MARIBORSKI mir Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravai Maribor. Aleksandrova oesta St. 13 , Talafon 3440 tn 2458 lahaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10. url t Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din , Oglati po ceniku / Oglasa ■prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Uubilanl > PoStnl čekovni račun it. 11.409 m JUTRA 99 Interesna skupnost TurSie .. sovjetske Rusue K potovanju turške delegacije v Moskvo Med tem, ko so naši pogledi uprti skoraj samo na sever in zahod, kjer se na voliščih kroji usoda držav in narodov, na konferencah pa usoda vse Evrope in °stalega sveta, se razvijajo tudi na vzhodni periferiji našega kontinenta do-Sodki, ki so širšega, mednarodnega in ne le lokalnega pomena. Sovjetska Moskva je dobila pomemben obisk, posetila sta jo turški ministrski predsednik gene-ra! Izmet paša in turški zunanji mlnfšler Tevfik Rudži bey z večjim številom zastopnikov turške znanosti in gospodarstva. Sprejeli so bili turški gospodje nenavadno prisrčno, in turško-rusko prijateljstvo se je še bolj utrdilo in poglobilo. Če premotrimo rusko zunanjo politiko 'tt njene zveze z ostalimi evropskimi in Azijskimi državami, vidimo, da ima sovjetska zvezna republika samo enega neomajnega zaveznika; ta zaveznik je Turčija. To zavezništvo in prijateljstvo je seveda v popolnem nasprotju z nekdanjo Politiko carskega Petrograda in visoke Porie v Carigradu, Stoletja in stoletja sta se ti dve črnomorski sili medsebojno bojevali. Z nobeno drugo državo ni imela prejšnja Rusija toliko vojn, kakor s staro Turčijo, in večjih sovražnikov kakor so bili Turki in Rusi, menda sploh ni bilo na svetu. Celo po padcu carskega režima, za časa vlade Kerenskega, je hotel ruski zunanji minister Miljukov za-pbčeti novo borbo s sultanovo Turčijo, da bi uresničil davni sen Rušile in osvojil Carigrad. Šele boljševiki so opustili to namero, zavrgli vse bivše carske imperialistične načrte in tajne pakte. Pokojni Lenin je že v svojem velikem in zgodovinsko pomembnem govoru dne 7. decembra leta 1917. napovedal novo dobo glede Črnega morja, toda te besede so postale kri in meso šele leta 1919—■ 1920. ko se je v bojih z zavezniškimi armadami bila sovjetska Rusija na svojih lastnih tleh tudi za novo Kemalovo Turčijo. Sedanje zavezništvo je preživelo tedaj tudi že prvi ognjeni krst. Popolnoma napačno bi pa bilo soditi, da je ankarska vlada v kakršnikoli idejni zvezi s sovjetskim režimom v Rusiji. Vse turške politične organizacije, ki so se kakorkoli naslanjale na sovjetsko ideologijo, so bile razpuščene, voditelji so pa moral! v ječe in pred sodišče. In prav v Času, ko so v Moskvi z velikim navdušenjem sprejemali turške ministre, kulturne delavce in gospodarske reprezentante, so bili po Turčiji nalepljeni sklepi vlade o najstrožji prepovedi prvomajskih proslav. Turški režim torej nima prav nobenega opravka s sovjetskim sistemom. Interesna skupnost obsega samo zunanjo politiko, toda to tem bolj tesno. Za sovjetsko Rusijo je — kakor nekoč za carsko — pač najvažnejše vprašanje, ali bodo v primeru vojne Dardanele odprte ali ne. Če jih Turčija zapre, kakor jih je v svetovni vojni, ko se je bila na strani centralnih sil, potem je ruska obala ob Črnem morju varna in sovjetsko brodovje postane neomejen gospodar vsega morskega bazena; če pa jih odpre, se položaj znatno izpremeni, in sicer lahko tudi v škodo Turčije same. Romunska pristanišča, posebno Konstanca, bi postala nevarna oporišča za bojne operacije napram Rusiji in Turčiji. Kakšnega značaja so dejanske pogodbe med Rusijo in Turčijo, je seveda skrivnost obeh vlad, kajti tajne pogodbe, proti katerim so se boljševiki sprva tako odločno borili, so v zadnjem času tudi pri njih zopet v čislih, splošno pa mislijo, da so ti turško-ruski obiski odgovor na enake romunsko-poljsike sestanke. Za vsem, kar se snuje ob Črnem morju, pa tiči tudi neka druga evropska veselila — Italija. Rusko-turško-itali-janskl trikot spada med najvažnejše sveto vnopolitične faktorje sedanjosti. Posebno velikega pomena pa je sedanji turški obisk v Moskvi zlasti še zaradi tega, ker so se političnim romarjem pridružili prvič tudi zastopniki turške kulture in gospodarstva. Doslej Turki namreč niso pokazali potrebe, da bi seznanjali svoj narod z duhovnim in gospodarskim delom sovjetov. Da se je to zgodilo sedaj, dokazuje pač, da so turško-ruski stiki postali že tako tesni, da je bližje medsebojno spoznavanje tudi na nepolitičnih področjih neobhodno potrebno. Tako vidimo torej, da navezujeta Turčija in sovjetska Rusija svojo usodo vedno tesneje druga na drugo, kar je za bodoči razvoj svetovne politike zelo važno In mora zanimati tudi nas, ki tvorimo most med srednjo In južnovzhodno Evropo. Huda gospodarska kriza v Švici Tudi švicarski frank je £e v nevarnosti I ŽENEVA, 4. maja. Svetovna gospodarska kriza je tudi Švico hudo prizadela. Na včerajšnji seji zvezne vlade je bilo ugotovljeno, da izkazuje državni proračun za letošnje leto 60 milijo nov švicarskih frankov deficita, dočiffl bo znašal primanjkljaj državnih železnic najmanj 30 do 40 milijonov. Vlada je sklenila storiti vse, kar bo mogoče, da prepreči inflacijo. Uradniške plače bodo znižane. REKONSTRUKCIJA NEMŠKE VLADE- BERLIN, 4. maja. Državni gospodarski minister prof. Wartnboldt je podal ostavko. Vzrok ostavke Je njegov spor z ministrom za javna dela d r. S t e g e r-w a 1 d o m radi vprašanja pobijanja brezposelnosti in preskrbovanja dela. S tem se ie položaj Briinfngovega kabineta le še bolj zamotal, posebno še, ker se narodni socialisti na vse načine trudijo, da bi izzvali njegovo demisijo. Da bi pa preprečil njihove načrte, Je započel akcijo za njihovo sodelovanje v njegovi vladi, V ta namen namerava zasesti več Izpraznjenih ministrskih mest z njihovimi voditelji tako zunanjev notranje In sedaj Izpraznjeno gospodarsko. Warmboldtov naslednik naj bi postal tipski višji župan dr. Gor del er. POLOŽAJ V POSAVJU. ZAGREB, 4. maja. Vode v Posavju stalno odtekajo, vendar bo trajalo še najmanj 8 dpi, preden bodo spet popolnoma v strugah. Posledice poplave so hude, zlasti zato, ker je uničena vsa krma in tudi paše ni. Polovico živine bo poginilo. Mnoge hiše, ki jih Je voda poškodovala, se podirajo in so za nastanitev nepo-rabne. V okolici Nove Gradiške je včeraj padala Še toča, ki Je napravila zelo veliko škodo, zlasti na sadnem drevju. Tla so bila pobeljena, kakor da bi zapadel sneg. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Lepo vreme zelo ogroženo, najbr-že krajevne nevihte, spremenljivo in hladno vreme. Podriavllenle lavnega živlienia v Turčiji Turčija bo preuredila svoje gospodarstvo po sovjetskem sistemu — V zvezi s tem načrtom Je tudi turški obisk v Moskvi PARIZ, 4. maja. Agencija »Radi o« poroča iz Ankare, da so ukvarja turška vlada z načrtom, po katerem bi podržavila vse Javno življenje, in sicer po vzorcu ruskega sovjetskega sistema. Po tem načrtu bi prejeli državni uradniki, nameščenci in zaposlenci samo še četrtino plače, za ostale tri četrtine bi jim pa bili izročeni boni, s katerimi bi si lahko v državnih kon-zumih nabavili živila in ostale potrebščine. Vsi državni uradniki in nameščenci bi morali postati člani državnih konzumnih zadrug, ki bi krile vse njihove potrebe. V zvezi s temi velikimi notranjepolitičnimi In socialnimi reformami je tudi obisk turškega ministrskega predsednika Izmet paše, zunanjega ministra dr. Tevlika Rudži Ja bega in kulturnih ter gospodarskih strokovnjakov v Moskvi. Gospodarski strokovnjaki so bili odposlani v Rusijo s posebno nalogo, da študirajo tamkajšnji sovjetski gospodarski sistem, posebno pa državne konzumne zadruge. MOSKVA, 4. maja. Turški državniki in strokovnjaki so danes odpotovali iz Moskve v Leningrad. Izmet paša in dr. Tevlik Rudil beg bosta ostala v Rusiji najbrže še teden dni- Teror kitajskih nacionalistov v Sangtiaiu Napad na glavnega Japonskega delegata Kvodalčlja Atentati na častnike In vojake — Prihod novih japonskih čet ŠANGHAJ, 4. maja. OkoU sto kitaj-skih dijakov je vdrlo včeraj v stanovanje glavnega japonskega delegata za mirovna pogajanja s Kitajsko, izrednega poslanika K v o d a i č i j a in ga hudo preteplo. Kvodaiči je obležal ves krvav in nezavesten na tleh. Napad ne bo ostal brez posledic. Skoraj popolnoma izključeno je, da bi bil sporazum o premirju že jutri podpisan, kakor je bilo določeno. ŠANGHAJ, 4. maja. Akcija kitajskih nacionalistov, posebno vlsokošolcev, je postala znova živahna. Povsod se pojavlja nov odpor proti Japoncem. Ponekod so se osnovale tajne teroristične organizacije, katerih delo se že čuti. Razen napada na gljtvnega člana japonske delegacije je bilo izvršenih tudi več atentatov na japonske častnike in vojake. Teroristi so nekega mornariškega častnika nevarno ranili, nekega vojaka pa ubili. Neki drugi vojak je izginil brez sledu. ŠANGHAJ, 4. maja. Ker je varnost Japoncev vedno manjša, so pričeli znova ojačevati svojo okupacijsko voj sko. Včeraj so priplule semkaj nove vojne ladje s transportom pehote. Čete so se že izkrcale. Njihov prihod je povzročil veliko vznemirjenje med prebivalstvom. Vse se bojf novih bojev. Vendar se zdi, da bodo Japonci storil! vse, da se pogajanja čimprej zaključijo, in sicer zaradi nevarnega položaja v Mandžuriji in hude gospodarske krize na Japonskem. Energičen demanti poljske vlade Poljska vlada ni v nlkakrinl zvezi z baje nameravano zasedbo Gdanskega — Tudi v Ženevi ne vejo ničesar — Vesli so razširili nemški nacionalisti VARŠAVA, 4. maja. Poljska vlada od' ločno zanika, da bi bila v kakršnikoli zvezi s kakšno akcijo za zasedbo Gdanskega. Vlada take akcije niti ni pripravljala niti ni zanjo vedela. Splošno se zatrjuje, da so vest spravili v svet nemški šovinisti, da M kompromitirali varšavsko vlado in sploh republiko Poljsko. Zunanje ministrstvo se je takoj, ko je doznalo za omenjene vesti, obrnilo na generalno tajništvo Zveze narodov v Ženevi In zahtevalo pojasnila v kolikor je afera v zvezi s sirom Drummondom in gdanskim komisarjem grofom Graveno. Dobilo je odgovor, da grof Gravena ni interveniral pri siru Drummondu In da oba o stvari sploh ničesar ne vesta. VARŠAVA, 4. maja. Tukajšnji listi poročajo, da so vest o nameravani poljski okupaciji Gdanskega spravili v angleške liste nemški nacionalisti v Berlinu, ki bi radi našli pretvezo za ukinitev gdanskft samostojnosti in priključitev svobodnega mesta Gdanskega z ozemljem k Nemčiji. Listi zahtevajo od vilade, da energično nastopi proti nemškim hujskačem, ki sc poslužujejo vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev, samo da bi prikazali Poljsko svetu kot rušiteljico miru in obstoječega stanja-BERLIN, 4. maja. V poučenih krogih se trdovratno zatrjuje, da vesti o nameravanem poljskem prevratu v Gdanskem niso docela izmišljene. Z akcijo poljska vlada res ni v zvezi, pripravljali pa sp jo poljski nacionalisti, posebno vi-sokošolci. Znano je, da so imeli v Gdanskem tajno zborovanje, na katerem so izdelali natančen, program za prevrat, katerega bi podprle ostale organizacije prostovoljcev in republike. Kupujte kolke »Protituberkulozne ligeu Mariborčani! V težkih dneh svojih lastnih skrbi se hočemo danes spomniti svojih bratov, ki so zgubili svoj dom zaradi poplav. Zato se udeležimo dobrodelnega koncerta, ki bo drevi ob 8. url v Unionu. V proslavo velikega mojstra Haydna bo izvajalo pevsko društvo »Maribor« njegov veličastni oratorij stvarjenje«. Kot solisti sodelujejo gospa Lovšetova, njena hčerka gdč. Majda Lovšetova ter gg. Živko In Neralič. Pri pokvarjenem želodcu, pjinih v Črevesu, slabem okusu ,y ustih, Čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarrtah, drogerijah in špecerijskih trgovinah- STran 2. Mariborski »VE CEH NIK« Jutra 'VMarlSoru, cine 3.TV. 1932. Celo les na gori ima različno usodo : iz enega delajo svetnike, iz drugega oglje. opanski pregovor. Ta naš preljubi mariborski otok Še nekaj misli, pritožb in ieBIS Radi jutrišnjega praznika Vnebohoda izide prihodnja številka »Večernika« v petek ob navadnem času. Promenadni koncert v parku. Na jutrišnjem koncertu v mestnem parku ob 11. uri bo svirala »Drava« pod vodstvom g. kapelnika L. Zekarja. Spored: H. Pavlis: Bosanska koračnica; V. Parma: Triglavske rože, valček; Balfe: Ciganka, ouvertura; Meyerbeer: Huge-notti, prizor iz IV- dejanja; Iv. pl. Zajc: Beneške elegije; Vlasak: Na dopust, koračnica. Družina Irgollčeva naznanja prijateljem in znancem, da letos zaradi bolezni ne slavi krstne slave. Osebna vest. Na zagrebški univerzi za kulturo in geodezijo je te dni diplomiral s prav dobrim uspehom za inženjerja g. Mirko Rane, mariborski rojak in sin g. Blaža Ranca, upokojenega večletnega šefa prometnega oddelka pri tukajšnji kolodvorski pošti. Čestitamo! iz šolske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: dr. Firanc Rostohar, profesor, in strokovna učiteljica Adolfa Šaupahova, oba na tukajšnji klasični gimnaziji. Nadalje učitelji in učiteljice na osnovnih šolah: Ciril Hočevar, Fran Haberman in Ana Spendalova, vsi v Mariboru, nadalje Frančiška Štimlehner na Kapeli, Jožica Kuntaričeva v Dolgi vasi, Zvonko Predan v Majšpergu, Antonija Ješovnikova pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, An-drijana Srečkova v Središču ob Dravi in Marija Pahorjeva ter Gvidom Pahor v Skoručni. Ljudska univerza v Mariboru. V petek ob 20. uri bo, kakor že najavljeno, predaval o Wegenerjevi ekspediciji v Gronlandljo dunajski meteorolog dr. Holzapfel in sicer na podlagi mnogih ski-optičnih slik — lastnih posnetkov. Vsem je gotovo še v spominu skrbno pripravljena raziskovalna ekspedciija znamenitega učenjaka dr. Wegenerja iz Graza, ki se je napotila leta 1930 v ledene puščave Gronlandije in kjer je našel We-gener junaško smrt. Dr- Holzapfel se je sam kot meteorolog udeležil te ekspedicije. Spomladi leta 1931 je izvedel z dr. iWeikenom in petimi GrOmlandci potovanje na saneh do »ledene sredine« in tam ugotovil tragično smrt dr. Wegener-ja. — Vstopnice k temu velezanimivemu predavanju dobite v predprodaji pri ge. Zlati Brišnikovi in g. Hoferju. Iz »Pomočniškega zbora«. Snoči je imel mariborski »Pomočniški zbor« svoj letošnji občni zbor v prostorih Delavske zbornice, katerega se je udeležilo lepo število trgovskih sotrudni-kov in sotrudnic. Predsedniško poročilo je podal predsednik g. Ivan Vrisk, ki je orisal današnji socialni položaj trgovskih nameščencev. Pri dopolnilnih volitvah je bi. ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Vriskom na čelu. Na predlog trgovskega gremija bo sklical Pomočniški zbor 18. t. m. izredni občni zbor, ki bo sklepal o podporni akciji ozir. ustanovitvi podpornega fonda za brezposelne trgovske sotrudnike, v katerega so pripravljeni tudi trgovci prispevati svoj deiež. Izlet na Smolnik priredi v nedeljo 8. t. m. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, na kar članstvo ponovno opozarjamo. Odhod z jutranjim vlakom ob pol 6. uri z glavnega ali koroškega kolodvora. Izlet k sv. Pankraciju. K sv. Pankraciju na Kozjaiku pohitijo v nedeljo 8. t. m. člani podružnice SPD. Zbirališče bo na kolodvoru pred odhodom jutranjega koroškega vlaka. Vabljeni so planinci in prijatelji te krasne razgledne točke na naši severni meji. V Dravo Je skočila. V Brezju stanujoča 211etna Marija Šte-rova je preteklo noč v samomorilnem namenu skočila v Dravo. Ko so domači to opazili, so telefonično obvestili mariborsko rešilno postajo, odkoder so takoj prihiteli reševalci, a je bila vsaka pomoč zaman. Dekle je utonilo v deroči Dravi. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano. Že lani je »Večernik« sprožil vprašanje obveznega šolskega plavanja. V »Jutru« je nekdo celo konkretno predlagal, kako bi bilo omogočeno, uvesti pouk v plavanju in kako bi se dobilo potrebno število učiteljev plavanja. Toda zadeva je zaspala. Drugod naj le zaspi, Maribor pa naj na tem polju kaj prične. Odvisna pa je tudi ta zadeva od naše občinske uprave. ŠolaTji potrebujejo kopališče. Kopališče na Mariborskem otoku pa je za dijake kljub novim »znižanim« cenam dejansko dražje, in ako upoštevamo finančno stanje staršev, je mladini obisk kopališča sploh onemogočen. Torej: Če hočemo uvesti nekako obvezno šolsko plavanje, mora biti vstop za dijake oziroma šolarje brezplačen. Dunaj ima po vseh večjih trgih male umetne ribnike za deco, kjer se ista po milji volji lahko igra, koplje in tudi plava. Pri nas mora otrok do 10. leta plačati 50 par; to je tako malo, da stvarnih dohodkov sploh ne bo. Pač pa moramo upoštevati to, da bo to marsikoga odbijalo in bodo matere ostajale rajši doma, nego prihajale same za drag denar na otok im povrh še za otroka plačevale po 50 par. Pa ta ugodnost velja samo za enega otroka na odraslo osebo. Ako — in to je večinoma tako — ima kaka mati po več otrok, pa nima nikogar, ki bi še njenega drugega otroka vzel v kopališče, bo morala plačati za drugega otroka celo karto oziroma vstopnino. Kako so te nove cene nepraktične in mesocijalne! Iskrena želja vseh staršev in vseh uvidevnih ljudi je: dajte vsaj otrokom in dijakom prost vstop na otok in v kopališča. Odrasli še nekam uštedi-jo oni denaf za otok in končno tudi nimajo toliko časa, da bi dnevno zahajali na otok — toda deca! Na eni strani žrtvuje mesto velikanske vsote za razne dečje kolonije, na drugi pa onemogoča deci priti na solnce in v kopeli baš s pretiranimi cenami. Pri otvoritvi kopališča se je govorilo o »ljudskem kopališču«, toda danes bo skoraj luksus — hoditi na otok. Posebno ob nedeljah, ko so nastavljene dvojne cene. Zato naj gg. občinski očetje resno vzamejo to vprašanje v pretres in njih sklep naj se glasi: deca itt šolska mladina je prosta vsake vstopnine v kopališče. Deca mora biti v spremstvu odraslih ter skupno v kabinah, dijaki dobijo posebne kabine ali omarice. Ob tej priliki še eno pripombo. V novem vodiču Maribora je jako lep opis kopališča, med drugim pravi tudi: »V kopališču se prirejajo koncerti, med tednom radio-koncerti.« — Kopališki odbor je pa sklenil, da se radio-aparat ne nabavi, na željo nekaterih, ker jih baje glasba »moti«. Zakaj se pa kopališki odbor ne ozira na želje ogromne večine kopalcev, ki si vedno želijo glasbe?! Končno pa se ozrimo malo po drugih kopališčih. Bled ima pred- in popoldne v kopališču koncerte, tudi v Rogaški Slatini, kjer bi bili bolniki upravičeni zahtevati mir, so dnevno koncerti, na morju ima vsak hotel svoj orkester. Samo kopališče na Mariborskem otoku bo letos brez muzike in petja. Torej bo sam dolgčas doma. Ali je res potrebno, vse te stvari iznašati v časopisju sezono za sezono? Ali ni zadostna enkrat izrečena upravičena želja? V Mariboru menda ne, in tako se bo morala javnost še dolgo boriti, da postane kopališče na otoku res »ljudsko kopališče«! Kaj naj podarim materi za materinski dan? Končno se bliža dan, ki ga vsi z veseljem pričakujemo že več tednov — materinski dan — 8. maja. Nihče naj ne prihaja ta dan k materi praznih rok! Vzradostilo jo bo vse, kai ji podari otroška ljubezen. Vsekakor so najbolj prikladni praktični darovi, nika-ke nepotrebne stvari. Tvrdka JULIO MEINL se je pobrigala za materinski dan v najširšem obsegu, kako bi olajšala izbero njegovega dara vsakomur, s katerim bo zares razveselil svojo mater. Kristov Vnebohod Haydnova proslava 4. maja v . UlilDfHI" v korist poplavljen1 mmmmrn m. :v po sliki Andreja Mantegne (1431—1506) iz galerije slik v Florenci. Za materinski dan. Igro »Dve Marički« M. Grošljeve uprizori v mestnem gledališču na materinski dan I. dekl. mešč. šola. Cene dramske. Starši, privedite deco k predstavi. Nudila jim bo mnogo veselja in užitka. S šte vilnim obiskom nagradite našo marljivo mladino in njih požrtvovalne učiteljice za trud, ki ga posvečajo proslavi materinskega dneva- Čisti dobiček predstave je namenjen podpori revnih mater. Marib. slov. žensko društvo. Zahvala. Podpisani odbor Podmladka društva Rdečega križa v Mariboru se najtopleje zahvaljuje vsem gg. tovarnarjem, trgovcem, obrtnikom in sploh vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu tombole. Hvala tudi gg. trafikantom, ki so blagohot no prevzeli razprodajo tablic, posebno pa tvrdki »Weka« za izložbo. — Odbor PRK. Policijska kronika. Danes dopoldne se je zglasil na tukajšnji policiji Čevljarski mojster Ernest Krojs in javil, da je v pretekli noči nekdo z nožem poškodoval v njegovem vrtu več sadnih dreves in napravil znatno škodo. G. Krojs ima nekoga na sumu, vendar pa ni še hotel izdati njegovega imena policiji. — Smolo je imel lakirnik Polde B., stanujoč v Gospojni ulici. Mu dil se je včeraj popoldne v neki gostilni pri Treh ribnikih, kjer se je precej napil. Domovgrede sta ga v Tivickelnovem gozdu premagala vino in spanec- Spečemu je nekdo odvzel nikeljnasto uro z verižico v skupni vrednosti 500 dinarjev. Polde se je zatekel na policijo s prošnjo, da bi mu pomagali, da bi spet prišel do svoje ure. — Dijak Ivan Zoichter pa je prijavil, da mu je bilo včeraj popoldne izpred glavne pošte ukradeno rdeče ples-kano kolo znamke »Lyon«, vredno 1800 dinarjev. — Aretirana je bila neka Ančka radi prepovedanega povratka in neka Pepca radi vlačugarstva. Pretep. V Spodnjem Jakobskem dolu sta se stepla posestniška sinova, neki M. in Ernest Kos. M. je obdelal Kosa z motiko tako, da je obležal nezavesten in so ga morali z Tešilnim avtom prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. fDariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 4. maja. Zaprto. Četrtek, 5. maja ob 20. uri: »če ljubita se dva«. Prireditev marib. srednješolcev. 3etek, 6. maja. Zaprto. Sobota, 7. maja ob 20. uri »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Premijera. Ab. A. Jutri na praznik Vnebohoda dijaška prireditev: krstna predstava operete »če ljubita se dva«, ki jo je uglasbil Silvio [Jaas. Dohodek predstave je namenjen za podporo revnim dijakom- Izven. # Gospod Djuka Trbuhovič, ci je deloval dve sezoni v mariborskem gledališču kot režiser in tenor ter si je pridobil simpatije vsega občinstva, odtaja iz Maribora. Njegova poslovilna predstava bo v sredo, 11. t. m. Nastopil bo kot Koltay v Abrahamovi opereti »Viktorija in njen huzar«. Številni njegovi prijatelji bodo gotovo napolnili gledališče do zadnjega kotička. Udruženje rezervnih oficira 1 ratnika (društvo rezervnih častnikov in bojevnikov) vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo jurjevanja v petek 6- t. m. na Teznu. Odhod ob 6. uri s Trga svobode. Tujski promet. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru prijavljenih 1521 tujcev. Od teh je bilo 314 inozemcev in sicer 116 oseb z Dunaja, 47 iz Gradca in 151 iz drugih inozemskih mest. »Črna knjiga«. Ta zdaj kroži po Mariboru kot najnovejša senzacija in razburja duhove. Izdali so jo mariborski trgovci in je to seznam vseh tistih, ki so jim kaj dolžni. In jih je dolga vrsta, okoli 1700, in znašajo njihovi dolgovi vsega skupaj nad dva milijona dinarjev. Rekord med dolžniki pa nosi nekdo z zneskom 23.000 Din. Razdeljeni so ti dolžniki v tri kategorije: v prvi so tisti, pri katerih je tudi sodnij-ska eksekucija brezuspešna, v drugi kategoriji tisti, od katerih se mora dolg sodnijsko izterjavati, v tretji pa tisti, ki neredno plačujejo svoje dolgove in jih je treba vedno opominjati- Trgovci opravičujejo izdajo »črne knjige« s tem, da so v zadnjih letih izgubili na takih neplačanih dolgovih nad 25 milijonov dinarjev. Ta črna knjiga je, kakor rečeno, zelo razburila duhove, vsekakor je nekaj nenavadnega, in po svoje zrcalo današnjih razmer. Mi smo tega mnenja, da je s stališča trgovcev pač razumljivo, če ščitijo svoje interese in se izkušajo medsebojno zavarovati Proti nesolidnim plačnikom, toda ta črna knjiga bi bila morala ostati tajna, in foro interno. To, da je ta stvar prišla v javnost in da so trgovci javno že vnaprej razglasili, da bodo izdali »črno knjigo«, to pa je bila po našem mnenju taktična napaka. In zelo dvomimo, da bo dosežen pričakovani efekt. Nasprotno: ustvarjeno bo nerazpoloženje proti našim trgovcem, ki tega ne zaslužijo, ker to jim mora naposled le vsakdo priznati: da so kulantni in potrpežljivi z dolžniki. Ampak seveda, če ljudje le ne plačajo... So težave, težave dandanes, slabi časi, da bolj ne morejo biti! In če denarja ni, tudi črne knjige ne morejo n>č pomagati... wr »Prisegel mi je, da se ustreli, če ga ne uslišim ...« »No, in..•« »Rešila sem mu žiyi!jenie-« r n, 'dne '4. V. 1932. Sokolstvo Iz »savezne šole« v Mariboru. Seja predavateljskega zbora bo v petek 6. t. m. ob 20- uri v župni pisarni v, Narodnem domu. Na dnevnem redu so poročila vodstva, poročita predavateljev, javni nastop šole. Seja je za vse br. predavatelje obvezna! Zdravo! — Vodstvo Šole. Jubilej sokolskega odra v Studencih. Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru proslavi lOletnico obstoja svojega gledališkega odra z uprizoritvijo igre »Mežnarjeva Lizika« v soboto in nedeljo 7. in 8. t. m., obakrat z začetkom ob 2C. uri. Dne 27- aprila 1922 so prvič nastopili studenški diletantje na novo zgrajenem odru z veseloigro »Pri belem konjičku«. Uspeh je bil velik in ta dobri začetek jim Je dal poguma in veselja: prvi igri, ki so jo ponovno predvajali, je sledila cela vrsta drugih; od navadne burke do resne drame, od ljudske igre do popolne operete. Veselje in žalost — kakor je Pač v življenju — sta si podajala roke tudi na odru. A ne brez programa. Kdor ie zasledoval skrbno in marljivo tiho deta majhne gledališke družine, ki se je moralo boriti z mnogimi nevšečnostmi, ta je lahko videl čisto na dnu tanko nitko, kako se je pletla od prizora do prizora, od predstave do predstave: smo-trena pot, ki so jo hodili diletanti in kateri je bil nekje postavljen določen cilj. Ako ga niso dosegli, ni to njihova krivda. Kdor pa pozna razmere v Studencih ta primerja čas pred desetimi leti s sedanjostjo, ta bo moral priznati, da je doprinesel tudi oder v Sokolskem domu svoj dobršen del k izboljšanju teh razmer — vsaj v narodnostnem oziru. Cilj seveda še daleč ni dosežen. Upamo pa in želimo, da bodo imeli požrtvovalni igralci v drugem desetletju še mnogo več uspehov, kot jih jnorejo pokazati ob zaključku prvega decenija. »Mežnarjeva Lizika« je ljudska igra s petjem, ki jo je prestavil in priredil za naše odre J. Špicar. Zajeta je snov iz življenja planincev (koroška) ter vsebuje polno zdravega humorja, pomešanega tupatam s potrebno dozo grenkobe; ima tudi zelo ljubke melodije — vsega nič manj kot 20 pevskih in plesnih vložkov, tako da pride vsak na svoj račun. Ker nastopi preko 25 igralcev, se je moral oder temu primemo preurediti in povečati; nova, okusna scenerija in iz popolnjena razsvetljava bosta gotovo tu di mnogo pripomogli k uspehu, kakršnih smo že vajeni pri naših predstavah, rr Iz delovanja poljčanskega Sokola. Telovadba vseh oddelkov se vrši zda v novi dvorani. Vsi oddelki so zadovO’ ljivo močni. Pripravlja pa članstvo s ku lukom tudi letno telovadišče. Enako pridno delajo ostali odseki, pred vsem orkestralni in pevski. »Slednji je s svojim vodjem br. Janko Živkom uspešno nastopi' tudi na pevskem prazniku Ipavčeve žu-pe v Mariboru. Dramatični odsek pa je uprizoril minulo nedeljo trodejansko burko »Španska muha«, ki je številno občinstvo (a lahko bi ga bilo več!) izvrstno zabavala. Najbolj sta ugajala Cekin (br. Ritonja) in Henrik (br. Vodenik), ki je nastopil prvič na našem odru. A dobro so se uveljavile tudi ostale nove moči kot: Gusti, Matilda (s. Lovrečeva), Zajec (br. Žen), Tidemajer (br. Pučnik) ter Mici (s. Mlinaričeva). Posebej pa moramo pohvalno še omeniti našo marljivo s. Cito- Igro je imenitno insceniral br. Ritonja s pomočjo ge. Lovrečeve, ki je dala večji del svoje elegantne opreme na razpolago. Igra se jutri na praznik Vnebohoda ob 20. url ponovi. Kdor si želi par uric resničnega razvedrila, naj ne zamudi te prilike in pride! — Zdravo! J. K Mariborski »VE CER NIK« Jutra MOTA II»II IIMHII" IIIIHII— Stran 3. Šport Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Delegirajo se k tekmam na praznik Vnebohoda in v nedeljo ti-le sodniki: jutri na praznik ISSK Maribor II:SK Svoboda I g. M o h o r k o; SK Rapid rezerva :ISSK Maribor rezerva g. B e r-g a n t; Parkklub (Gradec): SK Rapid g. J a n č i č. V nedeljo SK Mura:SK Rapid g. N e m e c. Štafetni tek za Shellov pokal. V nedeljo 8. t. m. bo štafetni tek za Shellov pokal. Že lani je vzbudil ta tek veliko zanimanje, letos pa obeta silno borbo, ker bo nastopilo najbrž 15 moštev. Pokal brani SK Rapid, vendar ima letos zelo močne konkurente in bo moral napeti vse sile, ako bo hotel zmagati. Start bo točno ob 11. uri izpred Ljudskega vrta. Proga, dolga 1820 metrov, vodi po Koroščevi, Maistrovi in Aleksandrovi cesti do cilja na Trgu svobode. Ker nastopijo lahko tudi vsi neverifi-cirani tekači, bodo klubi postavili precej moštev. Tako ISSK Maribor predvidoma 3, enako SK Maraton, SK Železničar, Svoboda in Rapid po dve; razen tega so se prijavili še Sokoli in prednjaška šola. čer ima vsak klub po nekaj dobrih te-cačev, obeta biti borba silno ostra in bo posebno na cilju zelo interesantna. Teniški tečaji Da se omogoči mnogim interesentom izpopolniti se v vedno bolj priljubljenem teniškem športu in to brez večjih izdat-cov, priredi ISSK Maribor teniške teča-e na sledeči podlagi: Tečaji se bodo vršili deljeno za reflek-tante od 13. do 20. leta in za one nad 20 let stare. Vsaka skupina obsega 6 oseb, ki so te-com desetih igralnih ur deležne teoretičnega in praktičnega pouka o igri in teniškem športu sploh.. Ljubljanski velesejem. Legitimacije za polovično vožnjo v Ljubljano na XII. mednarodni velesejem, ki bo od 4. do 13. junija, je uprava Ljubljanskega velesejma že začela razpošiljati 10% proviziji prevzeti v razprodajo, ski uradi itd., ki žele te legitimacije pro. ti 10% proviziji prevzet iv razprodajo, naj se takoj obrnejo na urad velesejma v Ljubljani. ■ Cesar ne zaupa gospodinja, nobeni tuji roki J. ...:1 in kar hoče sama skrbno osnažiti, zato uporablja Albusmilo za umivanje. Obilna mehka,polna pena,znamenje čistega nepotvorjenega mila.osnazi najfinejšo tkanina 4% Njegova mehka pena varujoče razstopi vsako nesnago. 1 ISSK Maribora. Pristojbina za tečaj, t. j. za uporabo prostora, vštevši reket, žoge in honorar za učitelja, znaša za vsako osebo 120 dinarjev. Kdor po dovršenem tečaju pristopi h klubu kot redni član, se mu ta vsota (120 Din) všteje v dobro. Poučeval bo g. Ivan R o g 1 i č, nadzorstvo bo izvrševal g. Miloš Gnus, prijave pa sprejema g. Radovan Š e p e c, Grajski trg 2. Vsi reflektani se vabijo, da se poslu-žijo te ugodne prilike in to čimpreje, da se s poukom lahko takoj prične. Načelstvo teniškega odseka. Ostra obsodba angleške tiskarne Vrhovno sodišče v Londonu je po1 večletni pravdi obsodilo tukajšnjo tiskarno Waterloo and son na 610.392 funtov šterlinigov, keT je po naročilu ne- kega pustolovca natisnila za 1 milijon funtov šterlingov portugalskih bankovcev, dasi je bila prepričana, da je naročilni nalog izdala portugalska narodna banka. Tragedija v bolniški sobi Iz Newyorka poročajo: V neki hiši .v Eart-Hardfordu se je odigrala pretresljiva tragedija. Trgovec Renesta je baš hotel svoji težko bolni ženi podati kozarec vode, ko ga je v tem trenutku zadela srčna kap in se je zgrudil na tla. Uboga žena je morala gledati kratki smrtni boj svojega soproga, ne da bi mogla kaj pomagati. Zaman se je izkušala vzdigniti, da bi dosegla telefon in obvestila zdravnika ali sorodnike. Ves dan in vso naslednjo noč je ležala poleg mrliča. Slednjič se ji je posrečilo, gnani od obupa, da se je zvlekla do telefona in poklicala pomoč. Ko so prihiteli sorodniki, so našli bolnico nezavestno ležati poleg mrtvega soproga. S naominlalte se M. Z o š č e n k o: Sreča Včasih obide človeka takole želja, da bi stopil k znancu in ga vprašal: »No, bratec, kako se ti kaj godi? Ali si zadovoljen? Ali si imel srečo v svojem življenju? Daj, premišljuj malo o svojem življenju!« Odkar sem vlovil nekoč želodčni katar, vprašujem o tem mnogo ljudi- Nekateri odgovarjajo z dovtipom: »Živim in jem kruh.« Drugi zopet jamejo takoj lagati: »Živim zelo razkošno, sploh bi se mi ne moglo bolje goditi... zdaj dobim plačo šestega razreda... sem s svojo rodbino zelo zadovoljen...« En sam človek mi je na moje vprašanje resno in obširno odgovoril. To je bil moj prijatelj, steklar Ivan Fomič Tje-stov, naraven, preprost mož z brado. »Srečo?« me vpraša. »Pa še kakšno! Seveda sem imel srečo!« »No — in?« ga vprašam. »Ali je bila velika sreča?« »Če je bila velika sreča,« pravi, »tega ne vem. Vem samo, da mi je ostala žive dni v spominu.« Ivan Fomič je pokadil dvoje cigaret in zbral svoje misli. Nato je pomežiknil in pričel praviti: Je tega, dragi tovariš, kakih 20 do 25 let nazaj. Bil sem takrat lep mlad fant z navihanimi brki in sem bil sam sebi silno všeč. In veste, zmeraj sem čakal na to, kdaj se tudi pri meni oglasi sreča. Toda leta so potekla, in nič posebnega se ni zgodilo. Nisem niti opazil, da sem se o-ženil in da sem se na svatbi moral prerekati s sorodniki svoje žene, nisem o-pazil, da je potem dobila otroka, da je najprej umrla ona in nato še otrok -.. vse se je izteklo čisto gladko in ni bilo prav nobene posebne sreče v teh rečeh. Ampak nekoč, bilo je 27- novembra, sem šel na delo, in ko sem bil z delom sotov, sem stopil v krčmo in sem si naročil čaja. Pa sedim tam in srebljem čaj in si mi- slim: Tako torej gredo leta, a sreča, ta se noče prikazati! Komaj sem pa to mislil, zaslišim vpitje, Se obrnem: Krčmar maha z rokami in hlapec tudi, pred njima pa stoji vojak in bi se rad usedel k mizi. Pa ga odganja krčmar in mu ne dovoli, da bi se u-sedel k mizi. »Ne!« kriči. »Vojak se v takem lokalu ne sme usesti k mizi. Potem moram pa plačati kazen. Hodi spet svojo pot, dragi!« In vojak je zelo prizadet in se usede-Krčmar ga pa zapodi in vojak preklinja. Gostje so pomagali krčmarju vreči vojaka ven. Ta pa je zunaj pobral kamen, ga vrgel v okno in jo že tudi popihal. Šipa, brušena šipa je bila 3x4 velika in strašno draga. Krčmar se je tresel na vseh udih. Počenil je na tla, majal z glavo in si ni upal pogledati na okno. »Kaj se pa to pravi, državljani!« kriči, »Vojak me je uničil. Danes je vendar sobota in jutri bo nedelja. Dva dni brez šipe! Steklarja vendar ne moreš takoj dobiti, in če ne bo šipe, bodo gostje nejevoljni. In gostje so bili res nejevoljni- Piše skozi razbito okno, so dejali. »Mi smo prišli, da bi bili na toplem. Zdaj je pa tu luknja.« Naenkrat sem postavil skodelico na mizo, jo pokril s čepico, da se čaj ne bi izhladil, in sem stopil h krčmarju. »Jaz, dragi krčmar,« sem dejal, »jaz sem steklar.« Silno je bil vesei. Takoj je preštel denar v blagajni in je vprašal: »Kaj bo pa to stalo? Ali bi se šipa ne dala sestaviti iz črepinj? »Ne,« sem dejal, iz črepinj to ne gre. Tu treba cele šipe, 4x3. In cena za to brušeno steklo je 75 rubljev, črepinje so pa moje. Ta cena, dragi krčmar, je brez konkurence in tudi brez vsakega pribitka.« . »Ali si bolan?« je dejal krčmar- »Usedi , se spet k svoji mizi,« je dej^J, »in pij svoj čaj. Takšen denar! Bom pa rajši zamašil luknjo s pernico. In je takoj naročil svoji ženi, naj gre gor v stanovanje in prinese blazino. Prinesla je blazino in so jo zmašili v luknjo. Ampak je vedno zopet padala ven, zdaj na znotraj, zdaj na zunaj, tako da se je vse smejalo. Nekaj gostov je bilo pa naravnost užaljenih. Temno je, so dejali, in nič prijetno tukaj sedeti. Eden pa (kako sem mu hvaležen!) naenkrat vstane in pravi: »Pernico jaz lahko gledam doma. Kaj mi treba tukaj tvoje pernice?« Tedaj je krčmar pristopil k meni in me rotil, naj hitro tečem po steklo, in mi je da! denar. Nisem čaja niti izpil, sem trdno držal denar v roki in tekel v trgovino. Pridem tja — zaprto- Rotim in prosim. Naposled me pustijo noter. In vse je bilo še bolje nego sem mislil. Šipa, velikost 3x4 je stala samo 35 rubljev. Za prevoz so mi računali 5 rubljev, skupaj torej samo 40 rubljev. In tako sem potem šipo urezal v okno. Izpijem svoj čaj s sladkorjem, naročim še ribjo juho in pogače in pospravim vse. Potlej sem zapustil krčmo, v rokah 30 rubljev čistega dobička. Če hočeš zapiti, zapij, če nočeš — naredi, kakor hočeš! No, pa sem potlej pil. Dva meseca sem pil. Zraven sem pa tudi nakupil. Kupil sem si srebrn prstan in tople vložke za škornje- Pravzaprav sem si hotel kupiti tudi še hlače in bluzo, a nisem imel več denarja. In tako, dragi tovariš, je bila tudi v mojem življenju, kakor vidite, »srečica«. Ampak samo enkrat edinokrat. Ostalo življenje je poteklo čisto enolično, in ni bilo nobene velike sreče.« Ivan Fomič je umolknil. Zopet je mežikal z očmi, ne vem zakaj. Gledal sem ga poln zavisti: Jaz v svojem življenju nisem imel niti take sreče! Morda je pa le zapazil nisem... 14letno kmečko dekle sprejmem v kuhinjo. Kavarna Evropa, Maribor. 1448 Štirisobno moderno stanovanje z vsem komfortoin se odda s 1. junijem Naslov v upravi lista. 1427 cesti, Kolodvorski uli-Cvetlični ulici iščem. v upravi lista. 1447 'Stran. '4. Mariborski »VE ČER NIK« Jutra Gurrer Bell: Lovvoodska sirota Stopil je čez stopnico in se je počasi in tipaje bližal trati. Kje je bil zdaj tisti brhki, smeli korak? Postal je, kakor bi ne vedel, po kateri poti bi krenil- Dvignil ,je roko in odprl veke; s slepim očesom je pogledal napeto proti nebu in potem proti drevju; zanj je bila vse prazna tema. Iztegnil je desnico, pohabljeno levico je skrival v nedrju. Hotel si je tipaje zasnovati sliko o svojem okrožju, a še vedno je bilo zanj vse prazno, kei je drevje stalo nekaj sežnjev od njega. Opustil je poizkus, prekrižal roke in stal mirno in nemo v dežju, ki mu je padal na golo glavo. V tem hipu je prišel od nekod Ivan. »Ali se hočete opreti name, sir?« je dejal. »Hud naliv prihaja, ali bi ne bilo bolje, da se vrnete v hišp?« »Pusti me pri miru,« je zagodrnjal gospodar. Ivan /e odšel, ne da bi me bil opazil. Mr. Rochester se je ho- tel malo izprehajati; zaman — vse je bilo preveč negotovo. Dotipal se je zopet do hiše, vstopil in zaprl vrata. Stopila sem bliže in potrkala. Ivanova žena mi je odprla. »Marija,« sem jo obgovorila, »kako se kaj imate?« Zdrznila se je, kakor da je zagledala kako prikazen. »Ali ste res Vi, gospodična? Ob tako pozni uri prihajate v naš samotni kraj?« se je začudila, Da jo umirim, sem jo prijela za roko in ji sledila v kuhinjo, kjer je sedel Ivan. Razložila sem jima, da sem vse izvedela, kar se je dogodilo po mojem odhodu iz Thornfielda, in da sem prišla posetit Mr. Rochestra. Prosila sem Ivana, nai stopi k mitnici, kjer sem bila odslovila koleselj, in naj mi prinese kovčeg. Nato sem vprašala Marijo, ali bi lahko v gradiču nočila, in ker to ni bilo nemogoče, sem ji rekla, da ostanem. Prav v tem hipu je v obednici zazvonilo- »Če greste v sobo,« sem dejala, »recite gospodarju, da hoče nekdo ž njim govoriti, a ne povejte mu mojega imena.« ____ »No vem, če Vas bo hotel sprejeti,« je odgovorila, »vsakega odklanja.« Ko se je vrnila, sem jo vprašala, kaj je dejal. »Sporočite mu svoje ime :n svofe želje,« je odgo* vorila. Nalila je kozarec vode in ga hkrati s svečatni postavila na podnos. »Ali je zato zvonil?« sem vprašala. »Da; vsak večer zahteva sveče, da si je slep.« Vzela sem ji ploščico iz roke, pokazala mi je vrata v obednico. Roka se mi je tresla, voda se je malce razlila, srce mi je glasno in naglo bilo ob rebra. Marija mi je odprla vrata in jih za menoj zopet zaprla. Sprejemnica je bila turobna; zapuščen ogenjček je nizko plapolal v kaminu in nad njim se je sklanjal slepi gospodar gradiča. Stari Pilot mu je ležal ob strani, da mu ni bil na potu, in se je stiskal, kakor bi se bal, da bo kdo neoprezno stopil nanj. Pilot je strignil i ušesi, ko sem vstopila, potem pa je zalajal, zacvilil, plani kvišku in skakal ob meni, da mi je malone izbil podnos iz rok. Postavila sem vodo na mizo, pobožala psa in mu tiho velela; »Lezi!« Mr. Rochester se je nehote obrnil, da bi videl, kaj pomeni nemir; a ker n* videl ničesar, se je zopet okrenil in zavzdihnil. § S ODČITAJ! I' pa I/JEL J. LAMU MAM 30» GLAVNI • TRG K U P U J F 5 jvj/^j CENE Za birmance obleke, čevlje, klobuke, perilo, kravate, nogavice 1. 'u d. dobite najugodneje KDO MAT- PRIDE -VEDNO PRtDE Kam v četrtek dne 5. majat V gostilno SEIFRIED 1459 Aleksandrova cesta štev. 70 Otv&rftei? vrta z veliko veseSico Preselitev Jokala In manknlcne delavnice TVRDKE SINGER Šivalni stroli U naznanja s tem svojim cenjenim odjemalcem, da'le premastna, svoje postovke prostore iz Uliee 10. oktobra na Krelja Petra Ir* it, 6 v palačo Pokojninskega zavoda Priporočamo se cenjenemu občinstvu ter se bomo potrudili, tudi v bodoče nuditi najkulanineje naše proizvode najsibo nadomestne dele naših šivalnih strojev vseh vrst, ali p* druge šivalne potrebščine, ki so stilno v naši zalogi. Z odličnim spoštovanjem SINGER ŠIVALNI STROJI D. D. 1452 G Maribor, Kralja Petra trg 6. v n v četrtek 5. maja v gostilni Tomi«. Pekre 14 karatna zapestna ura Din 250*- srebrna moška ura Din 220 - srebrna damska zapestna ura Din 140*- moška ura iz metala Din 39* damska zapestna ura iz metala Din 85’- Urar in juvelir M. JLGER" SIN MARIBOR, GOSPOSKA Ul. 15 OT^OHITEV mehanične deiavms© za šivalne strele TVRDKA SINGER ŠIVALNI STi&OJI D. D- opozarja cenjeno občinstvo, da je otvorila na Kralja Petra trgu št. 6 v palači Pokojninskega zavoda za vsa popravila šivalnih strojev. Z odličnim spoštovanjem: SINGER šivalni stroji d. d., Maribor 1443 Kralja Petra trg št. 6 Gostilna je otvorjenai graščina Hausampacher 1460 Otvoritev mesnice! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril danes, dne 4. maja, mesnico na Vodnikovem trgu 3, Koroška cesia Prodajal bom prima goveje meso od 4.— do 8;— Din, telečje meso od 8.— do 10.— Din in svinjsko meso od 10.— do 12,— Din za kilogram. 1451 Za obilen obisk prosi J. RADI. specljftlno izdeluje N. Novakovi*, Studenci Aleksandrova cesta 45 Cene smerne! 1429 SOKLIČ Maribor T •prejmeta Kovačič Počehova (prej Doplihar-MravJjak) toči 1461 izvrsten silvanec-rizling! SotlMS. najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510 _________U-Q Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih l Štiri- in trisobna stanovanja s kopalnicami in pritiklinami v novi zgradbi se s 1. junijem oddajo. Poizvedbe v upravi lista. 1375 Sobo tn črkoslikanle, vedno najnovejii vzorci na razpolago, izvršuje poceni hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astorla«. 3 Novosti Zadnja novost v trajnem kotiranju so amerikanskl ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje svsijajnim uspehom samo salon Mraklč, Cankarjeva t. 33-t, Dobro vino (rizling) od 5 litrov naprej pri Nasko, Košaki, zraven Vollerja. Liter po Din 5,—. 1455 $)adko seno, prima, večja količina na prodaj. Oskrb-ništvo veleposestva Langental ob pesnici_______________________________ 1442 Belo emajlirano kuhinjo poceni prodam. Mlinska ulica 44, dvorišč^_______________________________1450 Lokal oddam s 1. junijem v Slovenski ulici 36. . Vpraša se pri hišniku. 1435 Oddani v najem travnik z njivo- Krčevina, Aleksandrova cesta 7/II. Vprašati pri g. Veber od 11. do 13. ure. 1449 Prodam malo trgovino z vso zalogo. Potrebna gotovina Din 40.000 do 50.000. Več se poizve iz prijaznosti pri L. Škergetu, Aleksandrova cesta 35. 1438 Stanovanje, sobo In kuhinjo, oddam l/‘ ure od glavnega kolodvora. Počehova 5. 1457 —” " — • 1 '1 1 ' " — Stanovanje, dve veliki sobi s štedilnikom, ko j, drugo s 1. junijem oddam-je. Zrkovska 33. Mali kabinet na Aleksandrovi ci, Mlinski ali Naslove pustiti v Uradniška rodbina, samo odrasle osebe, išče 2sobno stanovanje z junijem ali pozneje na levem bregu Drave. Ppnudbe pod »Točen plačnik« na upravo Večernika- 1464 Lepo solnčno stanovanje oddam. Zagata 3, pn Tržaški cesti. 1462 Kavama Evropa, 1448 Izdaja Konzorcij »Jutra« n Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KNAFLlC v STANKO DETELA v Mariboru.