Slav. 61
¥ Trsta, v Četrtek 11. marca 1920
letnik XIV
SihPi; vMk rt*a. t»<1*. ob n?tfe!}sh lr. jsr?ra!r.fh, ijatr*]. — Uredništvo: uBca *v : * vUka	«cv. 20. I. nsiistrnpje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-
el'tvTi. — N- k I rana pisma se r.c sprejemajo, rckc-p!si se ne vračajo. — ougovorn; urctinlk Štefan Godina. — Lastnik kons-tfd) lista
EJii r»?«:i — T:s5» irsk.irnc F: 'r.c--L — Nsročnfn*	na mesec L 3-—, pol
~ : »s _ <n cele l "C: — - Tetefnn n:sđ!!!*tva in umrtve štev. ' *-57.

Pammeme Aevtlke v Trttn ta okolici po 10 mn-r^k. — 0*>asi se rsčuna/o • Itrokoati ene kolona (72 atml - Ogiasl trg.,vcr.v i» cfctaUov «.ti po 20*.*; oonrtoica. vate, poslanice ta vabila po	o^iaji ^namin svodov m*
po CD MOL MaU oglasi po 10 stat. beseda, naj mm j L IOjjltse sprejema inaerainl oddalek Edinosti. Naročnina is reklamacije st »vfiijzjo	utvari
Ediaorti. Uprava in loacraial oddelek se nsiv Tis.u. m. i-^a^ .u u
rfoue smeri onMe poiltlKe.
Amerika in Anglija.
LONĐON, 10. Navzkrižje med politiko I Icyia Georgea in Asq<iita, ki je bilo od vsega začetka veliko, je postalo v zadnjem času še večje, tako da je sam Lloyd George ogrožen, 1 er liberalna Asquitcva stranka dobiva vedno večjo premoč. Poostritvi tega spora je veliko doprinesla zadnja faza jadranskega vprašanja. Dokler se šc ni vedelo, kakšno stališče zavzame Amerika napram novi Lloyd Georgeovi politiki, si angleško javno mnenje ni upalo očitno napadati sedanjega ministrskega predsednika, toda sedaj, ko ga je Wiison spravil v zagato, iz katere ne more najti izhoda, se je pritajevano tezadovoljstvo obudilo, in liberalno časopisje se postavlja odločno na stran predsednika Wilsona, kateremu se celo zahvaljuje, da je rešil s svojim odločnim nastopom Anglijo in Francijo še pravočasno z napačne poli, ki ste jo bili ubrali: Asquith; bodoči Lloyd Geofrfov naslednik, ki je vedno zelo cenil ameriško prijateljstvo, prihaja zopet na površje. Ženim ivo je, kako se izraža o posledicah zadnjih diplomatskih not o jadranskem vprašanju liberalni Mancnester Guardian«.
Prvi cilj sedaj objavljenih dopisov je — pravi list — ua se spravijo pogajanja o jadranskem vprašanju, ki so se tako slabo vodila, zo--rve-t na začetno točko, ali bolje, še en korak dalje, to ie v spomlad 1918. Tedaj je obstojal ined Italijo in Jugoslavijo v r-splošnem- sporazum, ki H se bil lahko udejstvil. Po premiku n; fc=lo delo zavezniških vlasti na tem polju težavno. To delo bi se bilo moralo kratkomalo osredotočiti v izpodbujevanju in pomaganju razvijanja sporazuma, ki je obstojal »v splošnem- med Italijo in Jugoslavijo. Mi tn Francka snv.) imeli poseben razlog za izvršitev posredovalnega dela v tem zrnislu, ker uspeh dela bi nas'bil rešil z zagate tajne londonske pogodbe, ki smo jo sklenili leia 1915, da si zagotovimo italijansko pomoč v vojni, in s:cer z malo obzira na moralnost in praktično udej-stljivost, kakor je to navadno pri pogodbah, ki sc sklepajo, da se pridobe zavezniki v času nevarnesii-
Rczprava o vladni izjavi.
BELGRAD, 8. Na drugi se;,i narodnega predstavništva: ki je določena za ponedeljek ob 10, -sc bo razvila velika debata o vladni izjavi. Pričakovati je burnega poteka seje.
BELGRAD, 8. Kolikor si je mogoče ustva- | riti iz raznih vesti približno sliko, posežejo v j debato o vladni deklaraciji naslednji poslanci: j Šimrak in Honjec za Jugoslovenski klub, dr. i Lorkovič in Se^vič za Narodni klub, Pečič in ! Timctijević za Demokratsko zaednico ter Jaša : Prodanovič in Rajković za republikance.
Položaj na Koroškem.
LJUBLJANA, 9. Iz Celovca se poroča: Otožni obrazi Celovčanov so se izpremeniK. Veselje in radost sije raz nje. Po tnestu se je raz- ; nesla vest, da bode demarkacijska črta mec i pasoma rA> in »B« odpravljena in s t era Ho končano trpljenje, Jugosloveni bodo .poslali v j izobilju živeža; pas »A* in pa^ »B< združila se bosta v enoten pas. Koliko je na tem resnice, ni še znano, a trdovratno se trdi, da pride j večje število ententnih častnikov, ki bodo ; razdeljeni po raznih občinah dosedanjega pasu i rA* in r-B kot nadzorniki predpriprav za me- : biscit, ki se bo baje enkrat v jeseni vršil. Dej-stvo je, da so jugoslovanske oblasti dovolile, <*a se'vrnejo begunci iz enega pasu v drugega j v spor? z um-j z interaliirano komisijo v Celov- | cu. Kar se pa tiče vesti glede združenja obeh j pasov v en pas, bi priporočali pristojnim obla- 1 stim, da br-do glede obskrbe dosedanjega pasu »B: z živili zelo previdne. Če ta vest ixi- i govsrja resnici in če ni io le pobožna želja zagrizenih ne niču rje v, moramo bili skrajno , previdni, ker izkustvo nas uči, da so Nemci j fn nem č ur ji vedno pljuvali v skledo, iz katere : so jedli, pa da jih ne bodemo mi nakrmili, a . oni nam bodo po stari navadi to vračali s ka- j menjem in nesramnimi psovkam!. — V pri- , rneru da odgovarja resnici vest. da bo potem, ko bo-ila oba pasa združena, Jugoslavija za-: klada i a z živili tudi dosedanji pas »B-, ki je v mi rov ni pogodbi po želji in zahtevi nemčurjev , in Nemcev ustanovljen in z demarkacijsko črto j oddeijen od pasu	bi pa priporočali, da,
se gospodom v Parizu sporoči, da nismo samo .; za to na svetu, da bomo narodom v stiski in potrebi pomagali, k temu jih še hranili, a za plačo se nam bo kes za kosom naše zemlje odtrgava! od države in na stotisoče našega ljudstva darovalo tujim državam za to, ker imajo lepo govoriti in nas na vse načine zasra-ciovaii.
Ukrajinci o Jugoslaviji.
LJUBLJANA, 10. Časnik »Ukrajinski Prapor* od 24. februarja 1920. prinaša o Jugosla-\iji obširnejši članek, iz katerega je tale od-! s Lave k za nas jako zanimiv: Ce ie govorimo o kulturnih mestih Jugoslavije, moramo ob tej priliki omeniti kulturno izobrazbo posameznih narodov Jugt/slavije. Najvišjo kulturno stopnjo so dosegli brez dvoma Slovenci. V Slove-li ji r.ajccmo popolnoma evropsko organizirano državno življenje. 2elezniški promet je točen po voznem redu, vozovi zakurjeui in razsvetljeni. Državni aparat funkcijonira brez
! vseh neprilik, ne sliši se ničesar o napadih in i ropih, tako da je vsak državljan, kakor tudi ! tujec varen in svoboden. Odgoja in disciplina ' je razvidna v vseh krogih ljudstva. Zelo raz-j vito je šolstvo. Slovenci so po dolgoletnem l boju, ki so ga bojevali z bivšo Avstrijo za na-| rodno univerzo (z nami vred), jo šele danes dobili od svoje narodne vlade. Ravno sedaj narašča slovenska univerza v Ljubljani. Tu najdemo veliko skrb in požrtvovalnost za umetnost in godbo. Opera in drama že dosegala si- j jajne uspehe. Cene za živila in drugo blago so I precej primerne in trdne. Verižništvo in spe- j i kulaci je se preprečujejo. V Ljubljani se dobi v: prvovrstni gostilni dober predvojni obed za 10 do 14 kron.
Masarykovo odlikovanje.
BELGRAD, 9. Njegovo Vgsočanstvo presto-! lonaslednik regent je odlikoval predsednika ! čehoslovaške republike Masaryka z redom j j belega orla I. stopnje.
Mf ssrykova proslava v Zagrebu.
; ZAGREB, 9. V nedeljo predpoldne ob 10 se j je vršila v Zagrebu v Narodnem gledališču proslava sedemdesetletnice rojstva predsednika : čehoslovaške republike Masaryka. Ob začet-■ ku sla vnos ti so predale tri študentke v narod-! nJh nošah (srbski, hrvatski in slovenski) če-i hoslovaškemu pooblaščencu dr. Machačku j pozdravno adreso hrvatske inteligence Masa-| ryku. Nato je predaval narodni poslanec Wil-! der o temi >Masaryk in mi«, za njim dr. Dvo-! rjankovič o filozofiji dr. Masaryka. Kot tretji ! govornik pa je nastopil dr. Hinkovič, ki je g<>-| voril o Masarykevem delu tekom vojne. V svojem govoru je omenjal skupno, delovanje Masarvka in Paderewskega in njega samega v Ameriki. Govoril je o posetu pri ^ilsonn. Rekel je, da je šel Wilson na mirovrto konferenco v Pariz 3 trdno odločitvijo, da ima biti meja med Jugoslavijo in Italiio Soča. Toda za tem se je pričelo govoriti o kaši m pozneje celo o črti preko Raše. Nato je vprašal, kdo je dovolil, da je naša delegacija pristala na to, da se žrtvuje 400.000 Jugoslovenov. Ako je delegacija v to dobila dovoljenift iz Belgrada, s kako pravico je dala to dovoljenje vlada, naj si bo potem demokratska ali katerakoli druga. — Na koncu slavnosti se je zahvalil čehoslova-ški pooblaščenec dr. Atachaček za prireditev. Zbor »Lisinskega« je ob ogromnem navdušenju zapel češko narodno himno, ki jo je občinstvo stoje poslušalo.
Masaryk častni meščan belgrajskL
BELGRAD, 9. Belgrajski občinski svet je imenoval Masaryka svojim čartnim občanom.
Zamenjevanje kronskih bankovcev.
LJUBLJANA, 10. Rok za zamenjavanje \ kronskih bankovcev, razun za tisočake, ki ae • morajo zamenjati do vštetega 15. t. m., se po- f daljša in sicer za bankovce po 100 K do vite- j tega 15. aprila t. i. Za druge vrste bankovcev j se bo podaljšani rok pozneje objavil.
Ponarejeni tisečkronski bankovci.
LJUBLJANA, 10. Finančni minister je izdal j glede zamenjave lOCOkronskih bankovcev s ponarejenim kolkom posebno naredbo (N. br 5124 od 26. februarja t. 1.), ki &e glasi takole: | iDa se izognemo temu, da morejo brezvestni j ljudje spečati med nepoučeni svet 1000 kron- j ske bankovce s ponarejeno marko ter tako za- | našati zmedo v denarni promet m oškodo- j vati neizkušeno občinstvo, odrejam: 1. Da vsi j uradi, ki vrše zamenjavo kron, tistim, ki pri- j naš?jo lOOOkronske bankovce, kolkovane s po-! narejenima markami, odvzamejo bankovce i proti reverzu z juksto in jih obdržijo v depo- | žitu do nadaljne naredbe. Na reverzu je treba ozi^ačiti serijo in številko vsakega bankovca. Rcverz mera imeti teko-5o številko, ki s« ujema v številko odgovarjajoče jukste. Uradi, ki vrše zamenjavo, naj si sestavijo spisek iseh rcverzov po tekočem številu. V tem spisku mora bi i i ime in priimek tistega, ki sc mu odvzamejo tisočaki ter število odvzetih bankovcev. 2. Da vodijo stalno evideuco o tem, koliko kronskih bankovcev ne je komu zadržalo, n da predlagajo o tem teJec^ka poročila generalnemu inšpektorju ministrstva za finance. 3. Da pri odvzetju bankovcev podučijo stranke, da se bo rešilo vpraSanje o usodi teh bankovcev po končani zamenja/i kron.t
Požar v Radovljici
RADOVLJICA, 9. V nedeljo ravno v trenutku, ko so začeli ljudje prihajati iz cerkve od glavne maše, ob 11*15 dopoldne je nastalo j a trgu veliko razburjenje. Zvonovi so začeli biti plat zvona. Po trgu so je bliskovito razlegal krik: >Gori! Gorii V Predtrgu gorila Na sredi vasi Predtrg je začelo goreti. Otroci so se igrali z ročnimi granatam L Hoteli so eno zažgati, da bi eksplodirala. Granata se je zažgala in povzročila požar. Takoj je švignil velik zubelj proti nebu. Ker je pihail silen veter, se je začel požar takoj širiti na bližnja posestva in bila je velika nevarnost, da vpepeli ves Predtrg. V desetih minutah je bilo vse v plamenu. Ljudje so takoj hiteli gasit. Okoliške požarne brambe so prihitele na lice požara ter začele z rešilno akcijo. Hvala gre tudi državni želcznici, ki je aranžirala posebne vlake in sicer za požarne brambe z Jesenic v dveh vlakih ili za požarno brambo v Kranjn v enem vlaku. Požarna bramba v Tržiču je došla z avtomo-
bilom. — Gorelo je 2 uri in pol. Z velikim in težavnim naporom se je požarnim brambam posrečilo lokalizirati ogenj in ga proti večeru ud uši ti. Popolnoma uničenih je osem hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Živino so pravočasno rešili, zgorel je samo en jarec. Mnogim posestnikom so zgorele znatne množine bankovcev, skoro povsod pa obleka, perilo in hišna oprava. Skoda je velikanska.
Otvoritev izobraževalnih tečajev na Hrvatskem.
ZAGREB, 9. Tu je bila v prostorih odbora za zaščito dece enketa radi izobraževalnih teSajev, ki naj bi se otvorili po končanih anal-fabetskih tečajih. Na enketi je bilo prisotnih mnogo strokovnjakov in odposlancev raznih društev. Predsednik je vseučiKSki profesor dr. Silo vi č.	_
Is Češkoslovaške.
Masarykovo slavje.
PRAGA, 9. O priliki predsednikovega rojstnega dne je bila Praga slavnostno okrašena z zastavami. Predpoldne je prosvetni odbor vojaškega poveljništva priredil v občinski hiši akademijo, pri kateri so bili navzočni jugoslovenski poslanik Hribar ter romunski in belgijski poslanik. Zvečer se je predsednik pefyal v gledališče v Vinogradih; narod mu je med-potoma prirejal velike ovacije. V gledališču ga: je svečano pozdravil vinogradski župan ter» mu čestital, medtem ko mu je občinstvo burno I ploskalo.	'
Jugoslovenski novinarji v Pragi.
PRAGA. 9. Jugoslovenski časnikarji so obiskali v soboto Zvezo čeških industrijcev, kjer jih je predsednik trgovske in obrtne zbornice dr. Maiinsky, slavnosino sprejeL Nato so časnikarji položili venec v j unosio venskih narodnih barvah na Husov spomenik. O Huso-vem pomenu za vse slovenstvo je govoril Ste-v a Demetrovič.
Volitve v ČehosiovaškL
PRAGA. 9. Uradni list čehoslovaške republike objavlja zakon od 29. februarja 1920 • sustavni listin' čehoslovaške republik«, dalje zakon o načelih jezikovnega prava, o volilnem redu narodne skupščine in nje sestave ter o pravicah senata. Uradni list objavlja tudi razglas ministrstva za notranje stvari o volitvah, ki se bodo vršile 18. aprila za narodno skupščino in 25. aprila za sepat po volilni listi od 15. januarja.__'
IZ RUSIJE.
Kamenev predsednik moskovskega sovjeta.
HELSINGFORS, 8. (S.) Zakasnelo. Vkljub
menjševiški opoziciji je bil Kamenev izvoljen za predsednika moskovskega sovjeta.
Boji med Rusi in Poljaki.
VARŠAVA, 7. (S.) Z namenom, da preprečijo sovražnikov napad na fronti v Polesju, so izvršili Poljaki protinapad z velikim uspehom. Prišli so do Kalenkoviča in Mariča, odkoder so jih napadali boljševiki. Poljaki so se polastili enega oklopnega vlaka in več oklopnih ladij. Zajeli so mnogo materijala dn okoli 1000 sovražnikov.__
Iz Madžarske.
Strahovlada na Madžarskem.
DUNAJ, 9. Štiri dni pred um o rit vi jo Somo-gyja je Hortyjevo armadno poveljniStvo izdalo to-le zaupno povelje: »častniški oddelki so obvezani, na prvi poziv nastopati proti kršiteljem miru z orožjem v roki in tako streljati ostro in ne slepo. Streljanje je nadadjevati ne-glea-e na žrtve, kajti ne gre za ljudi, marveč za zverine. To povelje se takoi sporoči z»a-upaim kurščanskim častnikom hranilne sile.-t
Is Nemile.
Izgredi proti francoskim častnikom v Nemčiji.
BERN, 10. V soboto zvečer je prišlo v hotelu »Adler* v Berolinu do hudih izgredov proti francoskim častnikom. V restavraciji igra orkester skoraj vsak večer nemško narodno himno, ki jo nemški gostje poslušajo stoje, dočim se angleški, francoski in ameriški Častniki ne dvigajo. V soboto je bil v restavraciji tudi princ Joachim, ki je sedel pri mizi c bivšim ruskim državami svetnikom Aleksijem in njegovo soprogo. Pri bližnji mizi je sedel francoski stotnik Klein s svojim tovarišem. Ko je godba zaigrala nemško narodno himno so nemški gostje vstali, dočim sta francoska častnika mirno sedela. Kar nenadoma se je obrnil princ Joachim proti njima in jima velel, naj vstaneta. Ko je videl, da častnika ne nameravata vstati, je zgrabil steklenico in jo vrgel proti njima. Njegovemu primeru so sledili tudi nekateri drugi gostje, nastala je grozna zmešnjava in francoska častnika sta se komaj rešila iz restavracije. Med goeti je bil tudi princ Metternich, ki je poizkušal pomiriti razburjene duhove in se nato obrnil proti princu Joachimu ter mu zaklical: »Francoski častniki niso smeli vstati, ker imajo svoje predpise. Sramujte se! Vi in Vaša družina ste zakrivili prepast Nemčijo!« Tudi nekoliko drugih treznejših gostov je protestiralo proti činu princa Jcachima.
Časopisje graja zelo ostro početje »aristokratske tolpe*. Agencija »Wolf« javlja, da so
princa Joachima aretirali. Ko je drugi dan prišel v hotel, ga ni hotel noben natakar streči.
Po posredovanju francoskega pooblaščenca v Parizu je zahtevala francoska vlada kazensko preiskavo proti krivcem.
Tudi v Bremenu je množica napadla dva francoska častnika. Ta dva častnika sta šla v neko vojašnico po nekem uradnem opravilu. Ko sta vstopila, so ju vojaki sprejeli s pesmijo »Deutsblaad uber Alles«. Ko sta Častnika prišla na ulico, ju je napadla množica. K sreči je prihitela policija, ki ju je rešila. ^ PARIZ, 10. (S.) Nemški poslanik v Parizu Mayer se je opravičil pri Millerandu v imenu svcie vlade zaradi dogodokov v Berolinu. Milierand je vzel opravičbo na znanje in opozoril poslanika tudi na druge izgrede, ki so se vršili v zadnjem Sašu. Pripomnil je, da bi do teh izgredov ne bilo prišlo, če bi bila nemška vlada kazala več odločnosti.
b Avstrije.
Najdene italijanske smetnlne.
DUNAJ, 9. Komisija za nadziranje premirja, ki je bila pred kratkim razpuščena, je poslala avstrijskim oblastim celo vrsto ovadeb, po katerih da je bilo za okupacije italijanskega o-zemlja po avstro-ogrskih četah ukradenih mnogo umetnostnih predmetov in drugih dra-
r en os ti ter odpeljanih iz zasedenega ozem-. , v zaledje. Preiskave so dognale, da se je i pretežni del tega plena nahajal v Bad-Gastei-I nu in Inomostu. Zlasti so se našle tamkaj j umetnine, katere so bile ukradene v vili baronice Manfredl v VittorijuT Na Dunaju so aretirali nekeg apedpolkovnika, ki je osumljen, da je tik rade 1 iz omenjene vile umetnin za približno en milijon lir.
Položaj Avstrije.
DUNAJ, "J Slabo finančno stanje vsled ve-dnega padanja vrednosti avstrijske krone, stagnacija v trgovini in obrti, neredni promet vsled pomankanja premoga, velika beda pri večini prebivalstva in razkošje med Židi špe-kttlanta in vojnimi dobičkarji, vse to povzroča, da raste od dne do dne število brezposelnih, ki se v breme drŽavi in dobrodelnim društvom, žalostna slika bolnikov, invalidov, vdov in sirot ter izolacija od ostalega sveta budi v vladnih krogih skrb in v prebivalstvu nezadovoljnost. Na eni strani se slišijo glasovi, da bo morala sedanja vlada kmalu odstopiti, na drugi strani pa je opažati v različnih slojih nekako cervozncst, ki kaže na to, da se pripravljajo v Nemški Avstriji izredni dogodki. Zlasti v srednjem stanu vlada ogorčenost, ki gre za tem, da se vrže dosedanja vlada nasilno in se povzroči intervencija entente. To socialno gibanje je zavzelo zlasti med ženstvom tak razmah, da se jc sestavil posebni ženski komite, ki pobira podpise za neko spomenico, ki bi se poslala v
Pariz ali vročila tujim diplomatskim zastopnikom na Dunaju, da se pretrese vprašanje, ali bi ne kazalo, da dajo velesile Jugoslaviji in Čeho-Slovaški mandat da zasedeta Avstrijo in jo rešita iz sedanjega obupnega položaja. To gibanje pa ni omejeno samo na dotični komite, ampak vsi razboriti Nemci že javno priznavajo, da Avstrija v sedanjem svojem sestavu ne more živeti.
Is ftallje.
Italijanska vlada pred krizo.
RIM, 10. Kriza v italijanski vladi ni odprta samo od včeraj: odprta je ie nekoliko mesecev, in zahvaliti se mora prilagodljivosti ministrskega predsednika Nittija raznim novim strujam, če ni že zdavnaj izbruhnila. Odpor proti sedanji vladi je dosegel višek pred zadnjim Nrttijevim odhodom v London. Na-daljni potek parlamentarne situacije je bil odvisen od Nitbijevega uspeha v Londonu, in zato je za časa zadnjih pogajanj o jadranskem vprašanju nekoliko vtihnila gonja proti njegovi vladi, ker se je upalo, da prinese iz Londona rešitev vprašanja, ki je izpodbilo ministrski stoček že mnogokateremu politiku. Tudi Nit ti je vedel, da je mogoč nadaljnji obstoj vlade vsaj do zopetne otvoritve zbornice edi-nole v slučaju, če prinese kak uspeh, in je zato vztrajal v Londcnu do zadnjega hipa, dokler ni uvidel, da je zastonj vsako upanje na uspeh protiameriške politike s pomočjo Anglije in Francije. Wilsonova odločnost, kd je pritisnila celo Lloyda George a ob zid, je prepričala tudi Nittija, da je prišel čas, ko se mora tudi rtaljianska vnanja politika temeljito izpremenltf, tembolj ker prihaja tudi v Angliji na površje nova, Ameriki prijazna struja, z Asquithom na čelu, ki ima zelo velik vpliv na parlament in angleško javno mnenje.
X neuspehom, ki jih je doživela sedanja ita-lijenska vlada v vnanji politika, prihajajo tudi neuspehi v notranji politiki. Nitti se je sicer znal držati v ravnotežju med raznimi strujami, ki se bore v sedanji zbornici za nadvlado, toda več kot toliko ni naredil. Država, ki je čakala temeljitih reforem, se je končno prepričala, da je živela doslej samo od obljub, ki se sploh niso nameravale izvršiti. V Nittijevi odsotnosti se je položaj še bolj poslabšal vsled sporov v ministrstvu samem ia vsled nesposobnosti nekaterih članov sedanje vlade, ki še vedno žive v prejinjih, sedaj tudd v Italiji ie preživelih časih in ki bodo morali vsled tega zapustiti tako važna mesta, kakor so ministrstvo za vojno, ministrstva za promet, pošto in brzojave ter ministrstva za prehrano in poljedelstvo.
Kakšna bo sestava bodočega kabineta, je težko reči, kajti če si bodoča vlada ne zagotovi večje večine, nego jo ima sedanja, je obsojena na zelo kratko življenje. Pri sedanjem parlamentarnem položaju pa je zagotovitev večine zelo težavna stvar, ker na socijalistično skupino se ne more računati v nobenem slučaju, ljudska stranka se še ni izjavila, ali bo sodelovala na vladi, in bo v vsakem slučaju stavila gotove oogoje, a ostale skupine so sploh < brez moči. Mogoča ie torej samo ena rešitev: koncentracijska vlada. Sestava nove vlade bo bržkone poverjena zopet sedanjemu ministrskemu predsedniku Ni Iti ju, ker se smatra, da bi izprememba v ministrskem predsedništvu nič ne koristila, pač pa §e poslabšala italijanski vnarrjepolitični položaj. Govori se torej, da bo ostal predsednik nove vlade, ki bo baje sestavljena od zastopnikov ljudske stranke, ra- ' dikalcev, reforarstov in Giolittijancev, sedanji : predsednik Nitti.
Tlttoni odpotoval v Pariš.
RIM, I®. Snoči je odpotoval v Pariz Tittoni, : italijanski zastopnik v Zvezi narodov. Vest, ! da bo Tittoni zastopal Italijo v Zveri narodov,
P O D LI S T EK
za staro praudo. - <!W'
Avg: šecos: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVL sioietia.
Jvai, malopridnež,« je skočil Bošnjak razjarjeno, ? ti grdiš mojega gospodarja. Ljudje«, se je cbmli svojih tovarišev, zvežite psa!«
Drmačič se je umeknil, o:ežniki so napravili korak, množica je skočila mrmraje pokoncu, Cošnjak je zažvižgal in desetorica oboroženih slu-' je navaLla v sobo.
Ziežiie psa! , jc zakričal Bošnjak, vi kmetski krpovi da se ne umaknete z mesta!« Ali, v icTi hipu se jc dvignil Ilija, razgalivši prsi, na katerih je visel bel platnen križ, privzdignil » rč -in zagrme! z gromotivim glasom:
Cas jc prišel, bratje! Za svobodo in pravico se dviga motika in kopača! Kmet je svoj gospodar, naj pade Tahi! Udarimo!«
»Udarimo!« jc zagrmelo ljudstvo in v hipu so zablisnile v vsaki roki sablje in puške. Bošnjak je prebledei.
»Zvežite meN se je zagrohotal Drmačič.
»Udarimo! V imenu božjem!« je zaklical No-žina, ustrelil s puško skozi okno. V isti čas je vdrlo v sobo štirideset kmetov pod puškami. isti hip so ležali Tahovi sluge, zvezani na tleh. Grmela je puška za puško, cerkveni zvon je zvonil močneje in močneje, a iz daljave so se odzivale druge puške, drugi zvonovi, a širom vsega kraja je vrvelo ljudstvo pod orožje, širom vsega kraja je grmel skozi pustno noč gromovit klic: »V imenu Boga se dvigata motika in kopača za staro pravdo.«
XXXII.
»Česa ste se, za božjo voljo, prestrašili, sin?-je vprašala Uršula Stepka, ki se je bil ravno povrnil iz Zagreba v Mokrice.
»Hudo je,« je odvrnil velikaš, hodeč sem in tja po sobi.
»Kake novice prinašate? Kmetje da so se uprli?«
"Da, žalibog, uprli,« je rekel velikaš, zroč v tla.
»Govorite, za voljo božjo!«
»Vajeti so nam iztrgali iz rok. Ne vem, kaj naj mislim? Kot črni gavrani so se vsuli od
' vseh strani zli glasovi v banske dvore. Pro-! kleta struja kmetska se razliva kot hudour-! nik po vsem kraju. Ne punta se samo Tahovo ! moštvo pod S u sedem in na Stubici. Baničini 1 kmetje na Cesargradu so dvignili besne glave. Kaštelan se jim je u-oiral, ali kmetje so zažgali ! grad, oteli topove, a Kaštelan je izgubil glavo. 5 V okiški gori in okoli Kerestinca se je zgrnil« • ljudstvo in razrušilo kerestinški dvor. Dratf«-niško plemstvo gre pod svojo zastavo na ja-strebarsko, da napade banico. Krvnik je zaprl S usedu vrata in naperil velike puške, da se kmetsko besnilo ohladi ob krvavih zidrnah. Ali, kmetje so navalili na S used. Povsod po snežni ravninici vidite, kako se dolga vrsta razjarjenih kmetov vije kot črna kača, kako se i m kot C3tra bodljika leskeče svrtlo orožje. Povsod se čuje plat zvona, povsod gore Ta-hovi dvori. Hitel sem skozi Stupnik. V vasi je skoro ni moške glave. Vsi so šli k vojsld, kajti imajo vojsko. Gruča se je pridružila gruči in je postala čete, četa četi in nastala je vojska. In vse to se je dvignilo v enem hipu kot strela.«
i Ali ne gredo na Sused, na T aha? Kam gredo torej?«, je vprašala Uriula.
)e povzročila v nekaterih krogih precejšnje nezadovoljstvo. Posebno ogorčenje kaže »Idea INazionale«, ki estro kritizira Tittomjevo di-pknnatsko delovanje na pariški konferenci in ! obžaluje, da odhaja sedaj zopet v Pariz, da tam razvija svojo nesrečno diplomacijo.
Is Amerike.
V ameriškem senata.
•	8- <S-> Zabelo. Senat
je odobril s 46 glasovi proti 25 pridržek, po
Z^njeric države ne bodo prispevale Ji troškom Zveze narodov brez odobritve kongresa.
Odgodi ter ameriškega senata. — Pridržek o čL 10. mirovne pogodbe.
WASHINGTON, 9. (S.) Ko se je senat od-godil, ni bil sprejet samo tisti pridržek, ki iz-preminja čl. 10 mirovne pogodbe.
Wilson proti grškim in romanskim zahtevam.
WASHINGTON, 9. Kakor poroča >Chicago Inbune* u Pariza, zadnja dva sklepa vrhovnega sveta, ki se tičeta Tracije in Besarabije. popolnoma nasprotujeta uazorom predsednika Wiisona, vsled česar je pričakovati, da bo prišlo iznova do resnih nesporazumljenj med predsednikom Zedinienih držav in zavezniki. Na vsak način bo Wilson ugovarjal obema sklepoma, ker ne soglaša niti z dodelitvijo vse Tracije Grški, niti s pripojitvijo Besarabije Romuniji.
Od drose k trem internatijonali?
I.
Na svojem zborovanju v Strassburga so francoski socijalisti skleniili z veliko večino, da izstopijo iz bruseljske »druge internaci-jonale-a. Ali niso storili celega koraka. Isto-tako z dvetretjinsko večino so odklonili pristop k tretji, moskovski internacijonali. Francoski socijalisti1 slede zgledu ne mikih- neodvisnih« in švicarske socijalne demokracije: odklanjajo toliko'pripadnost k stari bruseljski organizaciji, kolikor priključitev k moskovski centrali.
Dunajsko glasilo nemško-avstrijske socijalne demokracije, »-Arbeiter-Zeiiung • razlaga to deistvo takole:
»Vse te stranke zahtevajo, naj se išče združitev vseh živili sil mednarodnega proletarijata na povsem novi podlagi. Druge internacrjonale v resnici — ni več. Italijanski socijalisti in ruski boljševika so jo zapustili že poprej. Sedaj so jim sledili nemški i neodvisna < in Francozi. Od velikih delavskih strank pripadajo k drugi internacijonali le še velika angleška stranka (Labour Party) in pa nemški večinski socijalisti Druga internacijonala ni več poraben instrument za združitev parlamentarcev vseh dežel. Zato je potrebno, da se vzpostavi internacijonala na povsem novi podlagi.«
Rečeno socijalno demokratsko glasilo ugotavlja namreč odkrito, da je svetovna vojna popolnoma razbila delavsko internacijonulo. Druga internacijonala (prva je bila Marxova) da je oživila misel mednarodne solidarnosti, jo utrdila in ji postavila trdne temelje. Sejala je, ali — pravi »Arbeiter-Zei tung« — ni ji bilo usojeno, da bi tudi žela.
Ugotavlja dalje, da je prvo internacijonalo porušila — francosko-nemška vojna 1870— 187111 Drugo pa da je porušila sedanja svetovna vojna! Potrgala je vezi mednarodne solidarnosti! Pogubila se je na narodnem sovraštva! To izjavo odhčnega socijalno-demokralskega glasila podčrtujemo debelo. Kajti vprašati moramo: kaj je »»narodno sovraštvo«, kaka je njegova vsebina, po čem stremi, predvsem pa:
kje mu je sskati vzroka, od kod prihaja? Iz _
narodne ideje, iz čuta domovinskega, iz ljubezni do svoje grude, do domovine, iz čuta zvestobe do svojega lastnega plemena. Ne zveni kot očitanje, ampak v čast je treba pisati socijalnim demokracijam v državah, ki so se borile v tej svetovni vojni, če pravimo, da so iz domovinskega in narodnega čuta ven razbile mednarodno svojo solidarnost. S tem pa je tudi ugotovljeno, da je narodno čustvo sveto čustvo, da je globoko zasidrano v duši človeka in da je v velikih trenutkih — ko gre za življenje in obstanek domovine in naroda
—	neodkhonljivo, da jc neizmerna, nepremag-lffva etična sila! Id s tem je tudi rečeno, kako silno greše na — naravi tisti, ki čisti, plemeniti nacijonaJizem zamenjujejo z njegovimi grdimi izrastki. Zato tudi ne moremo pritrditi mnenju socijalističnega glasila, da jc »narodno sovraštvo* porušilo prvo in drugo internacijonalo. Nc — porušila ju je ljubezen, skrb za lastno domovino in lastni narod! Kajti, huda krivica je, storjena lastnemu narodu, če se — kakor so in še radi delajo ravno uaJi socijalni demokratje — cisti nacrjonalizern z njegovimi plemenitimi idejami zamenjuje z njegovimi grdimi izrastki- sovraštvom, šovenstvom in
—	kar se posebno ponavlja v današnjih dneh
—	imperijalizmom! Kdor je zastrupljen od čuta narodnega sovraštva, kdor je šoven in imperijalist, kdor je požrešen po tuji narodni lasti, kdor zasleduje osvojevalne namene, ki naj ubijejo drug narod, ali odlomke njegove: ta ni nacijonalist v čistem pomenu besede, ta je marveč skrunUec tega vzvišenega etičnega pojma!
Tako umevamo mi pojem nacijonalizma, tako vsebino dajemo mi svojemu narodnemu čustvovanju. Zato nas očitanja marodnjaštva*, »narodnjakarstva«, »narodne gospode« — in kakor že zvene vsi tisti naslovi iz slovarja naše socijalne demokracije — ne zadevajo, marveč nam služi le v čast naš — nacijonaJizem. Ponašamo se ž njim in ostati mu hočemo zvesti proti vsem in vsemu. Ta naš uacijona-lizem je svota ljubezni en zvestobe do lastnega naroda, skrbi za njegovo bodočnost, da se naš narod ohrani, da se razvija in napreduje, da mu bo obstanek zagotovljen v njega skupnosti in t vseh delih in odlomkih njegovih I Kdor obsoja namere in cilje takega nacijonalizma, kdor skuša grditi ali smešiti taka stremljenja, ta zatajuje in zanikuje rešilne ideje za vse zatirane narode: ideje, ki ste jih prinesle Človeštvu velika francoska osemnajstega in velika — ruska revolucija iz dvajsetega stoletja! Obsoja sc v temo srednjeveškega nasilstva, neenakosti med človekom in človekom, narodom in narodom!
Ne dosega nas tudi podtikanje sovraštva do delavstva, tisto slepo in nepremišljeno razmetavanje z »buržoazijo«, z »gospodo«, ki more zopet napraviti vtis le pri slepcih in ljudeh, ki ne znajo misliti. Naš nacijonaKzem se bori H blaginjo ta etične in materijalne koristi
Strmu U.
.ED5NOST« »ter. 61,
V Trstu, dne 11. marca
narodne celote, a k t«j pripadalo menda tudi, — delavske mase! Kdor podtika delavstvu.
ceš, da se odreka te pripadnosti, je žali. je
ponižuje.	_____ j
Brez plina!
\kn ie bi* tedjr. Uk urad. kak w i vod, Uka "ia-prava v Trstu, kjer s- do s-kraMiosfci prežah v^e, številne t—če tr/aškega •:: soslo•■tnsk-es.i pretr.-vaistva je bte «ot»vo mestna ptinarna tusta, za ( katero iusros!ovenskega prebivalstva splol: n: v Irstu Na: je bita >tviir -e tako važna. da. ve ■e Inia ceio ^ivijeniske važnosti //a prebivalstvo:| uprava mestne pteu-rne e žwžiwria na -trsoće m. tisoče jusrc^'ovenskejra prebivadstva »n ga n: ob-; vešćala o irjemrr. dassravno je rn-estna pinamaj >tx»nsko .pod'etie. iiasir jvho so Ju epslpvenski tr-: ailo p--eb v c ravno trta) trf^ davkop^e-vato;. kakor \ si drug Trža6anje. das^miro politiuje/o svt>ie dolžnosti napram ob£>ni« ,kakor vsi druL'i. Tako skandalozno so je vedte uprava mestne nora ve napram	\ ča>;b Ja-s-tcoJiberai-
neca	\ ob;*r. enako tudi pozneie. Ko
ie c kr ko^;i< r prevzet mestno upravo, hi gsoio enako se ve e tudi sedaj, ko imamo »a odu ©b-kr j v t; .. laške i. «zred:reca tearrosaTia«. V prosu . ' c1 _ .--v^eneTa'««a cSv&iega kom-. • n . j - *n oblast nad nieMoo ob-••i^Vi-o-"'-i imamo tudi mi. jugostovensko prt r\ V".	;bč:nt. mr. mgostovensk-.
rnov- j-v\,	pravico, da izvemo, toj
in teko ufcreoa nptvm mestne udarne v tađro veles-ažnili si. -eli. k-ker ie dobuva svetotaega in kifr'nega p1 ;' v " pravico imamo. da ralitevamo i.i	sc r-braCanio na gospoda, ?encraine*a
ojv iie^a komrsaria. i:. nnj vendar ^irkrat napram Tu red _ . - -
:K. •. s a&jovrstam pr^bivaKtvu bme *«|Hr> n?pr:stranski in emakn v'ludno!
Up .mestne ptimene #e v vset; vjerais.nV.lt h Lašk.h listih ob avla obiaestflo o skrčenju
letero pftn. <anro ne v ira^em. . ^
Ker .nočemo, a* io< nase obC :vo r.,rjj nagonimo o tej življenjsko vttfm stvar,, nai posnamsmo po itaftanskHi bstiJi ono sporoči/g. .
Evo 1eg-a *zpr¥čeva«a: ( prova' mestne plinarne sporoča: Od n . eca -anuama t. i. sem je uprava mestne u-r-j. i:v3*evaj^ć ve»dro naraščajoče težave v . v. pren: i z*, priporočala v objavah v «5a-»op»-,t ■ v .v u šfedetfjc s jjii<nom. opozarjajoč, da bi . »prisilna skrčiti dobavo pittia. Ti iPO-iv. ra ^ ali brezuspešni in položaj sc je po--...-.bvev ' tud: zato. ker uvoz premoga za pbn je u • !!::</tr.a pre:?e^ia! zaradi prepovedi in zaseg s -tr. :ri angieike \dade. ki so pred kratkim dolete'e tiid-i dva pamiika s premogom, noanetuenim mestni plšnami. Sked-eniski .plavži, ki « s svoje stnaii tudi r.i morejo dobaviti kuriva, so priženi obu-■lavi; deJo in v sled tega tudi dobavo plina pk-:rni. k_it-a sedal iittvera»a ed:no ie na o";!e ,'rie premoga. k> si iih še mogla zaeoto\1ti / •i te^vanri m ik> sžIjio povišanih oenali / .iakin::m vsega riZpo'^Hivers pori5>ne®a premoga i:a trž-aškem trgu. Ker zasedaj rri nikakršnega ti d., t j. d., bi se položaj v Jcralkern s^vAišai. ie ;r nun:.; da ne ustavi popuaoaia svofeiz .posiov-a-a. pač prjs!letva. o»a začeiiiaj-)č \ uedeljo. 14. t. m., skrči dobavo plina v toliko, da ga Ivj do-havtiala samo od 19 d o 23. Ker ne bo prav «:e ri-is^-;.. moraji* \ ostaSili urali ostati števstei pe-■ t,;"tii zaprti, da ne t»: uhajal znak v plinovode, kar ;i n - ^to prizadeti \el»ko stvarno n r»sebuo šrkodo. Dbe^em ce i»^ozaria. da ie koks \r. mestne plinarne v prcuaii pri prodaijaicili na ikobno po « 0 Motink ki'ograrn.«
K<jr ie kurivo dandanes v Trstu ne samo zelo redka, temveč tudi silno draga stvar. <n ker bo draž^enosti gotovo tudi od dne do ijne manj. s- nam t^ro obetajo zelo lepi ćasi. ko si bomo kulišađi za trk in kosilo pri solncu. za veeer].« pa pL-,d odeio pogrevali v želodcu shranjeno kosilo.
• J f <	• «	«'	' '	' *
Doifiače vesti.
Istrani in — »T.ržačani«. = l/Era Nuova« od m-nulega trrka prieb.uje poročilo n Zagreba c. iie-kem sestanku iu^osicvenskih poslancev i? zasedenega ozem! i v Bel.gradu. Odlcii!; da so se za jjaH T.entarno scfe-i-ovanie. Istrska poslanca Po-ščič in Tri.najst»ć da sta odpcsiaila iz Zagreba mi-nr-irskemu predsedniku Protfcću brzojavke, s 'katero ga poživljata, naj ne pritrdi mkakemu kom-1 promisu! Nc sestaaiku v Bel g radu da ie jovo^i'1 iu-iS — »istriauo« dr. Trinajstih. Kakr.r vidite, e i a mož za Ero Nuovo I stran med navodnica mi (•— . s čimer hoče list zavajati svoje ljudi \ lu t r.cva, da TrmeistiO nI resničen I stran, da neupravičeno nastopa kot ta;k. da je le vsiliivec..ki fiiu : :- vrre beseda v inienu Istre. Res ne vemo. j „' se tu uvel avlja nevednost, ali pa sledi list -tin-ij ■-»an neumni taktiki, ki bi hotela s takim: rinta iti w !a!ev;:ti dejstva. Tr;na"stič: so pravi I stran i-.; sta-!
čc-titijiva druiAna iz Vrlnrika na otoku Krka! Stric >e-an'"iii Triiiajst-čev — dr. Dmka-in dr. Mcle Trfnaističa — dr Dinko Vitezič, rje bil .prvi hrvat- • ski pOar.ee i Istre v dunajskem parlamentu. k'-er, so as — Ce ne motimo, leta J 373. — go^pnd^ av>tr>;>ki mrnistri kar debelo gledali, ko irm je' spcrošU dcie'i neiJcznano vini dejstvo, da \ Istri toda. Hrvat ie. ki skupno s ^-jvenri tvore celot dvotretjinsko večino \ .eže-i. To 1»' bil takoiej kzeoveren zcied. kako so r.a Dur.a';u poznali. ozr-.,c-r.a. r.e pozn;.'i svoia '.»stro državo, svoje\ pozajme in svojte narode!! -?!a.to pa e bila 11 td i f fiVfcova TOffodjr:staa podtika taka; kakor je bila. in nr-hov Justif'a regnerum fundament um v za--.-v.zh — pravici! Tako je 6 Trinajstioi — draga 'Kr.: Nuova ! I str« ni so. pravi Istrani, n joporeonš s*novj i e	d..-čim bi prišli <bd kai čoiitih
uspejo v. bi hcteM j»rcv-kf>vai'. kakega kova TrlaC-a^t: s . iv;-.številni - Netriačanl. ki so in sc jn-n'vr \srte tabcr.s lire Nuove^ v Trstu: li; Ist j. i/ Cenike, iz I>a>maci]e. i/ Tremina in i/. krc-'je$t\a! Ti pa so v resnic: Is — -Tržeča«'-T Navodnice bi bile na mestu, ker v resnici — niso; TrZa^anf!
Kako se zasukale stvari! Na razpravi v na-; rrnjri". skupščini Nemike Avstrije 5. marca o davč-n t; prc. -ogah socijalni demokrat \ViWermgg; • j-viro po'emiz'iral proti zastopnikom »dežel« radi •*tre:n!-jenb teh postedniih po odcepitvi od Dunaj-aJ lr<3":: -e. da državno gospodarstvo Nemške Av-stri'e vzdr/.uieja te mesto Dima" -in dežela Drsln:aj A \ str M a-. Će bi ne bilo tega nresta in le dežele.; ne H ntojrle dežele izlraiati s svojimi dogodki. I Kar "te pl^čtneki ua neposrednih davkih, sc Sm! /t>net vr.iča v-e. Tudi samostojnost dežel bi pre-: Jim bi jim Dunaj in Dolnja. Avstrija mč ne -!a. Nam se. seveja; odtega možnost pre-, vohmja. v kc!:ko te trditve o gc.>r>odar.ski' odvisnost -: Je žel • Nemške Avstrije od Dunaja in Dolnje! Avstfiie odgovarjjTo dehtvotm. Zanimiva pa so ta i/vaania /a nas v zvezi x vzVlikom nekega drugega pi">slaitca. >velenemča>« Krafta: vće !ie pride tu hitro oupomoč. se Avsštrja zruSi in na njenem jiagrobnem spomeniku se bodo čitaie besede: »UbCva Avstrija, umrla si na — svorih zdra\Tii-j kili!.- — Spomini nam uhajajo v daipvio in nedavno nwu-u4c??r. Od nekdai pa tja do ziocna A v stri e so' ,»te m-rr»ke dežele, ki sedaj kriče >-Proč oi Du-itaitiše isti Dunaj *n so j-tzdra^iki-- tpestiTi ne-mmt^e ^«žele v imieiiu — laži. da te po9led:ite ne inarero živer? brez nifrh. ker da ie nemške dežele
Slovensko jledolljte v Trsta.
Danes, ▼ četrtek 11. narca
iočno ob 20 30
Greh.
Komedrja v treh dejanjib. — Spisal Maks Bern-stein — Poslovenil Josip Ribičič — Režiser Emil Krali.
vadržuieio državno sn^poaarstvo...! KaHvo cu.iji-so sc zasuka?« -stvari-! Avstrija je umrla rok<» svojih /^tr.avniieuv: one pretvezno gospodarski obnemogle dežele iti narod: v njih pa še ž*ve, d itair^ čvrsto in rolce se prnjna^^aio za krepko delo /rt-botiso bodočnost, ker so se 'rfste nemške .»pc*M pore in aomoči- — iznebSe! Čudno so se -za-: iti ve<nda-r — ne oudno! Prašio JC.J kakor >e moralo priti, ker so zdravniki Saga-h -sVo*j hiravofci bpko*ci!	.. - ... i
Policijska ura. Ker je včer«j obiavijena jtaredfcaj ./p V'rjski up precej dvoumna, srn« se oJirfEii-na ; pri^toino mesto kjer >mc dobiti maetedaje pojasn*p: j Gost i- ^n>ejo bit: odiprte do 23 in navno tadcoj tudi kavarne, todu -aiko^ohie pijače se ne smejo: ••očiti ne v •yost*'naii ne v kavarnah po 22. Os 22 \ do 23 se vrnejo -torej toč-iti 'e brez ailkokoltte PM jače m se sme. postreoi gostom tud5 7 ?cdio. • '1 udi i iia prireditvah. >ki trajajo nad 22. se ne smejo 5>o tej nni prodia<>»ti alkoholne pijane.
Poštni zavoji za Nemško Avstrijo in Cetioslova-ško. Trgovsko-o.brtna zbornica naznanja, da ie .z-dafo ministrstvo z.a pošto in brzojav odt«žb<o» s ■katero -?e vzpostavita pr emet > poštnimi zavoj za« Nemški Avstrijo in 7a Celrosiovaško.
Ogled naznanjenih praznih prostorov. Vsi tto-: 51 ori. ki so bili v »miški odredbi; xciuiraine«a ci-j komisarijata .za zasedeno ozemdje od 27. i ar.:;arja.-1920. naanar.jeni kot p::i/tr:. da so na raz-, po!ago za od.alrame v na^em. dc-'dcr sc ne predkkžM t lik. generalnemu danemu komisar ••Qtu praviiKt naiemntnska pogodba; v odobritev. Do tedaj ie dO Jnost lastnikov m oskrbnikov, oziroma varo-j hov, da pokažeV) dotične • prmstore vsakemu. •Kij bi jih /cVel videči. • Prizadeti se opozarjajo, da se iK» vsako .čeugačno postopan-le smartalo <n P ne-j sfoD proti- r.men;en: odredbi (čl. 13) se bo kazna-1 vnlo po doloćl>ah čl. 15. iste odredbe.
Poziv! Starši, ki imate še otroke na-Hrvatskem j na prehran: ki zahtevate., da se brezpogojno vr-. lie-jo domov, prrditc zanesljivo v četrtek, »petekj aii soboto'(H- 12.. 13. t. m.) od 16—J-S na Aequc-! dotto št. 20. 1. r.adstr. Prinesite s -seboj naslove j in vse. kar bo labk«koristilo hitrejši rešitvi te že j tako pereče stvari. — Odbor.	;
Slov. afcad. fer. društvo »Bdlkan«. \ peten, 12. | t Hi. ob 21 v igocentih prostorih restavracije i »'•Balkana«- sestanek. Vabl jeni so tud: starešine in j prijatelji društva. '	.
Iz gledaliških krogov. \ najkrajšem casn se bo, uprizorilo na našem odru najnovejše ue?o tržaške-1 ga poeto in pisatelja Luigi Krischaua-Crociata,; in scer njegovo krastio lirično dramatično delo: »Potopljanci«. -ocijalna arama \ treh dejan^L Ta; krasna izvirna drama se bo na našem odru sploh' prvič uprfcrorla. Pri premijeri bo prisostvovali pi-. saiteK1 satn. Dramo je prevedel g A. Simk. Režjfser; bo g. Bmil Krali-.	f
(Kakor je že bilo javUeno. se easini većer, režiserja g- Emil Kralja me bo vršil 19.-t. m., temveč se preiožir ria nedoločen čas. Ob-te prriiki se1 uprizori najnovejša Schbuherrjeva »Otroška tragedija« v treh de'anjih v 'prevodu g. M. SkrbnšAca. Schoniierr nam ie znan še izs.. lanske sezone; uprizorila sc ie njegova komedija- •»Zemlja« m drama >»2ena vrag-. .	.
Predavateljski odsek »Učiteljskega društva« wna sejo v -soboto. 13. L ni. ob 16 na Aoquedot!u. — R.
>\estiia zastavljalnica. V četrtek predpoddne se bodo preda a!'i razni dragoceni predmeti se ne 144; od št. 20901 do Št. 21S00; popardbuT razni nedr- poceni u-cdme'i serije 144. ki so bili -sprejeti v jit-iiVjn 1910.	_
Sod \»na ukraden iz gostilne. Suoči so neznani zlikovci prevrtali zid gostilne ^pr: Trodcu \ Sv. Al M. Sp. št. 77. Sii so nafeer in so uk-rač^i en sod s 1«0 Ji tri vina +n še drugi manjši, v katerem je blo 10 litrov maršcUe. S" da so spravili U gostH ie] skozi vrata, ki drži o na ulico Costaiuikp. Skoda • zniša 2500 J-ir. Okrtadeni gostilničar. Jo je l\an Košuta, re n-azinmi' tatvino orožnikom svojega >-; kra?a. V >sAi gostilni so b*« tatini prevrtali zid že enkrat prei in s;-er ravno na isicm mestu kot i s:toči.	'
Roparski napad ua ulici. Snoč» ok»»!; 23 su na-; p-fdli pcslapači 621etnega Andrej Moseterrta, kol je še! donw\ v uKco Verzl-eri. Po prvem v. . s 7>?st:o se je /iruJil na tla in se ie potem /va.^1 j do stopnicah navzdol.. Vendar se ni bil oneivestd i in ie začel kričati, kar je prisililo postopače, d.i so jo pop:li^i. .Mnsetcrri- ie mor-J vendar na rešeno, postak>. ker ie doi>i| i^ekcliko .pia-^k. t	!
Zvijača, ki ae je posrečila. H gospe Atikp , Škabarjevi v Gor,- Carboli je prišla nek? neznana ženska z besedami: Tilija, poslal me je Vaš mož in mi je rekel, da mi daste 46 lir, Ui so mu potrebne, ker ima nekaj . kupiti. Prosim hitro, ker je rekel, da se moram zelo podvizati.' Dasi ji je bil« dotična ženska popolnoma neznana, jo je vendar prepričala, in Ska-Uar ji je prinesla omenjeno svoto. Ko je prišel njen mož domov, ^a je vprašala, kdo je lv.la' t i 5ta ženska, ki jo je bil poslal po denar. Se- j veda ni vedel ničesar odgovoriti, ker ni bilo j n:č res. Stvar sta naznanila orožnikom.
Sleparija v tatvini. Dogaja se, da se prodaj tu pa tam skrivaj po kak sod bencine. Todn ' često se zgodi, da se proda samo sed, v kale- ' rem je bila Jiek-daj bencina .ki pa jo poln vode ' nrmesto dragocene tekočine, katera se ne: sme riti predajati. Kdor kupi .vodo v sodu za: ber.cino, se ne sme rili priiožit'. ker..bi ija! zaprl' redi prepovedane kupčije. Kje pa duHi-; vajo sode takšni trgovci? Kradejo jih. kajpada!; •Snoči jil» je izginilo pet iz scžit^aUšča. T.-itje so. jili spustil! po vrvi v. ul co dcH'Istria. Orrž-| n;ki pa so tatvino zasledili ter so sodt zopet j rasi: na nekem dvorišču kli^u se?.i«-ališč? Nič se nc ve, kje so tatje.
Lokctnotiva ie snnila nclto Ano Ornek v Silosu. Bila je !e lahko ranjena.
Ocf£na	iSa«
. V Trstu, dne	10. marca 1920.
Tečaji:	v
Jadranska banka	320— 330
Ccsulidi	755— 760
Dalmatia	' 450— 470
Gerolimich ..	3090— 3125
Lioyd '	2160— 2150
Lussino	2900— 3000
Martinolicb	555— 565
Ltbera Triestina	1310— 1325
Oceania	550— 560
Premuda	790— 810
Tripcovich	765— 770
Ampelea	765— 775
Cement Dalmatin	410— 420
Cement Spaiato	550— 560
Čistilnica petroleja	3900— 4100
Čistilnica o!»a	860 — 880
Krka	470— 475
Čistilnica riža	265— 275
Tržaški Tramway	232— 240 Tuja valuta na t)2aškcm trgu:
V Trstu, dne	10 marca T920.
Neprepeeatene krone	8.20— 8.35
avstrij«ko-nem&ke krone	7.50— 7.80
jugoslovenske krone	11.75— 12.25
čeKcslovašk® krone	18.- 19.—
dinarji	46.- 47.—
lavi -	• 26.- 26.50
marke t	26.- 27.—
dolarji	18.15— 18.25
fianc. Laski	130.-130.75
švicarski fr*a*ki	297.-30C.—
angl. funti	65.—63.50
rublji	25.- 26,—
naj>oleoni	62.50— 63.— Švicarski tečeni.
ŽENEVA. 10. (S.) Lira 33: nemška marka
7'30; avstr. krona 2 55; angl	funt 21'94; iranc.
frank 44 42H; amer. dolar	5'98>4.
Porotno sodišče.
Tatvina kožuhov.
J^ai-ji gori omenjene tatvine sta se nioraia danes-za,jcovar?::-ti pred porotnem sod^oem (luido Oe Cofte m Romano CaJHsaris. Izvršita sta jo neko I aoč v mesecu nov. pret. let«. Javni stražniki ! sta hi \-x5ef3. kro sta j>rin-esi-at rra nrbti: \ sttk svo»o vrečo v hšo št 4 ui. deiia Zon-ta. U^»iovHo se je.! de so b3i v vrečali ko'nhi. ki sr, b^: uk-rade« v prodajalni Arnrandr Cen^k^ ja. Ob^vc s^a bila a-V&enaj sra porcn-c« rj^amki svo: aio-6in. V SAKVjc- obrambo sta ijg.vodnla težek poiož^, v ka-terem sta iAi r.vhujaba radi tega. ker sta bida b^/- dela. Potrebr kt je torej presiMa- m rragnada, da sta §Va krast. G. Arm-ando Ceftskv ve bil zasfi-1 š^fii kor -pričai. N' vede+ n.:česar povedati kot d«! so -mu !»•>; z-man-k^j ko2r.ht. ki sc nšso zopet itaš-ii] vsi. Zahtevo udškodnmo. l^Tičal ie tisdš g. Ađige-j ■loti. ki ie reket, da ie bit obtoženi CaJHsarts pri niem tri leta v sitižbi b<yi koćijo-Z ter da nru nima i ničesar očš-taffi-. Ker te porota s svivj-mt pravore-koin ugotovila krivdo obtožencev, jima je sodišče iP-r.stnklo po 15 mesecev ječe.	i
Poslano)
Naznanjam slav. občinstvu, da sem prodal g. Giannattasio Ernestu svojo brlvnico, in ga priporočam kot svojega naslednika.
Zahvaljujem se obenem prisrčno slav. občinstvu za obisk za časa mojega delovanja
UElŽSSLBtf GJURIH.
Izjavljam, da so govorice o kakem nasilju kot vzroku porušenega samoitmora mojega nečaka Andrefa popolnoma neresnične.
ANA M1LLONIG.
*) Za člank-e pod tem naslovom odgovarja uredništvo ie toliko, koiikor mu veleva zakon.
_ MMJi OCSLASI
SPREJMEM takoj trgovsko učenko, pošteno rz tkvbre hiše. Naslov pove inser. odd. Edinosti.
fŠCE SE vrtnar zmožen vseli Vrtnarskih opravit iu posestvo na Notra>njskesn. PtHtitdbe nai> se ■^o^iiUašo oskrbništvu gospoivčme Ratunach bJ-i^u St. Petna, ra- K^asn.	_3372
MLADENIČ ya varstvo komfe. in Idreti. S sta-ttovn-tiiem. drobno brano in plaoo se i§če. Spaavg)n3r. Darkoviie 42._
PRODA SE ilerhsiBca. s-rii. 30 iiesktofMrov in po-pobKi oprava n restavracijo. Pojavila od 9 cio 11 <pri trkajsairri kavaj-ne -»-t^orc __M*)
PLATNENE POSTELJE. Jtočne omarice, po»Nke irrizc :aa kmete proda J. Dotlčacli. »m. Cesare Dat tisti 29 (prej Stadion), /^žnjarra._
PRODA V. 2 onr?-i 2:t 340 lir in omivalnš^k /. zre; -lom /u '-r, «1. Ma-r^Mv št. 17. vr. 2. 304
SPRETNEGA urars^e/a pomočnika, posebno /.-i-abka tetrlau spieime takoj in plaia po dogovoru Petriv. Postoina._____33 j U
KROJACNICA Avgust Stirfar uL S. Praucesco d'A^isi štev. 34, III je etlma dobrozHana kro-jaČnica v Trstu._3367
SREBRN DENAR kunčjem po najvišjih cenah v vsaki množini Priiem kihko ponj. A?e>7 Po vb Oariba^dllev trg §t 3 (pre? Barriera.) 3541
•fil^A z .ffosoodarsSvimj poslopji 'n posestvom se proda v štanje'u št. 59. Hiša te,na trgu, oddaljena od .povtate 5 m^ant.___■_
MEDICINEC-ZACETNIK že*i s^febe v kaki le-kara. N-tslov ?ove ms. očd. Edinost«._3rv?
VTčJO nsnrJŽiiM) koruzne moke sa živino na raz peki go trgovina Peternel, Ul. Giujla lt. i>S
TRTNICA EORCIC, Komen ima še ccp?<nke *riboki.	klarenoa, zelen itd._3371
KLETNI delavec želi z nama v s vrbo žeuitve z ■^o-podično od 24-30 Je t. Ponudbe p->i 'Bruno M-rianicli« irl. S?.n Mauržzio 7. IV._
SREBRN DENAR kupujem po na j višjih cenah. — Pridem ponj na com. Vdkavrli. urar, Sežana.
336
POZOR! Plačam ?j srebrne krone. j;oTdin«rie in /lato najvišje cene. tudi več kot drugi t.-jcovci. -Albert Povh. ura:, j:!. A\an:-oih 17. vr. 2. priti.
HIŠICA. ki>a. nova. / vrt( ;n. blizu rejanske ccr-Tv\-e se proda. Pe :>:.ria: B< rz::; tr« st. 4. vratar.
V NAJ E M sc vz. me :.!; sc kupi brivska obrt v J::-, nr^ki Benečiji. _ Pojasnila: brivec Ro;:c. ulica Acguedotto žf. 2»>. Trst.__
PRODAM dobro liarmoniko. tržaški sistem, za 1. 2W Josip Rože. jun 24. za ccrkvijo._34o
KONTROL .S \ BLAGAJNA »National^ s skupno svoto se proda ul. Ireneo o. priti. .Vnižlcr. 347
DRIVMCA Josipa Jcr:n„ . v Trstu. ui. ok^l>-bra 14. se priix)ro:a slavnemu občinstvu. 349
Lili©,
m^dra galija
za vinogradništvo
se debi pri
C0L01ME GLAHBESE
družba za uvoz in izvoz
ui. m Lulgl iia Poiesirins 2
S.CATTALAN
išŠSfr TRIUTE VIA 0« BACHI 9
fcHlIlIlii^i	i
Globoko ginjeni po izrednih dokazih prija- ! teljstva in sočutja i kazanih ob priltki nenado« ] mestljive izgube našega ljubljenega soproga in j očeta, gospoda
se zahvaljujemo iskreno vsem onim, ki so na razne načine izkazati zadnjo čast blagemu pokojniku.
Posebno se zahvaljujemo vsem mnogoštevilnim prijateljem, ki so spremili blagega pokoj-nika v nepričakovano impozantnem številu k zadnjemu počitku in darovali krasen venee, ter vsem onim, ki so izkazali svojo ljubezen, zvestobo in prijaznost. Uverjeni rjaj bodo, da nam je bila njihova ljubav v največjo tolažbo v tej težki uri,
Žaiuioži ©stali.
liBaMiPiria
iUlOgil	c^u|sil ju
ulica ftcquesfa?fto št.
prevzema naročila za dekoracijo sob v papirju in vsakovrstna slikarska, bslilska, pleskarska in barvarska dela.
Za uotfne wm Josipa Koanie
se iščeta dva izuiiena
m m m i aa
m m I H
n t ite* T - i i M:a ^^fftjr •• Plača po d govoru.
lilifŠ! UmUIHIJ
prej dr. BODO
Zobozdravnik dr. L CLCUPERO dentfsi mm PERS1AUEC
Trst, trg Saldoni št2v. 11,!!. nnSstr.
sprejemala od V-ll in od i.S-1'«
izdiranje zob brez bolečin, /obovjj, zlati mostovi bre/ neba. reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
ZOBOZDK \V\'IK
n fe. r. ?m rn sg p .r	^ v
Corso 21, I. naasiropie
CVJiisira od V- 12 dop. i:i od 3 6 ooo.
\mm	is mM
m* m^ m pF* 3 nm ^a
u. fevp	ri
ss^i i! m fe^ a m
ri
u ipff m ^fiM in pgrtiffiid mnmi
vasiciiatadva	&U pull&U.^MItt feCIfes^iai v U^Mfižl^i
- h Š ^ S s? % g » t | ' 3 \ a Z S « ^ ^ i: H - \ a i H 1 a
VMšJži^ ilM
„Cr^I-NT^, delniška družba za portlahd cement v Splitu je ?ia svojem obei:c!i? zboru, ki se je vršil 22. februarja 1020. sklenila v s vrb o, da p^/eča svoje tovarne cementa, povišati svojo delniško glavnico od i,50o.0G0.— na 3,000.000. - Kron z izdanjem 7.500 novih dtir.ic po nom. j^sl. 500. vsaka
1.	Polovica teb delnic, t. j. 3750 komadov, se prepusti starim delničarjem, tako da na vsaki dve stari delnici dobe eno novo po prednostnem tečaju
r m-- p3 iicmcdu, Hi S2 ftioriijo takoj pcpoliioma vplačati.
Delničarji, ki se liočeju poslužili ie pravice, morajo položiti plaiče starih delnic pri enem izmed spodaj navedenih, za sprejemanje sub-skribcij določenih zavodov, ki bodo na njih zabeležili, da je bila opcijska pravica že izvršena.
Oni delničarji, ki se do zaključka subskripcije ne bi poslužili pravice opcije, izgube to pravico
2.	Ostalih 3750 delnic se postavlja na javno subskribcijo po tečaju
j$sl. R 600 — zs Hcmoti, Ki S2 maralo takoj popolnoma vplačati.
3.	Podpisovanje se prične 8 marca in traja do 3. aprila t. 1.
4.	Reparticija je pridržana podpisanemu upravnemu svetu, a sub-skribentom, katerim se bi ne moglo priznati popolno število po njih podpisanih delnic, se vrne višji, vplačani znesek z 2%tnimi obrestmi., čim bo obavljena reparacija, t j. do konca aprila t. 1.
5.	Subskribentom se proti povrnitvi začasnih potrdil izroče delnice pri onih zavodih, pri katerih so bile podpisane.
6.	Subskribenti so soudeleženi pri dobičku družbe začenši od 1. februarja 1920.
7.	Osnoval se je sindikat, ki je prevzel jamstvo za uspeh emisije.
8.	Prijave za podpisovanje sprejemajo: Jadranska banka v Bel-gradu, Celju, Dubrovniku, na Dunaju, Kotoru, Kranju, Ljubfjani, Mariboru, Metkoviću, Opatiji, Sarajevem, Splitu, Šibeniku, Trstu, Zadru in Zagrebu ter Zadružni Savez v Splitu.
SPLIT, 7. marca 1920.
UPRAVNI SVET „erar tolniike dražbe n psrtkmd cement»SpHto.