9. številka.
Izdanje 2» četrtek 20. januvapja 1898,
t v Trsta, v četrtek ijatrai dne 20 jauuvurja 1898.)
Tečaj XXIII.
ltJ»IIIMOIT"
lnba]ft po trikrat na teden t tastih l»-i.*njifc ob tovhth) iatvtklli
U A«**?»«>(**)». Zjntranje i^ani« ii-
bt;»v oV »j	»eterno pa ob 7.
aH rtmr. — Obojno izdanje stan« : fft jt-.UufccHitii . I. 1.—, iaveo Avatrl]« f. 1.51' m tri ntm»r. . . . 3.— , 5 . 4.«' M pol tet* , . . 5.— . • » »♦ »»• lete . . . 13.— . • , 18.—
Nvitibi J« plačevati aapra| aa iiriiki kras »rllalana a»7einiaa aa ipftvi a«
ozira.
f«*Mt>i滫 iteialk« «e dobivajo ▼ pio-
dj.ifclntc&b tobaka v trata po 3) orc, 1'.tpw Trot« po 4 bt!,
EDINOST
Oglasi aa rotana yj turi i a v pet i tu; «. bmIot« a debeli«! Arkaa! •« plaAu. prostor, kolikor oba.^ga na*.' irua rrt . Podana, osmrtnica io javne zahvate, otaii oglaai itd. »o rafanajo <. j «<> o
Vsi dopisi aaj ta pošiljajo arodem* aliea Caaarasa It. 18. Vsako puno »-biti frankovano, kar nefrankcvan* «e inrojomajo. Rokopis? »« n-	,
SnSoJnino, reklamacija \ •''■>-* : *" jem« upravni*'vo ulico Mol»n<> )nt> oolo bit. 8, II. nadst. Naro6nl»n in ogla« je plačevati looo Trat. Odprte reklam« oija «o prosta poAfcuiio.
61
F *Mn»»H nI".
Važen pojav za spravo.
(Z V rfa tek.)
Vprvo moramo pritrditi drn. Majuronu, da delo is spravo treba začeti i dokazi sprnvoliahi-vega duba. Tako je! Pot samih rekriminacij, samih tožob, kako je bilo, kaj se je godilo, taka p<t nas leveda nikdar ne dorade dp aporaznmljenja.
V drugo smo hvaležni g. drn. Maj aro nu, da j« nastopil proti onim, ki trde, da dogodki v de-ielnem iborn nimajo nikacega vpliva na splošno slovensko poloienje, da torej isvenkranjske Slovence ne sme brigati čisto nič, kaj se godi t de-ielnem zborn Kranjskem. Povsem opravičeno trdi dr. Majaron, da k jednotnim postopanjem moramo pričeti ravno v deželnem sborn Kranjskem, ki je jedini zakonodajni zastop, v katerem imajo Slo* vanei večino. To večino bi morali iskoristiti tudi za obmejne Slovence. Tako mani dr. Majaron in piav ima. Ako vidimo, da se deželni zbori v Gradcu, Celovca, Inomoata itd. brigajo za dogodke aa Čeikem, pa bi se del. zbor osrednje pokrajine slovenske ne brigal za svoje laatne rojake v sosednjih pokrajinah ? 1
Res je sicer, da deielni sbor jedne pokrajine •e more direktno vplivati, ali prevzročati pre-memb v drngi pokrajini; tako tndi deželni zbor Kranjski ne more provzročiti direktno, da bi so zboljšali odnolaji na Primorokem. Toda v sedanji dobi, ko se bolj in bolj razvija čnt solidarnosti med odlomki jeuue iu lato uarodnosti od pokrajine do pokrajine, nikakor ni smeti podcenjevati morilue vrednosti, ki jo imajo slovesni pojavi takega zastopa, kakoršen je zakonodajni zastop jedne pokrajine 1 In po našem menenjn naj bi deželni zbor Kranjski, poleg svojih administravnih nalog, ne pozabil tudi tega, da mn je dolinost biti mordlnim zastopnikom združene Slovenije. In recimo todi, da bi izjave tacega deželnega zbora, stoječega na . višini svoje slovenske nsloge, res ne vplivale na izvenslovenske činitelje, vendar bi imele svojo ne-
PODLISTEK.
Prednja straža.
18
roman.
Poljaki spisal Boleslav Pru§. Poslovenil Podraviki.
Na cesti eta stala dva možakarja. Jeden siv in obrit v granatni snkaji s kratkimi krili ter v nemški čapki z zavihanim okriljem, a drngi mlajši, ravne rasti z rumeno brado, v plašču in čapki z okriljem. Nekaj korakov daljave za njima je stal koleseli z dvema konjema, na katerem je sedel voznik v čapki in granatni snknji.
.Tog pol je je tvoje ?" je vpraial bradač Polža s rezkim glasom.
.Čakaj Fric", segal mn je starec v besedo.
.Česnu naj čakam ?" razjaril se je bradač.
.Čakaj. Ali je to posestvo vaše, gospodar ?" vpraial je starec z nekoliko nežnojiim glasom.
.Seveda, moje, tegavo naj bi bilo P" odvrnil je kmet.
V tem hipu je pritekel z livade Stanko ter je ogledaval pi iileca z nezaupnostjo in začudenjem.
„A ta livada je tvoja ?* ja vpraSal brada«.
.Čakaj Fric. Ali ja ta livada vaša, gospodar f" popravil se je stareo. - v«. .Ni moja, marveč dvorska*.
.A čegava je ta gora s borovcem ?..."
•Čakaj Frie..."
precenlj vo t ednost, ker bi dvigale moralno od-Ismke naroda ob periferiji, in ker bi — kar bi bilo še največe vrednosti — vzbujale čut moralne vzajemnosti toliko v osrednji pokrajini kolikor po obmejnih pokrajinah, ter bi v teh poslednjih po-vspeševale gravitacijo proti središču. Sosebno na ta poslednji efekt nuj bi mislili v prvi vrsti v Ljubljani. Kajti mi smemo in moramo gojiti nver-jenje, da naš slovanski program — kakor ao ga razvijali rodoljabje na vseh slovenskih taborih — ni neizvedljiv, ampak da se uresniči prej ali slej, in sicer tem prej, čim intenzivneje in zložneje bo-demo delovali za njega nresničenje. A kdo bi imel od tega največo korist, moralno in - materijalno P Naravno: osrednja pokrajina in v prvi vrsti L j u b 1 j a n a t Zato ponavljamo še enkrat, kar smo rekli že stokrat: ne men6 se za to, ako ima stolno mesto Krsnjske morda res kako hipno ko< rist od blagonaklonjenosti par nemških imovitni-kov, morala bi Ljubljana v svojem lastnem eminentnom interesn neprestano delati na to, da se na Kranjskem udsši vpliv vsega onega, kar je nasprotno uresničenju našega vseslovenskega programa.
Sedaj pa se vprašajmo: ali deželni zbor Kranjaki ob sedanjih razmerah more vršiti gori označeno nalogo, ali more biti to, kar si želimo o njem vai Slovenci?! Ne more biti, dokler bodo nemškutarski poslanci — v svoji ugodni poziciji kakor jeziček na vagi — paralizo val i, oziroma preprečali v zbornici sleherni red slovenski čiu, kakor se faktično dogaja nekoliko let sem!! Ako ne bi bilo druzega, že ta pomislek bi moral prisiliti slovenske zastopnike, da ustvarijo razmerje, ob katerem bodo Slovenci obeh strank gospodarji v zbornici 11 Ali ni žalostna to, da ob dveh slovenskih strankah odločuje se svojimi glasovi tretja — klika?!
Dr. Majaron pa navaja še drugih razlogov za to, da se od obeh strani dobrohotno stopi v pogsjanja, in da ne bi bilo rodoljubno, ako bi se
gora
.Ah, oče, vi sta tako gostobesedni..." „Čakaj Fric", je rekel starac. .Je li vaia ta z borovcam ?...*
.Seveda jo moja, pa božja."
„Evo, vidiš Fric,* je rekel atarec po nemški, atukaj-le bi bilo mogoče postaviti mlin na veter u Viljelma .."
In pokazal je s roko na grič.
„Viljelm si ne stavi mlina na veter radi tega, ker ao gore prenizke, marveč radi tega, ker ja lennhu, odvrnil je jezno bradač, katerega je sta rec klical za Frica.
„Prosim te, Fric, bodi strpljiv. A to polje za cesto in ooi-le jarki že niso več vaši ?" je vprašal vnovič starec kmeta.
„Kako bi bili moji, ker so pa dvorski".
„No, tako", segel je njima bradač nestrpljivo v besedo, .vsem je znano, da on sedi sredi dvorskega polja, kakor luknja v mostu. Vea ta posel ni nič vreden*.
.Čakaj, Fric', pomirjal ga je starec. .Vas obkoljnje grajsko polje od vseh stranij ?"
.Seveda je tako".
„Nu, dosti je tega!* zamomljal je bradač ter potegnil očeta k voza.
.Beg vam povrni, gospodar", dejal je starec, dotaknivii se z roko čapke.
„Oh, oče, kako ste vendar gostobesedni",
ta ali ona stranka načelno izjavila proti spravi. To isto povdarjamo tudi mi. Nikjer in nikdar nismo zahtevali, da mora narodna stranka kar slepo vsprejeti vse, har jej ponudi konservativna stranka. To bi nasprotovalo navadnemu pojmu o spravi, ker bi značilo kapitulacijo od jedne strani. To pa že smemo zshtevati, da se opnste rekriminacije iu da se narodna stranka postavi na brezpogojno dobrohotno stališče nasproti ponudbi konservativne stranke.
Pripoznano bodi (in mi smo često grajali „Slovenčevo* stranko radi tega), da se je mnogo grešilo od te strani na škodo dobrih medsebojnih razmer. Istotako pa moramo grajati, da .Slov. Narod" manevrira sedaj samimi rekriminacijami. .Slov. Narod" nam zatrjuje opetovano, da on ni načelno nasproten spravi, da je za spravo, toda — za pošteno I Prav ima 1 Ali pa je možno priti do sprave, ako začenjamo s tem, da le tožimo in oči lamo vse ono, kar nam je nasprotnik storil hndega, meste da bi v odkritem in lojalnem raz« govoru iskali gaiancij, da se nam v bodoče ne bode godilo več, kar so nam je godilo v minolosti! I Po našem menenjn se nam je postaviti — ako odkrito žalimo sprnre — na stališče, ki je je označil dr. Šdjteršič svojim vsUikom: „Pozabimo, kar je bilo!" In v iskrenost tega vsklikamoramo verjeti dotlej, dokler nimamo dokaza o nasprotnem. Do gutorosti v tem pogleda pa narodna stranka ne more priti drugače, nego tako, da se iskreno, ter dobro in pošteno voljo spusti v razgovore. Z rekriminacijami pa vzbuja le domnevanje, da ni res, da ne vernje v spravo za to, ker je uverjena o nemož-noati sprave, ampak da rekriminuje zato, da si že a priori uatvari pretvezo za — odklonitev sprave.
Dr. Majaron navaja nastopne tri razloge v podkrepljenje svojega stališča:
a) združili so so hrv taki in slovenski po« slanoi; b) s konstelacijo parlamentarnih strank v drž. zboru se je temeljito spremenil tudi ves notranji politiški položaj; iu c) katoliško narodni
segel mu je v besedo bradač, nasilno ga vlekši k vosu. „Z Viljelmom ne bode nič, ko bi mu tudi poiskala deset takih gdr."
.Kaj ona vendar hočeta?" oglasil se je Stanko naglo.
„D&, resnica," vzdramil se je kmet ter za-kfccnh „Gospoda! kej tak.."
Starec ae je obrnil.
.A čemu vi poiavedujete vse to ?"
.Ker je nama to nprav všeč", odvrnil je bradač, nasilno posadivši očeta nu koleselj.
„Zdravi ostanite, do svidenja I* zaklical je starec Polžu.
Bradač je pomignil z rameni ter velel pognati. Koleselj je zdrdral proti mostu.
.Koliko ljudij potuje danoa po tej cesti", je rekel Polž sam pri sebi. „Kakor bi bil someuj, ali kakor božja pot..."
„Kdo so ti Ijndje?" je vprašal Stanko.
.Ti, ki so se odpeljali na koloseljn? Bržkone so Nemci iz Voljke, za kake tri milje od tod".
„čemu so toliko povpraševali o zemljišču ?u
„Saj to poizveduje marsikdo, drago dete", je odvrnil kmet „Drage je že to!iko mikal ta svet, da so zlezli cel6 na grič pod borovee. Pa »o zopet odšli in nisem jih videl več".
(Pride še).
klub deželnega zbova kranjskega ponaja spravo narodni »tranki po posredovanja združenih slovenskih poslance?.
O konstelaciji strank v dri. zboru in o no* tranjem politiškem položaja smo ie govorili ia budemo Se morali govoriti toliko, da za dane« lahko puščamo na »traai ti dve točki. Povdariti pa moramo tretjo točko. Ako so se državni po« slanci združili zh pn-iredovanie, potem je to naj* jasneji dok«?, <\a je stvar potrebu*, ker jih do ! m «či pre; ir vež'1 i it ovra zložno deli tuli v parlamentu na Dunaju. 8 te.» je pa do tal porušena trdile?, dn dogodki v deželnim zboru Kranjskem ne vplivajo či?to uič na izvenkranjske razmere in na medseboino razmerje drž. poalancev na Dunaju t Ktko bi bilo to tudi mogoče ? ! Državni poslanci bi morali biti res nadzemska bitja, ne pa slabotni ljudje, da bi mogli, prestopivii meje lastne domovine, vreči od sebe, kar ji* je če včeraj razburjalo dušo, da bi mogli danes poljubljati onega, s katerim so se včeraj — tepli 11 Ne moremo se torej odtegniti spoznanja, da žalostni dogodki v domovini morajo metati svojo senco kadi na razmerje nase delegacije, da domači prepir nora slednjič dovesti do razcepljsnja dri. poslancev 1 Onemu, ki inu razsodnosti, ne treba praviti, kako usodne bi bile ob sedanjih razmerah posledice ta-ketau razcepljenju ? t Velikanska odgovernost bi zadela onega, ki bi d rektno ali indirektno pro-vzročil take posledice.
Potreba intaktnosti naše državnozborske delegacije je torej tak argument za modus viveudi v domovini, da ga ne more zanikati, kdor ima kaj srca in smisla za osiguranje narodnih konstij potom parlamenta na Dunaju.
To je povdaril jako lepo tudi g. dr. Danilo Majaron in zato smemo imenovati njega članek v .Slovenskem listu" velevažnim pojavom, i in želimo le, da bi s tem pojavom začela nova ! doba v razmerju strank na Kranjskem.
DOPISI.
Iz Oradom, dne 17. januvarja 1897. (Izv. dop.) Kakor ste že javili v .Edinosti«, bil je ? soboto dne 16. t. m. na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Milan Hribar, c. kr. avskultant na deželnem sodišču v Ljubljani, sin ljubljanskega župana. V petek zvečer so se zbrali v restavraciji gospoda Kaubeja na povabilo novega gosp. doktorja graški slovenski visokololci, ua proslave veseli dogodek v življenju svojega tovarila. Prisostvovali so temi večeru i sta riši slavljenčevi, preblag, gospod ljubljanski župan Ivan Hribar s soprogo, preblag, gospo Milico Hribarjevo, vseučiliski profesor g. dr. Gregor Krek ter več čeških in hrvatskih gostov. Gospod Milan Hribar je pozdravil prisrčno vse navzoče goste, slasti g. profesorja Kreka, zahvalil svoje stariše na njih požrtvovalni skrbljivosti in s* poslovil od •vOjih tovarišev-akademikov obljubivii, da ostane v srcu veden dijak, zvest idejam, katere so mu vcepljali ljubeči starisi, dijaiko društvo .Slavlja" v Pragi, katerega člen je bil tri leta, in akad. druitvi „Slovenija* in „Triglav*.
Stritar in nova literarna struja.
IL
S tem je trditev nasprotnikov .nove struje", da je Stri Ur najstrožji moj obsodnik, ovržena.
Kar pa se tiče Stritarjevih rezkostij gledč .žaljivcet* g. P. Pajkoie, naj dostavim če to:
V literaturi galentnost ne more in ne sme veljati. Da bi hvalili dela kake pisateljice zato, ker je dama, tega ne more zahtevati nihče. Da pa bi molćć prenašali vse hudobne napade in vsa podtikanja kake osebno sovražne kritikačice zato, ker je — dama, tega tudi ne pričakuje noben pravičen človek. Nezrelost in hudobnost se morati pobiti krepko in ožigosati brezobzirno povsod in vedno, naj li že prihaja iz ust ali iz peresa moža ali ženske I —
Meni se tndi ne zde ocene — oziroma njihov .ton" — o „Slučajih usode- (v „Narodu", „Slovenki* in v „Slovencu*) kar nič žaljive. Nasprotno, premile so se zdele vsakomur! — Da nisem osamljea v tej sodbi, naj zopet dokaže citat iz Aškerčevega pisma, ki slove: „Jaz mislim, da [
V imenu .Triglava" je nazdravil novemu doktorju pravnik Malej, predsednik tega dsrnštva; preblag, gospi Milici Hribarjevi je napil v izbranih besedah med. Frlas, gospoda župana Iv. Hribarja pa je pozdravil v daljšem govoru, katerega so prekinjali burni živio-klici, cand. prof. g. Jož. Wester. Poslednji je naglašal, da velik del slovenskega razumništva v domovini prezira in zanemarja težnje in potrebe slovenskega dijaštva, kar je sicer di-jaštvo v neki meri "amo zakrivilo; drugi mu pro-poveduj jo zopet s svojega filistrskega {stališča: Dijak, uči se in ući in zopet uči, drugo te naj ne briga nič, dokler nisi v javnem življenju I Le redkokodaj more dijaštvo pozdraviti v svoji sredini nooža-odličnjaka iz domovine. Govornik je povdarjal, da je Ivan Hribar bil vedno in je še sedaj slovenskim dijakom vzor delavnega, značajnega, rodoljubnega moža, ki je vreden, da načeluje prvi slovenski občini, beli Ljubljani. Vsakdo — je dejal govornik — naj stori toliko za slovenski narod kakor Hribar, in — ni se nam bati na bodočnost. Ko je govornik dovršil, prirejali so navzoči vi-sokošolci Hribarja borne ovac je.
Gospod župan se je zahvaljeval v imenu svoje soproge, katera želi, da si vsaki slovenski izobraženec mej Slovenkami poišče družice za življenje; če se pa je dal premagati od ljubezni, kije internacionalna, naj ostane tudi v z a k o n u m o ž, ia naj posloveni svojo lepo lakonske polovico, katera ni več nemški „Besitzstand", ko je prišla, gnana od moči neznane, v slovensko-hiše. V svojem imenu se je zahvalil g. žnpan na napitnici, čei, da je bila ditirambična, da ima morda nekaj zaslng, katere pa je dolgoval slovenskemu narodu in slovenski prestolici. G. župan ni menenja, da bi se moral dijak samo nčiti, ampak uči se noj in opazuje svet in se pripravlja že na vseučilišču vsestranski za svoj bodoči poklic, kateri ga Čaka kakor Slovenca, Slovana in človeka. Posebno pa nam je treba, da gojimo idejo slovaiske vzajemnosti v sedanjem času, da se učimo vsaj dva slovansko jezika in si prisvojimo obilnih zakladov iz slovanske literature. Govornik je prepričan, kakor je bil takrat, ko je izdajal „Slovana*, da v Avstriji mora prodreti z elementarno silo naravno pravo dve tretjini vsega prebivalstva broječega Slovenstva, in habsburška dinastija se uveri, da so Slovani državo ohranjujoči element. Hribarjev govor je bil sprejet z velikim navdušenjem, bil je iz srca govorjen vsem navzočim gostom. Nazdravljalo Be je še gospodu profesorju Kreku, ki je odgovoril kakor pravi „oče slovenskega dijaštva" v Gradcu, kateri naslov najbolje označuje tega častnega člena društva „Triglava*.
Gospod župan in sin-doktor sta ostala ie v pozno uro med nami, dočim nas je preblag, gospa soproga in mati zapustila preje. Razvil se je prav živahen zabavni del. Mnogo smeha je vzbujalo berilo g. med. Šerka, kateri je dovtipno primerjal avstrijske parlamentarno in strankarske razmere s življenjem in bojevanjem na dnu cirkniškega jezera. G. med. Gregorec je čital v latinskem jeziku brzo* javke iz vseh krajev vsega sveta, celo iz Olimpa in „Nordpola". Častilci so bili kaj različni: od brhke Ljubljančanke, katera se veseli novega doktorja,
g. V—c pospč P. p. nt razžalil v svoji oceni, niti ni imel namena jo žaliti... Njenega najnovejšega romana jaz še brati nisem mogel. Predolgočssen se mi je zdel... G. Stritar ni čital — bržčas ne t — kaj je pisala .rodoljubkinja* (• Pavlina) o Vas in o nas vseh v „SI. Listu*. (Kakor kaže drogo Stritarjevo pismo, je sodil Aškerc prav I Op. dop.) i
Tako sodi pisarenje gospe P. P. Aškerc, ! pesnik in duhovniki!------I
S tem sem pri kraju glede manevra s Stritarjem in P. Pajkovo. Vsaka nadaljna beseda je o
tem odveč. — Vendar naj dostavim Še nekaj pripomb.
Dr. Aleš Ušeničnik je naperil v zadnji številki „Katoliškega Obzornika" vse topove svoje logike in |celo baterijo najraznovrstnejših citatov katoliških, ajdovskih in brezverskih modrijanov proti meni in proti novostrujnikom. V prvem, 26 celih stranij obsezajočem članka je dr. Ušeničnik .dokazal* neovržno, da „morajo našemu narodu giniti energija, moštvo, značajnost, nravnost*, da se .naš narod bliža — propadu". In zakaj* —
Zato, „ker čita romane Zole, Daudeta in — GovAkarja*!
do — starega Moamsena, pozdravljajočega svojega ljubega kolego, prof. Kreka, od celjskih nemška-tarjev, radujočih se čez mero novega slovenskega odvetnika, do grofa Badeoija, ki nam je zaklical iz Nize: .Gratuler vos I* tartarski knezi, Slovenci v Indiji, Enterhazi v Parizu, kateri potrebuje za-gavomikov-juristov, — vsi U so poslali svojo čestitke. Uprav homereki krohot je spremljal to malo Čudne brzojavke v latinskem jezika. Tudi za petje se je bilo poskrbelo izborno ; posnbne s« jo odlikoval g. Kunej in g. Strašek s svojim prijetnim baritonom. Še enkrat je povzel besedo g. Ivan Hribar in napil v češkem jeziku navzočim Čehom, potem pa se je v preprijaznih besedah 'poslovil od nos. —
Lep večer nam je bil. Iv. Hribarja katerega jo večina poznolo le kakor odločnega rodoljub« in nzornega župana naše stolice, spoznali smo tudi kakor ljabeznjivega družabnika in odkritosrčnega, blagega prijatelja olovonoko mladine. Prepričani smo, da nam ostane i nadalje tako naklonjen kakor doslej. V tej veri mu kličemo: Na veselo avl« denje!
Drugi dan, v soboto, ob llih je bila promocija. Slovenski dijaki so se zbroli polooltevilno v avii in zaklicali trikratni navdušeni živio svojem« tovarišu, ki je sprejel ravnokar doktorsko diplomo iz roke magniflceocije geopoda rektorja I
Slavnostnemu činu so prisostvovali tudi gospod župan s gospo soprogo, profesor Krek ter ve£ Čehov in Hrvotov.	=j-
Poiltiik« vesti.
T TRSTU, da« 19 januvatfa 1808.
Is deželnih zborov. Včeraj je imel deželni zbor Kranjski svojo II. sejo. V svojem nagovoru je prosil deželni glavar Oton Detela pooblaščenja da čestita Levu XIII. v imena dežele Kranjske povodom njegovega jubileja. Potom so sledilo poročila o deželuem posojilnem zaklada, o prisilni delavnici, o ustanovnem zakladu, o deželnem kulturnem zakladu, o povspeševanjo vinogradarstva na Kranjskem, in učiteljskem pokojninskem saklada.
V deželnem zboru Štajerskem so podali Nemci zopet lop izgled svoje nestrpljivosti. Uprizorili so nsmreč velik škandal, ker je slovenski poslanec Dečko podal neko interpelacijo ? slovenskem jeziku. Nemei se bili kakor zbesnoll in so kričali: Nemški na) govori! Gosptd deželni glavar se seveda tudi ni zmenil za ustavne pravice tretjine prebivalstva v deželi in je konečno dal prečitati Dečkovo interpelacijo — v nemško« jeziku.	/
Iz deželnega zbora Dalmatinskega imamo lopet drugačno sliko. Tam so italijanski poslanci napovedali štrajk, ker v Spljetu še ni ustanovljena italijanska ljudska šola. V svoji izjavi pravijo, da so silno nezadovoljni z vedenjem vlado. V vprašanju spljetske šole da je le mala epizoda narodnih in političnih bojev v Dalmaciji, ali že ta epizoda da zuači jasno, po kakih potih hodi vlado.
Glejte, jih glejte! Pa ? Trstu ? Pa na Pri-morskem ? Tudi tu imamo celo vrsto „epizod*, ki sestavljajo ce!, nesrečen in za Slovane usoden sistem. Tu jim je dosedaj prav dobro del vladni
Dr. Aleš pripisuje torej mojim spisom velikanski upliv, epohalen pomen, strahovito važnost. .Govćkarja realizem je evangelij naše mladine. .V krvi*, „O to ženske", to so vzori, ki se o njih ogreva mladina... ,V leposlovju gospodujejo mej domačimi pisatelji Aškerc, Jurčič, Stritar, Tavčar, zadnji čas tudi GovtVar z realistl-sodrugr... Slovenskemu narodu, njega najdražjim sinovom in hčeram, mladini, upu boljše bodočnosti, je Zola.jf njega posnemavee Gov4kar nov prorok"... itd* Tako piše dr. M. ter me poživlja, naj se bojujem žnjim z .umskimi razlogi*. — Velika čast za me, da me kliče na dvoboj rimsko-katoliški doktor, stolni vikarij in urednik .Obzornika" I Toda n^j mi ne zameri, ako odklanjam toliko čast. Prepo-nižen sem. Ne mislim namreč toli imenitno o sebi, kakor misli dr. Ušeničnik; res pa je, da bi bila prav nmljiva moja domišljavost, saj me je prav take pobijal in napadal že njegov prednik, pi«. vzvišeni, milostljivi gospod dr. Mahnič, škof krik \ v svojem zamrlem .Rim. Katoliku*.
(Zvršetek prih.)
liste« in se jim ni mudilo prav čsto nić, dt bi vladi izražali svoj „malcontentoV Ia de se se de-
Isli ktdaj, kakor da se h>iejo kremžiti proti fladi, bilo je vsikdar najgnosseja — tartiferija t Kdor ■oče privoliti v Trstu slovenskejljadske šole, ta oi vreden v Spljetu laške šole. To pa tom manje, ker Je velika razlika v razmerja števila Italijanov in 81ovanov v Primorski in Dalmaciji, razmerjn, ki nam kaže v poysam drugačni lači slovanske ia italijanske zahteve.
Drželoi zbor Istrski se sn de jatri v Pnlju.
Položaj na Češkem. Poshnec grof 8ylva-Tarouca je moral zadeti Nemce do živega. O tem priča včerajšnji govor poilanca Fonkeja v deželnem zboru, ki je zlival ves svoj grd na rečeuega aristokrata. Očital mu je, ds je govoril Nemcem, kakor da so njegovi hlapci, zmerjal ga je z denuncijantom in mn je slednjič predbacival celč njegovo imetje, češ, da se ima le svoji ženi zahvaliti, da sedi med veleposestniki.
(Tak način bojevanja je res plemenit, dostojen le herrenvolka. Toda Fanke bi bil dobro storil, da je zasledoval malce, od kodi so premoženja mnogih njegovih iidovskoliberalnih somišljenikov. U-veril bi se bil, da na teh imetjih ni samo znakov bogate šenitve, ampak tudi sledij — nebrojoih uničenih eksistenci j. Op. ured.)
Poslanec Fanke je vskliknil tudi, do se Nemci Bikdar ne nklonejo pod jarm Čehov.
V tem hipu je prisopihal v dvorano kričač WoIf naznanilom, da so na olici pretepli nekega nemškega dijaka. Če bi ne vedeli do sedaj, da Nemci igrajo le komedijo in da iščejo le prilike sa uprizarjanje hrupnih prizorov, prepričani bi morali biti sedaj. Izsilili so, da se je pretrgala seja radi tega dogodka. Na ta način mora priti vse ad absurdum, ako bi danes Čehi, jutri Nemci, pojutr* Injem plemenitaši uprizarjali škandale radi vsakega ravsa na ulici ali v kaki beznic. Nemci pa so aprizorili grozen hrup in so zasraaovali eel6 namestnika samega. Ta posiedoji je pojasnil oni dogodek, ki je sestal v tem, da so nekemu dijaka sbili čepico z glave in ga pretepli. Namestnik jo obsojal ta dogodek in je zatrdil, da je oblast takoj storila svojo dolžnost ter je zaprla več oseb. Namestnik pa je pripomnil zajedno, da takih dogodkov ne more preprečiti nobena polioija na svetu.
Za namestnikom se je oglasil za besedo Čeh dr. H ero Id. Govornik je protestov*! proti temu, da se je seja pretrgala. Češki potlanci so vsikdar mirili ljudstvo, toda nikakor ne morejo dopustiti neprestani* urovokacij. Nemškim dijakom so so dovoli!« nečuveni privilegiji, in v obrambo takih privilegijev mora služiti vsa policija ter mora občutiti to ludi deželni zbor. Tega ne bodemo dopuščali več — je vskliknil govornik. Ttm besedam je sledila burna pohvala od strani Čehov.
Na to je spregovoril zopet namestnik grof Coudenhove in je podal izjavo, da nove jezikovne naredbe se izdajo v teku me* s e c a f t b r u v a i j a. Opravičujd svoje postopanje za ča*a burnih dogodkov v Pragi je vskliknil namestnik : J tu nisem namestnik po milosti Wolfa in drugih, ampak po milosti Njeg. Veličanstva 1
Te besede so provzročile vihar odobravanja med Čehi, a posl. We)f je kričal: „Si že Bami vzame&o svoje pravice !u
Čeh B a x a je očital policiji, da je postopala kruto povodom zadnjih izgredov.
Sp'oh je vladala v vs9j seji velikanska razburjenost toliko med Čehi kolikor med Nemci. Na resno spravno akcijo niti ni misliti ob takem raz poloienju, Po čianku, ki ga je priobčil oficijozni „Frcsideubtati" o izjavi vlade v deželnem zboru češkem, bi bilo soditi, da je hil baron Gautsch že pripravljen na to, da niti ni mislili na sporazum-ljenje, od stranke do stranke. »Freadeiibiatf govori jako samosvetno, da baron Gautsch se je pogajal se strankami le v ta namen, da se je obvestil o zahtevah, vso akcijo pa da hoče voditi vlada sama in strankam da ne preostaja dražega, nego da se spoprijaznijo s to akcijo tako ali tako. Iz izjave grofa Coudenhove je razvidno, da se bode akcija vlade naslanjala na dve glavni načeli: popolno jeduakopravnost obeh jezikov in na neraz-deljivost kraljevine Češke. Nemci odklanjajo seveda izjavo, kakor bi odklonili vsako drugo, ki ne bi imela povsem koncepta nemških željA : proč z jezikovnimi naredbami! Čehi vsprejemljejo seveda označeni načeli, kateri je vlada proglasila na
slovesen način. Sedaj pa morajo čakati, kako bode vlada praktično izvrševala ti lepi načeli.
Stojalovski. Včeraj je stal pred porotniki v Krakovem pater Stojalovski, voditelj in načelnik po njem imenovane politiške stranke v Galiciji. Tožen je bil radi žaljenja na časti potom tiskopisa. Zagovornik 8tojalovskega je izjavil, da poslednji obžaluje dotična dva članka inje pripravljen priobčiti primerno izjavo. Ako želi tožitelj, pokoriti se hoče Stojalovski sodbi škofa Krakovskega. Na podlagi teh izjav je zastopnik obtožbe umaknil isto in so porotniki osvobodili Stojalovskega.
Nemiri v Ogerski. Agrarno • socijalistički duh liri se po Ogrski. Temu ni čuda, če pomislimo, da je Ogerska postala nekaka domovina židov, a kjer so ti doma, tam ni dobro za druge. V Ylra-bakti navalilo je ljudstvo na občinski urad ter ga porušilo. Predstojnik uradu je bil hado raojen. Žandarji čuvajo sedaj urad. Mnogi oderuhi dobili se pisma, v katerih se jim preti, da jim zažgo hiše.
Sedmograjski Saksi odberejo si deputacijo, katera pojde pred oeaarja pritožit se radi posilnoga madjarizovanja.
Iv. Treven le 1 krono, kakor novoletno darilo za av. Cirila in Metoda.
Odbor ženske podružnice rojauake izreka tem potom najtoplejo zahvalo vsem darovalcem posebno pa še g. Ivanu Trevnu, ki se je potrudil toli požrtvovalno, da je nabral, za naše razmere res lep znešek.
Ob jednim prosi gori imenovana podružnica, naj se pri darovih, nabranih v Šk*-dnji po g oni Josipi a i Cink in objavljenih v 149. štev. „Edinosti" od dne 15. decembra min. leta, blagovoli čitati mesto „srotinke" : n<včiče.
Umrl je v torek go^p. Viljelm Maav, oskrbnik gradu Miramar. Pokojnik je bil p spreu^tvn cesarja Maksimiljana, ko je le-ta odhajal v Meksiko.
Nova parobrodno ivoza med Trstom, Sv. Markom, Sv. Soboto, Žauli in Miljami. V kratkem prične rodne vožnje med Trstom in Miljami nori parnik „Zaule". In aicer ob delavnikih 4krat in ob nedeljah in praznikih 6krat na dan.
Slovanska čitalnica v Trotu vabi na plesni venček, ki bode v soboto, dne 82. januvarija t»k. 1. v društven h prostorih. Začetek ob 9. uri zvečer. Svirala bode vojaška godba c. kr. pešpolka 97. — Slovanska čitalnica bila je skozi mnogo let : središče slovanske inteligencije v Trstu in za to se nadeja odbor, da ista ohrani temu društva svojo naklonjenost tudi v sedanjih, izpremenjenih časih. Občni zbor povskoga društva .Danica" na
Različne veatii
Ali smo rot .kapitulirali* ? Zadnji „Slovenski j Narod' priobčuje .glas iz literarnih krogov", v ; katerem se dokazuje, da sprava na Kranjskem ni !
mogoča. V tem .gianu" je toliko zanimivega, da j Kontovelju, ki se je vršil v nedeljo dne 16. t. m., so bodem posebe bavili žnjim. Vendar bi povdarili \ J® obiskan nepričakovano dobro. Poleg petja-radi že danes, da ta izvajanja slon* — v kolikor j đteljoih mladeničev, prišlo je na ta zbor tudi lepo se dostaje naAih nazorov o „spravi*, ki naj bi se ! Število domačinov možnkov, s firmer so pokazali, dosegla na Kranjskem — na povsem krivi pr6- j da se zan majo za vsestransko koristno drnitvo. misi. Mi si ne domišljamo, da bi se stranki na ' Goip. Jakob Štoka je označil v svojem dalj-Kranjskem mogli zliti v jeduo ter da bi mogle 3em govom pomen in važnost društva. Omenil je,
prenehati vse razlike v nazorih, ampak sahteva naša je ta, da v deželnem zboru slovenski poslanci nastopijo kakor slovenska masa proti faktično odločujočemu uplivu nemškutarstva; da se enkrat nehajo razmere, provzročivše toliko stagnacijo v pojavljanju narodne zavesti, da po ljubljanskih nlieah morejo Nemci ob popolni pasivnosti slovenskega občinstva svobodno prepevati — die Wacht am Bhcin; in slednjič, da se bodo razgovori tudi o takih vprašanjih, ko gredo meuenja navskriž, vršili v oblikah, ki ne bodo zastrupljale vsega javnega življenja našega. Toda, kakor rečeno, o
da društvu ni na«fn baviti se izključno le s petjem, nego kolikor toliko tudi izobraževanjem v kulturnem io gospodarit ven em pogledu, osobito v sedanji dobi napredka. Opozorivši na očividno razliko v vseh obzirih med mladeniči-društveniki in med onimi, ki niso udje društva, priporočal jo le-tem gorko, da pristopijo društva. Njegove besede niso ostale glas upijočega v puščavi.
Po dovršenem zborovanju, upisalo se je takoj 20 novih izvrševaluih udov, samih vrlih mladeničev.
Predsednikom je bil izvoljen enoglasno Jakob
vsem tem o drugi priliki. Ta smo hoteli povdariti , Stoka, tajnikom Dr&gotin Stare, blagajnikom Ma nekaj druzega.
Nam se je očitalo ravno te dni, da smo popolnoma „kapitulirali" pred klerikalci; da pišemo le, kar — moramo.
Ali smo res kapitulirali ? To vprašanje smo hoteli pojasniti ravno z ozirom na aglas iz literarnih krogov*.
Vsebina našemu listu priča, da ravno v vprašanjih literature nismo kapitulirali prav čisto nič, da imamo popolno svobodo in jo tudi izkoriščamo v polni meri. V našem listu je poleg druzihtuli razprav, zagovarjaj oči h najliberaineje struje in ravno sedaj prijavljamo spis, ki zagovatja novo strujo tja do
tija Štoka, v odbor pa : Anton Škrk, Jernej Stare, Josip Stare, Anton Stare, Ivan Pertot in Anton Staro.
Bralno In pevska društvo „Slavne* v Rica.a-njih bode imelo v nedeljo 13. t m. ob 3. uri pop. v dvorani g. Autosa Hrvatica svojo redno letno zborovanje z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. I. Poročilo tajnikovo o društvo« nem delovanju v minolem letu. 3. Poročilo blagajnikovo. Razni nasveti in 5. Volitev društvenega vodstva za tekoče leto. Na obilno udeležbo uljudno vabi	Odbor.
Naglo smrti je umrl Angelj Caoova, gostilni-
Francoza — Zole. In v čast naši duhovščini in v ! ▼ Trstu. Na*ii so ga mrtvega na stopnicah dokaz nje tolerancije moramo zabeležiti tu hva- \ hiie, kjer je bival.
žno, da nismo čuli do dane* ni žal-besede radi tega, marveč smo prepričani, da tudi naša duhovska inteligencija bledi »auimaojeia literarnemu boju, ki se bije sedaj na Slovenskem 11
Ravno v naš list se zatekajo zagovorniki vseh struj, ker je sigurno znamenje, ds v našem listu vlada — popolna svoboda. Taka je naša .kapitulacija".
Za božićnico v Rojanu je nabral gospod Ivan Treven in oddal ženski podružnici Jv Rojanu 50 kron, katere so darovali: gg. Fran Dollenz 6 krou ; Anton Hrivic, Ir. Visimtimi, Iv. Treven po 4 krone; za senožeško tovarno piva g. OberSnn 3 krone; Autou Šorli, Jak. Perbavc, Mar. Bufon, Ana Pipan, Juh. Brankovič po 2 kroni; Ivan Palčič, Miha Požar, Josip Požar, Fr. Seifert, Štef. Ferluga, Vek. Moder, Jos. Bufon, Ivan Kavčič, Pečenko, Grajnilin po 1 krono ; Lenčka Pristov 60 stot; Anton Vrabec, Vencel Stajner, Ant. Simončič, Iv. Klemenčič po 40 stot; Ant. Mikelič, Josipina Jež po 20 stot. Ana Rušconi 90 pomaranč, Ana Dolinar 31 parov nogovic, 36 žepnih ratlc, 5 parov zapestnic, 6 parov suknenih čevljev. .Politikom*
Velika nesreča bi to bila tkoro pripetila radi
moglo. V torek zjutraj ob 7. uri od plulo je parni-kom ,Giant>ftoloa na delo v ladjestavbenico sv. Marka 300 delavcev. Radi megle in v večjo varnost je parnik vozil le počasi. Ukljub tamu je za-vozil na skalovje. Nastal je seveda velik strah. Kapitanu se je posrečilo pomiriti ljudi, in ne da bi se bila zgodila kaka nezgoda, izkrcali se se kmali vsi delavci. Zvečer okolo 8. ure, ko je morje naraslo, mogel je parnik „Plnto", ki je pris«l na pomoč iz Lloydovega arsenal«, izveleči v skalovja ebtičani parnik „Gianpaolo". — Skoro ravno tako se je pripetilo parniku .Vergeiio" namenjenemu v Koper. Ukrc»mh je bilo 40 oseb večinoma ženske. Nesreče si bilo, pač pa veliko straha.
Velika srsča v mali nesreći. Stražarji so za* pazili pred^inoči v megli, da leži nekaj črnega na progi železnice iz sv. Sobote. Približavši se, zapazili so človeško telo. Bil je neki 481etni Ivaa Kaudof. Pripetila se mu je bih nesreča, da jo padel na tla. Ker je bil pijan, je tudi obležal tam. Stražarji so ga dvignili in spravili seboj v temnico, kjer se je streznil. Da se je tako zgodilo,
pri .rumeni hiši* brez „Podplatinženirja* iz Bar- sme biti Kandof res vesel, kajti kmalu potem pri-kovelj 6 kron 6 stot. V dopolnitev BOih kron do- vozil je po istej progi vlak, kateri bi bil Kandofa dal N. N. 34 stot. Poleg tega daroval je g. gotovo povozil.
Dalmatinski Hrvat, io*e se list, ki je pričel izhajati te dni v Zadrn, .Narodni List" javlja, da je ta list sprejelo ljudstvo oda*evljenjfin. Izhajal bode dvakrat na mesec. Naročnina znala t gld. na leto.
Radi pretidinattilne demonstracije, ki se je priredila aa Silvestrov večer v Celji, so izstopili vsi častniki timoinje gamizije iz nemške kazine.
Čudno pa je, da driavni uradniki niso sledili VZgIMu častnikov. Ne, mi »e ne *ndia>o, sni vemo, da dobršen del avstrijske birokracije meni o sebi, Ja ni dražega, nego eksekntivni organ volje — nemških strank.
Izpred sodišča. Marija Fedeli, iz Momjana pri Bujah, ukradla je pred časom dva para čevljev, zlato zaponko, srajco iu majo, kar je bilo last najemnikov njene gospodinje, Marije Rastija. Najpiej je tajila, da bi bila ona ukradla, včeraj pa je priznala ta pred sodiščem. Obsojena je bila na dva ■eseca zapora.
Neki Fraajo M., ki je samovlaUno prodal nekaj zarobljenega mu blaga, bil je obsojen na teden dnij zapora.
Kar ni pravo, tudi nI zdravo. V neki žganja liji se je grdo vedel Anton Šilan iz Rocola it. 100. To seveda ni nobeno čudo. Opominjal in svaril ga je za to žganjar Anton Franka. Vsled takega svarjenia je bil mož še bolj razljnčen. Ker pa ni mngel ničesar storiti žganjarju, znesel se je nad njega soprogo Marijo s tem, da jo je suni,! ▼ trebuh in odšel. Marija Franka si je dala napraviti zdravniško spričevalo glede poškodovanja. Ljiitega gospoda Šilana so pa obiskali včeraj stražarji in so ga povabili seboj tjekaj, kjer se ne dobiva žganja.
Tatvino. Krčmarju Petrič-n ao odneali tatovi a pomola Giuseppina dva soda, vredna 16 gld.
Za kosilo si je hotel natočiti Ivan F. v svobodni luki iz nekega soda 1 liter vina, seveda brezplačno. Stražarji pa so ga odveli seboj, da ga pouče, da to ne gre tako.
Vozniku Matetu Marnšič odnesli so včeraj suknjo vredno 8 gld. — med tem, ko je razkladal voz.
Brez privoljenja so odnesli Viktorja Bonatto tudi hnkujo, zraven pa še dva zastavna lista za zlato uro in verižico.
Kakih 10 gld. so bili vredni 6 kokoši in 1 petelin, odnešeni Tereziji Rada iz ulice Lloyd Št. 2.
Niti zameril ni neki Jakob Bernardini, ko »u lin udveli ? ulico Tigor. Bržčas je bii pre« pričau sam, da vendar ni bilo prav, ko ni vedel povedati, kje da jo dobil 2 kladiva in več dru-zega orodja.
Padel jo z četrtega nadotropja Uletni deček Fran Fraaceschini iz Rojana hšt. 137. Le slučaju je prepisati, da ni ostal mrtev na mestu. Pač pa se je. lindo poškodoval ter ao ga uezavestnega prenesli v bolnišnico. Bil je na delu nove hiše na trga Barriera vecchia it. 7. Po dovršenem za-Jutrau je hotel zapričeti delo in skočiti iz je-dnega bi una na drugi. O tej priliki se mn je idrsnilo in je padel. Policijskemu oficijalu je izjavil deček, da ni nikdo ni najmanje kriv pri peti vše ae ■u nesreće.
Lakota v Slavoniji. Radi f^abe letine, po-vodnji in kuge med prašiči, nastala je v Slavoniji grozna beda med tamošnjim prebivalstvom. Iz Nove Kapele, kjer je bilo še pred malo leti vsega v obilici, poročajo, da je tam že do sedaj blizu 400 hiš (z 2000 prebivalci), v katerih ni dobiti niti Ikorjice kruha. Tudi ostalim se bode isto godilo v Jpatk«*., Ustanovil Meje tamkaj odbor za nabiranj« milodar o v. Darove sprejemlje gosp. Mili Hervojevič obč. blagajnik. Najmanjši dar vsprejme se hvaležno. Kdor more, naj pomaga tem revežem, kajti ai je grozneje nesreče nega je lakota.
Kdor bi mislil, da je temo le nekoliko let, odkar se ranijo kilesa, in posebno tandem kolesa, bi se motil. Iu zakaj? Zato, ker so , tandem? poznali že Rimljani. Bil je mpreč {Jicero, ^ je v senatu zaruhntl proti Catili ,Quousque t a n-d e m . . . . • Iz tega sledi, da niso kolesa nič najnovejšega. Marši taj novega je torej — staro! (No, treba vendar povedati našim čitateljem, da .quousque tandem' znači po slovenski: Kako dolgo še?!)
Najno
eatl.
cJAe
Trst 19. Njegovo Veličanstva je podelilo na-dučitelju v Kiani, Jakobu Lu'mku, srebrni križ za zasluge s krono.
Praga 19. .Politik«, „Hlas Naroda' iu ,Ka-tnhcfce Ln'y* polagajo najno na src- češkemu prebivalstvu, naj se ved* mirno „Katoliške Li->ty' pravijo: „Zmernost bi piidobila Čehom največ prijateljev med pravičnimi Nemci." .Prager Tag-blatt* piše: .Odvisno bode od kakovosti po na-n mestniku naznanjene nove naredbe, oh kuko stališči* «e postavijo Nemci nasproti nid:i!oj*«n razvoja stvari.
•C
r>+><>4X><>4><><>4><><><m
J Hotel Volploh J
j,pri črnem orlu* (Aquilanera)J
X Via S. Spiridione, Cerae, Via 8. Nieett,
V	najbolj v središču A popolnoma mm noro opravama.
J KOPEL JI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V	v p lir ličja .Renta vrači j a Pllet»n"
A	od F. V o 1 p i c li a.
Rojaki! Spomnita ao
družbe sv. Cirila in Metoda.
Trgovlaak« brmojowko lan v^atl.
fludtmpatta. Pflenioa /.»jeien 9.32 9 33 PAanic* za spomlad 1898 11.81 do 11.82 Oves za »pomlad 6.28—0.30 k* »pomlad8.57 8 6d Koruz* -a maj-juui MW7. 6.18 6 19 PMnirf, nora od 78 kil. f. 12 90-18.—o i 7» !tilo 13 05 1810 o.i 80 kil f. 13.15—13 20 , od 81. ki!, f. 18.30 13-35, n.t 89 Hi. fo-. _.— _. —. 1iiA)nnr, H.50 960 proso 6 15 6 45
Plenica: ponudbo in povpraševanje jako slabe. — Prodaja 9000 m. st. Vreme : oblačno.
aavru. K«*h briikto« jcmi'1 n»^fHi;» ?n dec. 37.75 ■a april 88.—
£ «%.v: s. Suntn* y.n i	mesec m are 31.—
za maj 81.25 sa september 31.75 za d cember 32 25. ,
ICNA DELAVNII
Josipa Natzenik A karola Alte MCattraašt.5 ^SfeviaS.CatterinaSLS
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in ameriknnskih. Gladek tole me jamči. Popravijenja v tej stroki izvršujejo se točno in natanjčno. Prodaja pripadkov. — Lastna peč za nikiliranje.
a : . •'..{»It	»•]
Državni 'loi* t papirju n „ t *ret>ru Avstrija k rotiti » zlatu ■ „ * hranah Kreditna akcijo . London !0 Lat. . Napoleoni . . . . 20 mark 100 lta»:. I<'
ln.januvarja • zt*m
danei 102.45 102.50 121 90 102 90 355 bO 120 — 9.63 11.79 45.40
včeraj 102.40 102.40 12190 102.90 356.25 190— 9.53 11.76 45.40
STzaloga pohištva in ogledalS
<3> Rafaela 11 a 11 a «£>
<3>	Via Maioanton it. I.	«£>
<3* Zaloga pokistva za jedileice, spalnice iii4£> <3> sprejemuice, zimnic in peresnic, ogledal in ^^ železnih blaganj, po cennli, da se ni b.it^rv JŽ	konkurence.

AAAAAAAAAAAAA
o? v v v c? v? Z'> v? c? ^ v
cD
N. 49.
B. S. R.
Natečaj
Zaloga pohištva
V koperskem šolskem okraju je popol-niti stalno ali provizorno mesto u C i t e 1 j a III. plačilne vrste na trorazredni ljudski šoli se slovenskim učnim jezikom V Dolini.
Plača za to mesto je vtemeljena po deželnem zakonu z dnć 14. decembra 1888 br. 1. B. L. e O. I. 1889.
Pravilno opremljene prošnje naj se viože zakonitim potom na podpisanem uradu v teku 4 tednov po tretjem razpisu v uradnem listu. C. k. okrajni šolski svet v Kopru, dne 17 prosinca 1898.
tvrdke Al e a san dr o Levi Minuti Trat, Via Riborgo, 21 In Plana Veoohla it. 2
Zaloga pohištva in tapeta delka. Bogato skladišče ogled sahtevanje ilustrovan cenik ■aatonj in franko. Naročeno blago starija se p&rnik, ali na železniško postajo, ne da bi aa to računil stroške.
vseh slogov, lastnega ta-vsakovrstnih slik. — Na
> Pri 4 letnih časih Barriera veccMaš. 7
Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zim- f akih ogrinjal (šjalov) v vseh barvah po gld. 8.60 in gld. 1.20 Zbirka frštaqja v raznili risanjih od 20, 30 in 37 nvč. Možke srajco bele in barvano od 90 novč. naprej. Haj c iz plisa za gospe po 65. 75 nvč. in več
samo v ppodajalnici
! Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 c
Tržaška posojilnica in hranilnica
reg is trovana zadruga z omejenim poroitvom
ulica Molin piccolo št. I v Trstu RIavPPH VlTlfl 17 Vkfl
sprejema hranilne uloge od vsakega, I * VvU 1111U Lii 110U tudi ako ni zadružnik ter obrestuje po
mr -Tm
brez odbitka. Kentni davek ulog plačuje hranilnica.
PRSNI PRAH (prah zaizvoščeke)
(aa« kaftUaJ).
najbolje aredatro proti kailju, hripavoati, JSMliženjn,
nahodu in drugim kataričnim afekcijam. Bkatljica z navodilom po SO nvd. Dobiva ae jedino
v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih«
občinska, palača, 2 r m t. Zunanje naročbe izvršujejo se obratno pošto.
v zalogi vin Tja S. Lazzaro It 4.
Opolo iz Visa po 34 novč. liter, „ fino „ £6 „
belo sladko „ 40
Kakor tudi najfinejša desertna vina.
Prosto na dom od 5 i it, naprej.
Peter Benuasl iz Visa.
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krnjačnica
FRANA JIH AS
ulica Ca ser m't št. 9 priporoča se ta napravo uniform in civilnih oblek. Poatreiba poštena. Zaloga vsah vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raanaSalec lista .Edinost* ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hiSe št. 8 via Solitario
Ci
o C
Ulica Donota Stev.
Mehanična delavnica
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Pela izvršuje naj natančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Aboneinent za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota štev. 9.
80 a
9 S e
S
ax *
La.«tnik konsorcii nata .Edinost*. Izdavati in .»drt.von uredu^ Vrnu Godalk. —	Uoleuc
v Trstu