Poglejte ha ItevilEe poleg naslova Sea dan, ko Vala naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. ARODA tisi slovenskih • delsvcarr Ameriki. ipecsa 1,1 Minuj p ►i nO EOT IlDAIDOBIflfl C "GLAS NARODA" po poŠti nabavnost mm STOJ DOM ill HM- NM MMI k inaftM). :: Citajte, kar Vas raniif «« < \ Telephone: CHelsea 3-1242 BcMtcrci m letani Class Matter September 25th. 194« at Um PMt Office a* New York* N. Y* wider Act of Cencraes of March Srd, 1878. ZTTTTYt No. 45 — Štev. 45 NEW YORK, THURSDAY, MARCH 5, 1942 — ČETRTEK, 5. MARCA, 1942 Volume L. — Letnik L. ZRAČNI NAPAD NA PARIZ PREKO 500 LJUDI JE BILO UBITIH V RAZNIH INDUSTRIJ AL. SREDIŠČIH PRI PARIZU.— TOVARNA "RENAULT" POGNANA V ZRAK. — 2000 LJUDI RANJENIH V torek ponoei so angleški | aeroplani napadli industrijske • taine je rekel, da je v svoji kraje v okolici Pariza in reše- j vojaški službi že videl vse raz-valci vedno nove žrtve rzvlečejo lične vrste smrti, da pa kaj ta-izpod razvalin. Do popoldneva1 ko strašnega še nikdar ni vi-so izpod razvaMn potegnili del. Rekel je, da so bile ubite najmanj 600 trupel. Ranjenih 'cele družine, od nekaterih pa je bilo nad 1000 ljudi in pum- je ostal samo eden, da je pre-šenlh 450 biS. ^ skrbel pogreb drugih. Takoj so biii v bolnišnice Xa j večji požar je bil v to- Staraji za-Ieh poklicani skoro vsi pariški varni Renault, ki se nahaja na zdravniki. Mnogi ranjcnei so lie Seguin, ima tri nadstropja umrli na operacijskih mizah in je dolga več sto jardov. Po-Kot. pravi neko poročilo, umi- gorela je do ta4 in pogorelo je ra izmed 1000 ranejnih v pred- mnogo trnkov, ki so"bili izde-mestjrh Boulogne-si^r-SJeine in ianr za Nemce. Nemška črta prebita Rusi s o na osrednji fronti prebili nemško črto. — 36,000 Nemcev pri Stara ji Rusi že pobitih. Slovenec se rešil iz torpediranega parnika Pomožni strojnik ladje Pan-Massachuetts je plaval eno uro predno ga je rešilna ladja zagledala. — Vsega skupaj jih je bilo 17 rešenh. Billaneonrt, najmanj ."100 ranjencev. Maršal Petain je izjavil, da Z ozirom na število bomb, ki so ji'h vrgli angleški letalci, Rusi so včeraj mi fionti pri nemški črti n;i "slaboten'' prostor in so z nenadnim napadom pro^ drli več milj v nemško črto. Medtem pa Rusi pritiskajo na celo nemško 16. »r-iiado, ki ji poveljuje general von Busch in zavzemajo vas za vasjo. Sicer so najhujši boji okoli Ko je nemški* podmornica torpedirala in potopila ameriški tovorni parnik Pan-Massachusetts, se je n|ed nekaterimi drugimi mornarji tudi rešil Slovenec Henry Vičič. Dve uri je plaval po ledeno mrzli vodi ob obali Floride, misleč, da je izmed 38 mož posadke edini o-stai pri življenju. Pred nekaj Daladier priča je zračni napad v noči od S. do biti pri napadu okoli 200 bom-4. marca izzval ogorčenje rele- bnikov. ga francoskega naroda in daj Vsaka pariška 'bolnišnice je bo dan pogreba razglašen za bila polna ranjencev in zdrav- oblasti sklopa-jo, da je moralo Stajraje Ruse, m;nc od Ilmen jezera, vendar pa bijejo boji tudi na ostali fronti in po- dan narodneg žalovanja Angleški aeroplani so v pr- niki so operirali ves dan. Ko so aeroplani odleteli, so vi vrsti napadli veliico Renaul- opuščali.na tla listke z obvesti tovo tovarno za aeroplane, ki lom: "Obiskali vas bomo pa sedaj Nemčijo. izdeluje tanke za se večkrat.'' Maršal Petam je ta napad Bivši vrhovni poveljnik zavezniških armad gen. Maurice O ustave Gamelhi, v temno mo-dnevi je prišel k svojemu bra- dri civilni obleki, je včeraj po- poldne molče stal pred vojnim tu Fredu v Universal, Pa., na odmor za nekaj tednov. "Bil sem doli pri- strojih," pripoveduje Vičič, "ko je torpedo zadel pamik in zateni še drugi. Luči so ugasnile, 'oda takoj je pričel teči doli goreč frasolm in prostor je bil svet lejši kot dan. Takoj smo vede-vsod se nemška črta ruši. | e družine, ki so izgubile svoje domove, nameščene v začasnih stanovanjih. Kako malo je Pariz zavaro- NačcVnlk v tode maršal TTen-ri Philip Petain je odredil za danes žal.ii dan, ko ibodo pokopane žrtve angleškega zračnega napada na predmestja Pariza. Koliko ljudi je bilo ubitih, do si da j Se ni dobro znano, toda nek minister, ki si je ogledal razvaline, jo pozneje povedal, da je bilo ubitih najmanj 500 ljudi in okoli 2000 ranjenih. Največ ljudi je bilo ubitih v Bnllanconrtu in Boulognie-sur Seine, kjer je ibrlo večje in kjer se nahajajo ke Renault tovarne, toda. o velikih žrtvah je bilo tudi po-ročano iz okrajev Villejmf, . Olamart, T,ssy-les-MouHneux, Mont rouge, >JeuiWy, Le Vesi-net, Le Pecq in Sevres, kjer je bila porušena velika tovarna, za porcelan. Pariško časopisje je zelo o-gorčeno na Angleže, ker so s svojim napadom ubili toliko nedolžnih ljudi, ki tako težko j morejo voziti 40 mož in ki bi prenašajo ponižanje svoje do-j bili n :,;brze poralbljeni za vpad movine in ki se ne morejo niti.pa Anglijo, najmanj braniti. Zračni minister sir Archi- T>a nekatere porušene tovar- bald Sinclair je v poslanski delajo -za Nemce, ni nikaka' zbornici rekel, da bo napad na je, nato pa sem tekel v svojo kabino po rešilni pas. "Ko sem prišel v kabino, je sodiščem in na vse prigovarja- govarjal •proti posebni obdol nje predsedujočega sodnika, žbi maršala Peta i na in je so da naj kaj izpove v svojo .dniku redno pošiljal svoje za obranfbo, ni liotel govoriti. To generalovo zadržanje je bilo v velikem nas-protju z ob- našanjem Edouarda Daladiera, ki je govoril tako, kot bi govoril v poslanski zbornici na vprašanje ali očitanje kakega poslanca-. Daladier je stanovitno zagovarjal svoje delovanje za vojno pripravljenost Francije ter j e pri. tem ostro ob&o- Podmornice ob obali ' Nemške podmornice v ameriških vodah nimajo namen samo potapljati ladje temveč tudi ustrahovati ljudi. Zadnje čase je na Atlantik« in ob obali Severne in Južne Amerike vedno več nemških podmornic, čijih namen ni samo ovirati plovbo in potapljati ameriške in angleške parni-ke ,temveč v prvi vrsti zadržati ameriške bojne ladje na Atlantiku, da ne morejo odpluti na Pacifik proti Japoncem. Da je temu res -tako, je dokaz ta«, da je nemška podmornica obstreljevala otok Mona v bližini Porto Rico, kjer ni nobenega vojaškega povoda, d« M bili oddani dragi izstrelki. Tako Nemčija kot Japonska ^ dobro verit'eh lz-;morje je 16 čevljev okoli par- ' uajati svoj list.^ j nika gorelo. Skočil sem s kro-Pri svojem prodiranju gre- va ^feih 35 čevljev nad vodo do Rusi mimo mrtvih Nemcev, in preskočil plamen. Ko ki leže ob cestni). V kateroko- Pom priletel v vodo, nisem vili vas pridejo, «o vse hiše po-:del nikosrar, ker so bili valovi van proti zračnim napadom", je1 ^ ljudje pa pričnejo pri- prevLsoki. Ko sem bil enkrat v razvidno iz te-a, da so Angleži ha3atl 1Z sv°Jlh skrivansc, naj-, vodii plaval eno milj da-pri tem napadu ilzgubfti san.o P° gozdovih, m pnpovedu- Plaval sem okoli eno uro dva aeroplana. - jejo o grozodejstvih, ki so jih ; in voda je postajala mrzla. Bli-___ Nemci počenjali. zu pa bil ogenj in tako seni ______._______ Naj bo napad na predmestja v Uradno rn>kcca V" si niislil: "Za l>ožjo voljo, ako uničenje naj- Pariza za Francoze-še tako po- pove^stva naznanja, plavam od o-nja, bom zmr- ahajajo veli- gubonosen, ga Angleži opravi- da ™ froj;tl znil."Ker sem imel opasan re- " ' čujejo s tem, da so ravno to- vac krajih prdbih nem.sko ^ni pa,s? vedel, da se bom vame v okolici Pariza izdelo- ^prodirajj) proti Smo- Mržal nad vo. . j i. .snežnem viharju ves dan bom-h,„K-. vodno b^Tj ntfpadah "^m-; J v staraji Bu- ske mdr.stnje m nemške zra 1 tovarne v okolici Pariza mnogo koristi! Rojsiji. Ravno taiko je rekel, da bodo angleški bom- si. ene transporte, kakorhitro bo, _ . , ' ... .v , . Rusi tudr zbirajo mo^io ar- Nemčija pričela svojo pomla-1 1 danske ofenzivo proti Rusiji. POSLANIK GEO. EARLE ODSTOPIL Predsednik Roosevelt je vče-. raj sprejel odstop George H. (s katero ine prosite, da naj cd-Earle-a, poslanika pri bolgar- st<»p pride v veljavo, da ski1 vladi, ki je bil pred svojim J mu rele vf topita v vojno mor-imenovanjeru za poslanika go- nariuo. verner I'ennsyivanije. Kot po-1 "Vem živi patriotizem poslanik je odstopil, da 'bo mogel znam tako dobro, da moram u- zopei prevzeti svoje me^sto pri vojni mornarici kot lieutenant com-namder. Predsednik Roosevelt pravi v svojem pismu Earle-u: "Preje! sem vašo brzojavko, v kateri ponudite svoj odstop kot poslanik na Bolgarskem in goditi Taži prošnji. Svojo diplomatsko službo ste opravljali v veliki preiskusni dobi in pod težkimi okolšeinami, toda vi &te i*zvrltiH vse z vso spretnostjo. Veseli me pa, da boste še vedno v slnžibi svoje domovine." nnado za frontalni napad na Orel, ker je nemški poveljnik general Hebiz Guderian odklonil poziv za predajo. London-jFki li&ti obširno pišejo o zavr-' nit vi generala Guderiana. Ruski tank z belo zastavo je pri-ropotal na kraj med sovražni ma črtama. Nasproti se je pripeljal nemški tank. Po zraku pa so krožili ruski aeroplani. General Botdin je od nemškega častnika •zahteval, da se posadka v OreTu poda Čez 20 minut se je Boldin s tankom vr la. Plaval sem proti njej. Spustili so rešilne čolne in tedaj sem se šele prepričal, da nas je bilo vsega skupaj 17 rešenih." Mr. Vičič je star 35 let. je šel na morje leta l92y. Henry Vičič je sin Jakoba Vičiča iz Universal, Pa., ki jet bil doligo let naročnik "Gla&a Naroda.' *__ Francoski parnik torpediran V ponedeljek je neka podmornica — na jbrže angleška— v Sredozemskem morju torpedirala francoski tovorni parnik P. L. M. 20, ki je imel 5417 ton. S pa mikom je utonilo 9 mornarjev, 32 pai se jih je rešilo. Parnik je bil natovorjen z umetnimi gnojili in je bil na opti v Sfax v Tuniziji. vojaška potreba. To so bile eui- ,- . _ . , ni-* ne besede, ki so bilo izgovoi- ?treljevala.Goleto vXaliform- jenc- v Gamelinov ^a-ovor, ^ f ^ ^ kajti tudi njegovi odvetrrki po : podmonwea streljala na otok n^cm naročilu ravno t,ko ^ona. In ravmo ta podmorm-.Vre ko. on. ca' kl ^ streljala na otok Mo - _____j nan kjer jte samo nekaj ribi- — škili koč, ni mosjla doseči in Poročila z vzhodne fronte ^ttT^^r ____i ljevati ameriško obrežje.^ Admiral Helfrich odstopil ' ' Kot pravi radio poroči>lo iz Londona, je bolandski admiral C. E. L. Helfrich odstopil kot vrhovni poveljnik zavezniškega brodovja v Aziji. te armade in da dobiva svoje potrefoščine samo še po zraku. Rusi vežbajo kavailerijc Rusi se v sedanji? vojni zelo poslužujejo kozaške ka Valerije. In neko poročilo, ki je prišlo vBern v Švici, pravi, da nil itn sporočil, da se general !se v bližini Urala vežha mUjon Goderian noče predati. j kozakov. Vežbajo jih večinoma Nadaljne poročilo pravi, da častniki, ki so bili ranjeni na MacArthur potaplja sovražne ladje Majhna zračna sila generala Douglasa MacArthurja na Bataan polotoku je včeraj ne* nadno napadla japonske bojne ladje v Sirbic zalivu in potopila dve veliki bojni ladji in več manjših. Japonci napredujejo na Javi Japonci so nekoliko napredovali na treh krajih, kjer so se ;zkrcali, njihov: -'troplan* pa so bombardirali in s strojnicami obstreljevali ceste, po katerih so neustrašeni Holand-ci, Amerikanei, Avstralci in Angleži 'litiii na fronto, da se spopadejo s sovražnikom. " Holandska vlada je naznanila, da so bile vse petrolej-ske in druge važne naprave na .lavi unueue, todai vlada je prebiva.f t\ u naročila, da ne u-niči živeža prej, dokler ni izdano za to posebno povelje. Japonci so napredovali le v posameznih majhnih oddelkih in nekateri so prodrli kakih 7 milj v notranjost otoka. Edino od Bandunga. I ja preiskati vsako hišo brez po- Holandska vrhovno povelj ; sebnega sodniijskega povelja, stvo naznanja, da imajo Ja-j policije med drugim za-ponci vebko premoč in zlasti v plenila: 30 fotografskih apa-zraku. Zavezniški aeroplaiu ratov, 30 kratkovalnih radijev, bombarJiiajo sovražna letali- en ^.lo močan radio transmit-šča in ee«te, po katerih prod.-'ter, šest steklenic trupa, pet rajo Japonci. Japonci pa so revolverjev, 8 pušk, en bajo-večkrar iz zraka bombardirali jn album slik raznih Band ur.:,-. prireditev nemškega^ bunoa in * več drugih stvari, kakor več ARETACIJA NEMCEV .Hitlerjevih fotografij in celo V NEW YORKU !eno Massolinijevo fotografijo, Včeraj je newyonska policija preiskala 300 stanovanj v predmestju Yorkville, kjer živi največ Nemcev. Aretiranih je bilo 30 Nemcev in trije Ita-Ijani. Aretirani so bili, ker ni I ki jo je Mussolini lastnoročno | podpisal. Nemci pregledujejo francoske ladje Zadnje tedne so bili nemški so policiji izročil' fotograf ski n j mornariški častniki zelo zapo-aparatov, radijev in orožja ,sleni v Toulonu, kjer so pre-Vsi so bili poslani na Ellis Is- gledovale francoske bojne la-land. dje. Preiskava je bila izvršena na podlagi odredbe zveznega ge- Poglavitni namen tega pregledovanja je bil dognati, ka- nerainega pravdnika Francis (ko je mogoče delovati s stroji Biddle, po kateri more polici- na ladjah. je posadka v Orelu, ki šteje i fronti in še niso soosdbni za, večja bitka je bila za Subang, PAPENOV ATENTATOR ZNAN Policija v Ankari je dognala, kako se piše mladi mož, v če-gar roki se je razletela bomba, ki je skoraj ubila nemškega poslanika pri turški vladi Franza von Papena 24. februarja, ko je bil s svojo ženo na potu v urad poslaništva. Njegovo imeje Omer in je Jugoslovan, ki je pred dvema letoma prišel v Istanbul, da študira pravoslovje ter je prišel v Ankaro nekaj dni pred napadom. Pravizaprav je po rodu Turk iz Balanka, pa je mnogo let živel' v Jugoslaviji. Ima pa \eč svojih sorodnikov v Smirni v Mali Aziji. Odkar je bil izveden nanj atentat, von Paipen no hodi ve:v; peš v svoj urad. Posrlaniški okraj pa je sedaj zelo zasiti. ■ : in 124,000 mož, odrezana od o sta- svojo službo na fronti. okoli 30 inilj severovzhodno po dva vojaka korakata po ulicah dan in noč. ■GLAS NARODA" - Now ?«t Thursday, March 5, 1942 M GLAS NARODA" ivoiCB or by Btavcak PaMlehtag C—y. (A Oorporadea). muk BOm, Pmldrat; J. Lapib«, tea — Place of boalnMt <* tba Mrpcration ud ■ rtrtr— — of above officers: 21 • WB&T ... - NEW YOBS. M. X. 18tb BTKIIT, 49 th Year "•1— Narod«* It iHoed every daj except Batnrdaja, Boadeye ud H oil daj a. Bnbecrlptloa Tearlj H-—. Adrertlsement ob Acmnint. Ka eelo lato valja Ust m Ameriko ls Kanado ».-; aa pol lete IS«—"J ■a te trt lato fLM. m Sa New York aa eeto lato tT^; sa pol leta IIM. Ea laoaemstvo sa eelo leto 97.— ; aa pol leta "•las Naroda" lahaja vsaki dan Isrsemil sobot, nedelj ta prasnlkor. "fiLAl NARODA." tU WIST lftfc NI« XOBK, Povelje vojski od predsednika vlade in na mestnika vojnega nunifttra Slobodana Jovanoviča. TSTAWOTLJ1N L. Iftl (J0O.) — Dne 24. tebiv je na listih korakali na morišče JAPONSKO VOHUNSTVO V AMERIKI Dies, ki je predsednik senatnega odbora za pr-?isko\u nje neameriškega delovanja, jo na podlagi svoje preiskave po-dal dokaze, da so Japonci že davno izdelali načrt za nenadni unpad na Pt ari llarbor. Dies v svojem po.orilu, ki obiega 2S5 -'rani, objavlja listine, zcii.ljevi-le, nač;:e in izjave-raznih ost!, zadn.lii let. Vse to je hotel Dies objavit. *>e v -avgusta lai^ p koga leta, oda vladni krogi so bili mnenja, da objava oni č:iw ne bi bila primerna in Dies poročila ni objavil. Kot je dokazano v. Pies.ovem poročilu, so Japonci natančno poznali vsako ameriško bojno ladjo, so imeli fotogra-11 je in načrte vsake posamezne ladje in so imeli načrte, kako •bi jih bilo mogoče napasti na vodi, poti vodo Ln iz zraka. Japonsko mornariško ministrstvo in eelo japonski "ribiči", katerih je bilo vedno na tisoče ob kalifornijski obali, imajo v rokah natančne podatke o formacijah ameriškega vojnega bro-dovja ob raznih prilikah. Dies je podal dokaze, da je bila na Havajskih otokih dobro izvežibana japonska peta kolona, ki (bi Ob priliki kakega japonskega napada Japoncem pomagala. Japonske ribiške ladje pod poveljstvom japonskih mornariških častnikov so 'bile vedno na delu ter so vohunile-ob kalifornijski obali, okoli Havajskih in Filipinskih otokov. Na Terminal Islandu ob kalifornijski obali, kjer živi okoli 3000 Japoncev, so imele japonske ribiške ladje svojo postojanko. Na tem otoku so bile tudi konference med "ribiči'* in japonskimi mornariškimi častniki. Več tisoč Japoncev ima tudi farme po krajih, ki sploh l.iso rodovitni, toda so jih navzlic temu obdelovali, ker so se nahajale -blizu strateških krajev in tovarn, ki izdelujejo aeroplane, blizu ^petrolejskih tankov in drugih naprav, katere je mogoče uničiti s sabotažo. ' » Diesov odbor ima v rokah fotografije, ki so bile najdene pri aretiranih Japoncih in ki kažejo 39 vojaških krajev v Karli lomi ji, vsako posamezno letališče in vse zatvornice v Panamskem kanal«. Nek zemljevid & krogom natančno označuje operacije ameriških bojnih ladij okoli Havajskega otočja in tudi Robe rt sovo poročilo o preiskavi napada na Pearl Harbor omenja ta zemljevid in pravi, da so bili Japonci natančno poučeni o stanju na Havajskih otokih. Dalje pravi poročilo, da so Japonci posebno zaznamovali Panamski kanal, katerega bodo zavzeli, da uničijo Združene države. M«1 Japonci je zek> razširjena knjiga generala Kijoka-ca »Sato-a, ki pravi: "Ako se japonski mornarici posreči uničiti ameriško brodovje na Pacifiku, tedaj bo kaj lahko izkrcati armado na paciifiSki obali Ameriko. Obenem pa mora biti tudi uaicen Panamski kanal, ker »bi »kozi njega mogla'biti ©jačena auierLška mornarica. Kanal mora napasti zračno brodovje. Uničonje kanala in ameriškega brodovja bi pomenilo polovico bitke. Š tem bi bila končana druga doba vojne. Tretja dobal>i še priče a z izkrcanjem japonskega vojaštva na zapadni obali Amerike in z uničevanjem mest ob zapadni obali. Nato bo treba postaviti obrambno Črto ob Rocky iMts., tako da bo v zavzetem ozemlju mogoče zbrati močno armado. Nato bi japonska armada prodirala sproti vzhodu. Vsaka doba bi trajala več let, najdlje pa četrta doba. Tako bi vojna trajala najmanj štiri ali pet let." predsednik jugoslovanske vlade in namestnik ministra vojske in mornarice, Slobodan Jo-vanovič, izdal po londonskem radiu naslednje poveijt jugoslovanski vojski: "Junaki! —»Ponosen in zavedajoč se časti, sem i prejel dolžno*t* zamenjavati v zajein-etvu vašega ministra vojake, mornarice in zrakopiovsir-a-slavnega junaka, divizijskegS gen. Dragoljuba Mihajloviča znanega po vsem svitu in zlasti v Angliji in v Ameriki z nad-in^kom T>raža. To ime povsod na svetu pomeni tisti neomajni duh odpora, ki ga pri nas imenujemo " kosovski/ » katerim se je naš narod iveduo odlikoval, dull, ki se je tako močno in naravnost pokazal v zarji 27. marca 1941.- To ime pomeni, da naš narod ni nikdar in nikdar ne bo priznal, da je premagan in zlomljen da nikdar ne bo sprejel suženjstvo in tiranijo in se vdal sili. To ime danes pomeni vzpodbudo ne saoibo za vse pokorjene narode Evrope, ki dane« porou&čajo. pa dajo in stokajo pod jarmom, najtežjega sužef*jstva in najstrašnejšega trpljen.a, temveč tudi za svolbodne narode, ki so so dvignili, da stro okove, v kaktiere hoče osišče za vselej Vkleniti »vet! -p I*'Junaki — V naCi domovini >se počenja teror, preganjanje. klanje in uničevanje, kakršnega ne pomnimo. Naše brate Slovence podijo z njihovih domov neusmiljeno in jih gonijo na ,vse strani po mrazu in ledu. Srbski narod pa je zadelo tako trpljenje in klanje, kakršnega zgodovina ne pom ni. V neštetih krajih so zloglasni razbojniki in ubijalci Pave-lič«vih v*tasev pobili in poklali vse Srbe, pred očmi uenrike in italijanske vo>ke, ki ste vse ne le dovoljevali, temveč ste celo huj&kali. Premnoge srbske kraje so tako imenovane nemške kazenske ck špedicije uničile z mečem in vpepelile z ognjem. MaČvo in Posavje so razdejali in uničili z ognjem in ljudstvo pobili. Naša tneeta Kragujewac, Kraljevo, Čaeafk. Užice, Rudnik in druga, je nemška vojska obkolila in vse moško prebivalstvo skupaj z duhovniki so postavili pred strojnice. Tako so Nemci v Kraljevcn, kakor -sami priznavajo, ustrelili še«t tisoč ljudi in niso pustili ne ene same moške glave. V Krafrojevcu, srcu Sulmadije pa so po njihovem lastnem priznanju mtreJiliiltiri tisoč še^t' sto mož, po ljudski oceni pa okrog osem tisoč. V tem mestu so Nemci poetreliii ve« šesti, sedmi in osmi razred gintnazije, s profesorskim zborom in z ravnateljem, na čelu, ki so mu Nemci hoteli ,priza-nesti. pa je sam prosil, naj ga ttstrcle skupaj z otroci. Ti naši otroci so s pesmijo in ko so jih nesmi&ke strojnice začele kositi, so se začali vzkliki: "Živel kralj! — Živela Sr- > - Vprašanje sovražnih V nedavni izjavi o sovražnih inoeemcih je Jame« Ko we Jr. federalni pomožni generalni bija! — Streljajte, otroci Srbi- pravdnik izjavil, da federalne je smo!" Za to klanje so mo JERBY KOPRIVŠEK In nje»QT Tereataka Polka Ne ptaMncah—valCekStv. »«1 In DCQUK8NK UNIVERSITY TAMBURZCA T| Str. M «1 Za tos. cenik in o ae plofič ee obrnite na: JOHN MAKSI C H Ine. «63 West 42nd Street, New lork Mali Oglasi imajo velik uspeh rali Nemci svoje vojake za strojnicami vpijaniti, kajti temu strašnemu prizoru niso bili kos. Mnoga mosta sd podrli. V Gornjem Milanova je od 464 hiš samo 75 ostalo celih. Ljudstvo so zaprli v cerkerv in po tem mso ^ ^^ prav dobro zmožne razlikwatil P""^1 tS 6av'raimirai ,n(f^"Igub ne samo na visokem mer- n^d nedolžnimi osebami in o-ft ^ ne rn!vll?JO ,JO zakomi'ju pač pa tudi v domačih pri-^—uu: I al1 kl se smatrajo za nevarne, j ,.tt— :__■ nimi, ki utegnejo biti oziroma! so zares nelojalne, da občinstvol, To do]o- d.e_! preoej močno bojno brodovje. najeti ,o delo v » ^ £ fef "Mi vsi čutimo enako glede sovražnih inozozmcev," je rekel Mr. Rowe. "Mi čutimo prav odločno, da nedolžni ljudje ne «mejo biti preganjani le iz razloga, ker «mo slučajno v vojni z deželami, kjer so se rodili. Na drugi strani, smo v vojni. Znamo, da obstojajo take stvari kot sabotaža in spi jonaža, in tudi znamo, da nekateri izmed tcii sovražnih ino-zemcev «o nelojalni. Ktaniščih. Vseeno pa imajo še i • v- ' A i samo eno. Ime mie se Liito-in#pierefkovanjn. Na tak na-, . . .. J A „ čin boste prispevali k duhu na rodile edinosti, ki je ni kdo ne more lotntiti." "TO TI DAJE JUGO SLAVU A." Neki nemški ča«fcn"Jk es je k svojim dekletom' sprehajal v Tnškancu proti Zofiijinemn potu. Nekoliko roitademččv ju je opazilo, šli so za njima in ubili časrtnika. Na oežu, s katerim "Mi ne maramo sitnariti lju-l*0 ubili, so našli listek z na- di, nočemo pa niti i^apostavlja-t1 Ju^lav" ti se kaki nevarnosti. Edini^^ ^Jalca m spozna-odgovor na to vnašanje je — in T prepuščajte to opravilo vladi. bu lustrellh 50 Srbni znajo kam gledati za sabotažo in špijonažo, oni znajo, koga naj bi sumničili. Kar pustite jih opravljati to. Ako pa skušate storiti to na svojo pest, utegnete obtožiti nedolžne ljudi in, kar je ravno tako važno, ute$?nete biti na poti izkušenim, prefekovaieem, ki brez dvoma znajo, kar znate ivi. ali nočejo še priti na dan. Z drugimi besedami, imejie zaupanje v svojo vlado. "Do dane« ju&tični depart-šem, ki po ujet&iških tabori- meat je zadovoljen s spk^aikn trrrri irk c+i-a^oi^i v«ii obnašanjem Hovrašnih iaoaem- Sčih trpijo iik stradajo. Naj •bi vaša srca trna pri istih naših tovarišj^, ki ^e v planinah v ledu in/mrifeo, brez kruha in tople obleke borijo junaško in vztrajno pod poveljni tštvom vatšega vojnega ministra, generala Draža Mihajloviča. Naj vas, junaki, to trpljenje našega naroda, muke naših ujetih, junaška boriva naših četnikov proti premoči še naprej vzpodbujajo, naj vam še natprej dajejo moč, da boste pre«naga)i napore in se pripravili na maščevalni pohod skozi našo domovino, po zakonih neiabežne pravice za vse zloč-i ne nad našo doanovino in nad našim narodom. Strnite svoje Noben časopis, ki izhaja v delu Slovenije, ki eo ga zased- rio oz. VHtorio V< eto. Za sro tovo se ne ve, ker „ c.«, ladja te vrste uničena. Ima 35 tisoč ton. V letu 1938 so tudi pričeli zidati ladji Impero in Roma. Vsaka bi imela 35,000 ton. Te ladje so najbrže zgo-tovljene sedaj. Starih oklopnic iz časa svetovne vojne imajo tri. Imenujejo se Cesare, Duilio in Doris. Vsak ima po 25,000 ton teže. Verjetno je pa, da ena od teh starih ladji je bila* potopljena. Od velikega števila križark, ki so jih imeli v začetka vojne, ;ih je s-itmo še 16. Ostale co pa Angleži potopili. Italjani imajo še približno 90 rušilcev in okoli 80 podmornic. Zarrdi pomaoijkanjo ko/., je v Šviei. aaro- li Italijani., ne sme čez mejo prejšnje Slove^nije, prepovedano je celo P'siljanjev neytral-j^^^^J^ ne države. Da eeto v It ah-o- da prodajo vse koze srn, »ne sme,o V Predel'b ku ^ gamiov, ki jih ima- so jih za^edh Nemcu pa 3e slo- £ ^^ ^ jih za ^ genski tisk TK>pnhKmn zatrt. I £ • Prav tako tudi v Prefemurju m J - & M'ediifntorru. kraiih. ki jih je zasedla Madian^ta. ee, kajti samo eložni in visoko -zavedni boste vredni tistih, ki dane^ goloroki mtro v naši domovini. Samo tako boste vredni biti v vojeki, ki se ne*nsitra-šeno bori v domovini pod po-veljništvom vojnega ministra,, generala Mihajloviča. Saono taki boste sposobni za pot v borbo za svobodo." oev. Veeina izmed njih razumeva, da zavoljo zaščite naroda pv-td peščico nekaterih sovražnih inozemoov treba povzročiti neugodnosti tolikim nedolžnim osebam, vdanim načelom naše demokracije. Omejitve, ki jih je Ju£ttčni department postavil na vedenje sovražnih, ino-zemcev, je potneibna previdnost za čaisa vojne. Iste določajo, da .Sovražni jnozemec ne sme imeti v svoji posesti strelnega orožja ali drugega vojnega orodja; fotografičnih a-.paratov, kratkiovalnih oddajnih ali sprejenynih radio aparatov^ Niti ne smor imeti v svoji poisesti . narisov, map ali fotfc- H KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo S^J^®® j ■^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 etrani*«i► \\ | Becepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa sol | ((( tudi v jeziku naroda, Id mu je kaka jed posebno v navadi V > Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaS< > ><> kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj lzveibati 1 'i1 izpopolniti. V i Naročita pri ^tTTT^^tm \ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, N. Y. Amerikanci prihajajo na Irsko Mornariški department je naznanil, da je včeraj na severno Irsko dospel nov oddelek ameriških vojakov, ki jih je več tisoč. Kot pravi poročilo iz Londona je ta oddelek ameriških vojakov mnogo močnejši, kot pa je HI prvi, ki je prišel pred enim mesecem. Prvi vojak, ki je za poveljujočim častnikom stopil na suho, je bil sergeant Dorrance Mairn, ki je star 45 let in je bil že tudi v prvi svetovni vojni in pozneje pismonoša v Council Blumm, Iowa, kjer je pustil ženo in 18 let staro hčer. vrste, bodite složni in ljubite fcj^ kak(H voi^ke aH mornariške naprave ali opreme. .... •"Regulacija dovoljuje, da sovražni inozemeo sme potovati v mejah okraje, Ij-jer stanuje,-ali da .potuje od kraja do kraja, si mora priskrbeti dovoljenje s »stj-aoii federalnega pravdnika svojega okraja. Ako hoče spremeniti «voje bivališče ali nameščen je, »si mora tudi priskrbeti dovoljenje od generalnega pravdnika. Prošnje za taka j dovoljenja treta vlažiti vsaj teden dni naprej. Sorvraižni inozeroei, ki so v takem delu, ki zahteva cesto ali redno potovanje, smejo dobiti splošno dovoljenje za taka potovanja brez potrebe posebnega dovoljenja za vsako vožnjo. Vsem sovražnim inozerrtcem pa je prepovedano potovati po aero-planu. "'Bqgulacije nadalje določajo da inozemei pofvražnega državljanstva ne smejo stanovati v okrajih, ki jih je federalni generalni pravdnik označil kot prepovedana ozemlja, niti ne smejo biti v krajih, ki so bali označeni kot otuejetra ozemlja razesi pod pogoji, označenimi od federalnega generalnega pravdnika. "•Končno regulacije zairteva-vajo, da morajo vsi inozemei sovražnega državljanstva inae-pri eebi spričevalo identitete. Note 2t PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BRŽEZES OF SPRING TlilE OF BLOSSOM (Cvetol fas) SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA slovenian dance vanda polka_ PO JBZEBU KO L O ohio valley sylvia polka tam na v etni obedi maribor waltz bpavaj' milka moja orphan vtaltz dekle na vrtu oj, marička. peguaj = židana m abela (pMkm) vesei^i bratci (ma«urka> BARČICA mladi kapetane ko pticica ta mala zvedel sem nekaj pojdi z menoj dol s planine gremo na Štajersko StajeriS happy polka če na tujem 35 centov komad 3 za $!. moja pcierg je se mlada P« 25e koottd: NaroČite pri . KNJIGARNI _ SLOVENIC PUBLISHING CO. 21f West lMk St, New Itrk S la. Xovi davčni načrti. — Po novem načrtu za dohodninski davek za prihodnje leto ibo bolj lahko izračunati koliko bo potrebno plačati, na drugi strani bomo pa 'bolj občutili, ker bo treba nekoliko več plačati. Recimo, da ste omoženi in nimate odvisnih oseb, vaš čisti dohodek je $3o00 na leto, potem imate pravico odbiti $1500, potemtakem ostane še $2000, M bodo obdavčeni. To je ako nimate še drugih vsot, ki ste jih opravičeni odšteti. Potem načrtn od prvih $500 od obdavčenih $9000 morate plačati 16 odstotkov ali $80.; od drugih $500 19 odstotkov oziroma $f>5.; od tretjih $500 22 odsto. oz. $110 in od četrtih $500 24 odstotkov oziroma $120. Skupno pride svota, ki jo bo potrebna plačati na $405, kar ni posebno razveseljivo. Ako pa bo vaši dohodki višji—to je zapisano samo, da Vemo, ko je treba izračunati davek — na nadaljnih $1000 28 odstotkov; na nadaljni tisočak 28 odstotkov; na nada^jndh $2000 pa 31 odstotkov; in nato na nadaljnih $2000 34 od »t., in tako naprej. « Ako pa niste poročeni, potem imate pravieo ocftwti .samo $750, ki niso obdavčeni, od vašega zaslužka. Ce ste pa poročeni in imate otroke, za vsakega imate pravico odbiti poteg $1500, še $400 za vsakega otroka. Načrt še ni kongres odobril, reče se pa lahko, da bo dohodninski davek prihodnjo leto večji kot je bil letos. * Anekdota. — Lorda Nelsona, angleškega pomorskega junaka, je neke noči zbudil stražni častnik in mu sporočil, da je nastal na krovu, v bližini skladišča za strelivo, požar. Strelivo bi se lahko vnelo in pognalo vso ladjo v zrak. "To bomo kmadu videli," je odgovoril Nelson mirno in se je začel počasi oblačiti. Ko je stopil na paluibo, mn je prihi-tel častnik olajšano naproti in dejal: "Ogenj so že pogasili, sir. Ni vam treba biti več v strahu.'' Lord Nelson ga. je ostro pogledal in odvrnil: "Strahu ste rekli? Opišite mi ta občutek l Doslej ste mi vendar samo kazali, kakšen je videti človek v strahu!" \ 2323534848482348 23232348235353485323535348 ■OLA 8 H A BO D A*-Now Y«t Thursday, March 5, 1942 flfAROTItllR fc. =5535553^1 Vesti iz slovenskih naselbin m naia tUateftje it iH- bJW ■ itklf fMff ifboj pogorarjaJo< 11 '. JA'JII zgodovinski dan v new yorku PISMO IZ NEW YORKA \ nedeljo, due 15. februarja devet desetin vseh jugoslovan-l Kaj pravite, gospid urednik. je bil dan, katerega smo dol go pričakovali, dolgo želeli, na katerem je bil nanovo položen temelj jugofclovan&iikega edin-fctva. Skoro leto dni je od tega, kar je padla Jugoeilavijp. Lzkuša-li smo najiti pota in sredstva, kako bi sk* pomagalo našim bratom na oni strani morja. Začela so se gibanja po raznih naselbinah z enakim namenom: '/.brati nekaj sredstev in jih poslati tja, kakorhitro mogoče. XV*katerim je bilo do tega, da se zaene še s kako drugo akcijo, kar pa ni uspelo. Cu- skih društev. |morda bi ne bilo napačno, ce bi A to ni glavno. Pri splošni i človek od časti do &.mo našli razumevanje. In še v<č: naravnost navdušenje za skupno delo. Svetovni dogodki so pilerodili našega človeka. Od dne do dne se je vedno bolj ponavljala misel: kako v bodočnost drugače kakor združeno? Kaj predstavljamo vsak zase? Kako bi mogli živeti d mg borz druge-jga ? Traba j? vpostavlti iznova ten|elj, ki naj ostane naša ismiem;ca bodočnosti. Ta temelj je bil svetel in močan za časa prve svetovne vojne. Veled notranjih nerodnosti v svoji lastni državi «mo polagoma lezli vsak proti svojemu, to se pravi: v začetku druge svetovne vojne smo bili že talko oddaljeni d mar od drugega, da je prišel nafi problem v svetovno Časopisje, ki je kazalo dan za dnem: Srbi, Hrvatje in Slovenci so tako ločeni drug od drugega, da skoro n» bo mogoče erovoriti o kakem »kupnem življenju po končani svetovni vojfni.. Vsega toga Fino se zavedali in oimbolj smo mislili sami nase, tenibolj se je začelo vna« vtrjevati prepričanje, da je naša rešitev edino mogoča — v skupnosti. č'e v naši Ameriki živi ducate narodov drug poleg dragega v 'skupnem velikem oil ju Amerike — zakaj bi ne mog-li mi, ki smo si vendar tako blizu, živeti kot brat z bratom? Z mifclijo, da je naša bodočnost samo v naši skupnosti, slogi in edimtvu, smo »klicali dne 15. februarja sestanek, katerega ne je vdeležilo po direktnem za t s ops t vu 36 jugoslovanskih društev iz New Yorka in okolice. Indirelttno je bilo zastopanih nadaljiii ducat društev. Nekaj se jih je opravičilo. Skratka: dne 15, fet>ruairja je bilo zbranih ali zastopanih Delegacija skupnih društev jo sphejela v principu program, katerega izdamo v kratkem. Za danes pripomnimo samo toliko, da je glavni namen nas vvseh pomagati do zmage našim državam ameriškim. Ali ameriški Jugoslovani <"uUmo dvojno dolžnost, zato je potrebno, da se izkažemo z dvojnim delam. Le na ta način uorenio •pokazati javnosti, da vršimo nače naloge. Les takim rekordom moremo kdaj zahtevati to kar je na£e. Nadalje bi rekli radi še to, da ta organizacija ne ovil a v nobenem ozirn dru- ( gih, dosedanjih organizacij. ki naj (-.stanejo in nadaljujejo s svojim delom_kakor do zrlij. ^fi hočemo delati na drugem polju, pred vsem v zvezi z državnimi zakladniškim uradom (Treasury Department) V- ud časa do časa pripomor: s posebnimi prireditvami Rdečemu križu. t seveda ni zamašil. Nekateri očitno pravijo: Če bo padla še Java, sino takorercoe že izgubili. Tem nasproti <=e je oglasil vojaški izvedenec — vsaj tako se sam imenuje — F o ter Panl Cosgrove v tednik:: * America ki dokazuje, da Anverika in žnjo »družen! svet k|jub tem začetnim porazom vojskek ne more izgubiti. Pn tem ga vodi v prvi vrsti pogled na svet in na razvmtitnv rojnih pozo-riSč. Takole dopoveduje Oosgro-ve: Tmajmo pied očmi v prvi vrsti, dia je ta vojna zares SVTC-TOVNA vojna »v dobesednem pomenu. Zato mora to vojno voditi tudi SVETOVNA strategija. In to pomeni veliko. jo te sile zoper neverjetno močne fronte. Ena fronta se vleče — na levi — nekako od Lenin- organizacija pozivala vee ro- POZIV VSEM rojakom Že davno je naša newyoiiKka vse podpore. Ne pozabite, da,Kakor hi tudi Amerikanei radi želimo mi obrati naš- vrste, da bomo vedeli, kdo je z nami naS? m i državami in njihovimi zavezniki in k do proti. Zato pričakujemo, da se po ne*vy orišem vzoru jugoslovanskih društev osnujejo enake organizacije po vseli naselbinah, koder žive naši ljudje. Končujemo z geslom t združimo ^e in združeno na delo za •zmago zavezniške!?.'« orožja. Odbor. po svoji «4ari navadi — iz sedanjo vojne HITRO dobili nekaj v svojo korist, se bodo morali temu hrepenenj« odpovedati. Zato začetni neuspehi nič ne pomieuijb. Vojna ivtec-ne biti dolsra in v njej bodo pri-žle do veljave Hitlerjeve besede: Vojskovanja se najbolje učiš od ovojih sovražnikov . . . Zdi se. da sta Amerika iu Audita, oziroma v^a ABOD mi-litari&tičma sila- v silno k-TO položa.rn- Boriti se ima- grada do Libije, druga — desna — od dhuukinga do Avstralije. . iločni fronti sta to in nikakor jih ni podcenjevati. Toda sile o«iše& imajo svojo slabost v dejstvu, da je os Berlin—Bim — v.saj doslej — še popjolnoma ločena svoje druge konice, ki jo predstavlja — Tokif>. Berlin s svojim rirrVsikiiri prives-kom se mora tolči sam zase, Tokio zopet zase. Če si v mofi-liih skušata podati roke, morate preleteti. celo Rwijo, Tibet in Burmo. — ttelga pot, oelo samo v mislih. . Nasprotno ima Amerika s svojimi zavezniki tisto prednost. ki jo vojaška znanost »imenuje '^STedifcl&u položaj." Na ta način imajo zavezniki dobro "notranjo" fronto. O-mogiečeno jim .je, da zberejo veliko napadalno silo in jo vržejo kamor »sami hočejo. 0»i-šče tega ne more, ker. je navezano na svojo "vnanjo" fronto in poleg tega ne mjore dosti izbirati v pogledu svetovne vojne. Na eni ali na drugi fronti utegne osliče doaPČi lepih uspehov, toda to ima le lokalni pomen in ne vpliva na končni izid. Tako uči vojaHka znanost in «e tako močna vo-jaiska si la mora s temi dejetvi računati. Predpogoj za resnične svetovne uspehe je pa ta, da so zavezniki res edini in složni do skrajnih mej. Praktičen nauk za sile osi-je naslednji: Na vsak način morata Berlin in Tokio z o-gromnhu na^porom združene zaveznike prijemati z obeh struni istočasno, ne šele enega za drugim. Zakaj če bi os išče imielo uspeh le na enem koncu, jake. zlasti vse primorske in koroške (in Istrane) Slovence, da se organizirajo in potom svajili organrizacij zaščitijo svoje staližče v-Ameriki. Od leta 1935 dalje je naš odbor neprestano povdarjal potrebo takih organizacij in v dobi poslednjih deset mesecev ste imeli priliko citati pozive na delo m svarila, fpodefano pogrešano pa jeJbilo staliwoe nekaterih večjih, organizacij, ki so bile nasprotnega- mnenja, same pa do danes niso «toriie nič v tem ozira. Tudi je bil odziv naših o^jih rojakov zelo malenkosten vsled njihove lastne brezbrižnosti; zato naj danes dolie lastno malomarnost za mogoče .posledice.. IZ ozirom na nujno potrebo razčiščenja legalnega stališča nfif^ih rojakov lahko poročamo, da ?mo že podvzeli prve korake v tej smeri, potom «ivojih zvez. O nadaljnjih korakih bo-' demo pa poročali v- bližnji bodočnost i. Ker pa je upravičen, nas odbor. da govori samo v imenu naših treh. oziroma štirih new-y!olaikih organizacij, zato po-zizvamo vse rojake, da se čim prej organizirajo ter nam prijavijo svoja drasftiva. Vsaka skupina rojakov, ki ima osem ali več članov, se lahko takoj konstituira ter si izbere svoj odbor. Opozarjam vas pa v naprej, da mora odbor jamčiti za lojalnost naipram Ameriki, za vBakega člana, katerega sprejme v svoje društvo. Rojaki, ki so ameriški državljani, bodo pa govorili v vašem imenu, Vam pomagali in jamlčili za vse lojalne rojake ameirii&jim Oblastim. Takoj ko bodo dopuščale SLOVENSKO PEVSKO in dramatično 4 društvo "DOMOVINA" , VAS V A BI N-A - .. PRIREDTEV... KI VB*I na drugem pa.pe, bi to omogo-j čilo zaveznikom, da bi dosegli} razmere, poevali bomo vse orna drugi fronti tako nadvlado ganizacije. ki se nam javijo, na v vojaškem pogledu, da bi sana-1 «>>čni zbor, na katerem se bo ga osi&ča s«jno na eni fronti ja- i^wl pereiwnentni ko malo pomenila. Amerika torej mora biti premagana istočasno z obeh front, ali pa nikoli premagana ne bo. v nedeljo, & MARCA V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 1 253 IRVING AVE., BROOKLYN, N. Y. SPORED 1. ZAPtrŠČHN — Koroška narodna OJ Ž BOGOM, TI PLANINSKI SVET! — J^kob Aijai Mešan jšbor in snpran-solo (Sopran-«olo,' Pepca Konohan) U. KO LANI SEM TAM MXMO ŠEL — Narodna PO JEZERU, BlilZ' TRIGLAVA _ .M. Vilhar Solospev — Anna Kepie 2. DOBRO JUTRO — Dr. Anton Schwab Mešani zbor Dirigira Anton Sdbelj. — Pri klavirju Pauline Shubel. 4. BOBA: BLACKBERRY PIE -ONE ACT OOMEDY i (.IN KNOL18H) Cast EDITH HOLDEN ................................ B^TH BESSIE BOLD EN .............................. DIANA CEfiAB LAUBA BOLDBN.............................. MAME OMEKH? TILL1S SMITH .................................. 5, CARUJEVA 2ENITEV ^ALOIORA V ENEM D-RTANJT7 Oitbe ^Hj ...................................... METOD KONCBAX DEBEDOBEDAR, bogat Ipnet.......... SPELA, njegova. leom ................. SLAVKA* nj«u ........................ BARON BBEZ CVEiNKA .............. POŽERTH. postopa«................... Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina: 44c (VeselUni davek 4c j* ukljuteoV Med programom bodo prečitana pisma slovetrsko-ameriskiii vojakov, v katerih potrjujejo prejem paketov, katere je rat ---j—r.4,,^ ^Domovina**. Pisma so zete zamrairs. vai^bntin capuder .... ivanka žakel ... pauline SHUBEL .....frank ku&AB ..... JACK PISHKUR centralni ogo pismo. Pozdravljeni! Nardžič. Prelbudite se, in na delo, rojaki! Udruženje Jugoslov. ManjSn. MATOA POGORELO 75-IiETNHC Matija Pogorelo, edini bIo-vemki starinar v Ameriki, bivši potovalni trgovec z zlatnino in knjigami ter znani dopisnik, je zadnji teden obhajal svoj 75. rojstni dan. Obhajal ga je na Elvju, Mirni, svoji prvi naselbini v MiimesotL, kamor je prišel pred več ko 40 leti. Matija že dal j časa boleha in drži se v bolnišnici v Dhahith, vendar je toliko okreval, da je zadnje dni obiskal £ly in dru-Jge 6 lovenske naselbine na Iron Range. — Se dolgo, dolgo let, Matija! VABILO NA SEJO POSTOJANKE §T. 8. JPO..S& Prihodnja sega podružnice št, 8. J. P. O. slov. sekcije, se bo VT^ila v pomdeljek 9. marca, ob pol 8. uri zveoer v dvorani SNPJ, 2659 So. Lawndale Ave. Prosim, da vzamejo to na znanje in pošljejo evojc zastopnike na to sejo vsa slovenska društva, organizacije, kM>i in slovenski časopisi v Chicago. Vsled združitve SSPZ in SMPJ mi je nemogoče poslati vabila tem združenim društvom, ker nimam novega imenika. Na to -sejo je vabljen tudi v«ak posameznik, ki je pripravljen e nami sodelovati. Prosim, da ste vsi zastopniki točni, da bo =eja kmaln končana in bo mogoče oddaljenim priti domov pravočasno. Pozdravi John Gotliefe, taj. 1845 W. Cenmak Bd. iOhicago, IiH. NiOV PEVSKI ZBOR. V New Yopfctt je bil ustanovljen nov pevski zbor pod pokroviteljstvom Greenwich House Music School, 46 Barrow St., pod vodstvom Mr, Edgarja Varese, dobro znanega skladatelja in kapelnika. Kdor se hoče naučiti umetnosti petja, naj se priglasi z dopisnico na: The New Chorus, 46 Barrow St.. New York, N; Y. smrtna kosa V Franklin, Kaw»„ je ne-davno preminil v bolnišnici Mike Testen, star 65 let in rojen v Stopicih pri Novem me-ptu. Bil je star naseljenec, ki je dolga leta bival v Mineral, Ivane., kjer je. kakor jc bilo poroeano, pred nekaj leti prišel v konflikt z oblastmi zaradi razpečevanja neke narkotične rastline. L/ansko leto se je preselil v Franklin. Zapušča omoženo heer, v Michiganu pa brata. VA2NO ZA NAROČNIKE jlaftBir. pa Ito. Pote« Klim H r«»id»<> 6o k4») luto rte6*ao naraCala*. KeTllka poomoI bmmc, druga d»a ta tretja pa lato. Da ua prSua-nlto nepotrebnega dela In atroSkoT, Vr» proAixno, da aknikta amx«t*ir no pravoteiao pora vat ti. Pošljite narainlao ura racat aaa aH }« in i liiajtn mlfii autopnikc ▼ VnSen kn)n alt pakniMf a tmed HMtopnlkoT. koMb lata« dakann «IMW Mial, kar M opfarl-6enl oblaka ti tiKll draga naaelbla«, kjer ja k«] aaftb mjakav IM» ljenlb. Zutopak bo Van laroCO potrdUo aa pU&uto naroCalno: CALIFORNIA: Baa Frueluo, Jaaab OOLORADO: Pueblo, Peter CuUg. Walaenbtug. Mi A Frank ZapaaO* INDIANA: -Indiana polla tLLOfOiS: j, Olcero, J. Fabiaa (OUcago, <*Wta ta Sllaala) ioilet, Jennla Baaihlcfc t* Balle, J. Speltek Mascontah, Martin Dolenc North Chicago la Uereiaad, Antoi Bobek, Gfeaa, tab Uager, Jaeob Beanlk, lok« SiaKotk Olrkrd, Aataa Pagoda Lorain, Loola Balaat, Jaha Wamšt ( Kismmt KltamUtor, Ft. Vodoptraa MICHIGAN: Detroit. L MINNESOTA: Cblsboln, J. my. Joe. J. Peabel Breletb, Louis OooS* ..aillwrt. Loma Veaeal Hlbblog. John Poria MONTANA: Boandnp. M M. Panlaa Waahoe, L. Champa P. Brodariek VBW YORK: Brooklyn, Anthony Svrt Sowaada, Karl .Little Falls. Worcester, Peter Rode OHIO: Bar barton, Frank Traka ORKGON: Oregon City, J. KokM* PBNN8YLVAN1A : Jaha Jemfkar Corerdale ta okolica, Jos. PsUrnel Krport, Laula HnpgaHi , FarreB, Jerry Okwa Forest city. Math IT Tihi ft. Blodnlkar greeoabarg. Frank Norsk I Imperial, Vence Palcish Johaatown, Kraya, Ant. TaoSelj Lnaerne, Frank BaDoth Midway, Juud Sail Pittsburgh la okolica, PhlUg hr«0i Steel ton, A. Hren To me Creek, Fr. guifta Went New tan, Jcw>rh- Jarsa WISCONSIN. Milwaukee. Weat AlMs, ft, Sheboygaa, ca WTOMING: Rock Springs, Leals Diamond-villa, Joa Boltaa Tank laMspaJfc hit to, katera Jo »reje! v CPUT1 *eu» •fllis NARODA" — New M Thuifcday, March 5, I 942 VITAROTLJIH L. lili piiiiiiiiiiiiw iiiniiHH{i:^:iiimiHiiiiiiii;msiniin Kakor plaz... ZGODOVINSKI ROMAN. 47 Iz slovenskih naselbin ZBOROVANJE OBRAMBNEGA ODBORA (Pretekli četrtek zvečer je' v sedanji borbi proti našemu bila seja Urada obrambe, ki je sovražnika. . starosti 63 let. Tam je bivala pozval 35 različnih narodnosti) Na splošno željo organizi- 38 let in zapušča moža, 6 sinov na to razpravo. Med različni- rati vse narodnostne skupine,hčere in brata. Sinovi in hče- 'ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . T Joliet, HL, je avto ubil nedavno Prank a Korevca ml., starega 29 let, ko je bil na potu iz dela. . t Ko mi prišli v hotel, ^e je zdelo, da se njegove >lutnje po-nj'U' jo. zaspan; vratar je pri prvem vprašanju povedal uu ji dama popoldne zapustila hotel in se ni več vrnila. Grof >e je napotil v svoje nobe, \ katerih je skupno stanoval z Loro. Utro je s pogledom prelete l v«e pros*tore in se oddahnil, ko je na pralni mizi našel pismo, na čigar ovoju je bilo napisano njegovo ime. "O-vald, videla sem, da naju zasleduje nesreča. Coletti je bil tn in me vzel sabo. Od najine ločitve je odvisno tvo£e življenje. Rekel mi je, da te ima popolnoma v svoji oblasti. Verujem nra, ker bi *e bil sicer ti že gotovo vrnil. Grem ž njim, da te rešim. Ostanem ti zvesta. Za tabo se me ne fine dotakniti noben moški. Oborožena &em in krepko odločena. da usmrtitn s»be in njega, ako pride do skrajnosti. — Zdravstvu j, moja duša ostane pri tebi. : Lora." \VoIken-tein je vrgel pismo nazaj na mizo. Nekaj kakor dvom je šinilo iz njegovih oči. "(XI n|ene je šla, da bi n»e rešila? Morda pa je to laž! .\forda pa se hoče ločiti o,i n>ene? Nii izključeno, da bi je ne bil lopov Coletti piidobii zase!" Nemirno je tekal po sobi semftertja. Dvomi glede Lore 0 niu razburkali kri. Ali naj jo prepusti njeni usodi, ali jo naj skuša rešiti* Al: naj prizna, da jie premagan in se ilaj se umakne Oolettijn? Proti teran so se upirala vsa njegova čustva. Tega ni hotel, tega ni mogel storiti. Njegova -•dločitev je bila trdna. Poklical je stražnika, ki je med tem čakal na hodniku. Motril je moža, kakor da bi ga hotel i pogledom pnebasti. Bil je vsakdarnji obraz, v katerem je vzbujal pozornost samo bi štor izraz njegovih oči. "Ali hočete pogledati moje dokumente, ali mi n*nda ver jamete na mojo besedo, k.io sem in zaka> sem bil danes napaden?" 1 t "iKdo ste vi, vemo 7lr dolgo, in ni te«ko uganiti, kdo vn.s je napadel. Mnenja -sem da bi storili dobro, ako še dane* zapustite Beograd." Wolkenstein je prikimal. "Rad bi se ravnal po vasem nasvetu, toda ni mi to mogoče. Oelpeljali se mi damo, ki me spremlja. Ne morem cdiX)tovati. predmo jo najdem,"' Stražnik je za trenotek raznni-sljal, nato pa je pripomnil: "Nevarno je za vas, ako hočete iskati dotično damo. Za-jmstite raje Beograd! Dama je za va< izgubljena.' * "Ne morem. V i veste več, kakor hočete povedati.' Pomagajte mi in določite sami ceno za svojo pomoč." V stražnikovLh očeh >e je za i skrila pohlepnost. "Stvar je zelo nevarna. Ali hočete plačati 10.000 frankov?" > r Wol k ens t ein ni bil v denamih vprašanjih malenkosten, toda za njegove imovinske razmere je bil znesek prav znaten. Ne da bi pomilšljal, je obljubil ta znesek. "Ako mi pomagate, da rešim dotično damo, dobite zahte-_ vani denar." Stražnik je iztegnil roko, rekoč: "Dajte mi nadatek. gospod. Gre za življenje in smrt." Wolkenstem mu je dal nekaj bankovcev. "Povejte mi, kje mislite, da se nahajala dama?" "V hiči, iz katere ste pobegnili, gospod. Poznamo to hišo, vendar ne sm.rao gnezda izprazniti, ne smerno videti, kaj se tam godi." "Obrnem se na našega poslanika in razkrijem, regenstvu vse, kar sem tam doživel." Stražnik je položil prst na usta in rekel: -"Ako je vam drago življenje one dame. izogibajte se vsakega nepremišljenega koraka. Ako jo hočeva rešiti, morava sama na delo." Wolkenstein ni mogel zadušiti čustva nezaupanja. "Dobro »te poučeni o vseh stvareh, zakaj hočete izdati svoje ljudi?" "Niso to moji ljudje, goepod, toda česar policijski prefekt ne ve, to vidi stražnik na ulici. Marsikatero stvar sem opazil in izvedel. Meni bi nič ne koristilo, ako bi stvar prijavil svojemu predstojniku. Pri tem bi lahko naletel na kakšnega Člana zaiotniške dražbe. Ta zarotnika družba je povsod razširjena." . " In vi —? " Wolkenstein je ostro pogledal Inoža v obraz. "Ali se ne bojite, da naščuvate nase te ljudi? Lahko se na va s m ašču jejo!' * "Za 10.000 frankov s- upam vse. Zapustim laliko služl>o iti se preselim v Zeiimn. S tem denarjem ei lahko tam osnujem lepo trgovino." Stražnil iove besede so ee zdele verjetne sicer pa tudi gro-tn ni preostala nobena izbira. Moral se je hitro odločiti ako-je hotel presenetiti svoje sovražnike. "Kdaj hlečeva pričeti? Ka msp naipreje napotiva?" "Z delom morava takoj pričeti. fVlsaka ura zarmide lahko povtzroči pogubo. Jaz grem naprej, dobiva ee v eni ur' lia cestnem vogalu." Stražnik je pozdravil in odšel. Takoj nato je vstopil Toni, držeč v rokah ta^o, na kateri so Vda mrzla jedila in steklenica vina. s "Nekaj morava preje jesti, gospod grof, sicer ne vzdr-živa novih naporov. Postavil je ta«o na mizo in s Oviral grofu. . "Ali si se že najedel. Toni?" je vpra&al grof in željno pobegel po jedilih. Pri pogledu nanje se je pojavilo močno čustvo velikega gladu. . 4'Ne, gospod grof, se ne* jedila sem iztaknil po največjem trudu." "Potem se vsedi in jej z mano!" Ker se je sluga po-mišljal, je p ripomnil: 'Jej, ker nimtava izgraibljati mlnogo ra?a, V eini uri zneva prične borba." Toni, ki je bil izstradan, se je vsedel in posnel po ejdilih. Sedaj bo gospod Cols'ti, kakor sem prepričan, imiel večji respekt pred nama. Eaega iztrted njegovi teelsnih banditov ni več." Grofa je nalahko stresla groza. mi govorniki je govorila tudi za popolno pomožno delo v Mrs. Rooservelt, ki je povdar- vs"h oeMelkih obrane, jala potrebo tujerodnih držav-j Videlo se je pa, da so itali-ljanov in prebivalcev New Yor- janski in nemški narodni od-ka, da pomagajo po svojih mo- bori na delu, da zaščitijo svo-čeh in sposobnostih v tej voj- je narodnjake ter jim pridobe ni, ki še nikakor ni dobljena od bolje stališče kakor pa to, kar naših oroženih sil. Nasprotno, jih čaka kot enemy aliens. De-je poudarjala, da je nnjnio po- lali in pral i so svoje črne duše trebno. da pomaga vsakdo na in se skrivali pod krinko "pro-kakoršnikoli način, do 'naSe ti-fa»izma" in 'nroti-nacizma', končne zmage. Ta vojna, ki je Mi že vemo. koliko lahko zau-popolnoma druga od vseh do- parno tonv tičem; bojim se pa, sedanjih, potrebuje ne samo da jih ostali Američani še ved-vojske na bojiščih, ampak or- no ne poznajo. Lahko je za-ganiz:rano pomoč vsakega po- htevati popolno zaupanje goto-samrzneera prebivalca Združe-vi grupi tujcev, ali kdo naj ga-nih držav. Potrebujejo ljodi rantira njihovo delovanje? De-za pomoč pri Rdečem križu j ^ 2a civilno obrambo je zelo pri pripravah obvez za ranjen-! hvalevredno, aH bre-z popolne co itd. Kdor je voljan, da da-in^\5^^.?ar<>da m , . . ' . , . . j vseh ljudi ter pravilne organise neka.i svoje krvi. k, se bo^^ je zijava dobro- shranila ,za transfuzijo krvi voljne civilne obrambe nemo- slnčaju potrebe, tudi pomaga goča. . Na Eveleth, Minn, je te dni| Dne 21. febr. je tudi v Jo-umrla Mns. Johanna Ahlin, v liet» 1*1., umrla Mrs. Katarina Planine, stara čee 70 let in doma od ČVnomlja v Beli Krajini. t V Johnstown, Pa., je nedavno umrl rojak Blaž Kovač i č, v starosti 54 let. Doma je bil ne- re so raztreseni po vsej Ameriki, brat Anton Gornik pa biva v Milwaukee, Wis. Pied dnevi se je na Eveleth,'kje z Dolenjskega. V Ameri-fMrnn. ustrelil 29-letni Frank ko je prišel pred 32 leti. Za- VESTI IZ CLEVELAND, O. Stare, rojen v Ameriki. Menda je bil slaboum "n. t V Livingston, 111., je dne 20. fe-br. preminila Mns. France« Hribar, roj. Urankar, staTa 85 let in doma iz Mora/vč na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1908 in leto dni kasneje je izgubila moža, ki je bil ubit v premogovniku. Od tedaj 7e živela kot vdova ve« eas tukaj. kjer zapuPča sina in hčer, omož. Bogovič. v Granite City, III. Dalje zapušča 9 vnukov in 16 pravroukrn*. t V predmestju Chicaga. \Wt-m on tu, je 26. febr. um rl Joseph Metelko, star 65 lef in rojen v Dolenji vasi. Zapušča ženo. KUPUJTE pii3ča ženo, 5tiri sinove, dve hčeri, brata in sestro. V Lowellville, O. je dne 19. februarja umsrl Ernest Sušanj, star 4 let in doma iz Vočine pri Kastavu v Istri. Zapušča brata. t V Puebli Colo., je pred elne-vi umil Jakob Paj>ež iz Suhe Krajine, ki je bival v Pueblu skoro 50 let. Zapušča štiri sinove in pet hčera. . t V Soudan, Minn., je za poškodbami. ki jih je dobil zaradi padca, umrl rojak Jakob Bru-la, star 60 let. Doma je bil iz vasi Talčivrh pil Črnomlju v Beli Krajini, oelkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Prvih DEFENSE BONDS in STAMPS Dne marca je umrl v Ann'mole, ki je pred kakimi 15 leti oih sorodnikov. Pettereon sanatoriju dobro po-[ vodil gostilno na Saranae Rd. znani rojak Frank Kramar SrJ Truplo so prepeljali v Cleve- star 64 let. Donna je bil iz land za pokop. Pokojni je bil irrušice pri Ljubljani, odkoder star okoli 54 let. . je prišel v Ameriko pred 37j tr j i* j t i rn. i • ~ • ™ v nedetjo dne 1. marca je leti. Tukai zapu-sea sina Fran-r - v«. .. u i • • • , • j• i p7 emmil v Chantv bolnišnici ? i rojak Frank Skubič, star 58 let, Krainiir Gnil na 18o ce^h. Sn- p^ Mo ^ ba ^^ proera Ana umrla leta 1922.1 - T r ~ ^^ . ,r . , . , . .prt Mike Jalovcu. O mozn ni V starem kraju zai>u»ea brata , Jakoba in Janeza. |Z7iano do!?tl razcTl to- da bl1 V pondeljek dne 2. marca je vdovec in da zapušča omoženo r Detroitu umrl rojak Joe Str-'hčer v Evropi. IClaridcre pa sestro in več dru- par let je živ^'1 v Calumet Mirih •a tri polbrate. Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oiiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, »ko Je vam le priročno Sicilija Nemške čete 6o še vedno na Siciliji. Nenaška pehota ima zaisedene najvažnejše točke tega otoka, posebno močno je zastopana nemško letalstn*o. ki od tam napada angleške konvoje na Sredozetnjskean morju, priliaja na bojišče v severni Afriki in tudi Sue« so že obis-I^o od zaliva Bomibe proti Tb vojno pozorisče marmarika. Odikar je Francija \vložila orodje, je ostalo Italiji v se-j verni Afriki kot jvojno ozeai^lje' samo dežela ifarmarika, kakor j se imenuje vAodni del italijan-; ske Clernajke in zapadni del severnega Egipta. Obala tega ozemlja je vzhod- kala letala. Na Siciliji živi 4 milijone ljudi, otok pa meri 28.738 k v. km. Največja in najlepša mesta leže ob morju. Na severni obali s slikovitim girčevjem leži Palermo, mesto, ki je cvetelo za časa Saracetnov, Nlorma-nov in Štaufoov. Na yzhoedine karavanske poti, dalje floti jugu pa je sam obupen grušoevnat i"serir.,t Solium na egiptski ze omenili, 3263 metrov igrani je komaj 20 kin od meje vivsok ognjenik Etna, ležeč na Qb obali bledita Ife po 75 krni od vzhodni obali. Večkrat je bru-'.™-« o; j: .i t»___:„ — tod Sirakuza, iz stare zgodovine znana prva gršika naselbina na tem otoku, za katero so se boi-ili .skozi dolga stoletja Grki, Punci Rimljaui, Bizant'mcJL, Arabci in Gennani. Med Ivia-J^brijo in Sicilijo je monska o-žina, ki ima najboljših naravnih pristanišč na svetu. Podobno je srpu. Leta 1908 ga je zelo poškodoval potres. To I pristanišče se imenuje Messina, po katerem nosi ime tudi morska ožina med Sicilijo in apeninskim polotokom — Ita-lijo. Zanimivost Sicilije je, kakor smo - j meje Sidi Barani in močnik) hal Jetrna velike mfnožine lafve, trtrjena postojanka Marsa Ma-s katero je pokril veliko okfo- truk. Še malo bolj proti vzjho-1ajlmjše je bil° leta Hu se začenja železnica ki vodi 1693, ko je spremljal ognjeni-'do Akksandrije. kov izbruh strašen potres in je bilo uničenih 40 večjih in manjših mest na otoku ter je bilo vsega nad 80.000 človeških žr- tev. . Ker je tedaj Sicilija ona točka, odkoder pošilja Italija in tudi Nemčija «vt>je sile v Afriko. jo Angleži zelo pogosto povečajo in bombardirajo. HUMOR. Neki bahač je pripovedoval, koliko škode je napravila toča na njegovem posetvn. Med poslušalci je bil tudi mož, ki ga je dobro poznal in vedel da ni- 6 Sicilije torej je dobil gene- ma n.ičesar- Pa * rekel: !'Ce ral Bamtmel ojačenja, da je se- jvfm to^a pobila, ste sami kri daj začel ponovno ofenzivo kip1* zakaj pa niste odprli dež-zavzel spet Benghazi. . ,nika!', NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže pritnerjavo s starim štetjem. SAMO VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor je izbral iimed reč tisoč slik samo najboljše banane slike— U zbirka je tako popolna, da je za vsakeja ne-obliodno potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet, Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočje. Francija, Nemčija. Italija, Svira, Holandska, Belgija, Švedska. Norveška, Danska, I nija sovjetskih socialističnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija Grška, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, l^banon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska. Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika, Severna Amerika, Kanada Združene države. Mehika, O-srednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki som sebe popravlja, ima namen »■eSiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo ? raznih razguvorlh. Strani «o skladišče svetovnega znanja In podajajo raz-sežnost zemlje, prvine sonf-nejra sestava, pokrajine in globočino oceanov in jezer, dolgost najdaljših rek in prekopov, površino poglavitnih otokov In visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga današnja vprašanja. 35 centoy 48 VELIKIH STRANI NOVA IZDAJA Naročite ga še danes 1 Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STBEET NEW YOBK, N. Y. *