AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 283. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 3rd, 1930. LETO XXXII. —VOL. XXXII. Civilizacija mora iti nazaj, Prepir med zvezno vlado pravi slavni angleški j in posameznimi drža-novelist | vami radi prohibicije Stric Sam je v zelo neugodnem položaju V Cleveland« je imel v ppn-deljek znamenit govor poznani angleški novelist in humorist, katerega dela se čitajo po vsem svetu, Gilbert K. Chestertor. Izjavil je med drugim: "Gospodje, naše žene bi imele mnogo več re-špekta do nas, ako bi zapustili zgodaj zjutraj hišo s puško v roki in bi prinesli domov srnjaka za kosilo, ženske bi se prav dobro počutile, ne da bi se vozile v avtomobilih, in shajale bi tudi, ne da bi bilo treba natresati modre, dišeče soli v banje. In nobenih finančnih panik ne bi imeli, ako bi se vrnili k dobrim starim časom, ko je bil mož cel mož in je ženska rabila metlo in čistila hišo in kuhala. Ljudje imajo danes vse preveč razkošnosti, Premalo dela, preveč časa za zabave in postopanje. V starih časih se je delalo in počivalo, pa se ni poznala nobena kriza, depresija ali finančna panika." Chesterton je ves svoj govor zabelil s primernimi šaljivimi opazkami, kot jih je zmožen le °n. Govoril je v mestnem avditoriju pred številno publiko, ki fini je živahno ploskala. Njegov glavni govor pa je bil predmet: "Kaj sem videl v Rimu." Govoril je pod avspicijami John Carroll univerze. -o- Senator Davis menda ne bo senator Washington, 2. decembra. — Ko je stopil včeraj v senatno zbornico novi senator države Pennsylvania, James J. Davis, bivši delavski tajnik, republikanec, je nastal protest, češ, da je Potrošil Davis preveč denarja tekom volivne kampanje, in da se mora zadeva njegove izvolit-ve šele preiskati. Računa se, da je Davis izdal $000.000 v volivci kampanji. Washington, 2. decembra. — V letnem poročilu generalnega zveznega pravdnika Zedinjenih držav, se berejo ostre litanije raznim m e s t n i m in državnim javnim uradnikom, češ, da oni ovirajo izvrševanje prohibicije, namesto da bi pomagali, da se i prohibicija spolnuje. Tekom preteklega leta je bilo obsojenih 95 mestnih in državnih uradnikov radi kršenja prohibicije na zveznih sodnijah, in nadaljnih 80 jih še čaka obsodbe. Zvezni uradniki so mnogokrat moteni pri izvrševanju svojih dolžnosti, ker državni in mestni uradniki sami j kršijo prohibicijo in skrivajo in podpirajo druge kršilce. Medtem pa trdi poročilo, da se je opojna pijača spet v večjih množinah začela privažati v Zedinje-ne države potom morja. Nič manj kot 29 tuje?emskih parni-kov je bilo zaplenjenih tekom leta, ker so imeli naloženo opojno pijačo. Dočim se je import opojne pijače iz Kanade zmanjšal, se je pa povečal import iz Evrope. Tako da je križ in težava na vseh straneh s preklicano prohibicijo, katere ne morejo ugnati. Največji parnik na svetu se kmalu zgradi Liverpool, Anglija, 2. decembra.—Cunard parobrodna družba naznanja, da je oddala kon- j trakte za zgradbo največjega i parnika na svetu. Ta parnik bo j 20 procentov večji kot sedanji največji parnik Leviathan. Nosil bo 73.000 ton, bo 1018 čevljev dolg ter bo veljal 25 milijonov dolarjev. Hindenburg, predsednik nemške republike, je postal diktator Berlin, 2. decembra. — Predsednik Hindenburg se je poslu-žil svojih pravic danes, katere mu daje ustava nemške republike. Postal je diktator republike, da izvede gotove finančne reforme. Predsednik je prevzel diktatorstvo, ker se nemški parlament ni mogel tozadevno zedi-niti, dasi je zboroval od nedelje od 4. ure popoldne do pondeljka do 4. ure z j u t r a j. Državna uprava zahteva, da se proračun republike zniža za $250,000,000, česar pa parlament ni hotel dovoliti, nadalje hoče uprava upe-Ijati davek na tobak in znižati plače državnih uslužbencev za šest procentov. Državni zbor tega neče narediti, zato je Hindenburg prevzel diktatorstvo, da izvede te reforme. Četrti slovenski radio orkester obeta biti jako živahen Suhači imajo večino v državni zbornici Columbus, O., 2. decembra. — Prohibicijski prista'ši in voditelji prerokujejo, da bodo imeli suhaški poslanci dobro večino v prihqdnjem zasedanju državne zbornice države Ohio. Vendar, kot trdijo voditelji mokrih, še ni gotovo, ker končne uradne številke glede izvolitve niso še pripravljene. Memorandum Jugoslovanov v Clevelandu V očigled strašnega in nečlo-~ . veškega ravnanja fašistične vla- ISovi sodniki Ide kraljevine Italije; v očigled Governer ima imenovati pet tiranstva in brutalnosti fa,istič- Dobil mater po 20. letih Te dni je dospel sem 23-letni ^arold Pickrem iz Los Angeles, najde svojo mater, rojeno Clevelandčanko. Mati ga je pustila v bolnici, ko je bil 3 leta star. Kmalu potem se je razpo-r°čila z njegovim očetom in se 2°Pet poročila z drugim. Na sod-n'ji je Pickrem dobil tozadevne faPiske, in je po dvadnevnem tkanju dognal, da živi mati v mestu Redford, Mich. Takoj se Je odpeljal tja, in sinoči je mater prvič videl po 20. letih. Ugodno Slabo vreme zadnjih dni je pomočilo, da se je število potnikov na karah cestne železnice ^atno povečalo. Ljudje se bo-J1Jo avtomobile vzeti ven ali pa lleČejo hoditi, in se poslužujejo cestne železnice. Promet se je *vi»al za osem procentov, in te-Primerno'je cestna železnica 11 procentov več vozov v 1)1-omet in najela nadaljnih 200 l,shižbencev. Mihelich v ofenzivi ^aš slovenski councilman je v J^eljek večer pri seji mestne bornice ostro napadal republi-^Hsko večino v mestni zbornici, 1 želi imenovati George Bender-a 2u ravnatelja mestnega stadi-Izjavil je, da hoče republi-,an8ka stranka plačati politični pri volitvah poraženemu render ju. To je sistem repu-'^anske stranke. Mestni ma-^Ker Morgan je odgovarjal Mi-e|ichu, češ, da pri Bender ju ne v poštev nobena politika. nih oblasti, katero izvajajo nad Jugoslovani, posebno nad Slo-vcnci v zasedenem ozemlju Goriške, Gradičanske, Istre in v Trstu, sedaj imenovani Julijski in v očigled strašnega, sodnikov v Clevelandu, in razen za dva se ni 'Še za nikogar odločil. Gotovo je, da bosta imenovana Burt Griffin in Frank C. Phillips, za ostale tri se pa še ne ve. Kot je pisal governer ™ ...................... Cooper v Cleveland je dobil ti- Livilizirane vlade neVrednega či-soce pisem, v katerih se zahteva to je> usmrtitve štirih mladih imenovanje enega ali drugega.; slovencev _ Franceta Marušič> Najeti je moral posebne uradni-, Zv01>jmirja .Miloš) Ferdina(ada ce, da odgovarjajo na pisma; jn Franceta Valenčič, doticnih oseb. Med onimi, k, so ^ g tembra 1930.( v Bazo. lahko imenovani, je tudi George j^. pH Tr3tu> g. US(Jjamo ame. riški Jugoslovani, svobodni državljani Zedinjenih držav ame- A. Green, sedanji direktor dr-! žavljanskega urada. riških, zbrani na ljudskem shodu v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, Ohio, dne 28. septembra. 1930., predložiti ameriški javnosti, Ligi narodov in civiliziranemu svetu sploh, sle- Božično darilo Danes priobčujemo oglas slovenskega trgovca Anton Dolgana, 15617 Waterloo Rd., ki vam nudi po najnižjih mogočih cenah krasna božična darila v obliki najmodernejših Philco radio |deči aparatov. Zlasti opozarjamo na, ■ . ,m,mn.wmn, nizke cene teh aparatov. Goto- v MEMORANDUM vo ne boste svojcem v družini | V mesecu Januarju, leta 1918, ali prijateljem storili večjega I £ J*?1™ pokojni predsednik veselja, kot če jim kupite Phil-Zfhnjemh dr z ay ameriških, co radio aparat. Za podrobno-1Woodrow Wilson, ko se je raz-sti glejte oglas. I ™trivalo italijanske meje v Ju- Ropi in ropi hjski Benečiji, sledeče: Včeraj je b i 1 oropan Alvin i "• . • Ratifikacija italijanske Koch, blagajnik Commonwealth meje se mora izvršiti samo na Oil Co., za $3.396, katere je ne-j podlagi jasno definiranega našel na banko. Dan prej je bila rodnega lastništva." oropana Chandler-Price Co., za Italijanska vlada je v svojem $3.396, kar je bilo namenjeno, memomarandumu odgovorila na za izplačilo delavcem. In drugi besede Woodrowa Wilsona, sle ropi so tako številni, da jih nijdeče: mogoče omeniti. Pri tem je pa še vedno velik del policije zapo- sljen, da išče neznatne kršilce prohibicije. Cleveland se Tekom 60 dni bo priklopljena mestu Clevelandu vasica Miles Heights, ki šteje 2000 prebivalcev. "Italijanska zahteva temelji na takih elementih justice, legitimnosti in moderacije, da se popolnoma zlaga s principi, katere je izrazil predsednik Wil son." Ko je ukorakala italijanska armada ob podpisu premirja svetovne vojne v kraje, kjer so prebivali izključno Slovenci in Hrvati, je vrhovni poveljnik italijanske kraljeve armade izdal na slovenski in hrvatski narod sledečo okrožnico: "Slovenci! Italija, velika država Svobode, Vam daje ista ci-vična prava, katere daje svojim drugim državljanom. Ona Vam bo dala šole v VAŠEM LASTNEM JEZIKU, in to VEČ ŠOL, kct Vam jih je dala Avstrija. Vaša vera se spoštuje, ker je katoliška vera, ki je vera Italije. Slovenci, bodite prepričani, da bo Italija, velika in zmagoslavna, skrbela za svoje državljane, NE GLEDE NA TO, KAKŠNA JE NJIH NARODNOST!" Dne 1. decembra 1919, je kralj I obljubil v svojem prestolnem go- j voru, da bo Italija respektirals avtonomne institucije. Dne 27. septembra 1919., je M. Tittoni, tedanji ministrski predsednik, v parlamentu izrekel največjo in najsvečanejšo obljubo, da bo italijanska vlada spoštovala pravice manjšinskih narodov, ko je dejal: "Vsled stipulacije, katere zavzema mirovna pogodba, so češkoslovaška, Poljska, Romunija in Srbija, prisiljene, da respek-tirajo jezik, religijo, kulturo, šole in vse liberalne institucije svojih manjšin, in ABSOLUTNO POTREBNO JE, DA SE TUDI STIPULACIJE ALI DOLOČBE NATANČNO IN LEGALNO IZPOLNJUJEJO. "Italija, ena velesil, NI vezana po nobeni juridični pogodbi te stipulacije ali določbe izpolnjevati, toda, po mojem prepričanju, je ONA obvezana po časti SVOJIH LIBERALNIH TRADICIJ, ki so njena slava ir> privilegij, ravnati enako. "Ljudstvo drugih narodnosti, ki je z nami združeno, naj spozna, da je vsaka IDEJA ZATIRANJA ALI RAZNARODOVANJA NAM POPOLNOMA TUJA; da bodo njih jezik in kulturne institucije respektirane in da bodo njih administrativni uradniki deležni vseh privilegijev NAŠE LIBERALNE IN DEMOKRATSKE ZAKONODAJE." V istem smislu so v svojih govorih obljubljali Slovencem in Hrvatom enakopravnost v vseh ozirih, leta 1920 princ Colonna; 26. novembra 1920. grof Sfcrza; 27. novembra 1920., poslanec Luigi Luzzatti; leta 1921., M. Gilotti v parlamentu ter M. Bo noni, poznejši ministrski predsednik. Vse te deklaracije so imele značaj jasnosti, odkritosrčnosti in vesti ter delajo čast smislu pravičnosti, katera jih je tedaj inspirirala. Toda — kje je tista moralna obligacija, katero so tako liberalno in velikodušno trosili na podjarmljene Slovence-in Hrvate najbolj kvalificirani reprezen-tantje Italije? Ali so bile te obljube izpolnjene? Pritožbe, ki so prihajale na Ligo narodov od Jadrana in Tirol, so jasno pokazale, da kraljeva vlada Italije ni držala svojih svečanih obljub. Te pritožbe so se pomnožile, ko je zavzel fašizem vladne vajeti. Javno mnenje demokratične Amerike in vsega civiliziranega Jsveta naj sodi na podlagi faktov, izneše-nih v tem memorandumu, v ko-jem hočemo navesti majhen odlomek nasilja, krutosti in zločinov, ki jih je in jih še danes izvaja fašizem nad Slovenci in Hrvati. Vsi fakti so popolnoma (Dalje na 2. strani) Radio program Iz včerajšnjega p o r o č i 1 a, o uspehu III. slovenskega radio programa, je bilo izpuščeno nehote ime ljubke pevke Mrs. Anice švigelj, ki je zapela tako čarobno lepe tri pesmice. Iz dopisov se vidi, kako občinstvo visoko ceni njen ljubki glas. No, saj bomo imeli še priliko jo slišati po radiu. Avto licence Na prvi dan izdajanja avtomobilskih licenc se je samo 1500 oseb poslužilo prilike, da dobijo j novo avto licenco. Približno mora prositi za licenco naj man i 5000 oseb na dan, da pridejo o pravem času vsi na vrsto. Vseh avtomobilov v Clevelandu in v okolici je 250.000. Za brezposelne Trgovine v dolenjem mestu naznanjajo, da bodo te dni najele 4703 pomočnikov, ker jc pred prazniki veo dela. Toda to so večinoma le prej odpuščeni nameščenci, ki bodo dobili delo za prihodnje tri tedne, nakar bodo zopet odpuščeni. Protest demokratov Demokratska stranka je protestirala proti mestni zbornici, da bi slednja ustvarila urad ravnatelja za mestni stadion. Demo-kratje trdijo, da je nepotrebno plačati Bender ju $10.000 na leto, ker stadion lahko vodi upravitelj mestnega avditorija. Policist zaprt Policijski poročnik Spoerke je šel v neko sobo na glavni policijski postaji. Radi avtomatičnega zaklepanja vrat dotične sobe je sam sebe zaprl, in moral je biti v mrzli sobi štiri ure, pred-no so ga dobili. Bo vedel, kako se godi onim, ki jih zapirajo. Požiralec Policijski načelnik Matowitz je dal generalno povelje policiji, da najde nekega požigalca, ki je v okolici St. Clair Ave., in 105. cesta tekom zadnjih dveh tednov povzročil šestnajst požarov. Policiji je znan, toda ga ne more dobiti v roke. Vreme "Kar se tiče "E." je več storila za delavstvo. . ." Hahaha-hahahaho! V nedeljo, 7. dec e m bra, med 5. in 6. uro popoldne se bo potom WJAY radio postaje oddaj a 1 jako izbran slovenski radio program. Ker bo nekaj čisto novega, nismo mogli 'še v zadnjem trenutku dobiti imena pesmic in polk, v glavnem pa bo program 'šel po sledečem sporedu: 1. Slovenski radio orkester: I vesela polka. 2. Slovenski radio kvartet. 3. Lausche-Udovich, duet. 4. Slovenski radio orkester: I vesela polka. 5. Slovenski radio kvartet. 6 Josephine Lausche-W e 1 f, solo. | 7. Slovenski radio orkester: 8. Lausche-Udovich, duet. 9. Dr Wm. J. Laifsche, piano selo. 10. Slovenski radio orkester: ve-jsela polka. 11. Slovenski radio kvartet. 12. Lausche-Udovich, duet. 13. Slovenski radio orkester: vesela polka. Imena pesmic priobčimo ob prvi priliki. -o—-- žrtev poklica Dr. Henry Brainerd, 85 let star, je šel včeraj, da se odzove klicu enega svojih najstarejših pacientov. Ko se je vračal do-|mcv, se je na Superior Ave., in [27. cesti mrtev zgrudil v naroč-1 ie nekega pasanta. Zadela ga j je kap. G črka postelj Včeraj zjutraj je neki brezposelni, ki je povedal, da mu je ime Paul Willmoth, vrgel težko epeko skozi okno Hcllenden hotela, nakar je čakal, da je prišla policija. Dobil je gorko postelj in hrano na postaji. Vile rojenice Vile rojenice so obogatele dru- • žino Frank Smole-ta, 1194 E. 177th St., s krepkim sinčkom. Mati Justina se nanhaja začasno v Woman's Hospital, čestitke družini! Pozna pošta Miss Maxine Steinitz, naša naročnica, nam poroča, da ji je pošta včeraj dostavila "Ameriško Dcmcvino," datirano 28. oktobra. Zgodba o psu Zatcket se je na 6317 St. Clair Ave., mal, kodrast pes. Kdor ga I pogreša; naj pride ponj. Otroci ga ne dobijo. V bolnico V Clinic bolnico na 93. cesti in St. Clair Ave., je bila odpeljana Mrs. Jennie Milavec, 6311 St. Clair Ave., Danes bo morala prestati težko operacijo. Sprejem Bylkleya Ko je v pondeljek stopil novo izvoljeni demokratski senator Bulkley iz Clevelanda v veliko jsenatsko dvorano, ga je obkolilo mnogo senatorjev, ki so mu ; prijazno stiskali roko in mu od ; vseh strani čestitali. Noben no-; vi senator ni dobil toliko pozornosti kot senator Bulkley. Celo republikanski senatorji so de-[mokratu Bulkleyu iskreno česti-| tali na izvolitvi. Bulkley je bil i zaprisežen, nakar je zavzel svoj j sedež. * Nemčija zahteva razorože-valno konferenco prihodnje leto. B AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3D, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ___Published dally except Sundays and Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....(5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta »9.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta 93.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. _ Posamezna čtevilka 3 cente._ Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0838. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 283. Wed. Dec. 3rd, 1930. Pojdite k sejam V mesecu decembru imajo vsa naša podporna in druga društva svoje glavne društvene seje. Na te seje vabijo tajniki vse društvene člane s posebnimi oglasi, pismi in dopisnicami. In na te seje pride v resnici nekaj več članstva kot k navadnim sejam, ki se vršijo tekom leta, toda ne še toliko kot bi bilo pričakovati. Mi se zbiramo pri društvih, podpornih in kulturnih, prvič iz osebnega dobička, namreč, da smo v slučaju nesreče in bolezni zavarovani, in v slučaju smrti pa dobijo žena in otroci saj vza prvo življensko podporo. Pri kulturnih društvi se pa zbiramo, da gojimo godbo, petje, telovadbo, dramatiko in enako. Brez kulturnih društev bi bilo naše življenje silno mrtvo, in nazadovali bi v vsakem oziru, upoštevani ne bi bilo nikjer, preziralo bi se povsod. Petje, dramatika, telovadba, radio koncerti, vse to dviguje narod in mu pridobiva ugled. Da pa se ima uspeh, morajo člani zahajati k sejam, ravno tako na primer morajo igralci zahajati k vežbam. Zlasti decemberskih sej ne bi smel nihče prezreti, ki je član kakega kulturnega ali podpornega društva. Volijo se novi uradniki, delajo se splošna pravila in določila za poslovanje v prihodnjem letu, kar sicer navadne seje ne delajo. Volitev uradnikov je gotovo važna zadeva za vsako društvo. Ako želite imeti napredek, morate imeti na čelu društva zmožne in poštene uradnike, katerim je res mar korist in napredek društva. Da se jih pa lahko izbere mora članstvo na sejo, da imajo člani priliko izbirati. Apeliramo zlasti na članstvo društev, ki spadajo k Slovenski Dobrodelni Zvezi. 55 društev šteje ta vzorna podporna organizacija in 10,000 članstva, dočim bo premoženje v kratkem znašalo $800,000. Da je pa napredek pri Zvezi, nora seveda gledati glavni odbor, da se briga za točno poslovanje, pošteno postrežbo članstvu in za splošno gospodarstvo. To se godi pri Slovenski Dobrodelni Zvezi in je napredek v prvi vrsti odtod, ker se glavni uradniki točno in polno-številno udeležujejo mesečnih sej glavnega odbora. Le redko se zgodi, da manjka kak glavni uradnik pri seji glavnega odbora Zveze, namreč da je bolan, odsoten ali nujno kje zadržan. Sicer so pa vsi člani glavnega odbora Zveze točno pri seji vsak mesec. Dajte torej, pridite na seje, svetujte. Nobena glava ni tako zanič, da ne bi bilo nekaj dobrega v njej, in včasih najbolj priprosti član najboljšo ugane za korist društva. Zlasti v teh brezposelnih časih imate vsi priliko in čas, da se udeležite seje pri svojem društvu in pomagate, svetujete, delu jete. Ni vse popolno ne pri Zvezi, ne pri društvih ali drugih organizacijah. Vsaka organizacija ima svoje pomanjkljivosti, in člani so tu, da jih opazijo, potem pa na seji svetujejo, o čemur so prepričani, da je koristno za napredek njih društva. Tajniki, oziroma odborniki društva pa bi morali vedno skrbeti, da so seje mirne, točne, zanimive in predvsem, da r«e ne zavlečejo predolgo. Prepiri na sejah preplašijo marsikoga, da ne pride blizu. Torej proč s prepirom. Vsaka zadeva se da na bratski, dostojen način poravnati. In ako se seje predolgo vlečejo, postane marsikdo ne-voljen. Seje razven glavne, ko se vršijo volitve, ne bi smela v nobenem slučaju trajati več kot eno uro. V eni uri se da s pametnimi besedami dosti narediti, in tako preostaja članstvu še čas, da gredo kam drugam, zlasti ob nedeljah, ob delavnikih pa tudi ni prijetno ob 11. uri ali še pozneje prihajati od sej. Upamo, da bodo ta mesec naši člani in članice pokazali -ivoje zanimanje za društvo s tem, da se bodo udeležili sej svojih društev v največjem številu. Društveni odborniki pa naj skrbijo, da bodo seje zanimive in ne predolge. Naj vsak navzoč član in članica sam in sama s svojo navzočnostjo pri seji skrbi, da dobimo večji napredek, katerega smo vsi skupaj potrebni. MEMORANDUM (Nadaljevanje Iz t. strani) resnični in se jih lahko verificira. SLOVENCI IN HRVATJE OBTOŽUJEJO ITALIJO: 1.—da je uničila provincijalno avtonomijo; 2.—da je zaprla 540 jugoslovanskih šol ter iste nadomestila z italijanskimi; 8.—da je zatirala z vsemi mogočimi sredstvi rabo slovenskega in hrvatskega jezika v izobrazbi, administra c i j i, pri sodiščih ,v cerkvi in celo v privatnih zavodih; 4.—da je uničila vse politične svobode s tem, da je manipulirala z elektoralnim ustrojem; 5.—da je zatrla pravico zboro- vanja in družabnega zbiranja za vse namene; 6.—da je zatrla vse časopise in revije; 7.—da je upostavila v novih provincah sistematično režim terorja in nasilja, ki sestoja iz napadov na življenje in privatno lastništvo, ki se ne dajo primerjati niti najbolj primitivnemu moralnemu standardu civiliziranega sveta. j IZVAJANJE TERORJA IN | NASILJA Sistematično upeljan terorizem in nasilje, sta se pričela iz« j vajati nad Slovenci in Hrvati z i vso vehemenco že 29. decembra, 1918, ko so navalili na tržaški list "Edinost." Dne 4 avgusta 1919 pa so naskočili Italijani slovensko šolo na št. 20 Via Acque- I dotto, na privatno trgovsko šolo j Via Cesare Battisti, Narodni dom, hranilnico in čitalnico. Od tedaj naprej pa so bili napadi in teroriziranje ljudstva na dnevnem redu. Italijani'se niso | zadovoljili s teroriziranjem ljudstva, marveč so pričeli uničevati in požigati hiše in Narodne domove. Dne 13. julija 1920., so zažgali Narodni dom v Trstu, čigar škoda je bila ocenjena na 15 milijonov lir. Iz Trsta se je razširila požigalna manija na vasi in trge sirom zasedenega ozemlja. Dne 15. maja 1920 so zažgali v vasi škofi v Istri tri hiše. Drugi dan, 16. maja so zažgali Italijani šest hiš v čežari pri Kop-I ru. Isti dan so zažgali hiše v Mačkovljah ter metali v hiše tudi bombe in 15 hiš so izropali. , Isti dan so požgali v črnikali 6 hiš, v Pojari v Istri tri hiše, v i Oprtljavščini in Buzetščini osem hiš. V Baderni so fašisti vrgli v hišo Petra Buriča užigalne bombe, na kar je izbruhnil po-j žar. Oropali so hiše v Kringi, Valturi, Pobegi, Pomjanu, Gri-žah (Milje) in v Dolini. V začetku aprila so fašisti požgali v Krnici 26 hiš in naropali blaga za 100,000 lir ter ubili kmeta Ivan Rubiniča in do smrti pretepli kmeta Jakoba Zvek. Dne 6. septembra so zažgali Narodni dom v Rojanu, 12. septembra Narodni dom pri Sv. Ivanu, potem pa v Gorici in Pazinu. To je le nekaj slučajev vanda-iizma., ki ne dela časti narodu, ki se ponaša s svojim rimskim pravom. Pri vseh teh fašističnih kazenskih ekspedicijah pa so se vršila grozodejstva nad ljudstvom. — Kakor izkazuje proglas primorskih Slovencev, je bilo po fašistih umorjenih tekom dobe okupacije 2000 Slovencev, v ječo vrženih pa preko 2Q,00d. Ljudstvo si ni upalo iz hiše, ko je legel mrak na zemljo, kei ni bil nihče varen življenja. Fašisti so metali in še sedaj mečejo, ljudi v ječo brez povoda, kjer jih tepejo in bijejo do nezavesti, celo do smrti. Vse kriminalne čine se pripisuje Slovencem, d as i jih niso Slovenci izvršili. Naj navedemo samo slučaj Giovannia Boni, ki je bil pristen Italijan iz Friuli. Dne 1. septembra 1921, je list "Popolo di Trieste" prinesel novico, da odkopava neki Slovenec na pokopališču Monte Capuccio trupla padlih italijanskih vojakov, jim odvzema zlatnino in obleko, katero potem prodaja. Oblasti so zajele to zverino in prijeti je povedal, da je Italijan. Grozili so mu s smrtjo in obljubili nagrado, aljo izpove, da je Slovenec. Boni ni znal ne pisati in ne govoriti slovensko in se ni hotel izdati za Slovenca, temveč je trdovratno vztrajal, da je Italijan, kar je potrdila tudi njegova hči. Boni je sin stare italijanske hiše. Ta novica, da Slovenec izro-| pava trupla padlih italijanskih vojakov, se je raznesla kot blisk po vsej Italiji in takoj drugi dan je plačal slovenski narod za zločin Italijana s tem, da so fašisti požgali Narodni dom pri Sv. Ivanu pri Trstu in sokolsko dvorano v Rojanu ter terorizirali ljudstvo in ga bili. Da so Slovenci in Hrvati brezpravna masa, ki nima pravice do zaščite zakonov, se pač jasno zrcali v zahrbtni eksekuciji Vladimira Gortana, kije bil ustreljen 17. oktobra 1929, in pa tragedija, ki se je završila 6. septembra 1930., ko so ustrelili štiri slovenske fante nekaj ur po izreku obsodbe, v»hrbet. Navedeni fakti so le majhen del strahot in zatiranja Slovencev in Hrvatov, ki so bili že predloženi manjšinskemu odboru Lige narodov, kar pa ni prišlo v javnost. Obljubljamo pa, da bomo iznosili pred kulturni svet v posebnem memorandumu vsa zlodejstva fašistične vlade Italije, da bo svet vedel, kako se postopa z manjšinskimi narodi v fašistični Italiji. Ameriški Jugoslovani, državljani velike demokratične republike, ki uživamo vse pravice svobodnega naroda in državljanstva ; mi, ki uživamo konstitu-cijonalno zaščito v vseh slučajih kot vsak turojen državljan; mi, ki uživamo absolutno kulturno svobodo, nepreklicno pravico do ; kulturnega in gospodarskega razvoja; mi, ki se ne samo nemoteno poslužujemo svojega jezika v našem življenju in v vzgoji naših otrok, marveč uživamo postavno zaščito v rabi svojega i jezika, tako v krogu družine, kot v vseh naših jugoslovanskih institucijah in organizacijah; mi. ki smo češče poklicani, da pokažemo ameriški javnosti svojo :kulturo, šege in tradicije; mi, ki smo smatram in sprejeti v političnem življenju enakopravni turojenim državljanom; mi, ki znamo ceniti in spoštovati to demokracijo, svobodo in člove-. čanstvo ameriškega naroda, vlade in zakonov, ne moremo biti več brezbrižni, ko se postopa z našimi rojaki v Italiji na tako avtokratičen, barbarski in brutalen način, ko se tepta njih človeške pravice, ko se jih smatra za pleme brez kulture ter skoro brez jezika in narodnosti, ko so vendar člani 200 milijonskega naroda s svojo lastno kulturo in zgodovino, čut bratstva in krvne vezi ter čut človečnosti nam veleva, da opozorimo ameriško in svetovno javnost, da še živi v severni Italiji ob Jadranu slovenski in hrvatski narod, na zemlji, ki je bila stoletja njegova last, ki pa je pod fašistično diktaturo postal brezpravna masa, ki se ga tepe, zapira, razna-roduje, uničuje moralno in fizično. Ta čut nam tudi veleva, da se spomnimo v istem smislu tudi nemškega naroda v Tirolah. ki je izpostavljen enakim šika-nam. Ameriško časopisje je prineslo poročilo ol eksekuciji štirih žrtev z dne 7. septembra'1930. ki žali čut in naš narodni ponos, ko so dejali, da so te štiri žrtve "teroristi" in "banditje." Mi vemo, da so ta poročila fašističnega izvora, in želimo, da ameriško časopisje, ki je principijelno proti vsakemu terorizmu, izve resnico ter razbremeni Slovence in Hrvate težke obtožbe. V stari Avstro-Ogrski, kjer niso imeli Slovenci in Hrvatje veliko pravic, se ni nikdar slišalo o kakih "teroristih" in "bandi-tih." Bili so mirni in zakon upoštevajoči. Kako to, da so sedaj ti mirni in krotki Slovenci in Hrvati postali v kraljevini Italiji naenkrat taki "teroristi," "atentatorji" in "kriminalci?" Koliko : "teroristov," "atentatorjev" in "kriminalcev" Slovencev in Hrvatov se nahaja v ječah v svobodnih Zedinjenih državah? Kolikor je nam znano, niti stoti del enega procenta, če so postali v Italiji to, kar se jih dolži, kar pa mi absolutno ne verjamemo, zakaj so postali? — Ker se jih hoče popolnoma uničiti: narodno, kulturno in gospodarsko; ker se jih biča s škorpijoni; ker se jih uničuje in upropašča moralno in fizično; ker se bore proti nasilju in nasilni smrti; ker hočejo živeti, še žival se zopersta- vi svojemu mučitelju. Ali naj zahtevamo od človeškega bitja, ki ima um in dušo, da se pusti trpinčiti od sočloveka-mučitelja, ne da bi izustil protesta? Naši rojaki v Italiji ne morejo dvigniti protesta proti fašizmu, ker bi to pomenilo zanje smrtne muke in končno smrt; njih protesti ne pridejo na mesto, kjer bi morali dobiti zadoščenje in zaščito. Zato pa si jemljemo pravico zagovora in zaščite teh bednih do krvi, kosti in mozga prebičanih rojakov mi, svobodni ameriški Jugoslovani, državljani svobodne republike Severne Amerike ter apeliramo na ameriški narod, vlado in časopisje, na svptovno človečanst-vo, da se usmili teh naših rojakov v Italiji, ki so brez zaščite, prepuščeni fašizmu, ki tepta njih pravice. Apeliramo na one sinove nekdaj demokratične in i liberalne Italije, ki imajo v svojih srcih čut pravice in člove-čanstva, katere takisto preganja fašistična vlada, da se zavzamejo v besedi in dejanju za te nesrečne sodržavljane . 12 let trpe Slovenci in Hrvatje najstrašnejše muke. Ali bo svetovna civilizacija dovolila, da se umori 500,000 Slovencev in Hrvatov ? Ali bo Liga narodov dopustila, da pogine teh 500,000 Slovencev in Hrvatov nasilne smrti? Drznemo si, v očigled nezaslišanih krivic, ki se gode manjšinskim narodom v Italiji, posebno Slovencem in Hrvatom, ponoviti besede našega ameriškega državnika, Patrick Henry-a: "Give me liberty or give me death." (Dajte mi svobodo, ali dajte mi smrt!) Kaj bo presodil kulturni svet tem zatiranim Slovencem in Hrvatom? Svobodo ali — smrt. . . ? Mi državljani Zedinjenih dr-Ižav, jugoslovanskega pokolenja, odločno protestiramo v imenu j človečanstva proti tiranstvu fašistične vlade kraljevine Italije; protestiramo proti eksekuciji nedolžnih Jugoslovanov; najodločneje protestiramo proti že izvršeni eksekuciji štirih slovenskih mladeničev; protestiramo proti j izzivanju Jugoslavije od strani fašistične vlade Italije, katero izziva,nje bi moglo povzročiti novo svetovno vojno; protestiramo proti sistematičnemu raznarodovanju in končno protestiramo proti Rapallski pogodbi, s katero se je izročilo nad pol milijona Slovencev in Hrvatov absolutni narodni smrti in oblasti fašističnega. terorizma. Jugoslovani, zbrani na tem protestnem shodu, zastopajoč ves jugoslovanski narod v Zedinjenih državah, apeliramo na vlado Zedinjenih držav, na svobodno ameriško časopisje ter sodržavljane; pozivamo Ligo narodov in najvišji tribunal svetovnega razsodišča, da prisili fašistično vlado kraljevine Italije k temu, da izpolni svoje obljube, katere je dala Slovencem in Hrvatom, svojim manjšinskim narodom, in Ligi narodov, da bo upoštevala pravice anektiranih narodov, jim dala narodno in kulturno avtonomijo in enakopravnost z drugimi narodi! Ta memorandum in protest je bil sprejet na javnem ljudskem shodu v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, Ohio, U. S. A., dne 28 septembra 1930. Pečat Narodne Obrane. Podpisi eksekutive in odbora za resolucije in memorandum. Zgoraj navedeni memorandum je sedaj v reviziji pri Press Bureau, in kakor hitro ga odbor dobi nazaj, bo dal istega v tisk, nato ga pa razposlal na vse vlade, ki imajo svoja poslaništva v Zedinjenih državah, Ligi narodov in odboru Narodnih manjšin. Vse to bo stalo denarja, in ker odbor, odnosno Narodna Ob-j rana, nima svoje blagajne (nje 'blagajna znaša $9.00), bo dramsko društvo "Ivan Cankar" uprizorilo v ta namen dramo "Kajn" in vabimo vse Slovence, da se udeleže te predstave, ki se vrši 7. decembra ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu Vstopnina je samo 50c. Upajoč, da nas boste v tem delu vsestransko podpirali ter pomagali olajšati gorje našega Primorca, ostajamo za pravico naših bratov Odbor Narodne Obrane. Ce verjamete, al' pa ne... DOPISI Barberton, O. -— Zahvalni dan 27. novembra je prinesel ugledni družini Mr. Joe in Mrs. Jennie Hiti, živeča na 14. cesti, veliko nepričakovano veselje. Mr. in Mrs. Hiti imata starejšo hčerko Julijo v samostanu v Ak-ronu, O. Zgorej omenjenega dne je Julija, sedaj sestra Cilin, dobila kratek dopust in je prihitela domov v naročje staršev, bratcev in sestric. Jaz kot sosed, sem videl, kako ganljiv je bil sprejemni pozdrav domačih. Potem se je vršila mala domača slav-nost, na katero je bil povabljen tudi naš č. g. župnik Rev. Bom-bač, sorodniki in ožji prijatelji in prijateljice. Mize so bile bogato obložene in tudi okrepčil za suha grla ni manjkalo. Štel sem si v čast, da sem smel biti tudi jaz navzoč pri tej redki slavnosti. Okrog 3. ure popoldne je pričela prihajati mladina obeh spolov, da obiščejo svojo sošolko pred odhodom v samostan Julija nam je pokazala svoje diplome, iz katerih je bilo razvidno, da je sedaj učiteljica gojenk osmega razreda, časti tamo! Toda ura teče in nič ne reče, ob 5. uri popoldne je pričela Julija jemat slovo. Ganljivo je bilo slovo, nakar je njo in njeno sosestro odpeljala Julijina sestra Anica Hiti z domačim avtomobilom nazaj. Julija, želimo Ti mnogo sreče in zadovoljstva v Tvojem novem poklicu! Roditeljem pa čast iiii priznanje, da so svojo hčerko ta-! ko lepo vzgojili. Iskrene pozdra-l ve vsem, ki so bili navzoči, po- i solno pa Mr in Mrs. Hiti Josip Ujčič. ^Vsakega člana dolžnost je, da se udeležuje društvenih sej, posebno pa glavne letne seje. Na tej se razmotriva preteklost, in najbolj važna je ta seja za bodočnost. Kar boste sklenili, to bo moral prihodnji odbor upoštevati in se ravnati po vaših navodilih. Posebno se prosi cenjeno članstvo, da ne pošilja otrok na to sejo; vsi tisti člani, ki se ne morejo seje udeležiti, naj pošljejo asesment pred sejo, in sicer od 9. ure do 9.30 dopoldne. Upoštevajte to! Obenem se vam naznanja glede vseslovenskih kegljaških klubov, da je naš team S. D. Z. št. 21, dobil tri prve igre, katere so igrali proti društvu sv. Alojzija JSKJ. Za društvo A. S. št. 21, SDZ: John Kozjan, tajnik. Cleveland (Collinwood), O. — Ne morem strpeti, da ne bi pohvalila vašega slovenskega radio programa. Komaj pričakujemo tisto uro, ko se zasliši slovensko petje in godba. Zahvalim se Anici Švigelj, ki je v nedeljo tako lepo pela in čast ter priznanje tudi dr. Lauschetu, ki vodi tako izboren orkester. Pozdrav! A. B., naročnica. Lorain, O.—Iz urada društva Ameriški Slovenci, št. 21, S. D. Zveze. Cenjenemu članstvu se naznanja, da se vrši letna seja dne 7. decembra t. 1., točno ob 9.30 v navadnih prostorih S N. Doma. Bolezen, oddaljenost in delo so izvzeti od glavne seje, druge izjeme se ne upošteva. Ker se pa letos slabo dela in je srečen tisti, ki še v ne- j deljo dela, bo bolj pičel izgovor 1 in se vas prosi, da ste navzoči. Cleveland (Newburg), O.— Prosim, če bi priobčili nekaj vrstic o tretjem slovenskem radio programu, katerega smo poslušati Prvi je bil prezgodaj in smo bili ravno pri kosilu, drugega tudi nisem poslušala, ker sem mislila, da bo ravno ob isti uri. Za tretjega je pa prišla Mrs. Jerncjčič in nas je povabila, da pridemo program poslušat. Prav lepo so nam zapeli in zaigrali, samo ura je bila prekratka. Nam se je zdelo, da je preteklo šele deset minut, pa je bil radio program že skončan. Le šc nam zapojte tako lepe pesmice. Od več stri/hi sem slišala, če bi kdo tukaj v Newburgu prodajal tiste tikete za radio program, bi jih marsikdo kupil. Pozdrav, Mr. in Mrs. Hrovat. Fantje, mušketirke so se spet oglasile. Le berite, kaj pravijo. Ambriclge, Pa. Dragi Jaka! Gotovo nimaš sedaj veliko dela, ko ti ženske pomagajo pripraviti gradivo za tvojo kolono. Ampak nalezel se jih boš, kot berač mraza ali uši. Sedaj lahko za mizo sediš in noge na mizo deneš, pa pepel od cigarete po karpetu stresaš. Zadnjič si pisal, da misliš, da moški v Ambridge nimajo marjašar-skega in ne strelskega kluba. Jaz nisem takoj vedela, kaj misliš z imenom marjašarski, potem mi je pa dedec pojasnil, da misliš "kenigrufen." Pa v tem si se zmotil, ker pri nas igramo vse: kontra, re, supra, hirš, mort in pod mizo, ampak ne obešamo tega na ta veliki zvon. Kar se pa tiče strelskega kluba, ti moram povedati, da tudi kakšnega kozla ustrelimo, pa kar brez flinte, ha, ha! Moj dedec se je tako daleč pre-drznil, da nekaj namiguje, da se moramo mušketirke tebi zahvalit, da si nas v tvojo kolono uštu-111. če je to v našo čast, je okej, če pa ne, se pa počutimo kakor kraljica zraka, ki je blizu Azor-skih otokov v morje padla in potem v Pariz krevsala, kjer si je kupila kožuh. vAh, Jaka, kako smo me vesele, da smo dobile podporo od tiste fletne Gorenjke. živijo, Go-renjka! Sedaj pa vse v luft, samo noge so pri tleh! Pa pazi, Jaka, da boš vse to pravnadru-kal, da ne bo kakšna pomota ven prišla in ne bo kak trubel nastal radi tebe. Sedaj vidimo, da je res boljše, da nisi kuharice seboj vzel v Kanado. Ardečina! Če bi ti prešiča v roke dobil, bi ga gotovo pri parkljih začel klati in v tem slučaju bi bilo treba dolgo čakati na tiste klobase. Go-renjka, če veš še za kakšne Ja-katove grehe, kar na dan žnjimi. Ga bomo že zmlatile, potem pa povabimo vse ženske na likof. Sedaj se pa obrnimo nazaj na sv. Martina dan, k tistemu sodu, ki pri zidu stoji in ki je bil namenjen za mater, krstile so ga pa mušketirke — vitezi v kik-ljah. Krstile smo ta črnega i'1 tistega iz solnčne Kalifornije, tako da je bilo navsezadnje vse v rožcah in barvah, čeprav je deževalo tisti dan. . . V soboto 15 novembra je vitez Aramis tam na Park Rd., napravila lepo domačo zabavo. Tam ste lahko videli viteza Athosa iz Maplewood in Porthosa iz Beaver Rd., in tudi tisti d'Artagnan I s hriba je bil zraven. Po pravici vam povem, da smo se prav imenitno zabavali, kakor pravi vitezi, ki so tako radi dobro kapljico uživali. Hvala lepa vsem sku-} paj! Sedaj pa pozdravljamo v s a dekleta, ki z nami držijo mušketirke iz Ambridge, Pa- Pripomba. Od enega si pisal, da je brez krsta umrl. Tisto pa ne pišeš, v kateri fari so ga po* : kopali. Mislim, da v tisti, kjer se organist na vsako stran enako bere. Marjanca Kuharjcva vem da je od tam doma. A V pondeljek mi jeprinesel P']1' jatelj Martin šorn pravo i« pristno majolko, ki jo je sam 11 a vrtu pridelal letos. Je jako lepa in lahka, kar je glavna stvar, ker se ne bo čutilo, če mi jo kdo v glavo vrže v kakšnem nesporazumu. Sem jo že zmeril n1 drži več. kot en kvort ohajčana-Martin je rekel, da mi bo dal seme, da bom majolke lahko sanj pridelal doma. Jih bom kar pod trto vsadil, da bodo majolke že polne, kadar jih bom izkopal jeseni. Prav lepa hvala, Martine- A Blincev mi pa za enkrat ni treba več pošiljati, jih imam zado' sti za par tednov. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3D, 1930 Glasilo S. D. Z. mi»iii»itiii»i»:iii»:iiii»»iii:i»iiiii;n»ii:»:»ii»ni»ii>iiiii»iiii»iiiiiiiitiiiiiimm Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. v DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedei v Cleveland-u, O. 6238 St. Clair Av«nu«. Telephone: Endicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBORI Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Av«. I. Podpred. FRANK CERNE, 603S St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, G518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Av». NADZORNI ODBORi 1) JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Av«. 2) LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave. S) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Av«. POROTNI ODBORi 1) LOUIS BALANT, 1808 E. 82nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERKIČ, 971 E. 76th St. S) ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Av«. FINANČNI ODBORi 1) FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD ICUSHLAN. 19511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIKI DK. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, lci jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. Seja gl. odbora S. D. Z. 25. novembra 1930 Glavni predsednik John Gornik odpre sejo ob 7.30 PM. Odsotna sta Louis J. Pire in Leo Kushlan, ki sta se opravičila. Bere se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme kot čitan. Predloži se protest od društva št. 20 SDZ glede članice Katarine Tomšič, za katero je glavni odbor pri zadnji seji odglasoval, da se jo izključi iz bolniškega razreda in ji povrne tozadevni ases-ment. Društvo št. 20 si je postavilo glede te zadeve porotni odbor, ki pravi, da se omenjeni članici godi krivica in da se jo mora sprejeti v bolniški razred. Navzoči vrhovni zdravnik pojasnjuje, da je poklical to članico k sebi v urad in ji tam svetoval, naj podpiše izjavo, da za bolezni, ki bi izvirale iz noge, radi katere jo je glavni odbor izvrgel iz bolniškega razreda, ne bo zahtevala nobene odškodnine, oziroma podpore. Omenjena članica pa take izjave ni hotela podpisati. Radi tega glavni odbor sklene, da se drži sklepa zadnje seje in sklepa vrhovnega zdravnika s pripombo, da še lahko pristopi v bolniški razred, ako podpiše gori omenjeno izjavo. Sobrat John Kozjan, tajnik društva št. 21, se lepo zahvaljuje za drugo nagrado, ki mu je bila prideljena od glavnega odbora SDZ radi pridobitve novih članov v zadnji kampanji. Omenja tudi, da se mu zdi čudno, da je društvo št. 21 dobilo srebrno kupo. kot prvo nagrado, torej je pridobilo največ članov, tajnik je pa dobil le drugo nagrado, in ne prve. Glede te zadeve pojasni glavni predsednik sledeče: Društvo št. 11 je imelo do 31. avgusta, ko je bil zaključek kampanje, manj novih članov, kot društvo št. 21, to pa zato, ker že do takrat nabranih članov vrhovni zdravnik ni mogel preiskati, ker je bil odsoten iz mesta. Te nove članice od društva št. 11 so bile torej taktično od društva že nabrane, ne pa preiskane, torej se jih je štelo pri nagradi društvene predsednice, ne pa za častno kupo, ker so bile preiskane šele v septembru. Zato je dobilo društvo št. 21 častno kupo, k društvu št. 11 je šla pa prva nagrada. Sobrat Smuk se opraviči radi odsotnosti od zadnje seje, ker je bil šel v Conneaut, O., kjer je bila nevarno-zbolela ustanoviteljica tamošnjega društva. Se vzame naznanje. Društvo Jutranja Zarja št. 46, Lorain, O., sporoča, da so članice ustanovile kegljaški klub in prosijo za kako podporo iz športnega sklada. Naroči se gl. tajniku, da poizve, kakšne stro ške bo društvo imelo v tem oziru in bomo pri prihodnji seji sklepali o tem. Društvo Ilirija št. 56 ponovno predloži opravilnik za sprejem novih članov in sicer z malo izpremembo kot zadnjič. Sklenjeno, da ostane gl. odbor pri sklepu zadnje seje. Sklenjeno, da se začasno ustavijo vsa posojila, če se bo napravilo posojilo na posestvo fare sv. Vida v Clevelandu. Mary Intihar, cert. št. 7606, članica društva št. 7, umrla 17. novembra 1930. Vzrok smrti: jetika Zavarovana za $500. Dedič soprog Louis Intihar. Pristopila v Zvezo 3. junija 1928. John Zagorc, certifikatna št. 6584, .član društva št. 18, umrl 2. novembra 1930. Vzrok smrti: otrdela jetra. Zavarovan za $500 Dedič Ivana Zagorc, soproga. Pristopil v Zvezo 20. februarja 1927. Mary Prijatelj, cert. št. 322, članica društva št. 4, umrla 4, novembra 1930. Vzrok smrti: srčna napaka. Zavarovana za $ 1000. Dediči: polovico soprog Frank Prijatelj, polovico otro- Pristopila v Zvezo 14. januarja 1914. Mary Ebervein, cert. št. 4627, članica društva št. 4„ umrla 22. novembra 1930. Vzrok smrti: krvavitev na možganih, Za-varovana za $1000. Dediči: soprog, Frank Ebervein polovico. Polovico otroci. Glavni predsednik da sledeče pisano poročilo: Meseca novembra sem se udeležil naduljnih enajstih sej bratskih društev naše Zveze. Z menoj je bil na teh sejah brat Ignac &muk, član glavnega nadzornega odbora, na eni seji brat Jos. Le-kan, član glavnega finančnega odbora, in na eni seji brat Janko Rogelj, predsednik nadzornega odbora. Izmed omenjenega števila društev so bila štiri moška društva, štiri ženska in tri obojega spola. Resnici na ljubo in nepristransko povedano je, da imajo naša društva pri svojih sejah lepo Urejen red in točno poslovanje. Vedel sem sicer že naprej, da 'Tiajo moška društva vse v redu, nisem pa pričakoval, da imajo '"di naše sestre izvrstno vodene seje in lepo upeljano knjigovod stvo in vse stvari, katere spadajo v področje društva in Zveze. Ponosni smo lahko vsi na naše članstvo in društvene odbore, kateri skrbe za to, da je red, bratska Vzajemnost in napredek pri organizaciji. Pri do sedaj obiskanih društvih, sem opazil pri polovici istih, da se je čitalo iz glasila Zveze uradna poročila. Zakaj ne pri vseh, mi je uganka. Pravla td zahtevajo in je dobro, da se čita, ker stem članstvo izve na sejah poslovanje njih društva, glavnega odbora in v splošnem stališče Zveze. Glede lastnega glasila poizkusno glasovanje aktivnega članstva kaže dva proti enemu, to se pravi, da člani, navzoči na omenjenih sejah, na katere moramo računati kot na aktivne, ne marajo lastnega glasila, ali drugače rečeno: nečejo plačevati izvan-rednega asesmenta. Ako bo članstvo ostalih društev glasovalo tako kot do sedaj, bo prihodnji konvenciji lahko glasovati proti lastnemu glasilu. Nadalje sem opazil, da društva pridno čitajo vsa pisma, katere odbor oziroma tajnik prejme za svoje društvo. Razmotriva se o njih, v več slučajih se ista odobri, nekatera pa na mizo položi. Radi tega sem se namenil, da bom poslal pisma z gotovimi priporočili na vsa Zvezina društva v mesecu decembru, ker sem gotov, da se vzame od strani društva z veselje mna znanje. Naj dodam na tem mestu mojemu poročilu še javno zahvalo vsem cenjenim društvom za prijazen sprejem, katerega mi izkažejo, kakor tudi za udeležbo in pazljivo poslušanje mojih argumentov v korist članstva in Zveze. Končno pa izrekam najlepšo zahvalo prvemu društvu Slovenec št. 1 in njegovemu odboru, zlasti predsedniku društva za lepo urejen in izpeljan program o priliki proslave 20-letnice obstanka naše Zveze. Ker je bil dnevni red izčrpan, zaključi glavni predsednik sejo ob 9.30 PM. John Gornik, predsednik. James Debevec, zapisnikar Račun med krajevnimi društvi in S. D. Z. za mesec oktober 1930 — Asesment »t. 204 Ime društva KO C Q •a o O a M kn o t- E» O C a KJ « u ■a "o .5 a S OS o •a -a o J« o-2 «-.2 t/5 S 1 Slovenec ................................... 2 Svobodomiselne Slovenke .... 3 Slovan ...................................... 4 Sv. Ana .................................... 5 Napredni Slovenci .................. 6 Slovenski Dom ........................ 7 Novi Dom ................................ 8 Kras .......................................... 9 Glas Clevelandskih Delavcev 10 Mir ............................................ 11 Danica ...................................... 12 Ribnica ..................................... 14 Clevelandski Slovenci ............ 16 A. M. Slomšek.......................... 17 France Prešeren ..................... 18 Sv. Ciril in Metod.................... 20 Bled .......................................... 21 American Slovenes ................ 22 Collinwoodske Slovenke ........ 23 Zdruze'ne Slovenke ................. 24 Kraljica Miru .......................... 25 Dom .......................................... 26 Soča .......................................... 27 Bleško Jezero ..........................1 28 Majnik ......................................j 29 Euclid ......................................! 30 Triglav ...............................:. 31 Warrensville ....................... 32 Bratska Sloga...................... 33 Državljan ............................ 34 Danica ................................. 35 Valentin Vodnik ................ 36 S. Y. M. C........................... 37 Sv. Cecilija ........................ 38 Martha Washington .......... 39 Volga ................................... 40 Clairwood ............................ 42 Slovenska Bistrica.............. 43 Sloga .................................... 44 Slovenski Napredni Farmer.. 45 Modern Crusaders .............. 46 Jutranja Zarja .................... 47 Magic City Juniors............ 48 Brooklynski Slovenci ........ 49 Cdnneaut ............................ 50 Naš Dom ............................ 51 Eastern Star ...................... 52 Massillon ............................. 53 Golden Star ........................ 54 Comet ................................. 55 Srca Jezusovega ................. 56 Ilirija .................................... SKUPNO .......................... $ 1,341.19 $ 2,383.00 555 $ 32.25 $350.00 212 411.73 128.93 214 10.40 69 286.39 21.00 110 2.40 16 1,698.27 3,570.78 874 33.30 223 364.63 158 7.20 48 466.78 104.86 235 18.50 129 167.35 141.00 75 3.40 21 1,216.99 746.50 524 34.20 233 592.44 235.50 259 13.50 90 728.71 205.00 369 36.60i 245 320.29 206.71 166 14.55 101 376.22 1,227.00 170 9.95 . . 64 418.12 108.00 167 11.25 75 96.33 64.00 49 4.50 30 382.43 55.00 151 6.00 37 371.37 724.25 165 8.85 62 650.92 185.00 311 31.50 214 425.63 1,224.00 182 17.40 111 267.02 82.50 129 7.20 48 207.83 68.00 101 7.95 i 53 196.72 30.00 123 13.80 92 157.40 86.00 87 15.25 102 119.81 36.00 52 4.95 36 597.63 64.00 256 16.80 112 161.53 31.00 84 15.00 99 216.67 62.00 100 6.30 42 90.79 24.00 41 2.40 16 135.96 62 4.05 29 108.15 17.00 48 5.85 39 75.00 30 145.97 62.00 65 10.65 71 173.90 88.00 78 4.05 27 90.28 56 316.44 28.00 168 8.35 58 140.42 76 1.05 "7 1. 60.56 153.00 27 .30: 2 97.04 33.00 58 .45 3 175.24 851 6.25 40 44.60 15.00 20 .60 6 62.97 30 1.50 10 150.35 249.00 80 f.50 10 99.44 41.00 56 1.20 8 42.97 28 .90i 6 41.73 28.00 22 1.951 13 51.75 59.00 24 2.70| 18 88.60 43 4.501 30 69.92 37! 25.69 12 1.35] 9 38.22 20 .90; 6 23.81 15 57.66 23 1.201 8 56.65 28 I -20] 8 |$14,704.511$12,787.03 ko ljubko deklamirali ustanovni-kom, in ravno tako našim mladim bratom in sestricam. Upam, da bo ostal dan 16. novembra 1930., marsikateremu v prijetnem spominu, ki je bil navzoč; oni pa, ki ni bil, pa mu je lahko žal, posebno še naše članstvo, ki je bilo vsega prosto. Zatorej vsem skupaj lepa hvala in upam, da bo naše članstvo vedelo ceniti vašo naklonjenost in požrtvovalnost. Sledeča društva in posamezniki so darovali naši novi Mladinski zastavi: Po $10.00: društvo Makabej-cev, št. 1288, T. M., Društvo Srca Jezusa (samostojno), društvo sv. Ane, št. 4 SDZ, društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D Z., društvo Clevelandske Slovenke št. 22, SDZ, in društvo Majnik št. 2j SDZ. Po $5.00: James Gornik, kot kum, Erma Sintich, kot kumica, Joseph Zupančič, kot član, društvo Srca Marije (staro), društvo Ložka Dolina, društvo Združeni Mladi Bratje, društvo Dosluženci, društvo Marije Magdalene, št. 162, KSKJ, društvo Sava, št. 87, S. S. P Z., društvo sv Janeza Krst-nika št. 37, JSKJ, društvo Marije Vnebovzete št. 103, JSKJ, društvo George Washington, št. 180, JSKJ, društvo Naprej št. 5 SNPJ, društvo Cleveland št. 126 SNPJ, društvo Napredne Slovenke št. 137, SNPJ, društvo Lipa št. 129, SNPJ, društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, društvo Slovan št. 3, SDZ, Društvo Napredni Slovenci št. 6, SDZ, društvo Slovenski Dom št. 6 S. D. Z., društvo Novi Dom št. 7, SDZ, društvo Danica št. 11 SDZ, društvo Ribnica št. 12, SDZ, društvo sv. Cirila in Metoda št. 18, SDZ, društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ, društvo Blejsko jezero, št. 27, SDZ, društvo Euclid št. 29, SDZ, društvo Danica št. 34 SDZ, društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ, društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ, društvo Naš Dom št. 50 SDZ, društvo Golden Star št. 53 SDZ, društvo Presvetega Srca Jezusa št. 55 SDZ. Zahvala gre tudi bratu Francetu čošu, kateri je s petakom prvi odprl bar room, kjer smo se potem precej dobro zabavali; ako meni ne verjamete, se pa lahko prepričate pri tistih, ki so bili navzoči pri naši slavnosti. še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj, ki so kaj. pripomogli k tej slavnosti. Za društveni odbor: Frank Zorich, predsednik. Opomba: V zadnji Spominski knjigi se je vrinilo nekaj neljubih pomot, katere tem potom popravljamo: Pravilno bi se moralo glasiti Louis Mahne, slaščičarna na 6032 Glass Ave., John Prišel, Real Estate & Insurance ima telefonsko številko KEnmore 2847 in John Končan ima po-pravljalnico čevljev na 6630 St. Clair Ave. MALI OGLASI Naznanilo članicam podružnice št. 10, Slovenske ženske Zveze, se naznanja, dase polnoštevilno udeležijo glavne seje v četrtek, 4. decembra v navadnih prostorih. Rešiti je več važnih zadev, poleg tega pa bo volitev novega odbora za leto 1931. Pridite gotovo vse! — Louise Milavec, tajnica. Stanovanje se da v najem, tri sobe, kopališče in klet. Luč zastonj. $17.00 na mesec. 16014 Saranac Rd. (285) Pozor, farmarji! Ali ima kdo izmed vas rjavo kozo, ki bi dajala dva kvorta mleka vsak dan? Rabi se mleko za štiri ali pet mesecev v svrho zdravil. Kdor kaj ve, naj piše na John Intihar, 900 E. 237. St. Plača se dobro za kozo, in $5.00 onemu, ki bi izvedel zanjo. (284) ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! Skupno potovanje Kdor je namenjen preživeti Božič in Novo leto v stari domovini, je vabljen, da se- pridruži skupnemu potovanju na parni-ku AQUITANIA dne 3. decembra ali pa na dobro znanem francoskem parniku ILE DE FRANCE, dne 12. decembra. Za dobro postrežbo in vso udobnost je preskrbljeno. Pošiljanje denarja! Rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo pa spomnili svojih dragih v domovini za Božič z denarnim darom, kakor je to že stara ameriška navada. Ker je naša tvrdka v pošiljanju denarja v stari kraj znana kot zanesljiva in točna ji pač lahko zaupate svoje božične denarne pošiljatve. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev, bo točno in v najkrajšem možnem času izplačana vašim v starem kraju na domači pošti. Naše cene so tudi vedno med najnižjimi. PREPRIČAJTE SE! Pomnite tudi, da mi izdelujemo vsakovrstne notarske listine kakor: afidavi-te, kupne pogodbe, pooblastila, testamente, itd. Za vsa pojasnila glede znižanih ROUND TRIP kart za potovanje v stari kraj, za pošiljanje denarja ali za napravo notarskih listin se vedno obrnite na: JOHN L. MIHELICH CO. v S. N. Domu, 6419 ST. CLAIR AVE. (nov 15-19-21-26-dec 3) V fari sv. Vida je naprodaj moderna hiša, 5 sob, za eno družino. Hiša je na Norwood Rd. Cena je samo $6200. Mr. Bratelj, 3103 Superior Ave. » (286) Bilanca 30. septembra 1930.........................a....................... Dohodki za mesec oktober Ascsmpnti krajevnih društev................................................$14,704.51 6898j$447.30j$350.00j2988 .........................$779,775.50 Obresti čekovnih prometov.. Obresti od posojil na posestvih................... Prošnje in nova posojila.............................. Pristopnina mladinskega oddelka............. Darilo društva American Slovenes 5t. 21. 42.62 632.57 55.00 3.25 25.00 The International Savings i loan Co. v%v*v»v\wv\v»wvv\\v\v\w\\v\v%\\v\\\wv\\\wv» w\\\\v\\v\\wv\v%\\v\v\\\v\v\v\v»>"vv\\w\\\\\\i Skupni dohodki ..............................................................$15,479.95 Stroški za mesec oktober Izplačane posmrtni'ne ......................................$ 7,685.25 Bolniške podpore.............................................. 4,176.78 Za porode .......................................................... 75.00 Operacijc ........................................................... 850.00 Upravni stroški ................................................ 870.38— 13,657.41 Preostanek v blagajni za mesec oktober............................................ 1,822.54 Bilanca,31. oktobra 1930......................................................................$781,598.01 Primož Kogoj, tajnik. ---O- Zahvala društva Slovenec št. 1 S. D. Z. V imenu članstva društva Slovenec št. 1, SDZ, se društveni odbor prav iskreno zahvaljuje vsem, kateri so kaj pripomogli k tej naši slavnosti, ki se je vršila dne 16. novembra 1930 v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., ob priliki 20-letnice društvenega obstoja in obstoja naše Slovenske Dobrodelne Zveze. Prav lepa hvala pevcem pevskega društva Lira, ki so nam tako lepo zapeli! Lepa hvala tudi kuharicam in pomočnicam, ker so nam tako okusno vse pripravile, in pomočnicam, ki iso nam tako spretno stregle vsem v zadovoljnost. Prav tako gre zahvala vsem natakarjem, ker so bili točni in postrežljivi, in zahvala vsem našim trgovcem, kateri so dali oglase v našo spominsko knjigo, katera je krasna; ravno tako gre zahvala obema tiskarnama, ki sta nam šli na roke in vse tiskovine naredili točno in po okusu. Prav tako gre zahvala vodstvu Slovenskega narodnega doma, ki nam je šlo vseskozi na roke. Hvala naj bo na tem mestu izrečena vsem, ki ste na ta ali oni način pomagali in svetovali, da se je slavnost tako točno in po redu izvršila. Najlepša zahvala društvom, ki so se v tako obilnem številu odzvala s svojimi plemenitimi darovi. Hvala tudi kumu in ku-mici, ker sta tako lepo govorila v svojem materinskem jeziku, in ravno tako gre tudi zahvala obema dekletoma, kateri šta ta- THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN COMPANY Vaša domača posojilnica V lastnih poslopjih: GLAVNI URAD: 6235 St. Clair Ave. PODRUŽNICA: 819 East 185th St. Cleveland, Ohio HI Posojuje po zanesljivih cenitvah na prve vknjižbe, na delavske domove PRISTOPITE V BOŽIČNI KLUB ZA LETO 1931 Vložite tedensko: Dobite ob letu: Plačuje po na hranilne vloge 25c_________ ________$ 12.81 50c_________ _______$ 25.62 $ 1.00______ _________$ 51.25 $ 2.00_________ __________$102.50 $ 5.0,0_________ _______ $256.25 $10.00_________ _______$512.50 Obresti po 5% Božični klub je vaš tedenski prijatelj, ki vas vodi in kliče k vestnemu gospodarstvu. Redno varčevanje je zlata na- ® vada, ki kaže pot v veselo in ® srečno bodočnost. w.' ; : AMERIŠKA: EMDMOVINiv" UaCfiMfcER- 3D,-1330, ^—- ■ -t" - - — i j. I i i......m i i I n ii . ■ i >i ii I Vi r -hf n--i-.-r-i J ■--»»t1— . . i • •» • ,----- ■ -t- I V': ' t' V fOTt, iK» J»!ji', •»"«• J} ST1 r '•< : > a ii. »in- nin , •■■ ■ . ' r "> if i :i I I M |1r -t,'! linVt! ■■■■•■! lil HENRIK 6IENEIEWICZ, POTOP Iz poljščine prevfi DR. RTTOOLP MOLE "Kaj meni mar mejni grof!" je zakričal. "Ako je sklenil zvezo s pruskimi mesti, naj gre sedaj proti Švedom, jiaj se giblje na obe strani, naj stori to, kar mora storiti zvesti najemnik, in naj se postavi v obrambo svojega gospodarja in dobrotnika." "Kdo naj ugane, če se on še ne izreče za Švede?" je rekel gospod Stanislav Skrzetuski. "Izreče za Švede? Torej se mu jaz odpovem! Pruska meja ni daleč in jaz lahko skličem par tisoč sabelj! Zaglobe ne bo vodil za nos! Kakor me tukaj vidite, kakor sem poveljnik tej vr- pehote. Tu je malo pehote izmed radzivilskih begunov; kar jih pa bo premalo, pa jih vzemi med mlinarji." Potem se je obrnil k vsem navzočim. "Gospodje, denar imamo, topove tudi, pehoto in živež dobimo. . . Takšen je početek mojegs poveljništva!" "Vivat!" je zavpila vojska. "Sedaj pa, gospodje, vsi služabniki skokoma po vaseh po krampe, lopate in motike! Napravimo bojni tabor. Drugi Zbaraž! Tovariš ali ne tovariš, naj se ne sramuje lopate in li vojski, tako gotovo ga obiščem jkoj na delo!" z ognjem in mečem. Ni živeža, dobro; najdemo ga dovolj v pruskih skednjih." "Mati Božja!" je zakričal navdušeno Rzedzian, "Vaše velmož-je vzdrži celo se kronanim glavam." "Takoj mu napišem: 'Gospod mejni grof! Dovolj mi je teh izgovorov! Dovolj izvijanj in spletk! Nastopi proti Švedom, sicer te jaz osebno obiščem v Prusiji. Ni mogoče drugače, črnila, peres, papirja! Rzedzi-fjn, ti pojdeš s pismom!" "Pojdem," je rekel najemnik iz Vonsoše, vzradoščen vsled te nove časti. Toda preden so pripravili Za-globi črnila, peres in papirja, se je dvignil pred hišo velikanski krik in tolpe vojakov so zagrnile prostor pred okni. Eni so kričali: "Vivat," drugi so vpili po tatarsko. Zagloba in tovariši so šli pogledat, kaj se godi. Pokazalo se je, da peljejo one oktave, katere je prej omenil gospod Zagloba; in pogled nanje je razveselil sttiaj vojake. Gospod Stenpalski, guberna-tor bialistoški, je pristopil h gospodu Zaglobi in izpregovoril: "Jasnovelmožni poveljnik! Od časa, kar je zapisal gospod maršal velike kneževine litevske, ki je bil mož nesumljivega spomina, bialistoško premoženje za vzdrževanje tikočinskega gradu, sem jaz, ki sem oskrbnik tega posestva, zvesto in pošteno obračal vse obresti v prospeh tega gradu, kar lahko izkažem z zapiski pred vso ljudovlado. Tako sem delal nad dvajset let, oskrboval oni grad s smodnikom, topovi in hrano ter sem smatral to za svojo največjo dolžnost, da bi se porabljal vsak groš edinole v to svrho, za katero ga je določil maršal velike kneževine litevske. Ko pa je vsled izpremenjene usode postal ta grad največji podpornik sovražnikov domovine v tem vojvodstvu, sem vprašal Boga in lastno vest, ali naj mu še nadalje posvečam svoje moči, ali pa mar nisem dolžan dohodke in vojne priprave, ki so se nakopičili iz obresti tega leta, izročiti v roke vašega velmožja?" "Dolžan si bil," ga je prekinil resno gospod Zagloba. "Samo ene stvari prosim, da bi vaše velmožje izvolilo vpričo vse vojske pritrditi in mi pismeno potrditi, da nisem od onega posestva v lastno korist porabil ničesar, marveč vse izročil v roke ljudovlade, zastopane tu po vladi jasnovelmožnega poveljnika." Zagloba je prikimal z glavo v znamenje dovoljenja in je takoj začel pregledovati zapiske. Pokazalo se je, da razen oktav, skritih poti streho žitnic, je še tristo nemških mušket v prav dobrem stanju, dvesto moskovskih berdišev za pehoto, za obrambo zidov in nasipov ter šest tisoč zlatnikov v gotovini. "Denar se razdeli med vojake," je rekel Zagloba, "a kar se tiče mušket in berdišev. . ." Tu se je ozrl okoli. "Gospod Oskierka," je rekel, "te vzameš ti in sestaviš polk Po teh besedah je odšel gospod poveljnik na svoje stanovanje in spremljali so ga navdušeni pozdravi vojske. "Za Boga, ta človek ima vendar glavo na pravem mestu," je govoril Janu Skrzetuskemu Vo-lcdijovski, "in stvar se razvija v boljšem redu." "Da bi le ne prišel Radzivil tako hitro," se je vmešal Stanislav Skrzetuski, "zakaj to je. vodja, ki mu ga ni para v ljudovladi, naš gospod Zagloba je dober za oskrbo tabora, a kje naj se meri s takim vojskovodjem?" "Res je!" je odgovoril Jan. "če pa pride do česa, mu bomo že pomagali s svetom, zakaj na vojno se on manj razume. Sicer pa preneha njegovo poveljni-kovanje, čim dospe gospod Sapi-eha." "Toda med tem časom lahko napravi mnogo dobrega," je rekel gospod Volodijovski. Ta vojska je res potrebovala poveljnika, pa naj si bo celo Zagloba, zakaj od dne njegove izvolitve je zavladal v taboru bolj- ši red. Naslednje jutro so že ob zori začeli delati nasipe nad bialistaškimi ribniki. Gospod Oskierkai, ki je služil v inozemskih vojskah in znal, kako se z hasipi ustrjujejo mesta', je nadziral sam vse delo. Tako je torej v treh dneh nastal nad vše silen okop", zares nekoliko podoben zbaraškemu, zakaj obe strani in hrbet so branili blatni ribniki. Pogled nanj je dvigal srca vojakov; vsaj vojska je občutila, da ima nekak temelj pod nogami. A še toliko bolj je raste) pogum ob pogledu na nokopiče-no hrano, ki so jo pri vazale močne ogledne čete. Dan na dan so priganjali v okope vole, ovce, svinje, dan na dan so prihajali vozovi ter dovažali raznovrstno žito in seno. (Diilie prihodnjič.) "Napredne Slovenke" članice društva "Napredne Slovenke," št. 137 SNPJ se vljudno vabi in pozivlje, da se udeležijo letne seje v četrtek, 4. decembra, ob 8. uri zvečer. Letna seja je za društvo najbolj važna, ker se volijo odborniki za prihodnje leto. članice, ki dolgujejo na asesmentu, so tudi prošene, da istega poravnajo ta mesec. Asesment bom pobirala v četrtek na seji in na 23. decembra v spodnji dvorani S. N. Doma Po seji v četrtek bomo imele tudi malo domače zabave. Pridite! Pozdrav — tajnica. Naznanilo Iz urada društva Glas Cleve-landskih Delavcev, št 9 SDZ, se vabi vse člane, da se gotovo udeleže glavne ali letne seje, ki se vrši v nedeljo 7. decembra. Dolžnost vsakega posameznega člana je, da se vsaj enkrat v letu udeleži seje, in to je zadnja seja v tem letu, ki je najbolj važna izmed vseh. Na seji bo volitev odbora, reševale se bodo tudi druge važne stvari, ki se tičejo poslovanja društva za prihodnje leto. Pridite vsi, v vašo korist bo, ako boste navzoči na tej seji. So-bratski pozdrav, Jos. Ponikvar, tajnik, 1030 E. 71st St. POSNEMANJA VREDNA NAVADA O. v.'if w - i*. C mm m -r-----. p RAZPRODAJA na MOŠKI IN DEŠKI OPRAVI OBLEKE in SUKNJE Sedaj je najboljši čas, da si nakupite božične potrebščine po izvan-redno nizkih cenah pri Frank Belaj 6205 St. Clair Ave. BALANSIRANI RADIO NAJBOLJŠE Božično darilo Eden izmed najboljših Radio aparatov, ki vsebujejo famozne SCREEN GRID tube, je nedvomno PHILCO, ki ima poleg teh tu-bov tudi veliko drugih prednosti.—Glas PHILCO radia lahko SDreminjate po vašem lastnem okusu, česar ne morete storiti pri drugih.—Glas je ČIST, NARAVEN in M1LODONEČ ter ga lahko s posebno kontrolo regulirate. Čitajte spodnje TONE CONTROL Brilliant— Bright- Mellow— Deep RADIO PHONOGRAPH Reproduction of Record Through Radio Ako hočete imeti fin Radio aparat, ako hočete imeti radio program čist, popoln, da dobite iluzijo, da igrajo ali pojejo umetniki kakor pred vami, kupite PH1LCO radio aparat Radio in Fonograf Krasen model 1931 9 Screen Grid tubov, Tone Control, itd, $198 brez tubov »xmiui»i»»»i»HTr i K Koliko srečnih in zadovoljnih ljudi je danes po širni Ameriki, koliko jih je med Slovenci in Hrvati, ki so dobili čeke za nagrado vestnega plačevanja v božični klub (Christmas Club). Kako posnemanja vredna je navada, ki z rodnim tedenskim vplačevanjem osreči številne člane in članice božičnih klubov. Božični klub je tedenski prijatelj, ki vodi in kliče k vestnemu gospodarstvu. Redno varčevanje je zlata navada, ki kaže pot v veselo in srečno bodočnost. Prav vsi bi morali postati člani in članice teh klubov. Tudi našo mladino bi morali navajati k rednemu varčevanju. Vsako leto pred Božičem stoji pred nami vprašanje, kako razveselimo naše prijatelje za božične praznike. Na to vprašanje prav dobro in zanesljivo odgovarjajo čeki božičnih klubov. Koliko drugih denarnih teškoč prihaja baš koncem leta. Tudi na te teškoče odgovarjajo božični klubi. Slovenska posojilnica (The International Savings and Loan Co.) 6235 St. Clair Ave., s svojo podružnico na 819 East 185th St., vodi božični klub, v katerega pristopi vsako leto lepo število članov, Slovencev in Hrvatov. Vsem starim članom se posojilnica hvaležno zahvaljuje, obenem pa kliče vse druge prijatelje in prijateljice, da postane.jp člani in članice tega koristnega in upOšteVajočega božičnega kluba. Poglejte današnji oglas, izberite si svoj razred, prinesite prvo vplačilo, pa ste postali član božičnega kluba za leto 1931. Orugo leto ob tem času, pa boste srečen med srečnimi, ko boste prejeli ček od naše domače posojilnice. LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVBHSKI KAZVAŽAI.EC LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167tli St. Pokličite: KEnmore 4381 WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212*214 Engineer« Bid*. Te!. MAln 1193 URE! B do 5 Pnndeljek. torek, četrtek od 6:8» do 8, in v eoboto od 2 — 4, 6:30 — 8 r uradu dr. Skurja, 787 E. 185th St. Tel. KEnmore 4475 i»rini»H»n»mxxm Philco Baby Grand Krasen model, 7 Screen Grid tubov, melodičen glas, samo $49-50 brez tubov MALO VPLAČILO ZADOSTUJE, DRUGO NA LAHKE MESEČNE OBROKE Ako kupite pri nas RADIO APARAT za $198.00, vam damo za vaš STARI RADIO ALI GRAMOFON $40.00 KREDITA. IMAMO TUDI DRUGE RADIO.—PRIDITE IN OGLEJTI SI NAŠO ZALOGO ANTON DOLGAN ■■■■■■■■■■HSa^ Ustanovljeno 21. oktobra, 1910 priredi Ob 20-letnici Društvo Vodnikov Venec št. 147 S. N. P. J. za svoje članstvo in prijatelje DOMAČO VESELICO Z GOVOROM IN PETJEM veselica se vrši V SOBOTO VEČER, 6. DECEMBRA V SPODNJI DVORANI SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA Za ples igra Sadar orkester. Nagovor predsednika dru&tva Anton Jankoviča. Govori Joseph Šiškovič, član glavnega odbora S. N. P. J. Zapoje domači moški kvartet. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo na to slavnostno veselico. Društvo "Vodnikov Venec" so ustanovili člani, ki so radi prepevali in bili veseli. Ta duh in tradicija je še vedno ohranjena pri društvu. Poleg tega je pa "Vodnikov Venec" vedno med prvimi, kadar gre za kako napredno In koristno stvar v naselbini. Da na bo suše, je za ta večer daroval naš aktiven in zaveden član Louis Eršte cel sod zlate kapljice, zakar mu na tem mestu izrečemo zahvalo. Pridite in zabavajte se z nami I ODBOR Rokovnik STUDIO SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6405 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 5013 15617 Waterloo Road Telefon: KEnmore 1264-J POSTREŽBA TOČNA—FINO BLAGO—PRIPELJEMO VSE NA DOM. Pristni Blue Diamond, Pocahontas, Lehigh Hard Coal, najboljši iz Ohio, Kentucky in W. Va. Naš virginski Aih big lump gori kakor Pocahontas in stane manj. Kazvažamo iz nase povečane zaloge- na Quincy—East 105th, GArfield 1000. The Yates Coal Company 303 Rockefeller BIdg. MAin 7878 nmmnmttmmmtmmmmtmmBmft POZOR! POZOR! Ml izdelujemo furneze. kleparska dela, splošna popravila, vaa dela iz medenine In bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za oblla naroČila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55tb St. Tel. HEnderaon 4736 I*, t JOS. A. KRIZMAN ODVETNIK Urad: 1208 Standard Bank Bldg. na vogalu St. Clair Avenue in Ontario Street. CHerry 2776 Stanovanje: 1083 Adison ENdicott 2020 C" am anl i aru iye ari! HE e Prevoz, razvoz, in dovoz z trukom Prevažam In dovažam premog, drva in vse, v kar služi truk, kot prevozno sredstvo. Razvažam dnevno od 55. pa do 200. ceste, vedno sveže sadje, zelenjavo in sočivje. V slučaju potrebe me pokličite in vam bom na uslugo. JOHN FINK 17409 WATERLOO RD. Tel. KEnmore 1202 Li. ^aa F. ZAKRAJSEK Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan. 1105 Norwood Rd. Tel. ENdicott 4735 Podružnica 18321 Edgerton Rd. KEnmore 2892 Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK •1S1 ST. CLAIR AVE. V Kaauaavaai M*'*»Ja Nad Nartk Aatrlcaa fcaaka Vkad w» !a M. «••!• GaTarlna alavaaaka. It lat aa •i. Clafar At*. (1 B.) Ambulantna postrežba Ponoči ln podneva A. Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD • 1053 E. 62ND STREET PRVI SLOVENSKI FOGREBNIKI V CLEVELANDU HEnderson 2088 Nova ambulanca Avtomobili za vse prilike