Stev. 80.
V Lltiblfsni, petek, 7. aprila 1922.
Leto II.
Bs$waH*aii
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45*—
NOV CAS
Uredništvo in upra»ništ*o » Ko-pitarjeifi ulici štev. 6 — Telefon uredništna štev. 50 — Telefor = upraviiištva ste. 328 —
CENE PO POSTI:
za četrt lota Din 22*50 za en mesec Din 1' 50
V upravi stane mesečno Din 7*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Velitaš&a gssfe.
Sinočnji »Narod« poroča, da je odbor, ki mu načeluje kot častni predsednik pokrajinski namestnik Hribar in kot predsednik odvetnik dr. Majaron, kupil Win-dischgraetzov grad na Bledu in Cekinov grad v Ljubljani, da ju pokloni kot »dar Slovenije« kralju Aleksandru. Odbor je tudi poskrbel, da se gradova pravočasno Primerno opremita in so delavci že na delu. Glede Cekinovega gradu so današnji jutranji listi vest popravili, češ, da se ni kupil, pač pa se za kralja priredi del Ljubljanskega gradu.
Bilo kakor bilo — kretnja, s katero ®eki slovenski odbor poklanja kralju meni tebi nič dva gradova ali vsaj enega, je velikaška, ravna madžarskemu viteštvu! ^e žal, da se je iz tega ponosnega viteštva takoj izkobacal — kramar. Odbor — ali VsaJ njegov zaupnik — je namreč čutil Potrebo, da to velikodušno darežljivost opraviči s koristmi, ki jih vsled rednega daljšega kraljevega bivanja na Bledu in v Ljubljani pridobi — tujski promet! Članek, ki ima naslov »Slovenija svojemu kralju«, izzveni v stavek:	»Bledu je za-
gotovljena najsijajnejša bodočnost!«
_ Glavno je torej tudi tu — profit. Radi Verjamemo — če ne gospodarski, pa politični, če ne javni, pa osebni. Grdo je le in nerodno, da so to tako kvedrovsko obesili na veliki zvon.
Pa radi tega ni treba, da bi se mi ženirali. Mi s celo stvarjo nimamo nobenega opravka in smo o nji zvedeli šele iz »Slovenskega Naroda«. In naj tudi takoj jasno in odločno povemo:	Z njo nočemo
niti v bodoče ničesar opraviti imeti. Odbor, ki jo je na lastno roko započel, naj jo izvede dc konca in naj mu ne pride na misel, da bi morda končno predložil račun v plačilo tam, kjer ni preje vprašal za Ginenje!
Veselilo nas bo, kadarkoli bo kralj obiskal našo deželo. Toda da bi Slovenija
V	teh časih košatila z gradovi in si izračunano sedaj dovolila luksus, da se obda z rezidenčnim sijajem — to odločno odbijamo.
Naše gospodarstvo leži na tleh, davki m strašna draginja stiskajo prebivalstvo, naše kulturne, socialne in dobrodelne nstanove se bore z največjimi težkočami, Mnogoštevilne družine stanujejo po vagonih in kleteh, nezadovoljnost in grenkost Prevzemata vsa srca. Ogromnih sredstev je treba, da bomo zadovoljili le najnujnej-511® potrebam. Vsak luksus bi bil v teh a§ih smrtni greh na ljudski blaginji.
, Zato ponavljamo, da nočemo imeti s kupovanjem in poklanjanjem gradov v tuksuzne svrhe nobenega opravka. In v ^Prej najodločnejše protestiramo proti Morebitnemu poizkusu, da bi se v pokritje tistih s troškov pritegnila javna sredstva! Kdor je kupil in kdor poklanja, ^j tudi plača, in sicer iz svojega.
I	Mi imamo sedaj dovolj drugih skrbi, tn ena največjih je skrb za naše bolnike. J-akor jo znano vsej javnosti, se bo bolnišnica v Kandiji morala zapreti, ker rzava nič več ne prispeva za njego vzdr-r^anje. Kdor smatra kraljevo poroko za javen čin, ki je potreben posebnega •Jaja, naj pozove slovensko ljudstvo, da Prispeva z darovi za to bolnišnico v korist ®°lnikom, za katere država noče prispeli. To bo najsijajnejša proslava tega ®liK0ga dogodka, tak >poročni dar« bi ** v čast slovenskemu ljudstvu in brez vonia tudi poročnemu paru v večje za-osčenje ko pa bahaška darežljivost pri-' fltnega odbora na tuje stroške.
. Kdor pa se hoče navzgoraj prikupiti, {®j to stori z lastnimi sredstvi, če jih
Rtera generala Zz£e-
ui£a.
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Na današnji popoldanski seji so se obravnavale interpolacije opozicionalnih strank in demona Timotijeviča radi preiskovalne komi-'J° v zadevi bivšega vojnega ministra go-%tnala Zeževi‘'a> ki je zakrivil, da je umrlo > obolelo pa 7000 novincev. V imenu "V8°sloyanskega kluba govori posl. Ha-ic in izjavlja, da je njegovemu klubu jas-> Ua ni kriv samo general Zečevič, inar-tudi drugi vojaški činitelji, zato bo glava! za preiskovalno komisijo. Socialni
demokrat Brkič in zcmljoradnik Jere-mič izjavita isto, nakar povzame besedo vojni minister Vasic, izjavljajoč, da je za anketo. Republikanec Gjonovic čita nato predlog, da je narodna skupščina cula odgovor vojnega ministra in da sklene sestaviti komisijo 12 članov, ki naj najkasneje v dveh mescih dožene, kdo je kriv
smrti 300 rekrutov in ki naj krivce kaznuje po zakonu. Demokrat Timotijevič stavi ja protipredlog, ki se razlikuje od prvega samo v toliko, da predlaga v komisijo 9 članov, sicer pa ostane pri predlogu posl. Gjonovica. Timotijevičev predlog je bil nato sprejet z večino glasov.
Onima Siis&a spreleta.
Odlosen In ferazofezis*®« nastop Jugoslovanskega
kluba.
Ljubljana, 7. aprila. Iz Belgrada poročajo »Novemu času«: Ko je poslanec Jugoslovanskega kluba Barič preteklo sredo govoril proti civilni listi, dosedanji in povišani, je to med demokrati in radikali vzbudilo velik odpor. Demokrati so klicali Bariču: »Ali ste Vi republikanec?« Barič je odgovoril:	»Jaz	sem republika-
nec! Ali se gospodje ne spominjate več, da smo svoj čas v odboru ustavodajne skupščine dr. Šimrak, dr. Gosar in jaz kot zastopniki Jugoslovanskega kluba glasovali za republikansko obliko države?« Na ponovne medklice je posl. Barič izjavil, da Ljudska stranka pušča svojim' članom v vprašanju republike ali monarhije svobodne roke in da so njeni člani lahko tudi monarhisti, vendar je Jugoslovanski klub sklenil glasovati proti civilni listi v katerikoli višini, ker ne gre v času splošne bede sklepati o povišanju civilne liste. Nato je posl. Barič stališče Jugoslovanskega kluba podkrepil z izjavo, ki je bila v listih že priobčena. (Mi smo jo prinesli v četrtkovi številki. Danes prinašamo izjavo dr. Šimra-ka na včerajšnji seji. Op. ur.) Odločni in brezobzirni nastop Jugoslovanskega kluba je vzbudil splošno pozornost v vsej politični javnosti.
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril proti civilni listi dr. Janko Š i m r a k. Govornik je ostro obsodil po-
stopanje vlade, ki je naznanila zakonski načrt o civilni listi samo koaliranim strankam, ker se nadalje ne briga za reden proračun, marveč predlaga poseben zakon, v katerega se vneso postavke v tuji valuti, kar znači najhujšo nezaupnico lastnemu denarju. Civilna lista je odločno previsoka. Če živi celokupno delovno ljudstvo skromno, naj tudi na dvoru vlada skromnost. Krog dvora pa se je začela razširjati ka-marila, ki hoče živeti na škodo ljudstva. Iz teh razlogov bo Jugoslovanski klub glasoval proti predlogu. Za dr. Šimrakom so govorili še Lazič, Gjonovic, Deržič, Golouh, Milutin Dragosava ter ministrski predsednik. Pašič je v svojem govoru nazval državo »kraljevino Srbijo«, nakar so se čuti ogorčeni medklici, da te države ni več, marveč kraljevina SHS. Radikali pa so kričali, da je kraljevina Srbija bila in je še, Hrvatje in Slovenci pa so se v njej vtopili. Ta značilni incident, ki je mahoma odkril velesrbsko tendenco centralistične politike, je vzbudil splošno ogorčenje pri vseh opozicionalnih strankah. Pašič je na koncu ogorčeno izjavil, da je sramota, da se v parlamentu ne sme reči »kraljevina Srbija«. Njegov govor je bil prazen in ni napravil prav nobenega globljega vtisa. Zato se je vršilo glasovanje. Za predlog je bilo oddanih 134, proti pa 41 glasov. Proti so glasovali Jugoslovanski klub, NSS, SPJ in republikanci ter dr. Ivanič.
Stasprastoo med! Halo iti rntmasfe* atago?
Belgrad, 7. aprila. (Izvirno.) Kakor poročajo iz Bukarešte, je romunski senat sprejel zakon o ujedinjenju Besarabije z Romunijo. Ta sklep je za nadalnji razvoj razmerja med državami male antante velike važnosti, ker je popolnoma gotovo, da bo prej ali slej prišlo med Rusijo in Romunijo do spora radi Besarabije. Kakor se
v tukajšnjih diplomatičnih krogih misli, Češkoslovaška in najbrže tudi Jugoslavija v tem vprašanju Romunije ne bo podpirala.
Belgrad, 7. aprila. (Izvirno.) V političnih krogih se govori, da je prišlo med našo in romunsko vlado do velikih diferenc.
Celisko dtelaosfoo » tofu s Ispllalinm
Celje, 7. aprila. (Izv.) Stavkujoče delavstvo tovarne VVesten v Celju je imelo včeraj popoldne v Narodnem domu protestno zborovanje. Velika dvorana je bila napolnjena. Delavstvo je protestiralo proti pristranskemu vmešavanju politične oblasti v stavko. Politična oblast, ne samo da ni storila svoje dolžnosti, ki bi ji velevala, da ščiti delavstvo pred nemškim podjetnikom, se ni zadržala niti pasivno, nego se je očitno postavila na stran podjetnika. To, da ščitijo organi one vlade, ki hoče imeti vse jugoslovanstvo v zakupu, nemškega podjet-
nika, slovenske, domače raje pa ne — je izzvalo ogorčenje delavstva. Sklenila se je v tem smislu resolucija, ki jo deputacija predloži pokrajinskemu namestniku v Ljubljani. Kapitalist hoče delavce vreči iz njihovih stanovanj in upropastiti s tem cele družine. Razburjenje delavstva in vsega prebivalstva je veliko. — Na shodu so govorili: za SPJ Koren, za JSZ Sušnik, za SLS dr. Ogrizek, za NSS Žabkar ter za strokovno komisijo Svetek. Zborovanje je pokazalo disciplino stavkujočih — disciplinirano delavstvo pa bo zmagalo.
ttasprofstoa ea gacgresa M sociaifstičaib
Internacional.
Berlin, 6. aprila. Konferenca treh socialističnih internacional ne vzbuja veliko nade, da bi se dosegel kak sporazum. Prepad med meščanskimi social patrioti in ekstremnimi boljševiki je prevelik, da bi se dal premostiti. Na seji, ki se je vršila dne 4. t. m., je z ozirom na pismo moskovskih delegatov, da ne morejo več pospeševati dela konference, podal v imenu II. internacionale Anglež Macdonald izjavo, da je II. internacionala pripravljena sodelovati na skupni konferenci z boljševiki, če III. internacionala izpolni sledeče tri zahteve:
1. Odpoved taktiki, da se v strokovnih organizacijah ustanavljajo posebne skupine.
2. Imenovanje posebne komisije, ki naj
TATVINA ANGLEŠKIH DIPLOMATIČNIH SPISOV.
London, aprila. (Izvirno.) Listi poročajo o veliki tatvini, ki se je zgodila na ekspresnem vlaku med Parizom in Marseillom. Neznani in izredno drzni tatovi so
Fszio tomriiaB m
iooarlKfcain.
V	Celju v tovarni Westen stavka delavstvo že deseti dan. Doslej še ni izgleda da stavka konča.
Delavstvo — solidarno — je pripravljeno vztrajati do krajnosti.
Da pa se mu olajša težki boj, pozivamo tovariše in tovarišice, da zbirajo po vseh skupinah prispevke za stavkujoče. Prispevke pošljite na ta naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, hotel »Beli vol«, Celje — s posebno označbo: za stavkujoče člane JSZ.
Tovariši in tovarišice! Dejansko pokažite svojo solidarnost!
Načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze.
Pni sp»r z Kalifa.
Belgrad, 7. aprila. (Izvirno.) V dobro poučenih krogih se trdi, da bo dr. Ninčič skušal doseči v Rapallu sporazum v vseh spornih zadevah med našo državo in Italijo Od poteka njegovih pogajanj je odvisno, če bo Pasic odpotoval v Genove ali ne.
Split, 6. aprila. (Izvirno.) V ponedeljek je bila v šibeniški luki zamenjana ta-mošnja italijanska vojna ladja. Kakor se iz zanesljivega vira doznava, bo v kratkem tudi ta ladja definitivno zapustila Šibenik in se ne bo več povrnila tjakaj. Ravno tako bo najbrž še te dni zapustila splitsko luko italijanska vojna ladja, ki je tamkaj zasidrana.
Kal
preišče položaj v Georgiji. 3. Osvoboditev političnih jetnikov; proces proti menjševi-kom naj nadzoruje posebna mednarodna socialistična komisija. — Po Macdonaldo-vem utemeljevanju je nastopil boljševik Radek proti angleški delavski stranki; La-bour Party je imenoval pomočnico angleškega imperializma in s tem mednarodnega kapitalizma. Anglija se za male države zanima samo toliko časa, dokler jih ne izropa. Radek je poudarjal, da mospovska internacionala nima nobenega zaupanja do
II.	internacionale, vendar pa da so mora propad premostiti, da delavstvo doseže svoj cilj.
iz poštnega voza ukradli več zabojev, v katerih so bili važni diplomatičal spisi, ki so bili poslani iz Anglije v Italijo. Med spisi so tudi navodila angleške vlade delegaciji na genovski konferenc*. 0 storilcih ni liobeneea sledu.
»Jugosl. Lloyd« poroča: Dobivši prvi četrtletni kredit v znesku 35 milijonov za najnujnejše poprave na železnicah, je prometni minister Stanič imenoval komisijo, ki naj bi določila, za katere nabave naj se ta kredit porabi. Komisija je svoje delo dovršila in njene predloge je minister odobril pred 14 dnevi. Licitacije se pa brez odobrenja pristojnih min. odborov niso mogle razpisati. Ti so v zadnjem trenotku sklenili, da se nabave ne izvrše potom dražb, marveč z direktnim nakupom na licu mesta potom mešanih parlamentarno-uradniških komisij. Kasneje se je pa ta sklep zavrgel, a rok kredita poteka in bo po vsej priliki neporabljen zapadel. Tako se je zgodilo s kreditom za popravo lokomotiv na Mažarskem, katere sedaj Mažari zadržujejo in uporabljajo, zahtevajoč poleg plačila za popravo tudi obresti in le-žarino. Vsled tega nastajajo novi zastoji.
V	zagrebškem ravnateljstvu je dekretira-na obustava prometa, a to dobiva odmev tudi v sosednih državah. Proga Gradec— Maribor je sedaj, ko je poljsko delo v največjem razmahu, zamašena s 1000 vagoni kmetijskih strojev in priprav iz Nemčije. Vrtimo se v centralističnem krogu kakor začarani in zdi se, da nam ni pomoči.
Dsnašnia predborza.
Zurich, 7. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi:	Berlin
1.66, Holandsko 194.40, Newyork 515, London 22.60, Pariz 47, Italija 27.07, Praga 9.45, Budimpešta 0.58, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0 066, avstr, krone 0.07.
Dunaj, 7. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Zagreb 23.25, Praga 146.25, Italija 400.
POČAKAJ, DA SE SL0ŽIM0!
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Današnja seja finančnega odbora je razpravljala o poročilu pododbora za prosveto in vere. Seje sta se udeležila finančni minister Kumanu-di in minister za vere dr. Krstelj. Prvi je izjavil, da ne more pristati na predlog ministrstva za vere glede vzdrževalnih sredstev katol. Cerkvi, dr. Krstelj pa je izjavil, da vztraja na svojem predlogu, ker je absolutno potreben. Odbor je nato sklenil, da se razprava odgodi po genovski konferenci da so ministra »složita«.
KONFERENCA NEVTRALNIH DRŽAV.
Bern, 5. aprila, (Izv.) Danes sc je otvo-rila konferenca nevtralnih držav in njiho*
vili strokovnjakov, ki jo je sklical zvezni sval v zmislu oredkonfeTence v Stockhol-
Stran 2.
>Novi Čas«, dne 7. aprila 1922
štev. 80.
mu. Zastopane so vse povabljene države: Danska, Nizozemska, Norveška, Švedska in Španska. Tukajšnji poslaniki omenjenih držav so prisostvovali otvoritveni seji. — Zvezni svetnik Schulthess je pozdravil v imenu zveznega sveta zastopnike tujih držav in je izrazil svoje zadovoljstvo, da se je sklicala konferenca.
ffolitični dogodki.
+ Med Anglijo in Francijo. Politika Heh dveh dežela gre čimdalje bolj narazen, naj se vodilni državniki obeh dežela navidezno še toliko trudijo, da bi to preprečili ali vsaj prikrili. Francozom je genovska konferenca, ki je angleška zamisel, skrajno zoprna. Tu se imata pritegniti splošnemu gospodarskemu naporu za upostavo gospodarskega ravnotežja kot polnopravna člana tudi Nemčija in Rusija, kateri bi Francija rada obdržala v prisilni osamljenosti in odvisnosti. Ker se Franciji ni posrečilo preprečiti ali vsaj odgoditi genovske konference, skušajo sedaj Francozi osumničiti angleške načrte kot sebične in naperjene proti gospodarski neodvisnosti manjših držav, ki jih hoče podvreči kontrolnemu sistemu. V tem smislu je pred kratkim strupeno pisal »Temps«. Ta izvajanja je v pogovoru s poročevalcem »Epohe« neki »avtoritativni Anglež« ostro zavrnil. Rekel je, da ves sedanji nesporazum med Anglijo in Francijo izvira ravno iz odpora prve proti načinu Francije, s katerim hoče uveljaviti svoje zahteve nasproti Nemčiji in Rusiji. Vojaška zasedba, blokada in finančni kontrolni sistem so ravno francoska sredstva, in to ne samo proti premaganemu sovražniku (Nemčiji], ampak tudi proti deželi, s katero nismo vodili sovražnosti — Rusiji. Ob zaključku je rekel angleški zaupnik »Epohe«: »Temps« je to vest spretno priredil za dežele male entente in končno pripomnil, da obeta genovska konferenca postati bojno polje za svobodo malih držav. To bi bilo morda točno, ako bi prišel tjekaj Clemenceau. Naši delegati na ver-sailleslti konferenci se vsekakor spominjajo, kateri tiger je bil to, ki je požrl svobodo malih jagnjet.«
JDnevni dogodki.
—	Drzen napad na postajnega načelnika v Šmarju. Danes ponoči se je izvršil % Šmarju drzen napad. Ko se je ponoči postajenačelnik vračal od pregledovanja proge v urad, ga je pred postajo neznan moški udaril s kolom po glavi. Postaje-načelniku se je posrečilo priti v pisarno, od koder je obvestil orožniško postajo v Šmarju. Ko je šel postajenačelnik čez nekaj časa zopet ven, je videl ležati na progi moškega. Misleč, da se mu je kaj zgodilo, je pristopil in ga pričel otipavati. V tem pa se moški dvigne in ustreli postajena-čelnika z revolverjem dvakrat v nogo. Vsled streljanja je pritekel neki kretnik, na kar je neznani napadalec izginil v nočno temo.
— Krivična odredba. Novi zakon o draginjskih dokladah določa, da dobi uradnica, katere mož je istotako v državni službi, samo polovico draginjskih doklad, do-čim davek na njeno plačo ostane v polni veljavi. Ta določba je načelno nedopustna, ker gre vsakemu uradniku, kar zasluži. Drugič je pa ta določba tudi nesocialna, ker gre dvojni zaslužek v prid družini, ki je ob sedanji draginji tudi dva ne moreta vzdržati brez težkih osebnih žrtev. Pomisliti je treba, da mora žena, ki se trudi v državni službi, zato vzdrževati pomoč v gospodinjstvu, služkinjo, ki tudi ne more delati zastonj. Dalje zadene ta določba pristransko, ker zadeva samo žene državnih uradnikov, ne pa tudi žene, katerih možje služijo v zasebnem pridobitnem poklicu. Ravno tako krivična je tudi določba, da mož, katerega žena ima najmanj 200 Din mesečnih dohodkov, izgubi družinski prispevek po 150 dinarjev mesečno. Na ta način se družinam onemogoči vsak napor, da si same kako pomagajo iz mizerije, v kateri tiče ob beraški plači in neznosni draginji. Dokler posamezen oženjeni moški ne bo od države dobival toliko plače in družinskih prispevkov, da bi mogel družino pošteno preživeti, naj bo ženam svobodno, da z lastnim trudom soprispevajo. A njen trud naj pride v korist družini, ne pa da bi hotela od njega vleči profit država.
— Vojaške takse opuste na Češkoslovaškem. Prišli so namreč na to, da bi uradniški aparat za predpis tega davka državo več stal, nego bi davek donesel dohodkov.
— Tri milijarde za zgradbo stanovanj najame dunajski občinski svet.
— Varstvo najemnikov na Češkoslovaškem. Češkoslovaški parlament je sklenil zakon, s katerim se dosedanje varstvo najemnikov brez omejitve podaljša do 30. aprila 1923. Splošno zvišanje najemnine se ne dovoli; stanovanja z 1 sobo in kuhinjo se sploh ne smejo podražiti, ostala pa za 20 do 40 odstotkov vsote, ki je veljala za najemnino 1. 1914. Stanovanjski uradi se odpravijo in bodo v vseh stanovanjskih sporih odločala redna sodišča. Gospodar more odpovedati stanovanje le tedaj, če sam nima v hiši stanovanja ali če ga rabi za svoje poročene otroke. V vsakem slučaju pa mora najti najemniku drugo primerno stanovanje. Strankam, ki imajo nad 2 milijona kron premoženja, se more stanovanje odpovedati z enoletnim rokom.
— Roparski napad v Zagrebu. Dne 31. marca 1.1. so neznani roparji v Zagrebu napadli mesarja Al. Kurkija in Kolina ter ju oropali za 1 ček za 10.000 češkoslovaških kron, tri čeke za 2,000.000 lir in en ček za 8165 Din. En ropar je baje pobegnil proti Ljubljani.
— Visok prosiovo! en davek. Meseca decembra 1. 1. so pokadili na Češkoslovaškem za 184 milijonov kron tobaka oziroma smotk in cigaret.
— Med najfinejše vrste preizkušenih domačih čebelarjev ima do praznikov v zalogi Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Ker društvo nima lastnih uslužbencev in posreduje prodajo le za člane,
se ne more baviti z zamudnim tehtanjem,
zato oddaja med po 120 K za kilogram v kozarcih po Ul, 1 in % kilograma, sprejme pa po izpraznjenju kozarce nazaj. Med se debi pri društvenem blagajniku v Jugoslovanski knjigarni (poleg stolne cerkve).
—	Noe drobiž na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so dali kovati za nadaljnih 40 milijonov kron novega drobiža po 10, 5 in
2	vinarja, deset- in petvinarski novci bodo iz 92 delov bakra in 8 delov cinka, dvavinarski iz čistega cinka. Stari avstrijski novci se zamenjajo za nove brez odbitka. Tudi to je le začasna ureditev novčnega vprašanja v republiki; končno se uredi, ko se na mednarodnem trgu utrdi sedanja češkoslovaška valuta.
£jubljanski dogodki,
lj Zdravje %. Antona Komlanca se je
— hvala Bogu — že toliko izboljšalo, da je mogel danes prvič po dolgi bolezni darovati sv. mašo. Bog mu kmalu popolnoma vrni ljubo zdravje!
lj Organizacija javnih nameščencev
— somišljenikov SLS ima danes v petek ob 8. uri zvečer odborovo sejo v navadnih prostorih. Prosi se radi važnosti te seje polnoštevilna udeležba. Brez pismenega vabila.
lj Umrla je gospa Marija Luštek, soproga policijskega detektiva. Pogreb se vrši jutri ob 4. uri pop. iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
lj Sklep seje železničarskega akcijskega odbora! Železničarski akcijski odbor se obrača na vse narodne poslance, da nujno posredujejo na merodajnih mestih, da se takoj izplačajo železničarjem po zakonu določeni poviški draginjskih doklad, ki še do danes niso izplačani. Železničarji, ki bi imeli z ozirom na svojo bolj težko in odgovorno službo biti med državnimi uslužbenci na prvem mestu, se zapostavljajo poleg drugega tudi s tem, da se jih pri izplačilu poviškov draginjskih doklad niti toliko ne upošteva, kakor druge. Zato apeliramo na narodne poslance vseh strank, da se za železničarje tako zavzamejo, kakor to po svoji težki in odgovornosti polni službi zaslužijo. — Železničarski akcijski odbor.
lj Cekinov grad in ljubljanski grad. Na Slovenskem obstoji odbor, ki si je nadel nalogo, da kupuje razne gradove za kraljevo rezidenco. S čigavimi sredstvu ta odbor te gradove kupuje, nam ni znano. —• Upamo, da bodo gospodje kupili te gradove za kralja iz lastnih sredstev. Saj tako bi se spodobilo. Kajti ni dvoma, če bo kralj hotel na Slovenskem imeti kak grad, ga bo dal že sam kupiti in za to ne bo potreboval nobenih posredovalcev proti proviziji. To je ena stran te historije. Druga pa je ta: Cekinov grad ne pride več v poštev, ker menda ni na prodaj. Sedaj hoče ta odbor od mestne občine kupiti ljubljanski grad za kraljevo rezidenco. Najzagrizenejši monarhist in najbolj modrokrvni aristokrat bi se moral tej nameri upreti. Ljubljanski grad je bil vendar kaznilnica! To že z
monarhističnega stališča ne gre, da bi kralja pošiljali na ljubljanski grad. Toda ljubljanski grad s svojim parkom in sprehajališči je danes priljubljen vsem Ljubljančanom. Če se tam gori naprav i rezidenca, bo dostop otežkočen in zraka in sprehoda potrebni Ljubljančani bodo zopet ob eno sprehajališče. Sicer pa na gradu danes sta-nujejo številne družine, ki drugod nimajo stanovanja. Kam naj gredo te, če se grad spremeni v rezidenco? To naj vse pomisli odbor in naj poišče primernega gradi’ drugje!
lj Sobotno tržno poročilo. Tržno nadzorstvo nam piše: Sobotno tržno poročilo, v katerem je bila označena tržna cena mleku 11 K, je bilo v toliko netočno, ker je pomotoma izpadla beseda 10 do 11 K. 10 K za surovo nepasterizirano mleko, ker so pri razprodaji takega mleka neprimerno manjše režije in ker ima konsu-ment več rizike vsled skisanja mleka, kar dokazujejo vsakdanje pritožbe.
lj Zvišane brivske cene. Vsled povišanja mezd in splošne draginje življenskih potrebščin so morali brivci za postrežbo cene primerno zvišati.
lj Smolnata sreča v nesreči. Javljam Vam, g. urednik, da že ta naslov ni primeren, bolje: 'divjeromantična noč«. Z veseljem sem čital kronično beležko, vendar moram ugotoviti, da sem se sam skobacal iz Malega grabna«, brez pomoči prijateljev, ker sem sam kolovratil po Mestnem logu, in tudi brez pomoči policije. Skobacal sem se na breg, ker kot dober in treniran plavač kljubujem valovom umazane vode. Po skobacanju na suho sein tam še sladko zaspal. Vedite pa tudi, da sem bil zdrav in čil, brez vsakega nahoda. Živelo zdravje! Janez Kovačevič m. p. — Pripomba uredništva: Vkljub vsemu temu pa bi g. Janez Kovačevič pametno storil, ko bi se vpisal med abstinente. Cviček je namreč hujši ko Mali graben.
JCultura.
k A'o c c »Šmarnice* za leto 1922. pod naslovom Znamenje na nebu«, Šmarnice. Spisal dr. Josip Jerše, profesor v Ljubljani, so ravnokar izšle in se dobe v okusni vezavi za ceno 30 Din. Nikdar ni bila nabožna knjižica, ki vnema za češčenje Matere božje bolj potrebna in na mestu kot danes ob dneh laži in poželjenja, ko stresajo vse človeštvo grozne povojne nepri-Like m liudi socialni boji. — Knjižica je sad skrbnega premišljevanja, mnogostraip skega iskanja in marljivega proučevanja Marijine vzvišenosti. Vsako premišljevanje zaključi lep, iz praktičnega življenja posnet zgled ali kratka prošnja do nebeške Kraljice. Ob koncu knjižice se nahajajo mašne in drugo najpotrebnejše molitve in služijo Šmarnice istočasno tudi prav dobro kot molitvenik. Založila je Šmarnice Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Tnaci.
18
Roman. Spisal
Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Res je dospelo ob prvi zori dvaiisoč mož. In za njimi so se vlekli neskončni vlaki z gradivom. Hobby je klel, da se je kresalo; Allan ga je dobesedno zasipal! Naio se je pa vdal v svojo usodo: spoznal )e A 11 a n o v tempo! To je bila peklenska ameriška hitrica, ki se je povečala v lem času de v pobesnel o s t. In dasi mu )e jemala sapo, jo je spoštoval ter podvojil svoje delo.
Tretji dan je proga, na kateri je baš za silo mogel voziti vlak, da se ni prevrnil, dosegla stavbišče. In še zvečer tretjega dne je med glasnim hura žvižgala mala lokomotiva po poljani. Vlekla je neskončne gare polne desk, tramov in pločevine. Dvatisoč delavcev je v mrzlični naglici gradilo barake, kuhinje in lope. Toda čez noč je prišel orkan ter pometal celo Hobbyjevo mesto navskriž.
Hobby je to šalo sprejel z dolgo kletvijo. Prosil je AUana za štiriindvajset ur odloga, toda Allan se ni niti za las oziral ter pošiljal vlak za vlakom z. gradivom, da se je Hobbyju delala tema pred očmi.
Ta dan je prišel gledat zvečer ob sedmih Allan sam. V avtomobilu z Maud. In vozil se je okoli, grm&i in klel ter imenoval vse delo samo postopanje in dejal, da sindikat plača in zahteva najskrajnejše delo. In je zopet odkuril ter pustil za seboj presenečenje in rešpekt.
Hobby ni bil dečko, ki bi se dal tako naglo oplaziti. Odločil sc je bil, da zdrži to besno, na petnajst let preračunjeno dirko. In posegel je vmes kakor sam vrag. Allanov tempo ga je bil potegnil v vrtinec! En delavski bataljon je gradil železniški nasip v Lakewood: za redne vlake; rdečkasti oblak prahu mu je razodeval pot njihovega dela. Drugi je planil na došle vlake z gradivom; v divjem tempu so razkladali in nalagali:
prage, tračnice, brzojavne droge, stroje. Tretji je vrtal pri »jami«, četrti je gradil barake. Tem bataljonom so poveljeMBli inženirji, ki jih n! bilo drugače spoznati, kakor da so med neprestanim vpitjem in razburjeno mahajoč z rokami priganjali delavska krdela.
Hobby je bil na svojem konju povsod pričujoč. Delavci so ga imenovali »Jolly Hobby — veseli Hobby«, kakor so Allanu takoj rekli »Mac« in Harrimannu, načelniku inženirjev — mrkemu možu z bikovim vratom, ki ie vse svoje življenje prebil na velikih gradiščih vseh delov svetov — kratkornalo »5ull — bik«.
Med vsemi temi roji ljudi so se sukali zemljemerci s svojimi instrumenti, kakor da jih ta vrvež prav nič ne briga, ter prekoličili celo ozemlje s pestro pobarvanimi koli in drogi.
Tri dni po prvem žvenketu lopat je bilo tunelsko mesio kakor taborišče iskalcev zlata, na to kakor vojni tabor in čez teden neizmerno mesto samih barak, v katerem je bivalo dvajset tisoč ljudi. Klavnice, mlekarne, pekarne, bazari, bari, pošta, brzojav, bolnišnica in kopališče. Nekoliko vsiran se je že vlekla cela ulica dograjenih hiš; Edisonove patentirane hiše, ki so se vlivale na licu mesta ter bile v dveh dneh izgotovljene. Mesto je pokrival debel prah, da se je zdelo kakor pobeljen«. Par osamljenih grmičev in skromnih šopov trave je zrastlo v cementne gomile. Po cestah so bile napeljane tračnice na železniških pragih, m nizke barake so se vtapljale v gozdu brzojavnih drogov
Čez osem dni se je pokazal sredi mesta črn, tuleč in brlizgajoč demon: velikanska ameriška tovorna lokomotiva na visokih rdečih kolesih, ki je vlekla neskončen rep vagonov za seboj. Ustavila se ;c sopihaje sredi razkopane poljane, puhnila črn, visok oblak dima proti žarečemu solncu ter se ogledala. Vsi so uprli svoj pogled vanjo ter vpili in tulili od navdušenja: To je bila Amerika, ki je dospela v tunelsko mesto.
Drugi dan je stalo že celo krdelo, teden pozneje celi roji teh črnih, dim bruhajočih demonov, ki so pre-
sunjaii ozračje s svojo pretresajočo sapo, vrteli svoje velikanske pošastne kosti ler puhali iz žrela in nosnic soparo in dim. Zdelo se je, da sc bo mesto zadušilo v dinui. Čestokrai je bil dim loko gost, da se je v temnem ozračju prožila eleklrika. In grom je bobnel pri najlepšem vremenu nad mestom. Mesto je divjalo, vpilo piskalo, streljalo, grmelo, brlizgalo.
Iz tega v vrvenje in dim zavitega belega mesta sredi pustih grobelj in sipin se je dan in noč dvigal velikanski steber prahu. Steber se je razraščal v oblake, podobne onim, ki vise nad bljuvajočimi ognjeniki. Kakor neizmerna goba, ki jo tlačijo gornje zračne plasii. In oblačne kosmulje so se trgale od njega, kakor je planil veter.
Parnikom pa se je ta prah z morja videl kakor več kilometrov dolg, apnenobel, plavajoč otok. čestokrai se je vsipal na New-York kakor droben pepel.
Stavbišče je tu bilo štiristo metrov široko ter se je raztezalo pet kilomeirov nazaj v ravnino. Zemlja je bila odkopana v terasah, ki so držale vedno nižje in nižje. Pri vhodu v tunel bi moralo dno ležati dvesto metro' pod morsko gladino.
Danes je peščen travnik nakoličen s pestrobarvnimi drogi, jutri peščena struga, pojutrišnjem prodna jama kamenolom, velikanski kotel konglomerata, peščenca, ila in apnenca, in slednjič soteska, v kateri je gomazelo kakor v mravljišču. To so bili ljudje, neznatni, če si jih gledal od zgoraj, beli in sivi od prahu, s sivimi obrazi, s prahom v laseh in obrvih. Na ustnah jim je lepila mokra prašna zmes. Dvajset iisoč ljudi je dan in noč vrvelo v jami. Kakor da se svetlika jezero, so se bliskali spodaj krampi in lopate. Signali rogov: j>rah se dvigne v zrak, velika čer se nagne, se prekucne in razbije; roj ljudi plane v oblak prahu, ki se vije kvišku. Trebilniki škripljejo in stokajo, verižna dvigala cvilijo in neprenehoma ropotajo, žerjavi prenašajo v lokih, kinkeži brne v zraku in sesalkc potiskajo noč in dan veletok umazane vode po debelih ceveh iz jame.
(Dalje.)
aramir-r,m-. rj/ »-jaz
sprejema od svojih članov hranilne vloge v v vseh svojih prodajalnah, katerih je v Sloveniji 36 Obrestujejo se po 5 °/„ £
Član ima pri tem dvakratni dobiček. Najpreje dobi i % več kot drugje, drugič ima korist njegova zadruga, ker pride ceneje do potrebnega kredita.