AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT F0RE1CN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER "NO. 233 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 4TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Japonska grozi z izstopom iz Lige narodov radi nasprotne kritike Tokio, 2. oktobra. Japonska vlada, je danes izjavila, da če Liga narodov sprejme posebno sporočilo komisije, ki je preiskala položaj v Mandžuriji, da Japonski ne preostaja druzega, kot izstopiti iz Lige narodov in čuva-! ti svoje interese v Mandžuriji i napram Ligi. Japonska vlada je mnenja, da je komisija, ki je preiskovala položaj v Mandžuriji prekoračila svoje meje, in da je v vseh slučajih obdolžila le Japonsko, dočim o Kitajski ni nobenp slabe besede. Japonski zunanji minister se je izjavil: "Kitajska avtonomija v Mandžuriji je »nesprejemljiva za Japonsko. Predlog, da se razpusti mandžurske armade in se podpise pogodba sporazuma in miru med Japonsko, Kitajsko in Rusijo glede Mandžurije je naravnost smešen. Tak predlog je enak predlogu če, bi Japonska zahtevala, da se Evropa razoroži. Predlog, da se Mandžurija j post?vi pod mednarodno kontrolo, je neizvedljiv. Raje naj po-1 • stavijo Kitajsko pod tako kontrolo. V vseh svojih odnosajih do Kitajske Japonska ne bo nikdar vprašala Evrope za nasvet, Pač pa se bo pogajala direktno s Kitajsko." Kot je pričakovati bo Japonska popolnoma ignorirala poročilo mednarodne komisije in sledila svojim ciljem na isti način kot doslej. In iz tega ■qe zna ustvariti slab položaj. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah i V bolnici sv. Jožefa v Brook-lynu je preminul rojak Peter Rutter. Jetika je zahtevala svojo žrtev. Ranjki je bil rojen v Osilnici na Dolenjskem, kjer zapušča očeta in soprogo. V državi Illinois so zavrgli j vse dosedanje knjige volivcev-državljanov, in kdor hoče letos voliti v Illinoisu, se mora registrirati. En registracijski dan je bil 1. oktobra, drugi in zadnji j je pa v torek, 11. oktobra. John M. Kočevar, veteran svetovne vojne v Porterville, California, je pravkar sprejel iz Washingtona, D. C. kolajno "Order of Purple Heart." To odlikovanje se podeli vojakom, ki so bili ranjeni v svetovni vojni. Obenem prejema Mr. Kočevar tudi pokojnino po $25.00 na mesec. Dne 17. septembra se je v San Franciscu obhajal vseslovanski idan za Californijo. Med dru-■gim se je vršila tudi baseball j borba, v kateri so slovenski fantje zmagali nad srbskimi. V San Franciscu je nagloma umrl rojak Jože Cesar, star 53 i let, doma iz Trnovca pri Metliki. Slab dan za davčne obtožence na sodniji. Zagovorniki petih obtožencev, ki so obtoženi, da so poneverili davčni denar iz okrajne blagajne, so imeli včeraj slab dan na sodniji, ko je pričal ves dan James N. Main, načelnik državnih računskih nadzornikov, ki so pregledovali davčne knjige več mesecev. Silen udarec je bil za obtožence in za njih zagovornike, ko je nadzornik Main pričal, da je davčni urad dne 14. novembra, 1928, pod prisego izjavil, da se je nahajalo tedaj samo 8122,000 denarja v davčni blagajni, in da je to svo-to predstojnik davčnega urada, Bernstein, izročil okrajnemu avditorju. Kajti, odvetnik Boyd, ki zagovarja Bernsteina, je prej izjavil, da so Maschke in tovariši dne 14. novembra, 1928, vplačali v davčno blagajno $177,000, češ, da so pokrili s tem denarjem slabe čeke njih prijatelja, sedaj umrlega Charles Rosen-blatta. Ako so v resnici obtoženci vplačali $177,000 v blagajno dne 14. novembra, 1928, zakaj tega denarja niso izročili, kamor bi moral postavnim potom iti, in je državni nadzornik isti dan našel samo $122,000 v blagajni? Main je pričal, da ko je v decembru, 1931, začel preiskovati davčne knjige, da je dobil raznih čekov v svoti $168,000. Nekateri teh čekov so bili že par let stari. Dalje so na domu umrlega Marc Goodmana, ki je bil blagajnik v davčnem uradu, dobili čekov za $64,000. Main je pričal na sodniji, da je to ne-odpustno in zločinsko delo. Kdorkoli plača davke, se mora plačilo takoj zapisati v knjige, in postava naklada blagajniku dolžnost, da vsak opoldne izroči i okrajnemu avditorju ves denar, ki se je nabral za davke tekom zadnjih 24 ur. Tega Bernstein očividno nikdar ni delal. Zagovorniki so skušali včeraj na vse načine zaplesti nadzornika Main v razna nasprotstva.1 Main je pa mirno, točno in pre-' pričevalno odgovarjal. Sodnik Dempsey, ki predseduje obravnavi, je večkrat sam stavili vprašanja nadzorniku Main, ka-1 tera je slednji točno odgovarjal. | Skratka, obtoženci so imeli včeraj slab dan. Danes bodo pričali drugi državni nadzorniki. Ne riskirajte denarja doma! Vložite ga v banko! Mestni proračun Pri včerajšni seji mestne zbornice je župan Miller izročil mest-r.' zbornici svoj proračun za leto 1933. Praračun znaša $21,-193,000. Miller je naslikal črno sliko glede mestnih financ za prihodnje leto. In dočim je mestna zbornica sprejela proračun, pa so se oglasili drugi, ki se ne strinjajo s proračunom. Gre se namreč zopet za gasolinski davek. Mesto dobi od tega davka $675,000 na leto. župan Miller pričakuje, da bo mestna vlada dobila ta davek za popravo cest, in da bo toliko oseb lahko dobilo delo, toda A. C. Cannon, načelnik dobrodelnih družb, pravi, da ta denar nikakor ne gre v mestno blagajno, pač pa v blagajno dobrodelnih družb. Miller trdi, da je mnogo boljše in bolj častno, če ljudje delajo in zaslužijo denar ter tako plačujejo svoje lastne stroške, kot pa če se zanašajo na podporo dobrodelnih družb. Miller je povdarjal, da je moral znižati proračun za policijo in ognjegasce za $1,580,000, in proračun za popravo cest pa za $1,190,000. Za ta denar, je dejal Miller, bi lahko 3,000 ljudi dobilo delo in si sami služili kruh, tako pa zahtevajo nekateri, da gre za dobrodelne družbe. O mestnem proračunu se bo še nadaljevala debata drugi teden. Smrtna kosa V torek zjutraj je po kratki bolezni preminul Frank Hajd-nik, 449 E. 158th St., vogal Calcutta Ave. Star je bil 56 let. Tu zapušča soprogo in šest otrok, 5 v Clevelandu, enega v stari domovini. Ranjki je bil rojen na Pragerskem, štajersko. Tu je ! bival 28 let. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 J. S. K. J. Pogreb se vrši iz hiše žalosti pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Dan pogreba naznanimo jutri. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin. Igra v Barbertonu | Društvo Srca Marije št. 111 | K. S. K. Jednote v Barbertonu, Ohio, priredi igro "Turški križ." Igralci te igre imajo skušnjo v četrtek, 6. oktobra, ob 7. uri zvečer. Proi se jih, da so vsi navzoči. * 148,000 mestnih uslužbencev ima mesto New York. Delo, ne podpora Detroit, 3. oktobra. Franklin Roosevelt je včeraj govoril v tem mestu in izjavil, da kar ameriški narod potrebuje, je delo, ne pa podpora in miloščina. Nadalje se je tudi izjavil za brezposelno zavarovalnino. Roo- j sevelt je izjavil, da ameriški narod polagoma prihaja do spoznanja, da mora dobiti brezposelno zavarovalnino zseno s starostno zavarovalnino. Detroit, ki je sicer republikansko mesto, ■ie priredil ogromen sprejem Rooseveltu, in več tisoč ljudi ni moglo v dvorano, kjer je Roosevelt govoril. Detroit je bil zadnja postaja za Roosevelta, ki je s tem skončal 9000 milj dolgo vožnjo po Ameriki, ko je govoril v vseh večjih mestih. Listnica uredništva A. J. Lastniki hiš morajo plačati za gotove poprave cest, ki vodijo mimo njih posestva. Do-tični stroški so priračunjeni k dsvkom, in se plačajo ob istem času, kot davki. — Prijatelj. Obrnite se na Associated Charities, Federal Reserve Bank Bldg. L. P. Božič pride letos na nedeljo, enako tudi Novo leto. V Ameriki je postava, da če pride Božič ali drug praznik na nedelo, da je drugi dan postavni Praznik. — Naročnik. Poštnina za pošiljatev v Jugoslavijo je 14 centov od funta, poleg tega je pa , treba plačati še neko gotovo pristojbino. Obrnite se na glavni Poštni urad za nadaljna pojasnila. Konvencija delavcev Včeraj je bila otvorjena konvencija državne delavske zveze države Ohio. Prvič v zgodovini zveze ne bo nobene politike na tej konvenciji. Delegati bodo obravnavali o delavski in starostni zavarovalnini in o zavarovalnini za odškodnino delavcem v lučaju nezgod. * $12,000 so odnesli roparji b«nki v Holland, Mich. Važna pojasnila državljanom glede volivne registracije. Katera je danes najbolj varna in najbolj priporočljiva investa-cija v Ameriki? To je v današnjih težkih časih glavno vprašanje za vsakega, ki ima kak dolar, večjo ali manjšo vsoto, za katero je trdo delal in ki je edini denar, ki mu bo lajšal stara leta ali mu bo v pomoč v takih in enakih časih, kot smo jih imeli zadnja par leta. Odgovor tta gornje vprašanje je eno, kateremu ne more nihče oporekati in to je: Najboljša in-vestacija je danes vloga v dobri, mcčni in zanesljivi banki! Ako vložite svoj denar v zanesljivo banko, ste brez skrbi. Tam dobite redno obresti od svojega denarja, banka plačuje od vaših prihrankov davek. Tega denarja vam ne more vzeti nobena kriza, ga ne more uničiti ogenj, vam ga ne more vzeti tat in ne more vas preslepariti zanj brezvesten' človek. Kje je torej vaš težko prislu-žen denar bolj varno spravljen in vam obenem nosi obresti, kot v zanesljivi banki. In ena takih močnih, zanesljivih bank je edina slovenska banka v Ameriki, North American Trust banka v Clevelandu, Ohio. Kljub težkim časom zadnjih par let, je North American Trust banka imela vrata odprta in točno izplačevala vlagateljem, kolikor in kadar so zahtevali in potrebovali denar. Banka, ki je prestala zadnjo krizo, je gotovo vredna vsega zaupanja. Dobijo se še ljudje, ki nikomur ne zaupajo in imajo doma skrit denar. Ali ti kdaj premislijo, v kakih nevarnosti so vsak dan za svoj denar? Dnevno čitamo, kako je ta, ali oni izgubil vsled svoje nepremišljenosti vse svoje težko prislužene dolarje. Nobena stvar ni tako skrita, da ne bi postala očita in zlasti za letošnjo zimo bodo brezupni sleparji in roparji poskusili vse, da pridejp do denarja. Ljudje božji, nikar ne držite denarja doma. Banka je edini | prostor, kjer naj bo vaš denar, ki vam bo nosil obresti in ki bo za vas varno spravljen. In vsak slovenski in hrvatski dolar naj bo spravljen v zanesljivi in varni slovenski banki, North American Trust Co. Marsikdo se danes bridko kesa, ki ni poslušal našega sveta, ko smo pisali in vabili naše ljudi, naj vložijo svoje prihranke v North Ame- j rican Trust banko. In danes po-j novno in ponovno kličemo vse Slovence in Hrvate: vložite denar tje, kjer vam bo vsak čas na lazpolago in bo obrestonosno naložen, to je v edino slovensko banko v Ameriki: North American Trust banko. Poslušajte na's, ki vam svetujemo v vašo korist in ne boste se kesali. Kdor vloži denar v North American Trust banko do 10. oktobra (vključno), bo dobil obresti že od 1. oktobra. Nikav ne držite denarja doma in nikar ne tvegajte, da ga izgubite v eni sami noči. Dobra, močna in zanesljiva banka je edini prostor za vaš denar in to je gotovo North American Trust banka. Menda ni bolj zaposljenega urada te dni v Clevelandu kot je državni volivni urad, ki ima svoje prostore v City Hall. Gre se za registracijo volivcev, in kot je videti, bodo državljani letos, v najhujšem letu depresije v večjem številu volili, kot pa še kdaj prej v zgodovini predsedniških volitev. Očividno je, da nameravajo volivci letos oddati svoj protestni glas proti obstoječim razmeram. Glasom nove volivne postave lahko 8. novembra vsakdo voli, kdor* se je od leta 1930 naprej dal vpisati v volivno listo. Kdor se je pa preselil, ali pa v letih 1930 in 1931 ni volil, ali kdor je odtedaj postal državljan in še ni registriral, ali kdor je postal 21 let star, oziroma bo star ! do 8. novembra 21 let, ta se mo-I ra registrirati. Volivni odbor računa, da se je v letih 1930 in 1931 pa do danes najmanj polovica registriranih volivcev preselila. To je očividno iz knjig East Ohio Gas Company, The Cleveland Electric Illuminating Co. in mestne elektrarne. Ljudje se danes bolj selijo kot kdaj prej. Da se postreže vsem državljanom, ki ne morejo v mesto, pa bi se radi registrirali, je volivni odbor odločil dva splošna registracijska dneva, in sicer dan 11. oktobra za predmestja in dan 13. oktobra za Cleveland^ Registracijski prostori, to lašč za to izbrani prostori-, bodo ob teh dnevih odprti od 1. ure popoldne do 9. ure zvečer. Poleg tega so pa na razpolago uradi volivnega odbora vsak dan, in sicer od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah samo do opoldneva. Vsak volivec se lahko tam registrira, to pa samo do 18. oktobra. Pozneje se ne more nihče več registrirati. Sledeči posebni registracijski prostori bodo poslovali dne 11. oktobra za predmestja: Lakewood in Rocky River, mestna sodnija na Warren Road, blizu Detroit Ave. Za Cleveland Heights, South Euclid, Lyndhurst: mestna sodnija na 2953 Mayfield Road. Za East Cleveland in Euclid: City Hall na 14340 Euclid Ave. Za Bedford, Garfield Heights, Maple Heights, Solon: Maple Heights mestna zbornica, na Broadway lin Libby Road. Za Shaker Heights in Beechwood: Shaker Town Hall, Moreland Boulevard in Lee Road. Za Parma, Broadway Heights in North Royalton:' Community Hall,' na Ridge in Ridgewood Road v Parma. Za Cleveland so pa določeni sledeči registracijski prostori. Prosimo ,da pazite na to pojasnilo. Izrežite si iz lista in shranite, da ne bo nepotrebnih vpraševanj. Za vardo 11 in 12: Tried Stone Church, 3752 Scovill Ave. Za 17., 18. in del 19. varde: Gid-dings šola, E. 71st St. in Central Ave. Za varde 13, 14 in 15: Broadway šola, na Broadway in Worley Ave. Za varde 16, 28, 29 in 30: Harvey Rice 'šola, vogal Euckeye Road in 116. cesta. Za varde 26 in 32: Collinwood High šola, 152. cesta in St. Clair Ave. Za varde 20, 21, 22 in 23: Wade Park šola, Wade Park in Addison Road. Za del varde 19, za varde 24, 25 in 27: Dean šola, E. 105th St. in Churchill Ave. Za varde 1, 2 in 33: Washington šola, W. 159th St. in Lorain Ave. Varde 8, 3, in del 1. varde: West High šola, 6809 Franklin Blvd. Varde 4, 5, 6, 7 in 9: javna knjižnica na W. 25th St. in Maple-dale Ave. Državljani iz 10. in J 31. varde pa morajo registrirati v uradu volivnega odbora v City j Hall. Kot že znano, se lahko vsakdo registrira v uradu "Ameriške Domovine,' 'ako se je samo preselil. Vsi drugi pa morajo registrirati v gori označenih prostorih. Ako vam ni kaj jasno, vprašajte pri nas. Depresija je povzročila, da je Cleveland najbolj zdravo mesto danes Cleveland. — Depresiji in krizi se moramo zahvaliti v Cleve-jlandu, da imamo letos najbolj zdravo leto, kar jih pomni zgodovina mesta Cleveland. Manj ljudi je umrlo v Clevelandu, odkar pomni zgodovina zadnjih 50 let, kot kdaj prej. Nalezljivih bolezni skoro ni v mestu, umrljivost otrok je najnižja v letih. Niti enega slučaja koz niso imeli j letos v Clevelandu, kar se prej i še nikdar nI zgodilo. Kot poro-' ča mestni zdravstveni urad je odgovorna za malenkostno umrljivost mestnega prebivalstva in za splošno ugodni zdravstveni [položaj — depresija in lepo vreme. Dr. Knapp, načelnik mestnega zdravstvenega urada, trdi, da ljudje v času depresije Živi j o bolj konservativno, zmerno. Da-si je v današnjih časih tisoče oseb, ki ne dobivajo dnevno dovolj hrane, pa zdravstveni urad ni imel še enega samega slučaja, J da bi kdo umrl radi podhrane, pravi dr. Knapp. Izvanredno malo je slučajev influence in pljučnice, teh dveh akutnih morilk človeštva. Do pretekle nedelje je v Clevelandu umrlo letos 7,-331 oseb, dočim je lansko leto v istem času umrlo 7,724 ljudi. Lansko leto je umrlo 24 oseb radi mrzlice, letos ena sama. In-fluenca je pobrala lansko leto j 129 žrtev, letos pa le 65. Temu nasprotno pa pravi dr. Knapp, i da se je število rojstev v Clevelandu zelo znižalo, pri čemur ima najbrž besedo depresija. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo imeli v Clevelandu 10,284 rojstev, v istem času lanskega leta pa 11,153, kar pome-j ni, da je letos 869 manj botrov kot lansko leto. In dočim je lansko leto umrlo1 118 mater na po- j rodu, pa je to število padlo letos | na 52. Za jetiko je letos umrlo j j 119 ljudi manj kot lansko leto. Tako je iz tega poročila videti, j da imajo tudi pogrebniki — de-I presi jo. Mehikanska vlada ostro odgovarja besedam papeža glede vere v državi Mexico City, 3. oktobra. Predsednik mehikvanske republike Rodigruez je odgovoril na pismo papeža glede verskega stališča v Mehiki, da bo dal zapreti vse cerkve v Mehiki, ako bo katoliška cerkev nadaljevala s svojim dosedanjim stališčem napram mehikanskim postavam. Predsednik Rodiguez je označil nastop papeža napram verskemu položaju v Mehiki kot "nesramen." Papež Pij je namreč obsodil ukrep mehikanske vlade, da se nahaja v Mehiki le en sam duhoven za vsakih 33,000 ver-nikov. Predsednik Rodriguez sedaj grozi, da če bo papež na-idaljeval s svojim nastopom na-ipram postavam republike Mehike, da bo vporabil skrajno dr-jžavno silo proti vsakemu pojavu | uporniškega gibanja in da bo ukazal, da se cerkve v Mehiki spremenijo v delavnice in v šo-| le. Prvi mehikanski predsednik, ki je bil izvoljen na podla-jgi splošne volivne pravice, Cal-j les, je začel preganjati katoli ško cerkev v Mehiki, in za njim so nadaljevali isto delo vsi njegovi nasledniki. Državljani v Mehiki imajo sicer pravico izpovedovati savoje prepričanje, toda so v tem zelo omejeni. __«_ 5,000 na delo Pittsburgh, Pa., 4. oktobra. Po dolgih mesecih brezposelnosti je končno zavladalo veselje v stoterih domovih zapadne Pennsylva-nije, ko se je zvedelo, da so razne družbe poklicale 5,000 delavcev na delo. American Sheet and Tin Plate Co. v Monessen je odprla tovarne že v pondeljek, in 1.200 mož se je vrnilo na delo. V Canonsburgu, Pa., je Standard Tin Plate Co. naznanila, da odpre tovarne prihodnji pondeljek. '2,000 ljudi je zaposljenih v teh tovarnah. Pittsburgh and Lake Erie železnica je poklicala na delo 400 v popravljalnico za lokomotive, in v drugih delavnicah je dobilo delo nad 500 ljudi. Samo dva funta V Emergency Clinic Hospital je bila rojena včeraj deklica, ki je tehtala samo dva funta, ko je zagledala luč sveta. Zdravniki so nežno "stvarco" zavili v kos bombaža in jo položili v inkubator. Mati še ni videla otroka. Mati otroka, je 'Mrs. Edith Barber, 22300 Tracy Ave., Euclid, j Mlada mati tehta samo 102 funta, dočim oče odvaga 175 funtov. Pozdravi Rev. A. Gnidovec, župnik slovenske fare v Rock Springs, Wyoming, pošilja pozdrave iz gorate Colorado, kamor je šel po uradnih opravkih. Lepa hvala. Društveni koledar! Prav vljudno opozarjamo vsa slovenska društva po vseh naselbinah države Ohio, da uvrstijo svoje prireditve v društveni koledar "Ameriške Domovine," Kjerkoli se nahaja, v državi Ohio ali pa v kateri drugi sosednji državi slovensko društvo, ki ima to ali ono prireditev, se po-zivlje, da nam sporočijo datum in prostor ter ime igre," ali pa povedo, če je plesna veselica ali druge vrste Jzlabafva. "Ameriška Domovina" uvrsti to v društveni koledar vsak teden enkrat brezplačno, kar je v korist društvu in v informacijo drugim di uštvom. Društveni tajniki vseh društev brez razlike se pozi vljej o, da tozadevno sporoče uredništvu "Ameriške Domovine." Vest iz domovine Mrs. Jennie Kavčnik je prejela vest iz domovine, da ji je po kratki bolezni preminul njen oče Matija Urbančič v častitljivi starosti 82 let. Umrl je na Brezovici pri Ljubljani. Zapušča soprogo, štiri sinove in hčer 'omoženo Slana, v Ameriki pa hčerko Jennie. Naj bo ranjke-jmu lahka domača gruda. Mrs. j Kavčnik stanuje na 7018 St. j Clair Ave. Važna seja Danes zvečer je seja podružnice št. 14 SŽZ v navadnih prostorih. Dvignil se bo tudi dobitek za lepo blazino. Prinesite vse članice svoje tikete nazaj, kar jih niste prodale. Računi za vodo Račune za vodo lahko še vedno plačate v našem uradu, kjer dobite pravomočni rezit. Enako je tudi z računi za elektriko, telefon in plin. Bodoči zdravnik Naš slovenski zdravnik, dr. Anthony Perko, je preteklo nedeljo dobil obisk vil rojenic, ki so ga obdarile s čvrstim sinčkom. Iskrene čestitke, doktor! Pozor za skušnjo! Igralci za igro "Mučeniška smrt sv. Neže" naj bodo nocoj točno ob 7:30 vsi pri skušnji na odru S. N. Doma, "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na letp $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. c^jg|j$tr>83 No. 233, Tue., Oct. 4th, 1932 Kako je v sovjetski Rusiji "Opisujem slučaje, ki sem jih sam videl. Vsakdanje malenkosti sestavljajo sliko splošnega življenja. Prej sem poznal novo Rusijo le iz časopisov in ta Rusija mi je bila zelo idealna. Zato mi je jako težko, da moram danes svojo prej-šno idealno sliko zamenjati s temi neprijetnostmi in nelepi-mi realnostmi. Ta večna borba, pomešana s korupcijo, je nekaj silnega in težko pojmljivega za deželo, ki hoče biti vzor delavske države in ki zahteva od delavstva vsega sveta, da ji sledi. "Po mojem skromen mnenju bi morali sovjeti naprej poskrbeti, da bi vsaj delavci in kmetje imeli dosti jesti, dovolj obleke in dovolj stanovanj. To troje je elementarno, najpotrebnejše za eksistenco človeka. Če tega ni — vse neha in življenje ni več življenje. Muka je. Po mojem mnenju so šli boljševiki predaleč s svojo petletko. Boljševiki so zabili milijarde rubljev za tovarne in druge ogromne naprave, ki ne bodo izgotovljene v petih letih. Medtem so pa zanemarili najpotrebnejše potrebščine za delavce in kmete. "Videl sem v Leningradu, Odesi in Moskvi tri in štirinadstropne palače — rezidence nekdajnih bogatinov in ple-mičev, ki so danes delavski klubi. Vse te palače so last države in pod absolutno kontrolo komunistične stranke, ki jih porablja za svoje prireditve in propagando. Eno samo nadstropje teh palač ima čez sto soib, in vse te sobe so prazne, oziroma se okupirane le ob gotovih urah. Lahko bi dali v vsaki hiši par sto sob najpotrebnejšim delavskim družinam .za stanovanja. "Te delavske palače radi kažejo turistom; zelo se ponašajo z njimi. Ali ne vidijo, da turist ni slep in lahko opazi razkošje na eni strani in pomanjkanje stanovanj na drugi? Nikakor ni pravično, da je toliko teh prostorov komunističnim organizacijam na razpolago, dočim se morajo tri in štiri družine stiskati v enem samem stanovanju. "To se mrazpisal radi tega, ker komunisti tako radi po-. meta jo povsod, le pred svojim pragom ne. In velika nadlega so tudi stanovanjski upravitelji. Ti so skoro vsi mladi Židi. Službe dobijo, ker so energični komunisti. Tem ljudem so stanovalci izročeni na milost in nemilost, in gorje mu, kdor se jim zameri. Pognan si iz stanovanja in navadno ne dobiš druzega. "Ljudje stanujejo nagnjeteni v velikih stanovanjih. Povsod imajo skupne kuhinje in skupne pralnice, v katerih je večen prepir med ženskami. Komforta ni nobenega. Take hiše imajo samo en zahod, ki je seve neprestano okupiran. Zahod je brez okna in luči, in prestati tam deset minut je huda .kazen. In kot se godi ruskim delavcem, je še huje z ruskim kmetom. Ti umirajo od gladu. Vse jim poberejo — živino, kokoši, orodje in pridelke. Nato jim vrnejo napol crknjeno kravo, starega konja in merico semena: ali, zdaj pa delaj rnužik! In mužik dela, ustvarja iz nič in strada. Bos hodi in na .zadnjici nosi kos žakljevine. Tem ljudem pravijo komunisti kulaki ali kmetski buržuji. Mnogo teh siromakov se je uprlo; nočejo več obdelovati kmetij. Prišli so v mesta in špekulirajo. Toda tudi to je mučna borba za kos kruha. Mužik je dober, ponižen in preveč pokoren. "Danes imamo v Rusiji nove privilegirance. Kdo popiva in pleše pozno v noč po najdražjih hotelih! Tujci niso, ker teh ni dosti in zahajajo v svoje hotele. Stare buržuazije ni več, plemičev tudi ne. Vsi ti sloji so mrtvi. A nekdo je tu, ki pije, pleše in se veseljači na naše stroške. Delavec ni, kajti on zasluži ponajveč osem rubljev na dan in ne more ,v hotele, kjer velja obed za eno osebo 15 rubljev, pač pa je to nova buržuazija, ki ima svoje sluge in služkinje, kot prej bogatini in aristokrati. Izvedel sem te podrobnosti o življenju teh delavcev. Videl sem jih pri delu v tovarni, videl sem jih na domu. Spoznal sem njih razmere, kakršne so danes. In ko sem vse to videl in slišal — sem zgubil veselje in voljo za delo v Rusiji. Gremo nazaj, odkoder smo prišli. . . parkrat vrgli, brez bojazni, če bo to boljši polovici všeč ali ne. žal, da smo bili tolikokrat pregnani ali po našem častniku, ali pa po sovražniku, kar se je nam vselej jako zamalo zdelo. Nekega dne so si poiskali štirje igralci, ki so bili kar mi*tvi na karte, prav primeren prostor in to jako od sovražnika na vidnem, da jih bodo parkrat vrgli. Ker je bilo naše geslo: preganjati mirne ljudi, se je tega pravila držal tudi naš sovražnik. Jako zamalo se mu je zdelo to, da ga njegov sovražnik tako izziva ter da nima nobenega rešpekta pred njim. Kmalu pošlje igralcem eno granato v pozdrav, misleč, da jih bo prepodil. Prileti druga granata in za njo še več in več, toda igralci se ne zmenijo za take malenkosti. Nesreča je hotela, da je ena granata udarila prav blizu njih ter enega ubila, tri pa nekoliko opraskala z drobci kamenja. Igranja še ni bilo konec, temveč prav po tržaško so začeli preklinjati sovražnika, ker jim je ubil soigralca ter igro pokvaril. Igrali so kar naprej, ne zmeneč se za topniški ogenj, dokler niso .dobili pritisk od vojakov, naj vendar nehajo z igro radi ljubega miru. Bolj lovski je podobna ta, ampak je resnična in za istinitost jamči očividec, stanujoč na Holmes Ave. Večkrat sem že čul, dostikrat tudi bral, kako navdušeni so nekateri slovenski marjašarji. Posebno Jaka se rad pohvali, koliko mu je do igranja kart. Jaz si mislim tole: Ako bi bili naj-navdušenejši igralci, kot: Jaka, žulich, Rakar, šepic .postavljeni v tako nevarnost, kot tile tukaj omenjeni, bi jih vsako veselje do igranja kart minilo za vse večne čase. Kaj si pa oni o moji sodbi mislijo, to je pa njih stvar. Prav lepo bi bilo in zelo hvaležne se bomo izkazali vsem onim, kateri nameravajo priti na igralni večer v sredo 5. oktobra v Slovenski dom na Holmes Ave. Ne pogum, pač pa prebrisanost bo veljala in vsi oni bodo deležni nagrad. Poleg tega pa bo prav nekaj posebnega razvedrila brez posebnih stroškov. Za malo vstopnino 25 centov, boste imeli prijetno zabavo. Vabi vse prijatelje petja cerkveni pevski zbor Ilirija. Frank Kovačič. SLOVENSKE ŽENE, UČIMO SE ANGLEŠČINE Cleveland, O.—Šolske počitnice so minile. Naši malčki so se zopet povrnili v šolo. Nekateri so jo že komaj pričakovali, a drugim je pa kaj neljubo capljati s knjigami obloženi v vsakdanjo šolo. Sčasoma se je tudi slednji privadijo in kmalu je šola njih dobra prijateljica. Vsak otrok, če se pridno uči, napravi s tem staršem največje veselje. Kaj pa me, slovenske žene in matere? Ali smo zmožne obvladati jezik, ki se ga naši otroci nauče po katoliških in javnih šolah? Ako ne, zavedajmo se in pojdimo tudi me v šolo, saj nudi se nam lepa in brezplačna prilika se kaj naučiti, da ne bomo, kar sem žalibog že sama slišala, da je mati, ki je tu že preko 20 let, "grinarca" pri svojih otrocih, ker je otroci, ki so odrasli, nočejo več razumeti v našem lepem slovenskem jeziku, a mati jih ne razume, ker ni imela prilike ali ne časa se naučiti angleščine. In v takem slučaju je mati tujka med svojimi otroci v domači hiši. Nihče ni prestar za to šolo in vsak je dobro došel. štiri ure na teden učenja nikomur ne škoduje. Zato vabim vse slovenske žene in dekleta, ki smo še "grinar-ce," da pojdimo v šolo, ki se prične 10. oktobra v javni knjižnici na 55. cesti. Ker sem bila dala en dopis v naš vsem ljubljeni list Ameriško Domovino, ko se je šolsko leto nagibalo h koncu in vzbudila marsikomu pozornost glede naše šole, — me je naša dobra učiteljica Mrs. Coe opomnila, da bi bilo jako primerno, da bi se se- daj zopet oglasila in vzbujala naše matere za šolo, da so počitnice minile. Smelo trdim, da me večina nismo imele stneva urada, dočim je bilo v avgustu zaposljenih s pomočjo istega urada nad 3000 oseb. Delo pod zemljo Več mesecev bo zaprta prometna cesta Lakeside Ave. med 6. in 3. cesto radi gradnje podzemeljske razstavne dvorane, ki bo last mesta. Tako gradnjo so odobrili državljani pri zadnjih volitvah. VELIKO LEPIH DARIL BO NA VESELICI Cleveland, O.—Krasna namizna svetilka, košarica, zaboj Havana cigar in 5 dolarjev certifikat za čiščenje oblek so ena izmed prvih podarjenih daril za dobrodelno veselico. Community Welfare klub se Prav iskreno zahvaljuje vsem darovalcem in sicer: Mr. in Mrs. Tini Dulc, Louis J. Prince, gro-Serija, Mrs. Mary Kushlan, slaščice, in Frank Mervar Cleaning Co. Ali si že pričela delo na kostumu? Kakšne barve bo? Kdo jo bo očrtal? A najbolj zagonetno vPrašanje je pa to: Ali se že ka-terikrat plesala starodavni ples? Ali veš, kje bi se ga naučila? Taka in enaka vprašanja čujete in tam. Pa kaj vendar pome- ni vse to? Pripravljajo se za Community Welfare veselico, katera se bo vršila na 22. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pridite, ne boste razočarani, ker nudilo se vam bo veliko lepega in novega. Tudi zavrteli se boste lahko. Saj bo igral dr. William Lauschetov 11 komadni orkester od devete ure zvečer, pa do 2 ure zjutraj. Nabavite si tikete pri Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave., Frank Mervar Cleaning Co., 5921 Bonna Ave. ali pa pri članicah te organizacije. Pridružite se praznovanju velikega moža George Washingtona. Praznovanje, kjer se gre za veliko stvar: krščanska ljubezen do bližnjega. finančna stran naših trgovcev . .. (Nadaljevani« i t 2 »tranO oijale, da je postala iz truda hiša ter zavetje obilni družini. In Prijatelj, vprašam Te, na čigavih pi;sih se je zredil ta gad, ki sika in pika na nas in nas preganja brez pokoja, danes mene ^ jutri Tebe!" Globoko mi je legla ta trgovčeva izpoved v srce in namenil Seni se, da, jo javnosti predočim v razmišljevanje. Da, priznati teoram, da moro, katera nas brezbrižno preganja in lovi od Praga do praga, je ustvarila nezavednost mas, katera je nasedala kričeči reklami, umetno ka-zanim slepim cenam, ter zapeljivim vabam judovskega kriča-11 j a. Z eno besedo vsi tisti, ki So in ki podpirajo verižne trgovine, so odgovorni temu brezupnemu položaju, ki nas ugonab-'ja in upropašča. Navidezno zgleda cela stvar v nedolžnosti eno leto starega deteta, toda če Se človek poglobi v korenine situacije bo videl na čigavi njivi te zrastlo to mogočno drevo in kdo mu je gnojil, da je uspelo Jn zasenčilo vse, kar ima po na-ravnih zakonih pravico do ob-st°ja in se na solnčnih žarkih greti? Kdo je oropal solnčne svetlobe tistega, ki je primoran,. v senci gine in umira? Nikdo drugi, kot nepre-računl jiv vrt-nar, in to je masa, katera ni zna-'a ob Času pravilno razsojati. Naši' trgovci so danes veliki rcveži, ki močno trpe, ne toliko vsled depresije, ampak radi te-ker so vse svoje premoženje j"azdel|li med rojake v obliki kreditov. Kaj bodo za vse to P^jeli, je vprašanje časa, ki ^arn nič kaj dobrega ne obeta. jih poznam, kateri ne morete Plačati niti davkov ne da go-v°rimo o drugih obveznostih, ka- Gre jim čepe na vratu. Danes teorajo naši trgovci čepeti do-brez razvedrila in dobre vo-lte, ter računati od dneva do dne- CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 va, koliko ur trgovskega življenja jim je še usojeno živeti. Marsikdo bo mislil, prav jim je, pa naj bi bili oprezni in, čuječi! Ni temu tako! Oni so se žrtvovali za rojake in jim pomagali tudi tistikrat, kadar so jim vsi drugi pomoč odpovedali. Če bi bili materijalisti, kakor so verižne trgovine in njih družabniki, bi danes lahko in brez skrbi sedeli na svojem bogastvu in gledali gladovne trpine in raztrgano deco po cesti hoditi in miloščino prositi brez strahu, da bi se oni kdaj znašli med njimi, kar ni danes nikak čudež, če se jim to pripeti, živeli so vedno z nami in poizkušali trpeti vse udarce", katere je narod doprinesel, ter v skupinah in posamezno so se borili za svoj in naš življenski obstanek. Da je temu tako, sveidočijo krediti, ki so jih največkrat brez vsakega jamstva in brez obresti le na pošten obraz dovoljevali. Zdramimo se skoraj ob dvanajsti uri neodvisnega življenja in podpirajmo to, kar je last 1 našega naroda. Naši trgovci so bili dosledno z nami v dobrih in slabih časih. Joško Penko, zastopnik "Ameriške Domovine'' -o-- vrnitev Bela breza sred polja je neskončno žalostna; z listi rosnimi trepeče", pritajeno v mrak šepeče: "Oj, poleti, veter-brat, preko gričev in planjav, oj, ponesi žalno vest v kočo, kjer živi ljubav. To povej: ves bled, bolan vrnil se je iz tujin?; s sabo je prinesel le strte nade in spomine. Sen prelesten o gradovih se mu je razblinil v mrak. V svetu je iskal bogastva — vrnil se je ubog prosjak . . ." "Prav praviš. Če si kje zapisan, je prav tako kakor bi bil priklenjen." "Zapisane nas imajo pa tudi v Namršlju. Vsak Pem tolče po bukvah in vpije na kmeta, ki ugovarja dajatvam: Tu notri, tu, tu je vse zapisano, para za-tracana! Molči, pes! Zato mora biti tudi tega konec. V Na-mršelj poj demo. Pem jih bo dobil najmainj petkrat 'petindvajset po zadnjem koncu. Zaslužil jih je več. Naj poskusi, kako zna kmet primazati, in pobrali mu bomo vse bukve in papirje. Ali gremo?" Pritrjevali so vsi in tulili od navdušenja, da ni bilo razumeti nobene besede več. Ko se je Tone oddehnil in nalovil sape, je pa zopet zamahnil in razburkano morje se je pomirilo. "Najprej v naš grad, v četrtek zjutraj pa v Namršelj. Pa ako imate kaj korajže, pojdemo še naprej, na Turjak! Tam so velike bukve. Tam imajo nas vse popisane. Pa bodi si kmet v dolini ali v pogorju, blizu Turjaka al pa daleč stran, v tisth bukvah je. Veliki urbar je tam in pa tudi kanclije so tam, kjer imajo naše davke zapisane. Tja moramo. Tam moramo vse uničiti. Kaj nam pomaga, če uničimo vse na Igu in v Namršlju, ko je pa vse tisto tudi v Turjaku fsapisano. Graščlak je že tako naredil, da se njemu nikdar nič ne zgubi. Tudi na Turjak moramo!" "Sam Bog te je dal," ga je prekinil Malnarček. "Ljudje, nič ne bi bilo, ako njega ne bi bilo." "Čast! čast in slava Tonetu," je vzkresnilo po hiši in zunaj. "Na Turjak! Na Turjak!" so vpili oni, ki so bili bolj nagli in pogumni. "V^ pojdemo na Turjak," je nadaljeval Tone, a ga je takoj ustavilo navdušeno pritrjevanje. "Vsi! Vsi! Vsi!" "Pa ne samo mi izpod zvona sv. Martina in sv. Marjete, tudi bližnji Turjaku morajo udariti, j Pa od spodnje strani morajo i pritisniti. Turjak, saj ga poznate in veste, kje je. Na skali čepi in gleda potuhnjeno na vse strani, češ, kdo mi pa kaj more. Mi mu bomo pokazali. Ako spredaj ne bomo udrli v grad, ga bomo pa prekucnili s skale, da bo zgrmel doli na Četež. Zato pa morajo vsi priti: od Žeg-nanega studenca pa doli do Lašč in do Polja, od škocjana do Kr-yavih peči in Blok. Vse, kar nosi hlače, mora na noge. Ko bomo pa tam opravili, bomo pa vsi skupaj udarili v Ljubljano." Začuli so se glasovi čudenja in strmenja. "V Ljubljano, pravim. Enkrat se je že tresla Ljubljana, ko je Ižanec korakal po mestu, da so šle vse šipe v drobno. Ko pa sedaj pridemo v mesto, poj-de vse narazen. Tedaj pa: udri škrica!" "Udri!" je zagrmelo povsod in Tone je vprašal glasno: "Ali pojdete z menoj?" "S teboj, kamor hočeš," je vzkliknil Maček solzan in kakor en glas se je raztegnilo povsod: "Vsi pojdemo. Vsi gremo! Pojdimo! Pojdimo!" Tone si je z rokavom obrisal potno čelo, potem je pa nadaljeval: "Zato veste, da ne moremo precej udariti, da se moramo pripraviti prej, da moramo vzdigniti vse tiste, ki so zapisani v urbarju. Pošto je treba poslati na vse strani, povsod je treba razglasiti, da bodo vedeli ljudje, koliko je ura, da ni prostosti in svobode, dokler je na svetu urbar." "Slišite?" "Ahtik! Ti pojdi in še dva moža naj gresta s teboj, da bosta izpričala, čez Golo, po vaseh pod Kureščkom tja do Krvavih peči do Usnika. Prijatelja sta, kakor jaz vem, in mož je, ki ga ljudje poznajo in cenijo. Ta naj privede Krvavce, naj pobere vse po vaseh, kakor dale« more zajeti, pa smolarje naj privede. Ti imajo sekire in nabrušene struge za golenicami. Pa na Bloke naj sporoči, ki naj gredoč v Nadlišku opravijo. Kdo drugi naj pa gre s pričami v škocjan in, naj poišče Dolhar-ja, ki je moj prijatelj, in naj mu pove, kaj smo se zmenili in da sem jaz rekel, da mora vse privesti pod grad. Ta me bo gotovo ubogal, ker sem mu že marsikakšno pravdo dognal. Trije pa naj stopijo v Lašče in Polje. V Polju je Mišček doma. Sva kakor brata. Pri 'Franci' pod Sv. Florijanom sva ga že dostikrat sekala. Ako ni imel denarja, sem pa jaz plačal. Ta se mi je velkrat pobahal, ko je bil popolnoma trezen, da ima vse Poljce v torbi. On je poln svobode, ga ne bo treba prav nič pregovarjati, samo povejte mu, kaj jaz hočem. Ta bo udaril po torbi in iz nje se bo vsulo Polj-cev kot listja in trave in vsak bo imel fovč za pasom, s katerim režejo in koljejo. To bo naša vojska. Ni šent, da bi s e Turjak ne potresel." Množico so obšli občutki zmage. Dajala si je duška z vsemogočnim vzklikanjem, mahanjem z rokami, ploskanjem. Rjoveli so in tulili ter se objemali. "Na Turjak! Na Turjak! Po urbar!" Krivanoga se je bil medtem oteščal z vinom, ki je bilo pripravljeno v majoliki na mizi, in je potem zopet nadaljeval: "Poguma nam ne manjka, samo prijeti moramo prav, da se nam vsa stvar ne spesne." "Poslušajmo!" "V grad gremo v sredo zvečer. Ko bo zazvonilo Marijo, tedaj mora vstati vsak moški in iti od doma ha 7/oirališcJe. Nobeden ne sme povedati, kam gre in čemu bo potreboval kramp in sekiro. Drug drugega ne sme poznati, ne sme ogovarjati. Klobuk na oči, pruštof narobe! Preden greš od doma, sezi z rokami med isteje in si "s sajami namazi roke in obraz, da boš črn kakor noč, da te nihče ne bo spoznal. Hudič je prišel, bodo dejali, sto hudičev, ves pekel je prišel po nas in obšel jih bo tak strah, da bodo kar koprneli in cd groze mrli. Mi bomo pa rjoveli: Kje je urbar? Glavo ali pa urbar!" Vrenkova hiša se je tresla od pritrjevanja], in navdušenja, ki so ga izzvale Tonetove besede, ' in slišati je bilo vse vprek: "Ta je pa moder. Tone zna!' Za sto dohtarjev. Modre j šega pa ni. Bomo šli!" "Jaz sem vaš general," je zopet povzel Tone. "Pošten general sem, ki sem vam vse povedal, kar mislim in kar nameravam. Vsi moramo vedeti eno, to se mi zdi prav in pošteno. Tega pa ne sme vedeti nihče drugi. Nikomur ne povejte, še svojim ženskam ne, da ne bo zvedela gospoda, ki bi potem urbar skrila. Tudi jaz moram imeti pruštof. Preskrbite mi ga! General mora biti tak kakor vsak." Veliko veselja je zbudil Tonetov domislek. "Povedal sem vse, kar je treba vedeti. Postal sem že ves suhoten, zato sprejmite zadnje moje današnje povelje: Možje, pojdite iskat zaveznikov! Vse, kar lazi pod oblastjo Turjača-nov, mora na noge. Ko bodo v sredo odpeli zvonovi angelsko češčenje, tedaj gremo s krampi in cepini in naskočimo ižanski grad; še tisti večer tudi pogledamo v farovž, v katerih bukvah imajo zapisan pasji snop. Ko se bo v četrtek zjutraj delal dan, tedaj bo pa začelo biti po vseh cerkvah plat zvona in na to znamenje se moramo vzdigniti vsi, prav vsi; krenili bomo po cesti v Turjak, gredoč bomo pa še v Namršlju naše reči v I red deli, Povsod bo grmela naša misel in strah pojde pred njo na vse strani, ko se bo razlegal v viharju naš klic: Glavo ali pa urbar!" "Glavo ali pa urbar!" je odmevalo iz hrupnega navdušenja. In še enkrat se je povzpel To- ne Krivanoga, zagnal svoj klobuk v kot na peč in udaril z vso silo svojih prsi: "Tlaka in desetina mora preč, ne bo nas drla graščina več!" (Dalje prihodnji« _A_ DNEVNE VESTI Nemčija dolguje Ameriki $2,000,000,000 New York, 3. oktobra. 40 odstotkov vseh dolgov, ki jih ima nemška republika, dolguje Nemčija Ameriki. Nemški dolg Ameriki znaša $2,000,000,000, dočim znašajo vsi ostali nemški dolgovi $2,90'0,000,000. Nemčija mora plačati do 15. februarja, 1933, vsega skupaj $357,000, 000 na svoj dolg in na obresti. Ne pričakuje se pa, da bi Nemčija plačala en sam dolar, rekoč, ca ji je absolutno nemogoče. V Illinoisu premogarji ne smejo piketirati Canton, Illinois, 3. oktobra. Državni generalni pravdnik Swift je izjavil, da bo prepovedal vsako piketiranje okoli rudnikov v južnem Illinoisu, ker je nastal včeraj poboj, pri katerem je bilo 6 oseb nevarno ranjenih. Milica ne bo poklicana na lice mesta, toda oborožili bodo dovolj deputijev, da ohranijo "mir in redr" Tako je, če imate preveč resnične sanje Crescent, Kentucky, 3. oktobra. Joseph Cochran je sinoči sanjal, da se vozi skozi tunel, ki je napolnjen z dimom. Ko se zbudi, vidi vse okoli sebe dim. Hiša je gorela. Bežal je iz hiše pol milje daleč, da je poklical ognjegasqe, in ko se je vrnil, ni bilo treba več gasiti. Hiša je že zgorela. Socialisti so nabrali 33 tisoč dolarjev za volitve Washington, 3. oktobra. Glavni stan socialistične stranke naznanja, da so socialisti dosedaj nabrali že $33,000 za volivno kampanjo, kar predstavlja eno tretino določene svote v znesku $100,000. 20 mrtvih, ko se je odtrgal oblak v Californiji Bakersfield, Cal., 3. oktobra. Najmanj 20 ljudi je bilo ubitih v tej okolici včeraj, ko se je vtr-gal oblak in je bila zemlja v trenutku preplavljena z vodo. Rešilno moštvo išče v blatu mrtve, in pričakuje se, da bo še mnogo več mrtvih. Več vlakov in lokomotiv je popolnoma zginilo z železniške proge, ki je bila pogreznjena v blato na nekaterih krajih 20 čevljev visoko. Silno naraslo vodovje je odneslo par stotin hiš, vse pohištvo, obleko in živež. Nad 1000 ljudi v tej okolici je zbežalo v hribe, kjer so prepuščeni samim sebi brez hrane in pomoči. * 700 pisem, naslovljenih na Roosevelta, je zgorelo v zrako-plcvni nezgodi v Pennsylvaniji. * Bivši predsednik litvinske vlade, Waldemaras, je obtožen poneverbe. MALI OGLASI Odda se stanovanje 4 čedne sobe, kopališče, klet, za $12. Poizve se na 5301 St. Clair Ave. Stanovanje se da v najem, tri sobe, kopališče, spodaj. Rent $13.00 na mesec, z garažo $15.00. Vprašajte na 1106 E. 64th St. (0ct.4.7.10.) D^Io dobi na farmi moški, ki je vajen takega dela. Vpraša naj na 6614 Schaefer Ave. Stanovanje se da v najem, štiri čedne sobe, spodaj, zadaj. Kopališče, klet in podstrešje. Vprašajte na 6707 Schaefer Ave. (Oct.4.6.8.) Na stanovanje vzame ženska drugo žensko, samo $7.00 na mesec. Vsa priprava v kuhinji. Vpraša se na 1048 E. 68th St., zgorej. (235) Išče se peč na premog z^ kuhanje, in pa tudi peč za gretje. Vpraša se na 1075 E. 61st St. (234) Odda se v najem trgovski prostor s 3 sobami za $20; trgovski prostor s 7 sobami pa za $30. Furnes, klet, gor-ka in mrzla voda in vse drugo. Hiša sama zase. Odda se tudi stanovanje 4 sobe, velika klet in drugo; zidana hiša; rent $13 na mesec. Vprašajte na 871 E. 67th St. _(Sept.30.okt.l.4.) Odda se stanovanje obstoječe iz štirih sob, v zližini slovenske cerkve v Collinwoodu. Vprašajte na 712 E. 156th St. (Oct.l.4.6.)J BRUSS RADIO SERVICE 602C ST. CLAIR AVENUE ENdieott 4324 Strokovnjašlca popravila na vseh vrstah radio apnratov. Zmerne cene /.a garanti-rano delo. Odprto od 9. zjutraj do B. zvečer. Frank V. Opaskar ODVETNIK 516 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od G. do 8. ure na E. U3d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 110G E. G4lh St. Res. Tel. YEllovvstone 0705-W I PREŠA! Ht GROZDJE! Kakor vsako leto, tako tudi že letos prešamo grozd-: je. Dopeljano grozdje stisnemo proti mali odškodnini, i imamo v prodaji vsevrstno ohijsko grozdje po najnižji : ceni. Se priporočam FRANK MARINČIČ E 15012 SYLVIA AVE. iiUllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! BRING 'EM BACK ALIVE * "Narava v Surovosti" — kot jo predstavlja strahovita bitka med pitonom in tigrom . . . v Frank Buck-ovem- razburljivem filmu "BrinK 'Em Back Alive" (Vrni sc a Živimi), ki je bil posnet po naravi v malajski džungli. —in surov tobak nima mesta v cigaretah Redkokdaj' Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem staranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami-"It's toasted." Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete. Tega ni v Luckies , . . najmilejši cigareti Kar ste jih kdaj kadili MI kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu -toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto. De jstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti "Ako mož napiše Boljšo knjigo, ako ima boljšo pridigo ali če napravi boljšo milnico kakor njegov sosed, bo svet napravil izhojeno pot do njegovih vrat, četudi zgradi svojo hišo v gozdu." RALPH WALDO EMERSON JUi ne pojasni to, zakaj je žimi svet sprejel in odobril Lucky Strike? Copr., 1082, Tlio American Tobacco Ctt. ARNOLD ZWEIG: Slučaj narednika Griše Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. Iz Bresta se je razširjalo po vsej deželi celo omrežje žice. Kakor tenki Črni živci so se zvijale žice po mlakužah, baš pod površino, ali pa na visokih koleh. Spremljale so vlake ob železni' ških progah, bile napete naravnost slcozi gozdove. Telefonske žice armade so bile razpete visoko v vrhovih dreves. Njih pot je bila skrbno zaznamovana na zemljevidih in kjer je bilo potrebno, so bile krepko pritrjene. Poleti se za žice ni nihče zbrigal, zato pa so to malomarnost drago plačevali pozimi. Gozd, po katerem je tulil vihar, se je pač malo menil za te črne z gumi jem prevlečene žice. Nenadoma se je odlomil drevesni vrh ali pa stara veja — in že je bila na tleh tudi žica. Nekaterikrat se je žica zapela v kako nižje ležečo vejo, druga je padla nanjo, tako da je bila žica napeta kakor struna na, goslih. Pa ko bi bile žice le od bakra, ki je tako vpog-ljiv in elastičen! A že zdavnaj so uporabljali za vojaške telefone navadno železno žico. Od bakra so bile samo žice na cesarski liniji od Mitave do cesarske palače v Berlinu. Tako je pač žica, sledeč zakonom fizike, pokala. Upirala se je sicer trmoglavo, a končno počila: oba konca sta zažvižgala skozi zrak ter se kje visoko v drevesh o vila okoli vej. Morebiti je drugi konec prišel na tla, v grmičevje —-a že po par urah je bil pod par čevlji snega. Na robu gozda so bili sneženi zameti že dober se-ženj visoki zvečer. Veter je bil tu neomajen zidar tega zidu. Po vsej deželi, v kočah, barakah in drugih zaklonih so bili raztreseni oddelki telegrafistov, delavcev. Vsi so vedeli, da bo dovolj dela zanje jutri. Zato so sedeli mirno v svojih zaklonih ter poslušali sneg, ki je udarjal ob stene. Z zadovoljstvom so opazovali, kako sneg zapolnjuje razne špranje, skozi katere je prej tako pihalo. Prijetna gor-kota še je razširila po prostorih zaklonov. Nocoj bodo kvartali ali pa spali na svojih ležiščih, že zarana pa bodo morali na pot, a o tem raje niso mislili. Nocoj pa je treba še dobro namazati škornje in podplate ter pregledati rokavice. Sneg v Mervinsku . . . Mesto je bilo sicer po griču nekoliko zavarovano proti navalu viharja. Tekom noči pa so se napolnile ulice snega. Zima je pričela. Sedaj je bilo predvsem treba pregledati, dali je dovolj drvi nasekanih, tako da vsaj ne bodo zmr-zovali. Judovski in poljski koči-jaži so čistili in popravljali lahke ruske sani. To pot je padal debel sneg. Pričelo je snežiti včeraj, a danes je že vse mesto pod dva čevlja debelo sneženo odejo. V poletju je Mervinsk dobil električno razsvetljavo. Ali bodo žice vzdržale naval snega? To vprašanje si je vsakdo stavil. Ako bi žice odnehale, potem bi bili uradi in barake in zapori v popolni temi vse dotlej, da se škodo popravi. * Ko je zgodaj tisto jutro po Lychowem odhodu prejel korporal, ki je imel stražnjo službo v zaporih, poročilo, naj ne puste Bjuševa več iz celice, je zažvižgal samo skozi zobe ter dejal: "Tako kmalu; že?" Polagoma je nastajal dan. Ko so se vojaki zbirali na dvorišču, so si nekateri mencali oči, ter trdili, da sneg kaj lepo izgleda. Upali so, da se bodo smeli nekoliko kepati. Vendar pa se jim želja ni izpolnila. Narednik jim je takoj odločil službo, druge je zopet nastavil kot nadzornike nad civilisti, ki so pometali sneg. Nato pa je, seveda le slučajno in brez razlage, dal ukaze glede Griše: in tako je lahko Griša v miru naprej drnjuhal. Griša je spal v svoji nevednosti in ker je bil dan mrk, je spal do poznega jutra. Straže pa ga niso hotele buditi. V primeri z Lychowim je bil Griša seveda navaden ščurek, in ni mogel vedeti, kaj se je godilo v kraljestvu njegovih bogov; da je njegov zaščitnik odšel na dopust, čeravno je dal Winfriedu polnomoč, da ga v zadevi Griše zastopa. Ko se je Griša okoli poldneva prebudil, je bil kaj po-svežen po dolgem spanju, vendar pa je bil lačen in premrz-njen do kosti ter je imel kaj čuden občutek. Smisel za čas, ki nikdar docela ne zapusti človeka, mu je pravil, da je že minulo dokaj dnevnih ur. čudil se je, da ga ni nihče klical k pregledu ali pa k zajtrku. Pod njegovo posteljo je imel tajno in prepovedano zalogo s-valčic, kruha in nekaj denarja. Mislil si je: peč bo treba zakuriti danes. Strašno ga zebe. Na nesrečo je dal Maksovo steklenico žganja Babki. Na vsak način pa je tako zaupal generalu, da je pač mislil, da se je V navadnem dnevnem redu nekaj spremenilo. Niti pomislil ni na to, da se gre sedaj za njegovo življenje. Postavil je stolico pod okno ter stopil nanjo. Debela plast snega je ležala na podstavku. In vsepovsod je videl Sneg. Grišino srce se je smejalo veselja. Sneg je pomenil domov: sneg po sneženih stepah z dedovim psom. Sneg je bilo neomejeno igrišče: sneg je tako Čist, da ga lahko ješ, sneg je tako mehak, da se lahko v njega zavališ. Sneg je mrzel in je gorak. "Ta sneg," je dejal Griša pri sebi, "piha Nemcem v obraz." In ker je bil lačen, /3i je prižgal svalčico in zadovoljno kadil, čeravno ga je zeblo. Razprostrl je svoj plašč, kateri mu je služil za vzglavje, ter si ga oblekel. "Tako, sedaj je bolje," je pomislil zadovoljno. "Sedaj me ne briga, naj se zgodi karkoli." In nekaj se je zgodilo. Ni še pokadil tretjino svoje rumene svalčice, ko je straža potrkala na vrata celice. "Ruski," je dejal glas. "Ti kadiš. Pazi, da te kdo ne zasači. Radi mene smeš, a če kdo pride, te bom obvestil." • "Pridi notri, odpri vrata, tovariš," je dejal začudeno Griša. "Kaj se dogaja v Mervinsku? Sneži, kajne?" "Tako je," je odgovoril oni. "Mar ne bomo delali danes? Ali je praznik?" "Tako je," je pritrdil zopet glas za vratmi. Artur Polanke iz Choriner ceste v Berlinu je govoril z jetnikom. "Da, praznik je danes. Danes je reformacijski dan. Seveda ne za tebe, saj ti si le malo boljši kakor pogan." "Vse je tako tiho," je dejal Griša. "Malo zajtrka bi mi ne škodilo." "Seveda je vse tiho, kadar je kompanija kje drugje v službi. Malo kave pa že lahko dobiš, čeravno bi jaz na tvojem mestu raje počakal do poldne. Saj je že skoro poldvanajstih." "Kompanija je kje drugje v službi?" je začudeno vprašal Griša, "Zakaj so pa mene tako dolgo pustili spati?" Mož zunaj je molčal. Izgledalo je, kakor da se ne more takoj odločiti. Nato pa je dejal tiho: "Povedal ti bom. Stari je šel včeraj na dopust." "Kdo?" je vprašal Griša nedolžno. "Brettschneider?" "O, ne, ta je tu. Menim tvojega starega, Lychowa. Mi pa smo prejeli ukaz, naj te ne pustimo iz celice. To je samo po- letna celica, zato vidim, da zopet pritiskajo vate nož. In ker ni tvoja zadeva še rešena, a ti nisi zagrešil ničesar novega, si lahko razrešiš uganko, kakor hočeš, kajti jaz je ne morem." Griša je poslušal, nato si je obrazložil besede na lasten način. Na kratko se je zarežal nato: "živali! Maščujejo se nad menoj, ker je general stran. Potem pa bodo dejali, da je vse skup bila le pomota ali pa ukaz koga drugega." Ker ga jetnik ni mogel videti, se je stražnik smehljal in dejal: "Veseli me, da stvar tako razumeš. Sedaj bom odklenil celico, da si jo lahko posnažiš — pa tudi da pride nekaj gorko-te vanjo. Danes popoldne ni dela, peči bodo vse gorele in če bo stražnji komandant zaprl eno oko, bomo pustili vrata pelice vse popoldne odprta, tako da boš imel vsaj nekaj družbe in da ti bo udobno in gorko." Griša se mu je zahvalil. In ko so prinesli jopoldne naokoli konzervirano meso in suho zelenjavo, je bila Grišina skodelica kopato naložena, a on je bil lačen in kosilo mu je izborno tek nilo. Nato je Griša stopil iz svoje pelice ter šel v stražnjo sobo, kjer so si domobranci baš prižigali pipe. Ko je vstopil med nje, so ga nekateri pogledali, a takoj nadaljevali s svojim opravilom: nekateri so kvartali, drugi zopet pisali pisma, tretji pa čitali. Griša je nalil iz vrča na peči vrele vode v svojo skodelo ter je stopil proti vratom, da odnese pomije v veliki čeber, kjer so zbirali vse odpadke za prešiče. Ker je živel Lychow v bližini, so bili vojaki gotovi, da bodo deležni mastne pečenke teh ščetinarjev. Drugje je njih meso in mast šla vse kam drugam, kakor v želodce moštva. Ko pa je Griša baš hotel prijeti za kljuko, je pristopil korporal Sacht ter mu dejal: .'Trenutek, Ruski! Pojdi in operi skledo v vrču." "'Mar si pozabil na prešiče?" je vpr?šal Griša smehljaje. "Danes se ne bomo brigali za prešiče, tovariš," je odvrnil korporal resno. "Danes ne smeš ven. Za danes se boš prešetal z ostalimi na dvorišču med drugo in tretjo. Sedaj pa je najbolje, da se zariješ v svojo slam-njačo." Iz teh besed in pa iz smrtne tišine, ki je zavladala po: njih, je Griša razumel vsš. Obstal je nepremično, njegova lica in ustne so pobledele, ko se je zastr-mel v človeka, ki mu je bil skoro prijatelj. "Sedaj veš, kaj se bliža," je dejal žalostno korporal. "Da," je odvrnil Griša. "Vem. dobro." Odkašljal se je, a nato mirnih korakov odšel proti temnem hodniku, a nato v svojo celico. Pogledi vsih so mu sledili. Hermann Sacht ga je gledal, kako odhaja, a nato stopi) za njim. "Le pusti vrata odprta, Ruski, da ne boš zmrzoval. Če pa hočeš kaditi — nu, saj kadimo tudi mi in nihče ne bo opazil." Griša se mu je zahvalil. Medtem se je sneženi vihar \ Mervinsku razmahnil do popolnega obsega. V celici je postajalo temično. Griša se je zlek-nil na posteljo, se pokril z odejo ter prekrižal roke na tilniku. Pomislil je, da ni blazina, ki je napolnjena z oblanjčem, baš prijetno gorka za zimo. "Sedaj je vsega konec," je mislil, "in poj-dem." Le par trenutkov tega se je čutil na varnem, pod okriljem čuvajoče ga roke, sedaj pa se je približala nenadoma gotovost smrti, tako hitro in neizbežno, medtem ko so bile njegove noge močne in zdrave. In obrnil se je na postelji, kakor bi občutil ob svojem telesu mrzle stranice truge. Grenka slina mu je prišla v usta. "Nu, ne bo mi žal, ko bo vse končalo. Sedaj, končno bodo minile vse nadloge." Izmučen in obupan je legel, usta široko odprta. Medtem ko mu je padla pipa iz roke, je globoko zaspal. Ljudje, ki pozna- jo življenje in morajo prenašati stvari, katere sovražijo, ne potrebujejo brzojavov in uradnih navodil, da izvedo, kaj se ima zgoditi. Griša, ki je imel biti usmrčen in tudi kompanija, ki bo najbrž imela izvršiti usmrtitev, je vedel kaj se ima zgoditi, se predno je Schieffenzahn stopil k telefonu, da je po žici poslal neko gotovo povelje. Nekaj pred drugo uro je dejal Hermann Sacht, ki je šel tiho mimo odprtih celičinih vrat, stražnjemu korporalu: "Ruski spi. Meniš, naj ga pustiva pri miru?" "Radi mene že," je odvrnil ta. "A ukaz je ukaz: na vsak način mora na šetnjo." "Seveda, njegovo zdravje je zelo dragoceno," je dejal Hermann Sacht trpko ironično. "Morebiti pa bo vseeno še rad enkrat videl padajoči sneg in poslušal vrane na strehah in vrabce, ki se pode po vežbališču. Kdo pa ga bo spravil na oni svet, kaj misliš?" "Mi najbrž. To bo naše delo." "Saj res," je pritrdil Sacht in se bridko nasmehnil. "Ustreljen bo s puškami, ki jih je sam čistil." "Nu, da, bo vsaj gotov, da bo prejel čiste krogle," je odvrnil stražnji korporal. "Nam pa bodo ostali naboji za spomin nanj, dokler jih ne bomo vrgli stran." "Morebiti bi bilo dobro, da, bi skopali njegov grob čimprej, če bomo čakali, da zmrzne zemlja, nam bo opravilo dvakrat tako težko." "In tudi moramo pogledati, dali je še kaka truga, nad katerimi sta se s starim Judom tako dolgo potila," "Seveda, da je truga," je dejal nekdo izmed kvartačev. "Saj jih je vedno pet v rezervi in dve' izredno veliki. V eno teh bo gotovo šel." "Dve minuti do dveh," je dejal stražnji korporal začudeno, ko je pogledal na uro. "Zbudi ga — in dobro popoldne vsem!" Na vežbališču, ki je bilo pokrito, je veter nanašal sneg, in zmrzli dež baš skoro do notranje stene. Vrabci so brskali v vsakem kotu za zrnjem, ali pa čepeli kakor klopci pavole pod pristreškom. "Precej slabo vreme za sprehod," si je mislil korporal Sacht, medtem ko je korakal ob Grišini strani. Griša je tiščal roke v žepu, a noge so mu bile v velikih nemških škornjih (precej gorke. Korakal je med lesenimi stebri, ki so podpirali streho, od enega konca do drugega in zopet nazaj: ravno devetdeset in dva koraka. In korporal Sacht je videl, da Griša premišljuje. Griša pa ni baš mislil: medtem ko je hodil sem in tja, je gledal sneg, oči so mu šle preko prahu na tleh, preko lesenih tramov, žebljev, gnezd, temnih špranj tamkaj, kjer so se bruna spajaia, ppazoval je (pajčevine in male vrabiče. In prisluškoval je grulenju golobov in škripanju stražinega usnjatega pasu. Jn medtem ko je opazoval vse te stvari, se je vprašal: "Ali bodo vse te stvari ostale?" Kaj prijal mu je ostri zrak. "Kako dolgo še," je pomislil, "bom vdihaval ta zrak?" Skušal, je pojmovati, kako človek vdihava zrak v svoja pljuča. Zgrozil se je, ko je pomislil, kako bi bilo, ko bi človek ne mogel več dihati. Po kakih dvajsetih minutah se je okrenil k Hermannu Sach-tu, ki je v namenu, da ne bi Gri-šo motil v njegovem premišljevanju, hodil ob nasprotni strani vežbališča, in čigar suknja je bila mnogo lažja od Grišine ter je zato neusmiljeno zmrzoval, ter ga vprašal: "Ali naj greva notri?" Ni bilo to v resnici vprašanje, pač pa le prijateljski ukaz. Griša se je spremenil, čeravno se tega ni zavedal. Z glasom, v katerem ni govoril, odkar je bil pobegnil, in z gotovostjo starega vojščaka, je predlagal, kar je smatral najbolj umestnim. Hermann Sacht ga je dvomeče pogledal. "Treba se je šele privaditi temu vetru, to je res — a ti imaš pravico do ene ure razvedrila, Ruski." Griša je prikimal: "Je že res, a vseeno bo bolje, ako greva notri." "Da nisi poštenjiak," mu je dejal Sacht, ko sta hitela preko dvorišča proti poslopju, "bi me bil lahko zadrževal tu še dobrih štirideset minut, čeravno sem jaz hotel napraviti še nek zavitek in tudi napisati pismo ženi. Ti pa si poštenjak, dobričina," mu' je dejal, ko ga je sočutno pogledal, kakor bi hotel najti razrešitev uganke. "Resničen poštenjak, a vendar ti gre vse narobe." "O, kaj pa pomeni, dali sem poštenjak ali ne," je odvrnil Griša z glasom, ki je jasno kazal njegovo brezbrižnost za tako pohvalo. "Kedaj pa je prišla razsodba ali ukaz?" "Obsodba?" je dejal Hermann Sacht, medtem ko sta korakala po hodniku, ki je vezal dvorišče z zapori in stražnjo sobo. "V zmoti, si. Saj ni še bila izrečena obsodba, niti ni prišel kak ukaz. Ničesar se ni se zgodilo." "Kako pa veš potem, da me bodo ..." (Dalje prihodnjič.) DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. Stari Clrapermanovl prostori IlEnderion 6791 FRANK ARKO, zastopnik jeted'JuM^H!^ "It's toasted" Tq zavojček milih luckies n