MERISKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 241
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 12TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev
Starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki Rev. Ciril Zupan, ki že dolga leta uspešno vodi slovensko faro v Pueblo, Colo., bo obhajal 28. oktobra zlato sv. maso- Purani slovenske župnije v Puebli se za to izredno slavnost temeljito pripravljajo. Mnogo skofcv in slovenskih duhovnikov iz mnogih naselbin Amerike bo navzočih.
župnik Slovenske župnije v Jolietu in predsednik Baragove Zveze, Rev. John Plevnik, je bolan že več tednov.
Unija premogarjev v Mount Olive, 111., bo prihodnjo nedeljo i odkrila spomenik Jonesovi materi, znani boriteljici za pravice premogarjev. Pri tej prireditvi bodo tudi aktivni slovenski in hrvatski premogarji. Predsednik tozadevnega 'odbora je Mr. Jos. Ozanič.
V bolnišnici v Buenos Aires, Argentina, je umrla rojakinja Francka Mapdič, rojena Lagi-nja, stara 40 let in doma iz Ru-kavca v Kastavščini na Primorskem. Pokojna zapušča moža. V istem mestu sta se poročila Rudi Guštin iz Repentabra in Albina žigon iz Renč na Primorskem.
Glavni upravni odbor S. N. P. J. je sklenil da zviša najemnino na vseh hišah, ki so pripadle j •lednoti za tirjatve na posojilih, j od 10 do 20 odstotkov.
-o-
Razstava je imela milijon dolarjev zgube
Cleveland. — Velika jezerska razstava bo nocoj večer, v pon-deljek, zaključena. Tekom razstavnih dni je posetilo razstavo nekaj več kot štiri milijone ljudi, toda računati se mora, da je skoro 1,500,000 oseb prišlo na razstavo brezplačno, to je, časnikarji, ljudje v narodnih nošah, izredni gostje, poleg tega pa uslužbenci razstavnih prostorov. Skupna vstopnina je znašala samo malo več kot en milijon dolarjev, dočim je imelo vodstvo razstave nekaj nad poldrugi milijon drugih dohodkov. Stroški so pa znašali nekaj nad tri milijone dolarjev, tako, da znaša zguba $1,000,000. Ta dejstva so vplivala na vodstvo razstave, da je sklenilo razstavo ponoviti v letu 1937. Stroški za razstavo bodo v prihodnjem letu znašali Šamo $500,000, in od tega denarja je $438,000 garantirane-ga, tako da se pričakuje, da se bo razstava v prihodnjem letu dobro izplačala. Mnoge nove zanimivosti boste dobili na razstavi v prihodnjem letu.
-o-
Javni apel na naše councilmane
Vodstvo Jugoslovanskega kulturnega vrta v Cleve-landu se tem potom obrača na mestno zbornico, ziasti pa na sledeče naše councilmane: George Travnikar, Emil Crown, Edward Pucel, John Novak in Anton Vehovec, da zahtevajo v mestni zbornici zadoščenje za ukradeni kip Ivana Cankarja, katerega so dosedaj nepoznani roparji na sleparski način odpeljali iz mestne cvetličarne. Kip je bil ob času ropa pod mestno kontrolo in varstvom, in je mesto Cleveland Odgovorno za kip!
Mesto Cleveland je prevzelo kip od zvezne vlade, ko je dospel iz domovine kot darilo mestne občine ljubljanske. Mesto ga je imelo v svojem varstvu. Kip Cankarja je izginil iz mestnega poslopja na skrajno lahkomiseln način. Forman, ki zapoveduje v Gordon parku, je na neodpustljiv način izročil kip dvema tujcema, ki sta prišla in povedala, da zahtevata kip za Slovenski Narodni Dom. Nobenega pooblastila nista imela od Jugoslovanskega kulturnega vrta, kar na slepo srečo je forman dal prvemu po-tepencu dragoceni kip! Zato pa zahtevamo sedaj od naših councilmanov, da dvignejo glas protesta in zahtevajo odškodnino od mesta za ukradeni kip Ivana Cankarja, ali pa naj mestni detektivi poiščejo hudodelce! — Anton Gr-dina, predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu.
Prvič v zgodovini našega naroda v Clevelandu imamo mi Jugoslovani, ki smo ameriški državljani, krasno priliko, da izvolimo našega lastnega moža v kongres Zedinjenih držav. To lahko naredimo, ako primemo vsi skupaj in volimo na volivni dan 3. novembra, za John L. Mihelicha za kongres iz 20. kongresnega okraja.
20. kongresni okraj je 80 odstotkov bil in ostane demokratičen. Najmanj 40 odstotkov državljanov v tem kongresnem okraju tvorijo Jugoslovani, in sicer v prvi vrsti mi Slovenci, potem pa naši bratje Hrvati in bratje Srbi. Vseh skupaj nas je v tem kongresnem okraju do 18,000.
Od pamtiveka je zastopal 20. kongresni okraj v Washingtonu demokrat. Imeli smo znamenite zastopnike kot so bili Gordon in Mooney, veliki prijatelji našega naroda ob vsaki priliki.
Zadnja štiri leta pa je zastopal 20. kongresni okraj Martin L. Sweeney, ki se je vtihotapil v ta urad po ramenih in plečetih predsednika Roosevelta, za katerega se je gorko potegoval in ga navdušeno poslušal.
Pred dvema letoma pa je Martin L. Sweeney, korigresman iz 20. okraja začel zapuščati predsednika Roosevelta iz širne sebične samogoltnosti in ošabno-sti, češ, da je on, Sweeney, več kot je predsednik.
In to še ni zadostovalo. Maja meseca letos je Sweeney ponovno kandidiral pri primarnih
volitvah kot demokrat. Zagovarjal je predsednika in vlekel demokrate za nos. Demokrati so mu verjeli in ponovno glasovali za njega.
Kakor hitro pa je bil Sweeney riominiran maja meseca, je obrnil hrbet predsedniku Rooseveltu in ga začel sramotilno napadati, in to brez vsakega vzroka, iz same lastne sebičnosti in napuha. Predsednik Roosevelt je bil napram kongresmanu Sweeneyu vedno odkrit, naklonjen in mu izkazoval razne ugodnosti.
Demokrati v Clevelandu, zlasti pa v 20. kongresnem okraju nikakor niso mogli zapopasti, kako je mogoče, da Sweeney, ki nikdar ničesar storil ni za stranko, ki nikdar nikomur še pomagal ni, ki je neprestano razdiral, kar so drugi gradili, zabada z nožem v hrbet največjega predsednika, kar smo jih poznali in imeli v zadnjih 50. letih.
Večna sramota bi bila za 20. kongresni okraj, ako bi bil kon-gresman-izdajalec Martin L. Sweeney ponovno izvoljen. V kongresu bo tekom prihodnjega zasedanja strašna borba med liberalnim in med nazadnjaškim elementom. Predsednik Roosevelt be v slučaju ponovne izvolitve potreboval slehernega poštenjaka, da mu pomaga v borbi za delavski napredek in za delavske pravice!
Sweeney je izdal predsednika Roosevelta.' 20. kongresni qkraj potrebuje človeka, ki bo sodeloval s predsednikom ob vsaki priliki za vdejstvovanje liberalnih
načel in progresivnih pravic za
Pittsburgh, 10. oktobra. Sinoči je Rev. Charles Coughlin
imel tu govor, katerega je poslu-! šalo kakih 4,000 članov Narodne i unije za socialno pravico. Prvič po dolgem času je radio pridigar priznal, da je Roosevelt naredil
delavce!
Sweeney je nezmožen to storiti, ker se je izkazal kot fanatik, kateremu je lastna oseba ljubša kot pa visoki ideali našega predsednika. Ako v resnici želimo dobro predsedniku Rooseveltu in uspeh pri njegovem nadaljnem delu, tedaj bomo glasovali za bodočega kongresmana Mr. John L. Mihelicha, ki je značajen, stanovit in pošten demokrat, ki uživa v vseh krogih mesta najboljše ime.
Nas, to je, jugoslovanskih ameriških državljanov je v 20. okraju dovolj, da občutno in značaj no porazimo sedanjega kon-gresmana Sweeneya in pošljemo v kongres človeka, ki ne bo zba-dal predsednika z nožem, pač pa mu pomaga! k napredku.
Bratje in sestre, pomnite, da boste na volivni dan volili za John L. Mihelicha. Ko dobite v roko volivno glasovnico, poglejte, kje je demokratska vrsta. Naredite na vrhu pod znamenjem petelina v krogu križ, potem pa dobro preglejte glasovnico in ko pridete do imena Martin L. Sweeney, prekrižajte in prečrtajte njegovo ime.
Na drugem delu iste glasovnice pa boste dobili ime: For Con-gres, 20th District, — John L. Mihelich. Ne pozabite pred tem imenom narediti križ. S tem boste plačali obenem politično izdajstvo kongresmana Sweeneya in izvolili v kongres vašega lastnega človeka, ki bo sodeloval s predsednikom, ne pa ga zabadal z nožem!
"mnogo dobrega."
Rev. Coughlin je spremenil ton svojega govora v toliko, da predsednika ni napadal. Rev. Coughlinu je dobro znano, da uživa Roosevelt pri delavcih v Pittsburghu in okolici silno popularnost, zato je izgovarjal mi-
lejše besede.
Rev. Coughlin je med drugim povedal, da nikakor ne smemo podcenjevati, kar je Rooseveli naredil dobrega za ves ameriški narod. Mnogo je sicer slabega, toda njegova dobra dela so gotovo koristila vsemu narodu.
Na vprašanje, če je Rev. Coughlin mnenja, ali bo zmagal njegov kandidat kongresman Lemke, Rev. Coughlin ni odgovoril. Izjavil se je, da je po njegovem mnenju Lemke najboljši kandidat.
-o—
Madrid slavi svoje zadnje upanje na rusko pomoč. Uporniki obkolili glavno mesto
Madrid, 10. oktobra. Voditelji španske vlade v Madridu imajo eno samo upanje za rešitev, in to je, da dobijo ob pravem času izdatno pomoč iz Rusije, kajti uporniška armada ustvarja vedno močnejši obroč okoli glavnega mesta.
Včeraj so uporniki zasedli dvoje strategičnih postojank v Guadarrama gorskih pasovih. Te postojanke tvorijo ključ do Madrida. Španska vlada potrebuje enako nujno orožje in zrakoplove kot tudi moštvo.
Trije laški parniki so včeraj pripeljali v pristanišče Coruna, ki je zasedeno od upornikov mnogo bojnega materiala upor-
--c
Landon v mestu
Danes ob 1:15 pride v Cleveland republikanski predsedniški kandidat Alf Landon. Pripeljal se bo s Penna. železnico na 55. cesti in Euclid Ave. Pod varstvom policije se bo potem peljal po Euclid Ave. do 6. ceste, kjer se bo podal v Hollenden hotel. Ob 3:30 popoldne bo obiskal v sprem tvu župana Velikojezer-sko razstavo. Zvečer ob 8. uri bo imel govor v mestnem avditoriju. Predmet njegovega govora bo relif in "zapravljanje" ljudskega denarja po sedanji administraciji.
Smrtna kosa
Po tri-tedenski bolezni je preminul sinoči Joseph Plut, star 42 let in rojen tu. Poleg žalujoče soproge Frances, rojene Blatnik, zapušča štiri sinove, Joseph, Ralph, Raymond in William, tri 1 po pol brate Anton, Frank in j Rudolph in po pol sestro Mary.
nikom. Pozneje sta dospela tudi dva nemška parnika z enakim materialom.
London, 10. oktobra. Sovjetska Rusija, ki je zadnji teden razburila vso Evropo, ko je izjavila, da ne bo sodelovala z ostalimi državami glede nevtralnosti napram španski vojni, najbrž ne bo izvršila svoje grožnje.
Nevtralna komisija sedaj zboruje v Londonu in Rusija je videti veliko bolj mirna kot zadnji teden. Portugalska delegacija je s protestom zapustila zborovanje. Kot znano je bila Portugalska. zaeno z Nemčijo in Italijo cbdolžena, da podpira španske upornike z vojnim materialom.
Važna seja radi ukradene sohe Cankarja
Morilec zahteva smrt
Iz Cincinnati, Ohio, se poroča, da je tam 51 let stari John Rue-ger krepko objel 19 letno Alberto Rudd, jo strastno poljubil in tekom poljubljanja jo ustrelil v sence. Dekle je bilo takoj mrtvo. Po umoru je šel na policijsko postajo in zahteval, da ga takoj pošljejo na — električni stol!
Nova tovarna
The Industrial Rayon Co., ki ima v Clevelandu obširno tovar-no» kjer je zaposlenih 1200 delavcev, bo začela graditi v predmestju Painesville, Ohio, ogromno tovarno, ki bo veljala $7,500,-000. Kompanija pravi, da ima toliko naročil, da jim ne more slediti.
Voznina ostane
Družba cestne železnice v Clevelandu je preteklo soboto preklicala svojo prvotno odredbo, da se cena voznim na uličnih karah zviša in da se odpravijo sedanji passi. Voznina ostane nespremenjena do 1. aprila, 1927. Vse ostane kot je sedaj. Dotedaj pa upa družba cestne železnice, da se bo izvedel nov načrt glede voznine in da bo nastal sporazum med mestom in kompanijo. Mesto je to pot dovolilo kompaniji, da sme iz rezervnega sklada od meseca do meseca jemati nekoliko več kot sedaj za tekoče stroške.
Nov grob
Sinoči je umrla v Glenville bolnici Mrs. Anna Kerman. V bolnico je bila prepeljana šele pred tremi dnevi, ko je nagloma zbolela. Ranjka je stanovala na 1300 E. 17th St. Doma je bila iz vasi čerezenci v Prekmurju in stara 45 let. Pogreb ranjke se vrši v sredo iz hiše sina Štefana na 1409 E. 41st St., in sicer pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naše globoko sožalje prizadeti družini!
Zbor Ilirija ml.
Redna mesečna seja pevskega zbora Ilirija ml. se vrši v sre do 14. oktobra ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. Vabljeni so vsi starši in ljubitelji petja.
V bolnici
Mr. Frank J. Cvar, 15821 Huntmere Ave., se je moral podvreči operaciji. Nahaja se v East End bolnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
V torek večer 13. oktobra se vrši seja vseh odbornikov in zastopnikov Jugoslovanskega kulturnega vrta v zadevi sohe pisatelja Ivana Cankarja, ki je bila ukradena iz mestne cvetličarne v Gordon parku. Na to velevažno sejo naj pridejo vsi omenjeni odborniki in zastopniki, da se nekaj ukrene tozadevno. Seja se vrši v stari šoli sv. Vida ob 8. uri zvečer. Radi resne zadeve je sleherni nujno prošen, da je gotovo navzoč natej seji. — Centralni tajnik.
--o-
Vrnitev iz domovine
Urad August Kollandra je dobil od francoske linije kabel, v lcate rem se poroča, da dospe danes v New York parnik Normandie. Na krovu se nahaja Marija Inti-har, ki prihaja iz Iške vasi in potuje k svoji sestri Frances In-tihar, 641 E. 123rd St. V Ameriko je prišla s posredovanjem tvrdke Kollander. V staro domovino pa se vrača na parniku lie de France Mr. Ludvik Mihe-lič, ki se je šele pred dobrimi desetimi dnevi vrnil iz obiska v stari kraj.
Oče umrl
V petek večer je preminul Mr. James K o u c k y, oče dolgo letnega pomožnega pressmana v naši tiskarni. Pogreb ranjkega se vrši danes popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda A. Nosek & Sons, 3282 E. 55th St. Naše iskreno sožalje Jimu.
V bolnico Grdina ambulanca je odpeljala v Glenville bolnico Mrs. Anno Kerman, 1300 E. 17th St.
Osem milijard
Chicago, 10. okt. — Kot poroča Research Foundation so Amerikanci potrošili, odkar je bila odprav- i ljena prohibicija, nič manj kot $8,000,000,00(1 za opojno pijačo. Približno je prišlo na eno družino v štiridesetih mesecih po prohi-biciji $259.85 za pijačo. Zvezna vlada in razne države so nabrale nad dva tisoč milijonov dolarjev od davkov na opojne pijače. -o-
Lastnik sanatorija za alkoholike je bil pijan
Sacramento, Cal., 10. oktobra. Ezra Stewart, ki je lastnik sanatorija, kjer se zdravijo ljudje, ki so bolni radi alkoholizma, je bil včeraj aretiran, ker je bil tako pijan, da je po cesti rušil tlak in brzojavne drogove!
-o-
Kardinal Paccelli in vprašanje Rev. Coughlina
New York, 10. oktobra. Papežev državni tajnik, kardinal Eugenio Pacelli, ki je te dni dospel v Zedinjene države, je s svojim prihodom ustvaril najboljši vtis. Ameriški časnikarji, ki so včeraj obiskali kardinala, so predvsem vprašali Pacelli-ja, če je njegov obisk v Zedinjenih državah v kakšni zvezi s
s
propagando, ki jo vodi Rev. Coughlin proti predsedniku Rooseveltu. Kardinal- je molčal ns vsa enaka vprašanja. Rekel je le, da ni prišel v političnih za-
devah v Ameriko, pač pa na kratke počitnice in da spozna "najbolj slavno deželo na svetu." -o—>-
Smrtna kosa
V soboto zjutraj je umrl dva meseca in pol star sinček Frank Donald Skerl. Tu zapušča žalujoče starše Frank in Josephine. Dekliško ime matere je bilo Stražišar. Družina stanuje na 1095 E. 64th St. Pogreb otroka se vrši v pondeljek popoldne pod oskrbo Jos. žele in Sinovi. Pri-
Iz Bukarešta
Mr. Vekoslav Fon, bivši major v jugoslovanski armadi in dobro znan v Clevelandu, nam pošilja pozdrave iz Bukarešta, glavnega mesta Romunske. Piše nam, da se nahaja na potu, da obišče nekdanja bojišča iz leta 1916. Iskrena hvala za pozdrave !
V bolnico
Nagloma je bila odpeljana v Mt. Sinai bolnico poznana Mrs. Mary Jerman, 17912 Hillgrove Ave. Omenjena je načelnica kampanje pri društvu sv. Helena št. 193 KSKJ. članice želijo priljubljeni sestri čim prej ljubega zdravja.
* Motormani in sprevodniki v Chicagi so dobili 2c na uro več plače.
Pogreb ranjkega se vrši iz hiše žalosti na 6901 St. Catherine Ave. v sredo zjutraj v cerkev sv. Katarine na 93. cesti pod vod-j stvom Louis L. Ferfolia. Naše I globoko sožalje preostali družini.
Bombe iz Ohio
I Iz španske fronte se poroča, i da rabijo tako uporniki kot loja-j listi na Španskem za svoje topo-j ve bombe in krogle, ki so bile | narejene v neki tovarni v drža-i vi Ohio.
zadeti družini izrekamo naše sožalje !
Vest iz domovine
Mr. Frank Merhar, 990 E. 63rd St. je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je umrl ljub-1 ljeni oče v visoki starosti 86 let. Zapušča soprogo, enega sina Jakoba in dve hčeri, Johano in Micko, tu v Clevelandu pa sina Franka. Naj bo ranjkemu očetu lahka domača zemlja!
* Cene delnicam so se dvignile za osem milijard dolarjev od novega leta sem.
Višja voznina
Mestna zbornica v Clevelandu je pri svoji zadnji seji enoglasno sklenila, da zahteva od družbe cestne železnice pojasnilo, zakaj je potrebno, da se zviša voznina na uličnih karah. Predno kompanija ne da podrobnega pojasnila, mestna zbornica ne bo dovolila višje voznine.
119 ubitih
Tekom nedelje je bilo na javnih cestah Amerike ubitih nič manj kot 119 oseb v raznih avtomobilskih nezgodah.
Policisti so z veseljem prejemali denar
Pretekli četrtek, petek in soboto je pričalo pred veliko poroto v Clevelandu kakih dvajset bivših lastnikov prodajalen z opojno pijačo, ki so slednjo prodajali ob času prohibicije. Vsi so enoglasno izpovedali, da so plačevali policistom denar za protekcijo, in da so bili kljub temu največkrat ogoljufani. V nepostavne prostore je prišel policist, ki je zahteval denar za protekcijo in ga tudi dobil. Policist je bil prestavljen v drug okraj. Novi policisti so najprvo aretirali takega lastnika prostorov z opojno pijačo, potem so se pa dali takoj "potolažiti," ko so začeli dobivati denar. Na ta na-gin je policija v Clevelandu dobila tekom prohibicije stotisoče dolarjev grafta in podkupnine. Danes se bo nadaljevalo s pričevanjem. Nadaljnih 50 prič je na vrsti, da priča proti policiji.
-o-
Pokvarjeno meso
Mestni kemisti preiskujejo t.e dni meso, ki je bilo zaplenjeno v znani dvorani East Side Sach-senheim, in radi katerega je bilo baje 48 ljudi zbolelo, da so morali iskati pomoči v bolnici. Dočim so v večini že vsi zapustili bolnico, pa jih je tam še vedno šest, dočim je ena oseba na posledicah umrla. Nesreča se je pripetila na seji nekega nemškega podpornega društva dne 2. oktobra.
Zadnji dan razstave
Danes bo Velikojezerska razstava v Clevelandu zaključena s sijajno razsvetljavo in upietal-nim ognjem. Razstava je trajala ravno 110 dni. Do včeraj je razstavo posetilo 3,936,926 oseb. Kot smo že poročali se bo razstava nadaljevala prihodnje leto.
Izvolitev John Mihelicha v 20. kongresnem | okraju garantira veliko podporo Rooseveltu
2
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 12TH, 1936
"AMERIŠKA DOMOVINA
!!
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
Published dai'y except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers. $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Sing'e copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors qjid Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3d. 1879.
No. 241, Mon., Oct. 12, 1936.
SODNIK HARRISON W. EWING
Tragedija in svarilo
Strašna krvava borba, ki se vrši danes v Španiji, ni samo tragedija, pač pa tudi resno svarilo ostalemu svetu, da komunizem ni samo ruski eksperiment, marveč velika nevarnost za vsak narod.
Rdeči zublji, ki sikajo proti nebu iz gorečih cerkva in samostanov, zaplemba cerkvene in privatne lastnine po španski vladi, moritve duhovnikov, masakriranje tisočerih nedolžnih ljudi in usmrčanje v tisočih brez vsake sodne obravnave, razdejanje lastnine in brutalni ekscesi na obeh . straneh, vse to so strašne, toda logične posledice naukov strupenih rdečih doktrin in ščuvanja k razrednemu sovraštvu.
Komunizem je vse več kakor pa samo politična teorija, ki gre za radikalno izpremembo vlade, ali ekonomski sistem, ki hoče odpraviti pravico do privatne lastnine. Komunizem je popolna negacija človeških pravic, sloneča na največjem materializmu, ki si ga more človek misliti in predstavljati, ki zanikava človeku njegovo spiritualno naturo, tepta vse moralne zakone in ponižuje človeka na stopnjo živali.
Ker je krščanstvo največja sila na svetu, ki tvori jez komunizmu, zato je naravno, da so se rdeči agitatorji po vsem svetu vrgli tudi z največjo silo v boj proti krščanstvu. In ker je katoliška Cerkev najstarejša in največja krščanska Cerkev, zato je logično, da je ona prva in največ trpela pred napadi komunistov.
Komunizem se ponaša s svojo zmožnostjo, da more ustvariti materialno utopijo, toda istočasno tepta in ruši vse, kar je človeški sreči neobhodno potrebno.
Komunistični doktorji hočejo ozdraviti glavobol, na katerem trpi od časa do časa vsaka vlada sveta, s tem, da se pacientu enostavno odseka glavo.
Ker imajo nekateri ljudje preveč bogastva, drugi pa premalo, hoče komunizem ustvariti in udejstviti enakomerno distribucijo bogastva s tem, da naredi iz vsakega človeka berača. Vse bolezni, ki izhajajo iz prevelike koncentracije bogastva, hoče izlečiti s porušenjem pravice do osebne lastnine.
In prav zato, ker je komunizem tako strašno absurden in nemogoč nikjer drugje kakor v blaznem svetu, jih je v Zedinjenih državah mnogo, ki se smejejo, če jim kdo omeni nevarnost komunizma. Toda taki ljudje pozabljajo, da nikakor ni potrebno, da postanejo komunisti večina v tej deželi, da bi zavihral tukaj prapor sovjetov mesto ameriške zastave. Spomniti se je treba le, da komunisti v Rusiji niso tvorili večine, ko so zgrabili za vladne vajeti ter ustanovili
Sovjetsko unijo.
Demokratski sistem vlade je odvisen od svoje zmozno-sti, da nadaljuje z vlado, ki je po volji večini ljudstva. Toda sistem vlade komunizma ali fašizma ne potrebuje soglasja večine, ker se oba, komunizem in fašizem, vzdržujeta na površju s krutim nasiljem. Komunizem si zagotovi vlado z brutalno silo ter ostane na vladi ne morda zato, ker razpolaga z večino volivnih glasov, marveč zato, ker že v kali brezobzirno in despotsko zatre vsako opozicijo.
Borba rdeče fronte v Španiji je nabita z dinamitom. Vsak trenutek se utegne pripetiti eksplozija, ki bo razpršila goreče ruševine preko vseh smodnišnic Evrope.
' Napočil je čas, da spravimo v red svojo lastno hišo. Zato mora Amerika z vso odločnostjo zavrniti vsako doktrino razrednega sovraštva, ki vodi naravnost v komunističen ocRcl!
Če je sploh mogoče govoriti, da je kje na svetu kaka stvar, katere slab zgled ima dober učinek, tedaj poglejmo Španijo, ki je žrtev komunističnih doktrin in razrednega sovraštva!
'	i&CjSil
Sodnik Harrison W. Eiving kandidat za ponovno izvolitev za Common Pleas sodnika. Kot sodnik je pozna,n v svojih dolgih letih na sodniji kot vesten, zmožen ter pravičen sodnik.
deljek in sicer ob 5:30. Teh je preko 40. Ako še katerega veseli, naj kar pride na prihodnjo vajo. Starši, povejte to svojim otrokom. Sploh prosim vsje starše, da pošljejo svojo mladino k temu zboru, ki je mladinski pevski zbor fare Marije Vnebo-vzete v Colli n woodu. Otroci bodo s petjem še bolj vzljubili faro ter tudi katoliška društva. Ne bo se nam treba bati, da bi se potikali drugod, kjer bi bila nevarnost, da se odtuje staršem in veri.
Beg živi Ilirijo mlajšo ter vse, ki so ji naklonjeni!
Margaret Kogovshek, predsednica. -o-
kulturni vrt
denar in blago ter ji rečeva, naj pa še sama dokupi, kar je potreba. Mrs. Gornik je naročila od mlekarja, Mr. Jos. Meglica, smetano, sirovo maslo, mleko in v taki množini, da je bil račun res velik. Am> pak na računu je bila pripomba Mr. Megliča, da je to vse zastonj za Baragov dan. Najlepša hvala, Mr. Meglich. Želimo vam veliko odjemalcev, pa da ne bi vsi prišli po enakih opravkih.
Največjo hvalo pa zasluži Mrs. Gornik za njeno ogromno delo, ko je napravila in spekla petnajst potic in to vse zadnji dan. Vem, da je vso noč delala in nič spala. Mogoče se je radi tega njen dobri soprog kaj jezil, če ni mar še sam zraven kaj pomagal. Pa ne vem, če je kaj pripraven za take stvari, kaj mislite, Mrs. Gornik?
In vse te potice so bile prodane na kose na Baragov dan. Drugikrat bomo pa tako napravili, da bomo potice najprej delavci sami pokusili in če bo kaj ostalo, jih bomo prodali.
Tudi Baragove znake s.mo prav pridno prodajale. Vsaka bi bila rada prva in največ prodala. Mrs. Mahne jih je kar po cesti prodajala svojim prijateljem, ki so šli v park. Pri vratih so bile pa moje pomočnice: Mrs. Brezovar in Mrs. Brancel. Točno na mestu sta bili tudi moji pomočnici Mrs. Stanovnik in Mrs. Strainer. Znakov smo prodale za $51.30. Ker ni bilo doma tajnika kulturnega vrta, Mr. Joe Grdina, sem izročila vsoto blaga j ničarki, Marjanci Kuhar-jevi.
MELVILLE WILLIS VICKERY
je kandidat za sodnika na prizivno sodišče. Odvetnik je že od leta 1914. Za časa svetovne vojne je bil v ameriški armadi na francoski fronti. Po vojni se je vrnil v Cleveland, kjer je nadaljeval z odvetništvom. Poučeval je tudi v odvetniški šo'i. Leta 1933 je odprl odvetniško pisarno v družbi Louis A. Bloomfield in Stanley L. Orr.
Če verjamete ar pa ne
Veste, kaj je slivovka? Ta mladi kar tiho bodite, vas nisem vprašal. Stari bodo pa že vedeli, moški se reče. ženske so samo slišale o slivovki, za kar jim je lahko žal do smrti, če je niso pokusile.
Slivovka je tekla po grlu kot laško olje po solati. Nekaj časa je nisi nič čutil. Ko se je pa razlezla po žilah, si mislil, da greš po bližnjici s Triglava.
Pa kaj bom pravil, saj je vse zastonj. Tukaj take ne dobimo za noben denar. Mrs. Sedej iz Beech Grove, Ind., ki je oni dan priromala nazaj, mi je povedala, ko mi je izročila dve brazil-ki, da je doma še vedno, slivovka in pol. Ona je sicer ni pokusila, ampak drugi so tako rekli, ko je ona dala zanjo. Menda ja, saj
P. Jože Šavora, upravitelj zavetišča križniške-ga reda za onemogle.
(Pečat).
Obračam se na vse Metliča-ne in Belokranjce, živeče v Ameriki, da bi po svojih močeh
mi kopijo programa od mojega prijatelja Šublja. Neka tukajšnja Amerikanka se zelo zanima za ta koncert in želi videti, če je tudi kaj ameriških pesmi na programu." Seve, takoj sem Johnu ustregel, ki pravi, da se vidimo na koncertu. Zastopane bodo vse naselbine daleč naokrog.
Ta dan, v soboto 24. oktobra, bomo slavili tudi 8 letnico, ko je naš odlični 'operni in koncertni pevec Šubelj posetil našo naselbino in pustil tudi pri nas ta biserni zaklad, ki bo zapisan v zgodovini naše naselbine. In danes, po osmih letih, zopet prihaja med nas s prijateljem Charlesom Guardi-ja, ki nam bosta podala zopet za to obletnico neprecenljiv zaklad lepote, ki nas bo gotovo vse očarala.
Za drugi teden pa pazite na oglas v tem listu, v katerem bo naveden program koncerta. V imenu društva vam vsem kličem: na veselo svidenje v soboto 24. oktobra v Ukrajinski dvorani, 525 Rayen Avenue, Youngstown, O.
John Dolčič. -o-
prispevali kaj v, ta namen. Darove sprejemam tudi jaz, katere bom poslala na pristojno mesto. Imena darovalcev bodo priobčena v listih.
S pozdravom,
Miss Mary Nemanič, 2205 Lamberton Rd., Cleveland Heights, Ohio. -o-
Mladinski pevski zbor na Waterloo
Prošnja
Napredek Ilirije mlajše
Podpisana sem prejela te dni iz Metlike na Dolenjskem nastopno pismo:
"Velecenjena gospodična! — Sicer Vas prav nič ne poznam, vendar Vam danes pišem iz stare domovine. Sedaj sem kaplan v Metliki. Tukaj sem prevzel tudi zavetišče, ki je nastanjeno v komendskem poslopju, kjer se sedaj urejuje vse potrebno za bivanje starih ljudi. Imamo že precej bolnikov v tem zavetišču. Toda še eno veliko željo imam pri srcu. Rad bi jaz, pa tudi vsi bolniki z redovnimi sestrami, da bi bila tudi v tej hiši postavljena lepa hišna kapelica. Sedaj zbiram milodare. Tudi na Vas se obračam ter Vam danes v tem pismu pošiljam nabiralno polo in pooblastilo za pobiranje. Prosim Vas prav
Staršem pevcev Mladinskega zbora SDD na Waterloo rd. se naznanja, da se začne pobiranje mesečnine ta mesec, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji. Mesečna seja se bo vršila vsak tretji pondeljek v mesecu, kot vam je znano. Torej se bo vršila prva mesečna seja 19. oktobra zvečer in takrat se bo1 pobiralo tudi meseč-nino, 25c od družine. Ce bi pa kdo ne mogel priti na sejo, se bo tudi pobiralo na vajah vsak zadnji četrtek v mesecu. Apeliram na starše tega zbora, da se udeležite sej kar najštevilnejše.
M. Hribar, tajnica.
IZ DOMOVINE
—Mrtvega so našli. Iz Vav-te vasi poročajo: Na praznik 8. septembra popoldne je odšel Počrvina Jože, posestnik iz Potoka, na Ljuben. Mož se je tam; zakasnil in se je vračal
Cleveland (Collinwood), O.— Gotovo še vsem zvenijo po ušesih mili glasovi naših mladcev, vsakemu, ki se je udeležil njih prvega koncerta. Z vašo ogromno udeležbo ste dali trdo podlago za obstoj ter napredek mladine, ki se zbira pri mladi Iliriji. K tako hitremu napredku pa sc gotovo pripomogli vsi govorniki, kateri so bili že vsi omenjeni, razen našega splošno priljubljenega sodnika Franka Lauscheta. Prav prisrčna Vam hvala, sodnik Lajusche, kakor tudi ostalim govornikom, kot msgr. Hribarju in Father Jag-ru.
Da, mladinski zbor Ilirija mlajša tako hitro napreduje, da je moral pevovodja g. M. Rakar razdeliti te mlade in navdušene pevce in pevke v tri skupine in sicer: male, malo večje in še večje. In ta, tretja skupina, je
v nedeljo 4. oktobra nastopila i na koru pri zadnji sv. maši. To J vam je bilo veselje v cerkvi med navzočimi, kajti vsi, ki zahajajo k zadnji sv. maši, so vedno žalostno zmajevali, češ, zakaj da ni nobenega petja. Zato so se pa preteklo nedeljo toliko bolj razveselili in spraševali, če bodo naši malčki zdaj redno peli vsako nedeljo. Da, upam, da bodo. j Naj še to povem, da so ti naši j mladi pevci, ki so nastopili vi nedeljo na koru, imeli samo eno1 vajo. Torej, ali nismo vredni I v.-e pohvale? In seveda, pred-j vsem njih pevovodja g. Rakar,j ki jih je tako fino izvežbal.
Torej starši, katerih otroci so pri tem zboru, so lahko ve-' šali ter s ponosom lahko zrejo na mlado Ilirijo. Vaje se vršijo vsak pondeljek popoldne po seli. Za one, ki pohajajo v javne šole, SO' pa vaje tudi v pon-'
Anton Grdina, dr. Jim W. Mal-ly. Oho, pet copakov je že skupaj! Iz te moke bo pa že nekaj kruha, je rekla Mrs. Oražem.
Potem jo pa udariva po naših prodajalnah, kjer se dobe sredstva za potice v pravem pomenu besede. Mrs. Modic iz 62. ceste je dala eno vrečo najboljše moke. Kako sva jo nesle domov, vas nič ne briga. Pri Mr. Martinčiču na Prosser ave., sva dobili jederc, rozin in jajec. Ta nama je rekel, da ni mogoče speči potic v tako kratkem času. Ej, kadar se ženske podstopimo, gre od rok, da se kar čudeži delajo.
Naj bo na tem mestu vsem darovalcem izrečena najlepša zahvala.
Vse to neseva k Mrs. Gornik,
zvečer v dežju in temi domov. Hodil je težko, ker je imel nekoliko pokvarjeno nogo in je bii že vse leto bolehen. Lju-
_—»—o-
Narodna slavnost v Youngstown, 0.
Girard, O. — Samo še dva tedna imartfo, da se pripravimo na veliki narodni praznik naše pesmi in pa slavitev druge obletnice obstanka društva Ljubljana št. 58 SDZ. Geslo naše naj bo: Vsi na Šubljev; koncert in proslavo!
Za ta veliki praznik, ko bomo j praznovali naš narodni dan ob: krasni melodiji našega umet-j nika, je tako veliko zanimanje,) da se rojaki iz naših daljnih j naselbin oglašajo in sporočajo, da pridejo na to slavnost. Ko se je naš odlični pevec poslovil od opernega gledišča v naši prestolici beli Ljubljani in se podal z bisernimi zakladi večno lepe narodne melodije, se je preko širnega morja pripeljal v to našo novo- domovino s srčno željo, da nas po tolikih letih zopet razveseli in ogreje naša srca s tistimi duševnimi čuti, ki smo jih težko pogrešali in jih še pogrešamo danes. Ko je stopil na ameriška tla, ga je naša slovenska javnost, kakor tudi ameriška, sprejela z odprtimi rokami, kot poslanca, ki nam prinaša potom naše pesmi našo narodno kulturo. S temi biseri je poletel kot slavček od New Yorka do sončne Kalifornije in
lepo, da blagovolite prevzeti to breme v imenu Križanega Gospoda nase in skušajte pri dobrih ljudeh nabrati nekaj mi-lodarov. Mi bi še radi sedaj, dokler še ni premrzlo, nanovo postavili to kapelico, da bi bila pred jesenjo gotova. Celokupni stroški so preračunani na 500 dolarjev amerikanske veljave. Blagovolite se me torej usmiliti in mi pomagati. — Za vse dobrotnike nove, v čast sv. Elizabeti postavljene kapelice, se bo služilo mnogo sv. maš. Vse Vam bom natančno sporočil, kadar bomo kapelico blagoslovili in se bodo začele sv. maše v njej služiti. Bog naj Vas podpira pri Vašem delu. Za Vaš trud pa naj vam Bog iskreno plača. — Nabrani denar blagovolite poslati na naslov: P. Jože Šavora, kaplan, Metlika, Jugosla-
po tej širni naši novi domovini pokladal te bisere med naš in tuji narod. Zato si je tudi pridobil veliko število prijateljev povsod. In med temi prijatelji je tudi naš narodno zavedni kulturni delavec, Mr. John Matekovich iz Gowande, N. Y. Danes mi piše: "Pošlji
di, ki so ga dohajali v gozdu domov grede, je prosil, naj gredo počasi, da bo šel ž njimi. Ti so ga pa nič hudega sluteč pustili in odšli. Moža ni bilo ne ponoči ne drugi dan domov. Začeli so ga iskati domači in sosedje, a ves trud je bil zastonj. V nedeljo 13. septembra so ga šli ljudje iz več vasi iskat. Po gozdu je ljudi kar mrgolelo, pregledali so vsak grm in dolino, a moža niso nikjer zasledili. V soboto IG. septembra so ga pa fantje, ki so lovili polhe, našli blizu vasi Dol. Mraševo mrtvega.
—Novi grobovi. Gospa Ivana Leskovic, žena pekovskega mojstra v Ljubljani, Opekarska cesta 8, je umrla v sredo dopoldne ob desetih. Pokojna je bila rojena v Železnikih na Gorenjskem. Bila je sestrična pokojnega župnika in dekana Koblarja. Vedno poštena in vrla krščanska žena in mati, je rada pomagala potrebnim in mnogi bi lahko govorili o njenem velikem srcu. Utrujena po dolgi in mučni bolezni je v 75. letu zapustila to dolino gorja.
vi.ia.
Lepo Vas pozdravlja:
je iz Amerike prišla in lahko da, so rekli.
Meni se pa še vedno slabo stori, kadar mi kdo omeni sli-vovko. Enkrat sem se je bil na-lezel, ko sem bil še mlad (se reče, saj še ni dolgo tega) in to čisto po slučajnosti in radi vremena.
V naši hiši smo sedeli in se pogovarjali. Jaz sem imel še mlečne zobe, zato sem bolj poslušal. Besedo so pa imeli naš oče, ta stari Susman, Zavrlov France in Rubeč France. Dež je lil že par dni in tako ni bilo s poljskim delom nič. Pa so prilepi sosedje k nam v vas, da bo prej čas minil.
Pa se zmisli Zavrlov France, ki je hodil pozimi v šume, da bi se prilegla zdajle slivovkji. Ne bo napek, so prid j ali drugi in začeli skladati za frakeljček. Z velikim trudom so pometli skupaj šestice in jaz sem bil so-gLasno izvoljen za brzega sla k Bonaču po slivovko.
Hitro sem bil nazaj in začela se je domača zabava. Saj veste, en frakeljček je bil premalo za možake in so zložili za drugega. Pri tem so se pa spomnili tudi name, da mi ne bi v čelo skočilo, ko sem tako opre-zal. Malo me je streslo, pa sem se močnega delal, češ, da sem že velik in me takale stvarca ne vrže.
Kmalu me je začelo greti po telesu in silno sem se začudil, ko sem naenkrat videl okrog mize toliko ljudi. Najmanj trije moji očetje so tam sedeli in tudi drugih je bilo najmanj na pare. ' šiša" je postala nekam tesna, zato sem rekel, da grem ven, kjer je več prostora. Ko sem šel proti vratom, so mi oče naročili, naj grem na pod po rezanec- in naj dam konjem zo-banje. Takrat smo imeli tiste lepe siraste šimeljne, katerih levi je imel ribje oko. V Ljubljani so jih bili oče kupili, pa so se konjički očetu tako dopadli, da nisc opazili tadla. Kot star konjar so jih potem z istim privilegijem predali na semnju v Sežani. Pa še z lepim dobičkom. Ja, na konje so se naš očka razumeli. Po okupaciji Bosne so tam potrebovali mnogo voznikov. Sama cesarska vlada je najemala voznike. Naš oče so šli doli s tremi pari konj, z dvema hlapcema in tremi pa-rizarji. Nazaj so prišli sami, pa še brez gajžle. Mene še takrat ni bilo na svetu, zato tudi ne vem, kam so spravili konje in drugo. To pa še vem, da so čez leta potem enkrat pisali na samega cesarja ostro pismo in so zahtevali nazaj konje ali pa deuar. Cesar se je tako ustrašil tega pisma, da je za božjo voljo prosil našega očeta, naj bedo tiho, da ne bo cesarica zvedela, ker bi ropotala, kot je bila njena navada. Oče se cesarju ni-o hoteli zameriti, pa so bili tiho, čeprav so nam večkrat rekli, da bosta s cesarjem še orala,»kadar prideta skupaj.
In res bi bila enkrat skoro skupaj prišla, ko je prišel cesar v naš Javornik na medvede, pa jo je hitro odkuril nazaj na Dunaj, ko je zvedel, da so naš cče vprašali zanj.
Pa pustimo tisto stvar, jaz sem dobil befel, da nesem konjem rezance. Na podu je res težavno tlaAiti rezanco v koš, ko sem videl pfed seboj vedno po tri, pa sem vedno v napačnega del. Končno je bil koš pa le poln in precej časa sva se nosila po podu, predno me je zanesel s poda in v hlev. Tam sem še imel toliko oblasti nad seboj, da sem konjema ukazal razstop ter stopil proti jaslim. Ko sem pa deval koš z rame, me je pa zanesel pod jasli in tam sem si tudi izvolil svoje počivališče za toliko časa, da so me prišli iskat, ko me par ur ni bilo od nikoder. šarca sta si morala pomagati kar sama iz koša, pa nista nič godrnjala.
To je bilo prvič in tudi zadnjič, da je bila slivovka pri meni na bordu.
Cleveland, O. — Morda vas bo zanimalo, kako smo zbirale in pekle potico za Baragov dan. Poročilo je res malo kasno, pa saj sej nikamor ne mudi.
Ko je imel sejo centralni odbor za kulturni vrt, se .je priporočalo vsakemu okrožju, da bi ženski odseki napravili kaj posebnega in dobrega za Baragov dan, kar bi se spravilo v denar in prineslo nekaj denarja za kulturni vrt.
Za naše sentclairsko okrožje smo ženske sklenile, da napravimo potice. Ampak križ je bil: kje se bodo potice delale in pekle. Pa pobaram Mrs. Gornik, soprogo našega glavnega tajnika SDZ, če bi napravila in spekla par potic, da ne bo naše okrožje zadnje. Prav potiho mi reče, da če bomo kaj skupaj znosile, pa jih bo napravila.
No, za dobre potice je treba same sladke besede in reči. Torej na delo! Do Baragovega dneva 28. avgusta je bilo samo še dva dni. O Marička, kdaj se bo to napravilo. Punce, zdaj pa na noge? Od prijateljic sem dobila en dolar, da je bilo za začetek. S tem oborožena grem k naši pridni delavki za cerkev in narod, iVIrs. Oražem na Carl ave. Ona izprosi dar, če ga nobena druga ne. Alo, pa greva skupaj od j"šiše do šiše." Po dolarju so J prispevali: Marjanca Kuhar-' jeva, Mrs. Pikš iz 71. ceste, Mr.
Zdaj bo prišel čas za spominsko knjigo. Kateri ste obljubili, da boste dali za spomenik Simon Gregorčiča, vas bom v kratkem obiskala, da se napolni moja pobotna knjižica in da postavimo spomenik Cankarju in Gregorčiču.
Zdaj vidim, da nosite k tajniku Jožetu Grdini cegnarje. To je lepo in vse se veseli dneva, ko bo škof Baraga dobil tovariše v kulturnem vrtu, da se naprednjaki ne bodo. več jezili na nas, da je škofu Baragi dolg čas.
Rose Zupančič.
!!
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemikem livlrnlku K. Hara
Slabe volje sem bil in nad vsem sem se jezil.
Ni mi bilo prav, da si je mir-za najel vodnika v Kerbelo, saj bi mu bil jaz sam prav tako lahko kazal pot. Jezilo me je, da je vkljub mojemu svarilu in čisto Po nepotrebnem vzel s seboj vse svoje imetje. Nepreviden je bil, a kar razumeti nisem mo-Puščava je kar mrgolela roparjev, ki so spremljali karavano smrti in prežali na plen, on Pa je očitno vlačil s seboj svoje dragocenosti! Njegova neprevidnost je morala naravnost izzvati napad! Najbolj pa me je Jezilo, da se je spet tako trdno oklenil Selim age, tistega človeka, ki mu malo dni poprej ni zaupal in rajši mene poslal prodajat svoje zaklade —.
Slutil sem, da ga je Selim aga naščuval. Kdo ve, kaj vse mu je natrobil v ušesa o meni, tujcu in nevemiku —. Saj zmožen je bil ysega.
Tudi nad Angležem sem se jezil- Kaj ga je neki pičilo, da je bil nenadoma tako uduren? V divjini sem mu bil dober, komaj da je prišel v kulturni svet, pa me je zapustil —. Ali sem mu bil hipoma premalo dober za spremljevalca? Da ga nisem hotel vzeti s seboj v Kerbelo —? Saj je vendar moral razumeti, da s svojim pristno angleškim obrazom in nastopom ne more v nevarno mesto —.
ki jo je mesto iz dobe kalifa Mansurja rešilo iz davne preteklosti v sedanjost. Ob bregu Ti-grisa stojijo lične hišice, prave igračke, z lesenimi, umetno izrezljanimi balkoni, ki visijo nad valovi kakor lastavičja gnezda. Globlje spodaj se temni palmov gozd na desnem bregu, priljubljeno sprehajališče Bagdadča-nov. In tostran in onstran reke, kakor daleč sega oko, pa se kopiči morje hiš, ko svinčnik tako vitki minareti molijo v modro nebo, okrogle kupole stoterih mošej, pokrite z glazirano opeko — posnetek po babilonskem stavbarstvu — se bočijo, in tu pa tam pogledujejo iz tega siv-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
OKTOBER
14.—Klub zapadnih slovenskih društev priredi igro in ples v Sachsenheim dvorani.
16.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
17.—Zabavni večer in ples priredijo Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
17.—ženski klub in direkto-
kastega morja zvezdnati vrhovi palm. Lahna meglica prahu in dima visi neprestano nad velikim mestom.
Početki Bagdada segajo nazaj v dobo Babiloncev. Pred leti so našli opeko s klinopisi, ki pričajo, da je "Bardadu" stal že v prvem tisočletju pred Kr. Temelje današnjemu Bagdadu pa je položil al-Mansur, drugi kalif iz dinastije Abbasidov. Po padcu Omajjadov v Damasku si je izbral Bagdad za prestolico, leta 763. Mnogo je zidal in dal svoji novi prestolici celo vrsto mošej in drugih stavb, med njimi tudi že imenovano medreso Mostan-sir, ki je postala pod Abasidi ognjišče arabske vede in umetnosti. Njegovo slavo in moč je priznavala celo tedanja Evropa. Frankovski kralj Pipin Mali je poslal k njemu poslanstvo in ga prcs.il pomoči zoper Omajjade, ki
rij Slovenskega Doma priredijo družabni večer v Slovenskem Domu.
18.—Svetovidski oder: predstava, v dvorani šole sv. Vida.
24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Slovenska	zadružna zveza priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ priredi proslavo 15-letnice obstanka; slavnostna večerja in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Vodnikov Ve-
Morebiti sem bil sam kriv, da ni šlo vse po moji volji. Premalo odločno sem zagovarjal svoje ninenje, nisem ga znal uveljaviti. Zakaj ne —? Neodločnost nikdar ni bila moja značaj na lastnost.
Sam ne vem, kako da sem postal tako neodločen. Le to sem čutil, da nisem več čisto zdrav.
Rana, ki sem jo dobil v boju z Bebbehi pri napadu na Perzo-vo karavano, le ni bila čisto brez posledic, čeprav sem mislil, da sem jo popolnoma prebolel. Premalo sem se čuval, več skrbi, naporov in več nemira sem prestal zadnje tedne ko kateri drugi mojih tovarišev. Utrujen sem bil in čudno pobit, ne da bi sam razumel, zakaj.
Nekaj dni pozneje sem seveda razumel —. Nosil sem že tisti-krat pri odhodu iz Bagdada v sebi kal smrtnonevarne kužne bolezni.
^ Bolan sem bil že pri odhodu iz Bagdada, nevarno bolan, in zato ni bilo prav nič čudno, da sem bil vso pot siten in nadležen.
In morebiti je bilo prav to moje sitnarenje vzrok, da so me bili tudi tovariši siti, da se niso zmenili za moja svarila in se brigali sami za sebe.
Jezdili smo skozi mesto ob Ti-grisu do gornjega mostu. Na mostu sem se za hip ustavil, da še enkrat pogledam, morebiti zadnjikrat v življenju, po slavni prestolici Harun ar-Rašidovi, po mestu "Tisoč in ene noči."
V lesku solnčnega svita je ležalo pred menoj ob bregovih rajskega Tigrisa, skrivnostno in slavno po svoji zgodovini, bajno in prelepo po svoji zunanjosti, v svojem osrčju pa jQ že kazalo vse znake vedno bolj naraščajočega razpada. Na levi blizu mostu je zelenel "Ljudski vrt," slaboten poskus in ponesrečena po snema evropskega parka, za njim se je dvigalo visoko, rdečkasto zidovje karantene — opazovalnice in bolnice za okužene —. Ob njej poteka "slavna" bag-dadska cestna konjska železnica proti severu v Kadhimen. Trdo ob Tigrisu si namaka svoje temelje v njegovih brzih valovih trdnjava in seraj, vladna palača, ki pa seve že davno ni več tista, v kateri so stolovali kalifi. Više gori ob reki proti mostu leži predmestje Arabcev rodu Agii z medreso — visoko šolo — Mostansir, edino stavbo,
so iz Španije ogrožali celo Evropo.
Najbolj znan med nami je pač peti Abbasid in vladar Bagdada, Herun ar-Rašid, najslavnejši junak v pripovedkah "Tisoč in ena noč." Vladal je v letih 786 do 809. Orientalske pripovedke so obdale njegovo osebnost z bajnim čarom in sijajem, slavijo njegovo pobožnost, poštenost in pravičnost ter njegovo bogastvo in sijaj njegove vlade. Slavijo tudi njegovo lepo soprogo Zobeido, ki se je z njim kosala v pobožnosti, ljudomilosti in v sijajnem, razkošnem življenju. Večkrat sta romala v Mekko in si dala vso dolgo pot do svetega mesta obložiti z dragocenimi preprogami. V seraju je stalo ob njegovem prestolu zlato drevo, obloženo z demanti, smaragdi, rubini, safi-ri in biseri. Rad je nepoznan hodil s svojim zvestim ministrom Džafarjem med ljudstvo, vršil nepoznan junaška dela, poslušal pritožbe o svoji vladi in o svojih uradnikih ter delil dobrote. Tako ga slavijo pripovedke v "Tisoč in eni noči."
V resnici pa ni zaslužil imena ar-Rašid, "pravični," "modri." Krvoločen okrutnež je bil, zvijačen in zahrbten, tiran, kakor vsi! njegovi predniki. Svojega zve-j stega, res modrega,- učenega wezirja Džafarja je dal zahrbtno umoriti v ječi, svojo sestro' in njenega otroka je dal živa zakopati in plemenito rodbino Bar-mekidov do zadnjega pomoriti. Ljudstvo ga je pregnalo s prestola, bežal je v Perzijo in umrl v Ragesu. Pokopan je pod zlato kupolo v Ivorasanu, Zobeida, njegova razkošna žena, ki je zapravljala milijone revnega ljudstva, pa leži na pokopališču severno od Bagdada, so uničila in razdejala njen spomenik, šele pred nekaj desetletji so ji pozidali novega. Sijaj in blesk, ki z njim obdajajo orientalske pripovedke Harun ar-Rašida, je lažniv. Zgodovina je dokazala, da Harun ar-Rašid iz "Tisoč in ene noči" ni kalif Harun ar-Rašid iz dinastije Abbasidov.
Za Harun ar-Rašidom je vladal v Bagdadu al-Mamun, svo-bodomislec med prerokovimi nasledniki.
(Dalje prihodnjič)
nec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Obletnica in koncert mladinskega pevskega zbora v Slovenskem domu na Holmes Ave.
NOVEMBER 8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
15.—Društvo	Euclid št. 29 SDZ ima plesno veselico v Slovenskem društvenem domu.
15.—Collinwood Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-let-nice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
15.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
21.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica	št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
6.—Svetovidski oder: predstava, v dvorani šole sv. Vida.
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božicnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi igro "Nevesta iz Amerike" v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.—Svetovidski oder: božične igre otrok, v dvorani šole sv. Vida.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
10.	— Koncert mladinskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
10.—Baragov zbor, koncert v dvorani šole sv. Vida.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
24.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
30.—Društvo	Soča št. 26 SDZ, veselica v Sachsenheim gornji in spodnji dvorani.
31.—Društvo	Carniola Telit št. 1288 T. M. priredi proslavo 25-letnice v Slovenskem narodnem domu.
FEBRUAR
6.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan
Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
7.—Baragov zbor, spevoigra v dvorani šole sv. Vida.
28.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
MARC
14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida.
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4.—Podružnica št. 30 SZZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
11.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida. -o-
DNEVNE VESTI
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
-o-
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
IZ PREKMURJA
—Trst v številkah. — "Ri-vista mensile," ki jo izdaja tržaška občina, je objavila v svoji zadnji številki točne podatke o zadnjem ljudskem štetju v Trstu. Iz tega je razvidno, da je bilo v Trstu 21. aprila t. 1. prisotnih 250,972 oseb, med tem ko je 251,820 oseb označilo Trst kot svoje bivališče. Kako je Trst rasel, govori sledeča kratka statistika prebivalstva zadnjih osemdesetih let.
L. 1857 je bilo 104.000 prebiv. L. 1869 123.000 " L. 1875 126.000 " L. 1890 141,000 " L. 1910 230.000 " L. 1921 238.000 " L. 1931 249,000 " L. 1936 .......250.972 "
Iz tega je razvidno, da je Trst dosegel največji porast ob koncu preteklega leta in v zadetku sedanjega veka, ko je postal glavna avstrijska luka. Zadnja leta število tržaškega prebivalstva je skoraj stanovitno in beleži samo majhen prirastek.
Ljudsko gibanje je zelo zanimivo in kaže sliko mesta, ki je v bodoče zapisano smrti. . Znani so napori fašistične vlade za demografično bitko, ki pa Trstu ni prinesla menda nobenega rezultata. V 1. 1935 od januarja do maja je bile več umrlih kot rojenih. Po-
tem v naslednjih mesecih se je' gibanje ljudstva popravilo, to posebno poleti in v prvih jesenskih mesecih tako, da je bil i presežek rojenih nad umrlimi | 231. V letu 1935 je bilo 3470 f rojenih, umrlo je pa 3239 oseb. j
Priselilo se je v Trst 7709] oseb, izselilo pa 6287. To so! predvsem Italijani starih pokrajin, ki so favorizirani odi vlade. Tržaško mesto je bila n jihova privlačna točka že j pred vojno. Že takrat so na-j šteli v Trstu okrog 40,000* "regnicolov." — Danes jih jej seveda mnogo več. Precejšnje je tudi naravno priseljevanje v Trst iz vse Julijske Krajine. V istem času je bilo 2740 porok, največ meseca oktobra, kar je za 710 več nego v 1. 1934. Nekaj teh porok gre na rovaš znane kampanje in denarnih nagrad. V letu 1934 se je rodilo 3299, umrlo pa 3002. V primeri z naslednjim letom se je število rojstev zvečalo, število smrtnih slučajev pa se je zvečalo še za nekaj več, tako, da je presežek nad umrlimi padel od 297 v 1. 1934 na 231 v 1. 1935.
Tudi v tržaških zakonih je marsikaj zanimivega. Tako je 60-letni starec poročil 30-letno "dekle," 55-letni možakar je vzel 20-letno izvoljenko. In narobe: 60-letna se je poročila s 30-letnimf 40-letna je vzela 20-letnega fanta in podobno. Primerov je precej in Tržačani kaj radi govore o njih. Pomembno je, da je bilo 572 po-ročencev iz starih pokrajin Italije, 1566 pa je rojenih v Trstu. Od umrlih je bilo 1625 rojenih v Trstu in 1614 pa izven.
"Šintar" je v tem letu po-lovil 216 psov. Zabeleženih je bilo 948 gostiln, vinotočev, točilnic, 1739 trgovin z jestvi-nami (trgovin z mešanim bla-kom), in 1825 raznih drugih trgovin.
Društvo za reveže je razdelilo 391,479 kosil, večerij in zajtrkov. Torej tudi revščina je precejšnja v nekdanjem bogatem, mestu.
Zadnja leta so v Trstu veliko zidali. Podrli so staro mesto in na tem prostoru sezidali hiše. Dovoljenj za zidavo in gradnjo je bilo izdanih 2081 s 6780 sobami, z do-[ graditvami pa skupaj 2132 do-j vol j en j s 6975 sobami, 1048 so-Ibicami itd.
Stalin bolan
Glasom poročil iz Moskve je ruski diktator Joseph Stalin obolel za angino pectoris in se je njegovo stanje tako poslabšalo, da zna nastati katastrofa. V Rusiji tozadevno ne sinejo ničesar poročati, ker se boje, da bi resnica tozadevno izzvala nove nemire. Stalin je zahteval, da po njegovi smrti prevzame vodstvo sovjetske unije triumvirat. Ta tri• umvirat sestoji iz sedanjega vojnega ministra Voro-šilova, komisarja za promet Kaganoviča, ki je zet Stalina in komisarja za težko industrijo Grdžoni-ka. Stalin se trenutno nahaja v nekem gorskem kraju v Kavkazu. Dosedanji njegov privatni zdravnik je bil odstavljen in nadomeščen z dr. Pletmino-vom.
Poskusna predsedniška glasovanja so netočna
Po vsej Ameriki je razno časopisje upeljalo poskusna glasovanja, da doženejo že vnaprej, če bo predsednik Roosevelt izvoljen ali ne. Kar se tiče države Ohio, so na razpolago sledeče številke: Toledo, Ohio: Roosevelt 5,399, Landon 3,622, Lemke 1,115, vsi drugi 45. Cincinnati, Ohio: Landon, 1,411, Roosevelt 998, Lemke 162, Thomas 13. Columbus, Ohio: Roosevelt 17,302, Landon 15,357, Lemke 1,582. Cincinnati, Ohio: Roosevelt 7,536, Landon 6,383. Na podoben način prihajajo razne številke tudi iz drugih držav. Na vsak način pa bo imel Roosevelt težko borbo, da pribori zmago.
Španija pošilja svoje zlato v Francijo
Marseilles, 9. oktobra. Ker se Španija ne more več zanesti na prevoz z zrakoplovi, radi vedno drznejših napadov od strani uporniških letal, je španska vlada začela potom parnikov izvažati zlato v Francijo. Sem je dospel parnik Camillo, ki je pripeljal 200 zabojev z zlatom. Predno je izbruhnila civilna vojna je imela španska vlada za nekako $700,000,000 zlata.
Cestna železnica, avtobusi in vzpenjača, ki spadajo pod občino, so izdale v prvih devetih mesecih 22,427,295 listkov in prepeljale 28,427,295 oseb. Občina je imela pri tem 9,835,824 lir dohodkov. To je za 224,-003 lir manj kakor leta 1934.
"Piccolo" z dne 3. avgusta t. ,1. piše: "Torej sedaj je novih ! hiš v obilici, radi katerih trpi-: j o stare hiše, ki so v velikem I številu prazne, toda upati je, !da v bližnji bodočnosti, ko bo pristaniški promet zavzel sta-iro delavnost in ko bo ustanavljajoča se industrija stvorila 'nove oblike delavnosti, to kar bi se lahko spremenilo v preobilico stanovanj, bo z lahkoto premagano." Precej dvomimo v ta optimizem, kajti kljub vsem delom in prizadevanjem Trst ne bo dosegel zavidne predvojne višine. Priznamo, da je Trst dobil lepše lice, veliko so sezidali in prenovili, prav tako so se modernizirala |tudi druga mesta, pač v duhu časa. Mnogoobetajoča trgovina z Abesinijo ter nova čistilnica mineralnih olj ne bo niti od daleč privedla do blagostanja. Stanovanja so radi omenjenih gradenj precej po ceni, ne samo v starih hišah, ampak tudi v novih.
-o-
Mornarji na Pacifiku zopet pretijo s štrajkom
Washington, 9. oktobra. Pomožni delavski tajnik vlade Mc-Grady je poletel z zrakoplovom \ San Francisco, kjer bo skušal \ zadnjem trenutku preprečit grozeči štrajk pristaniških de^
MALI UGLASI
Proda se
čevljarska oprema prav poceni in na lahka odplačila. Dobra prilika za Slovenca ali Hrvata. Vpraša se pri dim Kenik, 6424 Spilker Ave.
(241)
H iga naprodaj
na 10629 Kimberly Ave. Hiša ima osem sob, za eno družino, garažo za dva avtomobila, v prvovrstnem stanju. Jako poceni za gotovino. Tel. K E n m o r e 0870-M.	(242)
Delo dobijo
"polisherji" in "bufferji." Prednost imajo oni s skušnjo pri plumberskih izdelkih iz medenine. Oglasite se pri The Republic Brass Company, 1623 E. I 45th St.	(241)
Pohištvo naprodaj
za sprejemno sobo, za obednico in kuhinjo. Proda se peč in namizna posoda. Vprašajte pri Geo. Marton, 1110 E. 63rd St., Zgorej.	(250)
Odda se
j soba za enega ali dva fanta, s hrano ali brez. Vprašajte na 1065 E. 66th St.	(241)
Naprodaj je
| zidana hiša, kjer sta dve prodajalni, na E. 200. cesti. Takoj ($700.00, drugo na mesečna od-• plačila. Naprodaj je tudi hiša za -i dve družini, 4 sobe za vsako, bli-' j 2:U 185. ceste. Jako malo plačilo, 'i Vprašajte pri Jack Tisovec, i i 1366 Marquette St., blizu 55. - ceste in St. Clair Ave. (250)
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 12TH, 1936
odpeljem na berbersko obal ni tam prodam v sužnost. Ah vam je zdaj to dovolj jasno?"
"Tako jasno, kakor je lažnivo! Lažeš, prekleti pes!"
(Dalje prihodnjič)
"I, koga drugega pa ste sumili? Mar mislite, da sem to storil v svojo lastno zabavo?"
"Odgovorite!" je zarjul Sir Oliver ter pričel vleči na svojih vezeh.
"Odgovoril sem vam že več ko enkrat. Nu, pa ker ste počasni v razumevanju, vam še enkrat povem, da mi je vaš brat, Master Lionel Tressilian, plačal dve sto funtov, da vas
PREVEL — A. š
AUGUST HOLLANDER
G419 St. Clair Ave,
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
Naročite vaše obleke in suknje pri nas. Največja zaloga vzorcev
Chas. Rogel
6526 ST. CLAIR AVE.
Se priporočamo
P J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS
%	Kdor hoče imeti v kleti najboljšo kap-
ljico, naj pride k nam po mošt. Ima-Kfife mo tudi dobre sode. Za malo ceno vam sprešamo tudi vaše grozdje. Mošt ^HBjjn^®!® vam pripeljemo na dom. Točna in ^IfiwtfSpffi hitra postrežba, zmerne cene. Se pri->jr	poročamo za naročila.
Jernej Knaus
1052 E. 62d St.	HEnderson 9309
Če segate po nadalini ... in nadaljni!
Mogoče niste še nikdar presedeli samotne noči — delali in kadili uro za uro, prižigali cigareto 6 cigareto — zanašajoč se na razveseljiv dim vaše cigarete, da vam lio delal družbo in vam pomagal naprej. V časih kot je ta, ste hvaležni za lahko kajo ... za Lucky Strike! Kajti četudi kadite vso noč, se lahko zanesete, da bo lahka kaja prijazna vašemu grlu. Lucky Strike je edina cigareta, ki vam nudi važno zaščito "Toasting". In nadalje, ker so Luckies napravljene iz najbolj nežnih, najbolj milih srednjih listov tobaka, boste spoznali, da imajo za vas dober okus — ves dan — in tudi vso noč!
* * ZADNJA NOVICA! * *
[H THE LAST YEAR ONE MILLION JOBLESS WERE ABSORBED BY PRIVATE ENPOSTRYo
MEASE IN WEEKLY WA0ES S42.00QLOOO
.. .....---------------- - rru—I--------"Titr^'^M rirTr—
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED
Coyyrl«l)t 1036, Tlie American Tobacco Componj	.......———wmmmm^mmmmmmwm^**^^
et,'E.i6Hr
A BAD TIME TO YOWL CALAMITY
'4
Morski jastreb
Toda v vsej pokrajini je bil ta sluga edini človek, ki je bil tega naziranja. Ce je bilo še kje kaj dvoma o krivdi Sira Oliver j a, je ta dvom docela izginil ž njegovim begom, h kateremu! se je Sir Oliver zatekel baš ob času, ko je bilo pričakovati zapornega povelja od kraljice.
Pozneje tistega popoldne je prišel v Penarrow kapitan Jasper Leigh in vprašal po Siru Oliverju.
Nikolaj ga je javil Mastni Lionelu, ki je ukazal, naj vstopi.
Čokati pomorščak se je pri-zibal v sobo na svojih kratkih, krivih nogah, kakor da hodi po krovu gugajoče se ladje, nakar je obstal pred svojim delodajalcem.
"Prišel sem javit, da je na varnem in na ladji," je rekel počasi, čim sta bila sama. — "Stvar je šla od rok mirno in v najlepšem redu."
"Zakaj pa ste vprašali služabnika po Siru Oliverju?" je vprašal Lionel.
"Ilm," je rekel Jasper. "Moji opravki so se tikali prav za prav njega. Že nekaj časa sva namreč govorila o tem, da bi šel on z mano na prihodnje pomorsko potovanje."
Lionel ni rekel nič, temveč mu izplačal domenjeno vsoto, nakar ga je odslovil, toda prej je dobil še od kapitana zagotovilo, da bo njegova jadrnica odjadrala, čim nastopi prihodnja plima.
Ko so se razširile govorice, da je bil Sir Oliver v dogovorih s kapitanom Leighom glede skupnega odjadranja na visoko morje in1 da se je kapitan Leigh prav zaradi tega zglasil v dvorcu, je končno tudi zvesti Nikolaj pričel dvomiti.
Dnevi so potekali, Master Lionel pa je počasi spet zado-bil svoj dušni mir. Kar je bilo storjeno, je bilo storjeno in, ker se zdaj itak ni moglo nič več .predrugačiti, bi bilo torej nespametno vsako razglabljanje in kesanje. Vse mu je šlo po sreči, ker sreča je mnogokrat prijateljica in zaveznica malopridnežev. Kakih šest dni zatem so res prišli kraljičini uradniki, in ker niso dobili več Sira Oliverja, so vzeli s seboj v London sodnika Baineja, da se bo zagovarjal pred kraljico, zakaj ni storil svoje dolžnosti. Sodnik je sicer povedal kraljičinim poslancem o dokazu nedolžnosti, katerega mu je doprinesel Sir Oliver, toda slednji niso hoteli
o tem ničesar slišati. Sodnik je bil razrešen svojega urada in kaznovan s težko denarno globo, pri čemer je ostalo. O izginolem Siru Oliverju pa niso našli nobenega sledu.
Za Mastra Lionela pa se je pričelo zdaj novo življenje. — Ljudje so ga splošno smatrali kot človeka, ki mora trpeti za grehe svojega malopridnega brata, zato so bili vsi pripravljeni, da mu pomagajo nositi njegovo težko breme. Ta po-kret simpatije je pričel in uvedel Sir John Killigrew, in ni trajalo dolgo, ko se je Master Lionel sončil v dobri volji vse soseščine, ki doslej ni poznala drugega ko mržnjo do mož, ki so bili Tressilianove krvi.
Jadrnica "Swallow," ki je pravkar prevedrila dokaj pioč-no nevihto, je zavila okrog rta Finisterre ter prijadrala v mirnejše vodovje.
Kapitan Leigh ni nikoli niti zdaleka mislil iti tako daleč, da se ne bi sporazumel s svojim ujetnikom. Toda veter je bil močnejši ko njegova dobra volja in moral je ostati neprestano na krovu, kjer je bila njegova navzočnost neobhodno potrebna. Tako so dosegli že skoraj portugalsko obal, ko je kapitan Leigh ukazal, naj mu pripeljejo Sira Oliverja.
Kapitan je sedel v svoji sobi za mizo, nad katero je visela svetilka, ki je z ladjo vred nihala sem in tja. Kadil je iz smrdljive pipe ter puhal oblake dima pod strop male kabine, pred njim na mizi pa je stala na mizi steklenica malteškega vina.
V to kabino so torej zdaj privedli Sira Oliverja, ki je imel na hrbtu zvezane roke. — Bil je bled in vdrtih oči in po licih in bradi je imel strnišče teden dni neobritih kocin. Tudi njegova obleka je bila raztrgana in zmečkana od rvanja, ko se jej branil svojemu,ugrab-1 j en j u in ker je bil prisiljen že ves teden v obleki spati.
Ker je bila njegova postava tako visoka, da ni mogel stati vzravnan v nizki kabini, je eden malopridnežev, ki so ga privedli, potisnil predenj stol.
Sir Oliver je sel in povsem mirno uprl svoje oči v kapitana. Master Jasper Leigh je bil nekam v zadregi nad tem ledenim mirom, ko je vendar pričakoval razburljivega izliva jeze in strasti. Odslovil je oba pomorščaka, ki sta privedla Sira Oliverja, in ko sta ta dva odšla, ter zaprla vrata za seboj, je nagovoril svojega
ujetnika:
"Sir Oliver," je dejal, gladeč si svojo rdečo brado, "vi ste bili naj nesramne j še izdani."
Sončni pramen je pal skozi okno kabine ter obsvetil brezizrazen Oliverjev obraz.
"Popolnoma odveč je bilo, da ste me dali privesti sem, malopridnež, da mi to poveste!" je odvrnil.
"Tako je, tako je," je naglo pritrdil Master Leigh. "Ampak k temu imam /še nekaj pripomniti. Vi namreč mislite, da sem vam storil krivico. Ampak v tem ste v zmoti. Po meni boste znali šele razločevati svoje prave prijatelje od svojih tajnih sovražnikov; poslej boste vedeli, komu smete zaupati in komu ne."
Sir Oliver je iztegnil noge ter se nasmehnil:
"Hm, pričakujem, da mi boste vsak hip povedali, da sem celo vaš dolžnik," je dejal.
"Ne, tega vam ne bom povedal jaz, ampak to boste kmalu sami priznali," je rekel kapitan. "Ali veste, kaj mi je naročeno, da storim z vami?"
"Ne, tega ne vem in me tudi ne briga zvedeti,' je odvrnil Sir Oliver, v največje presenečenje kapitanovo.
Toda kapitan se ni dal motiti. Parkrat je močno potegnil iz pipe, potem pa rekel:
"Naročeno mi je bilo, da vas odpeljem na berbersko obalo ter da vas tam prodam Mavrom za sužnja na njihovih galejah. In da bi vam mogel bol,je služiti, sem sprejel to naročilo."
"Božja smrt!" je zaklel Sir Oliver. "Ta-le je pa vendar malo predebela!"
"Vreme je bilo proti meni. Nikakor ni bil moj namen, da bi .jadral z vami tako daleč. — Toda tekom viharja si nisem mogel pomagati. Pa to je minilo in za to mi ne delajte očitkov. Zdaj pa bomo obrnili in v enem tednu boste zopet doma."
Sr Oliver ga je pogledal in se trpko nasmehnil. "Za božjo voljo, kakšen malopridnež pa ste, da ne držite napram nikomer dane besede!" je rekel. "Najprej si daste plačati, da me ugrabite, in zdaj ste pripravljeni privesti me nazaj, če vam za to, naravno, spet dobro plačam." .
Spet( ste v zmoti, gospod! — Ne bojte se: jaz že znam držati besedo napram poštenim ljudem, če me pošteni ljudje naj mej o. Toda kdor drži besedo napram malopridnežu, je bedak, kar pa jaz nisem, kar boste kmalu izprevideli, Sir Oliver. To stvar sem podvzel za to, da boste vi spoznali takega malopridneža in temu primerno poslej ž njim postopali, in pa, nu, čemu bi tajil? — da naredim pri tem nekoliko dobička. Odkritosrčen sem z vami, Sir Oliver. Za ta posel sem prejel okoli dve sto funtov v denarju in draguljih od vašega brata. Dajte mi tudi vi toliko, pa. . ."
Izraz brezbrižnosti, ki je doslej lebdel na obrazu Sira Oliverja, je mahoma izginil. Od-pal je od njega ko plašč in Sir Oliver se je na stolu vzravnal, strašen v svoji jezi.
"Kaj pravite?" je zaklical.
Kapitan ga je pogledal in povsem pozabil na svojo pipo.
"Pravim, da vas pripeljem
nazaj, če mi plačate enako vsoto, katero mi je plačal vaš brat, da vas odpeljem v berbersko sužnost. . ."
"Moj brat?" je zarjovel plemič. "Moj brat, pravite?"
"Vaš brat, pravim!"
"Master Lionel?" je oni še vedno dvomil.
"Ali imate še kakšne druge brate?" je vprašal Master Jasper Leigh.
Nastal je premolk, tekom katerega je Sir Oliver nemo strmel predse. "Da se razumeva," je dejal končno Sir Oliver. "Pravite, da vam je moj brat plačal za to, da me ugrabite in odpeljete? Izkrat-ka: da se imam za svojo navzočnost na tej ladji njemu zahvaliti?"
DEKLETA IN ŽENE!
Ker se blago draži, zato vam svetujem, da si izberete fino, moderno in čisto volneno "Sterling" suknjo ali Fur Coat, prej ko mogoče, direktno iz tovarne in to po veliko nižji ceni, kakor kje drugje.
Prosim, oglasite se, ali telefonirajte, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fino in trpežno suknjo po vaši volji in ceni.
Ce naročite suknjo, plačate nekoliko takoj in drugo pozneje. Se vam priporoča
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.
ENdicolt 3426
| LOUIS OBLAK |
M TRGOVINA S POHIŠTVOM 71 J J Pohištvo in vse potrebščine 2 J 2 h za dom. BI 6303 GLASS AVE. T P«_HEnderson 2978_W
Najboljši mošt
—Je Lahka K a j al
\ — *-aV,K r v\ \
_\ U V.43 V^e. • w8. V,
■Hi .. v. ><8C7 Učno m H *« P'"* Vo prtt-«J»l° C?a cen\\o II
■n	1
M uvc
14 krat brez uspeha poskušala — potem dobila 4 zaporedoma
Ruth Hoff, stenografka na 68. centi v New Yorku, se udeležuje "Sweepstakes", odkar so se začele, ter ni pred enim mesecem nikdar dobila. Potem je pa pravo pogodila in zadela štirikrat zaporedoma.
Ali ste se vi že pridružili? Ali sle dobili vaie • okusne Lucky Strikes? (»odba je v zraku. Naravnajte na "Your Hit Parade," ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije, potem pa poskusite Vaše Lucky Strike "Sweepstakes".
In če še ne kadite Luckies, kupile danes zavojček in jih tudi poskušajte. Mogoče nečesa pogrešate. Uvaževali boste prednosti Luckies — Lahke Kaje bogatega zrelega dela tobak*.