OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 19, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 119
Kratke vesti
COFALL JE RESIGNIKAL KOT LIKERSKI DIREKTOR
COLUMBUS, 17. junija. -Včeraj je položil resignacijo kot direktor državnega urada za žganski monopol Stanley B. Co-fall iz Clevelanda.
JAPONCI KRADEJO "MIROVNE ŽARNICE"
TOKIO, 17. junija—Japonska nova ustava predvideva "osvet-Ijenje" za mnoge japonske državljane, toda ne na način, kot so to neki Japonci razumeli. Uradniki japonske vlade, da bi oglašali novo ustavo, so okrasili pet pouličnih vozov s 1,200 žarnicami. Državljani so takoj ukradli eno tretjino teh žarnic.
KOMISIJA ZDR. NARODOV ZASLIŠALA JUDE
JERUZALEM, 18. junija. — Preiskovalna komisija ZN je včeraj imela svojo prt o sejo glede bodočnosti Palestine, na kateri je Židovska agencija pred. ložila svoje zahteve za židovsko nacionalno državo v Sveti deželi.
ODBOR ZA LETALSKE NESREČE SE JE SESTAL
WASHINGTON, 17. junija — Poseben odbor za letalske nesreče, katerega je sestavil predsednik Truman vsled letalskih nesreč, ki so zadnje čase zahtevale 146 življenj, se je sestal na prvi tajni seji.
Predsednik odbora, James M. Landis, je izjavil časnikarjem, da za enkrat ne bodo še podane nobene izjave.
TRUMAN ZA SPLOŠNO VOJAŠKO VEŽBANJE
PRINCETON, N. J., 18. junija. — Predsednik Truman je pred graduanti univerze Princeton imel govor, v katerem je izjavil, da interesi dežele in svetovnega miru zahtevajo, ^a se uvede splošna vojaška vežba za mladino.
TAJNO POROČILO O GOVORU WALLACEA
WASHINGTON, 18. junija — Kongresnik J. Parnell Thomas je danes izjavil, da bo kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti držal v tajnosti poročila njegovih agentov, ki se nanašajo na govor, ki ga je Henry A. Wallace imel pretekli ponedeljek v Washingtonu.
ZIDJE SVARIJO GLEDE TREH SMRTNIH OBSODB
JERUZALEM, 17. junija. — Židovska podtalna organizacija je danes posvarila britske oblasti, da bo napeto premirje v Palestini, ki vlada med tem, ko se vrši preiskava Združenih narodov, izbruhnilo v nova dejanja nasilnosti, ako se kmalu ne po-milosti treh mladih Židov, ki se nahajajo pod smrtnimi obsodbami.
LAUSCHE JE POSETIL PREDSEDNIKA TRUMANA
Bivši governer Frauk J. Lau-sche je včeraj imel v Washingtonu kratek pogovor s predsednikom Trumanom.
Po odhodu iz Bele hiše je Lausche rekel časnikarjem, da je "poset bil popolnoma oseben in brez političnega značaja."
IZJAVA SOVJ. GENERALA O MADŽARSKEM POLOŽAJU
BUDIMPEŠTA, 18. junija — Sovjetski lieut. gen. V. P. Sviri-dov je danes povedal zavezniški kontrolni komisiji, da Rusi nimajo nikakšnih zvez z nedavnimi spremembami v madžarski vladi.
AMERIKA JE ZAPUSTILA STARA SVOJA NAtELA, PRAVI PEDAGOG
GAMBIER, o., 17. junija—Odlični pedadog, bivši ravnatelj univer e Princeton, Christian Gauss je včeraj v govoru pred i aduanti kolegija Kenyon izjavil, da je Amerika zapadla nacionalizmu, posledica česar je, da danes več ne prakticira starih moralnih načel, v katere so nekoč verovali Amerikanci.
"Moderni človek se mora bo-*
disi odreči svojim starim idealom, in za nas to pomeni ideale iz leta 1776, ali pa mora od temelja predelati nacionalistično državo," je rekel Gauss, potem pa nadaljeval:
"Totalne vojne so vojne med modernimi nacionalističnimi državami. V minuli svetovni vojni niso moralnega zakonika kršili samo Nemci, Rusi in Japonci,
temveč to so smatrali za potrebno tudi Amerikanci.
"V Hirošimi in Nagasakiju nosimo odgovornost za smrt skoro 200,000 ljudi, katerih večina so bile ženske in otroci."
"Ameriška zgodovina je odprto nekrščanska," je dejal Gauss, "kajti ona postavlja državljane Zedinjenih držav na 'višjo stopnjo kot razred in kot narod'."
Japonska vojna zločinca ustreljena
Nov grob
LILA M. ABOOD
iV torek je preminil v Montreal, Canadi, kjer se je nahajala na obisku pri svoji hčeri, Mrs. Lila M. Abood, rojena Gat-tas. Pokojnica je rodom iz Sirije, stara 54 let. Stanovala je na 1644 E. 82 St. Zapušča soproga Massoud in pet otrok: Apjal, Hafiz, Barbara, Lprice, Alipe in Doris. Pogreb se bo vršil, v petek zjutraj ob 11. uri iz cerkvene dvorane sv. Marona na 1245 Carnegie Ave., pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda in nato na Calvary pokopališče.
ŠANGAJ, 17. junija — Mnogo tisoč Kitajcev je danes gledalo usmrčenje 'dveh japonskih vojnih zločincev, ki sta bila obsojena na smrt. Množica je spremljala oba zločinca, kapitana Ha-roch Yonemuro in Jiro Šimota, do streljišča in ko sta ista bila ustreljena, so ljudje začeli z nogami teptati po njunih truplih.
Yonemura je bil znan kot "volk iz Cangšua," Šimota pa kot "tiger iz Kiangyina."
Prvi je dal več kot 100 Kitajcev živih sežgati, dočim je drugi bil obtožen, -da je na dan kapitulacije Japonske dal ustreliti več Kitajcev, da je ropal in po-siljeval.
Pogreb
Pogreb pokojnega Petra Ze-biča se bo vršil v soboto popoldne ob 1. uri in ne kot je bilo prvotno poročano.
Strabane, Pa. — Družina Robert in Hermina Smith je dobila hčerko prvorojenko.
"PERONOVA ŽENA BO DOBRODOŠLA V ANGLI-JL" PRAVI MINISTRSTVO
LONDON, 16. junija—V zvezi s časnikarsko kampanjo proti ženi argentinskega predsednika, ob kateri priliki je Sunday Pictorial priobčil na prvi strani velik naslov "Peronova žena ne bo dobrodošla v Londonu," je angleško zunanje ministrstvo izjavilo, da bo senora Peron "zelo dobrodošla posetnica v Angliji."
Zunanje ministrstvo poudarja, da je Eva Duarte Peron soproga predsednika Argetnine, s katero deželo se "nahajamo v zelo prijateljskih odnošajih."
V članku Sunday Pictorial je poudarjeno, da so člani angleškega parlamenta zelo vznemirjeni zaradi poseta senore Peron, ki je "žena fašističnega diktatorja" in ker je poseben "trick" te senore, da pozdravlja ob vsaki najmanjši priliki na fašističen način.
Vladna kontrola rentov bo s 1. julijem najbrže za vse praktične svrhe ukinjena
Obe zbornici kongresa v Washingtonu sta sprejeli zakonski načrt glede rentne kontrole, ki bo v slučaju podpisa od strani predsednika Trumana aH pa ako postane pravomočen brez istega, za vse praktične svrhe napravil konec rentni kontroli od strani federalnih oblasti.
To se bo zgodilo s 1. julijem, ko poteče obstoječi rentni zakon. Ako bi predsednik zakonski načrt vetiral, bi to pomenilo, da bi tudi tista malenkostna oblast, ki jo isti predvideva, avtomatično propadla in dežela bi se vrnila v stanje, ki je obstojalo v času, ko je bilo razmerje med posestniki in najemniki popolnoma nekontrolirano.
Zakonski načrt vsebuje določbo, da sme posestnik s 1. julijem zvišati najemnino za 15 odstotkov, ako med njim in najemnikom pride do "prostovol-nega sporazuma", ki naj bi jamčil najemniku stanovanje do 31. decembra 1948.
To pomeni, da bodo lastniki, ki so zadovoljni z stanovalci, brez dvoma v večini slučajev na
ZASTOJ V LUKAH JE KONČAN; DELAVCI SO DOBILI 5% POVIŠKA
NEW YORK, četrtek, 19. junija. — Pomožni delavski tajnik John W. Gibson je danes zgodaj zjutraj naznanil, da je spor med mornariškimi delavci in parobrod-nimi družbami poravnan in da je zastoj v ameriških luk, ki se je začel v nedeljo opolnoči, končan.
Gibson, ki se je od včeraj opoldne pogajal z uradniki unij CIO in zastopniki lastnikov ladij je naznanil doseženje sporazuma ob 1:40 zjutraj.
Vladni zastopnik je obenem sporočil, da je glavna točka sporazuma priznanje 5-odstotnega mezdnega poviška za 119,000 članov treh velikih' mornariških unij.
Blizu 700,000 pisem in telegramov poslanih Trumanu
Francija in Angiga v sporazumu
glede Marshallovega načrta
Chicaški škof Sheil ostro udaril po zakonu proti unijam
podlagi takega sporazuma povišali rente, kakor je predvidevano, ostali stanovalci pa bodo morali iskati nova stanovanja, ker poslej ne bodo uživali nobene protekcije več od strani OPA urada, ki bo ukinjen, temveč bodo morali slediti odločitvam, ki jih bodo podala civilna sodišča.
Stanovalec, ki bi ne hotel pristati na "prostovoljno" zvišanje, bo izpostavljen tožbi za iztira-nje, nakar bodo seveda mnogi raje podpisali sporazum, kakor pa da bi se morali seliti.
Novi zakon tudi določa, da bodo osebe, ki so v zadnjem času kupile domove, lahko takoj nastopile za iztiranje sedanjih stanovalcev, ker bo propadla čakalna doba, ki je obstojala pod OPA zakonom. V Clevelandu je okrog 4,000 takih slučajev.
Edina rešitev za mnoge stanovalce, predvsem one, ki so v sporu z lastniki, bo obstojala v tem, ker bo val tožb tolikšen, da bo vzelo precej časa, predno jih bo sodnija mogla rešiti.
Predsednika se urgira, naj vetira Taft-Hartleyevo proti-delavsko predlogo
WASHINGTON, 18. junija — V zvezi s Taft-Hartleyevo proti-delavsko predlogo je bila Bela hiša poplavljena te dni z okoli 700,000 pismi in telegrami, ki v veliki večini apelirajo na predsednika Trumana, naj proti-de-lavsko predlogo vetira.
Pomožni tajnik za tisk, Eben Ayers, je izjavil, da ni bilo pri nobenem drugem vprašanju poslanih toliko pisem in telegramov na predsednika.
Ayers je izjavil, da prihaja vsak dan do 10,000 pisem in telegramov, ki jih pošiljajo tako posamezniki kot razne organizacije. Do ponedeljka je bilo poslanih 158,000 pisem, več kot 500,000 dopisnic in 25,000 telegramov. Rekel je, da se v poštni sobi Bele hiše nahaja cel hrib teh pisem in telegramov. En sam kup je dolg 12 čevljev, visok pet in širok štiri čevlje.
Delavski voditelji še vedno poživljajo člane in organizacije, naj nemudoma pošljejo apele na predsednika Trumana. Pet kon-gresnikov in en senator so nocoj pozdravili posebno delegacijo in urgirali delavce: "Pošljite nam več 'pomoči' (pisma in telegrame) v letu 1948!"
Kongresnik Hilifield je prispel v Washington s karavano sestoječo iz več kot 500 unijskih predstavnikov.
Predsednik Truman ni ta teden imel običajne konference s časnikarji, ker je preveč zaposlen s protidelavsko zakonsko predlogo, o kateri mora do petka opolnoči odločiti, da li jo bo podprl ali pa vetiral.
SCHAGHT IZPUŠČEN IZ ZAPORA, KER IMA "EKONOMSKI NAČRT"
FRANKFURT, 18. junija-Gen. Lucius D. Clay je danes potrdil poročila, da ima bivši na cistični financir in predsednik Reichsbanke, Hjalmar Schacht, tajni načrt za obnovo nemške ekonomije in da je vsled tega bil začasno izpuščen iz internacije, da bi se ga moglo lažje zaslišati.
Toda ameriški vojaški governer je dal vedeti, da osebno ni zainteresiran v Schachtove eko nomske načrte in ideje. Izjavil je, da nima nobenega namena, da bi postopal s Schachtom kot človekom, "ki naj pokaže pot iz zagate."
V torek zveer je pred 900 delegati krojaške unije "International Ladieš Garment Workers", ki se vrši v Clevelandu, govoril pomožni katoliški škof Bernard J. Sheil iz Chicaga, ki je neusmiljeno okrcal Taft-Hartleyev zakonski načrt proti delavskim unijam.
Škof Sheil je v svojem govoru med ostalim rekel, da gre unijam zasluga, da so pojem moralne pravičnosti za delavstvo prevedle v prakso v naši industrijski ekonomiji in obtožil zagovornike Taft-Hartleyeve predloge, da skušajo vtakniti demokracijo v jeklen jopič in priklicati nazaj čas, ko je vladala filozofija, da naj si vsak sam pomaga, kakor si pač more in zna.
Chicaški škof je rekel, da je ta filozofija še vedno zelo močna, in da jo bizniški krogi smatrajo kot svojo posebno pravico, v katero naj bi vlada ne smela pod nobenimi okolščina-mi posegati.
Slumi po velikih mestih so spomeniki te filozofije," je nadaljeval škof Sheil. "Slabe zdravstvene razmere in gotoye vrste zločini so brez dvoma delne posledice teh ekonomskih praks in prepričanj. Produkti filozofije, da naj si vsak pomaga sam, se zrcalijo tudi v nezadostni izobrazbi, pomanjkanju prilik in pomanjkanju duševno-sti."
Delavske unije so dvignile ne samo mezde, temveč dvignile tudi delovne razmere in ves moralni ton našega ekonomskega sistema, je dejal škof.
Iste skupine, ki stoje danes za Taft-Hartleyevim zakonskim načrtom, so vodile trdovraten boj proti sleherni ekonomski in socialni reformi v deželi, je dejal škof, potem pa nadaljeval: "Ti ljudje so nasprotovali 40-urnemu delovnemu tednu, vodili so boj proti zakonom za odškodnino v slučaju industri-alnih nesreč, pobijali so Wagner-jevo postavo, bili so nasprotni zakonu za social security, pobijali so OPA in so sedaj na delu, da ubijejo rentno kontrolo," Škof Sheil je pozival delavstvo, da v pogajanjih z delodajalci- gre preko vprašanj delovnih ur in mezd in si vzame za svoj cilj organiziran sistem sodelovanja, pod katerim bi mogli upravitelji in delavci delati roka v roki kot partnerji v reševanju skupnih problemov.
(T a f t - Hartleyeva zakonska predloga se sedaj nahaja v rokah predsednika Trumana, ki jo mora do jutri opolnoči veti-rati, ker v nasprotnem slučaju bo postala pravomočna brez njegove akcije.)
VETERANI KOMUNISTI NE DOBIJO POMOČI?
WASHINGTON, 18. junija — Kongresni odbor za veterane je danes priporočal, da se odvzame vsako veteransko pomoč ko-munistorn, komunističnim sim-patičarjem in tistim veteranom, "ki so lojalni kateri koli vladi, ki je pod vplivom Sovjetske zveze."
Domače vesti
Redna seja
Jutri večer ob osmih se vrši redna mesečna seja društva Washington št. 32 ZSZ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. članstvo je vabljeno, da se udeleži polnoštevilno.
Obenem je francoska vlada odobrila francosko-angleški sporazum za ekonomsko sodelovanje
PARIZ, 18. junija—Francija in Anglija sta se danes sporazumeli, da se v okviru ekonomskega poverjeništva Združenih narodov skliče ekonomsko komisijo za Evropo, ki naj bi razmotrivala o Marshallovem načrtu za pomoč, ki jo je pripravljena Amerika nuditi Evropi.
Francoski vladni uradnik je* --
izjavil, da bosta Francija in Anglija skupno pozvali Sovjetsko zvezo na sodelovanje v komisiji.
Angleški in francoski zunanji minister Ernest Bevin in George Bidault sta se sporazumela, da se skliče komisijo na posebno sejo v Franciji. Ta sporazum je francoska vlada odobrila.
Iz francoskih vladnih virov poročajo, da je evropska ekonomska komisija ustvarjena na podlagi francoskih predlogov,
po katerimi bodo posebni tehnični odbori obravnavali vprašanje transporta, hrane, pogonske sile, jekla, železa in strojev.
Uradno Rusija še ni odgovorila na povabilo
Poročilo iz vladnih virov pravi, da bo evropska ekonomska komisija delala v okviru ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki je bila formirana v Ženevi. Vladni uradnik je pojasnil, da je ta komisija Združenih narodov le načrtna,
dočim bi nova bila izvršna.
Sovjetska zveza je članica ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, toda nova komisija, ki jo predlagata angleški in francoski zunanji minister ,bo dovolj važna, da lahko tvori posebno telo.
Preteklega tedna je Francija povabila Rusijo na informativne pogovore v zvezi z Marshall-o-vim predlogom za obnovo Evrope, toda Rusija ni uradno poslala nobenega odgovora. (Sovjetski časopis "Pravda" je okrcal Marshallov načrt kot "ponavljanje Trumanove doktrine.")
Ob priliki sestanka v Parizu je francoska vlada odobrila francosko-angleško zvezo, ki je spomladi tekočega leta bila sklenjena v Dunkerqueu. Ta zveza predvideva najožje ekonomsko sodelovanje med Anglijo in Francijo.
Na obisku
Včeraj se je zglasil v našem uredništvu bivši Clevelandčan Mr. Louis Zorko, ki sedaj dela pri upravništvu "Prosvete" v Chicagu. Pred petimi tedni se je Mr. Zorko podvrgel težji operaciji, katero je srečno prestal, in se sedaj nahaja na počitnicah.
Zadušnica
Jutri zjutraj ob 8.30 se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v spomin druge obletnice smrti Josepha Adamitcha. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže.
Himen
V soboto se bosta poročila Miss Alice Kunstel in Mr. George R. Blaskovič. Nevesta je najmlajša hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Cyril Kunstel, ki vodita gostilno in restavracijo na 6616 St. Clair Ave. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. ob 10. uri zjutraj. Mladi par se bo po poroki podal na ženitovanjsko potovanje proti zapadu. Novoporočen-cema naše čestitke!
Delo pri C.T.S. se ne dobi več lahko
S povračanjem "normalnih razmer" se tudi delavske prilike spreminjajo. To je razvidno iz poročila uprave C.T.S., ozira-ma mestnega sistema za javni transport, ki javlja, da prvič v teku petih let, odkar je mesto prevzelo ulično železnico, nimajo nobenih skrbi glede delovnih moči. Bil je čas, ko je skoro vsak, bodisi star ali mlad, moški ali ženska, lahko dobil delo pri C.T.S., "če ni hotiil z berg-Ijami", ampak tisti časi so minuli. Danes ima uprava vse delovne moči, ki jih potrebuje, in prosilci so postavljeni na čakalno listo.
število žensk, ki so delale za C.T.S., je od dneva, ko se je končala vojna, padlo s 346 na 186, in kot poroča uprava, je od tedaj zelo malo prošenj za delo od" strani "šibkejšega spola."
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri družini Hubert in Albina Gerch-man na 19192 Abbey Ave. in pustile v spomin zalo hčerkico-pr-vorojenko. Oče novorojenke se pa že dalj časa nahaja v bolnišnici U. S. Marine na E. 124 St. in Fairhill Rd. Družini čestitke ob veselem dogodku ,obenem pa upamo, da se bo mladi oče kmalu vrnil zdrav k svoji družinici. Obiski so dovoljeni od 2. do 3, popoldne in od 7. do 8. zvečer.
Na dopustu
Na 60-dnevni dopust je prišel iz Newport, R. I., Leo Ladiha C. T. M., sin Mr. in Mrs.. Leo Ladiha iz 1336 E. 55 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo.
Bogata unija
Predsednik unije krojaških delavcev International Garment Workers,, David Dubinsky je včeraj podal poročilo, iz katerega je razvidno, da skupno premoženje te unije danes znaša ogromno vsoto $43,723,000. Od leta 1932, ko je Dubinsky postal predsednik, je unija napredovala v članstvu iz 40,000 na 400,-000.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19. junija 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta)----
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7,00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v , Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year-T-(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)-----
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries;
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)------$9.00
For Half Year—(Za pol leta) -5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ruska uprava v okupacijski zoni nemčije
Dopisnik za Press—Chicago Daily News Foreign Service, David M. Nichol, poroča iz Halleja, ki se nahaja v ruski okupacijski zoni Nemčije, kako sovjetske okupacijske oblasti rešujejo najbolj važne ekonomske, politične in ostale probleme Nemčije. Treba je omeniti, da Nichol ni noben "komunist," "sopotnik" ali pa časnikar, ki je poročilo poslal iz popolnoma propagandnih namenov. Iz tega razloga ne bo napačno če se seznanimo z njegovim poročilom, če ne drugo, da vsaj vidimo kje je ključ, da se prodre v tisto misterijo, kije nastala pred par tedni ko je v angleški in ameriški okupacijski zoni Nemčije izbruhnila tako akutna kriza prehrane, da je moralo priskočiti na pomoč s prevažanjem ameriške hrane kar 111 ladij, dp-čim v ruski okupacijski zoni o tej krizi prehrane ni bilo ne duha ne sluha. Bivši predsednik Herbert Hoover je dal slutiti, da bo ta prehrana Nemčiji dosti stala, in po poslednjih poročilih so stroški, ki jih bodo morali kriti ameriški davkoplačevalci, samo pri prehrani ameriške in angleške okupacijske zone, precenjeni na 750,000,000 milijonov dolarjev, kar je samo 50 milijonov manj kot pa znaša vkupna vsota, ki se jo uporablja za oboroževanje Grčije in Turčije.
Toda pustimo naj govori David M. Nichol;
"Rusija je postavila vzhodno Nemčijo daleč naprej pred tistim, kar so zapadne sile dosegle v svojih lastnih okupacijskih zonah. Brez ozira če je to komu prav ali pa ne, to je moj zaključek pri deset-dnevnem potovanju po pokrajinah, ki se nahajajo pod rusko upravo.
"Cilj sovjetske uprave je—načrtna in strogo kontrolirana ekonomija. Njene osnovne industrije so bodisi podržavljene od samih Nemcev, ali pa vključene v strukturo sovjetskega kapitala.
"Politične organizacije so popolnoma v rokah skupin, ki ne bodo sovražne Sovjetski zvezi. V te so često vključeni komunisti, ki so prestali do 12 let v brutalnih Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih. Obstojajo tri politične stranke to'da te delujejo kot "blok," za katerega sklepe prinašajo odbori. Navzlic temu, da je stranka Socijalistične zveze (S. E. D.), za katero so se Zavzeli Rusi, najmočnejša, so na vseh straneh doseženi kompromisi.
"V ruski okupacijski zoni je dovoljeno delovanje 18 strokovnim unijam, toda samo ena je centralna organizacija, kateri lahko pripadajo. Toda navzlic temu tam ni "zaprtih delavnic." Bilo je stavk, to je res, toda te so imele čudni lokalni politični značaj, namesto značaj lakotnih stavk v zapadnih (angleški in ameriški) zonah.
"Da bi dosegli svoj cilj so se sovjetske okupacijske sile poslužile s prilizovanjem, pregovarjanjem, podkupovanjem s hrano in stanovanji in s grožnjami. Uporabili so obenem svileno rokavico in železno pest.
"V Weimarju na primer ni mogoče zgraditi dovolj hiš in tako so vsi napori mesta vloženi v obnovo državnega gledališča, na katerega je lahko in bo ponosen vsak Nemec.
"Cisti učinek vsega tega je napredek. Vsak Nemec v ruski okupacijski zoni dobi odmerke hrane, katere mu pripadajo. Mogoče je edina izjema krompir.toda sedaj Nemci dobijo druge zelenjave namesto njega.
"Stroji mogoče delajo za sovjetske reparacije, toda končno stroji obratujejo in delavci so plačani. Ni nobene brezposlenosti. Ves napor sovjetskih okupacijskih oblasti je bil usmerjen k cilju, da Nemce poženejo k produkciji stvari, ki so jim potrebne.
"Je pa eden pojav, ki se ga lahko opazi tu in katerega ni v zapadnih zonah, a to je strah. Nemci na splošno sovražijo vsako okupacijsko silo, ki vodi upravo zone, v kateri živijo. Na zapadu sploh ne tajijo te občutke toda v ruski zoni v tem pogledu kažejo več rešpekta.
"Na primer, še vedno izginejo neznanokam ljudje. Toda, ko se kakega Nemca vpraša za odgovor, bo odgovoril bodisi, da ne ve, da li to osebo držijo Rusi ali pa da je ušla v zapadne okupacijske zone. Rusi pa s svoje strani postopajo z nemškim ljudstvom z vljudnostjo in upoštevanjem, katerega ti Nemci ne bi nikoli bili deležni v. zapadnih zonah.
"Govorili smo z neštetimi ruskimi in nemškimi uradniki. Videli smo prostore dveh ogromnih nemških letalskih
UREDNIKOVA POSTA
Poročilo o Sansovi konvenciji
Cleveland, O. — Na tem mestu želim poročati na kratko in samo o važnih stvareh in zaključkih konvencije SANSa. Če bi hotel poročati o celotnem poteku zborovanja in o priredbah, bi me vzelo dan ali dva, da bi vse opisal in poročilo bi napolnilo ves list.
Torej konvencija SANSa je za nami! Ako je kdo želel, da mine, je bil to gotovo pripravljalni odbor, kajti imel je veliko vsestranskega dela s pripravami. V tem odboru so bili možje in žene, ki so vztrajni, delavni in izkušeni. Kljub izkušenemu odboru se pri tako veliki stvari vrinejo nedostatki kar mimo grede, a nekateri ljudje jih skušajo s svojo nestrpnostjo še povečati in jih obešajo na veliki zvon ter tako namenoma ali nenamenoma narede iz muhe konja.
Naj preidem na poročilo o konvenciji, katera je bila otvor-jena 30. maja z zamudo. Pričela se je ob pol enajstih. Odprl jo je Etbin Kristan, predsednik SANSa in s kratkim pa jedrnatim nagovorom pozdravil delegacijo in glavne odbornike. Nato je bil prečitan dnevni red in sprejet brez ugovora. Sledila je nominacija konvenčnega odbora. Za predsednika je bil iavo-Ijenu Joško Oven iz Chicaga oz. Clarendon Hillsa, za prvega podpredsednika Joseph Durn iz Clevelanda, za drugega podpredsednika Joseph Zaverthik iz New Yorka, za konvenčnega tajnika Mirko Kuhel, za zapisnikarja Jakob Zupan iz Berwy-na, 111., in Ana Krasna iz New Yorka. Za Veditelja pa je bil imenovan Anton Jankovich, kateri je držal to "pozicijo" do konca zborovanja.
Izvoljeni so bili tudi drugi konvenčni odbori, in sicer za resolucije, pravila in za nominacije kandidatov.
Važni sklepi konvencije so sledeči: SANS daruje vsoto $1000 v obrambni fond,-to je za obrambo Enakopravnosti, katero toži kaplan Gabrovšek. Ta fond je pod upravo vseh treh clevelandskih podružnic SANSa. Tožba ni naperjena samo proti temu časopisu, temveč proti vsemu, kar je naprednega v Ameriki. Reakcija si je izbrala kot prvo tarčo Enakopravnost in ako se ji posreči ta ne-rojaška poteza, potem bo skušala tožiti tudi druge napredne slovenske časopise. Radi teh umazanih namenov je zelo potrebno, da smo zeli budni vsi, ki mislimo« napredno, vsa naša društva, vsi naši klubi in napredne organizacije. Strnimo naše vrste in se postavimo v bran že pri njihovem prvem poizkusu!
Zelo važno je bilo poročilo predsednika Kristana. Dasirav-no je bilo malo predolgo, je bilo vseskozi zanimivo. Delegati in odborniki so ves čas zvesto poslušali. Lepo in častno je bilo tudi to, ker so konvencijo pozdravili domači in zunanji
gostje. Posebno zanimivo sta govorila dr. Brile j in dr. Vilfan. Prav zanimivo je bilo poročilo o petletki, ki je sedaj v teku v Jugoslaviji. Interesentne govore sta imela tudi veleposlanik Kosanovič in dr. Zore, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu.
Vsi omenjeni so tudi pozdravili Etbina Kristana na banketu. Na konvenciji je tudi zelo zanimivo govoril bivši sodnik George Buban iz Missourija, ki je šin hrvaških staršev. On je izboren govornik in "neustrašen progresivec. Slovenska vlada je nameravala poslati na SANS-ovo konvencijo tudi pesnika Mateja Bora in partizanskega duhovnika dr. Lampreta, a jima menda ameriška vlada ni hotela dati vize.
V imenu kanadskih Slovencev je pozdravil konvencijo Joseph Miketič. On je zaeno podal poročilo o prispevkih, ki so jih zbrali za Jugoslavijo kanadski Jugoslovani. Prispevki in posojila za rekonstrukcijo nove Jugoslavije od strani kanadskih Jugoslovanov ' znašajo $1,300,-000. V staro domovino je tudi odpotovalo 500 jugoslovanskih delavcev, kateri bodo pomagali pri rekonstrukciji. Sedaj se pripravljata še dve skupini, da odpotujeta tja v kratkem. V tem primeru se ameriški Jugoslovani ne morejo kosati z kanadskimi Jugoslovani.
Da so naši Kanadčani več zbrali kot mi, je menda vzrok, ker so se izselili v tujino šele po prvi svetovni vojni in so bolj navezani na Jugoslavijo, pa tudi občutili na svoji koži reakcionarne stare jugoslovanske režime, prav tako italijanski fašizem.
Konvencijo je tudi pozdravil George Pirinsky, tajnik Ameriškega: slovanskega kongresa. V imenu Hrvatskega viječa je spregovoril nekVij pozdravnih besed Vinko Vucelich, urednik Zajedničarja. Nekaj besed je spregovoril na konvenciji tudi naš agilni društveni in kulturni delovec Anton Jurca iz Detroi-ta, ki je prišel na zborovanje s svojo soprogo in z večjo družbo drugih zavednih Detroitča-nov. Detroitčani so imeli na Kristanovem banketu posebno mizo.
Velikega pomena je bilo naznanilo, ki ga je podal Joseph Durn, in sicer, da je bila darovana vsota nad $850 za otroško bolnišnico v Sloveniji in SANS, namesto vencev za pokojno Terezijo Žele. Ta denar sta prejeli skupno podružnici št. 39 in 48 SANSa. Iz zanesljivih viyov pa sem zvedel, da je ali bo ta vsota narastla nad tisoč dolarjev. Delegacija je izrazila sožalje za blago pokojnico s tem, da je vstala s sedežev. Naj še omenim, da so prispevki za SANS ob času konvencije znašali skoraj $5000, kar niso mačkine solze. Samo naša podružnica št. 48 je darovala $1,500.
Ob priliki SANSove konvencije je pripravljalni odbor aranžiral tri važne priredbe, povrhu pa še velik javen ples v so-
tovarn—Junkersa pri Dessau in Siebel pri Halle. Neprestane govorice, katere so se širile v Berlinu so namigovale, da te tovarne obratujejo za Ruse. Mi sedaj vemo, da ne obratujejo in da tudi ne bodo.
"Južno od Chemnitza smo zaprosili, da bi videli češke obmejne predele okrog Oberschlema. Poročila so govorila, da tu Rusi kopljejo rudo, iz katere se pridobiva uranium za eksperimente z atomsko energijo. Pojasnjeno nam je bilo, da so tri obmejna nemška okrožja pod kvarantino že od 2. junija, ko se je pojavilo nekaj slučajev tifusa.
"Nemci širijo zavajalne vesti, da na tisoče delavcev dan in noč mrzlično delajo v teh področjih v strogi tajnosti in znotraj kroga močne straže. Chemnitz se nahaja samo 20 milj od teh področij. Toda nobenih znakov nenavadne aktivnosti ni bilo tu za opaziti.
"Povsod smo našli, da so Rusi zelo željni, da dokažejo svoje prijateljstvo, miroljubne namene in odločnost, da iz zavezništva, kije bilo porojeno v medsebojnih potrebah v vojni, ustvarijo mirnodobno stvarnost."
boto zvečer, ki je zelo lepo uspel. Velika dvorana je bila polna veselih plesalcev.
V-' četrtek, 29. maja, se je vršil sprejemni večer z dobrim uspehom. V petek, 30. maja, je bil podan varijetni program v avditoriju Slovenskega narodnega doma. Udeležba je bila ogromna! Zasedeni so bili vsi sedeži v veliki dvorani in na balkonu, poleg tega pa je stalo veliko oseb. Torej najlepši uspeh!
V sobofo, 31. maja, pa se je vršil banket v počast 80-letnici Etbina Kristana. Ta priredba je bila še poseben uspeh. Spodnja dvorana je bila premajhna. Udeleženci so bili iz mnogih slovenskih naselbin širne Amerike. Vsi so bili zelo zadovoljni z obširnim programom. Po programu so mnogi ostali v pivnici in se zabavali v veseli družbi skoraj do štirih zjutraj. Reči moram, da se*je Qo malega vse prav uspešno izvršilo, tako da so naši "prijatelji" okrog A. D., kateri so nam direktno ali indi-rektno grozili, menda sedaj bolj tiho. Pravim MENDA. Sedaj so lahko videli, da ima SANS veliko prijateljev. Organizacija je zato uspešna, ker pošteno delu-jeje med našim narodom, Pp tej poti bo šla tudi v bodoče.
Kakšne uspehe pa imajo oni, ki z raznimi pretvezami nabirajo prispevke za uboge otro-
ke in podobno? Podpisani že dolgo opazuje njihovo akcijo, a se še oddaleč ne more primerjati z našimi uspehi.
-Še enkrat poudarjam, da je bilo pri tem našem splošnem opravilu ogromnega dela, toda na drugi strani pa je bil tudi vsestranski uspeh, tako da je večina nas že pozabila na trud. V imenu pripravljalnega odbora izrekam na tem mestu najlepšo zahvalo vsem delavcem in delavkam v splošnem, ki so nam tako pridno pomagali. Še posebno' pohvalo pa zaslužijo naši številni točaji, ki so pomagali po večini pa dva ali pa tri dni. Vse priznanje tudi kuharicam in njih pomočnicam, kakor tudi strežnicam, ki so pridno vršile svoje težko delo.
Ko bo nadzorni odbor pregledal vse dohodke in stroške in pronašel preostanek vseh kon-venčnih priredb, bodo računi objavljeni v naših časopisih, tako da bodo vedeli naši prijatelji in tudi nasprotniki, kako je izpadla cela stvar.
Sedaj pa^se bomo pričeli pripravljati za štiridnevno slav-nost narodnega dneva Slovenske narodne podporne jednote, ki se bo vršil v Clevelandu 29., 30. in 31. avgusta ter 1. septembra.
Anton Jankovich.
MIRKO G. KUHEL:
TAJNIKOVO POROČILO DRUGI KONVENCIJI SANS-a
(Nadaljevanje)
Da bi se relifna akcija za Jugoslavijo razširila tudi med druge Amerikance, je odbor v New Yorku spomladi leta 1945 spremenil svoje ime v American Committee for Yugoslav Relief. Za svoje pokrovitelje je privabil veliko število prominentnih Amerikancev, častno predsed-ništvo pa je sprejela Mrs. Eleanor Roosevelt. Takrat je veter seveda pihal v našo smer in pokroviteljev se je lahko dobilo ničkoliko. Vsekakor pa je poslovanje pokazalo, da so vzlic prominentnih imen pokroviteljev bili glavni prispevatelji v ta pomožni sklad ameriški Jugoslovani, posebno bratje Hrvatje. To velja tudi za vse opevane velike prireditve v New Yorku, kjer so jugoslovanski prispevki odnesli vsa glavna prvenstva. Med Slovenci pa je kasneje pričelo prevladovati mišljenje, da pod tako okolnostjo ni treba imeti tako velikega urada in precej dragega štaba. SANS na pr. je sam trpel vse stroške v zvezi s kampanjo za pomožno akcijo med Slovenci, kakor tudi vse stroške svojih zastopnikov, ki so posečali seje Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč. In ker se je čas za "nujno pomoč" koncem leta 1945 iztekel, smo po svoji razsodnosti in na priporočilo načelnika delegacije Rdečega križa Jugoslavije dr. Roberta Neubauerja s 1. januarjem 1946 prekinili z nabiranjem prispevkov za pomožno akcijo ter po zaključku glavnega odbora SANSa odprli kampanjo za sklad otroške bolnišnice v Sloveniji. Vzlic nekatere kritike je Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč doprinesel precej koristi v dobrobit Jugoslavije. Vrednost odposlanega materijala se ceni na več milijonov dolarjev. Še večje vrednosti pa je bila v začetku moralna pomoč, ki je zaradi karakterja tega odbora in njegovih pokroviteljev izlivala svoj vpliv tudi na politične odnošaje med Ameriko in Jugoslavijo, posebno se ob času, ko maršal Tito še ni bil persona nongrata.v državnem departmentu in Beli hiši.
Vsi doprinosi slovenskih Amerikancev za pomožno akcijo Jugoslaviji so vključeni v skupni vrednosti blaga, ki ga je odposlal v staro domovino na raznih ladjah in ob raznih prilikah Ameriški odbor za jugoslovan-
sko pomoč. In da se tudi naši rojaki v stari domovini bili deležni te pomoči, nam priča na stotine zahvalnih pisem, ki jih je prejel SANS iz starega kraja od raznih odborov in posameznikov, kakor tudi privatna pisma našim naseljencem, ki so bila v mnogih slučajih tudi objavljena.
Sklad otroške bolnišnico
Zaključek glavnega odbora SANSa, da se prične kampanja 2a otrošjio bolnišnico v Slove-je težil na splošnem mnenju, da je pomoč stari domovini v hrani, obleki, obuvalu, zdravilih itd. le začasna, torej nekaj minljivega, medtem ko bi razrušena Slovenija potrebovala nekaj stalnega, nekaj stabilnega in konkretnega kot delež slovenskih naseljencev v Združenih državah za pomoč svoji stari domovini. Postavili smo kvoto $150,000 in v desetih mesecih smo jo dosegli in prekoračili. Do 30. aprila je bilo v skladu $124,576.71 v gotovini, $33,000 pa v obljubljenih vsotah, ki so izplačljive na zahtevo. Sklad je torej beležil skupaj $157,576.71. Prispevki v maju, dasiravno je bila uradna kampanja zaključena že v decembru lanskega leta, pa so zvišali znesek nad $158,000. Ob koncu junija bo sklad z obrestmi vred prekoračil $160,000.
Ta znesek morda res ni velik, vendar pa moramo potrditi, da spričo neprenehnih kampanj za raznovrstne namene v teh vojnih in povojnih letih, je ta znesek za malo število aktivnih delavcev in delavk že precejšnja vsota. Ako prištejemo še prispevke za pomožno akcijo ter za politično akcijo SANSa, pa pridemo preko % milijonana dolarjev, ki so jih v glavnem prispevali naši preprosti delavci in med temi v prvi vrsti naši napredni elementi. In v teh prispevkih se zrcali vsa duša in srce, vse misli in hotenja, vse globoke simpatije in sinovska ljubezen, ki jo čuti v tujini slovenski Amerikanec za svojo rojstno deželo, ki pred leti ni imela več kruha zanj.
Podrobni seznami vseh prispevkov, tako za pomožno akcijo kot za otroško bolnišnico in za našo upravo, so bili od časa do časa objavljeni v listih Pro-sveta. Enakopravnost, Glas naroda ter Proletarec. Poseben seznam vseh prispevateljev za otroško bolnišnico pa hranimo
in bo ob primernem času odposlan v arhiv bolnišnice. Za to konvencijo sem sestavil izčrpen račun in pregled vseh dohodkov in izdatkov po skladih, v katere se je denar stekal. Ni bi bilo pravilno, če ne bi na tem mestu izrekel toplo zahvalo vsem darovalcem, ki so se tako plemenito odzvali na naše apele, kakor tudi vsem našim delavcem in delavkam, brez katerih velikega truda in neumornega sodelovanja nikoli ne bi dosegli teh rezultatov. Večina naših naselbin se je dobro odzvala, ne morem pa iti preko Clevelanda, kjer so naše tri postojanke z organizacijo Progresivnih Slovenk delale skupno in dosegle sledeče uspehe: za upravo SANSa $9,927.70, za pomožno akcijo $28,326.22 in za sklad otroške bolnišnice $50,778.34. Med bratskimi podpornimi organizacijami pa je odnesla prvenstvo — kot je bilo pričakovati — Slovenska narodna podporna jednota in njena društva: za upravo je prišlo $7,026.50, za pomožno akcijo $23,104.72, za otroško bolnišnico pa $39,607.-63. Naša zahvala gre seveda tudi vsem ostalim organizacijam in skupinam, kajti le z našimi kolektivnimi močmi v korist stare domovine smo dosegli vse te uspehe po stari slovenski prislovici: zrno pri zrnu — pogača, kamen pri kamnu — palača.
Otroška bolnišnica
Izmenjavanja informacij, nasvetov in mišljenj glede izgraditve otroške bolnišnice v Sloveniji so v teku med SANSom in Rdečim križem Jugoslavije, ki zastopa Rdeči križ Slovenije in Ministrstvo za ljudsko zdravje pri vladi republike Slovenije. Zadeva je silno važna in zahteva obojestranskega sporazuma in zadovoljstva, kajti tu gre za ljudsko imovino, ki jo SANS le začasno drži v zaupu. Naša odgovornost za nabrani denar preneha šele tedaj, ko bo porabl-Ijen v svrhe, za katere je bil nabran, to je za izgraditev primernega poslopja ali dela poslopja, ki naj služi v obči blagor in zdravje slovenske mladine. Slovenska vlada v Ljubljani je bila formalno obveščena o našem projektu že meseca februarja lanskega leta. Toda Slovenija je bila tedaj še vedno ena velika ruševina, primanjkovalo je strokovnih moči, izvedencev in materiala, kakor tudi transportacije in potrebnih delavcev, da bi se oblasti takoj lotile načrtov in izgradnje. Pozabiti tudi ne smemo, da je manjkalo tudi fonda, kajti naša kvota $150,000 je bila lansko leto samo na papirju in daleč-od realiziranja in razpolaganja. Slovenska vlada se je SAN-Su iskreno zahvalila za to plemenito akcijo, ki je šla roka v roki z obnovo narodnega blagostanja in ljudskega zdravja. Iz kasnejše korespondence je razvidno, da so se tamošnji organi zedinili za izgraditev paviljona za tuberkulozne otroke v Gozd-Martuljku p r i Kranjski gori na Gorenjskem. Zadevni načrti so baje bili poslani v Ameriko že lansko jesen, toda SANS jih nikoli prejel ni. Medtem pa je nastal dvom, če je prvotni načrt izvedljiv, kajti nastalo je legalno vprašanje glede lastništva stavbe sam#. To zadržno vprašanje nam ni bilo natančno razjasnjeno, toda sodimo, da bi zgrajeno poslopje pripadalo lastniku zemljišča, faktični lastnik pa še menda sedaj ni zakonito določen zaradi novih agrarnih postav. Naš zaključek pa seveda govori, da bb otroška bolnišnica dar slovenskih Amerikancev slovenskemu narodu, torej republiki Sloveniji. Niti nismo nikoli zaključili, da bomo s tem fondom pomagali zgraditi edino le paviljon za jetične otroke. To je bila samo sugestija, ideja, končno odločitev pa smo prepustili ta-mošnjim faktorjem, da oni določijo, kakšne vrste otroška bolnišnica se naj zgradi. Zaradi (Dalje na 3. strani)
19. junija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
O. ŠINKOVEC:
BAJTARJI
Nad dolino v bregu visijo nizke, s slamo krite bajte. Popotnik se ozre vanje, prisluhne vrišču otrok. Z občudovanjem motri bajtarje, ki vrtajo v zemljo, da bi bila plodovitejša, rahljajo jo in negujejo, da bi za lačna usta otrok rodila dovolj kruha. Z ljubeznijo v očeh garajo na njej od pomladi do jeseni, uničujejo ro-bidje, ki jim hoče prerasti krompir, in bohotno raste v skalovju za kamenito ogrado. Borovci, zbiti od viharjev, pa nudijo skromno zavetje ubogim njivicam v bregu.
Otrok komaj shodi, že je priklenjen k delu, že koplje zemljo in jo ljubi, ker ve, da zemlja brez gnoja ne bo rodila in da je treba s košem nositi gnoj v strmino... Da rodi krompir, je treba zemljo okopati, plevel je treba uničiti, ker je bujnejši od sadeža, treba je presajati, da se razkosati z jedrom življenja in da bo v jeseni v bajtarskih hramih krompir. Zasmeješ se, duša se ti razširi, če vidiš v bregu njivice, kakor pozdrav.
Med obronke, robove in jase je raztresena bajtarska vas. Sonce se upira vanjo od jutra do večera... Nad njo pa je razpeto nebo in zvezde v večerih blestijo v trpko ljubezen, ki se razpleta pod okni z rdečimi nageljni in se veter z vonjavami sprehaja med bajtami... Bajtarji so hvaležni vetru, da se ne znaša nad žitom kakor viharji v jeseni z vihro dežja in pozimi s snegom, da plazovi odnašajo njive...
Za zarjami divja druga svetovna vojna. Požrla je sinove ... Trpek molk visi nad bajtami, kamor se je bolj nego kdaj koli naselil stradež. Bleda in mršava deca bi neprestano jedla. A kje vzeti? Upanje se zliva v jesen, jesen bo rodila in misli na kruh ne bodo tako strašne... Sonce pa je prihajalo, svetilo prve dni božajoče, da so travice veselo valovile, šepetale v svojem zelenem žgalu, kot da je zaverovano prav v to brežino... Bajtarji so pokosili žito, ker ga stisnjenega v zemljo ni bilo mogoče požet.
Stiskali so pesti pod nebo: "Pro-"kleto sonce!" V kletvi so iskali tolažbe v poslednjem upanju: "Krompir bo rodil in ne bo pomanjkanja. .
Nekoč, ko vojna še ni bila vzela železa, so bajtarji kovali žeblje in jih prodajali za kruh. A zdaj ni zaslužka in tudi kruha ni...
V večerih so se sklanjali nad ognjiščem. V loncih je vrela čista voda. Pogovor se začenja o partizanih. "Kje so?" Po-vesmo megla se vzpenjajo iz grap in kipijo v sivino neba. "Zmrzujejo nekje," kljub temu, da so le nekje, je v bajtah vse veselo. Ta trenutek nihče . ne misli na revščino in glad. Oči sljejo v daljave... Nekje je svet, ki bo prispel kot pomlad med bajtarje, nekje je pravica, ki prinaša zadovoljstvo in kruh..,
Še matere v teh svetih večerih niso zaskrbljene, dasi v njih počiva velika želja, da bi otelila vsaj edina kravica v hlevu! Vsaj z mlekom bi se nasitili nikdar siti želodčki. Želodčki? Pri Tonetu jih je devet, pri Andrejcu celo enajst... V vaki bajti jih je več kot pet.,. Če jih ni, je bajta nesrečna. .. V vsaki bajti morajo čakati, da vsaj regrat zrase in zacvetejo češnje — prvo pomladansko upanje .. .
Beda je vsepovsod. Bledi in drobni otroci Vstajajo iz sanj o kruhu. "Ubogi otroci!" "Matere se prebudijo'in bedijo v težkih mislilf do zore. Ubogi otroci! Mladi so še, ^ nikdar niso bili mladi, nikoli ne bodo vživali sončne mladosti. V tujino bodo odšli, V tovarnah, rudnikih in plavžih bodo garali... Morda pa pridejo novi časi, morajo priti, si mislijo matere. Tone si misli in skrbi za svojih devet gadov, Andreje za svojih enajst. Morda ne bo nikomur treba zapustiti doma in ga zartienjati s tujino. Preveč vsi ljubijo te bajte in zemljo.
Kdaj bo rodila? Vprašujejo gole stene neometanih bajt. Vprašujejo razpoke, v katerih zavija in cvili veter. Kdaj bo rodila? Vprašujejo prezebajoče družine in mislijo na krompirček, ki so ga pojedli včeraj. Vsi so vase stisnjeni, le ded se re-penči nad sinom Tonetom; "Ti,
slišiš, km, km, km, če bi ti ne skrbel preveč za svoje suho grlo, če bi ti skrbel za svoje otroke, če bi ti ne skrbel le za svoje suho grlo — ko smo mi bili mladi, nismo bili taki, nismo pijanče-vali."
"O, moj bog," se stisne ve^ pohleven Tone vase, v duši ga grebe, da bi ga razgnalo. Težko je požrl očetovo zbadljivko. Kako naj da otrokom kruha, Če ga nima, če nima zaslužka...
S trdimi koraki stopa po bajti. V mračnih očeh mu počiva žalost. Žena sedi pri peči z najmlajšim v naročju. Tiho se ji približa: "Žena, Marjeta, jutri moram posekati zadnje smreke. Družina je lačna in obleke nima."
A ded ne preneha. Mrmrajoče govori sam vase in zbada sina. Po kratkem premolku dvigne glavo in vseka: "Tone, tvoja dolžnost bi bila, da nama z ženo poskrbiš izgovorjeno!"
Babica ždi v zdiču in prebira molek. Momljajoče ustnice so Se ji na mah ustavile, ustnice so se ji zakrivile v zasmeh: "Da res je, tvoji otroci so mi danes vdrli v skrinjo in mi pokradli zadnjo suho hruško. Hm, lačni so" se s sivimi očmi ozira v snaho, "moji otroci vsaj kradli niso, čeprav so bili lačni."
Snaha prezre zbadljivko in gleda za možem, ki vzame izpod skrinje sekiro in molče odhaja. Očetova zbadljivka ,ga je ostro pičila v zavest. Rahlo si je očital krivdo, ki jo je poudarjal oČe. Res, že zelo mnogo je zapil. Od obupa nad revščino? Od nemira v njegovi godčevski naravi, ki ji ni vedel imena?...
Z mrzlično naglico hiti v breg. Skozi raztrgano obleko ga ščip-Ije oster mraž. V srcu je čutil, kako milo ga smreke vprašujejo, če jih bo res posekal. 'Od bolečine bi kriknil, zatulil bi v vihar. Vrv bi vzel in se rajši obesil na prvo, kakor da bi zadnjo posekal. ..
"Nas boš posekal?" se mu začudijo in završijo, kot da so zajokale. Rade bi zrasle v mogočna drevesa.
"Smreke, moje ljube smreke!" je stopil do prve in jo božal, kot da se greje ob vitkem deblu. "Andreje je že lani posekal zadnje, a vendar živi." Saj morda ni tako hudo žiVeti brez smrek. Milijone ljudi je, ki jih niso niti videli V življenju, kaj šele imeli.
Toda neznansko milo je bilo ob zadnjih smrekah. Počasi, kdt grešnik se je razkoračil, dvignil sekiro in ko je zamahnil, je odjeknilo kakor v praznino.. Potem je hitel kot pred strahovi, hitel kot človek, ki je ubil človeka.
Otroci so gledali skozi mala okenca za očetom. Čutili so, da se v bajti dogaja nekaj velikega, nekaj bolj žalostnega, kakor da je človek lačen... Mati jih gleda. V naročju pestuje novorojenčka, stiska ga na grudi in greje. Nič drugega ni imela v rokah, kakor samo otroka. O, da bi bila imela tudi kruh!
o mraku se je vrnil Tone. Prinesel je kruha. Sploh — bil je zidane volje. Krčmar mu je odkupil smreke, krčmar, ki je imel hišo sredi vasi in otroke, ki so se igrali s kruhom in mlado ženo z zlatimi zobmi... Tone je prinesel kruha. To je važno: Kruh! Hlebček pa je razdelil, hlebček pa je prihranil za Andrejčeve ., .
TAJNIKOVO POROČILO DRUGI KONVENCIJI SANS-a
(Nadaljevanje z 2. strani) omenjenega zadržka je meseca februarja Ministrstvo za ljudsko zdravje v Sloveniji opustilo idejo paviljona za tuberkulozne otroke ter sprožilo alternativni predlog, da bi se namreč naš sklad uporabil za izgraditev enega krila nove otroške klinike v Ljubljani, ki bo baje stala 30 milijonov dinarjev in jo bo vlada pričela graditi prihodnje leto. Ta alternativni predlog je bil predložen seji Izvrševalnega odbora SANSa dne 23. aprila in odobren. Enako je storil tudi Glavni odbor na svoji včerajšnji seji. Istočasno smo tudi vprašali za nadaljne informacije, načrte itd., česar pa v tej kratki dobi pred konvecijo nismo prejeli. Verjetno pa je, da se oblasti v Sloveniji bavijo s sestavo načrtov in planov za izgraditev otroške klinike v Ljubljani, pri katerih bi prišla do polnega izraza tudi naša pomoč.
To je odgovor na vsa vpraša-
nja glede otroške bolnišnice. Ljudske oblasti v Sloveniji že vedo, kaj jim je najbolj nujno potrebno, in ker smo jim pred letom dni prepustili, da one odločajo, za kaj se je naš fond porabi, je bil zaključek Izvrševalnega in Glavnega odbora popolnoma na mestu in v soglasju s prvotnim zaključkom. Medtem pa je glavni del sklada varno in obrestno naložen ter čaka le prilike, da bo uporabljen le v tiste svrhe in namene, za katere je bil nabran, namreč za zaščito zdravja bodočega slovenskega naroda — slovenske mladine.
(Dalje prihodnjič)
KOMUNISTI PKED VRATMI TIENTSINA
TIENTSINA, 17. junija—Kitajske nacionalistične čete se pripravljajo z vso naglico na obrambo mesta Tientsina, ki se nahaja 70 milj južno od Peipin-ga. Na tisoče beguncev je dospelo v Tientsin v teku poslednjih dnevov vsled naglega napredovanja komunističnih čet.
Iz nacionalističnih virov poročajo, da so vladne čete odbile napad 3,000 komunistov, ki so poskušali vdreti v mesto Šeping-kai pod zaščito umetnega dima.
HERBERT NEODLOČEN GLEDE VAN AKENOVE ZAKONSKE PREDLOGE
COLUMBUS, 17. junija. — Gov. Herbert se še ni odločil, da-li bo podpisal ali vetiral Van Akenovo predlogo za "reguliranje" delavskih unij.
Medtem ko ni hotel niti potrditi niti zanikati govoric, da razmišlja veto, pa je obenem dal jasno razumeti, da se ni odločil za odobritev predloge.
Ako bi gov. Herbert predlogo vetiral, bo di žavha zbornica glasovala za ali proti vetu 30. junija, ko se bo vrnila h končnemu odgodenju.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
V PETEK 20. JUNIJA BO OTVORITEV
EUCLID POULTRY COMPANY
549 EAST 185 ST, — JUŽNO OD BLVD.
Imeli bomo polno zalogo prvovrstne perutnine in jajec.
JOHN DEL MONTE Se priporočamo JERRY PETKOVSEK
THE MAY GO'S BASEMENT
Poseben nakup!
Neregularnih moških
Poletnih slacks
(se operejo)
Ako bt bili perfektni bi se prodajali za 4.98
Vsi v naprej skrčeni—V progastih in plaid vzorcih!
Tu je prava vrednost v slacks—tiste vrste, ki slehernemu moškemu ugaja. So iz fihe kakovosti Doeskin blaga, v izberi modre pisane barve na modremu ozadju ali sive (plaids) na sivemu ozadju. Kompletni z robi. Mere 29 do 42. Samo omejena zaloga, zato se požurite!
Moška oprava—Basement

Od mornarice odklonjene moške fine vrste bombažne
T-SRAJCE
vsaka
s kratkimi rokavi in okroglim ovratnikom ter iz bombažnega blaga fine vrste—mehko in ab-sorbno. Gladke tkanine, katere imajo moški najraje! Mere 32 do 40—so ene številke mere večje kot navadne T-srajee.
Moška oprava—basement
Moški combed bombažni ribbed
UNION SUITS
Nekoliko neregularni 1.95 vrste
Ukrojeni za udobnost . . . kratki rokavi in dolge hlačnice, fine vrste ribbed bombažnega blaga. Nekoliko neregularni. Mere 38 do 46.
žal ne sprejemamo poštnih ali telefonskih naročil
Moška oprava—basement
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z veliko bolestjo v duši naznanjamo vs-em sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš dobri oče
Jernej Dimnik
kj je previden z svetiini zakramenti umrl 30. aprila 1947.
Pokojni je bil rojen 24. avgusta 1883 v Gornjem Kašlju, Devica Marija v Polju pri Ljubljani.
Po sv. maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga smo ga položili k večnemu počitku dne 5. maja na pokopališču Kalvarija.
Predvsem se želimo zahvaliti č. g. Rev. Cly-u, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti. Bog mu povrni za vse.
Dalje se žahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi za sv. mašo zadušnico in ki je pokojnika spremil na pokopališče.
Dalje se zahvalimo za vence, katere so poklonili ter ga okrasili, ko je počival na mrtvaškem odru sledeči: Anton Kostelo E. 41. St., George Dombcouski, E. 41 St., Mrs. Josephine Ausec, Mr. in Mrs. John Zobec John St. Belleview, Ohio, Mr. Frank Starce E. 41. St., Mr. in Mrs. John Merhar E. 66. St., Frank in Anna Zakrajšek St. Clair Ave., George Weis Addison Rd., Mr. George Gusov Euclid Lamp Work, Belleview Distoff Club, Mr. in Mrs. Frank Zobec E. 66. St; Marko Merhar in sin E. 66. St., Zore Family E. 70. St.
Zahvalo naj prejmejo tudi sledeči, ki so darovali za sv. mase: Mr. in Mrs. Frank Ja-klich, Mr. in Mrs. Frank Črtalic, Mr. in Mrs, John Simoncic, Mr. Marko Merhar fr., Al. Zupančič, Mr. Joe Jaklich, Mr. in Mrs. Joe Mo-čilnikar, Mr. i:n Mrs. Anthony Zupančič, Mrs. Lena Cich, Mr. Stanley Merhar, Miss Florence Mramor, Mr. in Mrs. Joseph Merhar, Mr. in Mrs. Edward Merhar, Mrs. Margaret Krall, Mr. in Mrs. Albert Mayer, Marko Merhar Sr., Andrew Nucbenec, Mr. in Mrs. Frank Sku'ly, Miss Sophie Kadunc, Mr. in Mrs. Robert Bet-tis, Mr. Peter Neubaver," Mr. in Mrs. Zobec Sr., Mrs. Mary Oblak, Mrs. Mary Wolf, Mr. in Mrs. Joseph Repar, Mrs. Mary Meglich, Mr. in Mrs. Joe Yarshen, Mr. in Mrs. Frank Lav-rich, Mr. in Mrs. Frank Lenstek, Mr. Robert Yarshen, Mr. in Mrs. Emil Hoffert Mr. in Mrs. Joe Zupančič, Mr. in Mrs. Carl'Nieubauver, .Weis Family, Mr. in Mrs. Rudy O'tonical, Mr. Al. Vidmar, Mr. Anton Zobec. Mrs. Agnes Zupančič, Mrs. Rudy Bukovec, Mr. in Mrs. Leo Zupančič, Mr. in Mrs. Joseph Merhar, Mr. in Mrs. W. Sibling, Miss Mary Luzar, Mr. Frank Merhar, Mr. in Mrs. Frank Rode, Mrs. Rose Hoffer, Mr. Joseph Dolenc, Mr. Joseph Doles, Mr. in Mrs. George Poje.
Dalje se zahval rno vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter so molili za mir in pokoj njegove duše.
Zlasti se še posebej zahvalimo društvu Ribnica št. 12 S. D. Z. za vse, kar so dali in nam pomagali ob smrti blagega pokojnika.
Zahvalimo se pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za vzorno vodstvo pogreba in vso poslugo.
Zahvalimo se končno vsem, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali in nam kaj dobrega storili. Ako smo koga po pomoti izpustili, naj nam blagohotno oprosti, ker namenoma tega nismo storili.
Ti pa dragi oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duša Tvoja pa naj raj uživa tam v srečni večnosti.
Bog mu vočni pokoj daj,
večna luč mu sveti naj.
Žalujoči ostali:
GERALDINE DlMNlK, hči;
FRANCES MERHAR in MARY ZOBEC,
pastorki;
FRANK STARE, pastorek.
Cleveland, O., 19. junija 1947.
♦
STRAN I
ENAKOPRAVNOST
>oooooooooooooooooooooooooooooo
i
JOHN GALSWORTHY	i
TEMNI CVET
ROMAN
(Nadaljevanje )
Potegnil je roke od kamene ograje in krenil v svoj hotel. Dlani so mu bile bele, s tako silo se je držal ograje. Medpo-toma si je dejal: "Vse to vprašanje moram mirno preudariti; korenito ga moram premozga-ti." To mu je prineslo olajšanje. Na mladega Lennana se vsekakor lahko huduje. Pa celo tukaj — Čudo prečudno — si ne more ustvariti zaključene sodbe. In ker ni mogel priti do zaključka, kar je bilo pri njem nekaj tako nenavadnega, je bil strašno nesrečen. Kako je mla-tako mirno, skoraj plaho — v tem je bilo nekaj, kar mu je di mož tam poleg nje sedel — seglo do srca. To je slabo, bog-meda zelo slabo! In vendar sta
nekako čeden parček! Da te strela! Nič dobrega ne bo iz tega! Kaplan od male angleške cerkve, ki je prišel tisti Ijip mimo, je zaklical: "Lepo jutro danes, gospod polkovnik Ercott." Polkovnik je pokimal brez odgovora. Kaplanov pozdrav se mu je zdel tisti trenutek odveč. Jutro s takim odkritjem ne more biti lepo. Stopil je v hotel, šel v obednico in sedel. Nikogar ni bilo. Vsi so zajtrkovali v svojih sobah, celo Dolly. Edina Oliva mu je po navadi pomagala pri angleškem zajtrku. In nenadoma se je zavedel, da je ta grozni položaj že prav blizu. Če bi zajtrkoval, ne da bi jo, kakor običajno, čakal, bi videla v tem namen. Zdaj utegne priti vsako minuto. Da bi jo počakal in je-
del ž njo; ne da bi sploh kaj pokazal — kako bi mogel to?
Zaslišal je rahel šum za seboj. Prišla je, on pa se ni še za nič odločil. V tem trenutku brezupne zmedenosti je delal polkovnik kar po samem instinktu: vstal je, jo pobožal po licu in primaknil stol.
"No, ljuba moja," je dejal, "lačna?"
Bila je tako lepa, tako nežna. S kremasto obleko so ji bili poudarjeni temni lasje in oči, ki so ji kakor — letele nekam stran; da — čudno, a ni našel drugega izraza za to. Pogled nanjo ga ni pomiril ne potolažil. In počasi je lupil banano, s katero je vselej začenjal svoj zajtrk. Prav tako lahko bi od njega zahteval, naj ustreli krotkega goloba ali razkosi lepo cvetlico, kakor pričakoval, da ji bo kdaj očital, tudi če bi ji s častjo mogel. In zatekel se je k besedam:
"Si bila zunaj?" In tu bi si bil najrajši jezik odgriznil. Kaj, ako odgovori "Ne!"?
Pa ni odgovorila. Kri ji je stopila v obraz, da, toda poki-mala je: "Tako krasno je!"
Kako lepa je bila, ko je to izrekla! Zdaj si je sam izpodne-sel tla — saj ji ne more več reči, kaj je videl, ko ji je takore-
19. junija 1947
koč nastavil to past; in naglo je vprašal:
"Imaš kakšne načrte za danes?"
Odgovorila je brez najmanjšega obotavljanja:
"Z, Markom Lennanom sva sklenila, da pojdeva z mulami iz Mentona do Gorbija."
Osupnil je nad njeno odločnostjo— nikdar še, kolikor ve, ni srečal ženske, ki bi se bila tako na vse strani ogradila, da bi ohranila ljubezen, ki bije svetu v obTaz. Kako slutiti, kaj se skriva pod njenim nasmehom? In v zmedi čustev, ki je narasla skoraj do bolečine, je slišal, kako je dejala: i
"Ali hočeta iti tudi ti in teta Dolly?"
Čutil je odgovornost, in upiralo se mu je, kratiti jima veselje; vedel je, da je Oliva v nevarnosti, a jo je gledal z napol sočutnim občudovanjem; nikakor ni odobraval nedovoljenega in tajnega početja — in kaj je to navzezadnje drugega? — a vstajala mu je nekaka nejasna slutnja, da se tu nekaj godi, čemur on ne more do dna — nekaj, kar se ne tiče nikogar razen njiju dveh —: in med temi različnimi skrajnostmi je bil kar izgubljen. In za jecljal je:
i

.'t
J >/»
4S;;v '	. / '::&%:
I'i
■
%xx:x^x::
' ma
Premlada dapes, da, toda jutri kmalu pride . . . in poročni zvonovi.
Da omogočimo dela, ki bodo potrebna za vzdrževanje jutrišnjih novih družin, delamo danes na tem, da pomagamo več in več industrijam postali del te naselbine.
Potom našega narodnega oglaševanja in popolne inženirske postrežbe za lokacijo, prodajamo ameriški industriji prilike o "Najboljši lokaciji v deželi." IZZA V-J DNEVA, JE TA OKOLICA POSTALA ENA IZMED TREH VODILNIH CENTROV INDUSTRIJSKE EKSPANZIJE.
Z vsako novo ali povečano industrijo v tej okolici, pride svetlejša bodočnost za mlade ljudi . . . nova dela . . . nove prilike . . . večja prosperiteta za vse.
Da preskrbimo dovoljšnjo pomoč za rast "Najboljše lokacije v deželi" vodi The Illuminating Company sedaj triletni gradbeni) program znašajoč $55,000,000.
"Vprašati moram tvojo teto; ona — ona se na muli ne počuti bogvekako dobro."
Nato pa, v navalu čiste ljubezni, nenavadno naglo: "Draga moja, že večkrat sem te hotel vprašati: ali si doma srečna?"
"E(oma?"
Nekaj nezgodnega je zvenelo iz te ponovitve. Zakaj za Boga je stavil tako bedasto vprašanje?
Izpila je kavo in vstala; in polkovnika je bilo strah, ko je tako stala, strah, kaj mu poreče. Ves je zardel. Ali huje od vsega — rekla ni sploh nič; samo stresla je ramena z rahlim smehljajem, ki mu je segel do srca.
Šesto poglavje
Na sivki med oljkami, ki so rasle pod skalno vasjo gorbij-sko sta sedela po obedu in poslušala kukavice, muli pa sta se nedaleč pasli. Po njunem slučajnem srečanju zjutraj na vrtu, ko sta sedela presenečena in omamljena od svoje sreče, in so se jima roke komaj dotikale, jima ni bilo treba dosti govoriti, kaj čutita, saj bi bile besede samo razdrle to zanosno čustvo, da sta drugi za drugega na svetu — tako plaho, tako nenad no in kakor brez resničnosti. Bila sta kakor pivci-uživači s starim vinom v kozarcih, ki se še niso naveličali njegovega vonja in čara pričakovanja.
In tako nista govorila o ljubezni, nego otožno, kakor imajo navado nesrečni zaljubljenci, o rečeh, ki sta jih ljubila; izpustila pa sta — sebe.
Dela za ženske
Hišna opravila, nič kuhe; mora ostati preko noči. Lastna soba in kopalnica. Dobra plača. SW 1842.
Finishers na svili: izurjene. Plača od ure ali tedenska plača. Stalno delo. Universal Cleaning & Dyeing, 1218 E. 71 St.
TICK OPERATORICA samo izurjena se naj priglasi, linijska plača. IDEAL BEDDING CO., 4046 Superior Ave.
Pantry Girls (2) izurjeni za privatni klub. Začetna plača $135 do $140. Privatna soba in hrana. Zgla-site se med 11. in 3. uro. ED 2120 in vprašajte za Chef. _
KUHARICA
Izkušnja ni potrebna; delni čas. Zglasite se pri BOWMAN PRODUCTS CO. 850 E. 72 St., MR. KOLODZIEJ
Stenograf ka-knj igovodkinj a
Prijetno delo na zapadni strani v ur^du inženirja. 5-dnevni tednik. Tedenska plača."
MA 5576
Zanesljivo dekle ali ženska
dobi dobro službo kot pomočnica materi. Tedenska plača. Lahko tu ostane ali gre domov ob večerih. Pokličite GL 2329.
2 SLOVENSKI KUHARICI
priletni, dobite dobro službo, za delo v kuhinji med 9. zj. do 1. pop. ali med 9.30 zvečer in 2,30 zjutraj. Za podrobnosti se zglasite pri
YANKOVIC'S 523 E. 152 St.. KE 9729
šele, ko je pripovedovala o svojih sanjah, se mu je izpro-žila beseda; toda ona se je izmaknila in odgovorila:
"Ne more — ne sme biti!"
Tedaj jo je samo prijel za roko; in ko je videl, da so ji oči rosne, se je opogumil, da jo je poljubil na lice.
Trepetajoča in bežna res ta prava izmena njene ljubezni. V njem ni bilo dosti moškega .osva-jača in v nji ne dosti običajne zapeljivke.
In potem sta jahala — pre-
cej trezno — svoje mule po ka-menitem pobočju nazaj v Men-tone.
(Dalje 'prihodnja)
Razno
Dela za moške
Za likanje; izurjen delavec; plača od ure ali tedenska plača. Stalno. Universal Cleaning & Dyeing Co., 1218 E. 71 St.
TESARJI
na zapadni strani, stalno delo jamčeno. Dobre delovne razmere, unijska plača in počitniški bonus. Pridite pripravljeni za delo na W. 214 St. in Lorain Ave. F. W. Pinard Housing Development Corp., čez dan pokličite: CL 3719, ob večerih BO 1552.

KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE,
se obrnite za pošteno postrežbo na
GEORGE KASUNIC
Real Estate Broker 7510 LOCKYEAR AVE., HE 8056
IŠČE SE prvovrstnega zidarja, ki bi bil tudi delovodja.
Unijska plača in bonus.
Istotam dobi delo
mizar-carpenter
Unijska plača in bonus za zmožnega delavca. Vpraša se ob večerih na 15501 LUCKNOW AVE.. KE 2006
Čez dan pa pri delu na E. 220 St., pri jezeru.
Zemilisca
Hiša naprodaj za 4 družine duplex;
od E. 55 St. med Superior Ave. in St. Clair Ave. 6 in 4 sobe na vsaki strani, velika lota za garaže; sadno drevje. John J. Hrovat, EX 1348.
BARVANJE
znotraj in zunaj. Izvrstno delo po izurjenih barvarjih. Delo je popolnoma jamčeno.
OR 2280
JOHN KOCJANCIC
1246 EAST 58th ST. — EN 1182
Izdelujem notranja in
zunanja dela.
Prvovrstno in zadovoljivo delo. Se priporočam rojakom za naklonjenost, kadar imate kakšna popravila ali predelavo pri hiši ali poslopju.
30-DNEVNA POSEBNOST NA
GRELCIH ZA VROČO VODO
30.GAL. $29.95
Preuredite vas star tank v avtomatičnega in varnega
1.	Inštalirajte avtomatični termo-
stat;
2.	Inštalirajte tank;
3.	Inštalirajte pokrov za prepih;
3. Inštalirajte zaklopko za olajšavo pritiska;
5.	Inštalirajte nove cevi za odhaja-
joče pline, če potrebno;
6.	Inštalirajte druge potrebne cevi.
MAZZOLA HEATING CO.
3447 E. 71 St., DI 9084
PRODA SE
Hiša za 4 družine, blizu slovenske cerkve sv, . Vida.
Na E. 74 St., za 2 druiini, 5 in 5 sob.
Na E. 78 St., 2 hiši, vsaka za eno družino; ena ima 7 sob, druga 6 sob.
Imam še več drugih hiš naprodaj Pokličite
Mr. Kasunic-HE 8056
Posluga
POPRAVIMO STREHE IN ŽLEBOVE
Točna postrežba. , ME 2714
G. & E. Cleaning Co. nudi prvovrstno poslugo pri čiščenju pre prog in pohištva, na vašemu domu ali v naši moderni izdelovalnici. žal, da moremo postreči samo na vzhodni strani. WA 7934.
PRENOVIMO—POPRAVIMO
FORNEZI
Novi fornezi za premog, olje, plin, ^orko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premeniamo stare na olje. Thermostat
CHESTER HEATING CO. 1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
Razno
ALWAYS AT YOUR
Poslušajte "TEN O'CLOCK TUNES"—Najnovejše skladbe—Najboljši umetniki—10 predstav na teden—Vsako jutro ob 10.
WGAR—Ob večerih ob 10.WHK
■Copyright 1947 The Cleveland Electric Illuminating Company«
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Cena 50c.
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. 6., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do $5
National Heating Co
Postrežba širom mesta
FA 6516
FORNEZI NA OLJE—PLIN_
. PREMOG
Vzpostavimo vsakovrstno grelno napraTO na vroč zrak. Ekspertno delo. Pihalniki, kontrole, žlebovi, kombinacijski burnerji. Preskrbimo posojila na F.H.A. in imate 3 leta za plačati.
SHEEHAN AIR CONDITIONING
Licencirani in pod bondom p ^	P'* Stearns, Olmsted
Falls, OR 0063—Olmsted Falls 3654
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
harmonike
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem In popravljam
po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno.
Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.

2[avarovaIiiina
proii ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
daniel stakich
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
POZOR!
Ako želite brzo pomoč vašim sorodnikom v Jugoslaviji, jo lahko nudile potom družbe Mi-haljevich Bros., ki preskrbi iz-plačitev vašega denarja od 12 do 15 dni brez dodatnih stroškov. Poslužite se naše posebne zračne poštne postrežbe v Jugoslavijo in se prepričajte, da vam lahko nudimo najboljšo postrežbo t ozirom na denarne pošiljke v Clevelandu. Narodna banka republike Jugoslavije takoj izplačuje vse denarne pošiljke za nas.
mihauevich bros. co.
6424 ST. CLAIR AVE.
prireja
Podružnica št. 39 S ANSA v nedeljo 22. junija
NA PROSTORIH SLOV. DRUŠT. DOMA NA RECHER AVE., EUCLID. O.
Dobra zabava - Godba za ples TRIJE DOBITKI:
Električna ledenica; Apex pralni stroj in električni vacuum čistilec