Največji slorentki dnevnik v Zdruieoih dritvak Vctf* za Tse leto . • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za Ne# York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 277. — Stev. 277. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 26, 1935. — TOREK, 26. NOVEMBRA, 1935. Volume XLIII. — Letnik XLIii. PRIPRAVA ZA BORBO V AMER. DELAVSKI FEDERACIJI Abesinci uničili tri italijanske bataljone VSTAJA V 4 BRAZILJSKIH DRŽAVAH Vstajo so najbrže pričeli podčastniki. — Nevar-t nost je, da se vstaja razširi po celi deželi. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 125. novembra. — Neuradna poročila, ki prihajajo v glavno mesto, naznanjajo, tla je v štirih državah severovzhodne Brazilije izbruhnila vstaja, katero so najbrže pričeli podčastniki. Poznavalci razmer v Braziliji izjavljajo, da se bo vstaja, ako ne bo čim prej zadušena, razvila v socijalistično - proti-imperijal i stično gibanje. Da se pripravlja vstaja, je vlada slutila že nekaj mesecev. Tako gibanje bi se moglo razširiti čez celo deželo. Poročila pravijo, da se nahaja središče nemirov v državah Rio Grande do Norte iu Alagoas. Dve družbi za zračni promet ste letalni red ob severni meji premcnili. List "Correio da Manlia" prinaša nepotrjeno poročilo o resnih dogodkih" v obeli državah in pravi, da je policija, armada in mornarica pripravljena, da poseže vmes. Poročila o vstaji prihajajo iz držav: Rio Grande do Norte, Alagoas, Pernambuco in Parahvba. Po nekaterih poročilih je prišlo do -treljanja na gjicali v Na ta In in Pernambuco, toda vlada zatrjuje, da obvladuje položaj. Trije vojaški aeroplani so odleteli proti severu. Med drugimi častniki se je tudi odpeljal general Manoel Radello, poveljnik sedmega vojaškega okrožja z glavnim stanom v Pernambuco. Načelnik policije v Rio de Janeiro, stotnik Mueller pravi, da je vstaja v Natalu komunistična in da imajo oblasti položaj pod kontrolo. iy> nekaterih poročilih je voditelj vstaje stotnik Luh Carlos Prestes, ki se je tudi vdeležil revolucije v JSao Paulo leta 1924. ODLOČITEV 0 HAUPTMANN-OVEM SLUČAJU 9. DEC. KONFERENCA V BEOGRADU Šefi generalnih štabov Male antante so se se-sestali na letni konferenci. — Počasna obravnava proti kraljevim morilcem. BEOGRAD, Jugoslavija, 25. novembra. — Letna konferenca šefov generalnih štabov Male antante se je pričela v Beogradu. Uradno je bilo naznanjeno, da je poglavitni namen te konference izmenjava mnenja glede jesenskih manevrov. Brez dvoma pa konferenca tudi razpravlja o važnih vojaških in strategičnih problemih in tudi o položaju ki je nastal vsled čehoslovaško-ru-ske vojaške pogodbe. Pol urad n i list "Vreme" v ostrih besedah obsoja postopa nje francoskih oblasti, ki vodi jo v Marseillesu sodnijsko obravnavo proti trem Hrvatom, ki so obdolženi, da so bili v zvezi z umorom kralja Aleksandra. "Vzelo je trinajst mesecev," pravi omenjeni list, "da so bili morilci pripeljani pred sodišče. Da je bil usmrčen morilec predsednika Doumergue. je vzelo samo štiri mesece. — Vsled »skrivnostnih mahrnacij pa je bila obravnava marseill-skih morilcev za vlečena. Jugoslavija pričakuje in izjavlja kar najjasnejše, da morajo biti morilci kralja Aleksandra kaznovani kar najstrožje in kar najhitrejše mogoče.'' NA SEVERNI ABESINSKI FRONTI SE JE POLOŽAJ POVSEM IZPREMENIL Abesinska vlada je sporočila včeraj o dveh velikih zmagah, ki sta odločilnega pomena. Vsled zmage na severni fronti se je položaj popolnoma izpremenil. Armada rasa Seyuma je v zadnjih treh dneh dvakrat porazila Italijane. Severno od Makale, torej za italijansko fronto, so Abesinci napadli tri italijanske bataljone in jih popolnoma uničili. Polu»*adna poročila pravijo, da so Abesinci zmagali tudi na juž*ii fronti. Važna postojanka Gorrahei so zopet nahaja v a besi nskih rokah. Mesto je bil zavzel kmalu po izbruhu vojne italijanski general Graziano. V bitki, ki so je vršila v nedeljo, so imeli Italijani velike izgube in so se umaknili proti jugu. Abesinska ofenziva na jugu je v zvozi z obiskom abesinske-ga cesarja. Z letalom se je bil namreč podal na fronto ter o-sebno navduševal vojake. Neki abesinski glavar ki je včeraj dos]>el v glavno mesto, je povedal, da so Italijani na severni fronti popolnoma de-moralizirani, ker nimajo z zaleti jem vrč zveze. NEMIRI NA MADŽARSKEM SO PONEHALI Notranji minister ni hotel sprejeti dijaške delegacije. — Vse šole v Varšavi so zaprte. "AMERIKA V ZVEZI Z LIGO NARODOV" DETROIT, Mich., 25. nov. — Združene države so z Ligo narodov sklenile napol tajno pogodbo, da podpirajo Ligine sankcije; in po tej pogodbi bodo Združene države v teku CHINA CLIPPER NA POLETU NA FILIPINE Areoplan vozi rekordno množino pošte. — Na krovu ima 14 potnikov. Zračna črta dolga 8000 milj. MIDWAY OTOK, 25. nov. — Veliki aeroplan China Clipper s-14 potniki in rekordno množino pošte je prišel na mali otok iz Honolulu ter je prevozil razdaljo 1380 milj v devetih urah. Kot nekdaj, ko so naglo morali nalagati jadrnice, da so od-plulc ob plimi, tako je bilo tudi BUDIMPEŠTA, Madžarska, 2fv nov — Protisemitski nemiri nacijonalnih dijakov so po celi Madžarski prenehali, najbrže zato, ker notranji minister Nikolaj Kozma ni hotel sprejeti dijaške delegacije, dokler ni bil zopet napravljen mir. Nek dijak je rekel, da so demonstrante zapeljali "neodgovorni politični agitatorji" in da priznani dijaški voditelji niso bili vdeleženi pri izgredih. Zanesljivi opazovalci so mnenja, da ti "politični agitatorji'* ministrskemu predsedniku .Tuli-;*u Goeniboesu niso neznani. enega leta potegnjene v vojno. Tako pravi župnik Charles | živo *v pristanišču Pearl Har-E. Coughlin, ki trdi, da je ta bor, ko se je China Clipper pri- WASHINGTON, D. C., 25. novembra. — Zvezno najvišje sodišče bo po kratkih počitnicah najbrž že prvi dan zasedanja D. decembra odločilo glede Hauptmannovega priziva proti smrtni obsodbi zaradi odvedite in umora Ltndberghove-ga otroka. Danes bo najvišje sodišče i-melo kratko sejo, na kateri bo odločilo, ako vzame v pretres priziv glede ustavnosti predelovalnega davka, ki ga določa AAA. V decembru in januarju bo najvišje sodišče odločevalo o sporazum sklenil ž Ligo narff-dov Norman Davis, ki je opazovalec Rooseveltov« administracije pri Ligi narodov. "Leta 1937 bodo naša ušesa polna glasov "trobent in ropo-tanja bombnov, ko bo naša brezposelna mladina odhajala čez morje v klavnico, ako naša zunanja politika ne preneha hodili skupno z angleško politiko,'' je rekel Coughlin. "Liga narodov in sankcije obstoje samo iz enega in edinega namena, — da delujejo, kadar so angleški interesi na kocki."' ustavnostni cele vrste postav novega reda. Med temi ste dve najvažnejši postavi: Guffeve-va postava, ki urejuje industrijo mehkega premoga in Wagner jeva delavska postava. pravi j a1, na odhod. Aeroplan so naglo nakladali, da je mogel od-Jeteti v prvih jutranjih urah. Na aeroplan so naložili 21 zabojev zelenjave za letalne postaje na otok'h proti zapadu. Poleg tega je odpeljal tudi 9 zabojev pomaranč in lemon, '2 zabojev puranov za prvi Zahvalni dan, ki ga bodo praznovali na novih postojankah na otokih Midway in Wake. Poleg živeža je aeroplan tudi odpeljal barvo, čopiče, pisalne stroje, svetilke, in ši val n i stroj in popolno brivsko opremo. Poštni avtomobil je pripeljal 16.000 pisem,, ki tehtajo 275 funtov. Iz Honolulu je vzel 1653 funtov pisem, ki so na-nier.jenr za Guam in Manilo ter Orijent. Zračna proga* iz Californije čez otoke v Pacifiku do Manile na Filipinih je dolga 8000 milj. VARŠAVA. Poljska, 25. nov. Vse varšavske šole, ki so bile zaprte zaradi protisemitskih nemirov, bodo še dalje ostale zaprte za nedoločen čas. To so sklenili na svoji konferenci šolski predstojniki skupno z zastopnikom naučnega ministrstva. Ministrov zastopnik je izjavil, da bo vlada, ako se ponove izgredi, kadar bodo šole zopet odprte, odredila za šole novo .-pisovanje, kakor leta 1933. 1 Pred vsakim šolskim pošlo-) pjem, kjer so se vršili izgredi, bilo zopet postavljene pohištvo iz časa kralja Konstantina. Samo knjižnico, irat« ro so raznesli republikanci, bo moral kralj nanovo urediti. Da sr je kraljeva križarka vsled velikega viharja zakasnila, je bilo ravno prav za regenta maršala Kondvlisa, ki je rekel, da bo obdržal ministrsko piedsedništvo do srede. Kralj namreč v torek ne bo prevzel vlade, ker je torek po mnenju Grkov nesrečen dan, kajti Turki so zavzeli Carigrad v torek. Noben Grk tudi ne bo sklepal nikake kupčije ob torkih. V MEHIKI POBIJAJO UČITELJE VERA CRUZ, Mehika, 24. nov. — Kot naznanjajo poročila, je bila umorjena učiteljica Germelinda Rend o 11 v vasi Cuautamingo v državi Vera Cruz, ker je poučevala socjali-zem. Morilci so najbrže isti, ki so prejšnji teden umorili tri soc-jalističue učitelje v Teziutianu v državi Puebla. BULLITT NA POTU V AMERIKO MOSKVA, Rusija, 24. nov.— Ameriški poslanik Bullitt je odpotoval v Združene države, kjer namerava ostati čez bo-j žične praznike. KITAJSKA SE BO BRANILA PROTI JAPONSKI NANKING, Kitajska, 24. novembra. — Kitajska narodna vlada v Nankingu je odločno izjavila, da ne odobruje gibanja za neodvisnost v severni Kitajski. Vlada je naznanila »svojim poslanikom v tujih državah, da ne bo odobrila avtonomnega programa za severno Kitajsko. Nek zastopnik japonskega poslaništva je rekel, da japonska vlae ostal sam. Mrtvega so ga našli na majhnem DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za V JUGOSLAVIJO 9 2.75-------------------Din. 1M 9 S. 15 _______________Din. 260 9 7.15-------------------Din. 399 911.75----------Din. 599 imi ------------ Din. 1999 947.99 ---------Din. 9999 f ITALIJO Za 9 9.25.................. Ur 10« 9 18.S« _______________ Ur 200 9 44.90 ________________ Ur 500 9 87.59 ___________________Ur 1000 9174.00 _________________ Ur 2000 920040 ___________________ Lir 3000 KER 8E CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ca teplačllo ved]Iti zneskov kot sgoraj navedeno, bodla! v aH Urah #ovoljn)omo le bolje pogoje. IZPLAČILA f AMERIŠKIH DOLABJM 9 BMrate psslntt...... 91A II 99 • • * « • • tlS.— " 99 ... 9 5.79 >. • 910.99 ... 91C— .... 921.— ... 941.29 ... 95L99 Prejemnik dobi v »tarem kraju izplačili v dolarjih. 940.— •. (. . NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 9L— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY MGUi Narod«" WWT 18th STMRT NEW ¥OiI, N. I IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Ccna25c s poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za lefco l 936, ki izide vkratkem. Cena 50 centov "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y» travniku ne daleč oo svetu precej razvita. Ponekod se bolj javno, ponekod bolj tajno vrši. Kadarkoli čitam, da je sedemnajst letno dekle poročilo s •sedemdesetletnim starcem, se nehote vprašam: — Koliko ji je plačal— Kajti vselej se >izkaže, da je bila nevesta revna, ženin pa bogat. Z ljubeznijo se pa tudi na drobno kupcuje. Ta vrsta kupčije prav posebno cvete med bogatini in filmskimi igralci ter igralkami. Dve leti trajajoč zakon je že redkost. Igralka mora imeti vsakih par mesecev novega moža, da jo oboževalci in občudovalci obrajtajo. Taki "zakoni" so postavno dovoljena prostitucija. Oglasi v ameriških listih so v pogledu morale še dosti dostojni. Zato skrlii i>oštna ob last. Z ljubeznijo je mogoče -aino med vrsticami kupčeva-ti. V Jugoslaviji je drugače. — Včasi preletim v zagrebškem "Jutranjem Listu" ali v beograjski "Politiki" male oglase. Tam je pravo tržišče ljubezni. Samo par primerov: —"Ločenka, (ki ni ločena I>o svoji krivdi), bi se rada seznanila z gospodom in mu žrtvovala tri večere na teden." "Gospod v najboljšh letih, ki potuje vsakih štirinajst dni iz Beograda v Ljubljano, išče v Ljubljani samostojno gospodično, ki bi prerejala ž njim kratke izlete." Takih oglasov je vsepolno. Semtertja se pa čita tudi kaj takega: "Mladenič, petindvajset let star, visok in krepak, svetlih las in plavili oči, išč^ moške družbe" Torej kupčija z ljubeznijo v vseh »trokah in panogah. Značilno je pa tudi tole poročilo, ki ga je poslala beograjski "Politiki" petindvajsetletna visokošolka : — Večkrat sem lačna nei^o sita. Moji stariši, kmetovalci v južni Srbi ji, so revni. Da se preživim, moram poučevati o-troke in delati po restavracijah. Ko grem včeraj po Te razi jah (najlepša beograjska u-lica) opazim na neki hiši tablico ^napisom: "V zameno za malo udugo dobi mlado dekle hrano in stanovanje. Kar prešinilo me je, češ, to bo pa nekaj zame. Pozvonim V tretjem nadstropju se mi j«» obetala sreča. Xa hodniku me je pozdravil iestdesetleten nadušljiv, toda elegantno oblečen' moški in mi odprl vrata v razkošno stanovanje. Povedala sem mu. po kaj sem prišla. S pogledom izvedenca me je premotril od nog do glave in rekel, naj sedem. Medtem je strežaj prinesel steklenico konjaka in malo peciva. Nato mi je "kavalir" pojasnil, kakšno uslugo zahteva od mene za hrano in stanova-lije. P&hnila sem ga od sebe in stekla po stopnicah. Na cesti sem se (»dahnila in nekoliko počakala. Mimo pridrobi čedno, komaj petnajst let staro dekletce. Slučajno se ozre v tablico, oči ji zažare, pozvoni in vstopi. Čakala sem, misleč, da bom priča presenetljivemu prizoru: na cesto l>o planila in začela klicati policijo na pomoč. Več kot pol ure sem čakala. Vrata so se odprla. Toda ni bila ona, pač pa "gentleman" •s katerim jaz nisem hotela skleniti kupčije. Žarečega obraza je snel tablico z vrat in se vrnil v razkošno stanovanje k svoji pet-oaj-s.tletni ptički. "GLAS NARODA" New York, Tuesday, November 26, 1935 THE LARGEST SlTOVENE DAILY IN U. 8. H. BRYKOVIC: DUHOVI OBISKUJEJO otroško prikupljiv način ugla-(lil, dokazujoč, da mora biti pri meni, da sva "stara" znanca in to je zaleglo. Ko sva si posta-!u soseda, je postal v svoji du- \ se iiiis spremljajo spomini in vtisi na vojno in Bog ve, kd a j se j ili bomo popolnoma o-tresli. Tudi ta spomin je iz nje. Leta 1917 uas je tropo ujetnikov sprejel pod streho ujet- ševnosti brezmejen. Še pozno v niški tabor v L. Nova poznan- noe mi je šepetal o Veliki U-stva, novi pogoji življenja. Za- krajini, o Slovanih, kako bode sed. m pripravno prazno ležišče | vse brezmejno lepo, kako bo blizu vrat prostrane sobe, vrečo. »osvetil vse svoje sile veliki slo-« ea jn ikoni vred pod glavo, ter. van?ki skupnosti, predvsem pa se sprožim po deskah. Kosti u- -voii svobodni Ukrajini yrodno počivajo, saj je za nami samo 160 km pešpoti. Leno o-pazujem vrvenje in prepiranje v vnilad je bila tu, a on je živel le v svoji ekstazi. Bil je imovitih sorodnikov, sredstva so mu prihajala, vse je razdal in podprl fant v avstrijski uniformi ter! vsakega, o komer je sodil, da upre svoje predirne velike črne j je dober Slovan. Sam pa je oči naravnost vame. Meriva se vedro sanjal o lepi bodočnosti in ko se molče spoznava po ru- 1'krajineev menih uašivih na rokavih, sva Zgodilo pa se je. da sva se ou nehote hkratu nasmehnila. morda ločiti, pri čemer ni poma-Približa se ter sede, tudi jaz malo nobeno posredovanje. Bil se vzravnam — podava si roki. t4T» si študent," me ogovori. "Da," je bil odgovor. "'Slovan seveda, ker dobro govoriš mos-ksliki ?" "No, ti pa Ukrajinec-Hakol, «aj te poznam po govo-mu istotako ostro odbrn-s:m "I)a. Ukrajinec, samo za Ukrajino živim in se borim, razumeš.' Kje pa j«* tvoj dom?" "Slovenec sem, živimo blizu jad ranskega morja. * * Zravnal se je, odstopil korak .lazaj, me nekaj trenotkov motril z nerazumljivim izrazom, nato pa me začel divje oblegati in poskakovati ter v čudni melodiji peti "Riba, zelje in po-lenta, to je život moj . . Ko me je izpustil, mi je zatrjeval, da je to naša slovenska himna, ali da zna še lepše pesmi, ta da je čisto navadna, domača, narodna. Pozna Prešerna, Žu-| ,)ančiča, Cankarja in druge, ali da mu je uajmilejši Gregorčič, r< t-irio: Sinoči je pela, pa Soči. Oljki in š«- druge, ali da nm je nad vse lepa Vseli mrtvih dan. — Na tisto tiho domovanje — kjer mnogi spe . . . Ko ni šlo naprej, sva si skupil j pomagala, dokler nisva izpirala vseli zalog iz spomina. Opazil ;e, da sem presenečen nad tolikim znanjem naše literature in jezika, nakar mi je skoraj ž i lost en očital, da mi gotovo ne poznamo ukrajinskih velikanov, posebno njihovega Franka, kateremu da ni para. Zardel sem, ker ga tedaj res nisem poznal. Sele potem sva se predstavila in tedaj mi je povedal, da je slavist lvovskega vseučilišča. Nato se je oddaljil z obljubo, da se takoj vrne. Nisem utegnil razmišljati o njegovi posebni naravi, o otroškem veselju, ki ga je izlil tujemu človeku, ki ga je prvič videl. Že je privihral s svojo vrečo, se niselil poleg mojega le-žlšča irrvse proteste sosedov na ,;e naravnost obupen, težko je bilo tudi meni. Ponovila sva pobratimstvo, se zavezala ostati v stalnih stikih in se po možnosti zopet sestati, posebno za-trdno pa sva si obljubila med-::cb( jni obisk takoj po vojni. V novem bivališču sem prejemal od njega številna pisma, končno tudi sliko, ki jo hranim še dane*. Vse je zvenelo po isti njegovi odkritosrčnosti, dobroti, bratovski ljubezni in lepi bodočnosti. Sestala se nisva več, tn d i zveze so bile pod silo razmer prekin jene . . . Vrnili smo se domov, vojna \*ilira je potihnila. Takoj sem izmišljal, kako bi prišel z njim v stik. Osebno seveda nemogoče, posluži I sem se pošte na vse mogoče načine. Uspeha noben« ga, kar je končno bilo razumljivo radi vojaških pohodov Rusije in Poljske, ki je zavzela tudi njegov rojstni kraj Tarno-pol. Slutil sem, da on tega poraza in kosanja ukrajinske narodne celote ne bo mogel prenesti, temveč bo tvegal tudi življenje za ustavitev narodne-ii:« ideala, ki je tako žalostno propadel. Slučaj je nanesel, da sem bil na sveti večer pred sv. Tremi kralji leta 1920 popolnoma sam loma. Ob pozni uri zvečer mi j«» pri peči kratiln čas knjiga. V hiši ic vladal popolen mir. Nenadoma nekdo močno potrka na sobna vrata. Odložim knjigo in pobitim odpirat. Tema na hodniku in stopnišču, hiša pogreznjena v popolno tišino nikjer žive duše. Vrnem se, misleč, da me je premotil pač kak rop->t. Komaj pa se namestim v prejšnji položaj, me zopet vznemiri ponovno močno tr-kanie. Urno stopim k vratom in jih sunkoma odprem — nikjer žive dušo. Pomislim, mor-da se klo le šali, razsvetlim hodnik in stopnišče — nikjer bitja tja do vežnili vrat . . . Zopet se vrnem, toda z odločitvijo, da počakam na morebitno ponovno trkanje, pripravljen na skok in da tako zalotim nagajivca. Naslonjen na peč, s pogledom u-prtim v vrata, čakam in prisluškujem . . . Trkanje se zares ponovi, v istem trenutku pa sem že pri vratih, toda nikjer ničesar. Ker mi je dogodek postal neprijeten, zbudim soseda, ki mi na moje vprašanje, ali je slišal kako hojo in trkanje, odgovori, da je še vedno buden in ni slišal ničesar razen mojega odpiranja vrat. Dogodek se mi je globoko vtisnil, pričakoval sem nehote poročil, ki bi jih spravil s tem z zvezo — ničesar takega. Dnevni opravki so ta doživljaj potisnili na stran ii> jaz sem zopet s pismi iskal svojega vojnega tovariša. t Na vcčer pred Veilkim Šmar-Mom istega leta sem bil zopet sam doma v istem stanovanju. TTišn izven mestnega šumenja n i pobočju vinogradnega hriba — ugodni mir v poletnih večerih S' del sem nri mizi ter si dal opraviti s pisanjem. Iz zamišl jenosti me osvesti trkanje na. sobna vrata, ki so bila oddaljena kakih pet korakov. Pobitim odpirat misleč, da se je vrnil s potovanja kilo domačih. Ničesar, mir, da bi slišal leteti mušico. Vrnem se in nadaljujem z opravilom. Po kratkem presledku se trkanje ponovi in ob ni jem proti vratom pozi vem na vstop. Ker nikdo ne vstopi, me spreleti misel na eno trkanje pred praznikom sv. Treh kraljev, na kar sem že pozabi? Preletel me je navaden občutek strahu in še preden sem hote! storiti kretnjo, sem naravnost onemel. Obrnjen proti vratom so mi pokaže privid: vrata se odpirajo, proti meni pa se premika nejasna senca. Prikazen obstane — z obrisom nekak 3 sprožene roke mi pomaha kot v slovo in — izgine. Kaj se je z menoj zgodilo v naslednjih trenutkih, ne vem, zavedam so samo, da sem se znašel pri sosedu. Zjutra j sem se napotil v mesto, da pogledam kot ponavadi za morebitno pošto od domačih. Vročeno ni je bilo pismo neznano src. rokopisa in tujega pravopisa, na znamki pečat "Poszta Pol ska — Tarnopol." Zdrznil sem se in nervozno odprl — cirilica. nravopis ukrajinski, vsebina oorazna: — Brat mojega vojnega tovariša mi sporoča, da je eno mojih pTsem vendar dospelo do Tarnopola, ni pa našlo mojega tovariša Stepana. Umrl je 5. januarja 1920 po vrnitvi iz U-krajine. Domov se je vrnil pr- votno 1.1918, toda že 1. 1919 za pustil dom in zopet krenil v U-krajlno, ko so Poljaki zasedli Tarnopol. Kaj se je tam z njim dogodilo, ni znano, kajti vrnil se je v začetku januarja bos v hišo svojega brata, kjer je o-netnogel izgubil zavest in umrl na tifusu . . . Videl sem da njegovo domoljubno srce ne 'bo preneslo narodnega poraza. "Oj, Ukrajino njenko moja, n jenko!r' V Tarnopolu je sedaj njegov grob. Naj položim te cvetice — bled šopek — na njegov grob v zahvalo za njegovo tovariško zvestobe in za vročo ljubezen njegovega srca, v katerem je našla mesto tudi slovenska pesem, tudi tista: "Na tisto tiho domovanje." V RAJU PUSTOLOVCEV OSTANKI "LETEČE TRDNJAVE" V bližini Dayton, Ohio, je treščil ob zemljo iu se razbil največji ameriški vojni aeroplan. Poveljnik je -bil psmrčen, štirje člani posadke pa težko ranjeni. Povsod tja, kjerkoli na svetu zaropota bojni boben, od vseh strani vedno pribite ne le vojaki, ampak tudi pustolovci. Ta stavek stare skušnje pa je v Afriki še bolj resničen, kakor kjerkoli drugod na svetu. Ne morete -i misliti, kako zanimiva je Addis Ababa, skozi katero korakajo pisane čete abesin-skih bojevnih plemen, tudi v tem ožim. Štirj* deli sveta so poslali semkaj svoje temne in glasovite "diplor-•ate", katerih edino po-veri1.no pismo ni shranjeno v diplomatskih " aktih, ampak v aktih mednarodnih policijskih uradov. Povsod srečaš ljudi, ki pravijo, da so Lavalovi "pobratim i" Edenovi " prijatelji, ljudi ki pravijo, da so prišli v posebni misiji in da zaradi tega ne smejo izdati svojega spoštovanega imena, lažni princi vseli vrst, ki ti z nemarnostjo ime-nitnika podajo roko in ki so "slučajno prišli v denarno zadrego." Vsi ti so prišli seveda "po važnih tajnih opravkih," vsi hočejo abesinskega cesarja po vsej sili osrečiti s svojo službo in ne morejo razumeti, da je ta cesar tako trmasto nezaup' Ijiv in ne verjame njihovim ge-uijalnim nasvetom. Poleg teli "dobrotnikov človeštva" in drugih pustolovcev pa so primaširali v Addis Ababa tudi smrkovci vseh dežel, ki so pobegnili od doma svojim staršem. Te male fantiče je prignala v Addis Ababa želja, da bi tukai postali knezi, da bi jim neguš daroval kako deželo ali pa jih oženil s kako sorodnico. Sedaj pa bodo morali doživeti, da se bo zgodilo drugače, kakor so pričakovali. Namesto da bi jih poslali na pozor išče vojnega gledališča v Makalo ali Ocrlocubi, jih pa čaka neprijeten odgon v območje maloro-mantičpih očetovih klofut. Tile fantiči vseh narodov, ki so si z zadnjimi denarji kupili mulo in iropsko čelado, gotovo niso najslabši. Toda abesinski neguš ki belokožce le redkokdaj sprejema v svojo armado in nima na pretek niti kneževskih naslovov, niti dežel, niti princezni, je pač nepopustljiv. Poleg vseh teh pustolovskih junakov pa bistro oko v Addis \baba zapazi tudi tretjo vrsto zanimivih popotnikov, to so potujoči Angleži. Angleži so pametni ljudje in si radi ogledujejo svei. Že doslej so Angleži mnogo potovali po Abesiniji. Kdor pa danes hodi po cestah glavnega mesta Addis Ababa, bo morrl vsekakor priznati, da je sedaj na ulichh tega mesta nenavadno mnogo izrazito bistrih Angležev, ki so prišli sem, po bogve kakšnih opravkih. Jasno je, da pri teji Angležih njihova suknja ne označuje moža in da tudi mož včasih ne o-značuje svoje prave suknje. Sicer je pa pa to poglavje politično in bi človek ne smel več povedafi, kakor dovoljuje to previdno namigavanje. Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih državah. KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET NARODA" NEW YORK, N. Y. I Znanstveni in Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena .............. Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena...... Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru^e narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ........... BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena BONTON. 280 str« ni. Cena .................... Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of tbe United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnim in zakoni za naseljence. Cena .................. MALA KNJIŽICA Z VPRAŠANJI. Cena BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Ti čar. 155 strani. Cena .................. Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal XI. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ...... V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Z-odovi-na in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari EngliS. 2;»; strani. Cena ........................ Denarni problem je zelo zapleten in težaven In ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-sl:i strokovnjak, je razširil svoje . ih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. , S slikami. 256. strani. Cena ..................-..........90 SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .61) OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. .50 Učna knjiga s .-likami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... .25 Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo i»Ugo-slovanstva. f OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter Žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 102, 141, 133 strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povost ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 107 strani. Cena .........................80 V knjigi so opisne lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasm najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji ootrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena.......65 Nasveti in navodila, kako se je tr«ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena.....70 Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 183 strani. Cena .75 StrokovnjaSka razprava o posledicah preobi-lega za uživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena .......................... V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1,75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 206 strani. Vezano. Cena .........75 S pomočjo te knjige vara je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "Črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože I.avtižar.) L'43 strani. Cena......1.50 V tej knjgi obuja naš znani potopisec župnik I.avtlžar si«omine na svoja brezštevilna .x>-tovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 79» in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLO V.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .90 SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje neinsko-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, loju« trdo vezana. Cena ..................6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ .25 Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- nica in slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1*50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena .......................... Zbirka pisem, listin in vl«g za zasebnike, trgovce in obrtnike. VCŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO4 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 4S strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govenika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena---- Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki bo s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike za po roških kosakov. 1.25 .50 •50 JO JU ..50 G L jI V VABUD?** ___New York, Tuesday, November 26, 1935 THE LARGEST SLOVENE JAILT IN V. 79. 7t. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih' Za Glas Narod« priredil I. H H PRVI ZVEZEK. Na terasi zadušen glas. V šumeči obleki, kot brez uma, uiti Joža mimo mene in izgine. Vrata v atelje.se odpro iu Koler vstopi, naglo in razburjen. — Moj Bog, prijatelj, to je bilo delo! — Vrže klobuk na divan. — Nikjer v bližini ni bilo mogoče najti voza. In kaj vse sem še moral slišati! Bojim se —. Začuden pogleda od mene na Riharda, ki je stopil na steklena vrata. — Vi ste sami! Kje je Reginaf — Gospodična je odšla v svojo sobo. — V svojo sobo! — pravi Koler v skrbeh. — Zakaj f Prestrašen, ne da bi čakal na odgovor, steče ter izgine za vratmi v stanovanje. —Regina! Jaz sem! Toda za božjo voljo, odpri vendar! Sli šiva, kako trka in trka. — Regina! Kaj ti je? Zakaj se zapiraš? Reci mi ven-dffi« samo eno besedo. Regina, prosim! Nekaj časa vse tiho. Nato pa se vrne Koler bled in zmeden. . Nje^^v glas se trese: : — Mislili; da je šla spat. — Molče strmi pred se. Z roko si potebne preko čela in se nama približa. — Ne liudujta se. To je razumljivo. Ta nesrečni dogodljaj jo je moral pretresti. Mogel bi ga zadaviti, tega. In pri vsej togoti moram še ž njim imeti usmiljenje. Bojim se, da to, kar je danes iz njega govorilo, ni bilo samo vino. In ko pridem ž njim na ulico, pride kočija in v njej sedi neka gospa. Takoj je pričel kričati med smehom in jokom. Teče za vozom in kriči: 4 * Sana, Sana!" Tako je bilo ime Hettenbergovi. Pa to je bila neumnost! Kako bi mogla kar čez noč priti v Monakovo? In ko bi tudi bila f Kako bi jo mogel spoznati sredi široke uliee in ponoči? Na terasi zaplapola močna svetloba. — Koler! Zunaj gori! — zakličem prestrašen in hočem skozi steklena vrata. Koler pa me pridrži. — Samo pustite! Papirnata svetilka se je vnela. Naj kar zgori! Slišimo, kako nekaj z ropotom pade. Na terasi za nekaj časa poneha svetloba, nato pa zopet vsplamti močnejše kot prej. Sedaj pa vendar hitimo ven. Plamen je prežgal vrv in lampijoni leže raztreseni po terasi, nekateri ugasnjeni, drugi pa še v plamenih. Skušam ogenj pohoditi in pri tem mi pomaga tudi Ri! hard. Koler pa molče stoji poleg. Ko se vrnemo v atelje, opomnim na pozno uro. — Slab gostitelj sem — pravi Koler s prisiljenim smehom, — n morem in nočem vaju več zadrževati. Vzame svečo in nama posveti na hodnik. — Kako sem se veselil tega večera, — pravi, ko mu Ribani med vratmi ponudi roko, — in kako je bilo sedaj vse pokvarjeno! Se sreča, da je jutri še en dan. Ako se zopet vidimo, bomo toliko bolj veseli! Kaj ne, da? Vstopiva v soparno, tiho poletno noč. Naslednjega jutra mi je Albert poslal naslednje vrste: — Dragi prijatelj: Brzojavka, ki sem jo prejel ponoči, me kliče v Augsburg. Vzel bom prvi vlak in upam, tla bom jutri zvečer zopet nazaj. Jozinemu očetu sem še ponoči pisal To sem smatral za svojo dolžnost. — Z iskrenim pozdravom Rihard. Preberem in premišljam: ako je odšlo pismo z jutranjim vlakom, more biti gospod Barka že v dveh dneh v Monakovem. Nato pa me žene k Marti. • Ni mi bil dovoljen dostop. Rečeno mi je bilo, da je gospici boljše in da ji bo mogoče v dveh ali treh dneh zopet nastopiti. Okoli poldneva, ko sem bil doma, mi prinese Rihardova gospodinja brzojavko, ki je prišla zanj. Ali bi jo naj poslal za njim! Odprem in berem: "Pridem z večernim vlakom v Monakovo. Prosim, pridite na postajo. Barka." Svojim očem nisem mogel verjeti. Kaj je moglo profesorja napotiti na to pot ? Rihardovo pismo je bilo šele zjutraj odposlano. In Joža svojega bivališča očetu gotovo ni izdala. — Seveda to brzojavko je treba poslati za gospodom Albertom. Toda kam? Tu pa je gospodinja imela pravi nasvet: AJbert ji je za vsak služaj dal naslov svojega odvetnika v Augsburgu. Popoldne poteče, ne da bi prišlo od Riharda kako obvestilo. Sele zvečer pride njegova brzojavka iz nekega majhnega švabskega gnezda. — Moreni šele jutri popoldne ob dveh biti v Monakovem, ker ponoči tukaj ni železniške zveze. Prosim, pripravi moje stanovanje za profesorja in ga pel ji k meni. Na noben način ne sme v hotel. Poskušaj ga pomiriti in mu ne pusti, da bi kaj v preveliki naglici napravil. O svoji zadevi prejel slabe vesti. Pozdrav in na svidenje. Rihard. Ko ravno hočem iz hiše, mi je knjigarnar, ki mi je imel navado novo objavljene knjige pošiljati na ogled, poslal zavitek knjig. Zavitek pustim neodprt v svoji sobi ter hitim v Rihardovo stanovanje, da njegovi gospodinji izročim naročilo, ki sem ga od njega prejel. Dobra gospa se naglo odpravi na delo ter mi zagotovi, da bo Rihard, ko se vrne in bo njegov gost v njegovi sobi, tudi na divanu imel prijetno noč. Že pol ure pred prihodeom vlaka me žene radovednost na železniško postajo. Ko hočem iti mimo strebrov, slišim klicati moje ime. Nek mož, ki je v poštni nabiralnik potiskal nekaj pisani, mi namigne. Šele ko pridem bližje, ga spoznam. Bil je žurnalist, pri katerem je Friesshtardt stanoval. --'Že danes sem vas hotel obiskati, — mi pravi, — da mi nekaj svetujete, ker Tem, kako zelo ste se vedno zanimali za Friesshardta. (Dalje prihodnjič.). ITALIJANSKA VAS IN VOJNA V ABESINIJI Nemški časnikar, ki se mudi v Italiji, popisuje svoj doživljaj v mali italijanski vasici v Cam-pjgni ter svoj pogovor z nekim italijanskim kmetom. Angelo Massini je reven kmeti ček v vasi na koncu Campa-gne. Že eno leto s svojo mlado ženo obdeluje kmetijo petih juter zemlje. Ima enega otroka 'n tucat kokoši. NajemŠčina je težka. Njegova družina šteje tri glave, kmalu bo prišla še četrta. Toda Angelo je varčen ter niti v loterijo ne stavi, kar sicer delajo vsi sovaščani. Noče obogateti, ampak le shajati. < V? je let ina le povprečno dobra, že še shaja. Zgodnjega jutra je pravkar odprl -vezna vrata in hotel po-molzti kravo, ko je zagledal dva karabinerja, ki sta stopala proti njegovi hiši. Vroče mu je postalo. Naravnost k njemu sta stopila in ga vprašala, kakor da bi tega že davno ne vedela, ali je res on Angelo Massini, letnika 1907. ki je služil vojake pri konjenici. Angelu se je zazdelo, kakor da bi mu kdo prebral smrtno obsodbo. V imenu kralja, tako je bilo zapisano na papirju, se mora v 48 urah zglasiti pri svoji garnizi-ji Vljudno sta se poslovila ka-i-abinerja. On pa je nekaj časa trpko gledal za njima. Palmi, njegovi mladi ženi, je °-ice kar zastalo. Nato je dolgo jokala. Mladi kmet je medtem .-klical s\oje sorodnike in se z njimi posvetoval: treba bo o-skrbovati trto, da bo kaj prida pridelka. Vsi mu obljubijo. Š<> dvakrat sta istega dne karabinerja prišla k njemu in ga vprašala, ali mu moreta s čim pomagati. On pa je odklonil. Ni jima zaupal, ker je mislil, da je to le pretveza, da bi ga lažje nadzorovala. Tehle gospodov, ki ves božji dan v belih rokav-cali hodijo po vasi in se za vse zanimajo, že prej ni mogel trpeti. No, in drugo jutro sta ga spremila celo na železniško postajo, kakor da bi sam ne poznal pota tja. Palma strašno i oka. Tudi drugi imajo solzne oči. ko Je vlak odpeljal Angela. A lige1 o Massini je sedaj vojak, kakor mnogi diugi črno-srajčniki in specijalni delavci, katere so takoj na kolodvoru v glavnem mestu sprejeli nadzorujoči uradniki. V svoji pono-šeni nedeljski obleki, ki je najboljša, kar jih ima, in s svojim ročnim kovčegom, ki je le škat-Ija iz kartona, koraka v vojašnico. Nekaj dni kesneje je vojna po rasi že zapustila mirno vasico. Življenje mirno in počasi teče, kakor j" teklo stoletja poprej. Kakor tla bi bili koga odnesli na pokopališče. f'lovek se čudi razliki med vasjo in mestom. V mesti: nervozna in preplašena množica, ki misli, da bo grozeča vojska vsak trenotek začela metati na njihove glave bombe i:i težke granate. V vasi pa vesela zemlja, zoreče grozdje. polno obložene oljke, pasoče se krave, kokodakajoče kokoši in igrajoči se otroci. Noben zvočnik ne tuli dogodkov zadnje ure razburjenim ljudem in noben časopis" i kolporter ne razglaša najnovejših dogodkov. Vas in dežela ležita kakor brez časa onstran begočih dnevnih dogodkov. Ko bi tuintam ne vpoklicali kakega mladega moža in za tekorekoč ne izrezali iz vaške podobe, bi noben človek ne vedel, da je vo jska. Vojne dopisnice s kratkim besedilom:44Do-1 bro se mi godi. Prisrčno vas j pozdravlja vaš . . ." so tako red-' k'e, kakor da bi poštnina znaša-ia e^lo tedensko mezdo. Kmet s pametnimi črnimi očmi mi je dejal: 44Prav nič ne čutimo vojske. Sedaj ni taka vojska, kakor je bila 1. 101 ."i, ko smo morali vsi na fronto in so samo zajiečniki smeli ostati doma v vasi. V naši vasi so jih le 12 poklicali, prostovoljno nobeden ni šel Afrika je namreč predaleč. Vsak naših fantov ima doma košček kruha in sira in kozarček vina. To zadostuje. Več tudi tam v Afriki nima jo.' * Kakšna pa je ta nova dežela tam v Afriki ? "GLAS NARODA" I i pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU H« WBST lita STRUT NSW YOB K, M. X. Pital NAM ZA GENS VOZNIH LUPOV, WtM-ZKRVACLJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOV AN JB 44Zemlja seveda. O, zemlje bi potrebovali. Pa te je tudi tukaj dovolj. Le poglejte." je dejal kmet in pokazal naokoli. "Le poglejte, kamorkoli seže oko, vsa ta zeml ja je last samo enega bogatega moža, ki je senator. On kmetuje s stroji, kateri mi ne more mo kupiti, in pase velike črede goveje živine. To zemljo bi radi. Tu bi bilo dela dovolj za naše fante." 44Kdo pa gre prostovoljno v Afriko?" 4 4 Pristaši stranke in brezposelni iz sosednih vasi." 44 Dol.i o." je dejal ob slovesu 41i za trgovino, ali z razvojem že-lezništva so polagoma zgubile svoj pomen kot prometno sred >tvo. Vodne poti Amerike so dandanes pomembne zlasti kot neizčrpljivi viri vodne sile, in o vprašanju privatne ali vladne kontrole hidro-električnih podjetij se vodijo ostre politične borbe. Imamo več kot 3200 takih vodo-elektrarn v Združenih državah, ki zal a gig o ameriške hiše in industrije s Iti miljoni konjskih sil vsako leto. Preiskave inženirjev so pokazale, da, ako bi se vse vodne sile Združenih držav popolnoma razvile, bi mnogo več milijonov hi;,, farm in industrij vi pol is — pole« manjših mest. izmed 1011,000 sedemnajstih Petinštirideset pritokov veli- kanske reke je pristopnih plov bi v razdalji h od 100 do 2500 milj. Missouri je največji pritok reke Mississippi in je ogromna reka sama na sebi; ob njem le-i žijo taka mesta kot Sioux City, Kansas City in Iowa City. Po dolgosti največji pritok za njim je reka Ohio, ki začenja v Pittsburghu iz pritoka Alleghany in Monongahela rek in se vliva v Mississippi in je dolga 97-~> milj. Tennessee je drug važen pritok Mississippija in njegovi neodvisni tok je 800 milj dolg. elektriko poceni. V nadi, da se tak razvoj dovrši, je vlada v dolini reke Tennessee in drugod začela z gradnjo dalekosc-žuili električnih projektov. Katere so največje ameriške vodne poti in viri vodne sile' Ogromna reka Mississippi -indijansko ime, ki pomenja 44Oče vod" — je glavno steblo največjega odvodnega sistema severne Amerike. Zavzema skoraj vso dolgost Združenih ,, j.; i , , , , - Skupna površina ozemlja pa, stotinah mest moglo dobivat: , . , . , . 11 ki odtaka svoje vodovje v reko Mississippi s pritoki vred, znaša več kot 1,250.000 milj, kar je več kot t retina skupne površine Združenih držav. Največja reka na zapadni strani Združenih držav je Columbia River. Oil izvira v Bri-ti-li Columbia pa do izliva v morje pretaka 14(X) milj—skozi države Washington in Oregon. Tudi reka Columbia ima nekoliko važnih pritokov, izmed katerih je poglaviten River Snake. Morda najbolj sli- držav, od sto milj znotraj Ka- kovita reka v Ameriki je Colo-nade do Mehikanskega zaliva,' rado, ki teče skozi države Co-v vodnem toku 2550 milj. Reka lorado, l"tali, Arizona in Xc-tvori mejo, deloma ali popol- vada; njegov tok je 2000 milj noma, deseterice držav in ob njenem bregu ležijo štiri velemesta — St. Louis, New- Orleans, Saint Paul in Minnea- dolg in izliva se v Kalifornijski zaliv v Mehiki. Visoki o-bronki reke Colorado se nekje vzpenjajo do višine 7000 čev- dalji ljev v nekaterih mestih, dni gje se stena vzpenja nad steno, tvorec prekrasne terase. V reki sami je mnogo vrtincev iu slapov. Najbolj poznane reke v se-vero-vzhodnem delu Združenih držav so one, ki se izlivajo v Atlantski ocean 4>ziroma v obširne zalive, ki vodijo v odprto morje. Hudson, vele-častua reka, toliko pomembna za svoje naravne lepote, kolikor za važno plovbo, teče južno od severa države New York in se po .">00 miljah izliva v ocean pri mestu New York, kjer tvori del newyor-škega pristanišča. Reka Delaware, ki je tudi .'itK) milj dolga in se izliva v Delaware Bay je plovna za največje ladje do mesta Plii-ladelphia. Reka Potomac, ki se izliva v Chesapeake Bay po toku :_')<) milj, je plovna do lhestu Washington. Tudi manjše reke, kot Connecticut River, Sa vannah, Kennebec in Manchester so velike lokalne važnosti. Poleg rek najbolj značilno potezo ameriškega vodopisja Ivori niz sladkovodnih jezer, ki se raztezajo ob severni meji Združenih držav. "Velika jezera" — Superior, Michigan, Huron, Erie in Ontario — so pravcato ameriško sredozemsko morje. V nje pritaka voda iz ozemlja 90,000 kv. milj in se i odliva v reko Saint Lawrence in tako v morje. Severozapad se mora njim zahvaliti za svoj razvoj in ob njih so se razvila velika mesta kot Toledo, Chicago, Cleveland, Milwaukee in Buffalo. Vezo med jezeri Krie in Ontario tvori reka Niagara, ki v svojem naglem padu (»5 čevljev tvori najznamenitejši vodopad na svetu, ne le znamenit po veličastni priredili lepoti, marveč tudi kot velik vir električne energije. F L IS. Poleg naslova je razvidno d§ kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dm in tretja pa leto. Zadnjš opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato T"as prosimo, da skušate na-ročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k~aju ah pa kateremu izmed zastopnikov, kojui t meni so tiskana z debelimi črkami* ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov našeljtnih. ABESINSKA KONJENICA ČAKA POVELJA Slika nam predstavlja skupino al>es i tiskih konjenikov, ki jih poveljniki težko zadržujejo, da predčasno ne udarijo na sovražnika. Dobro izvežbana konjenica je največja opora a besinske armade. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laaskla COLORADO: Pueblo. Peter Cnllg. A. SafUV Walsenburg, M. J. 8vok INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. Bevčl{, J. Lnkanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois' Juliet, Mary Bamblch. Joseph rat La Salle. J. Spelicb Mascoutab, Frank Atigustln North Chicago. Jože Zelene KANSAS: 'JIrani, Agnea Motnlk tansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzniiller, Ft. Yodoplvec Steyer. J- Černe (za Pecna_ W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank St alar MINNESOTA: Chisholm. Vran k Goni« Ely. Jos. 3. Peshel Eveleth. Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibblnf, John PovSe Virginia, Frank Hrvatich Montana: Roundup. M. M. Pantan Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: (Jnwanils. Karl Stmlsha Little Falls, Frank Mani« OHIO: Barber ton, Frank Trnhr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar> linger. Jacob Resnlk. John Slspe'k Girard. Anton Xagnde Lorain, Louis Balant, JohD fe Warren. Mrs. F Rachai Youngstown. Anton Klkeu OREGON: Oregon City, Ore.. j. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Je-lna Conefhaugh, J. Brezove« Export. Louis SupaniH Farrei, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg. Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Taulelj Lozerne. Frank Balloch Manor, Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh. J, Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfror West Newton. Joaeoh lorao WISCONSIN; Milwaukee. West Allls. Frank ftkofc Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loot* Taaehar Diamond viUe, Joe RoUch Vsak zastopnik Izda potrdil« sa m to, kater« Je prejel. Zaetepafce roj* tople UPRAVA "GLA3 NARQI24 M