397
Politične  stvari.
Češka šola na Dunaji.
Razgovor o novi češki šoli na Dunaji spadal bi sicer po svoji naravi v vrsto šolskih stvari, toda to vprašanje pretresavalo se je do zdaj poglavitno iz političnega ozira in najnoveji čas napravil je dunajski mestni zbor in tamošnji deželni šolski svet imenitno politično vprašanje, kakor bi bil od tega odvisen obstanek nemškega Dunaja.
Ta zadeva stoji tako-le: Kdor Dunaj pozna in se hoče brigati za to, prepriča se lahko, posebno v predmestjih in ob urah, kedar hodijo delavci od dela ali na delo, ali kdor posluša večino tamošnjih poslov, bo slišal govoriti skoraj samo češki. Najočividnejša je ta prikazen v 10. okraji „Favoriten" in predmestji „Brigittenau", kjer se vidijo posebno nedeljske dni ženske in moški z otroci vred po vsem v moravsko-čeakih nošah govoreči samo češki. Da se med dijaki, obrtniki, trgovci, uradniki, in to med izobraženci tudi nahaja na Dunaji prav dosti, in to narodno zelo zavednih Cehov, je enako znano. Tako se verjetno trdi, da na Dunaji biva okroglo Število 240.000 Čehov.
Za izobraženje čeških otrok skrbeti prosilo je tedaj društvo „K o m en s ky"  pri vladi dovoljenja,   v smislu člena 17. državnih temeljnih postav in §. 70   šolske po stave,  na lastne stroške napraviti privatno ljudsko šolo s češkim učnim jezikom.
Deželni šolski svet doljne-avstrijski, v rokah znanega dr. Weitlof-a, zavrgel je to prošnjo s prav ničevimi pretvezami. Naučno ministerstvo je zadnje dni odločilo: ,,da proti napravi privatne ljudske šole s češkim učnim jezikom na Dunaji ni postavnega zadržka".
Ta odlok napravil je po sprejetem ukazu od stranke grozovit krik v judovskih in nemško narodnih časnikih dunajskih, češ, da je to prvi korak za spodkopavanje nemškega Dunaja, da je to nepostavno češko nasil-stvo in mnogo tacega.
Deželni šolski svet vložil je protest zoper tak ne-postaven ministerski odlok, in pridružil se je temu ono soboto tudi dunajski mestni zbor z nujnim sklepom, v katerem ministerski odlok imenuje „postavi in pravici nasproten1', kateri bil je sprejet z vsemi glasovi zoper dva (profesor Gugler in Matznetter).
Cehom nikoli, naši vladi pa le tu in tam pravični „Pester Lloyd" piše o tej zadevi: „Med tem, ko se umetniki dunajski pripravljajo s slavnostnim sprevodom slaviti dan, katerega so pred 200 leti Turki prisiljeni popustili obleganje avstrijskega glavnega mesta, bobne bobni pred zakopi metropole, ter ji preti nov hud sovražnik s še hujšim napadom". Da, Cehi stoje pred obzidjem dunajskim, pa še vse več, uže so predrli v deset predmestij, in gospod Weitlof pri Bogu ne more zato, ako se še ni pričelo grozovito klanje. Dva izmed štirih zastopnikov srednjega mesta sta uže grozovitno vznemirjena, ker sta tudi uda deželnega šolskega sveta, kateri se je polastil te zadeve in poveljništva zoper nove barbare. Grof Harrah imenuje se Kara Mustafa 19. stoletja in gospod Weitlof je Staremberg, kateri od visoke straže sv. Štefana stolpa daleč pogledava v deželo, ali ne pride pomoči od ljudi, ali vsaj „Votan" zaukaže zemlji, da se razpoči ter požre ves deseti okraj, v katerem so grozoviti Cehi podkop, katero hinavsko imenujejo privatno šolo.