Leto IV., štev. 75 PoSfataa payfafTra«*- V Lfublfanl, četrtek dne 29. marca 1923 Posamezna ssev. stane i Din Mw|« ob ♦ zfutr»;. Stane mesečno MS- Dix «a inozemstvo 3D*— m Oglas po tarifa. Uredništvo: Miklošičev« cest» st iS/1 Telefon *t 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: Mobljsua, Prešerne"/» ai. št 54 Telet it. 96. Podružnice: Maribor. Barvarska clica it. L TeL it. 2Z Celle. Aleksandr. aeeta. Sačna prt pošt», čekov, aavoda iter. U.843. tehničnih razlogov smo morali da-ue3 opustiti običajno četrtkovo prilogo. Odškodovaii bomo svoje naročnike z velikonočno . številko, ki bo izšla v mnogo večjem/ obsega v soboto zjutraj. Inserati za njo se sprejemajo samo ie do petka j ob JO. dopoldne. Nesigurnost v Beogradu VLADA SE NE MORE ODLOČITI. - POGAJANJA S KLERIKALCI. Ljubljana, 28. marca. . Slovenski klerikalci 60 se včeraj ofieijelno pridružili Stjepanu Radien. Gosp. Korošec sicer še sramežljivo držj pred sebe figovo pero «državnega okvirja» in je v svojih Izrazih nekoliko bolj evropski nego njegov aovi politični poveljnik, vendar pa je načelno sporazumen z veleizdainiškim programom Stjepana Radiča in kar je hrvatkemu bratu drago, to je njemu aiilo. . Rečj moramo, da je Radič simpatič-sejsi ■ v svoji odkriti odurnosti, nego sjegov klerikalni sluga. v svoji hinavski potuhn jen osti. Radič ne priznava tašc-ga naroda, ne priznava njegove države, no priznava parlamenta te države. ne njenih zakonov, on hoče svojo državo, lastno republiko, on ima svoj parlament in pravi, da se le iz oporturiističnifa razlogov ne posluži revolucije. Klerikalci zahtevajo samo «■•pofiolno avtonomijo» in govorijo o ■îokvirju». Mislijo si pač. da je morda tudi v Juioslaviji mogoča tista politika okvirja, katere «o se pod Avstrijo v dobi deklaracijskega gibanja do zadnjega držali po oni stari dunajski «Nichts gewisses weiss man nicht.» ïn govorijo o «popolni avtonomiji» — iz istega razlosra, da pač ustvarijo dovolj širok pojem za poli-Šične kupčije. Radič je zadovoljen. Klerikalci so odobrili njegov program. Toda biti mora oftrezen. Ta program je pa za nje maksimum in v žepu imajo skrit evoj neskončno ponižnejši minimum. Dr. Korošec se je pripeljal v Zagreb s Bleda. Tam je sedel ves dan v zaupnih pogajanjih z radikal? k im emi-e£jjem jJrjem. Janjičetn in razgovarjal a njim o sporazumu z radikalci . . . Radičeva akcija vsled priključka klerikalcev ni ¡-«ostala mnocro opaznejša. Postala pa. je mnogo nemoralnoj-Sa. Radič sam jo morda prepričan, da je to. kar zahteva, prav in dobro s stališča njegove blazne plemenske ideologije. Elementi, ki so se mu sedaj pridružili, so nasprotno v dno dušo prepričani, da jp njesrova politika zločin ne le na naši državi, ne le na hrvatskem delu našega naroda, temveč še prav posebno na slovenskem plemenu. To so ne enkrat, temveč stokrat sami poudarjali v svojih izjavah, v čl2nkih svojega časopisja in ravno klerikalci so proglašali z najbolj zaničljivimi besedami svojega norega voditelja za političnega d es nerada in zločinca. Sedaj so se mu pridružili in podvrgli in podpirati hočejo r-olitiko. ki je po lastnih niihovih izjavah moril na za naš narod! Tako gledamo na včeraišnjo ustanovitev zaveze med Radičem in Korošcem predvsem e stališča nacijonal-:;e morale. Sodba je jasna. Za ozdravljenje naših nrilik pa je baš ta zveza morda odločilnega pomena. Sedaj so klerikalci odkrili svoje karte in se razkrinkali pred vso pošteno, narodno čutečo javnostjo: za dosego svojih strankarskih ciljev so pripravljeni razbiti tudi državo. Dajte rimskem« kle-rikalizmu oblast nad Slovenci, pa ram proda Jugoslavijo in še pomaga ram jo razdreti. Proti tej politiki izdajstva je treba Švignili klic na obramba Trdno smo prepričani da bodo klerikalni načrti ¿adeli med treznim delom našega naroda na odpor, ob katerem se bodo razbili kakor ob granitni skali. V trenutnem stanju politične zmedenost; je večina našega ljudstva zaupala svojo M'itiëno usodo klerikalizmn. Igra z ■iržavo. ki so jo pričeli igrati klerikalci. bo le pospešila iztreznjenje. Minister Markovič je danes v svo-izjavah novinarjem pravilno ocenil dalekosežnost problema. Gre za drža-je dejal, in gre za prikrit poskus nasilne spremembe ustave. Zakon daje sredstva, da se tak poskus z enakim orožjem zatre. To je povsem točno. Ravno tako točno pa je. da krivci niso le Radič in klerikalci temveč tudi tista stranka, v katere imenu dane« >*iko državniško govori gosp. M&rko-'i6. Radikalski režim je v par mesecih pognal tisoče in tisoče' jugoslovanskih državljanov v Radičev in Roroščev tabor in, ker je bil plemenski režim, je izkopal nove prepade med Srbi Hrvati 'in Slovenci In ravno isti režim je v svoji partizanski osvajalni str.^ti otvoril ljuto borbo proti jugoslovanski demokraciji, noeifeljici državne in naciionalne RADIKALC Beograd, 28. marca. n. «Vreme» piše. da se je na ainočnji seji ministrskega sveta sprožilo vprašanje, ali naj se proti Radidu in njegovim prijateljem zaradi proglasa in resolucij uporabi zakon o zaščiti države in da se Radič zapre. Zdi se pa, da sta se Pašič in Jovanovič temu protivila in da ni prišlo do nobenega sklepa. Danes dopoldne sta nato oba ta dva MED SEBOJ ve, imenovanje drja. Brejca za pokrajinskega namestnika, takojšen odpoklic drja, Pfeiferia iz Maribora, preureditev višjega šolskega sveta ter že nekatere druge osebne spremembe. Z ozirom ua današnja poročila iz Zagreba se Pašič baje ni mogel odločiti, da pristane na klerikalne zahteve. MUSLIMANSKA MINISTRA ministra dolgo konferirala. Po razpolo-| Beograd, »■ * ženju radikalskih ministrov sodeč je ra- ska miniStra Scné ,n 0merc*10 stA - Pa" dikalna vlada v zelo težkem položaju. KLERIKALNE ZAHTEVE. Beograd, 28. marca. d. Danes se je vrnil iz Ljubljane posl dr. Janjič. ki je imel nalogo, da stopi v stik s slovenskimi klerikalci Zvečer po seji ministrskega sveta je poročal g. Pašiču o svojih pogajanjih z drjem. Korošcem na Bledu. V radikalskih krogih se je nocoj govorilo, da zahtevajo klerikalci kot predpogoj za nadaljnje razgovore ukin>nje že odrejene likvidacije pokrajinske upra- šiču sporočila, da vztrajata na svoji ostavki ter sta zapustila Beograd. Via-da je danes sprejela ostavko ministra brez portfelja Ahmeda Seriča, Oraerovi-čevo pa bo baje uvaževala koncem tedna. Tako ostanejo radikalski ministri ▼ bodoče med seboj. a PUCELJ V BEOGRADU. Beograd, 28. marca. p. Danes je prispel v Beograd poslanec SKS Puceij. da so informira o političnem položaju. Zatrjuje se, da se Puceij pridruži zemljorad-nikom. Vlada o Radičevih namerah GR02NJE Z ZAKONOM O ZAŠČITI DRŽAVE. — VLADA KLIČE DE-MOKRATE NA POMOČ. Beograd, 28. marca. r. Danes dopoldne je minister pravde dr. Markovič sprejel novinarje in jim razložil 6tališče vlade napram Radiča in njegovim resolucijam. Iz.avi! je: «Resolucije HSRS so političen akt in kot take jih vlada ceni s stališča svoje politike. Po tej politiki mora radikalna stranka zavzeti svoje stališče napram njim. treba pa je takoj pripomniti, da je manifest tak, da ne more interesiratl sa. mo radikalslie vlade, ker je program na. perjen proti gotovim interesom naše države, ki se smatrajo kot bitni za bodočnost našega naroda v svobodni in neodvisni državi. Z ozirom na Radičevo trditev, da želi, kakor pravi, napredek treb narodov, smatramo mi, da je njegov program proti napredka In narodnemu edinstvn in da predstavlja napad na današnjo državno qstavo. Po naši ustavi in po nazorih današnje demokracije se more siobodno zahtevati izprememba notranje ureditve države, toda zakon prepoveduje nasilno Izpre-membo ustave. A ravno v tej točki Radié ni jasen. Ker pa se more njegovo postopanje smatrati kot tako, da misli, da more z drugačnim načinom izmeniti ustavo, nalaga vsaki odgovorni vladi dolžnost, da spremlja njegovo delo ne samo kot eksponent gotove politike, ampak tudi kot čuvar ustave. Katerekoli pota bo Radič krenil, sledila mu bo tudi reakcija. Dosedanje njegove izjave in zadnje resolucije odkriva.io po vsebini dovolj jasno elemente, iz katerih se mere sklepati, da se on ne upa izraziti pravih misli iz strahu pred posledicami. In zato te izjave ne predstavljajo pravega In resničnega programa, ki bi se sploh mogel vzeti v pretres. Kar se tiče vesti o ustanovitvi revi-zionističnega bloka, je nesumljivo, da hoče Radič pridobiti zase dr. Korošca in dr. Spaha. Vedeti pa mora. da so te skupine izraz svojih mas >. da ne more pričakovati, da bi integralno sprejelo Ra-dičev program. Radič predstavlja, da govori imenom hrvatskega zastopstva. Ml takega zastopstva ne priznamo in ne bomo z njim razgovarjall Glede one točke resolucije, ki pravi, da so Hrvati že pod Avstro-Ogrsko priznali Srbom njihovo ime in zastavo, iz česar bi se moglo sklepati, da Hrvatom v tej državi niso zavarovani njihovi interesi in enakopravnost, moram izjaviti, da to ni res, ker je po ustavi enakopravnost zajamčena vsem». Opatifska konferenca se preseli drugam DR. RYBAR V BF^-^UDU. — SEJA POSVETOVALNE KOMISIJE. Prevrat na Madžarskem? SENZACIONALNE VESTI BEOGRAJSKIH LISTOV. — HORTHY POBEGNIL IZ BUDIMPFŠTE. — ZAMENJA GA BAJE KAROLY. Beograd, 28. marca. n. Iz Budimpešte | novi vladi Gubernator hI bil Karoljt so dospele nocoj sledeče vesti: ministrski predsednik Lovaszy, minister Po vseh indicijah je Horthyjev režim za socialno politiko Oskar Jaszy, mlnl-pri kraju Napredni elementi v vsej dr- j ster za zunanje stvari gro? Apponjr. Ne-žavi vidijo v Kaiolyju rešitelja iz ne- zadovoljstvo proti probujajočhn se Mad-znosnega stanja. Splošno se sodi, da je žarom je toliko, da se v Budimpešti neprevret neizogiben Razburjenje med na- prestano vršijo Izgredi, ker so oblasti rodom 'e doseglo vrhunec. Madžari se preslabe, da preprečijo pokret nezade-nahajajo na pragu revolucije, ki lahko voljnega naroda. Novi režim bi obrača-nastopi vsak dati i« vsako uro. Vsi zna- naj s šovinističnimi s trn jami nvedei poki kažejo, da je neizheln:». Horthy je za- 1 litško prijateljskih od noša je v napram so- pnstil Budimpešto. Njegovi prijatelji trdijo, da se nahaja v Balatonfurdd. V krogih nasprotnikov današnjega režima tako trdno verujejo v Horthyjev padec, da že sedaj delajo kombinacije o sedom, razčistil vprašanje ali naj ostane Madžarska monarhija ali postane republika. Vlada grofa Bethlena je ie danes brez mcčL Državniški sestanki v Miianu MUSSOUNIJEVE KONFERENCE Z BELGIJSKIM IN POLJSKIM ZUNANJIM MINISTROM TFT? AVSTRIJSKIM KANCELARIEM. Milan, 28. marca. L Včeraj popoldne jo dospel iemkaj belgijski zunanji minister laspar, kateremu je šel naproti v Chiasso belgijski poslanik v Rimu Van Denstein; Mussolini je prišel z opoldanskim vlakom Ob 5. uri sta se ministra sestala in sta konferirala do sedmih. Ob 7. uri se je Mussolini vrnil v svoj hotel, kjer je dolgo časa konferiral s svojim kabinetnim šefom baronom Russom. Včeraj zjutraj se je pripeljal semkaj tudi Hugo Stimes. ki S9 je takoj po doh<»du oglasil pri nemškem konzniu, nato pa odpotoval z avtomobilom baie v Mnna-kovo. Listi so naznanili, d2 se bo sestal z laškim industrijalcem in poslanci Bennijem. da z njim konferira o nemške-italijanskih industrijskih c dno ta jih. ksr se pa ni zgodilo. Jutri opoidns se pripelje v Milan poljski zunanji minister SkrzinSki, ki S6 namerava z Mussolinijem raugovarjati c zadnji resoluciji poskniškega sveta glede vzhodne meje Poljske. Skrzinski odpotuje že v petek na Poljsko. - Isti dan pride semkaj tudi avstrljii* zvezni kancelar Se i psi, ki bo v petek konferiral z Mussolinijeci. nakar se odpelje v Rim, kjer bo sprejet pri kralži in papežu. spor SMRTNE OBSODBE V PORUHR.IÜ. — IZJALOVLJENA NEMSK* NADA V LLOYD GEORGEA. Curih, 2?. marca. 1. Francozi z največjo težavo spravljajo premog iz Poruhrja v Franci«. Dne 25. marca je odšlo v Francijo le 10 vagonov premoga, dne 24. marc- pa 15 vagonov premoga ia dva varona koksa, FFancosko vojaško sodišče v Hottin-genu je obsodilo dva delavca iz Bochu-ma na smrt, ker sta Dretepla nekega francoskega vojaka tako, da je na poškodbah umrl V Dusseldorfu je nekdo streljal na francoskega stotnika. Ker Francozi niso dob'Ii atentatorja, so zaprli dva vplivna Nemca kot talca, dokler se atentator ne najde. NOV UKREP REPARACIJSKE KOMISIJE PROTI NEMČIJI. paracijska komisija svojo sejo, na kateri se je spričo vesti o notranjem dolarskem posojilu v Nemčiji sklenilo, da se spe-roči nemški vladi, da ji brez dovoljeni* reparacijske komisije ni dovoljeno razpisovati notranja posojila, LLOYD GEORGE NI GOVORIL. London, 28. marca, j. Lloyd Georg? se današnje debate glede poruhrskega vprašanja, ki jo je otvoril sir Edward Gray, na veliko presenečenje vse zbornice, ni udeležil. Bonar Law ni odgovarjal na interpelacije in ni posege! v debato, ker je še vedno boian in se je !e izjemoma udeležil seje parlamenta. Berlin, 28. marca. d. V Berlinu so sf.-no neprijetno presenečeni, da Lloyd Ge-i orge danes ni govoril o francosko-nem- Beograd, 28. marca. r. Danes Je dospel v Beograd šef naše delegacije v Opatiji dr. Rybaf. Popoldne so se sestali čianl posvetovalne komisije admiral Priča, polkovnik Hranilovič in dr. Grga An-gielinovid ter se posvetovali o situaciji Dr. Ryba? bo jutri poročal ministru za zunanje stvari dr. Ninčiču Paritetna komisija se sestane zopet po velikonočnih praznikih, morda med 5. in 8. aprilom, verjetno pa je, da šele 10. aprila. Obe delegaciji soglašata tudi v tem, da Opatija ni pripravna za sestanke, ter se bo najbrž mesto konference preložilo v drug kraj. Oficijozno se povdarja, da se ni bati prekinjenja pogajanj, zato tudi ne more biti govora o arbitraži, ker se od nobene stran! ne jemljejo v pretres vprašanja. ki bi kratila pripravljenost za na-daljne razprave. Ministrski svet Strah pred finančnim cdbarom. - Beograd, 28- marca. r. Danes popoldne od 15.30 do 20.30 je bila seja ministrskega sveta, o kateri ministri niso hoteli dat: nobenega pojasnila. Izdan je bil samo komunike, ki piavi: 1. Za jutri sklicani finančni odbor naj odobri kredite, ki so potrebni za vzdrževanje železniškega prometa In za zgradbo železniških prog ter naj odobri kredite za povišanje dragirrskih doklad železniškim uslužbencem. Vlada naglaša, da je sklicala stari finančni odbor radi nujnosti in pa ker ne grs za nobeno politično vprašanje. 2. Odobren ie bil pravilnik za zdravljenje državnih uradnikov v državnih in samoupravnih bolnicah. Izdal ga bo minister za narodno zdravstvo. 3. Sklepalo se Je o tekočih stvareh !z resorta finančnega ministrstva o kreditih za posamezna ministrstva. 4. Vlada je nadaljevala razpravo o notranji situaciji in Je zlasti razmoirivala poročila o pogajanjih in sklepih med dr. Korošcem, dr. Spahom in Radičem. Komunike o današnji seji ministrskega sveta se živahno komentira. Vlada računa, da bo iinančnl odbor Jutri njene predloge odklonil, ker ima opozicija v nJem ogromno večino (21 : 10). Zato proglaša svoje predloge že v naprej kot «nepolitične», aa bi preprečila tolmačenje odklonitve kot nezaupnico. NAMESTNIK HRIBAR. Beograd. 28. marca d. Zatrjuje se, da je ukaz o odstavitvi pokrajinskega namestnika Hribarja že podpisan. Baje se bo odstavitev razglasila v tej formi, kakor da bi bil Hribar sam poda! ostavko. To le edino, kar je mogel g. Hribar doseči povodom svojega zadnjega obiska v Beogradu. Pariz, 28. marca, j. «Agence Havas» J -ger posetil ministra Markoviča in dr. Ninčiča. Njegov obisk se nanaša na one štiri konvencije, ki jih je skleni! Seijiel z našo vlado, pa jih avstrijska vlada ni odobrila. Avstrijska vlada sedaj zahteva, da se ko.nvcncijam pri-lože posebna pisma, ki naj pojasnijo četrto konvencijo o izplačilu predvojnih dolgov. Druga avstrijska zahteva se glasi, da roki za izvršitev konvencij začno teči od dneva ratifikacije konvencije o dolgovih. dG3 28 Eirei Zagreb: devize: Dunaj 0.13775 do 0.1385, Berlin 0 47—0.475, Budimpešti: 220—2.25, Bukarešt 47.50—48, Milan 44£ do 486, London izplačilo 461—463, ček 460—461, Ncwyork ček 97.75—98.75, Pariz 640—645, Praga 292.50—293.50, Švica 1817.50—1S22.50; valute: dolar 56 do 96.75. avstrijske krene 0.1375, češke 2S-5 do 2S8, madžarske 2.18—2.23, funti 45? do 455, franki 640, napoleondori 360, lire 475—-177; efekti: Ljubljanska kredkr.c 225—240, Sla venska 103, Praštedions 1025—1036„ Slov. eskomptna !59, TrbO'-premesokopna 80-3. Curih: devize: Berlin 0.0259, New*ork Reviziia rumyns&e ^f^^ ParizH f£-m.ar . , 26.65, Praga lo.07, Beograd 5.55, Varsa- IcSKaVG j va 0.0125, Budimpešta 0.12. Dunaj 0.007«:- Bukarešta, 28. marca, s. Poslanska , Praga, devize: Dunaj 4.65, Beriir ideje v našem narodu, in je bil najbolj ofenziven tam. kjer je videl, da ima demokratska stranka najstrastnejše sovražnike. Zagnal se je na Hrvatskem in v Sloveniji v demokratske pozicije s korupcijo in nasiljem, da na njihovih razvalinah zasadi svojo zastavo. Opravljal je le hlapčevsko delo za tiste, proti katerim sedaj kliče — demokrate na pomoč. Toda radikaiskj režim nima ne politične in ne raoraliSr» Vva"ifiksc?!e. tnrn-.-naam zborniea je z 262 proti 8 glasom sprejeta da vodi borbo proti separatističnim razdiralcem. Je tudi nikdar ni imel, ker je v svojem jedru in v svojih ciljih plemenski Plemenska politika pa ne bo nikdar ozdravila radičevske bolezni in nikdar strla separatizma. Le jugoslovanska demokracija more z iskreno politiko enakopravnosti soci-jalne pravičnosti, gospodarske smo-trenosti izvesti Jugoslavijo iz kaosa, ki ga je rodila nesrečna doba decem-b^rs&eca nuliknJskeira ruča. novo ustavo. Nova ustava se le malo razlikuje od prejšnje in garantira vsem romunskim državljanom brez razlike vere in narodnosti popolno enakopravnost in svobodo. EKSEKUCUA V MOSKVI ODGO-DENA. VarSava, 28. marca. L Vesti Iz Moskve sporočajo, da je sovjetska vlada odgodi 16.25, Milan 16S-25, Budimpešta 75, Par?r 222.25, London 160-7«. Newyork 34.2r Curih 633.75, Beograd 357/t. Dunaj: devize: Beograd 715—72!. Berlin 3.38—3.48, Badimpešta 16.35 do 16.45, London 333 330—333.390, Mila--3521—3529, Newyork 71.275—71.425, Pariz 4664—4576. Praga 2119—2125, Sofija 529.50—530.50, Varšava 1.70—1.SO. Curft 13.160—13.190, valute: dolar 7P.950 dc 71.250, dinar 714—718, levi 503—512. ta eltsekucljo smrtne kazni nad nadško- ; marke 3.27—3.57, funti 361.600— les Czleclakom. I frsak! I:!' "-—«7, Or. Karel Verstev§ek f Ljubljana, 28. marca. V Mariboru je nmrl sinoči ix> dolgi težki bolezni bivši poverjenik profesor dr. Karel Verstovsek. član isvrševal-nega odbora SLS. Pokojnik se je narodi! leta 1871. v Velenju. Po dovršenih filozofskih študijah v Gradcu je prišel najprej kot euplent na gimnazijo v Celje, pozneje kot profesor v Maribor. Tu je vneto sodeloval v raznih narodnih društvih. Leta 1907. je bil izvoljen na programu SLS za državnega poslanca, pozneje tudi v Štajerski deželni zbor. Po smrti prof. Rcbiča je postal štajerski deželni odbornik. Ko ee je v dunajskem parlamentu osnoval Jugoslovanski klub, je posta! dr Verstovsek eden njegovih najagilnejših članov. Ob prevratu se je nahajal v Mariboru, kjer je z redko energijo in odločnostjo izvedel lokalno revolucijo. Kot predsednik mariborskega Narodnega sveta je v odločilnem trenutku imenoval takratnega majorja Maistra 'a generala, ki je spravil garnizijo v svoje roke ter s hitrim in krepkim nastopom obvladal položaj. Dr. Verstovsek je prevzel 28. oktobra 1918 po-verjeništvo za pros ve to v Narodni vladi, v kateri je zavzemal odlično mesto. Zlasti v prvem času je dr. Verstovsek iz Narodne vlade z veliko vnemo nadaljeval politiko narodnega čiščenja na Štajerskem. Z Brejčevo vlado je odstopil tudi on. Bolezen ga je vedno bolj potiskala v ozadje in lani ie pričela obupna borba energičnega moža s smrtjo, ki mu je neizprosno stopala vedno bližje in bližje, dokler ga ni podrla v grob. Smrt drja. Verstovška pomeni za SLS veliko izgubo. Bil je eden njenih najinteligentnejših, najsposobnejši!) in najbolj fanatičnih voditeljev. V svojih mladih letih — kot dijak in tudi prve čase kot profesor v Mariboru — je bil pokojni dr. Verstovsek rani o tako fanatičen naprednjak. kakor je bil pozneje fanatičen klerikalec. Politična ambicija ga je speljala iz naprednih vrst v tabor klerikalne stranke, kateri je poplačal zaupanje z zvestim in vnetim delom v službi njenega programa in njenih političnih ciljev. Dostikrat smo naprednjaki imeli povoda tožiti nad brezobzirnostjo boja, kakor ga je vodi! dr. Verstovšek. Toda no-pozabljeno mu ostane, da je v odločilnih trenutkih pri njem vedno zmagala narodna zavest nad strankarsko in da se je njegova fanatična energija mnogokrat plodonosno uveljavila v korist narodni ideji. Tudi ne izdamo nobene tajnosti, če kon-štatiramo. da dr. Verstovšek nikdar ni odobrava! politike, ki je naperjena proti ideji narodnega in državnega iedinstva Bodi zaslužnemu možu trajen spomin! zneska 20 milijonov zlatih frankor na leto. Od te garancije odpade na Jugcsla-viio 5,060.000 zlatih frankov, na Avstrijo 6,760.000, Italija 4.920.000 in Madžarsko 3,300.000 zlatih frankov. Te prispevke morajo omenjene države plačati ne glede na to, ali se proge južne železnice podržavijo ali ne. Za slučaj, da ostane južna železnica v privatnih rokah, je stvar posamezne države, da se sporazume glede plačila tega zneska z družbo, ki prevzame obratovanje. Italija je prevzela za Avstrijo In Madžarsko garancijo glede točnega plačevanja kvot, določenih za te dve državi. Značilna je sledeča določba, ki se tiče tržaške luke. Italija se i. obvezala, da bo plačala družbi južne železnice za slučaj da preseže letni promet južne železnice za tržaško luko 1 milijon ton blaga, za vsako nadaljno tono 2 zlata Iranka ln sicer do najvišjega zneska 4 milijonov zlatih frankov. Ta takozvana «tržaška kvota* se bo vporabljala tekom prihodnjih 25 let za odplačevanje zaostalih kuponov in Izžrebanih prijorltetnih dclnic. Ostanek dobijo delničarji. Znesek, ki ga garantirajo nasledstvene države, to je 20 milijonov zlatih frankov, se bo porabil sledeče: 13,600.000 zlatih frankov se potrebuje za kritje obresti 3 odstotnih prijoritet (kupon sc bo hoofl',\f:d z zneskom 3.6 zl. fr.), 1—2 milijona zlatih frankov bosta krila stro5!;. centralne uprave in eventualnega generalnega ravnateljstva, z ostalim zneskom se bedo nakupovale prijoritetne aK-.ie. Običnl delničarji bodo dobivali za sedaj čisti dobiček iz raznih podjetij Južne železnice kakor iz hotela na Semmeringu, tovarn na Dunaju in v uradcu itd. Po preteku 25 let pa jim pripade še «tržaška kvota» Rezultat pogajanj je torej ta, da nasledstvene države garantirajo Južni železnici ta čisti letni dohodek v znesku 20 milijonov zlatih frankov. Razen tega ima Južna železnica vsied «tržaške kvote» velik interes na tem, da bo njen promet s Trstom čim večji. Ker niti Avstrija, niti Italija ne podrža-vita Južne železnice odnosno ne prevzameta obrata v državne roke. Je smatrati, da se bo tudi Jugoslavija odločila za sedanje stanje. I Je stransiera pomena. Danes Je sloven- f7l&. radikale! pa eamo lff? dasor, T StSFS ffl fT?OtiCrnO ski narod mnogo bliže Hrvatom nego j približno cuako razmerje je bilo tudi j Liubi Sna Srbom, a radi tega Je povsem naraven'v drugi občini in demokrati so dobili: kIilMl*on«I pokret predstavnikov hrvatske in sloven- imamlat. Izvoljen je bil kot srezki kan-. Ustanovni občni zbor «Društva za ske politike, da delajo skupno, a proti ;di aa «Kumuje za organiza- snujočcga se društva. Predsednik zboro- + Besede in dejanja radikalov. Se f" Andrcika ie p°v^anl z , " , . J ,. C1 ... da se e ustanovnega občnega zbora ude-pred 14 dnevt so se radikali v Sloveniji ^ ^ 4U vnet-h gospodov. prilizovali uradništvu in baš na njega Nato je povzel besedo g. dr. Franc SA „flt • Stele ter predaval o «Stari LJubljani». jadinoviča kot največja prijatelja uradništva. Za velikonočne praznike pa Ima sedaj uradništvo priliko videti koliko so kakor g. Korošec. On zahteva revizijo j vredne radikalske sladke besede in vabe. Predavatelj je v lepih orisih naslikal raz- | voj mesta Ljubljane v najstarejših časih in naglašal, da je bil teritorij stare ...... i . , Liubliane ograjene z obrambnim obzid- ustave stoječ zajedno na maksimalist.č- Vsak človek si pri nas želi za praznike M ' smestu yedno Ua turika nem stališču avtonomije Bosne in Herce- vsaj grižljaj belega kruha m konec kranj- nev;raost Navajal je da M bili glavni govine. Dr Spaho ne zeli republikanske j ske klobase. Niti tega s. letos za piruhe . eIcmenti raesta: grad, obzidje in dolga oblike vladavine želi pa sodelovati z g., ne more privoščiti nase uradništvo, ker i u, danainja Karlovška cesta s tremi Radičem in g. Korošcem edino kot s;_ kakor izgleda — dobi plačo za april . .. S(ar, tfg Mestni trg ¡n novi seda- prcdstaviteljima dveh narodov naše dr-: šele po praznikih Izplačano. Brezobzlr- ^ jurjaiki tr'g. Mesto se je pričelo raz žave in to skupno dcio nitna za g. Spaha nost radikalcev napram uradništvu v tem nobene iorme bloka. On bo s svojimi muslimanskimi poslanci odšel v Beograd in sodeloval pri parlamentarnem delu ne glede na to. bosta li isto storila tudi Ra- dič in dr Korošec. Dr. Spaho je priprav- VprasaBsie ?«Iei@ le-leznice »red relif^l?© Rimska konferenca glede južne železnice se biiža h koncu. Se pred prazniki bo dosežen — kakor izgleda — sporazum med nasledstvenimi državami na sledeči podlagi: Vsaka izined nasledstvenih držav sme progo južne železnice, v kolikor se nahaja ne njenem teritoriju, po-državiti ali pa jo prepustiti privatni eks-ploataclji. Ker nobena izmed interesira-nih držav nima posebnega veselja do podržavljenja, jc verjetno, da bo južna železnica še nadalje obratovala kot enotna privatna družba. Ne gkde na to pa so vse nasledstvene države, Jugoslavija, Avstrija, Italija in Madžarska, garantirale družbi južne železnice 22% brutto dohodkov, najmanj pa čisti dobiček v Ustanovitev reviztoni- siižneca &loka v Zagrebške «Novosti» poročajo: V torek zjutraj je dospe! v Zagreb načelnik SLS dr. Anten Korošec v spremstvu klerikalnih poslancev dr. Hohnjeca, Sušnika in tajnika stranke g. Fr. Stnodeja. Načelnik jugoslovanske muslimanske organizacije dr. Mehmed Spaho, muslimanski narodni poslanci gg. Husejin Alič, dr. Scfkija Behmen, Hamzalija Ajanovič in glavni tajnik organizacije dr. Mahmud Behmen pa so dospeli v Zagreb žc v ponedeljek. Dr. Korošec je predpoldne kon-fcriral z načelnikom HRSS g. Radičem. Popoldne se je vršil v vili g. Radiča plenarni sestanek, ki so se ga udeležili gg. Korošcc, Spaho in Radič ter njihovi poslanci. Sestanek je trajal od 5. do 8. ure zvečer. Dasi se je sestanek vršil tajno, je vendar uredništvo «Novosti» doznalo sledeče glavne sklepe: Dosegel se je sporazum za skupen nastop HRSS, JMO in SLS. G. dr. Korošec stoji v imenu svoje stranke na stališču, da današnje prilike nikakor niso več tiste, kakor so bile pred dvemi leti, ko je tudi on sodeloval v vladi. On popolnoma odobrava politiko g. Radiča in se ji namerava pridružiti. Na tcin sestanku je dr. Korošec prvič naglašal, da SLS ne zahteva samo revizijo ustave, temveč tudi «popolno avtonomijo» Slovenije v okvirju današnje države. Avtonomija in revizija ustave je glavno. Oblika vladavine — monarhistična ali republikanska — to Ijen sodelovati s klerikalci in radičevci edino z razloga, da se stvori možnost za revizijo ustave, kar je za nJega trenotno glavno vprašanje. On želi, da se potom legalnega parlamentarnega dela preglasuje in zruši sedanjo vlado in tako omogoči izvedbo revizije ustave. «Novosti» doznavajo. da bo g. Spaho v imenu novo-ustanovljenega bloka odšel v Beograd, da se pogaja z radikalsko vlado. To Informacijo, ki še ni potrjena, beležijo «Novosti» kot kronist Po seji predstavnikov imenovanih treh strank, je bil izdan sledeči službeni komunike: slučaju je neopravičljiva in naravnost nemoralna. Tudi gospod Korošec in njegova stranka je obetala Javnim nameščencem deveta nebesa. SLS je sicer dobila skoraj vse mandate, z njimi vso politično moč in odgovornost v Sloveniji, a tudi klerikalna gospoda menda misli, da vijati kot trgovska postojanka v St Ja-kobskem okrožju, meščanski del je tvoril Mestni trg, plemiški del pa Turjaški trg. V sredi petnajstega stoletja se je med Mestnim in Vodnikovem trgom ustanovil tudi takozvanl Cerkveni trg. V ustroju mesta se torej zrcalijo zgodovinski in socialni elementi. Piedavatelj je naposled je prav, če bo javni nameščenec na ^ { kako SQ veIiki potrcsi |eta 1511. praznik Knstovega vstaienja napolnil lg95_ ^ mest0 maogih bistveuih svoj želodec s sladkimi korenincamu Le tako naprej, gospodje! Počasi mora ven-; dar vsakdo uvideti, da je prišel z dežja pod kap, ko le radikalski režim pojačil še s klerikalizmom. ia Ljubljanska drama. Četrtek, petek in sobota: Zaprto. elementov. K besedi se je nato oglasil g. inž. dr. Rado Kregar ter predaval o temi «bodoča Ljubljana — moderna prestolica». Predavatelj je takoj uvodoma naglašal, da mora že zunanje lice mesta Izražati kulturno stopnjo prebivalstva in kot prestolica tudi kulturno stopnjo celokupnega i slovenskega naroda. Omenjal je nadalje vse momente, ki pridejo v poštev, da se up^c... t * « . Nedelja. 1.: «Otok in Struga». Izv. I mesto razvije do moderne prestolice. rM^ in predstavniki Jugoslovanske ; 2-: ob treh popoldne: f a! Svoja izvajanja je pričel s higijenskega _ nrflvnn in rp* Ir.v lin n^min Tvpr-^r , etn i^r.a Stranke Muslimanske Organizacije, so se sestali v Zagrebu s predstavniki Hrvatske Se-Ijačke Republikanske Stranke In razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih. Dosežen Je bi! načelni sporazum.» Politične i?e?ežhB -i- Pregled fondov. Demokratski poslanci so zbrali že precej gradiva za obtožbo posameznih ministrov po zakonu o ministrski odgovornosti. Na eni od prvih sej bodo demokrati j ven. h te vali anketo za presrled fondov, iz i Zvečer: «Škrjančkov gaj». Izven, katerih so radikalci jemali denar za volitve. Zatrjuje se. da je n. pr. izginil v volilne svrhe vo« takozvani se- pravdo in srce». Izv. Ob osmih zvečer stališča, povdarjajoč, da morata snaga in i čistota vladati povsod, da mora ccsiiu tak biti moderno urejen, kanalizacija brezhibna, mestni vodovod razširjen in ! ulice široke, da odgovarjajo zahtevam I razvijajoče se industrije. Ljubljana potrebuje tudi več Javnih In «Othello». Izv. Litiblianska opera. Četrtek, petek in sobota: Zaprto. Nedelja, 1.: «Gorenjski slavček». Izv. Pondeljek. 2.: «Carmen». Izv. Mariborsko gledališče. y jh k di> razsvetljava se mora Nedelja, 1. popoldne: «Škrjančkov gaj». ^mno?iij> ker ona uči!lkuie tudi dekora- v Vvf' ir i i, - ct • ^ t- 1 tivno. Ob sklepu svojih izvajanj Je gosp. Zvečer: «Velika noc«. Strmdberg. Pre- prcdavatelj opozarjal na to. da morajo miera. Izven. razvoju mesta posvečati vso pozornost Pondeljek. 2. popoldne: .Težke ribe». Iz- merodajne oblasti. Mestni magistrat in i mestni stavbni urad potrebujeta nujno raznih strokovnjakov, formirati bi se ~ . . morala tudi posebna komisija, ki bi mo- Ustanovitev slovanskega seminarja rala preg,cdati Vse stavbne načrte, ker t na univerzi v Jassvju. Iz Bukarešte po- edino'na~ta nažin bo mogoče graditi me-kvestraeijski fond. ki je znašal mno- j ročajo, da je b:l te dni na univerzi v .. ^ 0<.govar-ialo duhu modernega go milijonov dinarjev. i Jassvju slavnostno ustanovljen seminar ; , -f- Zanimive naknadne volitve. V; za slovanske jezike. volilnem okrožju Pančevo - Bela cerkva je prišlo med volitvami do neredov v dveh občinah, pa so morale biti volitve preložene na naslednjo nedeljo. Od izida v teh dveh občinah je časa. Nato je g. vladni svetnik dr. Andrejka j poročal o organizaciji društva in navajal i glavne točke društvenih pravil. Društvo si je stavila nalogo, delovati za histo-Seja upravnega odbora L. A'. P. se , riinj ¡n estet;čni značaj Ljubljane, skr- M. Zevacot »Krvavi Zgodovinski roman «O Bog. ali naj imam vse življenje to podrepno mtilio okrog sebe?» je vzdihnil Corrignan. «Kaj? Podrejmo muho?» je zakričal Rascasse. «čaj, to mi boš pa plača!!» Rascasse je bil zaenkrat na boljšem. Dočim je bil on privezan po] pazduho, da je imel proste roke, se je moral njegov nasprotnik z obema rokama železno držati za tanko vrv, da ne pade. In Rascasse dvigne svoje pesti. «Rascasse. prihrani mi to ponižanje, fn povem ti. kje je ona, katero iščeš!» naglo reče Corignan. «Kaj. kaj?» Rascassu se očividno jelo žuri, da bi izvedel, kje je ona. katero išče. Toda tudi te prilike ne najde več, tako lepe prilike, da bi malo koval po glavi svojega osovra-žonesra tekmeca in pajdaša. In zato porabi to priliko in temeljito zamahne oo Corignanovi glavi. Prva bunka, katero spremlja z besedami: «če je res. kozel fratrovski. da si jo ti našel, t? obljubim. . . . eh hej! Kje si! Zbežal si! Zbežal je. prihuljenee!» In zaree. Corignana ni več. Sicer ni zbežal, le njuno gibanje na vrvi se je zopet pričelo. Corignan. ki je večji in težji, se je spustil na vrvi navzdol, Rascasse pa je pričel na isti vrvi plavati proti nebu. «Spusti se čisto doli do hudičev!» klikne razjarjeni Rascasse za Coriff-nanom v globino. «Moja osveta te čaka na vrhu!» mu klikne od zdolai Corignan. «Lu okusi tudi še ti instrupient svetega Labra!» «Revček je izgubil glavo!» zamrmra Rascasse sam zase. ker ne pozna temnega pomena tth besed. «Morda sem pa prehudo bukiiil po njej!» Prreenečtm. ker je nenadoma zo;>et zapazil Annais, je bil Trencavel izpustil Corignana h svojih rok nad prepadom. Tn ga je tudi takoj zojtet ]>o-zabil. Kajti istočasno vidi na vrtu kardinala Alojzija Richelieua. brata krvavega kardinala, in vidi tudi jne štiri vojnike, hrabre plemiče, ki varujejo Annais in ki odiiajajo zajedno s kardinalom. Pripomniti treba, da vse te osebe zaradi opravka, s katerim so imele dovolj posla, zaradi svoje razburjenosti in deloma tudi ker so se tako namestili pod drevjem, niso niti najmanj zapazili, kaj se dogaja na Trencave-lovem oknu. Annais jo ostala sajia in sedaj sedi na svoji zapuščini k'opici. Takšno jo opazuje Trencavel, katerega prevzamejo občutki, ki jim odoleti ne more. Neznosno mu postaja zaničevanje, katero baje goji Annais do nega. On da je torej v njenih očeh vendarle vohun, in še celo kardinalov vohun? Po vsem tem. kar se je t>ri|M.'tilo v Etio-lesu? Ali je sploh mogoče, da ona misli kaj slifnega? O tem se mora prepričati. brez odloga Izvedeti mora! Slišati od nje same' Povedati ji, da se moti. da mu dela krivico! In če se potem tudi odstrani od nje, četudi za vedno . . . Toda kako naglo priti z okna? Vrv! Da- če bi imel vrv. takšno kakršne ee vrši danes 29. t m. ob 20. uri v lokalu , olepšavo cest. parkov in nasadov !.»ilo odvisno, ali dobijo v okrožju še I Športne zveze. — Tajnik. i (er' pospeševati izdelke narodne umetno- en mandat demokrati ali radikali. Dc- j S. K. Primorje (Ljubljana) gostuje sti prjreja!a se bodo tudi različna ptcj mokratom je manjkalo do mandata! za velikonočne prazn'ke v Kapfcnbergu jayanja, da se tako tudi naše širše ob-samo 2G5 glasov, radikalcom pa celih na Zgornjem Štajerskem proti tamošnje- ¿¡nS(V0 'seznani s stremljenji društva. V 1110 glasov. A radikalci so vse eno'mu «Sportklubu». «Sportklub Kapfen- ki se bo konstituiral na svoji prvi upali, da bo splošna zmaga radikalcev I berg» Je prvak štajerske pokrajine ln scjj s"0 i^j izvoljeni sledeči gg.: dr. An-vplivala na izid volitev v teh dveh ] lanskoletni pokalni zmagovalec Stajer- dre;kaj ' Vavpotič, Pire, Subic, Dular, dr. bil pa ta - le: v Debeljači, kjer je med reprezentancama Zagreba in Gradca vidic,' dr. Jesenko ln Viktor Moro. čla-1500 volilccv, so dobili demokrati i se bo vršila v Gradcu r.ajbrže 22. aprila. narin'a je določila na 12 Din na leto. --------------- s---1 -"- 1 '-^^rv""-. - Qb sk;epu ¡e g. dr. Andrejka pozval je poslužil nekega jutra . . . jcasse stoji nekai hipov, kakor da je j vse navzoče k vztrajnemu delu ter nato In ta trenutek mu pade pogled na | treščilo vanj. Potem «e zave. «Trenea-, zaključil občni zbor.______ vrv, ki je privezana pod oknom. Ta!vel in Annais!» si pravi «Glej no.,--~ vrv se giblje, toče . . . ¡mojstrsko delo. da se jih polastim ; C i1 O'^'L"V 12 Trencavel se zasmeji. «Hvala ti. dra- j oboh skupaj, naenkrat! Tudi prokleti j I jri slučaj! Evo. bas to je, kar potrebu- frater je mislil ua to! Sedaj razumem! | • Učitelje in učiteljice, ki so se prigla jem! Sicer pa, saj to ni slučaj, to je le gospod Corignan naš prijatelj, ki že Toda on ne bo triumfiral! Ne. ne. ne, siii Za počitniški izlet, vabimo na II. se- stanek v soboto 31. t. m. ob 10. uri dop. v hotel Tivoli v Ljubljani Vabljeni so tudi oni. ki se izleta udeleže in se niso priglasili! (Članek v «Učit. Tov.» št 12.) Zadnji čas je, da se definitivno pomenimo o programu. — Odbor. okna. zmaje z glavo in osupl mrmra: «Kaj pa to? Glej no. preje sem S7«u-stil Corignana. sedaj pa se vrača Rascasse! Spremenil je lice!» «Gospod Trencavel!» zamrmra preplašeni Rascasse. «Pri vseh hudičih!» zakolne Trencavel «Kaj pomenijo ti vaši obešenjaški obiski?» «Vso vam razložim!» zajavka Ras-ca-sse preplašeno. «Samo prosim vas. pustite v mirt. instrument svetega La-bra! Vidite, gosi>od. ko je Corignan bo. ne sme! Da bi meni izvil uspeh iz zopet . . . oh. oh, že zopet vohuni za j rok? Najmanj, kar se mora zgoditi, to deklico v kardinalovem imenu in/ia deliva! Hej, Corignan. ne boš me!» po njegovem naročilu! Opasnost? Da,! In tudi Rascasse se za vihti r.a rob za njo zoi>et nova opasnost! . . . Sicer; okna. se iznova poprime za svojo pa ni nič čudnega, ta novi način ska-: vrv in prične nanovo s spuščanjem v kanja raz okno . . . Vidiš ga, vidiš ga.' globino. Conirnan je prispel ua Ha • Sobotno predavanje v društva «Sesedaj se vrača zojtei nazaj, ko sera ga [kakšni dve minuti popreje. Ko je za- • }a» v Ljubljani Izostane radi velikonoč-izpustil popreje . . . He. preeastiti du- čutil zopet tla pod copami, je imel j „ili praznikov. V soboto, dne 7. aprila hovni oče, no. le požurite se!» 'prvo misel, da se skrije za ct.ti_ in j predava pisatelj dr. Ivo Sorli o «pclo- Poiem pa odetoin presenečen od ; pričakuje, kaj bo ter se tudi nekoliko! žaju pribežnikov v Jugoslavijo», na kar kna. zmaie z slavo in osuplo za- ogleda po kraju, ki mu je na prvi ti- odbor že danes opozarja svoje člane dez docela neznan. «Locos esaminabo. prijatelje, katerim želi prijetne prazrrKe. bi rekel angel j oznanilec!» mrmra Co- • Osrednje društvo poštnih in brzojav-rignan ¡iri sebi. «Evo. tu doli je pala- nih nižjih uslužbencev za Slovijo, pota lepe Annais. k? je prijateljic-3 kar- družnlca Celje priredi dne 6- ma,a L dinalova . . . dobro. Tu ztroraj je ve- v prid po umrlih osirotelim ¡n bolnim lik vrt in pa ona majhna vrata, ki v o- članom, javno tombolo ra Dečkovem trgu dijo v ulico Courteau. Parvula porta. v zvezi z večerno veselico v vseh gor-da, spominjam se nanjo. DoHro! Sedaj njih prostorih Narodna doma v Celju se moram le še prepričati, če so moji • Zveza slov. stavbinsk-.h delovodij v. ljudje na mestib. kakor treba. Hudi- risarjev v Ljubljani naproša cenj. stavca! Mislim, da je moja sreča gotova bena in tesarski podjetja, kakor tudi teh-in da bom vsaj to pot imel uspeh, za nične pisarne, da se blagovolijo obračati katerim se lovim že celo večnost!... Prl potrebi dobro izvežbanih moči pisme-priplezal po vrvi doli ali se obesil na- i Hej. hej, nekdo se spušča ,io vrvi j no na naslov- Zveze, Zg. Šiška 82 pr; njo vidite obesil se ie torej na- doli! . . . Kaj? Vidiš <*a no! Pa eaj to Ljubljani. — Odbor. ..... je sam gosjod Trencavel! . . . Tem ' * A'a Vrhniki so priredili dne 19. t n;. bolje, tem bolje! . . . Evo ga. na tleh j člani rokodelskega društva in dramatiS-ie! Hej, da, da. dobro, dobro! Le teci! j nega rdseka pod režijo gJč. Albine Ma-VidiS. naravnost tja proti palači jo jc i lavašič dramo «Romantične duše» v ko-ubral! . . . Gotovo gre. da se spora -1 rist Cankarjevemu spomeniku na Vrbnl-zume z ono našo zarotnico! . . • Teci. ki. Cisti donos Je znašal 900 Din. Odbor teci, prijatelj, tem preje pritečeš meni J za Cankarjev spomenik na Vrhniki Izre- v pest! . . . Imamo ?a!» j ka tem Potom vsem sodelujočim najtoo- (Dalie cdhodniič.') . leišo zahvala njo in potesmii mene na vrh . . . Vidite .. . toda kaj je to? Tudi on na vrvi? Ali se mi . . . vrti?» Zares. Rascasse ne more razumeti tega. kar vidi. Kajti predlo je končalo njegovo zmedeno razlaganje, je Trencavel že poskočil, se zavihtel na rob okna nad prepadom, se poprijel za vrv in ee spustil oo niei navzdol. Raa- omace vcsíi • Odhod bolgarskih delegatov Iz!™ zadnji poti skoro poinoStevflno, rav- Beograda. V torek so se bolgarski delegati iz mešane komisije na niški konferenci vrnili iz Beograda v Sofijo. V kratkem se eestaneta obe delegaciji v Sofiji, da rešita Se razna administrativna in pravna vprašanja v zvezi s sporazumom v Kisu. * Portugalski konzul v Zagrebu. Portugalska vlada je imenovala gosp. Aleksandra Ehrmana. našega državljana, za častnega konzula portugalske republike v Zagrebu. * Diplomatska vest. Za poslaniške-ga odpravnika naše države v Madridu i'e imenovan dosedanji načelnik v ministrskem predsedstvu Boško Hristič. Dosedanji madridski poslanik je bil odpoklican, ker je bil indiskreten v svoji službi. * Poslanec Zivko Jovanovič t. V torek je umrl v Beogradu za jetiko bivši komunistični poslanec Zivko Jovanovič. eden najboljših borbenih intelektualcev in teoretikov delavskega ¿ribanja. Takoj po vojni se je postavil na stran ruske revolucije. Pred nekaj meseci je pričel bolehati in se je zdravil na Dunaju in v Oj»atiji. Pri zadnjih skupinskih volih ah je razvijal še živahno agitacijo. * Pogreb dr. Mihajla Popovlča. V torek popoldne se je vtéíI v Rimu pogreb nenadoma umrlega predsednika naše delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo in nekdanjega srbskega finančnega ministra dr. Mihajla Popo-viča. Pogrebnih svečanosti sta se med številnimi visokimi dostojanstveniki udeležila tudi pod tajni k v italijanskem zunanjem ministrstvu Vassallo in naš poslanik Antonijevič z vsem poslaniškim osobjem. Ob krsti so se poslovili od pokojnika s kratkimi govori podtajnik Vassallo, dr. Luccioli. poslanik Antonijevič in profesar Miodrag Ristič. * Železničarjem! Prejeli smo: Po shodili dne 16. marca je Zveza jugoslovanskih železničarjev po svojem Centralnem odboru v Beogradu v ministrstvu saobračaja podvzela ponovno korake za izvedbo izenačenja dra-giniskih doklad. Vlada je sklicala sejo finančnega odbora za 20. t. m., ki naj bi izenačenje odobrila. Razen tega smo poslali centralnemu odboru dne 24. t. m. to-Ie brzojavko: «Centralni odbor, Beograd. Intervenirajte ministra saobračaja, da odredi na račun izenačenja izplačila še pred Veliko nočjo. Brzojavke najkasneje do torka. Korošec.» Danes, v sredo zjutraj, smo dobili ta-le brzojavni odg.t-vor: «Zveza jugoslovanskih železničarjev, Ljubljana. V četrtek seja finančnega odbora. Minister izjavil, ako se odobri, izda telegrafsko nared-bo. da se takoj izplača. Predsednik: Lukič.» Toliko železničarjem v vednost. želimo, da bi tokrat ne ostalo le pri obljubi temveč da bi g. minister ostal mož beseda. — Zveza jugoslovanskih železničarjev. * Posledice klerikalnega poraza na Hrvatskem. Posledice klerikalnega poraza pri zadnjih 6kuj>Sčiiiskih volitvah na Hrvatskem in v Slavoniji se že kažejo. «Hrvatska Obrana» v Osijeku, hi je izhajala že 22 let, preneha, «Narodna Politika», dosodanji klerikalni dnevnik v Zagrebu, pa bo odsedaj naprej izhajala samo enkrat na teden. * Največji most v Jugoslaviji. Gradnja velikega mostu preko Donave pri Novem Sadu lepo najrreduje. Te dni so si ogledali most češkoslovaški, belgijski in holandski konzul. Most je 363 metrov dolg in 5G00 ton težak. * Privatne šole se zatvorijo. Beograjska «Pravda» doznava. da Ivo ministrstvo prosvete ukinilo privatne šole v vseh onih krajih naše kraljevine, v katerih že obstoje državne šole. * Občinske volitve na Sušaku. Ker so prenehale izredne razmere, ki so notako tudi oficirski zbor. — Na grobu sta govorila prota Sluckij in major naše vojake Bradek. * Občni zbor Jadranske banke. Včeraj se je vršil v Ljubljani občni zbor Jadranske* banke. Bil je povsem kratek. Poročilo o bančuem poslovauju, ki je silno ina-lobesedno, omenja le znano tržaško afero, falzifikacijo bančnih knjig, ki jo je razkril neki odpuščeni uradnik banke. Gre za ogromno vsoto 20 milijonov lir. Poročilo poudarja, da jo banka vsled raz kritja teh manipulacij utrpela «znatr.o škodo». Kakor čujemo se vrši glavna razprava proti nekaterim vodilnim uradnikom tržaškega zavoda Jadranske banke dne 9. aprila v Trstu. Na pričetku včerajšnjega občnega zbora je prišlo do mučnega incidenta. Med navzočimi zastopniki primorskih delničarjev se je nahajal tudi g. Ekar iz Trsta, ki je. kakor izhaja iz njegove izjave po nalogu inte-resiranih primorskih zadružniških krogov nameraval razpravljati pred kompetent-nim forumom banke zadevo onih 13 milijonov, katere jo dala italijanska vlada jugoslovanski vladi na razpolago za kritje diferenc pri izmenjavi kron. Voditelji banke so za to namero očividno izvedeli in so dali g. Ekarja. akoravno je imel veljavna pooblastila, z občnega zbora — odstraniti. Incident je izzval veliko pozornost delničarjev in je vplival zelo mučno. Občni zl>or je odobril računske zaključke pro 1922 in razdelitev čistega dobička, od katerega dobijo delničarji po 12 odst. dividende. * Munlcljslia skladišča na Ljubljanskem polju. Vojaška municijska skladišča ca Ljubljanskem polju težko ogrožajo življenje in imetje neposrednih okoličanov in velikega dela Ljubljančanov. Vspričo tega smatra gradbena direkcija za svojo dolžnost, da kompetentnemu mestu predlaga povečanje varnostnega radija pri smodniSnicah. Zato je sinoči povabila v magistratno zbornico vse in-terosirane faktorje k razgovoru s skupnem postopku, kj naj v najbližji bodočnosti uresniči staro zahtevo, da vojna uprava odstrani skladišča z dosedanjega mesta, oziroma da se poveča varnostni radij. Anketi, ki so se je udeležili zastopniki uradov, prizadetih občinskih za-9topnv iu gospodarskih organizacij, je predsedoval g. gradb nadsv. Ilanuš. kot referent je g. gradb. svetnik Skabernč podal potrebne informacije in konkretne predloge, da se vojnemu in gradbenemu ministrstvu pošljejo nujne predstavke. Varnostni radij uaj se poveča na 1.5 km. V debato so posegli poedini zastopniki in se vsi izrazili za najnujnejše sklepe. Ustanovi se poseben akcijski odbor, ki bo podajal potrebne informacije vsem kompetentnim mestom. Podrobnejša poročila o uspehih njegove akcije bodo objavljena v časopisju. * Avtomatična telefonska centrala v Ljubljani. Ministrstvo za pošto in brzo-jav je na račun reparacij naročilo iz Ncin čije tri avtomatične telefonske centrale z večjim številom avtomatičnih telefonov. Te centrale bodo nameščeno v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu. * «Olajšava» za povratek v domovno obči::o. Zaradi raznih tatvin iz Matibora izgnani Anton Korošec se je nedavno vrnil v Maribor. Policija mu je prišla na sled in ga je hotela odpraviti v njegovo občino. Ker se Korošec s tem namenom policijo ni strinjal, je v ugodnem trenutku pobegnil. V pondeljek ponoči pa se je Korošec sam zopet zglasil pri policiji ter izjavil, da je lačen in da nima prenočišča, niti denarja, da bi se vrnil domov. Policija je ustregla njegovi želji in ga prisilnim potom poslala v njegovo domovno občino. * Proslava osvoboditve Sušaka v Ribnici. Podružnica Jugoslovcnske Matice v Ribnici je priredila dne 25. marca cvetlični dan in krasno otroško igro «Matja-žovi hajduki» v prid našim neodrešenim bratom. Da je ta prireditev tako lepo uspela, se imamo v prvi vrsti zahvaliti vladale na Sušaku za časa štiriletne j nad vse agilnemu in pridnemu odboru okupacije, je vladni komisar dr. Hoh> podružnice ter vrli ribniški šolski mla- lač objavil prebivalstvu, da so že sestavljene volilue liste in kakor hitro postanejo j>ravomočne. bodo razpisane na Sušaku občinske volitve, «da se uprava občine izroči že enkrat zakonitemu predstavništvu meščanstva, t i. mestnemu zastopstvu.» * Šola «Lege Nazionale» v Splitu. Kakor poroča «Piccolo», je bila v torek zopet otvorjena v Splitu šola «Lege Nazionale», znane italijanske raznarodovalne družbe. Šola je bila že osem let zaprta. Mussoliniju je bila poslana zahvalna brzojavka za intervencijo italijanske viade v prid splitskim Italijanom. Italijani [>a v zalivalo v Primorju zapirajo naše šole. * Smrtna kosa. Na Bokalcih pri Dobrovi je umrla te dni gospa Amalija ; en ni g, rojena Gressel, vdova po pokojnem graščaku in bivšem predsedniku dini. Šolska mladira, naš up iu naša na-da je zopet dokazala kako ona ljubi svojo domovino in one brate in sestrice, ki danes trpe pod tujim jarmom. Z naravnost vzgledno požrtvovalnostjo in vnemo so šolske deklice in dečki prodajali razglednico in cvetlice v prid naši Mati-ci ter nabrali nad 2900 kron. Samo med kmetskiin ljudstvom se jo nabralo nad 500 kron. Popoldne je bila predstava, kjer so sodelovali učenci in učenke vseh šol v Ribnici. Igra je nad vse pričakovanje dobro uspela in želimo le. da naše učiteljstvo nadaljuje s tem delom med šolsko mladino. Zelo pridno so tudi darovali pirhe ter prinesli Matici 2100 K. Najlepša zahvala vsem sodelavcem pri tej prireditvi posebno pa gdč. Ančikovi in g. Mirku Trostu, ki sta s petjem in igranjem na glasovir nudila občinstvu naravnost umetniški užitek Dne 2f>. mar 5ranjske kmetijske družite. Pokopali so i ca ob 8. uri se je vršilo na dekliški šo- r>a. pokopališču na Dobrovč. — V Ljubljani je umrla znana trgovka s čev-$ gospa Julija Stor. — N. v m. p.! _ * Pogreb ruskega polkovnika V. V. Ne-čajeva v Ljubljani se je vršil v pondeljek popoldne iz javne bolnice. Izredno številna udeležba je pokazala, kako priljubljen i« t,,) pokojnik ne le med svojimi rojaki, ampak tudi med domačim ljubljanskim prebivalstvom. Armada je priredila svojemu ruskemu tovarišu vojaški pogreb z godbo in odredom vojske, Sokoli so postavili častno stražo, ruska kolonija in poštni nameščenci — pokojnik je služboval od leta 1921 pri poštni direkciji — so anremili tovariša li predavanje, po predavanju pa redni občni zbor podružnice, ki se je vršil pod znakom delavnosti in razumevanja važnosti naše Matice. • «Galgentreunde». Sinočnja mariborska social stična «Volksslimino» prinaša pod gornjim naslovom kratko poročilo o justifikaciji Liehtenwallnerja. katero zaključuje z nesramno opazko, da so meščanski listi dogodek škodoželjno na dolgo in široko opisovali, da prinašajo senzacijo in da so meščani vreli na mo-rišče ter dostavlja: «Da.? sind so halb sadistische Naturen. Pfui Teufel, ihr bürgerliche Henchlerseelen». Kako demago-štvo uganjajo gg. socialisti moralisti je razvidno tz tega, da »o prtsoetrormll ta-TrStvi smrtne obsodbe v večini pristaši «Volksstimmo» In celo njen urednik ter tajnik socialistične stranke g. Pelikan je — da se izrazimo po žargonu «Volksstimme» — že pol uro pred justi-fikacijo pod vislicami zijala prodajal Potem pa je menda napisal v svojem ogorčenju gori omenjeno notico. Izgleda. da socialistov pogubne posledice demagogije s popolno katastrofo pri volitvah še vedno niso iitreinile. * Nemška komanda na mariborskih ulicah. Kakor po nekaterih drugih spod-nještajerskih mestih je tudi v Mariboru požarna hramba Se popolnoma v nemških rokah in se trdovratno drži nemške komande. Doslej fe po prevratu sploh ni javno na-stopila. V nedeljo dne 8. aprila pa priredi mariborska požarna bramba v Mariboru veliko slavnnst z javnimi vajami po mariborskih ulicah in posebno na Trgu Svobode ter se bo pri tej priliki prvič zopet slišala po prevratu po mariborskih ulicah nemška komanda ... * Huda škrlatica v Sarajevu. V Sarajevu se škrlatica vedno bolj razširja. Pretekli teden je bilo od 22 prijavljcuih slučajev 8 smrtnih Ta teden je na novo zbolelo 14 oseb, od katerih bo 4 umrle. * Kaznovan obrekovalee. Pred okrožnim sodiščem v Celju se je zagovarjal v torek dne 27. marca Janez Amon, posestnik v Drenskem rebru pri Kozjem. Na shodu SKS dne 11. junija 1922 je očital ministru Puclju, da jo kot poljedelski minister pri prodaji živine poneve-ril eno milijardo dinarjev. Od klerikalnih časopisov nahujskana žrtev je bila obsojena po g 104 srbskega kaz. zak. na 250 Din denarne globe, oziroma B dni zapora. * Ponarejeni 501IrskI bankovci kurzi-rajo zopet po Celju. Policija je aretirala dne 23. marca v Gaborju nekega Jožefa Novaka iz Šmarja pri Jelšah, ki je vedoma širil ponarejene falzifikate. Ako so resnične izpovedbe are t i ranča, ki trdi da je dobil bankovec od nekega Hrvata v kavarni Krušie pri Celju, mora biti še voč ponarejenih lirskih bankovcev v prometu, na kar javnost opozarjamo. * UbežnI slepar pod ključem. Ljubljanski tvrdkl P. Magdič je pred kratkim neki Ralph Richter, «trgovec iz Kranja», izvabil raznega finega perila za 12.481 Din, potoin pa pobegnil v Subotico, kjer ga je uslužbenec omenjene tvrdkc tudi izsledil. Ricbter je bil aretiran. Večji del prisleparjenega blaga se je še našel v njegovi posesti. Richter bo izročen ljubljanskemu sodišču. * Aretacija. Zaradi suma hudodelstva tatvine sta bila oddana dne 2(5. marca v celjske zapore gostač Ivan Vrečar in posestnik Fr. Arčman, aba iz Smiklavia pri Skofji vasi. Hotela sta se Izogniti aretaciji z begom na Hrvatsko, kar pa se jima ni posrečilo. Na vesti imata več drznih tatvin, ki so «e izvršile zadnji čas po celjski okolici Morda se je orož-ništvu vendarle posrečilo spraviti prava tička pod ključ. * Zaradi tatvine je bil pred celjskim okrožnim sodiščem ponovno kaznovan Rudolf Oblak, samski delavec v Rifen-gozdit. V noči od 12. na 13. januarja je v 1'ečevniku pri raznih osebah ukradel blaga v vrednosti več tisoč kron. Okrožno sodišče mu je prisodilo 6 tednov težke ječe. * Tatvine v Ljubljani Tovarnarju Ivanu Rozmanu je bilo v noči 28. marca ukradeno kolo prostega teka, vredno 5 tisoč kron, Neži Zupančič na Vodnikovem trgu pa črna usnjata denarnica z vsebino 400 kron. Mariji Cvek je bila istotam ukradena zlita ovratna verižica z obeskom v obliki trikota ter ročna torbica iz usnja, v kateri je bilo 60 K. * Volk 6redl mesta Užice. Iz Užic v Srbiji poročajo, da se jo prošlo nedeljo ob treh popoldne pojavil volk na ulici sredi mesta ter napadel nekatere pasan-te. Orožniki in meščani so napravili za volkom pogon. Meščanu Poliču se je posrečilo, da ga je ustrelil v glavo in smrtno zadel Vse osebe, ki jih je volk ob-grizel, so odpremljene v Pasteur.iev institut v Nišu. * Razne nezgode. Janeza Lampreta, delavca v cementni tvornicl v Mojstra-nah, jo podsul gramoz, ko ga je izpod-kopaval. Lampreta ie zemlja popolnoma zasula. Ko so ga sodelavci izkopali, je imel revež zlomljeni obe nogi. — Enaka nesreča se je zgodila pri gradnji ceste iz Travnika v Drago. Gramoz je podsul delavca Antona Bcnčino in Alojzija Lav-riča, ki sta si pri tej priliki zlomila vsak po eno nogo. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. — Franc Grzetič, pre-mikač državne železnice v Podnartu, je hotel ko se ie premikal vlak, prekoračiti železniški tir. Prišei je med odbijače, ki so ga pritisnili čez desno roko in mu jo zmečkali. Vrbutega je dobil še manjše poškodbe po obrazu. Iskati je moral pomoči v bolnici * Cev lil domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši In najcenejši. Zahtevajte Jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št 20 ln Aleksandrova cesta št. L * Na dobro domačo hrano se od 1. aprila naprej sprejemajo gostje v hotelu «Tratnik» v Ljubljani L in II. razred Cene zmerne. Gospodarstvo SploSne dolžnosti davkoplačevalcev v II. £e!rtlet]u Poslano, PROTESTIRAM! Prišel sem iz Trsta, da so udelefto da, našnjega občnega zbora delničarjev «Ja-(OpozorOo trgovske ln obrtniške idranske banke», na katerem bi moral zbornice v Ljubljani.) iimet' na podlagi 80 založenih delnic pra, I. Dospelost direktnih davkov. ! ™ do treh glasov. * Ko sem stopil v predsobo, kjer so M Dne 1. maja t 1. zapade v Plačilo zai>e;eievaIa. priglasila, H občni zbor še drugI obrok davkov za leto 1923. Ako nj pričc! so ge delničarji vseuaokoll davek za leto 1923. še ui predpisan, je pogovarjaij med seboj. Predložil sem za-plačatl obrok po višini zadnjega dcfinl- beleževalcu priglasil izkaznico. Sprejel tivnega predpisa. V tej Izmeri plačani p -,e ^ ^ poioži| ^ mizo k drugim, ka, obroki se obračunijo povodom definltlvne-1 ter9 rRvn3 obeleževal. Medtem sem ga-predplsa za leto 1923. — V 14 dneh po se poI(jravU t nekaterimi znanci. Ko dospelosti še neporavnani davki se pri-1 prisiopim zopet k mizi da mi vrnejo iz- eilnA 11 ♦ ¿vr 1 n t o Iror cp iara^nnUn r»ru . • . .i______ *___»; — _____ silno Izterjajo, za kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti še eksekucijske prl-stojbiue, ki znašajo samo za opomin že 4% terjanega zneska. II. Občna pridobnina. Prošnje za enotno obdavčenje obrato-vališč, ki se ne nahajajo v en! In isti davčni občini, se morajo v smislu § 37., zakona o osebnih davkih vložiti najkasneje do konca meseca Junija t 1. III. Posebna pridobnina. Javr.i računodaji zavezana poi!e'Ji so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. Junija, predložiti napoved za odmero posebne prldobnine. IV. Reotnlna. Denarni zavodi so dolžni odpremitl rentr.ino od obresti, Izplačanih aH pripisanih v I. četrtletju 1923., do 14. aprila 1923. V. Dohodnina od službenih prejemkov. SlužbodaJald, ki pobirajo dohodnino z odbitkom od stalnih ali Izpremenljivlh službenih prejemkov, so dolžni tekom 1. četrtletja 1923. pobrane zneske odpremitl pristojnemu aavčnemu uradu ao 14. aprila 1922. VI. Invalidski davek. Denarni zavodi so dolžni predložiti davčnim oblastvom do 30. aprila t. 1. obračun o Invalidskem davku, ki odpade na izplačane ali pripisane obresti hranilnih vlog leta 1922., kolikor presegajo celoletno 100 dinarjev. VIL Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjige opravljenega prometa, so dolžni do 30. aprila 1923. odpremitl s posebno prijavo davek za I. četrtletje 1923. — Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v letu 1922-, so zavezani plačati Istočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za leto 1923., v primeru pa, da ta še nI predpisan, v Izmeri predpisa za leto 1922. VIII. Davčni predpisnl izkazi. Davčna oblastva razgrinjajo predpisne kaznico. pristopi obenem tudi g. ravna, telj Kamer.arovič — mislim vsaj. da je bil on, kajti osebno ga ne poznam; ali bil je tisti, ki je pozneje otvoril občni zbor — in ukaže, da so nemudoma zaključi zabeleževanje prijav, češ, da je deseta ura že zdavnaj profla. Jaz sem nato vprašal, ali je moja prijava zabeležena, nakar mi je eden prisotnih gg. uradnikov potrdil, da je, drugi pa je dejal g. ravnatelju, ki je venomer zahteval zaključe-nje, da jo samo še ena prijava nezabele-žena. G. ravnatelj nikakor ni dovolil ie te edine zabeležbe, in nezabeležena iz-kaznica je bila — moja! Protestiral sem. a vse ni pomagalo nič. Hiteli so tako, da g. ravnatelj niti ni hotel da bi uradnik, ki je labeleževal prijave, seštel pri-javljence in njihove glasove. Mimogrede jo g. ravnatelj odredil, da srnojo prisostvovati občnemu zboru mo prijavljcncl Vstopil sem v dvorano, kamor so prijazno povabili prav pred mano nekega gospoda, ki je šele prišel in sploh ni nikomur predložil izkaznice, in sem se obrnil na prisotnega g. dr. Gregorina, kateremu 6em povedal, kaj se mi je zgodilo. Medtem je g. ravnatelj že otvoril občni zbor. Tu ga je nekdo opozoril, da je t dvorani nekdo, ki «ni priglašen». Gosp. ravnatelj, ki ga. kakor rečeno, jaz nisem poznal osebno do danes, me je pozval « priimkom, naj se odstranim iz dvorane. Zavedajoč se svojo pravice, sem nato izjavil v pričo občnega zbora: «Protestiram najodločneje vpričo občuega zbora, da sc me ne pripušča k občnemu zboru vkljub moji legitimaciji!» Ostal sem v dvorani, kar je dalo povod g. ravnatelju, da je poklical — slugo! Ker nisem prišel iz Trsta zato, da bi se pretepal s slugami, sem so umaknil pred zagroženo sirovo silo in sem odSel Vprašuiem 6© pa sedaj, kaj je neki da-lo povod g. ravnatelju, da je nastopil na tak način proti meni? G. ravnatelj je pač uganil, da sem imel poseben namen, da sein se udeležil občnega zbora, in uganil je tudi ta moj namen: Prišel sem na občni zbor, da bi dobil tu za vso našo javnost v Julijski Krajini izkaze praviloma prvih 15 dni vsakega ta'lu Vsem znancem, prijateljem, gg. požtnim uradnikom in nsluž-¿dh vuld. bencetn. gg. častnikom Dravske divizijo iu drug m osebam, ki so spremili na zaduji poti mojega dragega, nepozabnega soproga Vladimira Vasiljeviča Nečajeva izrekam !iajsrčnei6o zihraln. — Posebej se ie zahvaljujem oblastvenemu direktorju požte in telegrafa g drju Debelaku za vso dobroto, ki jo jo izka/jil blago-pokojoiku, gospcin Deli«lakuri, Hribarievi, T. Jenkovi, I ajovicevi ¡d Babovrevi za izraze iskreiioifa sočutja, komandantu Dravske divizijo poikovuiku g Vučkorieu, g. uačeluiku štnb& podpolkovuiku Stojan iviču, ¿esiitemu proti g. Jankoviču in protoijereju o. Sluckomu. g. Josipu Petriču za njegovo požrtvovalno iu iskreno prija-eljstvo, ma t rjj g. Brabeku na lepi govor pri odpitem grobu, g. dirigentu drju čeriuu, ruskemu pevskemu zboru t Ljubljaui, mikolskemu društvu «Ljubljana», ruskemu odseku Sokola «Ljubljana» in osredoji upravi roškega Sokola T kraljestvu SHd «a častno ipremstvo in rsem darovalcem krasnih vencev iu cvetja. M4 Žalujoča soproga Sofija Nečajeva. «i»«»!« «a SO baaatíl Ola, S*—, ««H* a.dil!n|lli S » DI». — TrgonM «■.;•»!, «»plwtsía, aa- »rami«*!» to 80 batadl S O!».. ..«*»• nadal|»!l>> 8 baaad S Ola. — PloJi aa «ipra¡. ILahlo t«B » «-trm caamkalt.) Na rprolinl» «» edgovafla la, aha la apraSaal» prfloíana emm*» «• adgovar. «—* Eksporta! akademik « bančno prakso v knjigovod-itvd in likvidaturi, verziran » darilnih poslih. Teše trgovske korespondence, slovenske, -Tbo-hrvatsko, nemške ter de-iama francoske,želi službe pri -«¿jem bančnem sa odu sli lidno. Josip Jezemik, iidelo-vatelj harmonik, Kotredež, p. Zagorje ob Savi. Paral kotel 1060 20 PH g strojem, v dobrem stauju se poceni takoj prOili Naslov pri uprav: «Jutra» prometnem kraja na Gorenjskem, s« prida. Naalo» se poiiva pri upravi «Jutra» 1073 Hits. 1076 Va ó ot> otkih vozičkov, •govgki (lesni) firmi. Nastop ; majo rabljeniih se poceni p¡o •akoj. Ceniene ponudbe t po ¿•ají pod «Apilen» na upravo «Jutra». 1078 Izurjena iivllja r« eprejme takoj na dom. Sv. Petra nasip št. 49. io:& Uiem 1064 pridnega, zanesljivega učenca :'s poštene hiše. Anton Bri-•ovšek, trgovina s mešanim blagom, Slovenigradec. dajo. Ljubljana, Zvonarska ulica 1. 1080 Pletllal stroj kompleten, v dobrem stanja, malo rabljen, se takoj ceno proda, stev. ti/28 za šale, kapice, nogavice itd. Naslov po' e uprava «Jutia». 1074 Orelxs 958 á K 25'— za kg predaja delikatesna trgovina Mania Klobčič, Sv. Fiorjana ul. st 24. Proda se dvonadstropna hiša v Zagrebu, t neposredni bli žiai gledališča. Hiša j ■ os dva ulici, z dvema vhodoma, dolga 47 metrov in ima 16 stanovanj Cena: l/iOl.&lO — dinarjev. Povprašati: Araen'č, Janes Trdinova ulica 8/L od ¡2. i!o 14. ure. EijB6avslóarsk! i pomodalk > Labka ko61 J», 1046 isce primernega mesta za ta- ! ¿ma, 2u ossl je naprodaj. — toj-nji o&atop. Cen j. ponudbe «a opravo «Jutra» pod «Ključavničar». 1066 Izvežfcaao osebo v aatakarski stroki za nedelje popoldan iščem. Naslov pove oprava «Jutra». 1067 Poizvese: Duuajska cesta 66 9 slo vodja 1038 .'polir) cestnih iu dragih v ia s vrh o spadaj čib del t večletno prakso išče dela. Vpraša se sa upravo «Jutra». Gospodična, 1056 Srieligentna in pridua, ki »i "ali družinsko življenje in ki bi prevzela vzgojo treh otrok, i do 8 iet suuih, se išče. Prednost ima trgovsko na ;bražena. Ponudite z navedbo ¿osedau esra službovanja ia bo'možnosti s sliko ua puštni pretia! 3 v Celju. 3 nrarska pomočnika, iobr», se takoj apiejmeta. — Pouadbe naj se pošljejo ua tvrdko R Bizjak, urar, Ma ribur, Gospo .ska ulica it. 16. __I Odi ÎS4e se gospodična, H bi poučevala klavir na •Jr-jsn Pismene ponudbe pod .mh zadružnikov, teresentom 503 AMERICAN, d. z o. z. Ljubljana. Beethovnova ulica 10 Auliirani zavod: 609 Jiisssia? Aisencaa Corperailsn, Nev York, Direktno zastopstvo Vrtnarji, pozor! Večje število !epih, zdrav h cipres se proda. Naslov pove uprava „Jutra". 507 512 Št Jurij ob jaz. žel., dne 20. marea i 923. Zemljišče tik kolodvora v Ljubljani, najpripra?-nejše za skladišče se ceno proda Vprašati pri anončnera zavodu Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št 5, ped „Skladišče". -¡ot Na&ol&i slovenski cSnevnik i® „lutro"! Meblirano soba v sredini mesta z dvema posteliama, elek rično razsvetljavo ia posebnim vhodom se s prvim aprilom »dda solidnemu gospoda. — Naslov pri Anončoem iu reklamnem zavodu „Apolo'', Ljubljana, Stari trg 19/11. 615 se Iščejo v najem v prometnem kraju Slovenije, v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe se prosi na upravo ,Jutra" pod Promet". 50, t« Petralejske vrče z ali breza zbojev in železne liarele kupujemo v vsaki mno Dve stavbaal paroell sta do 1. aprila naprodaj, ena blizu glavuega kolodvora in druga 15 miout cd glavnega kolodvora ob železniški progi. Vodovod in električni tok, tud BUUUJOUiV V »CUEI Ul Uv .... 1 ži ni, Hrovat & Kom p., Lju ¡ » gMilno «noč, na razpolago, bljaaa, Vegova uliea 6. Za ®brtu!ke važna P* „Prva moč". Naprodaj novi A E d - motorji netor za vrtilni tok 4 konjske sile 220/380 volt za Din 7500-- , . , 3 . , 220 380 , , , 6300-- . 2 . 220/380 , , , oiHJO'- Prav dobra, večletno irvežbana mo8 ra •» » » » » n 220/380 * » « 2500" — špecerijsko trgovino na debelo in drobno 1 j «menico, tračnicami iu »asaujačem. V zalogi f»o vsa druge vrete motorjev in cina&i. ss l£6e. Takojšnje ponudbe pod „Prva mo6 '. aa ano. eni zavod Dtago Beseijas, Ljubijun i, , Sodna ulica 5. 611 i T54 ' zieija. liče se 1028, pianino ali kratki «FlQgel» za " au, Mari..... uliea 6. Naslov pove «Jutra». uprava 1061 V urejeco trgovsko agenturo in komisijsko podjetje se sprejme Elektromateriial po najnižjih cenah. 6605 Kare! Florijančič, Celfe, telefon št. 74. 50 do 70 vaoonov bukovih drv m družabnik aktivnim sodelovanjem in nekai premo- Posekane avgusta 1922. Cena po dogovoru franko vagon. Eaoaadstropaa hiša, takoj. Bokau,^Iaribor,"Loška ; QOraj ns Škofljici, ležeča ob 'cesti, odda Ijena od kolodvora . komaj 6 minut, s dvema sta- j' . ,. . - . , noTAoa-';abodo^ Ponudbe pod „Lepo blago« na AL0MA COMPANY, - anončna in reklamna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3 VdUka soba 1072 se odda s brano trem goepo-dičuam, mauiša. soba tudi s hrano se odda gospodu. Našle? pove uprava «Jutra». Zažeajer - kemik išče meblir&no sobo s hran» ali brez hrane v dobri hiši I'lača dobro. Poučevat bi francoski ia srbski jezik, če bi bravo «Jutra» pod Éifro «Mir». Í062 Mebllraao sobo, eveotueloo s liraoo, i See mlad, samostojen gospod. Naslov pri upravi «Jutra». 1037 Kova hita 1063 se proda. Pripravna ja sa vsak obrt, je na pr met nem kraju v Trbovljah. Cena se izve pri gosp JosipuFereocu.Trbovlje. Sarmoafke 1070 «¿matične in diaionióne, ka-Sor tudi VGa p'.pravila izdeluje po primernih cenah so- Dvonadstropno bito z več stanovanji, v kateri se nahaja trgovina in gostilna ob glavni cesti na najbolj takoj na razpolago se proda. Hiša je pripravna za. vsaki obrt. Pojasuiiatia «odvetniška pisarna dr. M. Pirca, v Ljubljani, Cigaiatovs aiica 1, kjer se izvedo i ogoji. 1071 48 á Oes tina n» razpotju v kraja, kjer cvete lesna in iustrija, se odda v najem ali proti točenju od litra. Pripravno je tudi za trgovca i lesom tii obrtnika. Naslov pove uprav» «Jutra» Mlada vdova g premoženjem in pekarskim obrtom želi znanja v svr io žeuitve s primerno starim, naobraženim obrtnikom, pa. mejnega vedenja z nekoliko premožeujem. Tajuost zajamčena. — Naslov pove uprava «Jutra». ti'69 Besnega saaaja z lepo, mlado gospodično želi mlad gospod, trgovec. Dopisi s sliko na «A. Zore» poScno-leže. e Ljubljana 1. ioes ISlada gospodična, resna, želi znanja s enakim gospodom, nairaja uraduikom. Tajnost zajamčena. Uopiti e sliko pod «Pomlad S8î» n» upravo «Jutni» 1039 Dve laosemki 10(3 mladi, bogati, želita dopiso vanja, oziroma znanja z aka emsko izobražen mi gospodi ali častniki. V prvi