in zavrnitev morebitne sovjetske invazije na Zahod. Glasnik vlade Hans Klein pa je odločno zanikal, da bi bila ta organizacija kakor koli povezana z NATO. Bonn naj bi namreč imel drugače organizirano informacijsko službo, ki jo je ustanovil ob koncu petdesetih let in ki ni imela nobene vojaške naloge. Klein se ni spuščal v podrobnosti, njegove izjave pa niso šle neopazno mimo, saj je tudi nemška socialdemokratska stranka (SPD) napovedala, da bo naročila preiskavo v zvezi s tajnimi službami v slogu Gladia. Policija v Berlinu s silo pregnala brezdomce iz opuščenih poslopij Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390,- din, letno 780.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja L J ZTT Clan ''"''janske in ii«. T„ Nemčija in Poljska dokončno uredili vprašanje meje med državama Meja teče ob Odri in Nisi VARŠAVA — Poljska in Nemčija sta včeraj podpisali sporazum o dokončni meji na Odri in Nisi. Poljski zunanji minister Krzysztof Skubieszewski in njegov nemški kolega Hans Dietrich Genscher sta sporazum podpisala opoldan v Varšavi, kjer se je nemški gost zadržal do večera, ko se je sestal tudi s predsedniškim kandidatom in ustanoviteljem Solidarnosti Lechom Waleso. Pred včerajšnjim podpisom sporazuma o meji med obema državama sta se Poljska in Nemčija pogajali več kot leto dni. Poljski ministrski predsednik Tadeusz Ma-zowiecki je dejal, da sta »dve suvereni državi končno rešili zgodovinske težave, ki sta ju ločevali«. Dejansko se je s podpisom sporazuma zaključila 45-letna doba težkih diplomatskih sporov med Nemčijo in Poljsko. O meji med obema državama so namreč odločali zavezniki, ki so se februarja 1945. leta zbrali v Jalti. Avgusta istega leta so v Potsdamu ratificirali vsebino jaltskih dogovorov, šefi ameriške, britanske in sovjetske vlade pa so takrat dejansko uredili tudi teritorialno in politično delitev med Vzhodom in Zahodom Evrope. Po takratnih dogovorih, naj bi zahodna meja Poljske sledila toku rek Odre in Nise, na severu pa je meje določalo Baltsko morje. Leta 1950 je vlada takratne NDR podpisala s Poljsko sporazum v Zgorzelcu. Takrat je vzhodnonemška država priznala nedotakljivost meje s Poljsko, vendar so morali potrpeti še dodatnih dvajset let, da je podoben sporazum podpisala tudi vlada ZRN. Odnosi med zahodnonemško državo in Poljsko so bili tudi sicer precej napeti, kot dokazuje tudi dejstvo, da je šele 1976. leta Edward Gie-rek, generalni sekretar poljske komunistične partije, obiskal zahodnonemškega kanclerja Helmuta Schmidta. Šele obisk kanclerja Kohla zastopnikom prve poljske nekomunistične vlade pa je omogočil obema državama, da sta pričeli resno razmišljati o končni sanaciji tako dolgoltrajnega spora. Počasno propadanje blokovske politike je omogočilo poljski in nemški vladi, da sta skušali najti tudi nekaj kompromisnih rešitev, ki so bile neposredno vezane na vprašanja meje. Tako je na primer poljska vlada priznala obstoj nemške manjšine, nemški sogovornik pa je dejal, da se bo potrudil, da bi čimprej (to je že do konca leta) ukinili vizume za vstop poljskih državljanov v Nemčijo. S to izjavo je zunanji minister Genscher implicitno podprl Mazowieckega, ki se pripravlja na težaven predvolilni boj, saj kandidira za mesto predsednika republike. BERLIN — Skoraj tisoč nemških P0' licistov, ki so jih poklicali tudi iz -e verne Vestfalije in Spodnje Sašk6'^ včeraj razpodilo več stotin stan° je-cev, ki so nezakonito zasedli sto tnvZ. set opuščenih poslopij v bivšem hodnem Berlinu. V stare stanovanj j bloke so se vselili večinoma m . anarhisti in aktivisti levičarskih Vprašanje nezakonitega bivanjaj® y nemškem glavnem mestu iz dnepje-dan kočljivejše; že v noči na P0^uni-Ijek je policija skušala razgnati s g ne, ki jih večji del nemškega imenuje kar radikalski agitatorji. dar so jo sprejeli z molotovkami ra[0 menjem. Nekaj policistov se je ^j^d« zateči v bolnišnico. Včerajšnji »P jjje policije (na sliki AP) pa je bl* Q \3l organiziran, kljub temu pa je ^0n-policistov ranjenih. V zaporu J ^ječalo sto deset brezdomcev, me .srnini je tudi več predstavnikov j,ta-skih političnih grupacij in aI?tirj ur®' listov. Spopad je trajal dobre s 0tn° povzročil pa je tudi veliko 9^ na-škodo. Ilegalni stanovalci s0 0iicije' mreč pripravili na »obisk« V ga tako da so z bagerji razrili aS ^ poh_ dobesedno posejali s kamenj cija je menda prepovedala jem, da bi akcijo snemali- Avstrijci si ne delajo sivih las DUNAJ — Na temelju reprezentativne raziskave javnega mnenja, ki jo je za dunajski Die Presse opravil dunajski javnomnenjski inštitut Fessel, velika večina Avstrijcev nasprotuje anšlu-su Avstrije Nemčiji, vendar pa si večina ne dela skrbi v zvezi z nemško močjo. Hkrati naj bi se v Avstriji povečala skepsa do sprememb na Vzhodu in številni Avstrijci celo menijo, da se je spričo vzhodnih sprememb pomembnost avstrijske vojske kot ustanove povečala. Od 1000 anketiranih Avstrijcev jih v povprečju kar 87 odstotkov odklanja anšlus Nemčiji, dejstvo pa je, da je odstotek tistih, ki bi bili za priključitev, nekoliko višji pri mladini do devetnajst let (21 odstotkov) ter pri delavcih (22 odstotkov). Moč združene Nemčije ne dela prav nobenih sivih las 58 odstotkom Avstrijcev, »le malo skrbi« dvajsetim, »majhne« skrbi sedemnajstim, »velike« skrbi pa le 5 odstotkom. Zanimivo je tudi, da je na temelju opravljene raziskave za priključitev Nemčiji sorazmerno majhen odstotek (18 odstotkov) med volilci svobodnjaške stranke (FPO), katerih vodja Jorg Haider je pred dnevi zahteval črtanje člena o prepovedi anšlula iz avstrijske državne pogodbe, združitev obeh Nemčij pa ocenil kot ponovno združitev v »mali enači-Ci«, ne da bi seveda povedal, kakšna naj bi bila zanj »velika varianta«. V tem okviru pa je treba vendarle omeniti, da trdnost stališč v zvezi s priključitvijo nekoliko zamaje podatek, da je bilo proti njej lani decembra še več anketirancev, to je 90 odstotkov, odločno pa se je izreklo zanjo le 7 odstotkov (sedaj se je za to izreklo 12 odstotkov anketirancev). Še veliko manj privržencev kot priključitev ima perspektiva o nekakšni srednjeevropski zvezi dr-žav. Na vprašanje, ali bi bili za °hlapno državno združitev z Madžarsko in s ČSFR v primeru, da bi Evropska skupnost zavrnila avstrijsko prošnjo za članstvo v skupnosti, so pritrdilno odgovorili komaj štirje odstotki anketirancev. O minljivosti in spremenljivosti stališč povedo tudi rezultati, po katerih je Avstrijce precej minila evforija v zvezi s spremembami na Vzhodu. Le 52 odstotkov jih ^eni, da te sprmembe za Avstrijo Pomenijo prednost, za 40 odstotkov anketirancev pa pomenijo oelo njeno nasprotje. Za 30 odstotkov (p0 vojni) tradicionalno nemi-ktaristično usmerjenih Avstrijcev je spričo spremembe na Vzhodu celo povečala pomembnost vojske kot ustanov; da bi se bila faradi tega zmanjšala, jih meni le *o, da je ostalo vse, kot je bilo Pfed spremembami, jih misli 52 odstotkov. Kateri so razlogi za po-cžanje pomembnosti vojske, pa dunajski Die Presse ne navaja. Rojstvo je, da je avstrijska vojska Pričo vse številnejših ilegalnih Pcahodov ter vse večjega števila Potencialnih t.i. gospodarskih be-st i-ev (azilantov) pred tedni pri- ocila na pomoč policiji pri narije ru avstrijsko-madžarske meje. bil P0rnernbnosti vloge vojske je tak° V Avstri3i Pred kratkim p'rav 0 slišati v zvez z možnostjo D i občnega prihoda beguncev v izn^^u izbruha konflikta v eni ed sosednjih držav. BOJAN GROBOVŠEK Iz pogovora s podpredsednico ZSKD Jole Namor V Benečiji odločneje! TRST — Sobotni občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev bo velikega pomena tudi za članice iz Beneške Slovenije. Pod Matajurjem jih je trenutno devet: Slovenski klub Kanalske doline, Pevski zbor Naše vasi iz Tipane, Beneško gledališče, Folklorna skupina Živa nita, Pevski zbor Pod Lipo iz Barnasa, Društvo Rečan, Društvo beneških likovnih umetnikov, Kulturno društvo Ivan Trinko in Moški pevski zbor Matajur iz Špetra. Vsi se pripravljajo, da bi s svojimi prispevki pripomogli k čimvečje-mu razvoju Zveze, da bi le-ta zado-bila čim širši deželni značaj in pod svojim okriljem branila interese slovenske narodnostne skupnosti. »Vsa ta društva, ki so se postopoma vključila v Zvezo slovenskih kulturnih društev, so v naši krajevni stvarnosti najmočnejša,« nam pravi podpredsednica Zveze JOLE NAMOR, ki je tudi glavni urednik čedajskega tednika NOVI MATAJUR, ki nas stalno seznanja z dogajanji v teh krajih videmske pokrajine. Ob tem z zadovoljstvom ugotavlja, da [e »ZSKD že odprla svoje urade v Čedadu, letos pa tudi v Reziji in šicer v Stolvici. Tudi v teh naših krajih - dodaja - je torej naša Zveza naredila veliko pomembnih korakov, da bi naša narodnostna skupnost lahko pokazala ves potencial, s katerim razpolaga.« Jole Namor Kakšni pa so vaši odnosi do drugih slovenskih organizacij? »Naša Zveza je odprta vsem. Vedno smo na razpolago za sodelovanje z vsemi. Seveda pa težimo k temu, da se razna društva včlanijo v našo Zvezo, vendar na osnovi točnih programov, ki bi morali prispevati k nadaljnjemu rastju našega kulturnega življa in na katerem sloni naše preživetje.« Kaj pričakujete od sobotnega občnega zbora? »V naših pripravah na sobotno zasedanje postavljamo v ospredje predvsem to, da moramo na vsa ta vprašanja gledati iz širšega, deželnega vidika in to glede vseh problemov, ki se nas tičejo. Naša skrb je tudi in predvsem v tem, da rivi-taliziramo naša društva, da jim damo novega zagona, da jim pomagamo pri njihovem delu. V tej smeri je Zveza že naredila veliko naporov, vendar bo treba to delo še nadaljevati v še večji meri.« Kateri pa je trenutno vaš naj-večji problem? »Naš največji problem so prostori. Za našo dejavnost se moramo sedaj opirati na šole in druge javne strukture. Nimamo našega centra in to močno pogojuje našo dejavnost.« Kaj pa imate v načrtu? »Jasno je, da želimo še razviti našo dejavnost. Zavedamo se težav, ki nas čakajo, vendar želimo nadaljevati po naši poti. V zadnjem času beležimo več pozitivnih premikov. Nekaj se premika v Čene-boli, kot tudi v Fojdi. Pozitivne znake zaznavamo tudi iz drugih krajev. Naša skrb je tudi v tem, kako vzpostaviti čim boljše stike z izseljenci in to sodelovanje postaviti na tako raven, ki bi koristila celotni narodnostni skupnosi.« Ali so na Obali pred razpadom višješolske izobrazbe? Velike težave v izobraževanju KOPER, PIRAN — Ali bodo v obmorskih občinah res doživeli razpad višješolskega sistema? Vse namreč kaže, da se bodo morali na Obali odpovedati nekaterim programom (na primer oddelku fakultete za strojništvo). Pričakovali pa so ravno obratno -živahen razvoj višjega in visokega šolstva. To seveda pomeni še določeno nazadovanje regije, oziroma vsaj zmanjšanje možnosti za njen razvoj. V obalno-kraški regiji so si prizadevali razvijati višje in visoko šolstvo predvsem zato, ker je gospodarstvo v regiji že dolga leta brez zadostnega števila primerno izobraženih strokovnjakov. Pa tudi zato, ker so v tem prostoru doslej razvijali vse preveč takih dejavnosti, ki so zahtevale le nekvalificirano ali polkvalificirano delovno silo. Celo tisti, ki so odhajali študirat v Ljubljanoo ali Maribor se v mnogih primerih niso vračali nazaj, mnogi pa se za študij izven domačih krajev sploh nočejo odločiti. Položaj je do neke mere popravilo ustanavljanje nekaterih višješolskih oddelkov. Toda zdaj je že skoraj jasno, da oddelka strojne fakultete prihodnje leto skoraj zagotovo ne bo več v Kopru. Že letos deluje le durgi letnik, v katerem je vpisanih 26 študentov, v prvi letnik se je želelo vpisati sedem ali osem študentov, to pa je bilo premalo in tako prvega letnika sploh nimajo. Hkrati je gospodarstvu začelo zmanjkovati denarja za finansiranje teh višješolskih programov. Tako so se v piranski in koprski občini sicer že odločili podpreti letošnje delovanje omenjenega oddelka iz proračunskih virov (v izolski občini pa še ne). Vse kaže, da bodo le uspeli zbrati manjkajočih 500 tisoč dinarjev za delovanje višješolskega oddelka v tem letu. Kako bo v prihodnjem, še ni jasno. O tem naj bi odločali republiški organi. Še bolj pa se zapleta z Višjo prometno in pomorsko šolo v Piranu, kjer je v sedmih letih na področju tehnologije prometa diplomiralo že 331 diplomantov iz vse Slovenije, v prvi letnik pa je vključenih 150 študentov iz republike. Na tej šoli si že več let resno prizadevajo, da bi Dutovlje: proč z E. Kardeljem DUTOVLJE — Svet osnovne šole Edvarda Kardelja v Dutovljah je na zahtevo javnosti in nekaterih delegatov v tem organu predlagal občinskemu izvršnemu svetu oziroma sežanski skupščini, da bi sprejel sklep o preimenovanju zavoda. Po besedah ravnatelja šole Marjana Plazerja sedanje ime šole ni v skladu s prizadevanji za depolitizacijo vzgoje in izobraževanja, med ljudmi pa hkrati povzroča pomisleke zaradi polemik o pomenu in odgovornosti tvorcev prejšnjega političnega sistema. Po novem naj bi se ta šola preprosto imenovala le osnovna šola Dutovlje. Od 20 prisotnih članov šolskega sveta jih je ta predlog podprlo 19 (eden je bil vzdržan), dokončno odločitev pa bo morala sprejeti občinska skupščina, ki po zakonu daje soglasje k statusnim spremembam šole. J. O. prerasli v visokošolsko ustanovo in le tako ohranili svoj status (kajti vse bolj je slišati različne informacije o tem, da bo višjim šolam odklenkalo), Univerza v Ljubljani se o predlogu visokošolskega programa »Promet in pomorstvo III« izreka že dve leti. V tem času pa se je za pridobitev visokošolskega vz-gojnoizobraževalnega programa začela resno zanimati tudi Visoka tehniška šola iz Maribora. In vsi postopki so spet na začetku. Republiški sekretariat za promet in zveze je desetega oktobra letos sprejel mnenje, da naj bi se visokošolski študij suhozemskega prometa odvijal na mariborski univerzi, študij pomorskega prometa pa v Piranu, ki naj se priključi eni ali drugi slovenski univerzi. To bi pomenilo drobitev sedanjega prometnega izobraževanja, menijo na Višji prometni in pomorski šoli, saj je Slovenija premajhna, da bi na Obali lahko razvijali samo pomorsko prometno usmeritev. Zato zahtevajo od Marjana Kranjca, da v enem mesecu pojasni, na katere strokovne argumente se je oprl pri izdaji svojega mnenja. K vsemu je treba dodati še drobnjakarske medobčinse spore, saj se vsez-di, da tudi nekateri z obale ne privoščijo obstoja take šole, ker je v »piranski občini«. Predlog projekta za finansiranje prehoda piranske višje šole v visoko je zavrnila tudi obalna skupščina ter menila, naj denar zagotovijo republiški organi, ki so pristojni za visoko šolstvo. Sedanji položaj torej ne daje nič upanja, da bi Višja prometna in pomorska šola ostala v taki obliki v Piranu, kaj šele, da bi prerasla v visoko šolo. BORIS ŠULIGOJ Sloveniji je treba pomagati! SOMOČ SWIENIJI rj^9i zvezi so darovali: kJ-Trno-18 ^0.000 lir, Jožefa Pu- ettUk iV/i; dr- Stanislav Legiša /d) 50.000 lir. Denar so že nakazali na tekoči račun pri TKB. Pri SKD Tabor na Opčinah so darovali: društvo SKD Tabor 1.000.000 lir, Gina Antonac 50.000 lir, Anka Kocjančič 30.000 lir, Rudi Sosič Laufer 50.000 lir, Rudi Wil-helm 30.000 lir, Adriano Bizjak 50.000 lir, Anica in Justina Daneu 100.000 lir, Stanka in Ivanka Hrovatin 100.000 lir, Lucija Hrovatin 50.000 lir, Dora Barut 50.000 lir, Sandro in Norči Jerič 100.000 lir, Luciano Bartoli 50.000 lir, N.N. 50.000 lir, Vladimir Milkovič (Gro-pada 86) 100.000 lir, Drago Gorup 100.000 lir, Olga Šonc vd. Gulič 100.000 lir, Tončka 100.000 lir, Justina Štubelj 50.000 lir, Torči Sosič 50.000 lir. Denar so že nakazali na tekoči račun pri TKB. V uredništvu Primorskega dnevnika so darovali: Ob 5. oblet- nici smrti dragega moža in očeta daruje družina Jogan 50.000 lir; V spomin na strica daruje N.N. 20.000 lir; družina Civardi 50.000 lir, Modra Rinzner 50.000 lir, Milka Perčič 100.000 lir, Anica in Srečko Orel 100.000 lir, Vera Sardoč 100.000 lir, Vlasta in Armido Ukmar 500.000 lir. Na tekoči račun št. 6250/35 pri TKB so darovali: Leopold Ažman 100.000 lir, M. Š. 20.000 lir, Valentino Crevatin 100.000 lir, Branko Pegan 100.000 lir, Albino Omari 50.000 lir, Giuseppe Gustinčič 100.000 lir, Marina Pertot 50.000 lir, Rudi, Jožica in Erika Pischianz 70.000 lir, Roberto Rebbi 100.000 lir, Suzi Pertot 100.000, lir, Maria Mo-selli 50.000 lir, Damjan Žerjal 50.000 lir, Susana in Aleksander Kriscjak 100.000 lir, Edvino Bernetič 40.000 lir. Na sedežu Slovenske prosvete v UL Donizetti 3 so na pobudo Sveta slovenskih organizacij darovali: Olga Ban 20.000 lir, Julka Štrancar 100.000 lir, Marija Valenčič 50.000 lir, Sabina Godina 50.000 lir, Vilma Sancin 50.000 lir, Anica Sancin 50.000 lir, Valerio Majer 50.000 lir, Marta Požar 200.000 lir, družina Sosič 100.000 lir, družina Marjana in Mirande Bajc 100.000 lir, družina Marije in Srečka Čeb-rona 50.000 lir, E.P. 250.000 lir, družina Grizonič 150.000 lir, družina Močnik 100.000 lir, N.N. 150.000 lir, Viktorija Kosmač 100.000 lir, družina Jožeta Škrka 300.000 lir, Boris Kuret 500.000 lir, Miro Tavčar 200.000 lir, Franc Bavdaž 1.000.000 lir. Koprski prenovitelji o aktualnih problemih KOPER — Pred dnevi se je sestalo predsedstvo stranke demokratične prenove Koper in razpravljalo o pripravah na spremembe občinske in obalne organiziranosti stranke po novem statutu, o razmerah ob volitvah in spreminjanju imen v Krajevni skupnosti Pridvor (Sv. Anton) ter o aktivnosti stranke v novembru in decembru. Predlog obalno-kraške organiziranosti naj bi temeljil na novih ustavnih zahtevah, projektnih nalogah in racionalno-fleksibilnih in učinkovitih predpostavkah. Stranka demokratične prenove ne želi krajane v Pridvoru (Sv. Antonu) razdvajati po političnih strankah, temveč se zavzema za tolerantnost in sožitje, za demokratičnost tudi pri preimenovanju Pridvor v Sv. Anton. Zavzema se za zakonska določila pravne države, (za možnost referenduma), če je to volja krajanov in za popolno informacijo kaj pomeni za krajane preimenovanje. Stranka demokratične prenove bo v četrtek, 22. novembra 1990, ob 18. uri v Mali gledališki dvorani v Kopru organizirala . veliko javno razpravo o novi slovenski ustavi. 27. novembra 1990 pa bo sodelovala na razpravi vseh koprskih strank. Marina KP v verigi ACY KOPER - Podjetje Marina Koper bo kot vse kaže postalo člen v verigi marin opatijskega podjetja ACY Marine. O tem so se minule dni dogovorili predstavniki obeh navtičnih podjetij. Na ta način bo ACY lahko prvič ponudila priveze tudi zunaj republike Hrvatske, po drugi strani pa bo koprska marina nastopila skupaj z znano in uveljavljeno jugoslovansko navtično organizacijo. Koprsko marino je ustanovilo 17 tukajšnjih podjetij, zdaj pa so se nekatera odločila, da bodo svoje deleže prodala. Vse se zdi, da jih bo kupilo opatijsko podjetje ACY, ki ima že zdaj v 18 marinah na Jadranu več kot 5000 privezov. Direktor koprske marine Janko Kosmina nam je ob tem povedal, da bo na ta način Marina Koper ohranila status samostojnega podjetja (za razliko od ostalih marin ACY, ki so nekakšne poslovne enote) sodelovali pa bi na vseh tistih področjih, ki bi obema stranema koristila, vendar hkrati ostali finančno samostojni. »Nastopati nameravamo kot ena od marin iz verige ACY, z vsemi ugodnostmi, ki jih omogoča delovanje v taki verigi. Tako bi lahko sodelovali na celotnem marketinškem področju. Vpeljali bi tudi možnost plačevanja z interno plačilno kartico ACY, vpeljali bi enak sistem popustov, kot ga imajo druge majine iz tega sistema... Tako bi na primer naš gost imel en ali dva dni zastonj privez v drugih marinah ACY, prevzeli bi njihov know-how, notranjo organizacijo dela, pripravljeni smo prevzeti njihove standarde in normative, ker se nam zdijo dobri, itd.« razlaga Janko Kosmina. Zdajšnja koprska marina je še majhna (80 privezov v morju in 20 na kopnem) računajo pa, da bi se še dodobra povečala. Gre namreč za kontinentu najbližjo jugoslovansko marino, zaradi česar bi se, po predvidevanjih odgovornih te marine, moral promet bistveno povečati. Navsezadnje bi moralo biti veliko laže v Kopru spravljati plovila v morje (ali iz njega), kot jih vlačiti po slabih cestah v južnejše jugoslovanske marine. Obstaja tudi možnost, da bo prav ACY pomagal pri načrtovanih vlaganjih koprske marine v nove priveze, za kar že nekaj let pripravljajo primerno dokumentacijo. BORIS ŠULIGOJ Gre za formalni uvod v politično in administrativno krizo občinske uprave Devinsko-nabrežiiiska občinska sekcija SSk formalno zahtevala odstop župana Locchija Tudi pri nas večina črpalk še danes zaprtih zaradi stavke Devinsko-nabrežinski odbor je dejansko v krizi. Tajnik občinske sekcije Slovenske skupnosti Antek Terčon je včeraj dopoldne poslal županu Dariu Locchiju in sekcijskima tajnikoma KD in PSI uradno pismo, v katerem jim sporoča, da ne obstajajo več pogoji za delovanje sedanje uprave in da bo moral zato Locchi skupno z vsemi odborniki odstopiti na prvi seji občinskega sveta. SSk meni, da je župan s sobotnim pismom notranjemu ministru Scottiju glede problema dvojezičnih izkaznic grobo kršil julijski upravni in politični sporazum, ki predvideva, da uprava ne bo naredila nobenih korakov, ki bi kakorkoli postavljali v dvom dosedanjo prakso izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic. Odprtje krize pa se po mnenju SSk nanaša tudi na celo vrsto neizpolnjenih programskih obvez Loc-chijeve uprave, afera pa je na nek način vezana tudi na pokrajinsko raven, kjer so se dejansko dokončno zaprla vrata za vstop Zorka Hareja v odbor. Sklep o odprtju krize so sprejeli na torkovem zasedanju razširjenega sekcij-skega vodstva, na katerem je močno prevladalo mnenje krajevnega tajništva, čeprav je bilo med razgibano razpravo slišati zelo različna stališča o umestnosti tega koraka, velike pomisleke nad to potezo pa je iznesel sam pokrajinski sekretar Miro Opelt. Glede na potek torkove razprave v Šempolaju pa lahko rečemo, da je bil za odprtje krize odločilen sklepni poseg Bojana Brezigarja, ki je očitno prepričal tudi tiste, ki so med debato zagovarjali zmernejša stališča in dejansko nastopili proti zahtevi po županovem odstopu. Proti odprtju krize se je osamljeno izrekel le odvetnik Jože Škerk, en član stranke pa se je vzdržal. Prevladalo je tako stališče, da pomeni Locchijeva poteza mimo trenutnih političnih razmer v občini napad na sožitje in na pravice manjšine, ne samo v Devi- nu-Nabrežini, ampak tudi na celotnem narodnostno mešanem ozemlju. SSk zato ne more sprejeti te "provokacije", če bi šlo to kar tako mimo bi namreč jutri poleg dvojezičnih izkaznic lahko postavili v dvom dvojezične cestne table, slovenščino v občinskih uradih in celo sam obstoj Slovencev v tej stvarnosti. To stališče so poleg tajnika sekcije Antka Terčona zagovarjali Brezigar, načelnik svetovalske skupine Martin Brecelj in odbornika Vera Ban in Mitja Terčon. Nekdanji župan Drago Legiša pa je postavil tudi v dvom umestnost, da SSk ne glede na razvoj bližnjih dogajanj še vztraja pri sedanjem zavezništvu s KD in PSI. »Ne smemo strašiti s komisarjem in s predčasni- mi volitvami, ampak moramo tudi jasno povedati ljudem, da nismo poročeni ne z demokristjani in še manj s socialisti,« je šepoudaril Legiša. Brecelj je rekel, da ima Locchijeva poteza ne glede na odgovor ministra Scottija širše, verjetno tudi mednarodne razsežnosti, saj postavlja v dvom mednarodne sporazume. SSk bo morala po njegovem sprožiti med Slovenci v Italiji širšo politično akcijo o vprašanju izkaznic in o dvojezičnosti nasploh, pri čemer bo morala stopiti v stik tudi z Italijani v Jugoslaviji. Igor Tuta pa je izrekel željo, da devinsko-nabrežinska SSk ne sme ostati osamljena v tej bitki in pozval naše krovne organizacije (po-sebo SKGZ in SSO), naj čimprej zavza- mejo javno stališče o vprašanju dvojezičnih izkaznic. Med soočanjem pa je bilo, kot rečeno, slišati tudi pomisleke in dvome nad odprtjem krize, ki sta jih med drugim izrekla tako odv. Škerk kot pokrajinski sekretar Opelt. Škerk je očital sekcijskemu tajništvu, da je preveč emotivno reagiralo na Locchijevo pismo (»saj gre končno le za prošnjo za ministrovo mnenje in nič več«) in da zato ne gre nasedati na manevre tistih, »ki hočejo za vsako ceno potisniti SSk iz večin v opozicijo, kjer se ne odloča o ničemer in kjer o važnih problemih odločajo drugi«. Opelt pa se je vprašal, komu pravzaprav služi ta Locchijeva poteza (»ali hoče župan izsiliti komisarja, ki naj bi podpisal vsa gradbena dovoljenja za Sesljan?«) in če se nad vsem tem ne skriva manever proti SSk v tem, tudi za manjšino, zelo delikatnem političnem trenutku. Županovo pismo predstavlja žalitev za Slovence, zahteva po krizi pa je po Opeltovem mnenju morda preuranjena. Treba bi bilo zato prej zahtevati politično razčiščenje in šele nato zavzeti odločnejša stališča. Za odprtje krize je bil odločilen poseg Brezigarja, ki je tudi podžupan in odbornik za proračun in osebje. V zameno za izvolitev Locchija SSk še ni dobila nobenih obljubljenih političnih protivrednosti, »nam ne gre za stolčke, ampak za zagotovila, da uprava ohrani dosedanji odnos do Šlovencev, čemur pa se je v teh treh mesecih izneverila«, je dodal še Brezigar, ki, kot je povedal, še ni doživel tako morečega vzdušja v občinski upravi kot pod Locchijevim županovanjem. Ne gre samo za pismo Scottiju, ampak za celo vrsto drugih nepravilnosti, ki imajo za cilj omejevanje dvojezičnosti in prisotnosti Slovencev v teh krajih, tako da s tem županom po Brezigarjevem mnenju ni mogoč več noben dialog. SANDOR TENCE Sklepi ob belem dnevu Politično krizo v devinsko-nabrežinski upravi bodo razreševali na osnovi reforme krajevnih uprav, ki ne dopušča več zavlačevanj in slepomišenj, ki smo jih bili vajeni, ko je ena stranka sporočila, da izstopa iz odbora. Po novem mora vse potekati ob belem dnevu in ob jasno določenih pravilih. Župan, ki je najavil odstop, ostane na svojem mestu vse dokler ne izvolijo novega, to velja tudi za občinski odbor. Reforma uvaja tako imenovano konstruktivno nezaupnico, ki po odstopu odbora predpostavlja takojšnjo izvolitev novega. Paraliza uprave pa lahko traja največ dva meseca, po tem roku mora prefekt podpisatf odlok o razpustu skupščine, imenovati komisarja in sklicati nove volitve. Položaj v Nabrežini pa je spričo razmerja sil v občinskem svetu zelo zapleten. KD ima šest svetovalcev, SSk, KPI in PSI po štiri, enega predstavnika imajo neofašisti, enega pa Zelena lista. Sedanja koalicija KD-SSk-PSI ima za sabo 14 svetovalcev, v primeru dokončnega izstopa SSk pa bi morebitna uprava KD-PSI lahko računala na podporo polovice občinskega sveta, kar pa je po novem zakonu nemogoče. Župan in odborniki morajo biti namreč izvoljeni z absolutno večino glasov. Usoda krajevne uprave bo zato seveda odvisna od političnih pogajanj, ki pa morajo hočeš nočeš potekati v okviru nove zakonodaje, osrednji postopek pa se mora odvijati v občinskem svetu, to se pravi ob belem dnevu. Drevi odprejo razstavo kiparja Pasottija in slikarja Vala »Plastična« podoba sodobnega življenja na razstavi v TKG Nekaj mnenj in stališč o vprašanju suplenc na slovenskih šolah Šolnikom ne moremo prepovedati da med šolskim letom zbolijo V Galeriji Tržaške knjigarne bodo drevi odprli četrto razstavo letošnje sezone. Tržaškemu občinstvu se bosta prvič predstavila umetnika srednje generacije iz naše dežele, in sicer kipar Gianni Pasotti iz Tržiča in slikar Flavio Val iz Pordenona, ki že več let razstavljata skupaj. Umetnika, ki sta skupno nastopila že v številnih italijanskih mestih, letos poleti pa tudi v Mestni galeriji v Ljubljani, se s svoji- mi izdelki namreč učinkovito dopolnjujeta. Oba sta tako rekoč sinova in-formela in action-paintinga ter na splošno urbane likovne kulture, pa čeprav se ta »dediščina« odraža v njihovih delih seveda na različne načine. Za oba je vsekakor značilna informal-na in spontana uporaba kričečih, skoraj električnih barv, ki obujajo izrazit urban svet. Prav tako pa se oba odrekata figurativnim elementom, tako da ustvarjata neke vrste bolj rafiniranih grafitov. Pasotti oblikuje posebne prozorne ali neprozorne plastične in sintetične mase, ki jih prekrije nato še s sintetičnimi barvami. Na ta način ustvarja neke vrste sodobne spomenike, ki naj bi pričali o umetelnosti današnjega življenja. Pasotti pa ne opozarja na škodljive učinke sodobnega življenja, saj se je popolnoma odrekel revni umetnosti ali reciklaži odpadkov. Njegova interpretacija je namreč čisto estetska in skoraj čutna. Podobno velja tudi za Vala, ki s svojim slikarstvom snuje dekoracije današnjega — ali morda že včerajšnjega — sveta. Njegova platna so podobna odtisom s sten kakega velemesta, kjer se sledovi preteklosti prepletajo s sporočili današnjosti. Umetnika bo drevi ob 18. uri predstavil pordenonski umetnostni kritik Enzo di Grazia. Na sliki platno Flavta Vala. Pismo staršev otrok, ki obiskujejo 5. razred osnovne šole F. Bevk na Opčinah, je izostrilo nekaj pomembnih vprašanj, o katerih teče že nekaj časa javna razprava in na katera so nas starši že večkrat opozorili. Gre za vprašanje pedagoške kontinuitete oziroma večkratnega menjavanja učiteljev suplentov. Kako so zakonsko urejene suplence, smo vprašali tajnico Sindikata slovenske šole Živkoe Marc in didaktično ravnateljivo osnovne šole F. Bevk Lučko Križman. Tak je odgovor Živke Marc. »Mislim, da je ta razred imel veliko smolo, ker se je pač prav pri njem nabralo toliko objektivnih težav. Treba je namreč poudariti, da ministrske odredbe za podelitev suplenc ne predvidevajo pedagoške kontinuitete, razen v nekaterih izjemnih primerih. Pravila prednosti posameznih suplentov pa so točno definirana in mimo teh ni mogoče. Glede strokovnosti posameznih suplentov pa je treba poudariti, da v Italiji dosežejo dijaki učiteljsko diplomo že po štirih letih višješolskega študija. To pravilo se ni spremenilo vse od začetka našega stoletja. Dvomim, da je še kje drugje v Evropi država, ki izobražuje učitelje v takih pogojih. Sicer pa so se tega profesorji na učiteljišču dobro zavedali in so zato pred leti vložili prošnjo o eksperimentalnem pouku, s katerim so podaljšali učiteljišče na 5 let. Drugi zakonski osnutki, denimo' reforma višje šole, so pač že 20 let v predalih. Edino, kar je zadnja leta zdramilo italijanski parla- ment, je potreba po enakopravnosti univerzitetnih diplom v EGS. Tako se je zgodilo, da imamo končno reformo univerzitetnega izobraževanja, ki med drugim predvideva tudi univerzitetno izobraževanje učiteljev in posebno pedagoško pripravo za vse vrste učiteljev in profesorjev, kar je bila velika pomanjkljivost v sedanjem izobraževanju šolnikov. Tudi z ozirom na to zaostajanje v načinu šolanja učiteljev je SSŠ že pred 4 leti, v sodelovanju s Pedagoško akademijo na ljubljanski univerzi, nudil možnost univerzitetnega pedagoškega študija. Pri vseh, ki so to možnost izkoristili, pa se to vidno pozna. Didaktična ravnateljica openske osnovne šole F. Bevk Lučka Križman nam v zvezi s pismom staršev otrok 5. razreda ni želela dajati komentarjev ali pojasnil, češ da je za to staršem vedno na razpolago na šoli in ravnatelji nimajo ne pravice ne dolžnosti ne navade, da bi tak tip problemov reševali prek časopisja. O vprašanju suplenc, pa nam je pojasnila, da si pač nihče ne izmišljuje bolezni in da jo šolniki morajo vsekakor dokumentirati. Gre torej za objektivne primere, pri katerih ima ravnatelj dolžnost, da obolelega nadomesti z drugim in to na osnovi prednostnih lestvic učiteljev suplentov, ki so javne. Križmanova je še precizirala, da lestvice sestavlja šolsko skrbništvo, ki med drugim imenuje tudi letne suplente. Tržaški bencinski črpalkarji se praktično brez izjeme udeležujejo dvodnevne stavke, ki se je pričela predsinočnjim ob 19. uri in se bo končala nocoj ob isti uri. Edino izjemo tudi v naši pokrajini predstavljajo bencinske črpalke na avtocesti. . Nocoj bodo ob 19. uri odprle črpalke, ki imajo nočni urnik ali ki nudijo samoposrežni servis, za odprtje ostalih pa bo seveda treba počakati do jutri zjutraj. Ali se bo stavkovno gibanje s tem tudi končalo, pa je nekoliko preu-ranjeno reči, saj bo to odvisno od izida pogajanj med sindikati in vlado, ki se bodo danes obnovila v Rimu. V središču pogajanj je, kot znano, zahteva sindikatov, naj vlada zniža davčno obremenitev cene bencina. Pristavimo naj, da tržaški črpalkarji zahtevajo tudi, naj vlada takoj obnovi ukrep za bencin po brezcarinski ceni na Tržaškem, ki bo zapadel konec leta 1991. Letos že sedmič mladinski lov na zaklad skupine P. Tomažič V nedeljo, 18. t.m., bo na vrsti že sedmi lov na zaklad, ki ga za zabavo, veselo razpoloženje in v posebnem »športnem« duhu prirejajo člani mladinske skupine Pinko Tomažič iz Bazovice. Pobuda, ki je pred leti v smislu družabnosti nastala znotraj skupine same, se je kmalu razvila v vsakoletno jesensko tekmovalno priložnost, predvsem kot popestrilo delovanja te mladinske organizacije. Tudi letos bo lov na zaklad »prekrival« tržaško ozemlje, več o tem pa ne smemo povedati, saj bi po mnenju organizatorjev to že preveč olajšalo delo skupinam, ki se bodo letošnjega lova udeležile. Zbirališče in vpisovanje bo v nedeljo ob 9.30 pri bazovskem kalu, okrog 10. ure pa se bodo skupine odpravile na lov. Letošnje tekmovanje bo razdeljeno na jutranjo in popoldansko etapo. V dveh kuvertah bodo skupinam tudi letos naložene zanimiv0 preizkušje: vprašanja s področja splošne kulture, o aktualnih dogodkih, športnih in podobnih zanimivostih, ob tem še kvizi, uganke in tokrat tudi križanka. Med najzanimivejšimi (mol; da pa za tekmujoče najbolj zahtevnimi in zamudnimi!) je prav gotovo vsakoletna naloga, da skupine za čim boljš® točkovanje predstavijo žiriji najrazlič" nejše predmete, ki jih je zaradi neobičajnosti seveda vselej nekoliko težko stakniti. Po obeh preizkušnjah bo zmagala ekipa, ki bo na skupni lestvi' ci zabeležila najvišje število točk. Le; tošnja žirija, ki jo sestavljajo člah* mladinske skupine Pinko Tomaži0’ obljublja resno, celo strogo dosled' nost, ob tem poudarja tudi svojo n0' podkupljivost! Nagrajevanje, ki bo na vrsti v bazovski gostilni Pri lipi ob za' ključku »popoldanskega dela« lova, Pa bo tudi letos zadovoljilo vse sodeluj0' če: nagrade bodo namreč deležni Pra vsi s tem, da bo najboljši ekipi šlo š posebno priznanje za enodnevni tru ' Kot po stari navadi pa se bo nagraJ® vanje uokvirjalo v živahno družabno* ob prigrizku in kozarčku dobre kap1!1 ce. g Lov na zaklad je vsako leto Priv, j dovolj navdušenih »lovcev« na zaWa Kot je v slogu skupine, ki od vse°n začetka združuje mlade slovensko italijansko govoreče ljudi, bodo vpr^ šanja dvojezična. Nagrade in P0^; pa so tudi letos prispevali gostin obrati, trgovine in nekateri bančni vodi z vsega tržaškega ozemlja. (da V NŠK bo od jutri zopet tiktakala otroška urica Narodna in študijska knjižnica je letos res pohitela: šolsko leto se je šele dobro začelo in že je tu prva letošnja otroška urica, in sicer štirinajsta doslej. Zato otroci, ne pozabite in pridite v knjižnico jutri popoldne ob petih. In kaj so nam pripravili tokrat? Kaže, da bo zabave obilo, saj bosta gostji kar dve: Vera Poljšak in Magda Tavčar, ki nas bosta vodili Od odtisa do spisa. Zvesti bralci Galeba ju dobro poznajo, saj že več kot petnajst let sodelujeta s svojimi »pisanimi in slikanimi zgodbami«, v kateri se besede prepletajo s slikami. Otroci se verjetno še spominjajo psička Tačka in njegovih prijateljev ter zabavne opice Filipe. Letošnji junak je piščanček Pipek, ki ni navaden piščanček, saj se ni zvalil iz jajca ampak iz prstka... Kako? Bralci prve letošnje številke Galeba to že vedo, ostali pa bodo lahko odkrili jutri, le da bo namesto piščančka nastopil psiček, namesto prstka pa bo zeljnata glava. Sedaj pa še nekaj besed o jutrišnjih gostjah. Vera Poljšak poučuje na osnovni šoli v Barkovljah, poleg tega pripravlja še otroške oddaje na radiu, pripravlja uganke in vodi delavnice na šolah. Magdo Tavčar pa verjetno tudi vsi poznajo, če drugega ne zaradi zanimivih tkanih zidnih preprog in drugih nenavadnih izdelkov, ki jih ustvarja na svojih ogromnih statvah. Njune prve zgodbe so na začetku slonele na resničnih dogodkih, polagoma pa so postajale vse bolj fantazijske. Njihvo namen je, da spodbujajo otrokovo ustvarjalnost in bogatijo besedni zaklad, vendar so kljub tem dobrim namenom izredno zabavne. Prav taka pa bo tudi njuna otroška urica jutri popoldne! (bov) »Cepljenje je priporočljivo in nima posebnih kontraindikacij,« pravi zdravnik Štokelj Gripa bo ponovno pri nas konec leta Kako se bo letos imenovala še ni znano, prav gotovo pa se bo tudi letos "prikradla" v naše kraje in pustošila po delovnih mestih, šolah in domovih. Govor je seveda o tradicionalni gripi, ki se vsako leto pojavi z drugačnim imenom (le-to je dejansko sad domišljije, odgovarja pa različnim oblikam influenčnega virusa) in ki je postala stalna spremljevalka naših zim. Tudi letos pa jo pričakujejo šele konec decembra ali januarja. Šele takrat naj bi se namreč razpasla prava epidemija, ki pa naj bi bila bolj mila, saj so hude epidemije dejansko precej redke. Že sedaj je sicer veliko slišati o virusnih vnetjih, o prehladih, vro-činah, črevesnih motnjah in slabem počutju. Kot nam je povedal pnevmolog Renato Štokelj, pa se prava gripa še ni prikazala. »Lahko govorimo o neki jesenski epidemiji,« nam je dejal, »vsekakor pa je ne gre istovetiti z epidemijo gripe, kot se vse prepogosto dogaja. V tem času se res pojavljajo razna virusna vnetja, ki imajo različne simptome, a ta nimajo nobenega opravka z gripo. Influenca je namreč veliko hujša, njeni virusi so veliko bolj agresivni in so za nekatere "kategorije" bolnikov ali na sploh ljudi celo nevarni. Prava influenca ali gripa se pojavlja z visoko temperaturo, z bolečinami v sklepih, s kašljem, solzenjem oči, z glavobolom in splošnim slabim počutjem. Virus se sicer iz leta v leto spreminja, to pomeni, da se spreminja njegova oblika (znani sta na primer tako imenovani azijska in kitajska gripa). Oblike virusa pa so na splošno znane, tako da je mogoče celo statistično predvideti, katera influenca se bo v nekem letu pojavila in temu primerno izbrati cepivo.« Prav konec oktobra se je začela informativna kampanja za cepljenje proti gripi. Krajevne zdravstve enote so namreč sporočile, da se je mogoče cepiti tudi v javnih ambulantah in da je cepljenje za nekatere paciente brezplačno. Zakaj je cepljenje primerno in katerim osebam je treba posebej priporočiti, naj se cepijo? »Kot rečeno je virus influence zelo agresiven,« pravi zdravnik Štokelj, »in lahko povzroči hude motnje na dihalih. Ob prisotnosti drugih kroničnih bolezni pa se lahko pojavijo druge komplikacije, ki so včasih zelo nevarne. S temi besedami seveda ne želim povzročati panike. Vsekakor je priporočljivo, da se nekateri bolniki preventivno cepijo. To so predvsem diabetiki, srčni bolniki, bronhitiki in vsi, ki so podvrženi posebnemu in intenzivnemu zdravljenju s kortizonom in kemio- terapijo. Imunitarni sistem teh bolnik0 bl namreč šibkejši, zato je bolje preprečiti, za ga gripa še bolj ošibela. Isto velja tu a je osebe nad 65. letom starosti. Cepljenj0 treba ponoviti vsako leto. Za nekatere ^ ni se lahko cepimo samo enkrat v življenj na primer ošpice ali parotitis — ker se. _Jcep' virus ne spreminja. Za gripo pa je treb vjrUs Ijenje ponoviti prav zato, ker se nleriijenie spreminja. Kdor se cepi prvič, mora c0PgpiL ponoviti po enem mesecu. Kdor se je ^ pa je dovolj, če vzame cepivo sarn°raiitičrl0 Lahko pa povem, da cepivo nima Pra nobenih kontraindikacij.« čep*11 Kot rečeno, se je proti gripi mof°„ se l3*1’ tudi v javnih ambulantah. Brezplacn stj jn ko cepijo vse osebe nad 65. letom 5 e[l0 o° kdor ima zdravniško potrdilo, da.itn,rnbihari omenjenih bolezni. Seznam javnih .. L" pa je sledeči: Ul. dei Leo 3, Ul. del op01' Ul. Giusti 2/l/a, Proseška ulica 3» ‘ • zgO' nah, Trg Foschiatti 3 v Miljah, v ^>°jravst',e niku in na Repentabru, na sedežu n nega okraja na Rocolu (Ul. ura sedežu okraja v Skednju (Ul. Val® ,Nabr0f in na sedežu nabrežinskega °kral ^ sed® na 108/d), nazadnje pa še na glaV KZE v Ul. Farneto 3. Sporočilo svetovalca KPI Ravla Kodriča Zupan Richetti upošteval vprašanje v slovenščini Pravica do rabe slovenščine pri nagovarjanju oblasti in prejemanju ustreznih odgovorov: o tem je pred časom senator Stojan Spetič vložil parlamentarno vprašanje, nanj je odgovoril podtajnik pri zunanjem ministrstvu Claudio Vitalone, na to pa sta se navezala svetovalca KPI v tržaškem občinskem svetu Anamarija Kalc in Ravel Kodrič, ko sta na župana Franca Richettija naslovila vprašanje, napisano v slovenščini. S tem v zvezi je Ravel Kodrič javnim občilom poslal daljše sporočilo, ki ga v celoti objavljamo. Na svetovalsko vprašanje, ki sva ga s kolegico Anamarijo Kalc naslovila na župana v zvezi z odgovorom podtajnika pri zunanjem ministrstvu Cla-udia Vitaloneja na parlamentarno vprašanje senatorja Spetiča o pravici do rabe slovenščine pri nagovarjanju oblasti in prejemanju ustreznih odgovorov, je župan Franco Richetti odgovoril, da je s podtajnikovim odgovorom seznanjen, pripominja pa, da ga ne more imeti za zakonsko merodajnega, tudi zato, ker je v odkriti opreki z dotedanjimi uradnimi vladnimi stališči, ki »na njih sloni« Staffierijeva odredba z dne 30. 7. 1988, ki se ji občinska uprava »še vedno pokorava«. Župan naju dalje obvešča, da je na Podtajnika Vitaloneja naslovil vlogo, v kateri poziva vlado, naj se o tem vprašanju enoznačno izreče že zdaj, ko se nabira neutemeljena zamuda pri osvajanju vladnega zakonskega osnutka o ^aščiti slovenske manjšine. Želi si, da bi do tega prišlo čim prej ter napoveduje, da bo uprava svoje ravnanje pri-ukovala vladnim napotkom. K županovemu odgovoru imam sledeče pripombe. Soglašam z njim, ko trdi, da odgovor na parlamentarno yprašanje ni zakonsko merodajno de-Janje. Prav tako ne bo zakonsko mero- dajen odgovor, ki ga zdaj pričakuje od podtajnika Vitaloneja in od vlade. Dvomim tudi o zakonski merodajnosti »uradnih vladnih stališč«, ki naj bi na njih slonela Staffierijeva odredba z dne 30. 7. 1988. Zakonitost slovenskega nagovarjanja oblasti in pravico do prejemanja odgovora tudi v slovenščini izčrpno utemeljuje razsodba ustavnega sodišča št. 28 iz leta 1982. Sklicevanje na siceršnje vire korenini nemara v potrebi po politični opreznosti, kar pa je v svojem bistvu sporno in seveda ne more biti temelj pravnih razmerij. Pri vsem tem pa ne želim spregledati dejstva, da je župan najino zgolj slovensko napisano svetovalsko vprašanje navzlic Staffierijevi odredbi uradno sprejel, dasiravno odgovora ni opremil s slovenskim prevodom. Domnevam, da tega ne morem pripisati zgolj vljudnosti. Zanjo sem mu sicer hvaležen in zagotavljam mu, da jo sme od mene vselej pričakovati. Drznem si zato upati, da je slovenski dopis sprejel iz demokratičnega prepričanja in da takega prepričanja ne bo zatajil ob snovanju občinskega statuta ter pravilnikov, ki naj po novem zakonu o krajevnih samoupravah uredijo razmerje med občani in občinsko upravo. Ravel Kodrič ■ Upokojenci, ki so v smislu zakona št. 482/1985 vložili prošnjo za likvidacijo davka IRPEF na znesek, ki ga prejmejo ob koncu delovnega razmerja (npr. na odpravnino ipd.), in ki jim jih je finančna intendenca iz raznih vzrokov zavrnila, lahko vložijo priziv na davčno komisijo prve stopnje. V ta namen se prizadeti lahko obrnejo na sindikat upokojencev SPI-CGIL v Ul. Pondares 8, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.30 do 11.30. Po odobritvi deželnega prispevka SUMA in CGIL zahtevata nižje stanarine IACP Člani upravnega odbora sindikata stanovanjskih upravičencev (SUNIA) in tajništva CGIL so na včerajšnjem sestanku preučili vprašanje stanarin v okviru Ljudskih gradenj (IACP) in skupno ocenili nedavno srečanje z deželnim odbornikom za gradnje ter predsedniki vseh ustanov IACP v naši deželi. Na tem srečanju so tržaški predstavniki poudarili nujnost, da druge ustanove IACP priznajo specifičnost tržaške in podprejo prošnje po posebnih prispevkih za sanacijo njene stanovanjske imovine. Posredovanje sindikatov je bilo uspešno, saj je Dežela dodelila tržaškemu IACP izredni prispevek »una tan-tum« v višini milijarde in 200 milijonov lir za tekoče leto, za naslednje triletje pa se je obvezala, da bo finančno krila načrt za sanacijo in popravila tržaških ljudskih stanovanj. Prav z ozirom na te novosti so predstavniki SUNIA in CGIL včeraj sklenili, da mora tržaška ustanova IACP spremeniti sklep, ki ga je o povišanju stanarin sprejela večina članov njenega upravnega sveta, saj je nesprejemljivo, da upravičenci plačujejo višje stanarine v trenutku, ko ima IACP na razpolago več sto milijonov za sanacijo stanovanj. SUNIA in CGIL nadalje zahtevata od predsedstva IACP, naj čimprej sestavi in predloži sindikatom načrt o reorganizaciji svojih uradov, tako da bodo lahko bolj učinkovito in primerno delovali. V tem okviru je tudi nujno, da vodstvo reši vprašanje začasnega zaposlovanja, tako da upravna dela izroči v zakup, pri tem pa zajamči delo uradnikov, ki so sedaj začasno zaposleni. CGIL-CISL-UIL in vsi sindikati stanovanjskih upravičencev nadalje zahtevajo sestanek z vodstvom IAČP, da bi skupaj preverili, kako čimbolj e izkoristiti deželni prispevek. Sinoči pred številnim občinstvom Adriano Sofri predstavil v Trstu svoj »zagovor« Primer Sofri vžiga, tudi v Trstu. Bivšega voditelja Lotte continue, ki ga je prvostopenjsko sodišče obsodilo skupno z dvema drugima nekdanjima tovarišema na 22 let ječe, češ da je bil organizator umora milanskega policijskega komisarja Calabresija, in časnikarja Giuliana Ferraro je sinoči prišlo poslušat toliko ljudi, da ni bilo za vse niti dovolj prostora v sicer ne ravno majhnem gledališču Miela. To je dokaj nenavadno, še zlasti za Trst, ki resnici na ljubo navadno ni ravno pretirano občutljiv za takšne primere. Prav gotovo so ljudi pritegnili najrazličnejši razlogi, od preproste radovednosti, da vidiš človeka, ki se pogosto pojavlja na prvih straneh časopisa, do nekakšnega lokalpatriotizma, ki ga je predramilo dejstvo, da se je Adriano Sofri rodil pred 48 leti v Trstu (pa čeprav slučajno). Toda marsikdo je prišel tudi ali predvsem zato, ker je primer A? pa jasno, ali je prejela dovoljenja za gradnjo rezervoarjev Družba Linde Gas naj bi upoštevala zamrznitev industrijskih gradenj družba Linde Gas Trieste, ki jo je “finski svetovalec zelenih Paolo hersina prijavil sodnim oblastem za-domnevne nedovoljene gradnje eh plinskih rezervoarjev, naj bi v v6sijici postavila samo temelje načrto-gradenj, v katerih bo družba t atlila okrog 2 tisoč ton kisika, 2 tisoč « dušika in 600 ton argona. Tako je p “blaščeni upravitelj družbe Alberto 2pf0na' je želel izpodbiti obtožbe A^nrh, izjavil tiskovni agenciji ^j *A. Družba Linde Gas Trieste naj a*mreč upoštevala »vabilo« deželne Prav® y. zamrznjtvi gradbenih del v p ^kovanju izsledkov študije o var-ob' vPbvih na okolje industrijskih kj ^ .ov v industrijski coni. Delavci, tjp8® Jih zeleni fotografirali v prejšnjih r na gradbišču, naj bi torej samo j 0varjali gradbeni material, p izjav pooblaščenega upravitelja bs Mogoče raztolmačiti, ali je družbe a®iansk° prejela dovoljenje Krajev-ip Zdravstvene enote in Občine Trst “ost • 6 ta 0Ci0brila potreben podrob-svgj?1 bačrt (okvirnega je namreč n0 , as .že odobrila). Prav tako ni jas-Zerv ■ so zafeh graditi omenjene re-d0s 0a9e- Perona, ki je bil včeraj ne-ahoru’P-.rste" tudi a tajna organizacija Gladio "v aferi, ki je sledila ris? Vn/lr*ac^škega ribiča Bruna Zerbi-h1'Ocesorrfai?le st lahko zastavimo pred Podom,/ hi bo konec meseca proti N Grq;iU jugoslovanske milice Mila- Sti«, V-, »FSS “ » 19. novembra pred ora jr, streljal proti ribiški ladji g Utor . lastnika Zerbina. Mio 0Jlra(lRškega ribiča je vzbudil Pa ljo pravS!,Ce.r 28■ t. m. Srž problema , 0 stre]j, .alijanskem procesu. (ni streli UJanskem procesu. S k°Prskia Le,Prišl°' koJG ir.- ., ki f . milice zasačil ribiški n,. ' M je l., , —zasacu vQ>m v i, last Zerbina, med ribar-nj/ah. Po-^goslovanskih teritorialnih haj )e Pozv*Tk izvidnega čolna Gr-pt1,Ustavi r-,J Posadko ladje Aurora, Mu hšai ni01!1' kapetan Zerbin pa ni Zorh^ki so ella in ie skušal zbežati. viiWtl bled h16d drugim trdili, da je hi- lco in riabe90m skušal trčiti v izje zato prišlo do strelja- nja. Omenjeno verzijo je upoštevalo tudi koprsko sodišče, ki je oprostilo kapetana ladje M 44 Grgiča. Sodniki so naglasili, da je skušal Zerbin trčiti v izvidnico milice in da je prišlo zaradi tega do streljanja. Grgiču pa so priznali, da Zerbina ni hotel umoriti. Kljub temu pa je streljanje stalo Grgiča kariero, čeprav ni bil obsojen. Tržaški sodnik Filippo Gullotta pa je očitno drugačnega mnenja, saj je obtožil podoficirja milice Grgiča namernega umora, poskusa umora, ugrabitve in tihotapljenja vojaškega orožja na italijanski teritorij. V bistvu pa se ves proces osnuje na trditvi, da je do streljanja in umora prišlo v italijanskih teritorialnih vodah. Hudo obtožbo pa osnujejo na pričevanju posadke, balističnih raziskavah in nekaterih kartografskih ugotovitvah. Balistične raziskave je opravil znan italijanski izvedenec Marco Morin iz Benetk, ki je potrdil, da so miličniki streljali v italijanskih teritorialnih vodah. Prav gotovo pa je zanimiva figura izvedenca Morina, saj se njegovo ime pojavlja v vseh italijanskih revijah in časopisih v zvezi s tajno organizacijo Gladio. Morin je bil član neofašistične organizacije Grdine nuovo, časopisi združujejo njegovo ime s tajnimi službami in organizacijo Gladio. Kot balistični izvedenec pa je raziskoval nekatere velike italijanske tragedije, kot so bile uboj Alda Mora in generala Alberta Dalla Chiese, sodeloval je tudi pri raziskavah pokola pri Petovljah. Sence na njegov račun pa meče tudi dejstvo, da so mu v Benetkah sodili zaradi nezakonite posesti orožja in zaradi iskanja zasebnih koristih v uradnih aktih. Beneški preiskovalni sodnik Felice Casson, ki je zaslovel prav z afero Gladio, pa je Morina obtožil, da je ponaredil balistične izvide razstreliva, ki je raztreščilo avtomobil v Petovljah in ubilo karabinjerje. Na procesu, ki bo pred tržaškimi sodniki, bodo prav gotovo branilci miličnika Grgiča osporavali rezultate balistične in drugih raziskav, ki naj bi dokazale, da se je umor zgodil v italijanskih teritorialnih vodah. Izžrebane številke na proseški loteriji sv. Martina V nedeljo so na Proseku izžrebali dvanajst zmagovitih številk loterije sv. Martina. Te so: 1. H 553 2. I 749 3. F 638 4. D 643 5. I 968 6. F 113 7. F 663 8. K 579 9. D 358 10. C 879 11. B 852 12. H 398 Poglejmo še, kaj se srečnim dobitnikom obeta. Prva nagrada: dvotedenske počitnice za dve osebi na Kreti (Grčija), 2. nagrada: moped califfone 50 kub., 3. nagrada: zmrzo-valna skrinja ignis 215 1, 4. nagrada: mountain bike Angor sc. scimano, 5. nagrada: elektronski pisalni stroj philips, 6. nagrada: mikrovalovna pečica igaki 694, 7. nagrada: sesalec za prah philips 6330, 8. nagrada: ra-dioregistrator z dvojnimi kasetami philips, 9. nagrada: naprava za izdelavo sladoledov philips 2295, 10. nagrada: brown multipratic, 11. nagrada: likalnik na paro philips 1272, 12. nagrada: radijska budilka philips aj 3189. Sofri eden izmed tistih, v katerih se je poleg obtožencev na zatožni klopi znašel sam italijanski sodni sistem z vsemi svojimi najznačilnejšimi hibami, od kronične zamudnosti do raznovrstne politične pogojenosti. To je bil sicer tudi eden izmed osrednjih namenov, ki so vodili prireditelje večera, na katerem so predstavili Sofrijev zagovor, ki je zdaj izšel v knjižni obliki pri založbi Sellerio pod naslovom Memoria. Urednik glasila krožka Ercole Miani Nuova societa Maurizio Fogar je v uvodnih besedah primer Sofri neposredno 'vzporejal s primerom televizijskega voditelja Enza Tortora, ki se je čez noč znašel v zaporu, češ da je mafijski razpečevalec mamil. Fogar je poudaril, da so sodne oblasti v obeh primerih sprejemale izredno težke odločitve izključno na osnovi izjav nekaterih domnevnih prič, kar je nesprejemljivo za vsako pravno državo. To misel je potem razvil časnikar Ferrara, ki je proces proti Sofriju označil kot »mojstrovino nelojalnosti«. Izrazil je prepričanje, da so Sofri in njegova bivša tovariša pri Lotti conti-nui Pietrostefani in Bonpressi nedolžni. Po njegovem tožilci oziroma sodniki niso nikoli znali na sprejemljiv način utemeljiti svojih obtožb oziroma obsodb. Med drugim sodniki še danes niso objavili utemeljitve razsodbe, pa čeprav bi jo bili morali v teku 30 dni, medtem ko je od nje poteklo že več kot 6 mesecev. Po vsem sodeč, se sodniki opirajo na »psihološko predpostavko«, da so brez nadaljnjega zanesljive obtožbe človeka (v konkretnem primeru Leonarda Marina), ki poleg drugih obtožuje tudi samega sebe. Toda po Ferrarovem mnenju gre za obtožbe, ki so nejasne in protislovne in predvsem v ničemer podkrepljene z dejstvi. Ferrara je povedal, da se je Sofri ves čas na procesu obnašal, »kakor da« bi proces bil nepristranska delitev pravice in da je zdaj treba tisti »kakor da« spremeniti v »da«. Na večeru je naposled spregovoril sam Sofri. Dejal je, da obsodbe nikakor ne more sprejeti ne toliko zato, ker se opira zgolj na obtožbe neke domnevne priče, ampak tudi in predvsem zato, ker je tiste obtožbe obramba popolnoma ovrgla. Bivši voditelj Lotte continue je nato postregel z nekaterimi dejstvi, o katerih sicer obširno piše v svoji knjigi-zagovoru. Med drugim je povedal, da je osrednji cor-pus delicti, t. j. krogla, ki je ubila komisarja Calabresija, izginil uradno zato, ker so ga prodali na dražbi skupno drugimi predmeti »zaradi stiske s prostori«. Poleg tega je med samim procesom prišlo na dan, da Marino ni izrekel svojih obtožb spontano zaradi skesanosti, ampak potem, ko je bil 17 dni zaprt v karabinjerski kasarni... Na sliki (foto Križmančič) z leve proti desni predsednik krožka Miani Vilevich, Sofri, Ferrara in Fogar. t V 92. letu starosti nas je zapustila Regina Markon Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest naznanjajo sestri Lady in Silva, svakinja Marija ter nečaki. Trst, Ferlugi, 15. novembra 1990 15. 11. 1983 15. 11. 1990 Štefanček Šestdesetletnih od Banov, Ferlugov in z Opčin skupaj proslavili jubilej Družabna srečanja prijateljev, ki se isto leto »srečajo z Abrahamom« so tudi pri nas zelo udomačena. Zadnja leta pa okrogle obletnice v prijetni družbi obhajajo tudi starejši, ki so se z Abrahamom že srečali. V duhu skupnega prijetnega proslavljanja »šestdesetih pomladi« je potekalo tudi sobotno slavje na Opčinah. Tokratnemu slavju so pravzaprav dali nekakšen širši pomen, saj so se moški od Banov, Ferlugov in z Opčin, ki v letošnjem letu praznujejo pomemben osebni jubilej, zbrali že ob 10. uri zjutraj v openskem Prosvetnem domu. Pravico do udeležbe na sobotnem slavju sta imeli tudi dve ženski, vendar se je nista udeležili, njihovi vrstniki so njuno odločitev komentirali, češ da nista prišli, ker bi bili v absolutni manjšini in ne bi prišli do besede. Iz Prosvetnega doma so slavljenci odšli k spomeniku padlim v NOB, na katerega so položili venec in počastili spomin padlih z enominutnim molkom. Nato so se z osebnimi avtomobili odpeljali v Godnje na kosilo, popoldne pa so si v Štanjelu ogledali Galerijo Lojzeta Spacala. Že je bil čas večerje in skupina šestdesetletnikov je zato zavila v bližnjo gostilno, kjer so obujali lepe in tudi manj prijetne spomine iz mladih let. (mm) Na sliki (foto Magajna) šestdesetietniki od Banov, Ferlugov in z Opčin pred openskim spomenikom padlim v NOB. __________gledališča_______________ ROSSETTI Gledališka sezona 1990/91 Nocoj ob 20.30 ponovitev Pirandello-vega HENRIKA IV. v režiji Marca Sciac-calunge. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli, Camillo Milli in Edoardo Si-ravo. V abonmaju odrezek št. 1 - red prost. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 20. do 25. t. m. bo gostovala gledališka skupina VENETOteatro z delom LA SORPRESA DELLAMORE v režiji S. Seguija. V abonmaju: odrezek št. 2A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Pri gledališču Verdi so v teku priprave na Bellinijevo opero LA STRANIERA. Simfonična sezona 1990/91 Nocoj ob 20.30 (red A) KONCERT, ki ga vodi Emilio Pomarico. Nastopajo Jasna Corrado Merlak (harfa), Luciano Gla-vina (oboa), Barbara Maurer (viola). Na sporedu so skladbe Viozzija, Vidalija, Stravinskega in Gorlija. Ponovitvi jutri, 16. t. m., ob 20.30 (red B in G) ter v soboto, 17. t. m., ob 18. uri (red S). Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. LA CONTRADA - Gledališče Cristallo Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev. Nocoj ob 20.30 bo ponovitev komedije Francesca Macedonia in Nini Perne »Ouela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta in Orazio Bobbio. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. Od 17. do 25. t. m. bo v gledališču Cristallo gostovala gledališka skupina Pro.Sa produzioni iz Rima z delom LA SONATA Dl KREUTZER v režiji Gian-carla Sbragie. GLEDALIŠČE v Ul. Ananlan ARMONIA - Gledališka skupina Jutri, 16. t. m., ob 20.30 ponovitev predstave LA LOCANDA DE LOMO SELVATICO, ki jo je E. Vidiz povzela po Goldonijevi komediji La bottega del caf-fš. Predstavila se bo skupina I Commedi-anti. Ponovitvi bosta tudi 17. in 18. t. m. KUD "Magnet" in MG "Kresna noč" TANZSCHULE (Plesna šola) avtorja Sergeja Verča, najnovejši gledališki projekt Mladinskega gledališča "Kresna noč" in Kulturno-umetniškega društva "Magnet" po uspešnem gostovanju v ZR Nemčiji končno tudi v Trstu. Krvava igra o maščevani ljubezni in o ponorelosti sveta, ki ne priznava dobrega, bo doživela svojo tržaško premiersko uprizoritev jutri, 16. t. m., ob 21. uri. Ponovitve: v soboto, 17. t. m., ob 21. uri; v nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri; v petek, 24., in soboto, 25., ob 21. uri ter v nedeljo, 25. t. m., ob 18. uri. Vse predstave bodo v dvorani "A. Sirk" v Križu. izleti Dekliški pevski zbor Glasbene matice organizira od 27. decembra 1990 do 2. januarja 1991 silvestrovanje v Pragi. Cena izleta je 365.000 lir. V ceni je vključeno potovanje, bivanje in silvestrovanje. Kdor je zainteresiran, naj se v teku tedna javi v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Ivan Cankar HLAPCI Režija: BORIS KOBAL Jutri, 16. t. m., ob 20.30 abonma RED K koncerti VERDI Koncertna sezona 1990/91 Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91. SKD TABOR - Openski glasbeni večeri Novi ciklus openskih koncertov se bo pričel v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopil bo Obalni komorni orkester pod vodstvom dirigenta Boruta Logarja. Na sporedu Albinom, Vivaldi, Ipavec, Bartok in Kumar. Societd del concerti - Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 19. t. m., bo na sporedu koncert Ernesta Kovačiča in Margarite Graf. Caffč San Marco Jutri, 16. t. m., ob 21.15 bo v znani tržaški kavarni koncert dua Sanzin-Kriz-man (harfa in flavta). Izvajala bosta skladbe Respighija, Rossettija, Faureja. Stolnica sv. Silvestra Danes ob 18.30 bo v stolnici koncert, ki ga prireja kulturno društvo Schvveit-zer v sodelovanju z Avtonomno letoviš-čarsko ustanovo. Nastopil bo pianist Luca Sari. razstave V galeriji Juliefs room v Ul. della Guardia 16 je na ogled razstava slikarke PATRIZIE DEVIDE. V galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bo do 20. novembra na ogled razstava GIORGIA COLOMBANIJA. Umik: od torka do sobote od 17. do 20. ure. V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. V galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 je do 24. novembra odprta razstava z naslovom "Leo Castelli post pop artists". Na ogled so risbe in grafike od šestdesetih let do danes, razstavljajo pa Richard Artschvvager, Ed Rosch, Ell-sworth Kelly, Robert Morris, Bruce Nau-man, Richard Serra in Keith Sonnier. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Torbandena v Ul. Torban-dena 1 je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bodo v soboto, 17. t. m., ob, 18. uri odprli razstavo kiparja UGA CARAJA. ZiCD ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorico - Videm MAVRICA MISLI - VEZ MED LJUDMI 28. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 17. t. m. v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu ob 14. uri v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju. UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vabi danes, 15. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave FLAVIO VAL (slike) GIANNI PASOTTI (skulpture) MLADINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI SEKCIJA VZHODNI KRAS Vljudno Vas vabimo, da se udeležite razprave, ki bo v BAZOVIŠKEM DOMU v Bazovici danes, 15. t. m., ob 20. uri. Tema večera bo: Zaščita Krasa in domače prebivalstvo Strankini predstavniki in izvedenci bodo obrazložili zakon o parku in o razvoju Krasa, ki ga pripravlja deželni odbor. kino ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 17.45, 22.15 Presunto innocente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford. EKCELSIOR - 17.30, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Pretty VVoman, i. Richard Gere. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Robocop II, i. P. Weller, N. Allen. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Weekend con il morto, r. T. Kotcheff. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Daddy nostalgie, i. J. Birkin, D. Bogarde, O GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Giorni dl tuono, i. Tom Cmise. MIGNON - 16.30, 22.15 Gremlins II - La nuova stirpe. EDEN - 15.30, 22.00 Le casalinghe prefe-riscono gll stalldni del Sud, pom., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Caccla a Ottob-re Rosso, i. Sean Connery. LUMIERE - 20.00, 22.15 Porte aperte. ALCIONE - 17.30, 22.10 Le montagne della Luna. RADIO - 15.30, 21.30 Bestialita gay 2, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 15. novembra 1990 LEOPOLD Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 15.09. Jutri, PETEK, 16. novembra 1990 OTMAR PLIMOVANJE DANES: ob 1.30 najnižja -20 cm, ob 7.41 najvišja 50 cm, ob 14.34 najnižja -54 cm, ob 20,54 najvišja 24 cm. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU Ciklus OTROŠKE URICE V NŠK Z Vero POLJŠAK in Magdo TAVČAR Z ODTISI DO SPISA Galebovi dolgoletni ustvarjalki in sodelavki nas bosta tokrat osebno obiskali jutri, 16. t. m., ob 17. uri v NŠK, UL sv. Frančiška 20. Vabljeni osnovnošolski otroci! razne prireditve Mladinska skupina Pinko Tomažič prireja v nedeljo, 18. t. m., SEDMI LOV NA ZAKLAD. Zbirališče in vpisovanje od 9.30 do 10. ure v Bazovici pri Kalu (nasproti Lebana). Čakajo vas bogate nagrade. SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12, vabi v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri na uprizoritev veseloigre Marjana Marinca POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka-Kontovela. Sledila bo družabnost ob klobasah in domači kapljici. Po sedmih letih se vrača v naše kraje Andrej Šifrer z novo ploščo HITI POČASI v nedeljo, 18, novembra, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. V nedeljo, 18. t. m„ bo s pričetkom ob 16. uri v župni cerkvi v Nabrežini SLOMŠKOVA PROSLAVA ob 190-letni-ci njegovega rojstva. Na sporedu bodo slavnostni govor, petje, recitacije, diapozitivi in molitve za prištetje Slomška k blaženim. Sledila bo družabnost v župnijski dvorani. V ponedeljek, 19. novembra, bo Društvo slovenskih izobražencev v Trstu posvetilo večer problemom v zvezi Z NAČRTOVANIM KRAŠKIM PARKOM. O urbanističnih in pravnih problemih, ki se porajajo ob teh načrtih, bosta spregovorila arh. Igor Jogan ter odvetnik dr. Jože Škerk. Začetek ob 20.30. razna obvestila SKD Tabor Opčine - društvo se pridružuje akciji za pomoč Sloveniji in zbira v popoldanskih urah prispevke članov in prijateljev v Prosvetnem domu. V organiku zbora srbske pravoslavne skupnosti sta prosti dve mesti v oddelku sopranov in eno mesto prvega tenorja. Soprani in tenorji, ki bi hoteli peti v zboru, naj telefonirajo na številko 360891. Župnija sv. Janeza Krstnika iz Devina, Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade vabijo na KONCERT ČRNUŠKEGA OKTETA v novi cerkvi sv. Ivana v Štivanu jutri, 16. t. m., ob 20.30. Ob tej priložnosti bosta arhitekta Danilo Antoni in Robi Filipec prikazala stanje cerkve in potrebna obnovitvena dela. Odbor za zaščito Križa vabi vse vaščane na javno skupščino, na kateri bo predstavil svoj program. Skupščina bo v nedeljo, 18. t. m., ob 11. uri v dvorani občinskega rekreatorija v Križu. Sekcija KPI E. Berlinguer prireja danes, 15. t. m., ob 20. uri v prostorih nekdanjega vrtca v Šempolaju javno srečanje z naslovom »POLITIČNI TRENUTEK V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI«. šolske vesti Tajništvo DTTZ Žiga Zois naproša bivše dijake, ki so diplomirali v šolskem letu 1970-71; 73-74; 77-78; 78-79; 79-80; SOBI; 81-82: 82-83; 83-84 in 84-85, naj dvignejo diplome. Tajništvo je odprto vsak dan od 8. do 14. ure. čestitke V torek je srečno privekal na svet mali ERIK. Da bi bila njegova življenjska pot vedno posuta s samim cvetjem mu poleg mamice Mihaele in očeta Fa-bija želita družini Skupek in Corbatti. _________mali oglasi________________ 50-LETNA gospa nudi pomoč v gospodinjstvu v zameno za bivališče. Tel. 578193. 18-LETNO dekle s končanim učiteljiščem išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 228365. ZA GNOJ ali zemljo, kot tudi za kopanje ali vrtanje terena z bagrom lahko telefonirate na (040) 299453. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. POHIŠTVO KORŠIČ, Ul. S. Cilino 38 -Trst, tel. 54390, fax 350150, obvešča cenjene odjemalce, da od 6. novembra posluje s sledečim urnikom; zjutraj 8.30 - 12.30 in popoldne 14.30 - 18.30 (tedenski počitek v ponedeljek). PRODAM dvižni most za mehanično delavnico. Tel. 200115 od 19. do 20. ure. PRODAM trgovino s sadjem in zelenjavo v Ul. Flavia. Tel. 228390. PRODAM novejše stanovanje v Ul. Com-merciale z delnim pogledom na morje: kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, dve kopalnici, shramba, klet, parkirni prostor ter zasebni vrt. Tel. po 14. uri na št. 422478. PRODAM seat marbello, letnik '89, prevoženih 8.000 km, za 6,500.000 lir. Tel. 567176. PRODAM znano trgovino jestvin pri Sv. Jakobu po zelo ugodni ceni. Tel. 763905 od 8.30 do 13. ure. PRODAM alfasud 1300, letnik 81, v odličnem stanju. Tel. 228090. NUDIM lekcije iz angleškega jezika. Tel. 225475 ob uri večerje. ANGLEŠČINO IN FRANCOŠČINO inštruira študentka zadnjega letnika prevajalske fakultete. Tel. 773486 ob uri kosila. IŠČEMO mesarskega vajenca. Za informacije se obrnite na tajništvo SDGZ v Ul. Cicerone 8. Tel. 362949 oz. 362925. IŠČEMO VAJENCA do 20 let starega za pekarno in slaščičarno. Telefonirati ob delovnem urniku trgovine na št. 213645. IŠČEMO trgovskega potnika za prodajo elektronskih aparatov v FJK. Pismene ponudbe poslati na P. P. 2012 - 3401“ Opčine (Trst). PRODAM 5 hi žlahtnega belega vina lanske letine iz vinograda s kontroliranim poreklom v kontovelskem bregu po zmerni ceni. Tel. 225304. Industrijsko podjetje išče uradnj-ka/uradnico za administracijo in knj1' govodstvo. Zahteva se diploma višj® srednje šole, znanje slovenščine in st' bohrvaščine. Pismene ponudbe poslan na PUBLIEST srl, Ul. Montecchi g 34137 Trst, pod šifro INDUSTRIJSKO' PRODAM golf memphis, letnik 88. P0*1' licati po 19. uri na št. 226355. . TRGOVINA išče tajnico. Tel. na 2lH2b' NUJNO iščem gospo za nego starejša osebe v dopoldanskih urah v bliš111' Barkovelj (Cedas). Nudim zelo dobr pogoje. Tel. popoldne na št. 410437. KOKOSEREJA Kraljič prodaja eno letb stare kokoši po 3.000 lir in posušen kokošji gnoj v vrečah po ugodni cen ■ Tel. 231846. V BLIŽINI centra Ljubljane prodam sobno polopremljeno stanovanje, kv. m, s kopalnico, kuhinjo in balk nom. Informacije na tel. (040) 412087 0 urah obedov. VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1022,3 mb, ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Cattarossi, Martina Siega, Francesca Bernardi, Alex Ju-govac, Serena Polh, Annette Škerla vaj. UMRLI SO: 86-letna Anna Trevisan por. Portelli, 64-letna Dema Poggi vd. Baldini, 75-letna Barbara Crevatin vd. De Maria, 74-letna Maria Rosini, 61-letni Željko Levaj, 88-letna Cristina Žiberna, 82-letni Renato Benvenuti, 81-letna Paola Castelliz vd. Bettio, 77-letna Lidia Ge-rotti vd. Luisa, 77-letna Roma Cadel por. Sterle, 81-letna Antonia Bencich vd. Dobrigna, 85-letna Alessandra Gramacci-ni, 76-letna Maria Vittor, 76-letna Elda Serian vd. Carini, 91-letna Bruna De Veita, 73-letna Maria Mauri vd. Pettirosso. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. novembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Libertž 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. hom>01'3 , ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI R O M; J^. / TRST - Ul. Teatro Romano 9/2 - Tel. 60514 S. Servis P. Profesionalnost Q. Kvaliteta R. Prihranek 5 LET GARANCIJE za elektrogospo' dinjske stroje ZOPPAS in pri pi"0' strojih ZOPPAS 10 let za boben & košaro. ZOPPAS jih naredi neuničljive. menjalnica 14. lU^ TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE fixing MILAN Ameriški dolar .. 1112,50 1090,— Japonski jen 8,582 Nemška marka .. 752,730 740,— Švicarski frank 889,66 Francoski frank ... .. 223,390 220,— Avstrijski šiling ... .. 107,071 Holandski florint . .. 667,360 658,— Norveška krona ... 192,49 Belgijski frank — .. 36,476 35,— Švedska krona 200,390 Funt šterling .. 2182,50 2160,— Portugalski eskudo 8,542 Irski šterling 2018,— 1970,— Španska peseta ... 11,838 Danska krona .. 196,250 190,— Avstralski dolar ... 854,400 Grška drahma 7,330 7,— Jugoslov. dinar ,.. Kanadski dolar — .. 954.— 900,— ECU 1548.'- 8,4°° 880-^ 105" 188" 197" 7-" W" 8^ lOfi-" DS-il/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE bCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef : seri«* °48361-'bj Agencij" eC" 41' Poleg kritikov Kevin Costner očaral še publiko Dogodki in predvsem podatki o in-kasu (ki so vedno pogosteje odločilni in vsekakor prepričljivi) dajejo Kevinu Costnerju prav. On je namreč imel veliko zaupanja v svoj prvenec Dances with Wolves in v uspeh, ki naj bi mu ga prinesel. Najprej so mu dali prav kritiki, sedaj pa pristopajo na njegovo stran tudi gledalci. Največje presenečenje je povezano z dolžino filma. Izvedenci so namreč trdili, da film, ki traja tri ure in še nekaj čez ne more doživeti pretirane-ga uspeha. Spet so drugi trdili, da široko občinstvo ne more sprejeti s pretiranim navdušenjem dela, ki je bilo tako všeč kritiki. Uspeh kritike naj na-atreč ne bi bil najboljši porok za us-Peh pri občinstvu, prej se lahko zgodi nasprotno. Y filmskem svetu pa je prav vse mogoče in tako je Dances with VVolves dosegel v povprečju 24.733 dolarjev jnkasa na dvorano (ali 47 milijonov nr). čeprav so ga doslej vrteli v zelo tnalo dvoranah. V ZDA od časa Good Corning Vietnam, ki je dosegel 48.577 dolarjev na dvorano, ni noben doživel akega finančnega uspeha. Dances 'vith M/olves (kar pomeni On pleše z olkovi in je v resnici ime enega od Poglavarjev iz plemena Sioux) je do toga trenutka celo presegel film Bom n iourth of July (Rojen 4. julija), ki se le ob zaključku računov lahko ponašal 598 tisoč dolarji po projekciji v 14 voranah v največjih mestih - v Los ngelesu, New Yorku, VVashingtonu, hicagu, Dallasu, Seattlu, San Fran-tscu in Torontu. Dosedanji uspeh ostnerjevega filma daje slutiti, da se d obeta kar svetla bodočnost, še po-Pno, ko ga bodo predstavili s pri-...dtno reklamo še v drugih tisoč ame-kih dvoranah, kar se bo zgodilo 21. dovembra. j ?^t se, da je mnenje kritikov in gle-[j ,Cev tokrat res enozvočno, čeprav so .Katere ocene in predvsem pred ne-v ^?tm primerjanje Kevina Costnerja jQ,'kanom, kot so Akira Kurosawa, t„ d Ford in David Lean, marsikoga dično presenetilo. Poetični balet o tragediji slave in norosti Po premierski predstavi v milanskem gledališču Teatro nuovo se bo zadnja stvaritev Mauricea Bejarta Ni-jinski, clown de dieu, ali poklon plesalcu Vaslavu Nižinskemu, selila v rimsko gledališče Olimpico (s ponovitvami do 19. novembra), nato v Bologno (od 19. do 24. novembra) in Alessandrio, januarja pa še v hodi in Prato. Bejart se je že leta 1971 poklonil kolegu s postavitvijo v Burslju v okviru skupine Ballet du XX siecle. Tedanja predstava je bila predvsem »koreografsko« obnavljanje umetniškega življenja Vaslava Nižinskega. Tokrat je Bejart izbral pot, ki se stalno giblje na meji med gledališčem in baletom, saj nastopata samo dve osebi - plesalec Jorge Donn in argentinska igralka Cipe Lincovsky. Ob predstavi je Maurice Bejart še enkrat spregovoril o Nižinskem in tistih plateh njegove osebnosti, ki izhajajo iz njegovega dnevnika. V bistvu je to parabola njegovega nesrečnega življenja, ko ga nadnaravna tenkočutnost in iskanje popolnosti privedeta do norosti. Dnevnik je Nižinski pisal pri 23 letih, ko ga je oboževal Sergej Diagilev, zanj oče-gospodar in ustanovitelj slavnega ansambla Ballets Russes, in ko je doživljal neustavljivi vzpon do slave, ki mu je ogrozila razum. Bejart je v bistvu predstavil nevarno igro iskanja identitete in nihanja med ruskim plesalcem in sodobnim baletnikom, ob sočasnem odkrivanju pojma umetnosti na robu med svetovoma norosti in modrosti, ki se včasih spojita v nemogočem iskanju odrešenja. »Rdeča nit predstave je stavek, ki ga je Nižinski pogosto ponavljal v deliriju: "Božji klovn sem." V bistvu skriva misel v sebi vsebino vsakega umetnika, stalno iskanje popolnosti vsak večer na odru,« je še pojasnil Bejart. Plesalec Jorge Donn predstavlja odlomke baletov Nižinskega, Cipe igra v španščini in francoščini, uvod pa je v italijanščini, da razloži gledalcem vsebino baleta ali točneje - očarljivost in tragedijo neke duše. sklad mitje čuka jelka cvelbar Razni izrazi otroškega strahu Velikokrat se odrasli jezimo, ker na prijazno prigovarjanje drugih odraslih naš otrok joka in ne dovoli, da bi se mu naš znanec približal. Bodimo logični! Ali sami takoj skočimo slučajnemu znancu okoli vratu, ko se pozdravimo? Ali se pustimo božati od neznanca ali neznanke? Odgovor vsi poznamo - torej zakaj bi se naš otrok moral takoj spoprijateljiti z dotedaj neznano osebo in ji dovoliti v trenutku, da se ga dotakne in ljubkuje? Ne jezimo se, če se otrok oprezno in celo v strahu ozira po njemu neznanem odraslem našem znancu ali sorodniku. Otroku moramo najprej dati čas, v katerem se bo pripravil na sklepanje prijateljskih vezi z njemu neznano osebo. Odrasli nimajo do dojenčkov in malih otrok največkrat nobenega spoštljivega odnosa. Tuje otroke božajo po glavi kar na ulici, brez velikega dogovarjanja jih celo vzamejo v naročje in podobno. Nato. so še neugodno presenečeni, če otrok z glasnim protestom odkloni tako nepoklicano prijaznost. Celo nergajo, češ, saj sem to storil z dobrim namenom. Otrok pa je konec koncev reagiral povsem normalno. Do tujca čuti nezaupanje in prav je tako! Tisti, ki se ukvarjajo z raziskovanjem otroškega razvoja menijo, da gre pri taki reakciji za zelo pomemben samoohranitveni mehanizem. Ta spontana reakcija namreč preprečuje otroku, da bi se neovirano približal novostim in se tako soočal z nevarnostmi, ki jim še ni dorasel. Posebej je strah pred tujci trdno zasidran v otroku po šestem mesecu starosti, ko postane dojenček dovolj mobilen. Psihologi pravijo, da je prvič človek svoboden, ko stopi na noge in hodi. Hkrati pa mora biti previdnejši, kajti pred njim vstaja nov svet. Ta dojenčkov strah je dobil ponekod ime »strah osmega meseca«. Takrat, ko shodi, lahko otrok po eni strani gre, kamor želi, manjka pa mu znanje, kje in koga naj se boji. Zato, da bi bil gotov svojega početja, prehaja najprej iz materinega naročja v očetovo in obratno. Nato pa se vedno vrača v materino ali očetovo naročje, če se je že odločil, da bo vmes poskusil tudi prehod v naročje njemu tuje osebe. Vedno po istem izbranem zaporedju. Tako kažejo različne raziskave strokovnjakov za otrokov razvoj. Prihodnjič bomo skušali še poglobiti misli o tem, kaj se v otroku dogaja ob stiku s tujimi ljudmi. Odnos do otrok v svetu Oktobra je ameriška revija Newsweek objavila intervju s predsednikom izvršnega odbora ustanove Unicef Jamesom Grantom ob skorajšnjem »otroškem sestanku na vrhu«, ki se je nekaj dni kasneje odvijal pri Organizaciji združenih narodov. Grant si razlaga, da je sestanek na vrhu podprlo kar 70% državnih voditeljev kot odblesk nove dobe, v kateri se začenjajo državniki zavedati, da človeški sovražniki niso le tisti z vojaško čelado na glavi. Vsak dan namreč umira po svetu 40.000 otrok, razvite države pa imajo v ro- kah tehnologijo, s katero bi mogle rešiti vsaj dve tretjini teh otrok. Če kljub temu ničesar ne storimo, da bi zmanjšali muke tem otrokom, postanemo, po besedah znanega italijanskega pisca Levija, avtomatično njihovi mučitelji. Pri Unicefu so se za sestanek na vrhu, ki bi obravnaval potrebe otrok, odločili predvsem iz treh razlogov: izostriti pogled na to, kar je možno takoj storiti za rešitev umirajočih otrok: postaviti v ospredje probleme, ki zahtevajo takojšnjo pozornost (mamila, aids); čimprej ratificirati dokument konvencije o pravicah otrok. Po mnenju Jamesa Granta je najprej poklicana za rešitev takih problemov najmogočnejša skupina ljudi in to so predsedniki, kralji in ministrski predsedniki. Oni, denimo, lahko za nekaj trenutkov na dan mobilizirajo medije in po njih oddajajo propagandne vložke v korist zdravju otrok vsega sveta. In to je le en drobec njihove moči, ki jo lahko zastavijo za potrebne otroke. Tudi v zvezi s svetovno finančno krizo so taki summiti potrebni. Kriza namreč najbolj prizadene najrevnejše prebivalce dežel v razvoju, med njimi so najranljivejši otroci. Po mnenju Jamesa Granta bo, če ne bomo mogli ustaviti razvoja aidsa, do leta 2000 že v desetih deželah vzhodne in srednje Afrike umrlo vsako leto pol milijona otrok izpod petih let in pol milijona mater. To pomeni, da bo v teh afriških deželah do takrat približno 3 do 5 milijonov sirot. Pri tem ne smemo pozabiti; da bo veliko večje število tistih otrok, ki bodo umrli zaradi dehidracije ob nalezljivi griži. Upanje prihaja od tistih državnih voditeljev, ki so bili pri Unicefu pobudniki za tak sestanek na vrhu. Občutljivost za probleme otrok se torej veča. Iz revije Naš zbornik Izšla je tretja številka Našega zbornika, glasila Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Kaj potem, ko nas ne bo več? je vprašanje, ki si ga postavlja v uvodniku Tomaž Jereb za vse starše prizadetih otrok. Iz tega vprašanja se kot rdeča nit nizajo ostali prispevki. Naslovi so dovolj zgovorni: Hiše in stanovanja za odrasle osebe z motnjami v razvoju, življenje odraslih zmerno in teže prizadetih v domskem varstvu v Ljubljani, Enota mlajših invalidov v domu počitka v Mengešu... Sestavki so izpod peres strokovnjakov, kot odgovorni urednik tega glasila Ante Kotar ali Tatjane Podlipec in Pavla Smoleta. Zanimiva sta še članka, ki govorita o pravici otroka do družine. Eden poglablja misli ob okrogli mizi na to temo v Dobrni, drugi pa niza vrsto prepričanj o pravici otrok do družine, kakor so jih podali znani psihologi in domači raziskovalci s poudarkom na to pravico prizadetih otrok. Meditacijo na temo duševno prizadetih je prispevala Manca Košir. Glasilo bogatijo in dopolnjujejo osebna pričevanja v rubriki Starši pišejo, poseben okras pa so likovni prispevki otrok. Ql_ , lOjs £ktualno: Uno mattina ll nn Nanizanka: Fuori legge 11.05 p ?*6 Vesti gilm: La damigella di gard (dram., It. 1936, r. Mario Mattoli, i. Emma ^rammatica), vmes 13 On U .5) kratke vesti 13 3n Yarlete: Fantastico bis 14110 9nevnik !<■« R££rv'tPaJek 17 ^ladinska oddaja: Big! si ter Namzanka: Cose dellal- 18 4s xt° mondo 19.4q VJ.ad-: Santa Barbara 20 on Yltnanah in vreme 2o.4o šrnik dokumentarec: La mac-china meravigliosa - Že- urelom in Oliverjem 23.00 nfdyjem 23.in Rnevnik 1 °k,: Nasilje in Miche- 24.00 TW?elova Pieta °-25 Ruhr ulk ln vreine dimom? Mezzanotte 7.40 Nan.: Lassie, 8.40 Lo-rentz e figli in risanke 9.30 Zgodbe naših gradov 10.00 Film: Camilla (dram., It. 1954, r. Luciano Emmer) 11.25 Nanizanka: II brivido delFimprevisto 11.50 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik 13.45 Politična tribuna 14.00 Nadaljevanki: Beautiful, 14.45 Destini 15.35 Film: II forte del mas-sacro (vestern, ZDA 1958, r. Joseph New-man, i. Forrest Tucker) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Aktualno: Ostalo... na kroniki, vmes nanizanka in pričevanja 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Nagrada Tenco ’90 24.00 Dnevnik in horoskop 0.25 Film: L’amico di Vincent (dram., Fr. 1983, r. Pierre Granier-Deferre, i. Philippe Noiret) 12.00 Dokumentarna^ oddaja: Meridiana - Življenje živali, Nastajanje celine, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Raziskava o mestu knjige 15.00 Izobraževalna oddaja: Una ballata per Tex 15.30 Motociklizem: VN Avstralije v superbiku 16.00 Rubrika: Rally 17.00 Nanizanki: I mostri - II grande campione, 17.30 Throb - Le nozze di Buffalo 18.00 Dok.: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di pid, Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Aktualno: Samarcanda (ured. G. Mantovani in M. Santoro) 23.15 Nočni dnevnik 23.3Q Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose mai viste 0.30 Dnevnik - v kiosku 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Šolska TV: Oddaja za učitelje, 9.40 dokumentarni niz Pustolovščina slikarstva 10.10 Mozaik. Tečaj angleščine za najmlajše, 10.25 Slovenci v zamejstvu 10.55 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 11.40 Video strani 14.40 Mozaik (pon.) 15.25 Žarišče (pon.) 15.55 Nanizanka: Poirot Agat-he Christie 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV (pon.) 18.05 Teleski '90 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Alf 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Podmornica (zadnji del) 21.00 Tednik 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Poirot Agathe Christie 23.25 Video strani 12.30 Tenis - Masters v Frankfurtu 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Woobinda 19.50 TV debata 20.30 Video glasba: Tutti frut-ti 21.15 Nanizanka: Mod Sguad e i ragazzi Creer 22.00 TVD Novice 22.15 Tenis - Masters v Frankfurtu IT TV Slovenija 2 16.00 Satelitski prenosi 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Divji svet živali 21.00 Mali koncert: Noctumo (J. Christian Bach) 21.10 Dokumentarec: Pionirji sodobne kirurgije 22.00 Večerni gost: Lojze Kolman 22.40 Komedija na slovenskem odru: Ivan Vasiljevič (M. Bulgakov, postavitev SSG Trst) arr;r“Ka: La piccola 8.25 !nan(leNell Zn?' * roilioiutri (kom., morn17 * 19 * * * 23?9, r Charles La-l0'3° Akt?' i Mai°rje Main) 12.00 061146 C°-I2I? t? .pranzo ^ servito, -'41, IS.oo CR0,pPie pšrtero; 16» vSu? 1600 c"co l655 nol984'Buon complean- 17 2? n^uPPl0 slalom, O.K. r, bl*°nia, 18.00 19.00 n prezzo e giusto, 19.45 Tr ®loco dei nove, 2g to 3 ^offlie e mari- 20,40 zia l6te: Striscia la noti- 23'15 Va^eMike' 0.55 >zoSehowaUriZ1° C°- 115 Naa(P°n.)StnSCia 13 noti' hy 'm*1?31 Marcus Wel-fhtchcock 215 L °ra di 8.30 Nad.: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Celeste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il domani, 11.00 Cosl gira il mondo 11.30 Nanizanka: La časa nella prateria 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d’amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Top Secret 20.30 Film: La cruna delFago (krim., ZDA 1981, r. Richard Marguand, i. Do-nald Sutherland, Kate Nelligan) 22.50 Tednik: Kronika (ured. Emilio Fede) 23.35 Aktualnosti: Tehnologija in roboti, 0.05 Čara TV 0.50 Astrološka rubrika 1.00 Film: La battaglia delle aguile (vojni, VB-Fr. 1976, r. Jack Gold, i. Cris-topher Plummer) 7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide -Un magico incidente, 12.00 Charlie's Angels -Lo sponsor, 13.00 La fa-miglia Bradford - Padre e figlie, 14.00 Happy Days - Il buffone 14.30 Glasbena oddaja: Radio Carolina 7703 (vodi Piero Ameli) 15.30 Nanizanka: Compagni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nogomet: za pokal Italije, Bologna-Modena 20.10 Nanizanka: Cri Cri 20.40 Film: College (kom., It. 1984, r. Castellano-Pipo-lo, i. Federica Moro, Christian Vadim, George Hilton) 22.45 Dokumentarna oddaja: Miti, mode in rock'n'roll (3. del) 23.20 Variete: Capolinea 23.45 Rubrika: Grand Prix 1.00 Nanizanki: Mike Ham-mer, 2.00 Benson 13.00 Risanke 14.45 Variete: Telemeno 15.00 Nad.: Signore e padrone 16.00 Film: Vincere per vivere (dram., ZDA 1986, r. Del-bert Mann, i. Susan Bla-kely) 17.45 Nanizanki: Doc Elliot, 18.30 Flash Gordon 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 20.30 Film: Delta force (pust., ZDA 1986, r. Menahem Golan, i. Chuck Norris, Lee Marvin) 23.00 Šport: American bali 23.30 Film: Stupro (dram., ZDA 1976, r. Lamont Johnson, i. Margaux Hemingway) 8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 Adorabili creature 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Prijateljska narava 13.00 Šport in dnevnik 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 Film: Furto su misura (kom., ZDA 1962, r. Geor- ge Marshall, i. Rita Hay-worth, RexHarrison) 16.40 Aktualno: Ženska TV 17.50 Nan.: Autostop per il delo, 18.55 Doris Day Show 19.30 Variete: Cera guesto, c’-era guello 20.00 Vesti: TMCNews 20.30 Film: I diamanti delFi-spettore Klute (krim., ZX)A 1973, r. Tom Gries, i. Robert Duvall, Donald Sutherland) 22.15 Montreaux Jazz Festival: Haden Rubalcaba Motian 23.10 Večerne vesti 23.30 Film: L'urlo della battaglia (vojni, ZDA 1962, r. Jeff Chandler) telbfriuli 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Lo zio demenca 20.30 Dok.: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka 24.00 Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica: 8.00 Deželna kronika: 8.10 Slovenski esej: 8.40 Melodije: 9.30 Čas trobentic in čas kostanja: 10.00 Dnevni pregled tiska: 10.10 S koncertnega repertoarja: 11.30 Lahka glasba: 12.00 Svet skozi lunin pogled; 12.15 Solisti: 12.40 Zborovska glasba: 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba: 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.05 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Glasba velikih mojstrov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji: 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 10.00 Nočni glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom; 20.00 V svetu knjige; 21.00 Nočni program in nočna glasba. Predsinoči v sovodenjskem občinskem svetu Pozitivna ocena načrta za odpadke s pomisleki glede lokacije naprav V Gorici tudi novi konzul ZDA v Milanu Konzul Jože Šušmelj pri Scaranu in Crisciju Sovodenjski občinski svet je na predsinočnji seji razpravljal o osnutku pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov. Problem je v sovodenjski občini še posebno občuten zaradi znanih peripetij v zvezi z upepeljevalni-kom in so mu zato v občinskem svetu posvetili tudi primerno pozornost. Odbornik za ekologijo Marjan Tomšič je poročal o zaključkih obsežne študije, ki jo je po naročilu pokrajinske uprave izdelala družba Lombardia Risorse. Osnovne izbire, je ocenil, so razveseljive, saj so v študiji sprejeli usmeritev k ločenemu nabiranju, selekciji in predelavi odpadkov ter predlagali načine uničevanja, ki bi bili za okolje manj škodljivi od sedanjih. Pri tem pa ostaja tudi nekaj odprtih vprašanj, na primer glede lokacije uničevalnih naprav kot tudi glede časovnih terminov za uresničevanje načrta. Odbor je pripravil odgovor pokrajinski upravi v šestih točkah. Pozitivno ocenjujejo usmeritev k ločenemu nabiranju odpadkov kot tudi možno pridobivanje energije iz odpadkov pod pogojem, da to ne povzroči dodatnega onesnaževanja. Pomisleke imajo glede pomanjkanja jasnejših opredelitev za lokacijo naprav, zaradi pomanjkanja točnih terminov izvajanja načrta in možnosti nadaljnje uporabe obstoječih naprav ter glede uničevanja škodljivih odpadkov. Še posebej pa je poudarjeno absolutno nasprotovanje ohranitvi sedanjega upepeljevalnika in nameščanju vsakršne druge naprave za uničevanje odpadkov v goriški industrijski coni. To stališče odbora je soglasno podprl ves občinski svet. Župan Primožič je med poročili seznanil svetovalce s protestom staršev šolskih otrok, ki se peljejo v Gorico z avtobusi APT. Uprava je s spremnim pismom posredovala protest vodstvu avtobusnega podjetja, z njegovim predsednikom pa so se že dogovorili za srečanje, na katerem bodo proučili probleme in možne rešitve. Župan je tudi napovedal, da bo občina dala pobudo za kapilarno nabiralno akcijo v pomoč poplavljencem v Sloveniji. Svetovalci opozicije so postavili nekaj žgočih vprašanj. Načelnik Černič je hotel vedeti, ali ima kdo od izvoljenih na večinski listi pogodbeni odnos z Občino in zahteval, naj odbor preveri, če je to v skladu z zakonskimi določili o nezdružljivosti funkcij ter s politično korektnostjo. Načelnik večine Butkovič je opozoril, da je občinski svet soglasno potrdil veljavnost izvolitve vseh svetovalcev, če pa kdo sedaj meni, da kaj ni v redu, naj vloži priziv na Deželno upravno sodišče, saj občinski odbor ni pristojen za reševanje teh vprašanj. »Najbrž je Černič mislil name,« je dejal podžupan Pete-jan in pojasnil, da je pred dvema letoma - ko še ni bil v občinskem svetu -izdelal načrt za cesto v Gabrjah. »Želim biti jasen, saj nimam kaj skrivati: pogodba je bila sklenjena precej časa preden sem sploh kandidiral za izvolitev; pozanimal sem se pri pristojnih funkcionarjih, ki so mi potrdili, da pri tem ni nobene ovire, nasprotno prepričan sem, da lahko zaradi tega še vestneje zaključim začeto delo.« Opozicija je kljub pojasnilu zahtevala, naj odbor pozorno preuči vprašanje. Andrej Fajt (SSk) je hotel vedeti, kaj misli odbor o očitkih v zvezi s Soškim parkom v pismu, ki ga je P. d. objavil pred nekaj dnevi. Župan in odborniki so zavrnili očitke in napovedali, da bodo načrt, brž ko bo izdelan, predstavili občanom na javni skupščini. Pismo so zato označili kot zgolj politično potezo in kritizirali dejstvo, da se avtor skriva za neko splošno siglo. Če koga stvar zanima, lahko pride na odkrit razgovor na občino in mu bodo rade volje postregli z vsemi informacijami o postopku ter prisluhnili njegovim predlogom. Generalni konzul SFRJ v Trstu Jože Šušmelj je bil te dni na predstavitvenem obisku na goriškem županstvu, kjer sta ga sprejela župan Scarano in podžupan Del Ben, ter na Pokrajini, kjer je imel razgovor s predsednikom Criscijem-Govor je bil o obmejnem sodelovanju in vlogi obeh Goric. Šušmelj še posebno dobro pozna ta vprašanja, saj je bil župan Nove Gorice od leta 1974 do 1982. Goriško županstvo, Pokrajino in Trgovinsko zbornico je včeraj obiskal tudi novi konzul ZDA v Milanu Peter Semler. Na sliki: generalni konzul SFRJ v Trstu Jože Šušmelj z županom Scara-nom in podžupanom Del Benom. V Kulturnem domu včeraj uradno predstavili novo sezono Razstava srednjeevropske grafike uvod v praznovanje 9. obletnice Predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič pred občnim zborom Čas zaprtih krogov je mimo Goriški Kulturni dom, ki letos stopa v deseto sezono delovanja, postaja vse bolj kraj izmenjave in prepletanja sporočil na različnih kulturnih in jezikovnih nivojih in s tem izpričuje vizijo drugačne in za vse bogatejše prihodnosti. Čedalje bolj prihaja namreč v zavest ljudi, da medsebojno spoznavanje predstavlja prvi korak k odpravljanju že zastarelih predsodkov in da predstavlja »kultura« tisto osrednjo postavko, ki to najlažje omogoča. Te misli so bile včerajšnje vodilo Nade Sanzin, Igorja Komela in Vilija Prinčiča pri predstavitvi letošnje sezone, ki se obeta izredno bogata in zanimiva za vse okuse. V ta okvir sodijo tudi prireditve, ki jih upravni odbor Kulturnega doma prireja ob bližnji deveti obletnici odprtja. Že jutri, v petek, ob 18. uri bodo v galeriji KD odprli skupinsko razstavo »Srednjeevropska grafika«, na kateri bodo sodelovali umetniki iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Na razstavi, ki jo prirejajo ob sodelovanju ustanove Endas iz Tržiča in pod pokroviteljstvom goriške Pokrajine in Evropske akademije za Furlaniji-Julijsko krajino, bodo svoja dela predstavim Bogdan Borčič, Mirella Schott, Karl Brandstdtter, Štefan Galič, Robert Svoboda, Grazia Aiello, Franco Degrassi, Jošef Tichy, Aldo Bressanutti, Zvest Apollonio, Suzana Fedrigo, Gio-vanni Diuz, Klavdij Tutta in Silvan Bevčar. V sodelovanju z ZSKD bodo v petek, 23. novembra, priredili koncert svetovno znanega Slovenskega okteta, ki letos praznuje 40-letnico delovanja. Prireditve ob obletnici Kulturnega doma bodo zaključili 30. novembra s telesnokultur-no manifestacijo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV lir Celovečerni koncert SLOVENSKEGA OKTETA ob njegovi 40-letnici nastopanja Kulturni dom, v petek, 23. novembra, ob 20.30. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v uradu ZSKD v Ul. Malta 2 (tel. 531495). V soboto bo v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Skupščina, ki bo potekala pod geslom »Mavrica misli — vez med ljudmi«, bo priložnost za poglobljeno razpravo o vsebinah in perspektivah organizacije, ki združuje več kot 70 društev in skupin. Ljubiteljska kultura, ki je povezana v ZSKD, odigrava na Goriškem pomembno vlogo v naši stvarnosti. Da bi izvedeli kaj več o delu te organizacije v zadnjem obdobju ter o njenih načrtih, smo za pogovor zaprosili goriške-ga predsednika ZSKD Rudija Pavšiča. Na zadnjem občnem zboru v Špet-ru Slovenov je bila poudarjena potreba po večji ustvarjalnosti in p6 valorizaciji ljubiteljske kulture. Kako s tega vidika ocenjuješ dveletno obdobje? »Povedati moram, da smo skušali, kolikor nam je bilo mogoče, uresničiti načrt, ki smo si ga zastavili kar zadeva vrednotenje naše bogate kulturne stvarnosti. Prav v zadnjem obdobju smo sicer naleteli na vrsto ovir predvsem finančno-kadrovskega značaja, zaradi katerih smo bili primorani nekatere že izdelane načrte ponovno spraviti v predal. Ne glede na to pa menim, da smo z nekaterimi pobudami le vzbudili zanimanje med ljudmi. Odprtje Kulturnega doma je naši zvezi naložilo nove odgovornosti, predvsem je od nje zahtevalo, da se je boljše organizirala v mestu samem. S tem v zvezi bi rad spomnil na pozitivno desetletno pot, ki jo je v tem času opravil Kinoatelje ter na odmev, ki ga ima delovanje te naše članice tudi v širši italijanski javnosti. Primernejša prostorska ureditev je vzpodbudila tudi gledališke navdušence in posledica tega je ustanovitev Gledališke skupine Gorica, ki je pod spretno strokovno taktirko postala po- UČINKOVITO IN PRIJAZNO VAM POSTREŽEMO V DREVOREDU FRIULI38 V KRMINU J J Ganca Agricola 3 Kmečka banka Gorica ; memben člen našega kulturnega gibanja. Ravno tako važna je skrb, ki smo jo v zadnjem obdobju posvetili najmlajšim. V povezavi z dijaškim domom Simona Gregorčiča, knjižnico Damira Feigla in samim Kulturnim domom smo izpeljali vrsto prireditev, ki so od zveze zahtevale nov pristop k delu. Čeravno brez začrtane kontinuitete smo sodelovali tudi pri nekaterih projektih, ki so se izkazali za potrebne in so imeli dober odziv med ljudmi. Pri tem mislim na kabaretne večere Pajks showa, na sodelovanje z italijanskimi organizacijami, ko je šlo za pomembna vprašanja, ki so zanimala celotno našo skupnost, ter nenazadnje tudi na naš vsakodnevni delež v življenju naše skupnosti«. Že sam naziv vaše organizacije pove, da gre za zvezo kulturnih društev. Kako iz tega vidika ocenjuješ delo ZSKD? »Če je merilo ocene tisto običajno, potem lahko rečem, da je bilo sodelo- Drobež o Kosovu Novinar Radia Slovenija in dopisnik Primorskega dnevnika, Marjan Drobež iz Nove Gorice bo danes ob 18. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma govoril o krizi na Kosovu in njenih posledicah v mednarodnih odnosih. Drobež je v zadnjih letih kot posebni dopisnik sledil dogajanju na Kosovu in je bil neposredna priča izbruhov napetosti na kraju dogodkov. Poleg opisa stanja v tem vročem delu Jugoslavije bo na nocojšnjem srečanju spregovoril tudi o možnih scenarijih razvoja kosovskega vprašanja. ■ Prometna policija je te dni izvedla več desetin pregledov na avtubusih APT, da bi ugotovila morebitne prekrške glede prevoza števila potnikov. Pregledi so v zvezi s protesti dijakov zaradi prenatrpanosti avtobusov. ■ V trčenju med tremi vozili včeraj ob 14. uri pri podvozu v Ul. Aguileia se je lažje ranil 34-letni Graziano Sul-lig iz Ul. Grabizio. Zdravil se bo 10 dni. ■ Policija je včeraj ponoči aretirala dva Jugoslovana, ki sta skušala ukrasti citroen viso 47-letne Carmele Vedda v Ul. Scuola Agraria. Aretirana sta 24-letni Branko Majcen iz Celja in 32-let-ni Ivan Pravdič iz Maribora. vanje pač takšno, kakršnega beležimo že vrsto let. Če pa uporabim nekoliko drugačno merilo, ki pa je potrebno za današnji čas, s tovrstnim sodelovanjem nisem povsem zadovoljen. Prepričan sem, da imamo potencialno večje sposobnosti, da se tesneje povezani med seboj izkažemo. V dokaz tega bi navedel dva primera, ki dokazujeta pravilnost tega razmišljanja-Predlanska osrednja Prešernova proslava, ki sta jo oblikovala moški zbor Jezero iz Doberdoba in Gledališka skupina Gorica, ter lanski Dan slovenske kulture (pripravili smo ga skupno s katoliškima zvezama iz Trsta in Gorice) potrjujeta, da s se da skupnim1 močmi doseči zanimive in kakovostne rezultate. To mora biti vodilo naše zveze za naslednje obdobje. V ta namen bomo v vodilno sestavo ZSKD povabili veC predstavnikov društev in skupin v želji, da bi laže načrtovali in med seboj sodelovali. Čas zaprtih krogov in vaških dualizmov je v bistvu že mi®0-Potrebni so skupni projekti in skupn0 vlaganje energij za uspešnost naših ci' ljeV' • 4- »Mavrica misli — vez med ljua mi«: kaj želite s tem povedati? »Osebno sem prepričan, da si lahk° vsakdo to geslo tolmači po svoje 111 izostri tisti del misli, ki se mu zdi najprimernejši za današnjo stvarnost Zve ze. Zato bom čisto osebno razložil 1 misel. Mavrica misli, ker je to edin možno: tudi v ljubiteljski kulturi 11 obstoja ena sama resnica, en sam ®° del, en sam pogled. Pluralnost idej 11 misli mora biti tudi naše vodilo. . Pomembnejši pa se mi zdi drugi d ' gornje misli. Vez med ljudmi je v d našnjem času izostrovanja pogled® izrednega pomena. Brez tega prepl® nja med nami in vrednotenja PoS® nosti nam preti nevarnost popolneg propada. , -rll To geslo smo skovali za naš °Dc6. zbor, prepričan pa sem, da velja za lotno našo narodnostno skupnost.« čestitke -3 ; praznuje 82. rojstni dan ,,0 indolič. Vse najboljše mn 1 otroci z družinami. kino Gorica KULTURNI DOM Gorica kinema: »Odsevi na koži«. Režija Philip * CORSO 17.30-22.00 »Due nel mirin®«-VERDI 18.00-22.00 »Presunto inn°ceo( VITTORIA 17.30-22.00 »Voglia dl 9 re«. Prep. ml. pod 18. letom. Ae' ovoglie“- rri v* v Trzic EXCELSIOR 17.30-22.00 »Porn®v Prep. ml. pod 18. letom. Nova Gorica sena- SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 >’ tor in striptizeta«. DEŽURNA LEKARNA V G0#0 t<>l-Al Giardino, Korzo Verdi DEŽURNA LEKARNA V ‘el Al Redentore, Ul. Rossein 410340. Pogovor s Sergejem Verčem pred jutrišnjo premiero Tanzschule Na življenjski poti od maternice do groba je vsakdo usodno sam Pogovor s kantavtorjem pred nedeljskim nastopom Zakaj Andrej Šifrer sedaj »Hiti počasi« Jutri zvečer se bo Mladinsko gledališče »Kresna noč«, ki deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Magnet, predstavilo v Domu Alberta Sirka v Križu z igro »Tanzschule«. Avtor igre je Sergej Verč, ki je predstavo tudi zrežiral, v njej pa nastopa 12 igralcev in igralk. Poleg njih je pri postavitvi sodelovalo še kakih osem oseb z raznimi funkcijami, kot oa primer Ivan Komar, ki je skrbel za koreografijo, Klavdij Strajn, ki mu je poverjeno tonsko ozvočenje; za sceno so skrbeli Robi Starc, Ani Tretjak, Makri Milič in Monika Milič, organizacija, scena, luči in kostumi pa so še • v skrbi KUD Magnet. »Mislim, da je prav, da sva v najinem razgovoru najprej omenila vse soustvarjalce predstave. Včasih se v raznih poročilih nanje kar pozabi, pa ne sme biti tako,« je takoj na začetku razgovora poudaril Sergej Verč. Igralci prihajajo iz raznih krajev tržaškega območja: iz Boljunca, Doline, ? Opčin, iz Križa, Trsta in s Proseka. Sedem je deklet, pet je pa fantov, ki se bodo v tem novem delu predstavili našemu občinstvu. Nekateri so že večkrat nastopali, drugi so začetniki. »Prav zato, da bi vse v redu steklo, smo imeli sedaj skoraj vsak večer vaje. Morda je to moja najtežja režija, saj se predstavljamo občinstvu z de-jnm, ki naj bi bilo poskus gledališča, ki se želi predstaviti ne samo slovenskemu občinstvu, temveč vsem Ijubi-eljem gledališke umetnosti.« Gre za predstavo, ki ima kot lite-rarno predlogo tekst »Učbenik življenja«, ki ga je leta 1935 napisal Martin knjč, izhaja pa še iz Verdijeve opere ‘Ples v maskah«, katere glasba spredla tudi dogajanja na odru. , ‘Igralka Tanja Pečar je tista, ki ce-°tno predstavo tekstovno povezuje n včasih tudi pomaga k razlagi tek-,tov, ki so sicer govorjeni v raznih |njlh jezikih. Razumljivo je, da so 'nnrali imeti igralci pomoč in sodelovaje lektorjev za tuje jezike; razen Na pa bogatijo predstavo koreog-^Iski vložki, saj nastopajoči plešejo V^ke, tango, čačača, ali rock plese. I6 .te alemente je bilo treba med Noj uskladiti in izoblikovati predivo, ki govori o sovraštvu in Ijubez-k torej o čustvih, ki niso samo naša, eitiveč so čustva, ki prevevajo vse ‘Oveštvo. Gre za zgodbo o plesnem q .telim ki se zaljubi v eno od svojih fl°Jenk, njeni kolegi pa tega ne dovo-,1°. ker nočejo, da bi se ločila zaradi mbezni od njihove srede.« Vtisi profesorjev in Deljena Včeraj dopoldne so prostore ^ulturnega doma napolnili dija-ki trgovskega tehničnega zavo-Z. Zois. Na sporedu je bila Ponovitev ene najbolj znanih '~afikarjevih dram — Hlapci v V2'!1 Borisa Kobala. V tej igri astopajo domala vsi člani Slo-enskega stalnega gledališča in Vq pralca iz Slovenije. Mne-1° profesorjev in dijakov o Podstavi in o Kobalovi inter-Cankarjevega teksta bila precej deljena. Marsiko-u fe bil režiserjev pristop In,' drugi pa so bili do Koba-. ega dela kritični, češ da se Preveč oddaljil od originala. n r°fesorica italijanščine Viva-0c .ižmančič je to predstavo man-la Pozitivno. Njeno zani-ctp,n/e ie pritegnilo predvsem dra V°' ie Kobal Cankarjevo Qv*° Posodobil, oziroma dal p0 rievim metaforam sodoben knuen' Marko Oblak, profesor slJJ^dstva, pa je povedal koč eČe,: Slikar Černigoj je ne-grgQre*el' da slika ni lepa ali Pezn' amPak samo zanimiva ali Ump/,JJ?iva- To velja za vsako to or^ko delo in torej tudi za dsa KSlavo- Hlapci v režiji Bo-2(inim °°aV 50 bili nedvomno riCe JVJ- Po mnenju profeso-je t^n?tematike Silvije Stantič nGd 'Sra inovativna. Delo je Sodohn ^tualno in vezano na Obenp ° dogajanje v Sloveniji. Pretacr1 ;e Pohvalila tudi inter-Pa se d0 igralcev. Zelo kritično Sonjo Hlapcih izrekla profe-kster vf°Venščine in zgodovine Sodpo erco: Predvsem je neu-ki je _ Cenila pristop režiserja, n°ma nienem mnenju popol-sPrevrgel Cankarjevo Avtor In rešlser igre Tanzschule Sergej Verč (Foto Magajna) Za nas bo jutrišnja predstava premierska. Toda mladinsko gledališče se je z njo, kot nam je povedal Verč, predstavilo že letošnje poletje na gledališkem festivalu v Heidelbergu v Zahodni Nemčiji, čeprav je imel kot izhodišče drugo literarno predlogo. »Festival ni imel tekmovalnega značaja, vendar smo z igro doživeli kar lep uspeh. Pred odhodom na to turnejo smo imeli nekakšno predpremiero v našem dijaškem domu. Kdor je takrat videl predstavo, je na tokratni premieri skorajda ne bo prepoznal. Vnesli smo namreč razne popravke, dopolnila in se trudili, da bi bila igra še bolj igriva, pestra, razumljiva vsem in torej tudi bolj privlačna.« • Ko je Sergej Verč prihajal k nam na razgovor, je v mislih nekako tako opredelil glavno misel tega dela: »Igra govori o sovraštvu, ljubezni in maščevanju. Sovraštvo pa je podobno veliki meduzi. Če se je dotakneš, je strupena; če pa jo hočeš prijeti, se ti po roki in med prsti pocedi sama sluz. Tedaj ti ne ostane nič drugega, kot da še sam razliješ okoli sebe čmi sok - tako kot sipa.« Ne gre za satiro, je Verč še poudaril, temveč za nekakšno planetarno predstavo, ki govori skozi svojo zgodbo vsemu človeštvu. »Že več let režiram na naših amaterskih odrih. In vedno sem izhajal iz načela, da je treba vsako predstavo izpeljati do maksimalnega rezultata. Seveda lahko ta rezultat dosežejo profesionalni igrači veliko laže in mnogo prej; amaterji se morajo zanj dalj časa truditi. Toda na koncu ne sme biti po mojem med profesionalno in amatersko predstavo nobene razlike. Občinstvo mora videti dobro, v redu pripravljeno in odigrano predstavo.« Potem ko je pohvalil vse igralce in ostale sodelavce ter se zahvalil KD Vesna v Križu, kjer tokrat nastopajo, je Sergej Verč povedal še nekaj o bodočih načrtih skupine. »Skupina je pred leti že nastopila s predstavo "Kresna noč", ki jo je režiral Marko Sosič; potem sem sam režiral delo "Samo malo jih zaide v te kraje". Nato je nastal nekakšen premor. Sedaj, ko smo vsi spet skupaj, je jasno, da že delamo načrte za naprej. Ne vem pa še, kaj bomo izbrali. Sam se sedaj bolj bavim z literaturo, ker pišem neko daljšo stvar, o kateri pa nočem sedaj še ničesar povedati.« Pa duo Verč - Kobal bo še kaj nastopal, sem ga na koncu še vprašala. »Prav gotovo še. Prvo, kar imava na programu je 13 oddaj, ki so nekakšne slike iz zakonskega življenja, in bodo meseca januarja na programu Radia Trst A. Tekst sva napisala sama, nastopala pa bosta Boris Kobal in ljubljanska igralka Polona Vetrih.« NEVA LUKEŠ Z Andrejem sva se srečala pred nekaj dnevi, da bi malo pokramljala o novi plošči Hiti počasi. Z njim je prišel, tudi "župan" Janez, pot pa nas je zanesla tja do Prečnika, kjer nam je prijatelj Pavel Sardoč pripravil nekaj svojih specialitet, ob domači kapljici in vodici pa je stekel pogovor. Andrej Šifrer se je po sedmih letih spet skoraj nepričakovano pojavil, na glasbeni sceni z novo ploščo Hiti počasi. Andrej kam pravzaprav hitiš? »Kdo ve, še najmanj pa jaz... no, brez heca, mislim, da sem si v preteklosti nastavljal bolj ali manj visokoleteče cilje, zato pa se zdaj prepuščam raje usodi, saj ko prideš do cilja ugotoviš, da si pravzaprav hotel vse nekaj drugega. Od tod tudi naslov Hiti počasi«. Kako to, da si se tokrat usmeril skoraj Izključno v countrv glasbo? »Enostavno, ker nima veliko ljudi možnosti, da bi ploščo posneli v Nas-hwillu, neoporečnemu centru countrv muzike. V glavnem pa so pesmi v country stilu tudi zato, ker sem s to glasbo že več let v sorodstvu in mislim, da je sedaj napočil trenutek, da se pobliže spoznava.« Kdo pa ti je sploh omogočil snemanje v Nashvvillu? »V glavnem sem si to snemanje omogočil sam, pomagali pa so mi ta-kozvani dobri ljudje, saj ko sem prišel v Nashwille s prihranki dobrih dveh let, sem ugotovil, da je bilo to za pol premalo. Toda nisem vrgel puške v koruzo, ampak sem se zmenil, da bom ostalo poravnal v najkrajšem času. Seveda sem upal, da bosta plošča in kaseta šli dobro v prodajo in kar presenečen sem bil, ko sem zvedel, da je Hiti počasi postavila nov rekord v zgodovini slovenske diskografije: v treh tednih je bilo prodanih nekaj čez 20 tisoč kaset, kar pomeni velik uspeh ne samo pri nas, ki nas je okrog 2 milijona, ampak pomisliti je treba, da se v Angliji dobi srebrno ploščo pri 60 tisoč prodanih komadih, Britancev pa je več kot petdeset milijonov.« Aranžmaji so zelo dobri, posnetki a naravnost odlični. Kaj bi pove-al o glasbenikih in aranžmaju? »Glavni protagonist je Joe Misku-lin, ki si je prevzel produkcijo in tudi aranžmaje. Joe je v preteklosti nastopal tudi s Frankom Jankeričem, ki je kralj polke v Ameriki. Njegov ded prihaja iz Slovenije, on pa se je rodil v Ameriki in je bil med drugim zadolžen za aranžma v novi plošči U2. V glavnem pa je Nashwille poln teh legendarnih imen, tako da se za vsakim kotom začudiš, ko nekoga zagledaš. Glede samega snemanja pa je poleg glasbenikov zelo važna roka tehničnega mojstra, ki sedi za mešalno mizo, teh pa je pri nas v Sloveniji zelo malo.« Misliš, da boš s to ploščo ponovil uspeh, ki si ga doživel pred desetimi leti? »Mislim, da se tisto, kar se je takrat zgodilo, ne bo tako zlahka ponovilo: takrat sem imel svež obraz in sveže ideje, sedaj pa imam nekoliko bolj starikav obraz in zapolnjujem v bistvu eno luknjo v slovenski lahki glasbi, ki se je nihče ni lotil temeljito in kvalitetno in prav to bo verjetno razlog, če bom čez nekaj časa dosegel to, kar se je pripetilo pred mnogimi leti. Seveda sem ostal zelo presenečen, ko sem opazil, da so fansi ostali približno isti, saj plošča vsaj po zadnjih statistikah, ugaja bodisi odraslim kot mladim, pa tudi otrokom. Nekdaj je srednja generacija kupovala kaseto za svoje otroke, danes pa jo v glavnem kupi tudi zase, razlog za to pa so pesmi (npr. Šum na srcu), ki se že dalj časa niso pojavljale v zgodovini slovenske glasbe: dober tekst na dobro odigrani glasbi v kvalitetni produkciji.« To so bile zadnje besede A. Šifrerja, ki bo v nedeljo, 18. novembra, nastopil v Zgoniku s pričetkom ob 17. uri. Poslušali ga boste lahko v živo, na razpolago pa bo tudi nova kaseta ali plošča Hiti počasi, Andrej pa obljublja, da bo večer enkraten za vse, ki bodo hoteli sodelovati. a pvi dijakov o Hlapcih mnenja delo. Tudi poudarjanje določenih simbolov se ji je zdelo neumestno. Poleg tega je bilo po njenem v tej igri preveč glasbenih vložkov, tako da je iz drame nastal nekakšen "musical". Interpretacijo igralcev je ocenila kot neprepričljivo, pripombe pa je imela tudi na račun scenografije. Dijaku Borutu Marcu iz 5. c razreda trgovske šole pa je predstava precej ugajala. Poudaril je, da je bila ta drama nadvse aktualna. Tema, ki jo obravnava Cankar v Hlapcih, se pojavlja tudi danes s političnimi spremembami v Sloveniji. Režiser je znal to dramo primerno posodobiti. Tamara Cibic iz 4. b razreda se je pohvalno izrazila o interpretaciji igralcev. Tudi scenografija je bila po njenem mnenju učinkovita, konec, ki si ga je zamislil režiser, pa pretresljiv in nepričakovan. "Zdi se mi pozitivno, da smo spoznali to Cankarjevo dramo v novi luči," je rekla njena sošolka Martina Doljak. Pohvalila je igralce, posebno zanimiv pa se ji je zdel pristop režiserja. Drugačnega mnenja je bila Lucija Tersar iz 4. c. "Če ne bi že prej poznala tega Cankarjevega dela, bi marsikaj težko razumela," je rekla. "Motilo me je tudi, da nekaterih besed sploh nisem slišala, ker so bili igralci večkrat obrnjeni s hrbtom proti publiki." Tudi Damjana Olenik iz 4. c je pripomnila, da je bila interpretacija Hlapcev precej prosta in morda premalo v skladu z avtorjevim tekstom. Kljub temu pa se ji je predstava zdela lepa in zanimiva, (hj) CTOOOI/6 CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE • CTO bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisih. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 20. novembra, po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov. • CTO so 6-letne obveznice s koriščenjem 20. 11. 1990 in zapadlostjo 20. 11. 1996. • Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 20. in 30. novembrom 1993 s tem da že med 20. in 30. oktobrom 1993 predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTtalia. • CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. • Obveznice se nudijo po 97,45% emisijski ceni. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 15. novembra do 13.30. Rok rezervacije do 15. novembra Rok izplačila 3. leto 6. leto Maksimalni letni donos bruto % neto % 14,00 12,21 13,54 11,82 Jugoslavija v 4. kvalijikacijski skupini za nogometno EP tretjič zmagala Modri sijajni tudi na Danskem Ostale kvalifikacije za EP Vicini brani skromni Ciper DANSKA - JUGOSLAVIJA 0:2 (0:0) STRELCA: Bazdarevič v 77. min. in Jarni v 84. min. DANSKA: Schmeichel, Siveback, Nielsen, Olsen, Heintze, Bartram, Moel-by (Elstrup od 72'), Vilfort, Povlsen (Jensen od 46"), M. Laudrup, B. Laudrup. JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Vulič, Spasič, Katanec, Hadžibegič, Jozič, Jarni, Susič, Pančev (Boban od 15'), Bazdarevič, Vujovič (Najdovski). SODNIK: Midgley (Anglija). KOTI: 5:2 za Dansko: GLEDALCEV: 39.700; OPOMINA: Vulič in Vujovič. KOBENHAVN — Reprezentanca Jugoslavije je vse bližja uvrstitvi v sklepno fazo evropskega nogometnega prvenstva, na svoji poti pa ne pozna nobenih ovir. V 4. kvalifikacijski skupini še ni izgubila niti točke. Tudi v tretji - doslej najtežji - tekmi na Danskem je izbojevala celotni izkupiček. Glede na to, da sta Avstrija in Irska sinoči na Dunaju igrali brez zadetka in da imajo modri za sabo tudi že težko gostovanje na Severnem Irskem (doma pa so premagali Avstrijo), lahko rečemo, da je njihovo končno prvo mesto v skupini že skoraj obvarovano. Po vseh napovedih naj bi Jugoslavija sinoči imela zelo težko delo. V najboljšem primeru je bilo pričakovati, da bo osvojila točko, nekateri pa so celo napovedovali prvi poraz modrih. V Kdbenhavnu je bilo vse pripravljeno za slavje gostiteljev, gledalci so navijali na vso moč, a domači igralci njihovih pričakovanj niso upravičili. Selektor Osim se je odločil za previdno taktično razporeditev svojih mož in za igro z nasprotnimi napadi. Danci so imeli rahlo terensko premoč, a niso bili učinkoviti. Nekateri posamezniki (Heintze in Bartram) so pokazali odlično znanje, a razočaral je Mo-elby in sploh je bilo pogrešati skupinsko igro. Vratar Ivkovič je v prvem polčasu le enkrat resneje posegel. Že v 15. min. se je poškodoval najbolj razpoloženi jugoslovanski napadalec Pančev, zamenjal pa ga je Boban. To je dalo misliti, da modri v napadu ne bodo imeli večjih priložnosti, a kasneje se je pokazalo, da ni bilo tako. V 58. min. je dotlej medli Michael Laudrup (bolje je igral njegov mlajši brat Brian) streljal naravnost v Ivkoviča in to je bila tudi najnevarnejša akcija gostiteljev v drugem delu srečanja. V 77. min. je odlični Bazdarevič, pobudnik vseh protinapadov Jugoslavije, po prodoru Susiča v kazenski prostor in gneči, ki je nastala ob robu le-tega, silovito streljal s približno kakih 20 m in neubranljivo premagal vratarja Schmeichela. Slabih deset minut zatem je po tipičnem protinapadu podvojil Jarni. Akcijo je začel Susič, nizko podajo v sredino kazenskega prostora je izvedel Vujovič, Jarni pa je z glavo poslal žogo, ki je bila pol metra od tal, v desni kot nasprotnikovih vrat, Skratka, modri so obe svoji pravi priložnosti za zadetek stoodstotno izkoristili in s kančnkom sreče, toda povsem zasluženo dosegli nekoliko nepričakovano, a pomembno in prestižno zmago, ki potrjuje, da visoka končna uvrstitev na lanskem SP v Italiji le ni bila naključna. Na Dunaju brez zadetka Točka obojim malo pomaga AVSTRIJA - SEVERNA IRSKA 0:0 AVSTRIJA: Konsel, Schottle, Peci, Poiger, Artner, Willfurth, Reischl, Lin-zmaier, Hbrtnagl, Ogris, Polster (Pa-cult od 67'). SEVERNA IRSKA: Kee, Donaghy, McDonald, Taggert, Worthington, Dennison, D. VVilson, Rogan, Black (Morrow od 82'). SODNIK: Biguet (Francija); GLEDALCEV: 7.000 DUNAJ — Kljub temu da bi le z zmago moštvi lahko še ohranili kanček upanja v boju za uvrstitev na EP, sta Avstrija in Severna Irska igrali zelo obrambno. V prvem polčasu je bila igra počasna in napadalci so si le redkokdaj privoščili prodor v nasprotnikov kazenski prostor. V drugi polovici tekme so bili Avstrijci nekoliko bolj agresivni, a neučinkoviti. 4. SKUPINA DOSEDANJI IZIDI S. Irska - Jugoslavija 0:2 Fererski otoki - Avstrija 1:0 Danska - Fererski otoki 4:1 S. Irska - Danska 1:1 Jugoslavija - Avstrija 4:1 Danska - Jugoslavija 0:2 Avstrija - S. Irska 0:0 Jugoslavija Danska Fererski ot. Sev. Irska Avstrija LESTVICA 3 3 0 1 1 PREOSTALI SPORED 8:1 5:4 2:4 1:3 1:5 6 3 2 2 1 27. 3. 91 Jugoslavija - S. Irska 1. 5. Jugoslavija - Danska in Irska - Fererski otoki 14. 5. Jugoslavija - Fererski otoki 22. 5. Avstrija - Fererski otoki 11. 9. Fererski otoki - S. Irska 25. 9. Fererski otoki - Danska 9. 10. Avstrija - Danska 16. 10. Fererski otoki - Jugoslavija in S. Irska - Avstrija 13. 11. Danska - S. Irska in Avstrija - Jugoslavija. V prvih tekmah osmine finala za italijanski nogometni pokal MILAN - LECCE 3:0 (0:0) STRELCI: Morello (avtogol) v 51. min., Salva-tori v 84. min., Agostini v 90. min. MILAN: Rosi, Costi, Carobbi, Gaudenzi, Galli, Nava, Stroppa, Salvatori, Agostini, Ancellotti, Massaro (Bandirali). LECCE: Gatta, Conte, Ferri, Mazinho, Amo-dio, Morello (Monaco), Alejnikov, Moriero (Alto-bellij, Pasculli, Benedetti, Virdis. SODNIK: Pezzella iz Frattamaggiore. KOTI: 7:4 za Milan. GLEDALCEV: 3.016. JUVENTUS - PIŠA 3:2 (2:1) STRELCI: Neri v 8. min., Alessio v 15. min., Baggio (11-m) v 33. min., Larsen v 62. min., Has-sler v 80. min. JUVENTUS: Tacconi, Napoli, Bonetti, Corini, De Marchi, Galia, Alessio, Marocchi (Hassler), Schillaci, Baggio, Di Canio. PIŠA: Simoni, Cristallini, Chamot, Bosco, Ca-lori, Boccafresca, Neri, Larsen, Padovano, Fioren-tini, Piovanelli (Marin). SODNIK: Cardona iz Milana. KOTI: 5:5. GLEDALCEV: 2.910. ATALANTA - BARI 1:0 (1:0) STRELEC: Maniero v 19. min. ATALANTA: Pinato, Contratto, Pasciullo, Monti (Maretti), Porini, Progna, De Patre, Bona-cina, Evair (Bonavita), Nicolini, Maniero. BARI: Biato, Di Čara, Carrera, Terracenere, Maccoppi, Brambati, Laureri, Gerson, Soda (Ra-ducioiu), Di Gennaro, Joao Paiilo (Cucchi). SODNIK: Scaramuzza iz Mester. KOTI: 4:0 za Atalanto. GLEDALCEV: 2.000. ROMA - GENOA 2:0 (1:0) STRELCA: Gerolin v 41. min., Rizzitelli v 67. min. ROMA: Zinetti, Tempestilli (Berthold), Carbo-ni, Gerolin, Aldair, Comi, Desideri, Salsano (Pel-legrini), Voller, Giannini, Rizzitelli. GENOA: Piotti, Caricola, Branco, Ferroni, Collovati, Signorini, Ruotolo, Bortolazzi (Scazzo-la), Signorelli, Fiorin, Onorati (Eranio). SODNIK: Ceccarini iz Livorna. KOTI: 3:0 za Genoo. GLEDALCEV: 13.953. SAMPDORIA - CREMONESE 1:1 (0:1) STRELCA: Dezotti v 1. min., Mancini v 7. min. SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini (Lanna), Bonetti, Pari, Vierchowod, Invernizi, Mihajličenko (Dossena), Lombardo, Vialli, Mancini, Branca. CREMONESE: Rampulla, Gualco, Garzilli, Piccioni, Montorfano, Verdelli, Giandebiaggi, Favalli (Lombardini), Dezotti, Maspero, Chiorri (Neffa). SODNIK: Fucci iz Salerna. KOTI: 9:2 za Sampdorio. NAPOLI - FIORENTINA 2:1 (1:0) STRELCI: Silenzi v 40. min., Incocciati v 68. min., Kubik (11-m) v 73. min. NAPOLI: Galli, Ferrara, Francini, Crippa, Baroni, Corradini, Venturin, De Napoli, Mauro (Alemao), Zola, Silenzi (Incocciati). FIORENTINA: Mareggini, Dell Oglio, Volpe-cina, Dunga, Faccenda, Pin, Lacatus, Kubik, Nap-pi (lachini), Fuser, Orlando. SODNIK: Amendolia iz Messine. KOTI: 6:4 za Fiorentino. GLEDALCEV: 10.000. Milanov napad pred vrati Lecceja (AP) V včerajšnjih kvalifikacijskih tekmah za evropsko nogometno prvenstvo (skupno so jih odigrali kar devet) Italija sicer ni bila zaposlena neposredno, zato pa ni nič manj zainteresirano sledila dogajanju v svoji, 3. skupini, kjer sta igrala Ciper in Norveška. Tekmo si je ogledal tudi italijanski selektor Vicini, ki pa je menil, da si ciprski nogometaši tako hudega poraza niso zaslužili. V bistvu naj bi jih pokopal njihov vratar, ki je imel res slab dan. Morda pa se je Vicini le hotel zavarovati pred morebitnimi kritikami, če Italija ne bo Cipru nasula nekaj zadetkov. Položaj »azzurrov« vsekakor ni rožnat, še posebno po tekmi proti Sovjetski zvezi, ko so na domačem igrišču dosegli le neodločen izid in si sedaj nadaljnjih spodrsljajev ne morejo privoščiti. SKUPINA 1 ČSFR - ŠPANIJA 3:2 (1:1) STRELCI: Danek v 17' in 69' ter Mo-ravčik v 77' za Češkoslovaško, Roberto v 30' in Carlos v 55' za Španijo. _ LESTVICA: Francija 4 točke (2 tekmi); Češkoslovaška 4 (3); Španija 2 (2); Islandija 2 (4); Albanija 0 (1). SKUPINA 2 BOLGARIJA - ŠKOTSKA 1:1 (0:1) STRELCA: McCoist v 9' za Škotsko, Todorov v 76' za Bolgarijo. SAN MARINO - ŠVICA 0:4 (0:3) STRELCI: Sutter v 8', Chapuisat v 27', Knup v 43', Chassot v 85'. LESTVICA: Škotska 5 (3); Švica 4 (3); Bolgarija 3 (3); Romunija 0 (2); San Marino 0 (1). SKUPINA 3 CIPER - NORVEŠKA 0:3 (0:1) STRELCI: Soriot v 38', Bohiner v 47', Bandhaug v 57'./ LESTVICA: Madžarska 4 (3); Sovjetska ) zveza 3 (2); Norveška 3 (3); Italija 2 (2); Ciper 0 (2). PREOSTALI SPORED: Ciper - Italija (22. 12.); Ciper - Madžarska (3. 4. 1991); Madžarska - Sovjetska zveza (17. 4.); Italija - Madžarska (1. 5.); Norveška - Ciper (1. 5.); Sovjetska zveza - Ciper (22. ali 29. 5.); Norveška - Italija (5. 6.); Norveška -Sovjetska zveza (28. 8.); Sovjetska zveza -Madžarska (25. 9.); Sovjetska zveza - Italija (12. 10.); Madžarska - Norveška (30-10.); Italija - Norveška (13. 11.); Ciper -Sovjetska zveza (13. 11.); Italija - Čiper (21. 12.). SKUPINA 5 LUKSEMBURG - WALES 0:1 (0:D STRELEC: Rush v 15'. LESTVICA: Wales 4 (2); ZRN 2 (Di Luksemburg 0 (2); Belgija 0 (1). SKUPINA 7 IRSKA - ANGLIJA 1:1 (0:°) STRELCA: Platt v 68' za Anglijo, Cas-carino v 80’ za Irsko. TURČIJA - POLJSKA 0:1 (0:D STRELEC : Kosecki v 36'. LESTVICA: Irska 3 (2); Anglija 3 (2)i Poljska 2 (2); Turčija 0 (2). Na finalni del, ki bo od 10. do 26. ja na Švedskem, se uvrstijo samo PrVOli' vrščene ekipe v posameznih skupin11 _ torej sedem postav, ter Švedska kot ot ganizator. Nogometni disciplinski ukrepi V italijanski A ligi sedem izključenih MILAN — Športni sodnik nogometne zveze je včeraj izključil za eno kolo sedem nogometašev A lige. Eno kolo bodo počivali Contratto (Atalanta), Ancelotti (Milan), Carannante (Lecce), Caricola (Genoa), Carrera (Bari), Fortunato (Ju-ventus) in Fusi (Torino). Športni sodnik ni obravnaval zadeve Schillaci-Poli, ker v sodniškem poročilu ni bilo niti besedice o prepiru med nogometašema. Kot znano, sta se igralca sprla ob koncu nedeljske tekme med Bologno in Juventusom. Poli je takrat oklofutal Schillacija, ta pa mu je zagrozil z mafijsko eksekucijo (»Poskrbel bom, da te bodo ustrelili!«). Športni sodnik je Folija le opomnil, ker je v nedeljo protestiral zoper sodnika. V B ligi je bil za tri kola izključen nogometaš Ascolija Giordano, obenem pa so mu naprtili milijon lir globe. Za dve koli je bil izključen Aloisi (Ascoli), za eno pa Codispoti (Foggia), DelPAnno (Udinese), De Rosa (Cosenza), Filardi (Taranto), Franchini in Tatcola (Pescara). Do 25. 11. je bil izključen trener Pescare Mazzone, ker se je besedno znesel nad rezervnim stranskim sodnikom. Operirali Stojkoviča PARIZ — Včeraj so operirali trenutno najboljšega jugoslovanskega nogometaša, Dragana Stojkoviča, ki sicer igra pri francoskem Marseillu. Stojkovič je imel težave s kolenom, z operacijo pa naj bi ga dokončno rešili vseh skrbi. V ekipo se bo spet vrnil čez dva, tri mesece. Teniški finale A TP v Frankfurtu Becker ugnal Gomeza FRANKFURT — V 1. kolu finalnega turnirja ATP (bivši masters) sta v skupini Ashe zmagala Edberg in Agassi, v skupini Drysdale pa Lendl in Becker. Kot znano, ima pravico do nastopa na tem turnirju 8 najboljših igralcev po končnih letošnjih jakostnih lestvicah teniškega združenja ATP, udeleženci pa so razdeljeni v dve skupini, v kateri se bo vsak pomeril z vsakim, prva dva pa se bosta uvrstila v navzkrižni polfinale. V primeru enakega števila zmag velja izid neposrednega dvoboja. Skupina Ashe (1. kolo): Edberg (Šve.) -Sanchez (Šp.) 6:7, 6:3, 6:1; Agassi (ZDA) -Sampras (ZDA) 6:4, 6:2. 2. kolo: Sampras -Sanchez 6:2, 6:4; Edberg - Agassi 7:6, 4:6, 7:6. Skupina Drysdale (1. kolo): Lendl (ČSFR) - Muster (Av.) 6:3, 6:3; Becker (ZRN) - Gomez (Ekv.) 4:6, 6:3, 6:3. Grafova s težavo NEW YORK — Prva dama svetovnega tenisa, Nemka Stefi Graf, se je s težavo uvrstila v četrtfinale ženskega mastersa v New Yorku. Mlado Američanko Capri-atijevo je premagala šele po treh nizih s 6:3, 5:7, 6:3. Nadaljni nastop Grafove pa je celo vprašljiv zaradi močnega prehlada in trebušnih bolečin virusne narave. Še nekaj izidov osmine finala: Martinez (Šp.) - Garrison (ZDA) 6:3, 6:0, K. Maleeva (Bol.) - Sukova (ČSFR) 6:3, 6:3. Nespodbudna slika SENIGALLIA — Nasilje na nogometnih igriščih začenja že pri šestnajstih. Tako nespodbudno sliko sta včeraj pri- kazali reprezentanci Italije in Portugalske izpod 16 let na tekmi, ki je veljala za naraščajniško evropsko prvenstvo. Tekla je 69. minuta igre, ko je grški sodnik Ni-kakis zaradi dvojnega opomina izključil portugalskega igralca Luisinha. Prav takrat je gostujočega vratarja zadel v glavo kovanec, ki je priletel s tribun (tekmo si je ogledalo kakih 8 tisoč gledalcev). Poškodba vratarja je sprožila na igrišču pravcat prepir med nogometaši obeh reprezentanc. Najstniki so se »izkazali« z brcanjem in klofutanjem nasprotnika, vzdušje na igrišču pa je bilo tako vroče, da je bil sodnik prisiljen tekmo prekiniti za pet minut. Potem, ko so se vročekrvneži nekoliko ohladili, je lahko sodnik srečanje nadaljeval. Tekma se je nato zaključila neodločeno brez golov. Oliva prvak CAMPIONE DTTALIA — Z zmago po točkah proti Angležu Kirklandu Lain-gu je Italijan Patrizio Oliva sinoči osvojil naslov evropskega prvaka v velter kategoriji. Zmaga Olive, ki se je vrnil na ring dve leti potem, ko je najavil, da zapušča boks, je bila zaslužena, saj so mu vsi trije sodniki dosodili zmago (118:113, 119:114, 118:115). Dvoboj ni bil lep, saj se je Anglež izkazal kot zelo grob in tehnično slab boksar, ki pa kljub vsemu ni dovolil Olivi, da bi se izkazal tako, ko je bilo tudi od njega pričakovati. kratke vesti - kratke vesti Bugnu nagrada S. Silvestre BOLOGNA — Italijanski kolesar Gianni Bugno je dobitnik nagrade S. Silvestre d'oro, ki jo športni novinarji iz Emilije in Romagne podeljujejo kolesarju, ki se je najbolje izkazal v zadnji sezoni. Zmagovalec letošnjega Gira in svetovnega pokala je na skupini lestvici te nagrade zbral 318 točk, to je največ v zadnjih sedmih letih. Za njim so se uvrstili Ballerini (181 točk), Chiappucci (144), Ghirotto (138), Baffi (127) in Fondriest (126). Bugnu bodo podelili nagrado v ponedeljek v okviru tradicionalnega kolesarskega praznika v kraju S. Prospero pri Modeni. Poleg njega bodo nagradili še Ivana Gottija za njegove dosežke med amaterji. Vratar Pumpido spet trenira BUENOS AIRES — Pet mesecev po hudi poškodbi na italijanskem mundi-alu je začel vratar argentinske nogometne reprezentance Nery Alberto Pumpido spet trenirati. Vest je objavil madridski športni časopis Marca, ki obenem omenja, da Pumpido hitro okreva. Sam vratar je v intervjuju časopisu izjavil, da bo čez mesec dni telesno povsem nared, da pa bo moral še mnogo trenirati za izboljšanje svoje vratarske tehnike. Pumpido, ki se je poškodoval v prvem polčasu tekme med Argentino in Sovjetsko zvezo, trenira tri ure zjutraj, ta trening pa mu služi predvsem za privajanje na tek. Sam meni, da se bo kmalu vrnil v dobro formo, obenem pa izključuje možnost, da bi spet branil vrata državne reprezentance. »Novo tehnično vodstvo reprezentance daje L pri izboru reprezentantov predno nogometašem, ki igrajo na domač1 tleh, kar je zame povsem prav,« je 1 javil, in dodal, da je njegov nasledi*1 Goycoechea »izjemen vratar«. So bili v Evropi sodniki podkupljeni? PARIZ — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze UEFA bo nes zaslišala Bernarda Tapiea, Pr^a sednika marseilleskega OlymPlC[0 g in Claudea Beza, predsednika Girondins iz Bordeauxa, v zvezi z G. nimi izjavami o podkupljenih so kih v evropskih nogometnih tekm njih. Vše kaže pa, da se bo na s®0oie, UEFA v Ziirichu predstavil le ‘‘jPfjl ki naj bi disciplinski komisiji Pr^icUp-jasne dokaze o obstoju mreže Podki0s-Ijenih sodnikov. Bez, ki je v prete r0p-ti izjavil, da je sodnikom tekem e ^ uS-skih nogometnih pokalov ponUjanato luge lahkoživk, da bi bili ^e'tLUi se bolj na uslugo njegovemu kju menda ne bo udeležil zaslišanja. Disciplinska komisija UEFA ^ naj septembra zaslišala Tapiea. T° ,aVarni bi njegove izjave soočila z *z-Lcjeor' grškega poslovneža Spyrosa Kar 9 j. gisa, ki naj bi tudi imel dokaze pj kupninah sodnikom, le-te pa raču-zbral med pregledom bančnih nov na ženevski banki Rotschn • ^e- Na dnevnem redu današnjed ^ po danja disciplinske komisije ^ .arCoih tudi domnevni prepir med igra« Van Bastnom in portugalskim te^- cem Velosom med kvalifikacij Ni' mo za evropski pokal Portuga^^topra-zozemska, ki so jo odigrali 17- slikovna križanka z našo športnico Ugani, kaj predstavljajo spodnje in sličice ob strani lika ter besede vodoravno in navpično razporedi v tik. Če jih boš vse pravilno razporedit, boš v sivih poljih navpično dobil ime in priimek naše atletinje, metalke kopja.. kvizi uganke rebusi ■*- križanke w anagrami w puzzle •*- slikovne križanke w minitoižkraž naši in drugi slikovni kvizi 1 Ime pred kratkim umrlega italijanskega književnika M o ra vi e? □ Mario □ Roberto □ Alberto Katero je ameriško mesto na sliki? □ San Francisco □ Ottavva □ Rotterdam Ameriški filmski igralec, interpret slovitega filma »Ben Hur«? □ S. Stallone □ C. Heston □ J. Wayne V katerem razredu □ Europa je postala državna □ optimist prvakinja naša jadralka n f Arianna Bogateč? u Tynn 5 □ A. Bigon □ G. Trapattoni □ R. Marchesi Kateri je pravilen naziv prebivalcev Sežane? □ Sežančani □ Sežanci □ Sežanjci Kdor je pravilno odgovori! na vseh šest vprašanj, si zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja -7, kdor na 3 vprašanja 6. Točen odgovor na samo 2 vprašanji, pa je ocena nezadostna. slikovna križanka za minipoliglote 41 //O eCArdCf,) 1 L 2 3 4 5 6 7 8 9 10 T 11 N 12 13 14 R 15 16 A 17 Y 18 E : S pomočjo že vpisanih črk in črnih polj razporedi v lik slikam odgovarjajoče besede v angleščini, oziroma v italijanščini, kot je navedeno v oklepaju ob risbicah. kAttjORj t KjOT (1GANQ,) minikrižkraž slikovna križanka CAS MED VOJNAMA VVESTERN NA ZAČETKU OREL V GERMANSKI MITOLOGIJI IGRALEC Švedska. LUKSEMBURG AFRIŠKI VELETOK AM. FILM. IGRALEC (JOHN) MURNOV SORODNIK UUBK. OPLIKA IMENA ANTON DERIVATI MOŠKO ALKOHOLOV IME KRAŠKO VINO (ČRNINA) ARABSKI PLEMENSKI POGLAVAR PREIZKUŠNJA ZNANJA RALLY V SLOVENŠČINI IT. PLEMIŠKA RODBINA ...KARENINA POSEBNA LET. VOŽNJA DYLAN THOMAS ZELO BREZ VOKALOV ZELO STRUPENA PRVINA PRVA ZENSKA Zensko ime ITALIJANSKI PEVEC LAHKE GLASBE slovarček AAR — orel v germanski mitologiji; reka v Nemčiji. AKA — pristanišče v Izraelu. AKNA — mozolj, mozoljavost. AROLDO — ime italijanskega gledališkega in filmskega igralca Tierija. AŽIO — pribitek, naplačilo pri menjanju denarja; presežek tečajne nad imensko vrednostjo pri kupovanju tujega denarja, deviz in vrednostnih papirjev; tudi ažija. ESTER — v kemiji derivat alkoholov, ki nastajajo pri reakciji alkohola s kislino. EMIR — na Vzhodu in v severni Afriki naslov arabskih plemenskih poglavarjev, princev in vojaških poveljnikov. ESTE — italijanska plemiška rodbina iz Ferrare. ESTER — v kemiji derivat alkoholov, ki nastajajo pri reakciji alkohola s kislino. LOI — bivši tržaški boksar, evropski in svetovni prvak v vvelter kategoriji. (Duilio) PLANK — bivši italijanski smučar. (Herbert) RON — italijanski pevec lahke glasbe. WAYNE — umrli ameriški filmski igralec, znan predvsem po vvestern filmih. (John) magični kvadrati 4x4 4x4 4x4 4x4 S pomočjo že izpisane besede (naša vas Križ) razporedi v štiri magične like vse zgornje besede. AARE NINI RUDI AZUR OKNA TAKT AŽIO PARK TEŽA IVER REVA ŽARA K R 1 Ž R 1 Ž rninikrižkraž odvzemanje črk Spodaj imaš razne risbice. Ugani, kaj predstavlja prva risbica, potem pa druga v isti vrstici in si zapiši obe besedi. Druga beseda je sestavljena iz enakih črk kot prva, razen ene črke, ki jo vpiši v prazen kvadratek ob strani. Če boš v kvadratke izpisa! vse črke , boš navpično (v kvadratkih) lahko bral ime našega kraja na sliki. anagrami v stavkih 1. REKA MURA? NE pač pa velika reka na Kitajskem 2. CERAR KADI in se zaskrbljeno ozira na najvišjo ležečo triglavsko kočo 3. PEK PERE LECT? Kje pa! on raje bere mladinsko povest o močnem slovenskem narodnem junaku minikrižanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 VODORAVNO: 1. vrsta lahkih motociklov, 6. del namiznega pribora, 7., pripadnik Ilirov, 8. širna ravan v tropskih in subtropskih deželah, 11. visoka kraška vzpetina. NAVPIČNO: 1. igra mestni derbi z Interjem, 2. plod oljke, 3. kraj pri Portorožu, 4. Erič Clapton, 5. naša pritrdilnica, 6. jadranski otok, 9. italijanska nikalnica, 10. visoka igralna karta. igra z računalnikom S ll 14- IT 20 23 26 22 36 32 4.2 X) 4-6 4.S 61 54. R6 3© 6© 63 65 66 62 T2 T5 TB 01 64 6T 20 23 t • ^ .i 'J ^ - • % ^ * v ;x PR TNT INPUT S INPUT T INPUT X PRJNT S.^x**;T; INPUT G INPUT M INPUT V CUS PR TNT G ; "s” ; M; ^ ~; Y L.6T S=Z -Z (Ti ~S^G-h365^ (Y ^ % 2J TO Y-rn<3) LET S =S +- (XisrT CGx*t) f4.=&i NEXT G PRJNT 5;TRB 3P L6T Y =33 FOR G = 1 TO 3 L.6T T = (S^Y~INT (S^Y> ) FOR M=r.5 TO 16 + 14*6IN /T) PRINT NElXT M PRJNT CHR$ ( 146+(COS fT)<0^ 3 LET" Y =Y —5 N6XT G INPUT X CLS L_FT S=S4-V GOTO 46*TX<^0J+a mmikrižkraž m kombinacijska križanka s krajem na Krasu V Uk razporedi vodoravno in navpično vse spodnje besede. Če jih boš pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobi! ime kraja na Krasu na sliki. 2 črki: AH, AN, AV, DA, IT, MA, NA, NJ, OK, Rl, Žl 3 črke: ACA, ANI, ANO, ČAR, DAR,EGO, GAT, IRI, MAL, OSA, RIŽ, TER 4 črke: ARNI, ATIK, GALI, ENEL, KIEL, LAVA, NANA, OTOK, PIER, TEST 5 črk: AAMER, AGATA, ALIBI, ENICA, ETAPA, IDOLI, INARI, IZIDI, NATTA, NOEMI, RAJON, STRIP, TONKO, TRIKO 6 črk: AGENDE, HLAPCI, NAKANA, RAZLOG 7 črk: KATANEC, MNOŽINA 8 črk: RARITETA 10 črk: IONIZACIJA, STARINARNA 11 črk: ENZO TORTORA 14 črk: SIMON GREGORČIČ kako medved do brloga... immfcrižkTaž za male nogometne izvedence Spodaj imaš nogometno igrišče, na katerem so napisane številke in več črk, ki sestavljajo priimek italijanskega nogometaša. Priimku manjka ena črka in namesto le-te je okvirček. V okvirček izpiši črko, tako da boš dobil priimek tega italijanskega nogometaša in te črke nato prenesi v kvadratke pod sliko na tvoji levi. Če boš pravilno izpisal vse črke, boš dobil ime in priimek znanega nogometaša Triestine na sliki. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 9 DASAGRANDE 11 LUDU l 10 DARRARA 7 GASDERINI 8 PUGLDSI 6 DRLANDO 4 FADERO 5 VINCDONI 3 VANODI 2 SENSDNI rešitve iz te številke NASLOVNA STRAN Slikovna križanka z našo športnico CC - p - slona - ras - s - cula - Edo - s - Ivan - RAI - o — i - cep - meh - \. Na sliki = Ciaudia Coslovich. STRAN 2 Naši in drugi slikovni kvizi 1. Alberto, 2. San Francisco, 3. Charlton Heston, 4. Europa, 5. A. Bigon, 6. Sežanci. Slikovna križanka za minipoliglote 1. libro, 6.V no, 6.N noče, 8. room, 9. or, 10. toys, 11.V sci, 11.N snow, 12. pane, 13. ape, 14. re, 15. topo, 16. as, 17. eye, 18. ewes. STRAN 3 Slikovna križanka Klavdij - otroci - Pier - Palčič - takse - akna - Edka -mir - Aar - SL - Wayne - Tonček - Emir - test - reli -Este - D. T. - čarter - arzen - Eva - Milka - Ron. Na slikah — Klvadij Palčič, are. Magični kvadrati 4x4 4x4 4x4 4x4 1. lik: Križ - reva - iver - žara. 2. lik: okra - Križ - Nini -ažio. 3. lik: takt - Aare - Križ - teža. 4. lik: park - azur -Rudi - Križ. STRAN 4 Odvzemanje črk Dar — ar = D; ose -— os = e; vena — ena = v; sito —sto = i; trni — tri = n. Rešitev = Devin. Anagrami v stavkih 1 Reka Mura? NE = Rumena reka, 2 Cerar kadi = Kredarica-, 3 Pek pere lect? = Peter Klepec. Minikrižanka 1. moped, 6. vilica, 7. Ilir, 8. savana, 11. Nanos. STRAN 6 Kombinacijska križanka s krajem na Krasu Simon Gregoričič - Tonko - Agata - dar - ano - Enzo Tortora - riž - Mal - Kiel - j - izidi - osa - triko - Nana -agende - AN - Aca - it. - ži - test - Rl - enica - Natta -NJ - nakana - arni - Aamer - lava - Pier - alibi - Hlapci. Na sliki = Sežana. STRAN 7 Za male nogometne izvedence 1 Bistazzoni, 2 Sensini, 3 Vanoli, 4 Favero, 5 Vancioni, 6 Orlando, 7 Gašperini, 8 Puglisi, 9 Casagrande, 10 Carrara, 11 Luiu. Rešitev = Silvio Picci. STRAN 8 Slikovna križanka Ona - bal - Arij - Libanon - asi - Oleg - AG - wo -Danica - PA - yr - Erevan - BA - Loi - SO - Anton Aškerc - Plank - mat - otka - oda - Alan - M. V. - tor -rarog - past - kaseta - MA - pastel - Iran - Oto - Marko Ban - ND - sani - Al - Aka. Na slikah = Ivan Cankar, New York, omara, Marko Ban. immkrižkraž F slikovna križanka 2ENSK0 OSEBNO IME SREDIŠČE ARMENIJE VISOKE IGRALNE KARTE IME BLOHINA HRABER INDUANEC ANTIKA NA POL W0RD NA ZAČETKU YEAR BREZ SAMOGLASNIKOV LETEV TRŽAŠKI BOKSAR KRAŠKA VZPETINA ŠOLSKA POTREBŠČINA S0N0RI0 SLOVENSKI PESNIK REKA V NEMČIJI BIVŠI IT. SMUČAR (HERBERT) ZMAGA PRI ŠAHU LOŠČILO ORODJE PRI PLUGU V 4. kolu 1. skupine mladinskega prvenstva v Vidmu Podvig Jadrana Farco EMMEZETA - JADRAN FARCO 55:70 (33:36) JADRAN FARCO: Oberdan 12 (2:3), Crisma 17 (0:1), Pertot 1 (1:2), Paulina 16 (6:6), Stanisa 8, Smotlak 16 (6:9), Gerli, Lesica, Sosič. TRI TOČKE: Oberdan 2, Crisma 1. Jadranovci so v 4. kolu tega prvesn-tva poskrbeli za lep podvig in kar sredi Vidma premagali ekipo Emmezeta. Naši so tako tudi po trem srečanju še vedno nepremagani. Srečanje je bilo zelo izenačeno do 30. min. igre, nakar so naši odločno prejeli pobudo v svoje roke in tudi za-ensljivo zmagali. Za ta uspeh je treba pohvaliti vso ekipo, ki je zares dala vse od sebe in je tudi dokazala, da se da s trdim in požrtvovalnim delom na treningih marsikaj doseči in se lahko enakovredno bori tudi z mladinskimi ekipami provligašev. 2. SKUPINA LATTE CARSO - KONTOVEL 92:67 (50:34) KONTOVEL: Ban 6, Kapun 2 (2:4), Godnič 2, Danieli 3 (1:4), Rebula 29 (4:7), Vodopivec 11, Daneu 11 (2:4), Briščik 4 (0:2). PM: 9:21. ON: 15. TRI TOČKE: Vodopivec, Rebula, Daneu 1. Kontovelci so stopili na igrišče v Nepopolni postavi in nezasluženo viso- V Vidmu je igral odlično tudi Robi Paulina, na sliki (foto Križmančič) med metom na koš. ko izgubili proti zelo izkušeni tržaški ekipi. Tekma je bila zelo izenačena in prisostvovali smo zelo moški igri. Kontovelci so bili fizično šibkejši od nasprotnika in so se enakovredno borili do 18. min. (37:32), nakar so domačini povedli za 16 točk. V drugem polčasu so naši zaigrali zbrano ter sredi polčasa zaostajali le za štiri točke (57:53), nakar so Kontovelci zaradi padca zbranosti in utrujenosti popustili in domačini so brez težav zmagali. Trener Meden je dal možnost vsem igralcem, da so stopili na igrišče, tako da so se vsi Kontovelci vpisali med strelce. (J.E.G.) šport na primorskem Nogometaši praznih rok Medtem ko sta oba primorska predstavnika v medrepubliški nogometni ligi ostala praznih rok (Koper je doma izgubil proti vodilnemu Zadru spet po enajstmetrovkah, Izola pa je klonila v Sinju), sta slovenska Ugaša prijetno presnetila. Vozila so v Kranju z 2:0 premagala Medvode, Jadran Lama pa v Domžalah tamkajšnje moštvo z 1:0. V območni slovenski ligi so bila primorska moštva uspešna, najbližje vrhu je trenutno ajdovsko Primorje. Dober je tudi košarkarski izkupiček. Postojna je v tekmi 1. B zvezne lige težko, a zasluženo osvojila točki proti Slavonki (88:86), za slovenskega Ugaša Koper pa še vedno ni ovir: zmagal je tudi v Rogaški (89:80). V slovenski ženski ligi je Cimos zmagal v Slovenskih Konjicah. Rokometaši Ajdovščine, ki nastopajo v 2. zvezni ligi so se očitno »prebudili«. Proti. Borcu so zagirali izvrstno in osvojili drugi par točk. V slovenski moški ligi je uspeh polovični: zmaga Ferrotehne in poraz Jadrana. Za ljubitelje odbojke je bil konec prejšnjega tedna veliko razočaranje. Igralci Salonita niso uspeli prvič zmagati v A-2 zvezni ligi, v Novi Gorici jih je s 3:2 nadigrala Prva petoletka. Gladko z 0:3 so izgubile tekmo 2. Po 8. kolu v drugi nogometni amaterski ligi naše ekipe doslej zadovoljile Zaija je najugodnejše presenečenje V nedeljo so v 2. amaterski ligi igrali pare 8. kola, kar pomeni, da je ena cetrtina prvenstva praktično že za nami. Če pogledamo na lestvico skupine B' kjer igrajo naše ekipe, ugotovimo, je trdno na prvem mestu bazoviška ~arja s tremi točkami prednosti pred Crugouvj-ščeni™ Morarom. Bazoviška ekipa je torej prijetno presenečenje le9a dela prvenstva. Solidno je doslej igrala tudi Vesna, (nedtem ko smo morda kaj več pričakali od Primorja. Kot novinec lige Pa Se je še kar dobro uveljavila tudi Čaja. Omeniti moramo, da je pri Vesni j Primorju prišlo že do zamenjave ^enerjev. Križani so odslovili Esposita j Po 4. kolu in ga zamenjali s Sadar-l6.®1' Pri Primorju pa je prišlo do zamenjave Di Benedetta z Bidussijem po 6. polu. Kljub temu da društvi nista dali ,2lav, kaže, da obe zamenjavi sta prišli °lj kot iz tehničnih razlogov, zaradi st®sP^razurnov med trenerjema in vod- p Prav v nedeljo po derbiju Vesna -rimorje smo imeli priložnost za krajši j42 govor z obema trenerjema, ki seve-Dnt ki® mogla oceniti dosedanjega P Jeka prvenstva, saj sta le malo časa ■ a krmilu ekip. Zato sta nam poleg lav o derbiju govorila kako namera-tm-T n?Prei' Obenem smo izkoristili p ai priložnost in pozvali tudi trenerja i ^arje. da bi ocenila dosedanji Potek prvenstva in dala predvidevanje 2a naprej. RENATO SADAR (Vesna): »Kljub in r.v°zi in morda tudi nekoliko napeti p9 k se mi zdi rezultat derbija Vesna -fn Inorie popolnoma pravičen, čeprav ram priznati, da smo imeli močne-nasprotnika, ki nikoli ni popustil, kljub temu da je imel nogometaša manj na igrišču. Nedvomno sem zadovoljen z igro ekipe, čeprav smo, kot po navadi, v zadnjem delu nekoliko popustili. Bojazen pred zmago se je spet pojavila v naših vrstah in to mislim predvsem, ker imamo mlado ekipo. Prav zaradi tega bo treba še precej dela. Sem pa optimist, ker imam na razpolago mlade in disciplinirane nogometaše, ki mi zaupajo in tudi sam jim povsem zaupam. Mislim, da nam bo z resnim in vztrajnim delom uspelo do zaželjenega cilja, to je eno od prvih sedmih mest, ki zagotavljajo napredovanje v višjo ligo.« NEVIO BIDUSSI (Primorje): »Derbi z Vesno smo izgubili po naši krivdi. Storili smo preveč naivnih napak, tako da nas je nasprotnik kaznoval. Še preden smo se taktično razporedili, smo že dobili gol. Nato smo ostali v desetih zaradi pravilne izključitve Lukše. Vseeno pa smo reagirali, vendar smo preveč grešili in nato, ko smo izgubili zaradi izključitve še našega najboljšega napadalca Miclaucicha, je bilo praktično tekme konec. Po tem porazu je razumljivo, da bo treba dobro preučiti položaj. Po vsej verjetnosti so nekatere spremembe sedaj neizbežne, saj končno Primorje še vedno spada v krog favoritov za napredovanje. Treba pa bo osvojiti eno od prvih sedem mest na lestvici.« TULLIO TREMUL (Gaja): »Že pred začetkom prvenstva, ko sem pregledoval koledar, sem vedno trdil, da imamo res naporen začetek. V prvih osmih kolih smo igrali kar petkrat v gosteh in le trikrat doma. Če upoštevamo, da smo novinci v ligi in da smo letos pomladili postavo, sem z dosedanjim potekom prvenstva zadovoljen, * imik ................r V*' Z nogometnega derbija v Repnu med Vesno in Primorjem. (Foto Križmančič) pa čeprav mirne duše trdim, da bi lahko imeli tudi dve točki več. Imam pa veliko zaupanje v ekipo, ker fantje resno in pridno delajo. Sedaj ko je mimo tistih osem napornih kol, lahko trdim, da se bo za nas prvenstvo začelo šele v nedeljo. Vključitev med prvimi sedmimi ekipami je, po mojem mnenju, dosegljiva, seveda če se bodo vsi potrudili in delali kot doslej.« MILAN MIKUŠ (Zarja): »S tem da smo na prvem mestu lestvice s tremi točkami prednosti, je razumljivo, da sem zadovoljen, saj takega začetka gotovo ni nihče predvideval. Na razpolago imam osemnajst nogometašev, ki redno in intenzivno trenirajo in zato skušam dati možnost vsem, da igrajo, ker so ekipi vsi potrebni. Pozabiti ne smemo, da prvenstvo traja kar 30 kol, v katerih so poškodbe in na žalost tudi izključitve neizbežne. Doslej nismo še izgubili, točko smo prepustili le Marianu v prvem kolu ter Primorju, ki je po mojem mnenju skupaj z Ro-mansom in Morarom med najmočnejšimi ekipami tega prvenstva, ki bo prav gotovo tudi letos zanimivo in naporno. Čeprav imamo trenutno tri točke prednosti, mislim, da to ne igra velike vloge, ker je prvenstvo še dolgo, naš cilj pa je vsekakor ostati na zgornjem delu lestvice.« B. RUPEL zvezne lige tudi Novogoričanke. Zato pa so z novo zmago prevzele vodstov na lestvici slovenske lige igralke Koper Cimosa. V prvi zvezni kegljaški ligi za ženske ankaranska Adria preživlja krizo. Tokrat je bila »prekratka« v Varaždinu, kjer je bil boljši tekmec Varteks. (DK) Zmaga Bregovih naraščajnikov SANTANDREA - BREG 1:2 (1:1) STRELEC ZA BREG: Mauri 2. BREG: I. Rapotec, Čuk (Grogazzi od 20. d.p.), Strain, Laurica, Reja, Švab, Č. Rapotec, Bajec, Mauri, Pavletič, Švara. Čeprav iz rezultata to ni. razvidno, so gostje v nedeljo ves čas napadali. Po številu priložnosti bi lahko zmago obvarovali že v prvem polčasu, a niso bili dovolj zbrani. Mauri, ki je tudi tokrat igral dobro, je dejansko sam premagal zelo skromne domačine. Uspešen je bil tako v prvem kot v drugem polčasu. Nasprotrniki so redkokdaj prišli do kazenskega prostora Brežanov, a so po napaki Bregove obrambe le znižali zaostanek. Odsotnost diskvalificiranih Kalca in Monda ni potrla Brežanov, 4. maj 1991 pa je še daleč... (Luka Švab) NAJMLAJŠI PRIMORJE - TRIESTINA 1:3 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Sardoč. PRIMORJE: Emili, Rebula, Husu, Nadlišek, Guštin, Sardoč, Passelli, Širca (Zangari), Otrouška (Turk), Kuk, Pahor (Lukša). Prosečani so nerodno izgubili proti sicer solidni ekipi Triestine. Domačini so namreč začeli na najboljši način, saj so prvi povedli in s požrtvovalno igro obdržali prednost do konca polčasa. Strelec pa je bil Sardoč, ki je po kotu Husuja spretno preusmeril žogo v vrata. V drugem polčasu so »rdeče-rume-ni« popustili in Tržačani so kmalu izkoristili napake v obrambi Primorja in izenačili, a že nekaj minut za tem tudi podvojili. Domačini so le s težavo organizirali protinapade, kljub temu pa se je Passelliju ponudila odlična priložnost v kazenskem prostoru. A iz ugodnega položaja ni uspel zaključiti. Še boljšo priložnost je proti koncu tekme imel Ostrouška, ki pa je sam pred vratarjem streljal v vrata. (Š. M.) Naša naraščajnika v reprezentanci Za nogometno tekmo naraščajnikov med selekcijama Trsta in Tržiča, ki bo v soboto, 17. t. m., ob 14.30 v Dolini sta bila sklicana tudi dva Bregova igralca, in sicer Vasijan Mauri in Luka Švab. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija nogometne zveze je v 2. amaterski ligi za dve koli izključila Dimitrija Luxo in Roberta Miclaucicha (Primorje) ter Andreo Massaia (Vesna). V pokrajinskem prvenstvu under 18 je Marco Donda (Breg) izključen do 12. 2. 1991, medtem ko je v tem prvenstvu dobil prepoved igranja za eno kolo Brežan Max Stefančič. C iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta Trekking so se prejšnji teden srečno trekiri tu$°V| ojPted kratkim pobelil nekatere skn ZQnirr,„e®a loka, zato se je pomno-0n° SeZonn o,e za bližajočo se smučar-blartin', Smučarski odsek Slovenske-Kega društva Trst, bo tudi le- tos priredil običajne smučarske tečaje in izlete za vse starosti in nivoje. Tečaji bodo zadnje tri nedelje v januarju in prvo v februarju v znanih smučarksih centrih. Vodili jih bodo diplomirani društveni vaditelji. Podrobnosti bomo objavili v prihodnjih rubrikah. Izlet na Kubed Prihodnjo nedeljo je na programu enodnevni izlet v Hrastovlje z vzponom na Kubed. Zbirališče ob 8.30 pred Kulturnim domom v Boljuncu. Izlet z bo osebnimi avtomobili, vodil pa ga bo Ervin Gombač, pri katerem se lahko zglasite za morebitne informacije (tel. št. 754752). Martinovanje Praznik sv. Martina so člani SPDT počastili z izletom v Spodnji Tarbij v Beneški Sloveniji. Kakih 47 se je z avtobusom podalo do omenjenega kraja in nato na krajši pohod po beneških gričih. Praznovanje se je nadaljevalo v bližnji gostilni, kjer so naše planince postregli s vsakovrstnimi specialitetami, ni pa manjkalo seveda pečenega kostanja in dobre kapljice vina. Vertikala SPDT Nadaljuje se akcija markiranja vertikale SPDT. Prejšnjo nedeljo so člani Mladinskega odseka končali odsek iz Doberdoba do Martinščine. Ta del je zelo zanimiv, saj teče skozi območje na katerem so se odvijale italijanske ofenzive v prvi svetovni vojni in je zato posejan z ostanki nekdanjih rovov, jaškov in tunelov, ki dajejo obiskovalcu resničen občutek o grozoti tedanjih vojnih časov. Markiranje naslednjega odseka se bo nadaljevalo v prihodnjih dneh. Kogar zanima ta akcija, se lahko oglasi pri načelniku Mladinskega odseka na tel. št. 568303. (Robert Devetak) Učiti se od tistih, ki delajo pri vrhu Na prvem mednarodnem kongresu o športu mladih, ki je bil v začetku oktobra na Bledu v organizaciji ljubljanske fakultete za telesno kulturo je izstopala misel prof. Petra Klavore, Slovenca z univerze v Torontu, da so športni teoretiki premalo seznanjeni z izsledki najuspešnejših trenerjev. Mnogokje, je rekel, učijo taki, ki izhajajo iz svojih včerajšnjih izkušenj. Učiti se moramo od tistih, ki delajo z vrhom, tako kot se vrhunska tehnologija NASE seli v široko uporabo. Poudaril je pomen zgodnjega razvijanja psihomotorike, pri čemer ne gre za dril ampak za veselje, za sproščeno igro in za pozitivno nagrajevanje. Človekov vpliv na Kras Na simpoziju mednarodne speleološ-ke zveze, ki se je bil blizu Brna na Moravskem, so poudarili, da je Kras kot posebna oblika zemeljskega površja posebej občutljiv na človekove vplive in lahko ti posegi pustijo katastrofalne in tudi nepopravljive posledice. Že onesnažen dež tako vpliva, da talna voda ni več uporabna za pitje. Pri tem je dovolj, če se spomnimo Timave in na problem odplak iz tovarn in bivališč v njenem območju. Garry Fisher - oče gorskega kolesa Garry Fisher je začel tekmovati s kolesom že pri dvanajstih letih. Po desetih letih ga je mikalo, da bi se spustil s Talmapaisa, gore pri San Franciscu. Priredil si je močno kolo Excelsior in mu zmanjšal težo od 28 na 24 kg, nato pa še za 6 kg ter ga imenoval »dovm hill«, kar bi lahko prevedli »spust s hriba«. Podobna kolesa je sestavil še za druge in kmalu so začeli tekmovati. Prava proizvodnja mountain bike (it. rampichino) se je začela 1. 1987, ko je Mike Sinyard po dveh letih preizkusov postavil na trg kolo Specialized. Gorsko kolo je postalo moda najprej v ZDA, nato v Evropi. Z gorskim kolesom po Šaleški planinski poti Ivo Avberšek in Ivo Kotnik, oba Šaleški AO, sta v septembru, pred odhodom na Nanga Parbat, z gorskim kolesom v enem dnevu prevozila Šaleško planinsko pot. 120 km dolgo pot sta prevozila v nekaj več kot 11 urah, pri čemer je bilo treba premagati 6000 m višinskih razlik. (J. B.) Tomo Česen na poštni znamki 24. aprila 1991 bo skupnost jugosloan-skih PTT izdala poštno znamko v počastitev svetovno odmevnega uspeha Toma Česna, ki je letos aprila prvi preplezal 3000 m visoko južno steno Lotseja v Himalaji. Gre za uspeh, ki ga je mogoče enačiti najmanj z zmago na olimpijskih igrah. Znamko bo izdelal akademski slikar mr. Dimitrije Čudov iz Beograda, vrednost bo 6,50 dinarja. Računajo, da boznamka imela v svetu velik odmev, zlasti pri zbiralcih znamk s športno tematiko. Tomo Česen bo 21. 11. ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani z multi-vizijo predstavil svoj alpinizem in zlasti zadnji podvig. Predavanje o Emiliju Comiciju Danes ob 20. uri bo v Auli Magni liceja Dante v Ul. Giustiniano 3, v okviru CAI - XXX Ottobre, dr. Spiro dalla Porta Xydias imel predavanje z diapozitivi na temo »Emiiio Comici, mit nekega alpinista«. To je prvo od treh predavanj, ki jih je društvo XXX Otobre priredilo v čast Cimiciju ob petdesetletnici njegove smrti. (J. B.) obvestila SK DEVIN prireja v nedeljo, 18. t.m. avtobusni izlet v Badkleinkircheim. Na razpolago je še nekaj mest. Sneg zagotovljen. Informacije v večernih urah na tel. številki 220423 ali 200236. Urnik odhoda: 5.20 z Opčin, 5.30 s Proseka, 5.40 iz Križa, 5.50 iz Nabrežine in 6.00 iz Sesljana. PLAVALNI TEČAJ LIPICA - ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 20. t. m., odpadel plavalni tečaj v hotelu Maestoso v Lipici zaradi vzdrževalnih del v bazenu. PRIMOTOR KLUB TS-GO prireja avtobusni izlet na Motor Show v Bologno 16. 12. 90. Za vstopnice je poskrbljeno. Za informacije kličite št. 825981 od 14.30 do 17.00. Vpisovanje bo potekalo do vključno 30. t. m. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejemajo pri Optiki Malalan na Opčinah (tel. 213957) ali v trgovini Bavcon v Gorici (tel. 31662). SK BRDINA organizira od 22. do 29. decembra zi-movanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure do 26. t. m. Informacije po tel. 212936. Predsednik JUGITAL udeležencem Lep pozdrav udeležencem 57. zasedanja zbornic ITALJUG in JUGITAL ob 35. jubileju obstoja in uspešnega delovanja teh teles. Ni treba naglaša-ti, kaj sta zbornici pomenili za razvoj gospodarslkega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Dejstvo, da so se njih člani od njunega nastanka pa do danes sešli že 56-krat, da so se neštetokrat sešli znotraj drugih teles teh zbornic in da se je obseg sodelovanja Italija-Jugoslavija medtem desetkrat povečal, je dovolj zgovorno. Tega "fenomena" ne gre več razlagati le z naravnim naslanjanjem ene države na drugo, ali pa s komplementarnostjo njunih gospodarstev; to sodelovanje je vse bolj tudi odraz navad in tradicij v odnosih med poslovneži obeh držav pa tudi ustvarjanja specifične poslovne miselnosti med partnerji, ki ne priznavajo obstoja problemov, katerih ni možno skupaj rešiti. Gornjemu velja dodati še zelo pomemben etnični faktor. Pomešanost ljudi z obeh strani meje bistveno prispeva k razvoju vsestranskega sodelovanja in označuje to mejo kot eno najbolj odprtih sploh. Vztrajno delajmo na tem, da se sodelovanje še bolj razvije. Glede tega sem optimist in to mimo nekaterih, po mojem negativnih tendenc v Jugoslaviji, ki bi utegnile zmanjšati našo verodostojnost v odnosih s prijateljsko Italijo. Slovenskemu narodu v Italiji želim vse najboljše, Primorskemu dnevniku pa obilno delovnega uspeha. MOMIR VICKOVIČ V sodelovanju so potrebne trajnejše vezi Predsednik ITALJUG Aldo Brignole nam ni utegnil dati krajše izjave, dovolil pa je povzem nekaj misli iz njegovega daljšega sestavka v zvezi s po-reškim zasedanjem — s prisrčnim pozdravom bralcem Primorskega. Demokratizacija evropskega vzhoda, postopna ekonomsko-politična integracija zahodne Evrope in premiki v Jugoslaviji so za naši državi priložnost, ki jo gre nujno izkoristiti. Jugoslavija bi morala odločno in naglo izpeljati potrebne reforme, da bo lahko uspešno izkoristila mednarodne združevalne procese. Odlični dobrososedski odnosi med sosedama so se še bolj razvili, a tudi gospodarski stiki so se po sprožitvi pravnih in ekonom-sko-finančnih preosnov v Jugoslaviji zadnji čas močno pospešili. Ce se bo nadaljeval zdajšnji trend v njuni izmenjavi, bo ta dosegla kaj kmalu že vrednost 5.000 milijard lir. Zlasti pomembno pa je rastoče zanimanje italijanskih operaterjev za trajne oblike sodelovanja prek izmenjave kapitala, know-howa in menedžerskega potenciala, ki pomenijo glavno pot v smeri nadaljnjega razvoja in posledične utrditve dvostranskih gospodarskih odnosov. Takšen preplet interesov, znanja in komunikacij je tudi idealna osnova za še globlje zbližanje med narodoma. Praktično edino negativno plat predstavlja poslabšanje obmejne izmenjave po avtonomnih računih, ki bi jo bilo potrebno z ustreznimi instrumenti nanovo poživiti. S.R.L. Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. (040) 31113 - Fax (040) 311303 — p. p. 901 Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481) 31659 - 32173 Telefax (0481) 81965 Telex 460857 so. be. ma. ,.n.c. IMPORT - EXPORT GORICA — Travnik 6 — Tel. (0481) 31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I SKLADIŠČE IN PISARNE: Ul. Čase sparse 77 Sovodnje (GO) Tel. (0481) 21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969 FILIALA: Štivan 3/c — Tel. (040) 208798 BEL(b IMPORT - EXPORT Administrativni in operativni sedež: 34170 GORICA — Korzo Italia 126 Tel. (0481) 534760 - 534749 — Fax (0481) 534210 Operativni zunanji sedež: Tel. (0481) 21313 —Telex 460155 — Fax (0481) 521226 ZUNANJA TRGOVINA: Trgujemo s široko paleto proizvodov splošne porabe in proizvodov bazne kemije. Prilagajanje novim realnostim močan izziv za naše podjetnike Ob današnjem pričetku dvodnevnega zasedanja članov zbornic ITALJUG iz Milana in JUGITAL iz Beograda v Poreču smo postavili predsedniku zunanjetrgovinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu Marinu Košuti nekaj vprašanj, na katera je rade volje odgovoril. Zasedanje mešanih zbornic iz Milana in iz Beograda je vsako leto v središču pozornosti poslovnih krogov iz obeh držav, zanimanje zanj pa je letos še posebej živo. Kje so glavni razlogi za to? Letošnje zasedanje ITALJUG v Poreču se odvija v obdobju velikih gospodarskih in sociopolitič-nih sprememb, ki karakterizirajo še posebej jugoslovansko tržišče, obenem pa tudi v času velikih negotovosti glede bodoče ureditve jugoslovanske države in njenih delov. V teh pogojih je še kako pomembno, da se nekaj sto gospodarskih operaterjev in visokih predstavnikov političnih in upravnih oblasti iz obeh držav, posebno še iz resorjev, ki zadevajo neposredno gospodarstvo, sestane z namenom, da analizira in oceni delo, opravljeno v zadnjem letu, in da izoblikuje strategijo za nadaljnjo okrepitev poslovnega sodelovanja v prihodnje. Prav v tem je razlog za interes, ki vlada za današnje in jutrišnje srečanje tako v Italiji kakor tudi v Jugoslaviji. Ob letošnjem srečanju so poleg drugega v Jugoslaviji definirane številne nove operativne opredelitve: uveljavitev tržnega gospodarstva, konvertibilnost dinarja, boj proti inflaciji in sprejetje cele vrste novih zakonov v smislu liberalizacije domačega gospodarstva. Kar pa negativno vpliva na poslovanje po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško... Dejansko se kot protiučinek omenjene liberalizacije beleži drastično krčenje poslovanja po obeh računih in to v razmerju kar 65% v primeri z lanskim letom. Ker pa je ta dogovor med Italijo in Jugoslavijo priznan s strani ob- MEOI01/1 POMORSKA AGENCIJA Mediterranea s. a r. I. TRST - Ul. Milano 4/1 - Tel. 040/7369 Telex 460087 Medmar I Telegr. MEDIMARE ^ Saura UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA Specializirana v trgovini GORICA - Ul. Trieste 247 s papirjem Telefon: (0481) 521222 in embalažnim steklom. Telex: 461248 SAURA I Fax: (0481) 22203 IMPORT ■ EXPORT TRST Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 — Tel. (040) 394001/2 - 393955 Telex 460371 ALPTS I Telefax 394022 F/7/a/a: Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel.: (0481) 533000 GRAP01/1 TIPO-LITO GRAPHAI vam nudi raznovrstne tiskovine TRST—Ul. Rossetti 14 — Tel. 772151 lasti Evropske gospodarske skupnosti in ker ne gre prezreti dolgoletne in pomembne vloge avtonomnih računov za razvoj blagovne izmenjave med našima sosednima državama, smatramo tukajšnji poslovni ljudje za potrebno, da se s primernim noveliranjem ta oblika sodelovanja ohrani. Na nedavnem občnem zboru zunanjetrgovinske sekcije SDGZ je bila v središču pozornosti nujnost sprotnega prilaganja naših podjetij novo nastalim razmeram na sosednem jugoslovanskem tržišču... To vprašanje bo na dnevnem redu tudi na današnji in jutrišnji razpravi v Poreču. V novo nastalih pogojih morajo namreč naša podjetja nujno poiskati nove oblike Marino Košuta samostojnega nastopanja, distribucije in trženja blaga na jugoslovanskem, pa tudi na italijanskem tržišču ter nove možnosti vključevanja v dolgoročne industrijske aranžmane, ki se bodo predvidoma hitro razvili po ureditvi političnih nesoglasij v Jugoslaviji. Naša podjetja so danes pod močnim in vsestranskim vplivom radikalnih sprememb na bližnjih tržiščih. Te spremembe ekonomskih, zakonodajnih, valutnih in tržnih pravil poslovanja predstavljajo za nas velik poslovni izziv-Nujnost hitrega prilagajanja novim pogojem dela je namreč tudi enkratna priložnost za nov, kvali" tetnejši korak v naši zunanjetrgovinski organiziranosti. Jasno je namreč, da odpiranj6 sosednih tržišč ni rezervirano le za obmejna podjetja, temveč se moramo nasprotno soočati z vse večjo in profesionalno utrjeno mednarodno konkurenco. Kako bi pa danes lahko ocenili vitalnost naše manjšinske prJ' sotnosti na specifičnem področju zunanjetrgovinskega poslovanja? Ali kaj napredujemo, ali pa smo bolj statični, kakor se zas6 pritožujejo nekateri poslovnež večinskega naroda? V odgovor na to vprašanje z zadovoljstvom lahko povem, da sm^ slovenski zunanjetrgovinski op6 raterji v zadnjem času kar PreceJ agilni. V naše vrste stopa vse ve mladih gospodarstvenikov, uS navijajo se nova podjetja s sp66 fičnimi programi, iščejo se no poti in pristopi k tržni stvarnos ki nas obdaja. Zavedati pa se moramo, da P* česa širše internacionalizacij6 . šega poslovanja ne bomo dos69 ’ če ne bomo bistveno posp6*^ profesionalizacije naših kadr°v'.j1 ne bomo investirali Pri?iernje sredstev v dodatno izobraževa vodilnih podjetnikov in soCL0m0 cev na vseh ravneh in če ne D. dvignili ravni naše organizacJ| kulture, kultivirali znanja tuji La zikov, informatizacije pošlo j, in drugih dejavnikov, ki so P ^0, pogoj za moderno in usp6sn {r-slovanje na področju zunah) govine. ,j Pogovor zabel® jč ELIO FORNAZ^ A Ekonomsko-politična preveritev odnosov Italija - Jugoslavija Pričujoči mesec november označujejo na področju italijansko-ju-goslovanskih gospodarskih in diplomatskih odnosov važna srečanja. V zadnjem tednu meseca se bosta namreč sestali v Beogradu mešani komisiji za industrijsko in tehnično kooperacijo oziroma za obmejno sodelovanje. Tradicionalno zasedanje zbornic Italjug in Jugital, ki se bo odvijalo danes, 15., in jutri, 16. novembra, v Poreču bo zadobilo torej še večji pomen. Šlo bo za preveritev in soočenje med recipročnimi stališči, za opredelitev ustreznih, po možnosti soglasnih predlogov z obeh strani, ki jih bo treba potem posredovati pristojnim vladnim dejavnikom obeh držav. Trgovinska zbornica v Trstu je znotraj lastnih posvetovalnih teles in ob dragoceni zaslombi krajevne Delegacije Italijansko-jugoslovan-ske zbornice izluščila nekaj točk, ki se zdijo v tem kontekstu priori-tarne in o katerih je želeti, da bi z njimi soglašali tudi jugoslovanski partnerji. Pozornost vzbuja predvsem razvoj obmejne izmenjave po "avtonomnem računu". Kakor je znano, je nastal ta mehanizem po sporazumu iz leta 1955 z namenom, da bi nanovo poživili pretok blaga in siceršnje odnose med obmejnimi predeli, ki so jih vojni dogodki prekinili. Ta instrument se je izkazal za zelo učinkovitega in je omogočil industriji obeh držav (podčrtujem: obeh nacionalnih gospodarstev v celoti in ne le obmejnih pasov), da sta razširili svoj izvoz v sosedno državo kljub valutnim omejitvam in drugim zaprekam, Pri čemer sta se oslanjali na zaupanja vredno, specializirano trgovsko mrežo (ki se je razvila v obmejnih pasovih) oziroma na podružnice, ki so konkretno prispevale k zaposlovanju in h gospodarski rasti. Zdaj podoživljamo na srečo moment velike liberalizacije v izmenjav^ to pa je (kot dokazujejo tudi naj novejši statistični podatki) občutno zmanjšalo interes operater-jev za ta "uravnovešeni" obmejni kliring. Toda logika, kakršno narekujejo izkustva, nam pravi, da bi ntegnilo priti v bodoče na gospodarskem in valutnem področju tako na italijanski kakor na jugoslovanski strani še do novih restrik-clj in tedaj bi postali "avtonomni računi" že spet dragoceni instrumenti. Zaradi tega je torej v intere-su vseh, da jih ohranimo operativ-ne,‘n vitalne,- tudi zaradi tega, ker tzhajajo še iz časa pred Rimsko pogodbo o ustanovitvi Evrropske gospodarske skupnosti, ker so bili izrecno sprejeti v ureditev sklopu te obupnosti in ker so bili priznani z najnovejšimi mednarodnimi sporazumi. Politična in gospodarska pred-stavništva obeh držav spričo tega spodbujamo k skupni obveznosti, da te instrumente zaščitijo, in jim tudi sami naslavljamo nekaj predlogov. V prvi vrsti je potrebno začeti integralno izvajati načela, ki jih določajo že ustrezni dogovori, potrjujejo pa poznejše izmenjave not med ministroma za zunanjo trgovino obeh držav: na primer to, naj bo izmenjava po avtonomnem računu dejansko oproščena sleherne ekonomske in valutne zaveze. To po našem mnenju pomeni, da je treba dovoliti uvoz po avtonomnem računu za katero koli zvrst blaga, ki se uvaža po splošnem računu,- to pomeni maksimalno pospešiti in-kaso in plačilo oziroma zmanjšati birokratsko zapletenost operacij; to nadalje pomeni raztegniti na avtonomne račune možnost uvoza tudi tistega blaga, ki je še zmerom podvrženo licencam, ker je kontingen-tirano, in tako naprej. Mislimo pa tudi, da je treba na dan še z novimi predlogi. Eden od teh predlogov, ki ga prepričano podpirajo tržaški operaterji, zadeva hipotezo, da bi usmerili v "avtonomni račun" uvoz v Italijo tudi tistih blagovnih pošiljk, ki jih v izrazoslovju Evropske gospodarske skupnosti smatrajo za "občutljive" in lahko zaradi tega pristojne oblasti njihov uvoz neprestano količinsko in kakovostno nadzorujejo. Druga možnost zadeva kratkoročno — na primer 60- do 90-dnevno — določitev zajamčenega menjalnega tečaja nasproti protivrednosti izvoza po avtonomnem računu, uporabljivega za ustrezen uvoz. Nič manj interesantne in izvedljive pa se ne zdijo možnosti za olajšanje raznih oblik tehnično-in-dustrijskega sodelovanja na ta način, da bi raztegnili tudi na proizvode, ki so sad skupnih italijan-sko-jugoslovanskih pobud v območjih, za katere velja izvajanje sporazumov o obmejni izmenjavi, tiste ugodnosti, ki jih predvidevajo avtonomni računi. Veliko važnost gre posvetiti prav tako tudi prilagoditvi list C in D glede carine prostih uvoznih kontingentov za krajevno potrošnjo, o čemer se bo morala izreči mešana komisija na podlagi priporočil odgovornih tehničnih delovnih skupin. V svojstvu predsednika tržaške Trgovinske zbornice lahko samo podčrtam svojo pozornost in zanimanje za kongresno delo poreške-ga zasedanja Ital-Jug, kjer bodo vsi ti in še mnogi drugi predlogi naleteli na izjemno občutljive in kritične dejavnike, ki jih bodo znali oceniti in pravilno usmeriti v sklop doslednih priporočil, takšnih pač, ki bodo slonela na najširšem soglasju in bodo stremela za gospodarskim sodelovanjem in razvojem v obmejnih deželah in državah. Posl. inž. GIORGIO TOMBESI iei ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO TRST Trst — Borzni trg 14 — tel. 040/67011 — telex 460165 CDCTS — telefax 366256 INVESTIRATI V TRSTU SE SPLAČA Zakon št. 26 z dne 29. januarja 1986, ki prinaša »spodbude za relansiranje gospodarstva v pokrajinah Trst in Gorica« in ki je bolje znan kot »paket za Trst«, je spravil v pogon celo vrsto zanimivih olajšav za proizvodne iniciative v pokrajini. Navedimo nekatere: Znižanje socialnih bremen Poleg tiskalizacije, ki jo predvidevajo državni zakoni, je omogočena nadaljnja razbremenitev v višini 15 točk na kvote socialnih dajatev, in sicer za štiri leta od trenutka zaposlitve delovne sile. Davčne spodbude 1) desetletno 50-odstotno znižanje davka IRPEG za nova industrijska podjetja; 2) . desetletna oprostitev davka ILOR pri industrijskih naložbah. Finansiranja V prid proizvodnih iniciativ so bili ustanovljeni posebni skladi s: 1) prispevki h glavnici: podeljuje jih Sklad za Trst, in sicer v odstotkih, ki nihajo od 10 do 30 odstotkov na znesek fiksnih investicij; 2) olajšani kredit: preko Rotacijskega sklada - FRIE s srednjeročnimi krediti na ugodno obrestno mero (trenutno znaša 6%). Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na: TRIESTE IMPRESA S.r.l. - Borzni trg 14 - 34121 Trst - tel. (040) 362070 - telefax 365001 Sestavni deli in specializirane obdelave v sektorjih: 1000 podjetij v vaši službi SPLOŠNA IN PRECIZNA MEHANIKA ELEKTRONIKA NAPRAVE LES, GUMA, PLASTIKA Naše BORZA ZA PODDOBAVE službe: BORZA ZA TEHNOLOGIJO BORZA ZA INDUSTRIJSKE OSTANKE OPERATIVNA SREČANJA SEJMI IN RAZSTAVE PO SEKTORJIH INFORMACIJE IN ANALIZE KRAJEVNEGA PROIZVODNEGA APARATA Brezplačno vam bomo pomagali najti najustreznejšega proizvodnega partnerja iz naše dežele. Za podrobnejše informacije se obrnite na: Borzni trg 14 AGENCIJO I - 34100 TRST ZA PODDOBAVE tel. (040) 67011 V FURLANIJI telex 460165 JULIJSKI KRAJINI ŽE 2000 LET SE IZ TRŽAŠKEGA KRASA PRIDOBIVAJO DRAGOCENE VRSTE MARMORJA KONZORCIJ ZA KRAŠKI MARMOR s sedežem pri tržaški Trgovinski zbornici - Borzni trg 14 tel. (040) 6701239 - telex 040-460165 CDC TS - telefax 366256 KEMIJSKO-BLAGOVNI LABORATORIJ Specializiran za analiziranje živil, vin, alkoholnih pijač, kave Kontrola surovin in industrijskih proizvodov v najkrajšem času Ul. San Nicolč 7 34121 TRST tel. (040) 61817 - 68713 telex 460165 CDC/TS I telefax (040) 366256 OGLASNA AGENCIJA »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« in drugih izdaj ZTT. Posredovanje tržnih komunikacij italijanskih podjetij v jugoslovanskem tisku in v državah vzhodne Evrope. 34137 TRST Ul. dei Montecchi 6 Tel. (040) 7796688 Telex 460270 EST I Telefax (040) 773715 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE La Coriziana S.R.L. GORICA - Ulica D. D’Aosta 180 - Telefon (0481) 520660 Telex: 460107 LAGORI I - Telefax: (0481) 520117 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ►Sel vc* DOBAVE TRŽIČ TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 • VEDNO VODILNO PODJETJE • ROBO S. r. I. - GORICA SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO SISTEMI PER UAUTOMAZIONE AUTOMATION SVSTEMS UL SAN MICHELE 334 - GORICA Tel- (0481) 520015 - 520096 IMPORT-EXPORT ^el- (0481) 520394 PROIZVODNJA/ADMINISTRACIJA TL-X 461188 ROBO I - Telefax (0481) 520222 URADI europaper. Pizzi Rito trgovina na debelo IN ZUNANJA TRGOVINA Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI TRST ~ Ul. Mazzini 18 Te,ex: 461030 VENETA I Telefon (040) 65946 Fax (040) 65906 O proizvodnja O trgovina O oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo 34170 GORICA Ul. deirindustria 6 Tel. (0481) 521900 - 20985 - 21975 Telex 461156 PAPER I Telefax 0481/21117 Bruno Korelič: Posodobiti gre avtonomni račun in odstraniti diskriminacijo Bruno Korelič Prvih osem mesecev 1990 je Jugoslavija izvozila v Italijo za 1,652 milijarde dolarjev ali 28,7% več kot v ustreznem času lani, uvozila pa za 1,509 milijarde dolarjev ali 59,8% več; skupna izmenjava je dosegla 3,161 milijarde dolarjev ali 41,9% več. Italija je zdaj prva trgovska partnerica Jugoslavije, kar odpira nova vprašanja. O tem smo se kratko pogovorili s predstavnikom Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu Brunom Koreličem. Eno so številke, drugo vsebina: blagovno menjavo med državama gre prikrojiti novi stvarnosti. Kako? Jugoslavija želi izmenjavo še povečati, vendar je treba preiti iz pretežno trgovskih poslov v višje oblike kooperacije. Vzemimo les: Jugoslavija izvaža še preveč hlodovine oz. polizdelkov, zato mora z osvajanjem znanja in novih tehnologij nameniti čim večji delež v izvozu končnim proizvodom. Težave so tudi pri finančnih transakcijah: podjetja tare nelikvidnost, zato potrebujejo tuj kapital, a memorandum Mikulič-Goria je v glavnem neuresničen - denarja od nikoder. Kazalo bi najti kreditno linijo po vzoru nemškega Hermesa za večje naložbe v Italiji. Težave pa so tudi zato, ker italijanski SAGE ne zavaruje izvoza v Jugoslavijo in se sklicuje na razne rizike v zvezi z jugoslovanskimi plačili, vendar ni čisto nobenega razloga za to, da ne bi Italijani sprejemali akreditivov večjih jugoslovanskih bank. Sitnosti so tudi s tržaškim in go-riškim avtonomnim računom... Prvih devet mesecev letos so dosegli posli po tržaškem računu 141,614 milijarde lir, to je 45,60% lanskih, po goriškem pa 32,365 milijarde ali 28% vrednosti v ustreznem času lani; predvidoma bo njuna skupna vrednost konec leta dosegla nekaj prek 200 milijard lir. V obdobju 1986/88 je znašal delež maloobmejnega prometa pri splošni trgovinski izmenjavi med državama 27%, a med začetkom januarja in koncem septembra letos je upadel na samih 3,4%; delež 1086/88 je bil nenavadno visok, sedanji pa je tako nizek, da se mu nikakor ne sme dovoliti nadaljnje upadanje. Kaj je treba ukreniti? Tovrstne posle gre prilagoditi stvarnosti in preiti iz čisto trgovskega prometa k industrijsko-predelovalni kooperaciji, kar pomeni, da je treba raztegniti olajšave tudi na repromaterial-ne surovine iz podjetij z mešanim lastništvom oziroma kapitalom, ki delujejo na obeh straneh meje. Na ta način bi odprli tudi številna nova delovna mesta, sploh pa pospešili razvoj obmejnih območij. Dalje je treba količinsko in strukturno posodobiti brezcarinske liste: če je bil znesek 39,5 milijarde lir pa vsaki strani leta 1954 pomemben glede na splošno izmenjavo med državama, pa je danes praktično nepomemben, zato ga gre povečati. Sicer so na obeh straneh nekatere blagovne postavke povsem zastarele, tako da zelo malo ali prav nič ne koristijo. Strukturo tega mehanizma je potrebno tudi sicer prilagoditi novim potrebam proizvodnih mešanih podjetij ob meji. Pa še nekaj je, kar hudo moti čezmejne odnose: absurdni, anahronistični člen 104 iz leta 1948, ki zavira jugoslovanska vlaganja na tukajšnjih tleh. Res je. Nova jugoslovanska zakonodaja je odpravila vsako omejitev na rovaš tujih investicij: v prvih devetih mesecih letos je nastalo v Jugoslaviji 263 mešanih podjetij in od tega kar 44 s stoodstotno italijanskim kapitalom (k čemur gre prišteti še 25 primerov klasičnih naložb); istočasno pa je bilo izdano na Tržaškem eno samo takšno dovoljenje... Pričakovati je seveda, da se člen 104 ukine. DRAGO GAŠPERLIN ALPE01/1 IMPORT — EXPORT 34170 GORICA Ulica Alviano 56 Tel. (0481) 532545 Telex 460201 - Alpek I Telefax: (0481) 533969 Giovanni Lulli IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Bellini 4 Tel. (0481) 87555, 31184 Telex 460362 Lulli Telefax (0481) 33198 's.rl. 34170 GORICA Korzo Verdi 93 Tel.: 0481/32295 - 34155 Telegr.: GOIMPEX GORICA Telex: 461054 GOIMPEX I Ul. Bellini 4 34170 GORICA — Italija Tel.: (0481) 32750/32126 Telex: 461202 SIDER I Fax: (0481) 535049 Banca Popolare di Novara Glavnica, Rezerve, Premoženjski Skladi in Neobvezani Skladi Rizikov v višini 1.800 milijard GRE ZA SKUPNOST BANK, ki jo sestavljajo: BANCA POPOLARE Dl NOVARA BANCA POPOLARE Dl LECCO BANCA SANNITICA COMPAGNIA FINANZIARIA LIGURE PIEMONTESE BANCA NOVARA (Suisse) BANOUE DE UUNION MARITIME ET FINANCIERE BANCA NOVARA (U.K.) Ltd. Filijala v Luksemburgu Reprezentančni Uradi v Bruslju, Caracasu, Frankfurtu, Londonu, Madridu, New Vorku, Parizu in Zurichu Mandatni Urad v Moskvi Neposredno zaupana sredstva 26.893 milijard Skupna zaupana sredstva 49.619 milijard Podeljeni krediti 20.226 milijard 0$) q|P S SVOJIMI BANČNIMI IN FINANČNIMI STORITVAMI NA NAJVIŠJEM NIVOJU V ITALIJI IN PO SVETU 34133 TRST — Ulica Cicerone 8 Telefon (040) 360122 Telex: 460187 TRADEX I Telefax: (040) 362889 EDITORIALE STAMPA TRIESTINA S. p. a. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d. d. Komercialni sektor TRST — Ul. del Montecchi 6 Tel. (040) 779677 Telex 460270 EST I Telefax (040)773715 Filiala v Gorici: Ul. Malta 2 Tel. (0481) 530532 Telex 460366 Telefax (0481)31009 Uradi v Milanu: Via Lunigiana 21 Tel. (02) 6081613 Telefax (02) 6080424 založniška dejavnost fotokompozicija in roto-offset abonmaji in mednarodna distribucija revij in časopisov mednarodno poslovanje na področju kemičnih, farmacevtskih, grafičnih in papirnih proizvodov Ml ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rea\m s.r.\. Predstavništva - Izvoz - uvoz 34A3S Trst - U\. Cicerone S - p.p. A0A Tel. (040) 362676 (4 11n1\e) T e\ex 460564 Fteslm 1 Te1etax 040I36A860 Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme, še posebej v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. A AZBAR S. p. A. INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM UPRAVA 34132 TRST- Ul. Rossini 10 Tel. (040) 364296-363794 Fax: (040) 364760 Telegram: JAZBARLEGNO - TRIESTE Telex: 460136 JAZBAR p. p. 404 ŽAGE - SKLADIŠČA - SUŠILNICE 33048 S. Giovanni al Natisone Ul. Divisione Julia 17 Tel. (0432) 756125 - 756554 D^lisn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA SEDEŽ: UL. FABIO FILZI, 10 - 34132 TRST - TEL. 040/67001 - FAX: 040/6700333 - TELEX: 460264 BANKRD I - SVVIFT: BCTS IT 2T O ftavomcb and ftagtancab od leta 1883 NARAVNI AROMI ZA: 1'kerje, pijače, sladice, sladolede, jestvine in farmacevtiko. naravni sadni sokovi in koncentrati - distilacija ETERIČNA OLJA - SUROVINE ZA KOZMETIKO aromatične rastline, surovine za jestvine KEMIJSKI PROIZVODI TRST - Miramarski drevored 87 Tel. (040) 422816 — Fax. (040) 410482 — Telex 460437 GLOBTRADE Ualiana S.p.a. Export - Import SEDEŽ: 34170 Gorica, Largo Culiat 11 Telefon: (0481) 533500 Telex: 460555 GLOBTR I Telefax: (0481) 87160 FILIALA: Milan, Foro Bonaparte 76 Telefon: (02) 878726 - 878826 Telex: 321641 GLOB Ml Telefax: (02) 871512 •FARGO FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE UVOZ - IZVOZ M- ■ TRST - VIDEM - GORICA s.r.L e** 34135 TRST - Scala Belvedere 1 e|- (040) 43713 - 411826 6lex 460319 FRIEX elefax (040) 43073 F/V/a/a; 33100 VIDEM - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 34170 GORICA - Ul. Morelli 38 Tel. (0481) 535855 - Fax 536012 9^ / MEDNARODNI PREVOZI IN ŠPEDICIJE Uprava: Ul. Alviano 56 - 34170 GORICA Urad za promet: Terminal S. Andrea - Štandrež Tel. (0481) 21131 Telex 460119 KDRMAC Telefax: (0481) 21188 SYNC01/2 se je rodila leta 1960 30 let izkušenj Tekoči detergenti in praški za higieno stanovanja in telesa Dinamično, moderno in po podobi mlado podjetje, ki pa ima za seboj solidne izkušnje in je zato sposobno zaznati vsak najmanjši znak s tržišča in zadovoljiti odjemalce z nenehnim razvojem svojih zamisli in namenov. Zamisli in namenov, ki postanejo proizvodi, prav vsi zelo visoke kakovosti, vendar z izjemno kompetitivnimi cenami. To je torej Synchem: Prisotnost, ki je v naših stanovanjih vse bolj zaznavna, široka izbira koristnih predlogov, podjetje, ki ima resnično zagotovljeno prihodnost. Pihanje plastenk Polnjenje s tekočimi detergenti SVNCHEM Spa - 35010 S. PETRO IN GU (PD) - Ul. Garibaldi 123 - Tel. (049)5991124 - 5991333 - 9455048 - Fax (049)5991333 - Tlx 431585 CARON I INEX01/2 Mednarodno priznanje "ERCOLE D'ORO“ 1978 Priznanje "ITALIA CHE LAVORA" 1981 INEX ITALIANAs.. TRST - Drevored XX Settembre 3 Tel. (040) 733673-4-5-6 Telex 460251 INEX TS Telefax (040) 726350 Specializirano podjetje za uvoz - izvoz MESNA INDUSTRIJA Dul(E Clt/%I\IDI MARCHE epi Industrijska cona v Trstu Cesta Monte d'Oro (Zlata korona) — Dolina SVEŽE IN ZMRZNJENO SVINJSKO MESO SVINJSKO MESO DRUGE KAKOVOSTI - KRAČE VELIKA IZBIRA VSEH VRST KUHANEGA PRŠUTA IN PLEČ SUROVI PRŠUTI W 0 R S T E L DIMNJENA — POSUŠENA PRAŽENA SLANINA SALAME — VRATOVINA Tel. (040) 820334 — Fax (040) 825643 — Telex 460237 TRST - Ul. Caboto 16 Tel. (040) 381616 • SVETOVANJE, NAČRTOVANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV • PROGRAMSKI IZDELKI • RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE • POMOŽNA OPREMA IN POTROŠNI MATERIAL ZA CAOP • UVOZ-IZVOZ INFORDATA s.r.l ^•Vmires PROFESSIONAL MATERIALS 34170 GORICA - Italija - Ul. sv. Mihaela 334 - Tel. (0481) 20684,784,883 Telex 461089 MIPEX I - Telefax (0481) 22295 PROFESIONALNI ELEKTRONSKI KOMPONENTI /l VTOMA TIZA OJ A - RA ČUNALNIŠTVO EKSKLUZIVNI DISTRIBUTER ZA JUGOSLAVIJO. SOLAR! — avtomatski sistemi za kontrolo proizvodnje civilnih in drugih struktur, oprema letališč, športnih in civilnih objektov ROVER — profesionalni telekomunikacijski - satelitski sprejemniki UL TRA VOX — videomatika, teleinformatika FARFISA — elektroakustika, profesionalna glasbila METHODO — HI-FI sistemi FOR TRANS S.R.L. ŠPEDITERSKO PODJETJE Prima ISTANBUL - TURČIJA Tel. 15903 GENERAL SRED s.r.l. Terminal v ŠTANDREŽU — GORICA Tel. (0481) 20546 - 20045 carinske konzulence TERMINAL FERNETIČI - Tel. (040) 216771 uRad v novem pristanišču hg 71 Tel- (040) 308004 - Tlx 460247 - Tfx (040) 214181 Mednarodno letališče Ronke moderen in funkcionalen objekt v stolnem razvoju VAŠE LETALIŠČE ZA POLETE V EVROPO ------♦--------- Consorzio per L'Aeroporto Friuli-Venezia Giulia Konzorcij za letališče Furlanije-Julijske krajine Tel. (0481)773224-773225 - Fax (0481)474150 - Telex 460220 CONSAE I Katalan spedizioni špeditersko podjetje ustanovljeno leta 1983 sne Autotrasporti Zochil Bruna — carinske operacije — mednarodni in vsedržavni prevozi — skladiščenje — zbirnik za Jugoslavijo AGENCIJA FERNETTI (FERNETIČI) Tel. (040) 214284 Sedež in skladišče: Mejni prehod RABUIESE (RABUJEZ) Tel. (040)231153-232529 Fax (040)232339 — skladiščenje — špedicija za vso Jugoslavijo — hiter in profesionalen servis — Hnlelvetius UVOZ-IZVOZ MEDICINSKE OPREME IN MEDICINSKIH POTREBŠČIN ZA ENKRATNO IN VEČKRATNO UPORABO 34132 TRST —Trg Libertd 3 Tel.' (040) 366633 — Tlx 461109 HELTS-I Fax(040)368919 UVOZNIK IN DISTRIBUTER 34123 TRST - Ul. S. Giorgio 1 PRIKOLIC IN AVTODOMOV Te|. (040) 300222 - Tlx: 460453 ILES I CJk ADRIA Telefax: (040) 302515 ;j>fO ELPRO UVOZ - IZVOZ 34010 Zgonik (Trst) Devinščina 21 Tel. (040) 225477 - 225035 Telex 461224 Fax: 040/225232 VAŠ RAZVOJ Z NAMI Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave. Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909. n Banca Agricola corizia J Kmečka banka Gorica norioi/6 Od danes ti zavarujemo večjo Evropo MILJE - Trg Curiel 2/1 - Tel. (040) 274986 GORICA - Ul. Morelli 38 - Tel. (0481) 536360 TRŽIČ - Ul. IX Giugno 81 - Tel. (0481) 960350 GRADIŠČE - Ul. Gorizia 1 - Tel. (0481) 960350 UNPOL (a\ noricum VV ASSEURAZIONI Ml POT ELEKTRONSKI SESTAVNI DELI ZA PROFESIONALNO UPORABO • UPORI • UPOROVNA VEZJA • HIBRIDNA VEZJA Tankoslojna in debeloslojna tehnologija MIPOT s.p.A. GLAVNI SEDEŽ: Ul. Corona 5 - KRMIN (GO) Tel.: (0481) 630200 - Telex: 460408 Telefax: (0481) 62387 HOBL01/10 hobles PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri nosilne konstrukcije iz tameliranega lesa IZVOZ - uvoz ZASTOPSTVA: v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) - Italija Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 KOROOI/1 iltjrofttii littiiaiia s. r. i. Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: (0481) 31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: (0481) 531187 »mt« V g. M. B. H. Viktringer Ring 26 - T6I.: (0463) 56216 Celovec - Avstrija - Telex: 422801 KIMEX A Telefax: (0463) 51257 IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA ENOT02/6 D0M PRISTANIŠKIH DELAVCEV Tel. (040) 37951 IVg Duca degli Abruzzi 3 Telex 461111 34132 TRST Telefax (040) 3795211 Compagnia Impresa Portuale Diužba Pristaniško podjetje Dom PRISTANIŠKIH DELAVCEV Tel. (040) 3795200 Trg Duca degli Abruzzi 3 Telex 461111 34132 TRST Telefax (040) 3795211 SLUŽBA ZA SKLADIŠČENJE VAŠIH TOVOROV V TRŽAŠKEM »PROSTEM PRISTANIŠČU« Natovarjanje in raztovarjanje splošnih tovorov, blaga razsutem stanju in kontejnerjev na in z ladij, tovornjakov, železniških vozov in skladišč. S&PorT. Pristaniški seivis - Trat Pr°stor bivšega Arzenala Tel. (040) 3795250 U|-della Rampa 3 Telex 461111 34123 TRST Telefax (040) 3795253 DELAVNICA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA JEKLENIH, ALUMINIJASTIH IN LESENO-PLASTIČNIH KONTEJNERJEV TER POLPRIKOLIC IN IZOLIRANIH KONTEJNERJEV. SPECIALIZIRANI ZA PRIVEZOVANJE VSEH VRST TOVOROV SINC0V2 CENTER ZA RAZISKAVE V TRSTU CENTER je znanstveni park multidisciplinarnega značaja, ki se je rodil z namenom, da bi skrbel za dejavnost apliciranega raziskovanja, še zlasti na področju visokih tehnologij: od biotehnologij do fizike, od informatike do najbolj razvite inštrumentacije. CENTER se danes razteza na površini okrog 25 hektarjev na kraških hribih nad Trstom in ima potencialno možnost ekspanzije do 150 hektarjev. V laboratorijih desetih raziskovalnih ustanov in družb je našlo zaposlitev okrog 400 oseb iz dvajsetih držav, ki opravljajo znanstveno, tehnično in administrativno delo. CENTER je točka, v kateri se srečujejo velike raziskovalne mreže univerz, javnih ustanov in zasebnih podjetij. Raziskovalne ustanove in laboratoriji, ki se nastanijo na območju CENTRA, dobijo gostoljubje v strukturah znanstvenega parka, kjer najdejo tudi najsodobnejše naprave in storitve, ki so za raziskovalno dejavnost neobhodne, v primeru posebnega znanstveno-tehnološkega interesa in visoke inovativne vsebine pa tudi finančno podporo. Posebna pozornost je posvečena programom usposabljanja za mlade univerzitetne diplomirance: doslej je bilo podeljenih več kot petdeset študijskih štipendij - od katerih jih je bilo nekaj rezerviranih za jugoslovanske državljane - in sicer za discipline, ki sovpadajo z raziskovalnimi programi ustanov in laboratorijev v Centru. Okrepitev gradbenih struktur postavlja skupaj s kakovostjo projektov, ki so že v teku, konkretne temelje za rast te raziskovalne skupnosti, pri čemer daje poudarek na njeno privlačevalno funkcijo v odnosu do industrije in utrjuje njeno sinergično vlogo »mostu« med svetom raziskovanja in svetom proizvodnje. CENTER ZA RAZISKAVE - Padriče 99 - 34012 TRST tel. (040) 37551 — telefax (040) 226698 — telex 460613 ELinTRA: nova svetloba Čez kako leto bo stroj za sinhrotronsko svetlobo v Trstu resničnost. V čisto in industrijsko raziskovanje, v znanost o materialih, v fino kemijo in tudi v biološke aplikacije, v optiko in precizno mehaniko bo prinesel novo svetlobo, najbolj bleščečo na svetu. smcROTRone treste O.G. INTERNATIONAL TRADING LINKS S.R.L UL. MARTIRI DELLA LIBERTA 9 - 34079 ŠTARANCAN (GO) - ITALIJA Tel. (0481) 710470 - 711235 — Telefax: (0481) 481935 — Telex: 460586 OGTRAD I — Ing. Oscar Garcia Murga PER PROIZVODNJA HLADILNIH KOMOR Ul. Timavo 50 (ind. cona Lisert) Tel. (0481) 791240 Fax (0481) 798502 FOGdL ARREDAMENTI FRATELLI FOGAL S. r. I. Ul. Tambrin 1 Ronke (GO) Tel. (0481) 777450 - Fax (0481) 481935 PROIZVODI IZ GVATEMALE Kava (ena najboljših na svetu) Dišave Les Kmetijski pridelki Konfekcija Obrtništvo Eksotično sadje Cvetje in rastline Turizem ZOIN PROIZVODNJA HLADILNIH NAPRAV Drevored delle Industrie 26 Industrijska cona Ronke 35010 VILLAFRANCA RADOVANA PADOVA - ITALV Tel.-Telefax (049) 9070244 I I I I I I I I I I I I I I I I 61020 MONTECCHIO (PESARO) Italija Ul. XXV. April 68 ® (0721) 499308 (r.a.) - 919103 Fax (0721) 490015 Telex 560449 VITRI I 30 VEARS IN THE FIELD 0F COMMERTIAL REFRIGERATION Marketing Product Promotion Market research Joint-ventures Know-how Marketing Promocija proizvodov Raziskava tržišča Podjetja z mešanim kapitalom Tehnologij6 Representation and trade agency Predstavništva in agencij® Trading and counter-trade with GUATEMALA Trgovina in kompenzacij® z GVATEMALO lili ' ............. .