ISSN0350-SS61 ZA t^dne Pretežno oblačen in deževen konec tedna bo. številka 30 četrtek, 8. avgusta 2002 2S0SIT Vegrad prekinil pogodbo z EPSICOM v Blok v Soštaniu ni več samski dom! Velenje - Ši>ŠfiinJ - Ko smo v lorck dopoldne preverjali, kako se ra/re.^uje neljub /aplci 7 (iddajo i^lirih /iischnih sUinovanj v^-wtanj-řvkcm novem bloku na A^kerCcvi 5Ci samskim moSkim» ki so tako blok spremenili v nekakšen samski dom, smo pri upravljalcih bloka, v podjetju Kabit izvedeli» da z njihove sirani ni k: nič novega. Poslali so šc nekaj dopisov na različne naslove, a odgovorov nanje Sc niso dobili. Sredi dne pa nas je poklicala vodja kadrovske shi/be podjetja Vej^racl Branfci Klavž. ki nas je sc/nanila. da je njihovo hčerinsko invalidsko podjetje ID DS julija prekinilo najemno pogodbo s podjetjem EPSICOM. Takoj po (em so iz bkv ka preselili 12 Vegradovih delavccv. V lorek pa Si*) začeli selili ie 28 delavcev podjetja 'lermica, ki so jih premestili v Vcgradov samski dom. V bloku v .Šo^ianju je lako v lastniških sianovanjih pîd-)cija EPSICOM t">slalo osem njihovih delavcev, /aplct seje tako zelo hitro ra/rcšil. v podjeiju Vegrad pa vodilni pravijo, da za le po-gi'idlHi sploh nis(^ vedeli. ■ bš Vasi otroci so tudi naša skrb - ZLATI KLJUČ. d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR mOSnVNiiiVD v posIovmi MRtn v Stam Wm\n til.: Ul 897 SD 96 Veferve se je v teh avgustovski/h dneh, ko je večina na kolektivnih dopustih, močno izprazniio. Motnosti za koristno preživifanje prostega casa pa je tući tod okoli obiio. Vse boij oblegano posta/a Oruimirsko jezero, kopalcev v teh dneh. ki so botj podobni aprilu kot poletju, res bolj malo. je pa zato več deskar-jev, pa tudi veslanje postaja vse bo/y pr//jub//eno. áe već pa je spreha/a^cev in kolesarjev Novinarji učinkovitejši od policije in sodišč? Letošnje p(Jel}e, ki hot ti skora/ ^ celoli preživela v^luthi, /t? pestro, kot le reci ko kate-TO. C^sa »kislih kuinítric^ lelcts v urt^d' niŠltni ne Čulmio. Ih tie le z^rndi doffustoi^ ras:7i'Jčenih i/ist f lastni biii, tudi neiciroíli bližajočih volitev, ki razvnema' fo slmsti v zadnjih lednih prvd-i'seni zaradi občinskih (tie)nii-grajencev. M j skrhip me dru^e teme, ki jih herete kol z^odhe, a niso iZ'fiisljetw. Dijfiajajo se niofifu si)nteŠČ' anotii m somesčankunu ki jih, to je očitno, vse bolj turcjo socialne leiave^ ki za sabu po-tegne}0 plaz neprijetnih dof^ikov. Iti eno Sťí-ino relilev: »Vokiiřirno novinarje!*' Da se socialne razfftere v ialeški d^jfitn slabšajo, govori veí podatkov, l^o^lejnio samo stanovanjsko podrt>čje. Jmos so ti a MG Velenje pre/eli enkrat vei prokenj za stanovanja kot lansko leto. Preko 320. Prostih st-anovanj (^U'dc tuz velikost občine) ne bo tnalo - sep-te) ti bra /ih bodo raz^lelili 25 —}(lede na števh lo prosilcev, pa tnno^io premalo. Ne znam si zamislit ž, koliko iiv!jen Iskih slisk in z^cxibse skriva za temi prosf J jam i. V tianaštijem letini' ku objavijattio kar tiekaj lakih, ki so presene-lile ludi nas, novinmje. Pa Čeprav smo z^iradi shiibe navajetii, da vetno m vidimo veliko več kot večina drugih... Prejšnji teden so se tta nas obrnili obupani stanovalci novega bloka v Šoštanju. Po lein^ ko smo prišli, poslikali m pfjročah o tem, ka^ ko je njihov hlok Čez noČ poslal samski dom, sšlje na uredništvo, sem jih slišala! Da sem se včasih Ijorila za pravice tnalih ljudi, znala kaj svetovati, sedaj pa tako. Gospa me je prizadela. .Sa/ lo še vedno počnetn! Ob krivicah, h se d<)gajajo »mahm ljudem<', me najMj skrhi, ko ugotavljam, da se pri nas zelo sftlača bili baraba in prevarani. Policija nima pooblastil, sodišča mel jejo počasi, veli-ko stvari zastara. Zato je Še najhujša kazen za vse^ da o krivicah in hudobijah poročafno tio-vinarji! javtiosli se bo/e tudi tisti, ki grešijo — kradejo, i^arajo, so grabežljivi, izhmščevdlski -sod^č in ()olicije vse manj! Je polem Čudno, díl novinarjem, ki opravijatno le svoje delo, grozijo in jih celo pretepajoč Tudi nam, pa čefrrav smo le "lokalci". ■ Bojana Špegel Na robu življenja stran "Ujeto" Stran Zorbing stran O Držimo pesti, Joianda teče za medaljo Pt")U>mcivlccrjev, Žagarjev in llosarjev z Ljuh- niič zapored so ga zJružili s prîiznovanjeni ncgaoh Sablji nadaljujejo tradicijo svojih pred- oî>Oin-skcga pra/nika, za kalcrega«) pripravili nikov s njri&li^no in narodopisno prireditvijo pcslcr program prireditev. Flosarski bal. Leiosnji je bil 42. po vrsti. Os- | 9770350556014 AKTUALNO »»'^CilS 8. avgusta 2002 n ONOVIICEC e Kravje dirke v Gaberkah (Í4RERKE - Kravje dirke so v (îahcrkah poslalu Žc tradicija. Kiiltumica jih leios pripravlja 25. avgusta s začcíknm ob 14. uri prod siarim gasilskim domom. V programu obljubljajo, da bodo poleg kr Švarc. Na tekmovanje v Šoštanj so se že večkrat prijavile tudi ženske desetine. Inče ne le.slev,vam dogajanje morda popestrijo one. Mmk V soboto bodo praznovali CIRKOVCE • Vsako leto v leh avgustovskih dneh v Cirkov-cah slavijo krajevni praznik. Enkrat mu namenijo manjšo pozornost, drugič večjo, odvisno pač od tega, kaj so naredili v času med praznikoma. »Letošnje praznovanje bo spet zanimivejše. Namenu bomo predali dve posodobljeni cesti. Aslaltno prevleko je dobil cestni odsek od (iolcibovega grabna do domačije (lolob, po sodohili pa smo uidt cesto od središča kraja proti Sembricu. Poleg lesa smo pod 2emljo prestavili del električne napeljave,« pravi predsednik svela KS Ivan Leme?. V soboto (10. avgusta) bodo ob 14. predali namenu prvi odsek, ob 16. drugega, praznovanje pa bodo nato nadaljevanji v srediSču kraja, na tamkajšnjem športnem igrišču. Popestrile ga bedo ekipe krajevnih skupnostih v vlečenju vrvi, nato pase bodo lahko krajani ludi zavrteli, za kar bo skrbel ansambel Mladi Dolenjci. ■ vos Cesto okitil asfalt PLES[\'EC - V naselju Pusii poiok v krajevni skupnosti Plcš-ivcc so sc pred dnevi veselili novega 850 inetrov dolgega ccst-ncga odseka od Končnika do Virbnika. Cesto so urejali fc dve leti» Icu» pa je dobila ludi asfaltno prevleko. Vse kar je bilo mogoče so opravili krajani sami '/. udarniškim delom, občina pa je pri.spcvala za to naložbo 8 milijonov lolarjev. V kraju nameravajo v letošnjem letu urediti še javno raz-svcilja-vo v naselju Črna gora, pCn i ka Rečica - Šmartno oh Patu, javne ra/.svctljave ob njem, luči so postavili tudi ob cesii vzasciku Roje. Dela veljala približno 12 milijonov tolarjev, denar pa je zagotovila predvsem občina iz proračuna. ■ tp Turistično društvo Imajo ŠENTVID - Prebivale) Šentvida nad Šošlanjem se zavedajo, da jim lahko turizem prinese koristi le, če bodo znali stopiti skupaj. Zato so usianovili turistično društvo Raslok, ki je odprlo ludi za člane sosednjih krajevnih .'«kupnosli. Veliko pričakujejo zlasti od nastajajoče učne gozdne poli. ki bo vodila od Kavčnikove domačije do Kranjca. Na njej bo, pravijo, na vsakem meUu videli kaj zanimivega. ■ mkp ŠRZ Rdeča dvorana Velenje Bodo prenovili in razširili pokriti bazen? Vroči p<»letni dnevi, so pri mnogih Velenjuinih /iKiva pov/n»ali slaba voljo zaradi skn>mne pth letne ponudl>e v meslii priloi^no-sti. Večina jih najbolj pogreša urejene vodne površine. Kol smo i/vedeli se očilno le nekaj premika, saj je velenjska občina imcnwala posebno komisijo, predseduje ji dr. Kv^en Drvarič s Premog<^vnika Velenje. ki naj bi pripravila predlogza ureditev vodnega zabaviščnega parkii na območju RrC Jezero. Po besedah mag. Petra Kovača, predst{>jnika Urada za negospodarske javne slui^.be Mestne občine Velenje, takšen posegv prostor prostorski akti predvidevajo. Vendar pa je po izdelanem programu prednostnih na-loi^b v občini ureditev vodnega parka predvidena Šele po letu Najverjetneje bodo to vprašanje reševali s koncesijo, saj so vrednt>si naložbe oeenili na pribiižno 5013 milijonov lolarjev, ki pa jih bo obîina sama le?ko zagotovila, Nam je pa Peler Kovač .Še povedal, da je Sporino rckreaeij-ski zavod Rdeča dvorana Velenje začel aktivnosti za prenovo in rai'-iiritev pokritega bazena v Velenju. S tem naj bi zagotovil normalno in varno rekreaeijo obiskovalcev ter dvignil kakovost ponudbe bazena. Pa'urediiev in obnwo prikrite- ga bazena so predvideli v poletnih meseeih prihodnje lelo, seveda, če bo za naJo:^bo asianovi-teljica zavoda - občina Velenje -zagotovila v proračunu za leto 2CM)3 potreben denar. Predračunska vrednost naložbe znaša 200 milijonov tolarjev, od lega naj hi minist rstvo za šolstvo, znanost in i>pori zanjo v pr(3gramu sofinan-eiranja za leto 2003 predvidelo 2U milijonov SIT ■ tp Občina Velenje letos ne sprejema '*počitnikarjev 99 Namesto prelaganja papirjev čiščenje Velenja Letošnje poletje so se na Mestni občini Velenje odbočili, da v svoj« pisarne ne Imdo .sprejemali počitniških vabimo k s zemljo, pobiramo smeli in podobno. Občanisozna.šim delom v glavnem zadovoljni, enkrat pa so Počistili so tudi dovoz za invaiide na Stantetovi celo poklicali policijo, ker niso vedeli, kaj delamo in kdo smo. Seje zdaj, ko delam tu-kiij vidim, daje Velenje dokaj umazano, zalo mislim, da bi bilo treba kaj podobnega organizirati ludi preko leta. "Počiinikarji*' imajo tudi skupinovodki-njo, kijih ustrezno usmerja in jim pomaga, .4nlonl,ja Zamuda nam je povedala, daje bil sicer odziv glede na prvotno število vloženih prašenj majhen. Mladi ki so ostali pa so za delo resno poprijeli ter se ga lotili vesino in odgovorno. »Moja naloga je spravili ''oiroke" na teren, jih oskrbeli s potrebnim priborom, jim napisali delovne ure, po končanem delu pa jih odpeljati nazaj na sedež PUP-a. Vmessi ogledam opravljeno delo in (Kenim, kje je posredovanje najbolj potrebno.Kje bo akeija lekla sproti povedih na PUP, kjer imajo že vnaprej pripravljen program dela. Nove lokacije pa nam vsak dan predlagajo tudi občani sami. Kamje listo kar si najbolj od vsega Želila jiislina in Ljubica, ki /ivlta čLslo svoj slil 'življenja na obrobju PleSivea v mestni občini Ve- lenje. Sedaj scdemdeselleina Justina je bila rojena na icj domačiji in si je prislužila pen/ijo kol Clsiiika v Tovarni usnja v Sošumju. /daj ima družinsko pokojnino po pokojnem možu. liči Ljubieaje končala »snovno šolo in delala v Oorenju a ni zdržala različnih pritiskov, kijih je bila deležna, ker je pač živela bi:>tvcno drugače kot določajo sodobne družbene norme, /c iiak drugačno in v okolju težko razumljeno življenje seje 5e poslabšalo. ko sla žcaski ostali sami in koííta iz neznanega razloga prenehali dvigovati pokojnino. NaS birokratski sisicm jc taksen, da čc to nesioriS irl mesece, pokojninski zavod pt^kojni-ne eniislavno preneha i/plačevali. Seveda si le težko predstavljamo kakSne stiske in more so se ob (cm d<\iaino naselile v njuno življenje. Dejstvo je, da sia poslali ^ bolj a&wlalni, 5e bolj Sla se počulili ogroženi, ob leni pa sla poslali ludi bolj drugačni In manj sprejemljivi /a okolje-Vse Več JC bilo listih, ki j u je njuno življenje molilo. Sicer pa to ludi ni čudno. Pogled na njuno domovanje je <^supljiv, človek ostane brc? besed, čuti se dolžnega, da bi pomagal... a pri tem lahko naredi več i^kodc kol koristi. Kaj jc torej rešitev/a žcaski, ki živita v enaindvaj.se te m stoletju v eni najbolj ramtih občin v Sloveniji ''napol divje'' življenje? Je rešitev, da jih zapremo v kakšen zavod, kjer se bosta počutili slabih kol v zaporu. Je rešitev, daju prisilimo, da bosta spali v urejeni postelji, na- Ko beda trka na vrata Mojca ni več vrtec ampak gradbišče Novo središče za mlade Šalečane Velenje- MO Velenje seje že spomladi odkičihi, da ho izpraznjene prosiore vrtca Mojca, urejene v stari vili za I lotelom Pii-ka, preuredila v nekakšen novi oiri\5kl mladinski ecnlcr, ki bo namenjen mlajAim Saleč-anom. V njem bo v začetku septembra dobila niwc. primernejše prostore Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, lu bo do-mwal Pikin festival, že z novim Šolskim letom pa ho v njem zaživela ludl cyber kavama z desetimi računalniki. Vse to nam je pi>trdil tudi predstojnik urada za negospodarske zadeve pri MO Velenje may. Peler Ki»vač, ki nam jc povedal ^e, da je *Ž-upan MO Velenje prejšnji ponedeljek podpisal pogod-boz lA'ajalccm obnove Mojce, to je velenjsko podjetje MINS NI. i^Proseori nekda-i\iei»a \Ttca M(^jca s« že iz-pra/.r^jeni. v tem piiletju pa Immo lahko za najlmU nujna i»bn<»vitvcna o kupila MO Velei\je.« ■ b$ mesio na podrtiji med starimi kociV Je rešitev, daju prisilimo, da naekral preldeta iz svojega sveta v nekaj povsem drugega? Kaj o v$em skupaj pravijo strokovnjaki? .lelkii Kužir, direktorica (entra za socialno dek>: »Takoj, ko smo izvedeli za la problem, smo skuhali pomagali. Najprej smo želeli pridobili mnenje zdravnika, kije ocenil da prisilno zdravljenje ne pridevpo.^iev. Ker nismo asjx-livnizr'.scvanje problema vključili sorodnikov (Justina ima iie enega sina in ličer, ki pa ntičcla sliniti zanjo), smo ženskama po uradni dol/nosti določili skrbnika in ju ludi začeli redno obiskovati.« Sprva je bilo ÎO zelo težko, ker sta ženski odklanjali vsakršen stik, pred obiskovalci sta zbežali v bližnji gozd. potem pa so se začele po besedah Fiižirjeve zadeve ntir-malizirall. »Ko so nekateri nepoklicani. med njimi ludl novinarji, nasilno vdrli v njun dom, ga poslikali in ludi objavili, smo bili spet na začetku. Ponovno je bilo treba pridobili zaupanje.« Sedaj lega spel imajo. Med tistimi, kiju redno obiskuje je stici alna delavka .Slavka Mtjoć. »S slarcjšo gospt^ se odlično razumeva In prav prijetno pokram-Ijava. posebej pa smo veseli, da sta pred dobrim lednom sprejeli tudi zidarja, ki smo ga pripeljali s seboj in dovolili celo, da JU je kasneje obiskal sam. Skupaj z mestno občino Vcicnje smo se namreč dogovorili, da v hiš I popravimo najnujnejše. Poudarim pa naj, de delamo lo izključno z njunim soglasjem. To pa bo zaenkrat le to. da bo hi^a ustrezno zaprta in da bo lahko pozimi v njej vsaj malo toplo .„ zaenkrat pa ju še nismo uspeli pridobili, da bi lahko napeljali elektriko,« pravi Mijočeva, Jelka Fužir pa ob tem dodaja, da imajo tako in tako zelo veiike težave z nekaierimi Skwedi, ki ne dajo soglasja, da bi preko njihovih zemljišč napeljali vodovod in morebiti elektriko. In kaj pravi njun zdravnik l'et-er Friškovec? «Âînskl sla sposobni samiwitojnega življenja in za okolico nista nevarni. Prav ni^Miega razlogi« ni, da biju napotili na zdravljenje. To biju psihično sirlo. Dolgo sem delal v H > % m Domu zii varstvo odraslih in poznam tak.'^ne primere.« Kako pa problem vidi župan mestne občine Velenje Srečko Meh: »Strokovne sIužIk so, ko so za ta problem izvedele ravnale tako kol veleva stroka. Ml pa .smo.se vključD) v toliko, da zagcv lovimo sredstva, da /a silo popravimo. Nikakor pa ne morem razumeti motivov ljudi, ki st> na silo vdrli v njuno življenje, ju brez njunega soglasja poslikali, pTslikali njun'Da bi dali obe v kak^n zavod, bi bila velika napaka. Mamo je res ireba podpreti, mlada pa naj se nauči živeli samostojno, saj družba ni dolžna skrbeti za lalcAne ljudll Strogo jo je treba kontrolirati in morda bo uspelo. J usta je Ljubo zelo pokvarila, tako da je sedaj hčerka že slabsa in bolj agresivna kol nia-ma,« Virbniku se zdi sramotno za kraj, da v njem življe« ljudje na laL^n način. Predsednik krajevne skupno-.stl Ple^ivec Marjan Stumpfel ta probiemře dolgo pozna: »Kra- ^'Pustite naju ri mirui" jevna skupnost bo seveda pomagala po svojih močeh, sicer pa smo se povezali z uradom za negospodarske javne .službe mestne občine Velenje, pa ludi s .socialno službo. Mislim, da so aktivnosti za razrei>ilev tega problema dovolj dobro zastavljene.« In kaj pravi o vsem l^jze Oj-sferšek. kije tudi aviorobjavljene fotografije: »Moj namen je očitno dosežen! ^i:lim, da bi pomagali ubogima ženskama, ki živila v nečloveških pogojih. Ta zgodba je na las podobna tislL ki sem jo pred mnogimi leti odkril na PaAkem Kozjaku, /življenjske razmere pa so res obupne in ludi nevarne. V hi5i so kupi sena, ki ga ženski kurita, dimnik jc tako zama^-n in po-riiSen. da se ne kadi iz njega ampak kar iz cele hiše... dao vsem ostalem (na primer o drugih "prebivalcih*', miših in podganah. ki karžvigaji^sem in ija, ne govorim. Odgovorni pa na žalost ne ukrepajo dokler jih na to odločno ne opozorimo. Nekateri pač raje posedajo v pisarnah In od tiim rešujejo probleme. To pa vedno ne gre!« Zgodba se torej razpleta in upajmo, da bo šlo v.se po načrtih. to pa naj bi pomenilo, da bosta živeli ženski v vsaj nekoliko bolj človeških razmerah in da bosta tudi manj moteči za okolje. Brez obilice strpnosti in razumevanja pa seveda ne ho Slo. ■ MiraZakošek, foto Lo]ze Ojsteršek Kopalnice în kuhinje Gorenje 5% popust do 31.6.2002 Prodajni sh^dio za kuhinje In kopolnice Gorenje [v tovorni Ooren|a Kopalnice) Primorska ób 3325 Š(»tQnj Tel.:(03)898 53 40 Prodajalna keramičnih ploščic (v tovorni Gofen|e Ksrarrika) Gorenje 1 b 3327 Šmortno ob Poki Tel.: (03) 896 61 27 GOSPODARSTVO «»•«te 8. avgusta 2002 O naložbenih aktivnostih Gorenja s Francem Koscem, izvršnim direlitorjem za proizvodno-tehnično področje '•«••«*é«»a« »I I • •é•é ft* » «*•• I • • ft • ft • I 'fta*fté ftfta »■•♦•«fté«fté*fta«ftft«ft**fta' • ••ft •*•«*■« »••! » ■ • • ft * I Brez vlaganj ni napredka v (}t)r«nju so po dveh letih izrednih nalo>.henih uklivnosti, ÍUÍ tem piKlničju nnpoveiLtli bolj umirjen» rast. To pa ne |H)meni, iiHloi^h ne ho. Še nHprej veliko vhi^ujo, tiko v posodobitev proi/vttdnih znio}ajo, dn hrez (ei;a fie hi liilo napredka« O tem smo se pogovarjali /, njihovim izvršnim direktorjem proi/« vodno-lehniCna področje Francem Koscem. # V Gorenju je ta Cas zelo iivah» no, yeiiko f*radit€, veliko dohijait:. Neicako ni videti, da hi se naložbene aktivnosti umiriie? Franc Košeci »Ta umiritev jc res bolj navidezna. Brc/ naložb namrcc ni razvoja in rasti. In pred nami so veliki naiVtj. Trc-nuino gradimo novo tovarno za predelavo plastičnih mas, kjer bomo mesečno predelali kar okoli 451) ton maleriala, dela pa bomo sklenili okîohra. Naložba je vredna irl milijone cvrov. Scp-icmbra bomo začeli gradili Se eno tovarno in sicer za lastno proizvodnjo sliropnme cmba-laî^e. Lcino bomo proizvedli okoli 3500 ton lega materiala, Ta projekt naj bi bil zakljuicn marca prihi)dnje leio. Inicnziv-no pa sc pripravljamo tudi na gradnjo novega centralnega skladif^ča. ZemljiSče za lo že imamo zagolovljeno. 'Ib bo eden največjih objektov Gorenja, bo 140 metrov dolg, 80 metrov š-irok in 40 mctrovvisok (bo tudi eden najvišjih (^jcklov M'Ienja). Tudi s to gradnjo bi radi začeli Še letos, zanjo imamo predvidenih 8 milijonov cvrov (celotna vrednost pa bo okoli 30 milijo-nw evrov).« # To Si) vdiki zjalofiajiy a v ospre» djti so ta Čas kljub vsemu naložbe v posodobitev tehnologij in pro-izvodov. Franc Kosec: »Vsekakor. Iz naâih proi/vodnih trakov nenehno prihajajo novi proizvodi, še posebej veliko novosti pa napovedujemo za priht>dnje dve letno obdobje. Takoj po kolektivnih dopiLsiih pride na irg popolnoma nova generacija (ta program je povsem nov, ne gre zgolj za posodobitev, veljal pa nas je kar 25 milijonov evrov) vladnih pečic. Ogromno dela nas čaka v priigram u hladilno zamrzovalnih aparatov, ki ga prav lako v celoli prenavljamo. S lem pa bomo ludi v zelo kralkem času (nekje do konca prihodnjega Icia) zapolnili zmogljivosti nove lovarne. Ze to jesen pa prihajajo na irg, predvsem ame-ri^ in evropski, profesionalne hladilne vitrine. Vzačelku prihodnjega lela bodo sledili prav lako pov* sem novi aparati Širine 540 mm, obenem pa pripravljamo ludi novo generacijo aparatov širne 600 mm. Omenim naj Se nov proizvodni program hladilnih skrinj, ki jih po .sedanjih tehničnih rešitvah izdelujemo že osemnajst Ici, zdaj pil bomo proizvodnjo zastavili povsem na novo. S lo posixlobil-vijo bomo ludi zaključili intenzivni ci-klu5 prenov hladilno zamrzovalnih aparatov, za lo pa bomo v prihodnjih Ireh lelih namenili okoli 70 milijonov cvrov. Pripravljamo ludi nove generacijo pralno pomivalnih apara- Agonija v Čistilnem servisu Jože Meh s.p. se nadaljuje »Stečaj bi bil najboljša rešitev!« Tako pravi Andrej Krajne, koordinsitor in sekretar ohmočnet^a odhuni ZSSS, ko »mo ga v začetku tedna vprašali» če seje po končani nekajdnevni stavki zaposlenih kaj premaknilo. Z JekKlajalcem JoŽetom Mehom se ne morejo pogovarjati ne zaposleni in ne predstavniki sindikata, ker je preprosto ne-dose)>ljiv. Za nameček naj hi podjetje /a* puščali tudi ljudje iz administracije, ki so jih delavci še lahko kaj vprašali, če ni hilo .šefa. Da je stanje re.^ absurdno, govori podatek, da ludi na sicer planiran dopust ne upajo, ker nimajo koga vpra^iti. Če lahko. In to kljuh temu, da teče ^e tre^i mesec, kar niso dolnil plače, o regresu za letos pa prav tako lahko le sanjajo. Krajne pravi, da so v nemogočem položaju ludi delavke in delavci, ki jim je polekla za-piKlitev za doU^n čas. ker ne morejo do svojih delovnih knjižic. Tako se ludi na zavodu za zaposlovanje ne morejo prijaviti» ne morejo do nadomestil za plače, prav tako ne do socialnih pomoči. 'Ic bi po tolikšnem času brez plač krvavo potrebovali tudi še zaposleni na čistilnem servisu, a ne morejo dobili niii potrdil, da ne dobivajo dohodka. 18. avgusta bo v dolg zapadlaže tretja (že tako ne visoka) plača. Zalo na sindikaiu pravijo, da bi bil najbolj^ rešitev za zaposlene objava slečaja podjetja. Upajo, da bo to sioril .lože Meh, saj bi to delavci kcn upniki lahko objavili le, če bi zbrali milijon in pol tolarjev. Tudi ob pomoči sindikatov jim lo ne more uspeti, pravi Krajne. »Zíipíwlene lahko usmerimo le na delovnega in.^pektorja, kaj drugega nam ne preostane. Če hi šlo piKijetje v stečaj, hI imeli sogovornika vsaj v stečajnem upravitelju. Tako pa so zaposleni sedaj v nemogočem položaju, kije tudi v slovenskem pnKStoni /elo re kjer najdejo neverjetne rešitve, potem pa sc velik del teh, po segmentih, v daljšem ča.sovnem obdobju pojavi v redni proizvodnji. 'lako je tudi z nami, vsega v Berlinu razstavljenega ne bomo delali, izdelki bi bili predragi, marsikaj kar smo razvili pa smo že vnesi I ozi roma še bomo v nekatere na.5c izdelke.« # Kolektivni dopust vzílržtyalci v Gorenju dohro iz/corisSiijo. Temeljito pre^dajo vse naprave, popravijo tisto kar v času redne proizvodnje ne mor^o, običajno pa udejanjite v tem času ludi velike posodobitve. Kako Ito letos? Franc Ko^ec: »CÀJprav delavcev ni za stroji, je ta Čas v Gorenju zelo živahno. Poj')rečn(5 jc na delu po 300 vzdrževalcev, večinoma so to naši delavci, nekaj pa je tudi drugih. Poleg del, ki sle jih omenili in gradenj, ki sem jih omenil uvodoma, bomo v tehle dobřili ds^îh lednih opravi li gradbena dela za instalacijo opreme za novo generacijo pralnih strojev, gradimo nov bazen za zaprt sistem tehnološke vo de (okoli 300 kubičnih metrov bo velik). Novo tehnologijo pripravljamo tudi v programu Štedilnikov - v Železarni Ravne smo kupili transfer linijo, naša INDOP pa je izdelala novo 5tKi tonsko hidravlično stiskalnico, ki jo Že vgrajujemo, da bomo tako povečali zmogljivosti. Poleg tega pa bomo v na^m dizajn centru in v programu pralno pi>-mivalnih aparatov obnovili pisarniške prostore.« koliko vas ho to stalo? Franc Ko.šec: »Ce oditejem nove investicije okoli dva milijona evrov.« ■ Mira Zdkosek Era Velenje »Do sprejetja zakona odpiralnega časa ne bomo spreminjali« V M clubu prebrodili najhujše poslovne težave »Poplačali smo dolgove do delavcev« V M clubu v teh dneh vlada prava delovna mrzlica, saj ho* do delavci in delavke /e kmalu nastopili kolektivni dopust. Nas pa je zanimalo, kako ka^e poslovno, saj smo na začetku po* le^ia p4»n»ča|l o hudih p4»s|(»vnih težavah, ki so imeli /a posledico tudi to, da delavci niso dol)l-U nadomestil;« za malico, ki jim |H» zikkonu pripada. Direktor M Cluha Marjan (»al)eršek,|e prepričan, da je najhujša kriz^ mi* mu. Na vprašanje, kako kaže poslovno lik pred odhodom na ko letivni dopu-st, nam je poved ai: »Poslovna siluaeija v M clubu se stabilizira, delavcem smo poravnali vse obveznosti za nazaj, torej tudi nadomestilo za malice. Pesimisti niso verjeli v M club, a mislim, da lahko zatrdim, da bo obstajal tudi naprej. Dela imamo trenutno zelo veliko, večina delavcev dela v podaljšanem delwnem času,.saj je za na.s sedaj najmočnejša sezona. Do kolektivnega dopusta, ki ga začnemo 11. avgusta in bo trajal 14 dni, bomo zadovoljili naše partnerje. Po dopiislih nas čakajo nove obveznosti. Največjo skrb namenjamo širitvi tržišča, predvsem v države nekdanje Jugoslavije. Pravwdaj lečejo razgovori za prodajo licence za ta področja, saj želimo del proizvodnje prenesti tja. V p<-»djctju so Še posamezniki, ki ne izpolnjujejo norm. Cc bo tako §e naprej, jih bomo premestili na druga delovna mesta, vendar lahko zatrdim, da bomo poskrbeli za vse zaposlene v M clubu.« ■ bi Prej.^nji teden so trgovci In sindikati zaposlenih v trgovini po dobrem letu p(^ajai\j o ureditvi ol)nitovalnega časa pnKla-jaln, te našli skupen jezik. Vsaj tako je večina razumeia novo dopolnilo zakona o trgovini. Če ga bodo v jeseni podprli poslanci dmvnega /hora. l)4»do lahko priKlajalne odprte ^t dni v tednu« za delo ol> nedeljah in dela prostih praznikih pa bodo trgovci morali pridobiti soglasje zaposlenih, torej sindikata in sveta delavcev. In ksiko to komentirajo delotlajalci? V mednarodnem trgovskem podjetju Ura Velenje menijo, da sc kršitve delovno pravne zakonodaje ne da rešili z odpiralnim časom. Kolje podčrtala Nada Zavolov.^ek- Hudarln. direktorica SVÏ'y kadri, pravno in sploSnov podjetju pri njih vedno ločeno obravnavajo odpiralni in delovni čas. »Vsem zap<5-slenim zagotavljamo vse dodatke, kijih določa kolektivna po-godba Ere. torej spcžlujemo delovno pravno zakonodajo. O vseh leh stvareh se tudi pogovarjamo na svetu delavccv in sindikatov v Eri. Oba dovolj jasno vesta, kakšni sta njuni vlogi.« V.skupini Era imajo.sedemnajsl prehrambenih prodajaln, ki poslujejo vse dni v letu od 7. do 23. ure, v skupini Koloniále pa Sliri. » Menimo, da hi moralo bili besedilo zakona taksno, ki da bo spod-bujalo podjelni.^ko pobudo in hkrati upoStcvaio izvajanje zakona o soupravljanju. Kak-Šen bo zakon, bodo odločili poslanci državnega zbora. Soglašamo pa, da o vseh delovnih pogojih sood- li^ajo in so s tcjn seznanjeni tudi člani sveta delavcev.« Po mnenju Hudarinove bodo pogajanja it tarifnem delu kolektivne pogodbe tekla dalj časa, kajti zahleva po 100-odstotnem dodatku za nedeljsko delo je precej visoka in ni v prid dobrim poslovnim rezultalom prodajaln. V Eri so izračunali, da imajo dodatnih sodelavcev v omenjenih prodajalnah 157. »To je kar lepo Število sodelavcev, ki so âoh'ûî priložni^si za delo in so za delovne pc^goje, ki niso najbolj neugodni, nagrajeni lako, kot jim zagiHavlja delovno pravna zakonodaja,« Kol je šc dejala, do sprejetja zakona v državnem zboru v njihovih prodajalnah ne bodo spreminjali odpiralnega časa. ■ tp VELBSIBJE Upokojite svoje DENARNE SKRBI in pristopite k NAJBOUŠIM NALOŽBAM! Pokličite: Manca d.o.o. Velenje, tel. 03/897-08-00 aii 041 /925-741. 8. avgusta 2002 «"áíilíí GOSPODARSTVO Muzejska zgodba o uresničenih sanjah Dank'l von Li pp. prvi lusinik (lana.^nji'lîa Prvmoj^ovnikn Ve-lenjc» je koiKn: 19.sli)ktJgu. Nje^»v» nenadni) smrt Win 1910 je puko« palu v.se nacrte. Kaj bi rekel da-ne.s. ^e bi prišel v Šalvi>ko doli- •*(*udii hj sc in hi! bi zelo po mtócn na lo, kar sle v 20. stolcl-ju naredili i/ premogovnika. Uresničili î>ic njegove sanje In Scvcćkoi la" je prepričan Dem-hardvon Lapp, Daniclovvnuk. Viudnviicm okolju vile llcr-berstein in z razgledom na Velenje, kalcrcga razvoj je bil pogojen z izkoriščanjem premoga, je (ekel pogovor v sobolnem junijskem popoldnevu z njim in njegovo ženo, medlem ko smo čakali na zaćelek parade In 42. skoka če/ kožo. Komaj je čakal, da si Lo prireditev ogleda. Da bi povsem ra/umcli pripovedovanje Dernhardavon Lappa» rojenega 100 Ici ya svojim slavnim starim očelom, lota edinega sina OlUi von Lappa, najsuircjšega Diiniclo-vega sina, bi morali poznali Jriv-Ijenjsko zgodbo Daniela, la je pestra, zanimiva in navdusiijiiča, saj izpričuje Daniek>vo neizmerno energijo, volje in inovaliv-nosl, /godba jc zapisana v obeh knjigah Zgodovina Premogovnika Velenje, avtorja Aniona Se-herja, dipl. inž- montanl«5like, ki je po upokojitvi v Premogovniku Velenje začel izčrpno raziskovali in zapLswaii njegovo zgodovino. Da imH slavnega slarega očeta, je Bernhard izvedel od svojega očcia in iz redkih družinskih d(v kumenlov. "Vem, da je bil moj stari oče skupaj .s svojima bratoma priznan graditelj zclcz-niSkilt lunelov, posebej arl-berikega. pri gradnji katerega je uporabljal za tiste čase moderne stroje in ga kljub težkim gcoloSkim razmeram, vdorom vode. Zgradil v treh letih. Vem, da si je z zaslužkom pri tem zahtevnem projektu leta 1875 kupiJ dvorec llor-negg bhzu (îradea, iz Ncmea poslal Avslri-jee, in v dvorcu zaživel. Kol poznavalca podzemlja skozi gradnjo predorov ga je zamikalo raziskati pridobivanje različnih mineralnih dobrin. Razgledoval sc je po Avsi ro-<)gr-ski in se odločil od Franca Magesa kupiti premogovno posest v Skalah pri Velenju. / vrtalnimi raziskovalnimi delije odkril glavni lignilni sloj in kasneje zgradil ja.§ck. Vem tudi, da jc z družino nekaj časa žive! na gradu Turn pri Ve- Vnuk Bernhard von Lapp lenju: o lem mi je pripovedoval strie Waller, ki je bil na tem gradu rojen." V zadnjih leiih je Bernhard veliko podatkov Izvedel ludi od Aniona Seherja. In lo, kar je izvedel osvtjjem starem očetu, ga je tako pritegnilo, da si je želel ogledali njegovo nekdanjo posest ter, seveda, izvedeli, kaj sc jez njo zgodilo. Bernhard jc prvič obiskal Velenje leta 200J. Ogledal si je premogovnik in Muzej premogovništva Slovenije in oboje je nanj naredilo velik vtis. Leasing RT Leasing cl.o.o., družM za tinančne storitve 3320 Velenje. Rudarska 3. Slovenija Telefon: 03/ 899 52 00 h.c.. Fax: 03/ 587 65 00 E-mail: lifo@fit-ieasing.sl OBJAVUA PRODAJO SLEDEČIH VOZIL 1J AUDI A8 3,7 QUAHRO TIPTRONIC, let.96 2,800.000,00 SfT ZJ MITSUBISHI SPACE WAGON 2,0 GLXi, 4x4, l8t.94 900.000,00 srr 3; ROVER 6201, let. 1995 950.000,00 SIT AJ ROVER 214SÍ. lel. 95 550.000,00 SIT 57 DAEWOO LANOS 1,5. [el.98 700.000,00 SIT 67 OPEL OMEGA 2.6 CD, let.92 449.000,00 SIT 77 PEUGEOT 405 GL,let,93 250.000,00 srr BJ KIA PRIDE 1,3 BASE, let.98 250.000,00 srr 9/ ŠKODA OCTAVIA 1,8 SU(, let.97 1,350.000,00 SIT 10,/MERCEDES BENZC180. let.97 2,599.000,00 SIT 11./ MERCEDES BENZ C180, let.98 2,799.000,00 SIT 12yKIASEPHIA1.8, let,98 1,099.000,00 srr 137 RENAULT ESPACE 2,0. Iet.99 3,223.000,00 srr 147 DAEWOO ESPERD 1,8 CD, Iet98 599.000,00 srr 157 DAEWOO TICO SX, let.97 309.000,00 SIT 167 PROTON 313 PERSONA, Iet.99 899.000,00 SIT 177 KIA CLARUS WAGON 1,8, let.98 1,630.000,00 srr Daniel von Lapp do kupxev. Izrabljali za eleklrično energijo. Muzej je enkraten, piv samezne scene so ne-verjeine. Čudovito jc tudi, kakšen ntzvoj je meslu ora()gt>čilo izkoriščanje premoga. Moj stari oče bi bil gotovo navdale n. Muzej je naredil slik med časi, v kaierih jc ustvarjal moj ded. in sedanjim časom. V njem je dobro vidno, s kakšnimi razmerami pod zemljo so sc uk\'arjali načrtovalci razvoja premogiivnika. kol je 10 bil moj ded. in rudarji ter kakšne nevarnosti so preŽale na oboje." Družina plemenitih Lappov jc za življenja "Von Lippi so na Turnu icpo živeli in Imeli velik ugled," ve po-vediili vnuk slavne družine. "Ded in njegova žena Clani sla .spadala med g{)sposko in na lurnu st") ju obiskovali mnogi predstavniki lega sloja s Stajer.ske in Ko-n^ke 1er njihovi son^rùki iz Avstrije, Med prvimi se je Danijel prevažal tudi v avtomobilu/' / Danielovo smrljo se povezanost družine z Velenjem In pre m og(wn ikom prekine. ^xna Clara je prcmi>govnik prodala in zanj dobila manj, kot je bil vreden, pa Še to na obroke in ob razpadu Avslro-Ogrske mnede(j^^ na tor«k, tc^nu ob polm^Ci, je prenehala veljavno&t modrim polnim listom, ki smo jih Slovenci dobi* li po osamosvojitvi države. Za« menjali so jih rdeči, ki naj bi nas približkih Evropi. Po podatkih Ministrstvu /a notranje zadeve RS si je nove potne liste uredilo nekaj veČ kol 61)0 tisoč Slovencev, mnogi, ki so z vlogami zaniie Čakali do zadnjega trenutka, pa nanje Še čakajo. Čakalne dobe za polni list in ludi osebno izkaznico se zaradi j^tcvilnih vlog v zadnjem času povečujejo. Dnevno iahkov Ceti-su izdelajo le 20 tisoč pH')lnih listov, vlog zanje pa je bilo v zadnjih tednih veliko več. Zato je tudi na Upravni enoti Velenje čakalna doba za nov polni lisi več kol mc.scc dni, Čc smo bolj natančni, v ponedeljek šc niso izdajali novih polnih listov tistim, ki so vloge zanj vložili 29. 6. letos. Tudi čakalne dobe za nove osebne izkaznice so daljše, nanje jc treba čakalivcč kol tri tedne. V ponedeljek so nanje šc čakali listi, ki so vloge vložili po 13.7. letos. Od torka dalje paso novi polni listi ludi dražji. 1,6. 2002 je bilo po podalkih Ministrstva za notranje zadeve RS v Upravni encii Velenje 2202U oseb, ki so že imele nov polni listi. Na isli upravni enoli sood 1. marca lani do 2. avgusta lel os prejeli 15.538 vlog za nove polne liste. Od 1. januarja do 2. avgusta letos pa so občani vložili tudi 7966 vlog za nove osebne izkaznice, ki so precej ccncj.še. Samo od 1. julija do 29. julija so sprejeli l3I8vjogza nove osebne izkaznicc, vzadnjcm mcsccu pa šc 2233 vlog za nove polne lisic. V petek. 2. avgusta, je bilo na velenjski upravni enoti ncvroč-enih 641 potnih listov, osebnih izkaznic pa 76. V začetku meseca julija je bilo nevročenih še okoli 1000 potnih listov in 109 ascbnih izkaznic, tako da se število manjša Na Hrvaško se s starimi potni listi Cas za zamenjavo In poteksta-rih dokumentov je žal pa\x;j nesrečno izbran, saj smo sredi turistične sezone. Zalo je razveseljiv podatek, da bomo Slovenci in Slovenke lahko do konca oktobra na I IrvHŠko potovali s starim polnim listom. Vendar mora bili po datumu v njem ta še veljaven, s sabo pa moramo imeli še en dokument, ki gaje Izdala Upravna enota in Ima slika To je bihko vozniško dovoljenje ali orožni list (po novi orožarski zakonodaji). Zalo ta dogovor ne velja za oiroke, ker li pač nimajo leh dokumentov. Po novem lahko na Upravni enoli dvignete nove twebne dokumente ludi za druge osebe. Vendar morale imeli njegovo pooblastilo in veljaven ascbni dokument. To velja le za Upravne enote, na poŠtah pa (o še vedno ne bo mogoče! ■ bš Anton in na državno Spital tekmovanje oračev (*ELIE - Minuli konec ledna so DruŠlvo podeželske mladine Ciîljc, Dobrna, Vojnik in Štore v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ckrlje, izpostavama C*eljc in Žalec, v McdJogu pri C clju pripravili 28. regijsko ickmovanjc oračev. Na njem je sodelovalo 12 ekip; šest v kaieg(3rijl plugov krajni kov, drugih .^st pa v kategoriji obračalnih plugov. Šaleško dolino sta na tekmovanju zaslopali ekipi tukajšnjega Strojnega krožka, nastopili pa sta v kategoriji plugi krajniki. Obe Sla se odrezali odlično. Anton in Tomi Spital iz Gaberk sta ekipno osvojila prvo mesto, druga ekipa Slrojnega krožka Šaleška dolina, za katero sla nastopila Jakob Napotnik iz Topt^lŠicc in Jani Dvorjak b, SkaLskih Cirkovc,pajczascdladru-go mesto, fudi pri p<ísameznikih so v kategoriji plugi krajniki prva tri mestazasedll tekmovalci Strojnega krožka Šaleška dolina r Anion in lomi Špiial 1er Jani Dvorjak. Prva dva bosta sedaj zastopala celjsko regijo na državnem tekmovanju oračev, ki bo 23. in 24. avgusta v Radencih. ■ tp REPORTAŽA 8. avgusta 2002 Lions klub Velenje Rdeča nit kluba je pomoč sočloveku Svciovnu or^»ni/(icij<) Lions Clul> Inlemulional ima v svťtu dolgoletno tradicijo« saj je hila v Zdru/enih dri^avah Amerike tistaiiov|j«;na daljnega leta 1917. V v/hodni Lvropi in tako tudi v Sloveniji, seje ra/sirila Sele po pa<]cu ^ele/ne /avese pred desetimi leti. V Velenju je he nekako v povojih. Mij deluje §ele tri leta. Lion Clul) International /dru/uje okoli 3().0(M) kJubttv (Ki celem svetu, okoli 2 milijona članov pa deluje pod geslom "We serve'*, oziroma "Pomagamo". Lions klub Velenje irenuino Sieje 27 čianov, njegov predsednik pa jc Born Jeřábek. Clan kluba lahka, po Jcra-bckovih besedah, poslane vsak moralen pijsamcznik. ki sprejema kodeks lioniznia. Vendar pa mora bili predlagan s sirani enega od članov, z njc-gos'im čjansivom pa se morajo strinjali pravvsi. Glavni cilj legakiubaje pomoč sočloveku, predvsem pomoč lislim, ki so v slabem gmolnem položaju. Denar, /bran z ra/nimi dobrodelnimi akcijami in 7 vsakoletno dinřbo slik. namenjajo boju proli drogam, podpori na-diirjenib dijakov In sludenlov 1er pri-/adeUh olrok iz malerialno šibkejših družin. Jerabek nam je povedal, da hi radi leios v Velenje pripeljali akcijo Plakat miru. »To je akcija, ki jo Lions Club International izvaja v sodelovanju y Združenimi narodi. V »«novnib Soiah lečcjo natečaji /a najboljše slike, ki na koncu pridejo do Združenih narodov v New Yorku, kjer naredijo izbor. Selekcija je siccr moCna, vendar jc vredno , saj se tako ideja Monizma popularizira tudi mod mladino.« KJub poleg vseh dobrodelnih aktivnosti ÍA'aja ludi mednarodno izme- njavo dijakov in Studentov, ki je namenjen« mednarodnem spoznavanju med mladimi In tudi med {»cncracija-mi 1er Širjenju ideje lennizma. To leto je v Velenje priSlo pel mladih I? različnih evropskih držav, ki bodo v nekaj lednih dodobr« spoznali Slovenijo In Velenje samo. Slovenija je čudovita Mednarodna izmenjava je /a mnoge mlade izkušnja, ki temeljito spremeni njihov pogled na svel. Kanček negoiovosii pred odhodom, veliko pričakovanje in... zadovoljstvo po pov-raikt!. Potovali v ne/jiano debelo, živeli pri gostiteljski družini, spoznavati lujo kulturo - vse to .so še kako pomembni mejniki odraščanja. Letos sc je ponudila priloi'jiosi, da nekaj (akSnih mladih ljudi spoznamo ludi mi. /aupali so nam, od kod prihajajo. kako jim jc vscč Slovenija in kako se razlikuje od njihiwih domovin. Inge I'indorr, Danska: »Obiskujem 2. Ici nik srednje Sole» do kt^nea imam Se eno leto, nato pa bi rada p(îstala veterinarka. Kljub mladosti sem prepotovala že veliko .sveta, kar hI J^elela nadaljevali I udi po končanem šolanju, najraje pa hi obiskala Avstralijo. /a možnost obiska Slovenije sem izvedela iz ogla.sa v lokalnem časopisu, kjer so iskali dekle za Slovenijo in fanta za Nemčijo. Napisala sem pismo domačemu Lions klubu, v kale-rem sem opisala svojo slrast do potovanj in izbrali so mc. V času mojega bivanja v Sloveniji sem videla veliko slovenskih gora In cerkva, velenjska jezera, bili smo tudi v Mariboru in moram priznali, da mi je tu zelo vSeč.« Tomas/ Henc-lewski. Poljska: »Sem član Leo kluba v Poznánu na Poljskem, ki Ima 20 članovinv kaierega sem priSel preko svojega SoLskega prijalelja. ki je bil predsednik kluba. Trije člani kluba so me na enem od sestankov izbrali za člana, to pa zato, ker so iskali človeka, ki rad sodeluje pri prostovoljnem delu, ki rad pomaga drugim in mu niso v ospredju lastni InteresL Naši veliki cilji In prizadevanja v klubu so, da bi zbrali čimveč de-naija za pomoč c^lrokom v holniSnicah In prizadetim slepim otrokom. To pa je včasih dokaj težko, ker klub ni tako znan kot so npr. druge dobrodelne organizacije kol sla Rdeč kri? in Kari-tas in mu ljudje težje zaupajo svoj denar. V Sloveniji sem zaenkrat obiskal Ljubljano, ki ml je kot mesto zelo všeč, bil) smo tudi na Uršlji gori, kar je bilo zelo utrujajoče. Na Poljskem ne hodim v gore, ampak v hribih le snowboar-dajTi in ponavadi uporabljam sedežni-co, ki me popelje vse do vrha. Slovenska pokrajina si je z naAo zelo podtv bna, le da mi nimamo toliko zelenih površin. Poleg dobrodelnega udejsivo-vanja, ča.s namenjam tudi Studiju pra- va, Jeseni bom začel tretji lelnik.« Alessandra Acu ti s« Italija: »Stara sem IS let in sem leios končala srednjo Šolo, ne vem pa Se, kaj bom študirala. Moji starci niso člani Lions kluba, ki veen-tralnem delu Italije, od koder prihajam, niti ni zelo aktiven, /a izmenjavo sem Izvedela od mamine^ prijatelja Iz Rima. ki je član kluba. Zc lansko leto sem potovala preko Lions kluba, in sicer sem obiskala Nizozemsko. Čeprav :^ivim v sosednji državi. Še nikoli prej nisem obiskala Slovenije. Tu mi je predvsem všeč to, da jc veliko goratih površin, ker jih na področju, kjer Živim jaz, ni dosti. Pokrajina se od italijanske zelo razlikuje In mi je zato zelo všeč. Na splošno o Slovencih ne morem veliko povedati, ker poznam samo družino gostiteljico, ki pa je zelo prijazna.« Michael Uarmand, Danska: »Delam v in- Vsi se v Sloveniji dobro počutijo sliluciji z oiroki, preko katere sem izvedel za Lions klub. 'lam so ml ponudili počitnice v Sloveniji in povabilo sem sprejel. Najbrž bom nekega dne tudi .sam postal član Lions kluba. Na Danskem sem zaposlen kol kovač, kar mi je zelo všeč. V Sloveniji mi ugaja prav vse, od gora do mest. V tem času sem ugotovil, da .ste Slovenci zelo prijeten narod.« Laura Tickien, Finska: »Slara sem 17 let In obiskujem srednjo Šolo, kjer sem tudi Izvedela za izmenjavo. Videla sem oglas z.a počitnice v Sloveniji, poklicala in dobila mesto. Nikoli prej Se nisem bila po-leti v kak&ni tuji državi, tako da sem tudi v Sloveniji prvič. Slovenija se od Finske zelo razlikuje, predv.sem po tem, da je vaša pokrajina zelo gorata in da gojile veliko koruze. Pa tudi poletja na Finskem niso tako topla kol pri vas.« ■ Katja Kože// in Maja Krivec Mlekarna Celeia je vodilna v proizvodnji probiotičnih izdelkov, zato ne dvomimo, da vsi prav dobro poznate LCA jogurte iz zelenih doiin in našo najnovejšo pridobitev zeliščne probiotične jogurte LCA UNiSEX. Prvi odzivi so biii odiični, zato smo se odločili, da bomo sledili načelu: Dober kupec je zadovoljen kupec. Tako bomo že obstoječima sadnima okusoma dodali še tretjega: marakujo in lipo. Upamo, da bomo s tem okusom zadovoljili tudi tiste najbolj zahtevne okuse. Ampak danes ne bomo govorili o probiotičnih jogurtih. Ob izteku poletja in bližajoči se jeseni, ki s seboj prinaša tudi hladnejše dneve, bomo pozornost raje namenili jogurtom, namenjenim vsem sladokuscem. Govor bo o desertni liniji, ki jI v Mlekarni Celeia namenjamo veliko pozornosti. Že samo ime pove, da so U jogurti namenjeni vsem siadokuscemi ki se pravim sladicam enostavno ne morejo upreti. Ko govorimo o njiti, mislimo na Vanilijeve in Smetanove jogurte, ki navadno poskrbijo za zaključek odiičnega obroka ali predstavljajo slastne male razvade, ki si jih je vredno privoščiti. Te jogurte lahko najdete v vseh hladilnih vitrinah po celi Sloveniji, sa) jih med vsemi siadoslastnimi jogurti prihaja kar 7/8 iz Mlekarne Celeia. Ker pa vemo, da počivanje na lovorikah navadno nI zdravo, smo se odločili že obstoječo desertno linijo obogatiti z novim izdelkom. S ponosom vam predstavljamo nov desertni jogurt DESERT zelene doline, kjer sta jogurt in sadje združena v popolni harmoniji okusov. Desert zelene doline vsebuje izjemen 47% sadni delež višnje, vrinega sadja ali ananasa z velikimi koščki izbranega sadja. Sadje je naravno, brez dodanih konzervansov ali barvil in se odhčno dopolnjuje s kremnim smetanovim jogurtom. Pisani okusi so kot nalašč za razvajanje: višnja za zapeljevanje s svojim nepozabnim okusom, vrtno sadje z breskvijo, marelico in hruško za nova doživetja sadja, ananas pa za pridih eksotike In občutje daljnih krajev. Namenjen je vsem, ki znajo uživati svoj užitek in so idealni za posladek po obroku, pred njim ali kar namesto njega. Predstavljamo torej mali desert za velike užitke. 8. avgusta 2002 w^JlÍÍ OBJAVA, NAVEZA Velenjski raperji se bodo predstavili Evropi Začela (in nadaljevala) se je saga o Velenju Prejšnjo nedeljo zjulraj so se vrata Mladinskegaccnlra Velenje zgodaj odprla. To je bilo namreč juiro, ko so na poî krenili velenjski hip-hoperji, ki so se lo nedeljo že vrnili domov, leden dni so, kol smo skopo fc poročali, preživeli v Saarbrueckc-nu v Nemčiji, kjer scj l>ili kol edini predstavniki Slovenije udeleženi projektu, v kateremso sodelovali evropski bolj ali manj /nani hip hop glasbeniki. Velenje in Slovenijo sozaslopali Six Pack Ćukur, Pian B in Bronx-tars, mipasmo jih v nedeljo pospremili na pot. Da jc Velenje kol meslo pravi glasbeni Icnomen, po mojem mnenju premalokrai poudarimo. A dejstv{i je, da toliko odličnih glasbenikov prav vseh glaslx^nih zvreii ne premore nobeno drugo meslo v Sloveniji, /.alo ni slučajno, daje prav Velenje zastopalo barve naSe države v tem projektu. A sodelovanja ne bi bilo, če ne bi bilo Mladinskega eenlra Velenje in v njem dnevnega ecntra»KV neki«, Projekt je namreč na evropskem razjîisu dobil brežiški n'ila-dinski ccnter. ki ga jc zaradi pomanjkanja glasbenikov predal velenjskemu Mladinskemu cen-iru. Milja (îregorlênamje uvodoma povedal: » F^ojekl je kompleksno zastavljen; poleg CD kompilacije, na kateri bodo zastopani hip hop glasbeniki iz Nemčije, Norveške, Francije, Avstrije in naSi glasbeniki, bomo poskusil posneli tudi video in predstavili hip-hopsccnocc-li Evropi,« Na pripravljalnem sestanku v Nemčiji so se predstavniki drŽav dogovorili, da bodo pc^skuí^aJi v projeki pritegnili boljše hip-hop glasbenike iz sodclujt>čih držav, da bo kvaliteta kar najvišja. Zato so v Velenju izbrali že uveljavljena imena ludi na slovenski sceni. Na projeki pa so se skrb- no pripravili, saj so poleg knjižice s hip-hop pswzîjo sklenili, da bodo vsi velenjski glasbeniki naredili ludi nekakšno himno Velenja, ki so jo izpeljali iz f'ukurjevc skladbe »Začela seje saga«.,. Vsi pripravljeni, vsi vznemirjeni Ime Boštjan vamzagotovone pove nič, če pa izdam, da je lo ime lania, ki se podpisuje s Six dal:«S seboj imam »rukxak« ter sol, 10 je vse kar potrebujem, ^/ačela se je saga« je najbolj velenjski kc^mad na moji ploîUÎi, zato lx}mo naredili nekakšen remix, kjer bo vsak odrcpal eno kitico. Cn komad pasmo na novo naredili z Bronksiarsi. S SaŠom Lošičem pa sva začela delali ludi nove bile, zalo računam, da bom novo samostojnih ploščo iydal na začetku pri-htîdnjega leta.« lenjsko sceno, vesel pa sem ludi, da bomo dobili studijski posnetek. Doma bi radi Še lelos Í7-dali samoslojni album, vseje že posnelo, sedaj iščemo založbo in denar, da ga izdamo. Ima kdo kaj viška denarja?« Rok iz skupine Dronxiars pa nam je zaupal: »Pripravili smo kar nekaj novih skladb, v.se je novo. Imamo pa tudi gosta iz Maribora. Bolj kol ne vadimo na koncertih ;ili pa kar doma. v Tik pred odhodom v Nemčijo še skupni posnetek velenjske zasedbe na evropskem hip' hop projektu. pack Čuku r, boste vsi vedeli, za koga gre. B<5^ljan je bil pred odhodom v Nemčijo prijetno vznemirjen, sploh, ker jeza njim koncertov polno obdobje. Vsak teden ima vsaj enega, številka prodanega prvenca pa se bliža 10(X), kar je za slovenske razmere zelo dobro. Pred kratkim je prvič naslo|-)il na Primorskem, na Koprski noči, in bil navdušen. Meni pa je prejšnjo nedeljo ob dokaj zgodnji deveti uri in Se malo, tik pred odhodom povc- Luka Sever iz skupine Plan B pa nam je o pripravah skupine, kije odšlav Nemčijo v nepopolni seslavi, povedal: »Glasbo sva s kolegom naredila pred odhodom, mislim, da bo komad dobro uspel. V Nemčiji bo premalo časa, da bi lam ustvarjal, zato sem si vzel dovolj časa pred odhodom. Kolikor vem, pa naj bi prav vsi sodelujoči posneli skupen komad, ki bo verjetno najdaljši hip-hop komad v zgodovini. Pričakujem, da bomo dobro predstavili slovensko in ve- slanovanju. Želimo si tudi, da Čim prej posnamemo svojo ploščo, a je tudi pri nas problem denar.« Kako jc bilo in kaj so fantje naredili, boste izvedeli že kmalu, konec koncev bodo lo predstavih tudi na letošnji Kunigundi, ki bo zadnji teden v avgustu. V poncdeljekzjutrajsose namreč .srečno in prijelno utrujeni že vrnili domov. ■ Bojana Špegel Bo nedelja vendarle tudi za prodajalce gospodov dan Pravijo, da xo œ írgoivi m sirtdikaùsfi xporazfofteli o íetn, kako naj hi hite yw novem trgovine (MÍprfe. V^ilavnem naj hi vendarle ohve* tjaio, da je nedelja hoiji dan hi (o naj hi veijah (udi za prodajalce po tffiovinah. Vsaj za večino. Rajjsn tft tiste^ ki hi se sami odfočUi, da hodo deta/i fudi oh nedeljah. Meti ient, ko eni pravijo, da je fo velik uspeh za prodajalce, .se druf^i vendarle bojijo, kako .v hodo fah' ko v posanteznih nTZ(fv.skih orfianizacijah zap(fsie/tt res prostovolj' no odlffčaU. h> jih ht)do pozvali, ie hodo delali tudi na fa dan. Fri mnogih je namreč, vsaj i>v zrakuf<, strah za delovno meslo. Morda .se jih ho za tako delo veČ odloČilo tudi zaradi nuje. To predvsem v primeru, če IxhIo .sinidikalisti dobili s /rfiovci se boj o ptai^ilu zfí de-h ob nedeljah. Sedatyi SO^odsioíni dodatek naj bi namreč z^ ečaii na .sUHid.stotne^a. Ob tem pa hodo nekatere, predvsem ti.sie, ki .so v težkem f^motnem .stanju, »prepričali«^ da hi prišli zp prtxlajne put' te tudi na f!f>.spodov dan. O novem dehvntm Času precrj razpravljajo tudi v celj.skf regij-.ski lx)ini.Šnid. Tu so nwd prv imi v začetku ie^a me.secv zdrmnikt zućeli delali med 7. in 24. uro, osluHčasdo 40-urruigu tednika bodo MzafXílnilh s pojx)ldanskim delom in dežurstvi. Vvodstvu bol-nisnice pravijo, da hodotem prihranili nakiij denarja, ki ga hO' do namenili za posodobite\' opreme. V tej bolnišnici se za {ak de-lo\ ?u Čas niso odločili povsem prostovoljno, ampak so sledili sklepu vlade, ki je od takih ustanov, ki so poslovale z tzgidro. terjale .Ki/nacij.ske /dcrepe. ht celjska holnLfnica je lani pridelala nad J 70 mtlijonm' tolarjev izgrihe. Se\'eda tudiv le.mprimem velja, da v.si zdravniki .še zdaleč niso zadovoljni In pa nožni sindikat tudi ne. Povsem zadovoljni tudi niso delavci laške pivovarne, tisti se>'e-da, ki imajo delnice te dnàlK. Letos namrečpn'ič ne hodo dobili devizlend. O tem lx)do na skupščini dntžhe odločali jutri, predlog pa l>o verjetno spmjci. Denar pač potrebujejo za dnige stvari, saj si hiški pivovarji Še vedno prizadm/jo prei'zeti Ijubijan.s'ko pivovarno Union. Nekateri so po vsem ho ju predvidevali, da bo prišlo do tesnejšega sodelovanja med Laščani in Helgijci. a vse kaže, da so še vedno vsak na svojem bregu. Cť/wv fyt nidi oliojiprišli na bregljid^janice. Sicerpa za/mieni v gospixlarstvu .skačejo vzntk od veselja, kersosejims tem mesecem izhodiščne plače/Mvečale za dobre štiri odstotke. To je pa nekaj! I^j kaj zato, če (o veselje ki'arijo nekatere malenkosti' dražja elehrika. dražje relefoniinnje, dražjipre\'ozi na železnici Da naštejemo le najavljene jMdražiive. Veliko )e še primerov, ko kakšne cene poskočijo pov.sem na tiiio. In predvsem te povzročajo največ jeze. da ljudje ])ogpsto kar pordijo. Smo pa Slovenci zdaj res znova veliko bolj rdeči Vsaj tisU, ki so seže odločili za nove potne liste. Moilmsi SI(Amce\'jL' trajala le malo času. Ne vem, če je to i zrok, da se je šele tako malo drža) Ijanov odločilo za te nove listine. Ali pa enostavno ne mislijo potovati v tujino. Vsaj kam daleč ne. saj k našitn sosedom lahko pridejo kar z osebnimi izkaznicami. Ceprm'je tudi res, da i udi teh mnogi Še nimajo. Ob pridobivanju teh novih dokumentov se nekateri jezijo na dňa\'0 oziroma na uprave enote kot njene podaljšane roke. ker morajo čakati v dolgih vrslah. Resnica pa je vendarle (udi ta, da so bde pisarne enot, kjer.so se odločili za delo ob .sobotah, skoraj prazjie. Vsaj v mnogih primerih. Kaj hočemo, taki pač smol m k perspektiva O avtotestah Ne vem ločno kateri dan je bil, vem satno, da me je nek lokalni politik zelo razkuril .Sedeli smo za mizo in .se pogovarjali iùir tako o nekih rečeh, nahir je beseda nartesla na cestnine. Kako so drage pri tias in kttko jih nepravično obračimavajo. Hna tistih debat, kijih raz\'ijemo ob vrčtt piva... Čvek pač. Pa vendar mije sr\'ar šla nekoliko v nos. Tisti jwliiik je namreč .šel nekoliki) daleč. Vem, da .so jeseni lokidne }'olitve in da so vsi že v nizkem startu, l endar dajtepnxsim, enkrat za spremembo se .stvari lotite spnivimi argu-mentiy nez mlatenjem prazne slame in populizmi /M\relo mije, ko je padla tista pametna, zakaj v Slo)'eniji nimamo vinjet. Da vinjete pa imajo v Avstriji in so takooooo zelo praktične, pa .še ustavljati se ni treba na cestninskdi postajah. Tudi Švicarski si.stem imj bi NI menda dober, kjer človek pač plača enkratno cestnmo in šepotem mili volji vozi^yo avtocestah širom dežele ceh leto .,.ja nalepke na sprednjem oknu-to je po mne-njtt onega politika najboljša rešitev, to pa, kar se dogaja sedaj, je či.na bedarija. Enkrat za vselej bi rad povedal, da vinjete in njim podobne na velrobntusko sleklo nalepljene stvarce, nisoprtn'a rešitev. In tista dva primera, kijih ví i omenjajo sta, vprašajte kogarkoli, kise na promet vsaj malo spozna, po\'semzgre.sena. V Švici so od nekdaj posebneži (konec koncev so šele pred knukim zaprašili za članstvo v OZN), medtem ko so v Avstriji modr^) ugotovili da .so za-.stonjske avtoceste zanje predrage in da je treba najii plačljivi sistem. Dokler ne najdejo pravega sistema (vinjete lo niso) hodo pačpobintli cestnino na tak način. Vsak, tudi a\'strij.ski stroko\'-njak, vam bo zgodboimveda!povsem enako. Vinjete so, tako kol pov.sodposi'etn, vmesni korak, ko se ljudi počttsi privaja na to, da bo treba plačevati za uporabo avtoce.st. in čeprav vsi naprej mečejo lista dva ovin jelena primera in Nemčijo, kjer ljudje zmotno mislijo, da cestnin ni .se nihče nikoh ne vpraša, kako je v l^ClNl držav. Da so ce.st nine kilometrske aH čelne, tako kot pri nas, v Italiji, Fmnciji, Španiji, na /rskem, I/n'a.skem, Slox aškem Četudi f)ti.stimo prakso in to da običajno cesininjenje uporaIt-Ijajo .skoraj vse e\'n>pski' države ob strani, je argtimeniov proti dovolj. Eden ključnih je v.semogočna evrop.ska regtdativa. Na področju prometa ji pravimo bela knjiga in r njen jasno piše, da »mora drza\xi zagotoviti pravično obračunavanje plačila nadomestila za uporabo cest skladno z dejansko uporalx) plačljivih cesi.f^ Kdor v tej Jormulaciji najde vinjete... lepo prosim. Češka je pred časom uvedla vinjeini sistem a jo je iz Bnislja z belo knjigo doNla ]X> prstih, tako da zdaj znova veselo postavljajo ce.stnin-ske postaje. Evropa je pokazala, da misli re.sno. Tudi denarno so vi/tjeie čista izgidxt. Slovenija je namreč inin' žitna država, kar pomeni da moni od ljudi ki .skozi državo potujejo, pc^hniti kar najivč cestnin. Poglejmopnikličen primer Avstrijcu, kise v Slovenijopri^yelje na Šentilju in se odpravi kan^jiirat na slovensko obah, z današnjim sistemom v obe .smeri pol>ere-mo skonij 3000 tolarjev cestnin. Ce denimo uvedli tako omiljeni avstrijski .sistem bi mu pobrah v.sega ÍHOO iolarje\-za desetd-nci'no vinjeto, kipa ne pokrijejo niti stroškov izdelave m prodaje. [\)\vdano dmgače. to da se ljudje vozijo po avtocestah H državo namesto tega da bi od njih kaj imela, celo .stalo. Se najl)olj zanimivo pa je, da so nad vinjeta mi najMj navdiušeni ti^ti, ki zdaj najbolj vpijejo, da je obstoječi sistem absolutno ne-pra\ 'ičen. Torej ...iz ene n epnn 'ičnosti hi radi S!i v še eno, še slabšo nepra\ičnast. Celo lako daleč hi šli, da bi ljudem ne glede na to koliko prevozijo, zamù mali enako. In verjemite mi. če jim oblast da vinjete, bi začeli, ko bise jim pognala kolesca v gla\i znova vpiti, da je lak .sistem nepravičen in oh in sploh. l^bldno desel minul je trajal vcrl)alni ohmčun, kjer ne jaz ne on nisva popuščala. On je trma ril, da .ko vinjete najfx}lj.sa rešitev, jaz pa .sem vztrajal na swjem. in potem sem .se raje ttgriznil v jezik in zadevo končal. Dejslxti namreč govorijo sama. Konec konce^'so bilinjego\ i stntnkarski kolegi lisli, ki so leta 94 u drža\ nem zboru izglasovali, da Slovenija i>otrebuje odprti sistem pobiranja cestnin. Bili so tisti, ki so leto po tem naročihpodreti cestnin.ske postaje na Sloveniki, bili so tisti, ki so pod pritiskom lohilnih volitev pred štirimi leti naročili gradnjo net mm ega .sinila dovozov na avtocesto (namesloprejšnjega povprečja na v.sakjh II kilometrov, je zdaj med dvema iz\'ozoma v povprečju 5 kilonjetrov, zaradi če^arsenam obeša celoten cestninski sistem) in karješenaj-ix)îj neumtw, zdaj hi na račun kriîizinaija s\^oji}i zgrešet^ih odloč-itev radi vaš glas na lokaindt volirťah. Tu nekaj ne št ima. Vendar naj tistega gospoda za mào malce pomirim, frcd knit-kim smo v .Sloveniji doluU no\ v šttuJijo cestninskega sistema do leta 2()0S, ko naj bi pri nas cestnino za upombo avtoccst (ja. tuđina ljubljanskem obroču) že pobirali povsem avtomai.sko. hi v njem .so lokalni lobiji znova Iwrantali s postajami malo lew, malo dc.s-no. malo gor. malo dol. predwsem pa ničtmali da ce.stn ine na njihovem najbolj obljudenem odseku nebo. Tik pred lokalnimi volitvami, kjer se bodo delde j^ače za prihodnja štiri leta aH wč. In mvno temu politiku in njegovemu kokgu, ki je molče sedel zraven in se v mzpntvo okrog vinjet raje ni spuščal, je uspel veliki mel. Njuna cestninska postaja se namreč, kako primemo, leto pred no-vimi državnozborskimi volit)'ami seli kakšnih o.sem kilometrov stran. .Stran z njihove ruijlwlj oUjudene poti Kdo se bo takrat tolkel j?o prsih, da je to njegov veliki met, ni pn/v težko uganiti ■ Denis Oštir 8 NASI KRAJI IN UUDJE IM^JIS 8. avgusta 2002 Zlati pevci SCV Velenje poplačani za trud (2. del) »First Prize: Cor Jove Velenje, Eslovenia« Obvc/na skladba jc najvctijc meril«) /n vrcJni)icnjc /bora. To je bilu v naiii kategoriji, kategoriji mešanih pevskih /borov, (^inlic a Barcelona, avtorja M. dc Fella. V prtwicm programu pa jc naia Jirigcnika za origi-n:ilm> skladbo,/apclo v kaieron koli jeziku, izbrala skladbo iz 20. stoletja, skladatelja iz domovine nastopajočega/bora. Brc/ isirumentalne spremljave, pa jc izhrala .skladbo TurLsl skladatelja Aida Kumarja. V lej kategoriji je naš zbor osvojil prvo mc-sios 133.2 točkami pred/borom Ave Vila iz Vilniusa (Liiva) s VC VELENJE. ESLOVENI-JA«. Stop;\i> na oder, v glavi se li vriijo celoleine vaje v zborom, spomnis se vseh stvari, ki ti jih je povedala dirigentka. StojiA na odru in Oakas znak žirije, /daj ve?», dii gre zares. Na v.se ali nic. Intonacija... Zapo-jel... Koncentracija takšna, da bi jo lahko rezal... OdpojeS. OlKUtki boljSi, slabSi? Odhajaš z odra. v glavi ti Se vedno odzvanjajo akordi zadnje skladbe. Od nekje se naenkrat zasliši izjava Tomaža 11.: »Tudi ćc nič nc dobimo, mi smo sami .ssabo zadovoljni - Lakn Ictus še nUmo za- sem. V tej kiilegoriji je tekmčen zajlrk. Ob sedmih se je začela zadnja jutranja vaja v razgiba- pcli!« Spoglcdamose in vemo, da ima prav... Prvo tekmovanje je bilo torej za nami. Co/ dan so nas ljudje na festivalnem prizorišču ustavljali, namčesiiiali in se hoteli ludi fotografirati z nami. Nekateri so nam eelo kazali sv(yc iKe-ne, prt katerih so nas ocenili za prvo mesto... /večerje sledila razglasitev re- suznem hotelu s štirimi zvezdicami. Noč smo preživeli bolj ali manj v praznovanju u.spcha, nekakih si nismo ?eleli, da .se sploh konca, saj smo morali naslednji dan /C odriniti proti domu... Pot domovjc bila začinjena še s kopanjem na Ažurni obali ter raznimi poslanki v zanimivih krajih. 'Iako se je počítsi iziekla naša »i» Vesei]e ob razgiasitvi rezuHatov ie bih nepopisno in iskreno! vanjcm in opevanjem pred nastopom na tekmovalnem odru. Vadili smo do pol devetih, nakar smo se vrncmiijeni pognali na aviolius in se po vijugasti cesti odpeljali proti Cantonigro-su. Bolj ko se bliž«iš cilju, močneje se zavedaš, da bo prav kmalu prišel trenutek, ko lx*(š moral dati od sebe vse in .šc več. Zaupaš vase, v cel zbor, saj veŠ, da smo čez celotno leto vlo?ili v delo veliko truda. Stojiš v zakulisju in p<->slušaš konkurenco, So bol>ši? So slab.ši? Ne veš. nix'c5 si d Eslovwiia«. Veselje, sreča, jok... Je to sploh mogoče - prvo mcslo?! Slišijti sc kriki ve.selja, v zraku vihra slovenska zastava, iz ozadja pa se sliši: »Kdi»r ne skuče« ni Slo* ven'c...« Vsi skai^em».,., se veselimo,.., naša dra^a Danica v /raku... Nepopi.sno veselje! Drugi tekmovalni dan: zjutraj zopel isti j'KTslopek kot prvi dan. Ta dan jc bila na vrsti ljudska pe- turneja. Na koncu bi rada dodala še to, da je za v.sakim takšnim glasbenim uspehom v ozadju veliko požrtvovalnega dela, doslednega izdelovanja, predvsem pa zaupanja v diri-gentkino delo! Će tega ne bi bilo, bi marsikdo že prej omagal prav zaradi intenzitete dela! Prci^iveli smo sedem lepih dni, zmaga pa je bila seveda pika na I! Za vse., kar smo do/ivell. se lahko zahvalimo naši dragi dl-rii^entki pruf. Danici PireC^nlk^ ker se je odločila taksen po* (Iviji; ter natn zaupala. Šolske* mu eenirii Velenje, vodstvu Gimnazije Velenje ter vsem sponzorjem! Hvala! ■ Mateja&MateJ v p R o D A J A L N A H s T E K s T I L o M : Vikend akcija: od 9. 8. do 10 . 8. Đ0MTNI15%P0PUSr na vsa poletna oblačila Ero Nama, Šport Velenje. Zibko Velenje. Velmo Velenje, Dolina NÎ Šoštanj, Oljka Šmartno ob Pakl, Blogovnico T Mozirje, Standard Velenje .A 8. avgusta 2002 «"áíilíí 107,8 MHz RÂDUSiaiMCÂSOP/SKiMom 'uuHJSKiiMasmiaMom Dobm polovica Velenja Je ta 6is nsi dopu.stu, mmji'i ml njih su sv Aiàisno |)melili v dopust» ni^ke iúí pa svoje rodnu knije. Tnái naša redakcija Je napol i/p raz nje na. T» Je ki ^a v novinarskem žargonu radi poimenujem» čas kislih kumaric, saj se ne dojila veliko zanimivega in pretresIJive^^a, časopisne strani in ra-dyske urice pa Je vseeno ireha napolnili. Pa letos lo nikakor nI čas kislih kumaric, dogodki sc kar naprej odsiirajo. Vse več je .socialnih slisk. lakSnih in drugačnih. Ko ljudje ne najdejo rešitve se pwgoslo obračajo na nas. Vča^iih pomaga že lo, Če lahko komu poveS svojo zgodbico, da le je kdo pripravljen pt'sluiati, pa je la^e pri du^. Velikokrat se namreč vse skupaj v nai>i redakciji naianko tako konča. Ko sc o vsem pogovorimo, ugotovimo» da pravzaprav ni kaj pisali, da se ni zgodilo nič krivičnega, da jc ygcxlhica zgolj rezultat novonasialili drui^.bcnih razmer, včasih tako zelo kiulo kapitalističnih, da jih nekateri pač ruso sposobni sprejeti. In ni jih malo. Vse lo pa kaže, da postaja na4a družba zelo brezosebna, da nI nikogar, ki bi v lakšnih in ptxjobnih stiskah pomagal. Potem pa smo lu novinarji, ki pa prav iako ostanemo brez besed, 'lakšnih srečanj &mo imeli vzadnjem tednu kar nekaj. Največ stisk pa je ob srečanju z zdravniki, saj nehitcri ne morejo razumeli, da morajo po nwern cclo sečnice plačevati usluge in zdravila, da jc ureditev zobiwja pravi linančni projekt, ki ga mareikdo ni več spi>ioben udejanjili, drugi sc ne morejo sprijaznili / gnečami pred bančnimi okenci, tretji razumejo ko( veliko krivico, ker ne dobijo stanovanja, Čeirti se prepirajo z delodajalcem in ÍC in še bi lahko naštevali. Druga prav tako vroča tema pa so jeserwke volitve, priprave nanje so sc v tem okolju Že začele. Polena pa letijo ludiv nas, ki smo v volilnih obdobjih »dežurni krivci« za vse, pa karkoli f.c napišemo. No, pa sc tudi v ich poletnih dneh nc damo. Kar pridno polnimo strani NaSega časa (upamo, da z dovolj zanimivim branjem) In urice na Radiu Velenje. Veseli smo, dav tolikSni meri sooblikujete Naičas inradio Velenje, lakose počutimo bolj vašL Vedno ste torej dobrodo.^i. ■ mz Takole so nastâjaiû zadnje štiri števitke Našega časa, pod skrbnim očesom Borisa ZakoŠka, tdje nadomeščal urednika Staneta Vovka in obfiko' vaike Janje Košuta Špegei. Zdaj predajata Štafe* to nszaj Stanetu in oblikovalcu Damirju Smidu in odhajata na dopust. m/« NA KRATKO WHITNEY HOUSTON 16. septembre bo Izšel njen novi, težko pričakovani album. Kljub težavam v zasebnem življenju in številnim govoricam, se Whi^ey ne da in $e naprej (zelo lepo) poje. TONI BRAXTON Zs september (In sicer 6.) svoj novi album napoveduje tudi lepotica Toni Braxton, kl je pred časom postala tudi novopečena mama. KYLIE MINOGUE Jezna zaradi domenvnih neresnic, objavljenih v intervjuju v mošU reviji Stuff, naj bi menda klolnila avtorja Intervjuja Bllla Schulza. Njen PR trdi, da je šlo le za verbalni napad. ELVIS JACKSON Posneli so material za svoj tretji album. Se pred Koncem avgusta naj bi ga tudi dokončno zmiksali, takrat pa naj bi predstavili tudi prvi single in vrdeospot. ALL SAINTS Sestri Applet on, sicer članid znane dekliške zasedbe Ali Saims, bosta poskusili srečo v glasbenem biznisu tudi kot duo. Prví singl naj bi predstavili v kratkem, kasneje pa še album FOO FIGHTERS Foo Fighters so razpadli, šli vsak posvoje in na koncu ugotovili, da Imajo še dovolj kreativne energije, da ponovno Izdajo skupni album. Da-lum izida: 21. oktober, naslov: »One By Onekim izdelovalcem kozmeliCnih preparatov Coty Inc. podpisala ekskluzivno pogodbo in tovarni posodila svoje ime za enega od nji-h^wih parfumov. To bo prvič, da bo slovita pevka svoje ime posodila ludi za parfumski izdelek- Podjetje Coty Inc. je sicer Pogodbo so podpisali v New Yorku, kjer Tom Jones pravkar končuje s snemajijem albuma, pri katerem kot eden od producentův in soavtorjcv sodeluje ludi znani rapcrWyclef Jean. Pr- [ÙW & JJ&I fe? m[l3Si(D [l(]jš(D Konec teu;) meseca, l)«ltanćni^ je 28. avgusta, se iins;inib«l Dan in noć odpravlja na veliko in dt>l^o potovanje onkraj veiike luže. V Los Angelesu (in še kje) 1)0 petčlanski unsambel, ki je /nan tako ljubiteljem nan^lno-/.«ihavne. kot tu
  • lHSl>e, n;ist(»|)il na nekaj koncertih, ki IhkIo predvsem n;]-nienjeni tsimkaj živečim Slovencem in Američanom s slovenskimi koreninami. Med drugim bo pelClanska zasedba, ki se ponaša s kar nekaj nagradami z različnih leslivalov narod noža bavne glasbe (med njimi je ludi »zlali orlej«s Ptuja in veC nagrad s festivalov v Vurberku), nastopila judi na í^wrednji prireditvi ob 75. letnici Slovenske lože v Ameriki, lam naj bi se, po pričakovanju organizatorjev, zbralo kar 20.fM)0ljudi. Koljepovediil član ansambla, MÍ5o MelanSek, je zanimanje za njihov naslop, vsaj sodeč po .številnih telefonskih klicih, faksih in elektronskih poAtah, ki jih od lam dobivajo, zelo veliko, saj imajo skupino za skweaske ambasadorje dobre volje. Ansambel Dan in noč jc za gostovanje v ZDA pripravil piweben koncerl ni program, ki ga bo-dočlani premiemo izvedli, kol nckak.sno generalko pred odhodom čez veliko lužo, na veliki prireditvi v Slarem Velenju, kijokrajaniorga-nizi rajo 17. avgasta, v ptviasiiiev praznika krajevne skupnosti. In kdo vse bo odpotoval v ZDA? R.n'ka Metka Bračko in Mišo MelanSek (kitara in vokal), ki I udi vodita nastope, bosta verjetno tudi tokrat najbolj odgovornaza prijeten slik z občinstvom. Milan Verboten jc vodja ansambla In igra klaviature in harmoniko. Bobnar, ki tudi poje in pomaga pri izvedbi show programa, je Miro Doki, peti član ansambla pa jc basist Frenk Oder, kije zadolžen ludi za to, da je v skupini tudi po tehnični plaii vse v redu. CcpTàv ima ansambel uradno svoj sedež v Velenju, pa njegovi člani prihajajo tudi i/ Širše okolice, od C?eljado Slovenj Crradca Svojo zadnjo ploščo, ki je izSla ob njihovi pxjlnajsrleiniči, so naslovili z "Enkrat samo živimo" in lo svoje življenje bo lelos bogatejše hc za eno, upamo da lepo in bogato izkužnjo - gt'ttlova-nje vZDA- Tja odhajajo 28. avgusta, v obljubljeni deželi pa nameravajo asiati do (predvidoma) 9. septembra. Pa srečno! prisotno v 25 državah sveta, v njegcwi lasli pa sla med drugim skupini Coly Beauly in Lancaster. Podjetje skrbi tudi za par-lumski znamki Adida.s in duh Mcd.(slaj Novi album Toma Jonesa Pri založbi V2 so potrdili novico, da so z zvezdnikom 'lomom Jonesom podpisali eloskiuzivno p^îgodbo za izdajo novega albuma. '[à bo izšel jeseni in lov vseh državah, razen v ZDA, Ib pa ne bo prvo sodelovanje Toma .lo-nesa in založbe V2. uspešno {•arinerstvo se je namreč razvilo f£ ob izdaji albuma "Reload", ki je poslal dvakrat platinast, v Nemčiji in Španiji. vi single z naslovom "Tom Jones In tern aliénai" naj bi i/šel oktobra. Manu Chao v živo Manu Chao za začetek septembra napoveduje izid novega albuma, na katerem bodo zbrani koncertni posnetki z njegove, pravkar končane, mega turneje. Za Manu (liaom je sicer zelo uspeSno leto. Pevec in njegov band Radio Bcmba Soundsv- stem so julija zaključili s svetovno lurnejo, ki je obsegala kar slokonceruw, med njo pa so ob-redli skoraj pol sveta: južno in severno Ameriko, Kanado, zahodno in vzhcsdno Evropo ter celo daljno Japonsko. Med drugim so nastopili ludl v Ljubljani, najbolj pa jim je v spominu ostal koncert v Milanu, kjer se je 10.000 glava množica zabavala ob njiliovem, kiir tri ure dolgem, na-stopu. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE l2bor poteka vsako soboto ob 9.35 url. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Vel&nje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30. 1. ATOMIC KITŒM - ïïie Tide Is High 2. WILL SMITH-Black Suits Comln' 3. BRO'SIS - Heaven Must 8e Missing An Angel V lokraCiem izboru pesmi tedna so ddlec največ vaéíh simpatij požela simpatična dekleta Iz skupine Atomic Kitl^. S prijetno In poskočno priredbo nekdanjega hita skupine Blondle. so ustvanie pc^etno uspešnico, ki jo bo v naslednjih mesecih mogoče še nič kolikokrat slišati na radijskih sprejemnikih. Pesem prihaja z njihovega novega albuma, ki nosi preprost naslov »New Album«, ■ LESTVICA mu mmiE Vsako nedelja ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Četrtek v tedniku Maš čas. Takole sle glasovali v nedeljo, 4.8.2002: 1. MlHELiČ: Ljubezen šmentana 2. PIRŠ: Vse jemlje hudič 3. PLANŠARJl: Piha, piha 4. VITEZI CELJSKI Radgonski klopotec 5. ŠPIK: Ličarska Predlogi za nedeljo, 11.8.2002: 1.DUPLIAK: Na riti imaš piko 2. IGOR+ ZZ: Teta Jožica 3. JURIJ: Jurij, odprte so ti duri 4. ROGLA: We prodam 5. PRIMORSKI: Brez kiklce al' s klklco 11 glasov 10 glasov 8 glasov 4 glasovi 2 glasova L . Vili Grabner iraoner m m ^m 10 VRTILJAK 8. avgusta 2002 ^ Da ju ni para enakega v Šaleški doli-jii ali pa vsaj v Šoštanju ne, pravita brala Grudnik. Ki bi biia boljia in straánejša rekreativca. Prav polovo ste ju že videli, £e ne na kakšnem gorskem vrhu ali cilju kaksn«!ga maratnns1c«'ga tpka. pot^m sta prav gotovo v kolesarski opravi na prvomajskem si*e£anju na Graški gori. Seznam bi bil kar dolg. če bi ga spisali. Teki povsod po Sloveniji, kolesarske dirke prav lako. Uh. okrog Pohorja, pa Franja, in vzpona na Vršič, tako tekaški kot kolesarski, in še in še. In tudi v nedeljo v Zavodn-jah nista manjkala. »Pomembno je. da se dela rekreacija. Da se dela celo leto.« Tako pravi starejši Grudnik, Stane, Marjan pa nič... jožef Kandolf. ta glavni na TXírislični zvezi Velenje» je v teh dneh upravičeno zaskrbljen. Lani se je kot gost sprehodil po Starem Velenju, kjer so dan pred Staroirškim dnevom v Šaleku pripravili sejem starih obrti, in si ogledal najzanimivejše. Letos pa bosta obe prireditvi na isti dan in ob islem času! Vprašanje, kdo od tistih, ki ima kaj pokazati na področju starih obrti in zanimivih izdelkov bo letos v Starem Velenju in kdo v Saleku, je zato na mestu. Kot tudi. na katero veselico se bodo odpravili Velenjčani in Ve-lenjčanke, ki se bodo takrat po kolektivnih dopustih spočiti, a s suhimi denarnicami, že vračali v dolino. Prav na isto soboto bo tudi Mp turnir ob jezeru. Lepo Breno in druge pomembne udeležence pa bodo tokrat lahko videli vsi. saj bo večerna prireditev odpila in ne več le za povabljence. Tbrizem je včasih zelo naporna reč, ugotavlja Jožef Kandolf. Sploh, če se v tako majhni dolini ne moreš dogovoriti z organizatorji, da nima nobenega smisla, če si skačeš v zelje. Zakonca Avberšek sta zelo zaposlena z raziskavami, on v ERlCu , ona pa v Gospodarski zbornici. Pa si tv in tam vseeno najdeta čas. da kakšno raziskavo vsaj po trgovinah opravita skupaj. Težje pa je, če si Franc kaj izbere. Dvomimo, da je Alenka prikimala. ko je bil Franc takole modno muliaât. SiLer pa: ali ga je kdu videl v tej obleki? 5 (! ^.no Zlata Velenjčanka (*'c bo ilo vse po naćriu. bo nocoj Jolanda ťVplak na evropskem prvcasivu (^<)]ila /la- lo medaljo, lako vsaj nje- n;i moC in prjprSU4njski lermtK'lektrarni pri urejanju čistilnili naprav napredujejo nazaj. Od petke in .^tirke proii enki. Toda šele ko bodo tudi dime i/enkc očistili. bo odlično. zdravljenje bolečin v vseh predelih hrbtenice, zdravljenje sklepov in drugih simptomov, ki eo povezani z bolečinami v hrbtenici, kot so: glavobol, vrtoglavica, bolečine v sklepih, rokah, nogah, ^"^ravljinčavost, itd PiACHO^IKC: računalniški sistem, ki nam pove če/ in koliko smo zdravi, postopek traja le j4kaj minut in je popolnoma neškodlji za zdravje A i\ .t tj ŠOLA' POMACAJSiSAM: vaje, refleksna terapija, čiščenja fwiêat^ \STUDIO KOMPLEMENTARNE ^"»^„„^^M EDICIN Hotel Traberg, Koroška cesta 48, 2370 Dravograd Telefon: 02/878-44-27, GSM: 031/742-672 /e manjše koliiin^ alkohola do leia škodujeja, je pokazala najnovejša ra/iskava, objavljena v Brilish Medieal Journal. Mo:5ki bi morali lako do 34. Ictťi u^ivâiije alkohola oaiejili na kozarce vina na dan. do 44. lela ne bi smeli popili vei kol dveh kozarcev, do54,lcianeveć kot iri in do H4. leta ne vcC kol Štiri. Pi^ 85- letu slarasii pa bila /anje primerna količina peiih kozarecv vina na dan- î^'nske pa bi morale koliiino/au^iiega alkohola do 44. le.a siarosti omejili na kozarec vjna na dan, na dva kozarca do 74. leta, po 75. letu pa naj bi ženske na dan iahko popile tri kozarce vina na dan. •«•«•■■■•t kovčkov najholj.si prijatelj pes je zmožen računanja, v glavnem «Stevanja in odijevanja, ra^^kri-va najnovejša raziskava, ki je bila objavljena v britíinski izdaji časnika ''New Scientist" Znanstveniki menijo, da so psi to spív sobno.st podedoval od svojih prednikov volkov, ki jim je računanje nujno potrebno za oceno položaja nasproti sovražniku in za orientacijo / zavezniki. Nikjer na svetu kontracepcijske tabletke niso lakopriljub-tjene kot v Nemčiji, kjer jih upcv f7 MHz FM řTfHWW rablja kar 59 odstotkov parov. Le 4.4 odstot ka parw uporablja kondome, 6 odstotkov druga zabitna sredstva, kolje na pri* mer spirala, skoraj trije odstotki upoiabljajo tdko iiiieiiu-vane naravne metode. Nemčiji po porabi konlracepeijskih la-bleik .sledita Nizozem.ska. kjer to zaščito pred nezaželeno nosečnostjo uporablja 49 od.stot-kov panw, in Belgi ja s 47 odstotki parov. V /.DA na primer kontracepcijske tabletke uporablja le 16 odstotkov parov, • »•««••i*** Znanstveniki trdijo, da lahko sloni med seboj komunicirajo s pomočjo stopal. Najnovej.se ra/i&kavc ameriških strokovnjakov so namreč pokir/ale, da sloni razumejo vibracije, ki jih sprejmejo iz zemlje. so ugotovili, da se sloni pri spremljanju dogajanja v svoji okolici ne zanašajo le na uiU,\sa, temveč sprejemajo ludi ftibke vibracije različnih izvorov, kol so grmenje iz oddaljenosti, divjanje živali ter udarjanje/ nogiimi cb ila kot tudi pozive drugih slonov. ^ORQKA ir .J , OOfllO Ai9«c«ae«eM 2K«O 90*1(9 Hi 8. avgusta 2002 »»H^as NASI KRAJI IN UUOJE 11 Ko oddajate svoje stanovanje, bodite previdni! Lastnica »ujeta« v lastnem stanovanju, najemnika vztrajata na stopnišču v pelvk okoli poldneva Je v uredništvu Naše^ji ^asn ^a/voiiil Iť-Iťfon. Zh razliko ikJ neštetih klicev pred nJim, stHlelavk», ki sprejemu kikv. toknU ni vedela, ko^a ilíJ ve/«. Ženski ulas na í stni-nije v polomljeni slovenščini /elel novinarja, ker naj hi se n)tJ /4:0-díla huda krivica. Po tem Je /, /ensko {žovoril glavni urednik in se odliK'il. da gremo na Tomšičevo 5 v Velenju, kjer seje stvar dogajala. ptiuledat »v ^ivo<5. Z^cHlha Je poučna, skoraj neverjetna. Na slopnišiu nizkega bloka za Zdravstvenim domoni me je počakal Mato,v treijcm nadstropju pa ludi kupi košar, vrcik in cunj. Ker je stopnišče ozko, s*: je bilo kar te^ko prebili mimo. Medtem je Malo poklical Ruřo. ?ensko, ki je klicala na uredništvo. Drug če/ drugega sia hiielti pripovedovati, da Sla bila najemnika dvo5iobncga stanovanja, da pa Jima je lastnica pred tremi ledni ne prvič vlomila v stanovanje in jim ai/ njega vrgla nekaj stvari. VeČina pa. da jih je šc v stanovanju. Ru^a razlaga, da je socialni problem, da i^ivi tnl podpore, da je bil Mato sicer njen mož, u da f\ ločena. In da jo jc, kerjc bolna, vzel nazaj na .stanovanje, saj ji na juKialni službi v Velenju že dve leli obljubljajo slanovanje, pa ji ga ne dajo. »To je simiir/aU), ker sem na-ić, Slcjvenei nas ne marate,« Še zatrjuje Ruža in si prižiga cigaret za cigaretom. Oh njej na .stopnicah, kjer bojda sedi podnevi in ponoči, ko čaka na pravico, ležita dve škatlici pt>miijeval Sostanwalec in nekdanji mož Malo jo poskuša utišali, potem spraâujem ja/. Sta plačevala najemnino? Odgovor: »D« novega leta sem plačeval« potem pa lastnica« ki ne /Ivi v Velei|}ii. ni hotela priti po denar, flotela se Ktjujere.^iti. Ureloka, ki sta ga lani prodala. »To je bilo moje slanovanje» ona s tem nima nič. Naj ji wdaj dajos^wialno slanovanje, ja/ lahko grem v .satn.ski dom.« 7airdi v krÍ\'ico prepričan na Premogovniku zapaslen Mato, ki se pohvali, da Ima solidno plačo, okoli 2t)iJ lisočakov in da jc na občini povedal, da lahko plačuje neprofitno slanovanje. A jih niso uvrslili na listo, kerjc svoje siancïvanje prodal, 'lega ne raz.ume. K.0 ju vprašnm, kje bi lahko našla lasinico stanovanja, mi povesta, da je Zitklenjcna v stiinovanju in da ona dva ne bosta odšla »iz Šleng«, dokler jima ne odpre, da pridela do svojih stvari... Najemnika prodajala tuje stanovanje? La-slnica. ki ne želi bili imenwana, mi je odprla vrata, ko sc je prepričala, da bom vstopila sama. Nemirna je, na pogled utrujena. Prijatelj iz Žalca, ki gaje poklicala pa mobitelu, ji je pred kratkim pripeljal kruh. mleko in sok, saj je že iri dni lačna, ujela v lastno slanovanje. »Ven nc lipam, k vratom pa sem postav ila pralni stroj, da ne bi prelahko vlomila. Ves 6)s namreč tolčeta po vnitili. Danes sem hila že krepko lačna.« mi piwc in predme piistavi cel kup doku- mentov. Stanovanje je kupila pred dobrima dvema letoma. dotem pa sem vlomila v svoje stanovanje in Jima na híKinik zložila. k«ir sem lahko. Ko sta se vrnila, sem |>oklicala poiicijo, tako da sem nek^ij stvari i/ stanovanja na hiKlnikdula v njihovi pns4»tnosti, saj s^a tolkJa pi* vratih, da me je hilo pošteno strah. Vse ostalo imam j^ioženo v šksule. že tri dni pa čistim po stanovanju, ki sta pi spremenila v svinjak. Policista sta celo mislila. da sem Jaz tako ra/metala.« pripoveduje naprej. A 10 Se ni v.sc! Meseca maja jo jc po mobitelu poklicala neznanka in ji povedala, daje dobila informacijo» da slanovanje prodaja, zalo si gaje šla ogledal, a ji mora že povedali, da je to bolj podobno hlevu. Lasinica jc bila začudena, saj stanovanja ni nameravala prodali, kar se je ženski na drugI slruni telefona že prej dozdevalo, zalo sc jc pozanimala pri predsednici hišnega sve 1 a. kdo je lastnik siano-vanja: »Povedala ml Je, da naj hi naslov dc^Hla na /mini velenjski agenciji, kjer Je Rtiža prodajata njeno stanovanje na Tom.šičevi 5 /J» ceno 6,9 milijonov SIT.« Pokaže mi ťolokopijo pogcîdbe o po--sredovanju pri prometu nepremičnin, ki jo je dobila na agenciji, kjer so zabeležili ponudbo. Vse kar govori, stoji na papiiju črno na belem. Malo kasneje na drugi velenjski agenciji, kjer jo je lastnik poznal in jo o tem takoj obveslil, izvedela, da naj bi njena najemnika tudi oddajala sobo v njenem stanovanju materi z otrokom... Poslušam in se čudim. Kaj boste sedaj,? vprašam. »Ujetnica honi v lastnem stanovar\ju, dokler ne gresta j/stopnic In hioka. P<»tem Jima l>om i/ stanovanja postavila še vse druge stvari, ki so njune. Nič mKem. le da sejih rešim. Kaki» lM»m ponivnala dolj>ove /a njima. ne vem. Verjetno Ixim morala to stanovanje prodati, prej ne ho mirut" Ko zapuščam suinovanje Ruža - namenoma nisem zapii^ala priimka - Se vedno sedi na stopnišču in čaka na pravico. Mala ne srečam več. Lastnica stanovanja pa za mant^ dvakrat zaklene in k vratom potisne pralni stroj. Komandir policijske postaje Velenje Božidar Pe/devšek mi vse. kar mije povedala lastnica in delno ilsio, kar sta povedala najemnika, potrdi kot resnično. Žal pa v iak.šnih primerih policija ne more ukrepati, dokler tožilec ne izda i>dločlK alisi>dbe.sajgre /a zasebni sp(»gato praznovanje krajevnega praznika kot prejšnja leta. Tokrat hodo na starem trgu pripravili več dogodkov. ki se h(»do /vrstili od četrtka. 15. avgusta, do s<4^ote. 17. avgusta, ko ho tudi glavni dan praznovanj. Predsednik sveta KS Staro Velenje Branko Meh pravi: »Naše praznovanje je vedno dobro obiskano in upamo, da bo lako ludi letos. Z njim bomo začeli v čelrtek, 15.avgusiainsicerssvc-lo mašt> ob 17. uri, ki bo še po-sel>ej slovesna. V petek bomo skupaj s Kuluirnim ccntrom Ivami Napoinika pripravila ciirar-ski festival »prešmenlane cilrc«, na kalcrem bodo tudi letos sodelovali ljudski godci, Začel sc Hisa, v kateri ima sedež KS Staro Velenje, ni več last Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Sedaj so »na svojem». bo že popoldne, ob I7.uri. Osrednja prireditev pa bo letos sobotni dan. ko blicijskc postaje Velenje je v lasti Mestne občine Velenje, vendar funkcionalno nI najustreznejša za namen, kateremu služi. Naša ponudba ministru je bila. da zgradbo država odkupi in jo preuredi, skladno s svojimi standardi, Alije morda podpisnica rubrike »Tako mislim«, mnenja, da moramo to storiti mi? Je že bolje, lako mislim sam. da bi «^financirali dodatne zaposlitve in s tem po mnenju ga. Krstič-Planinc varnost plačah dvakrat, kot pa da tibnavljamo sicer našo zgradbo, ki pa jo uporablja policija. In za konccše moja »Žlehtna« misel. Oh večkratnem dobronamernem prebiranju objavljenega teksta, pa naj sem se Se tako trudil, nisem zasledil uporabne pobude /a izboljšanje varnosti v MO Velenje. ■ Bojan Kontič Stališče Občine Šoštanj do problematike najemnikov stanovanj v stanovanjskem bloku Aškerčeva 5 g v Šoštanju Občina Šoštanj je bila pred kratkim seznanjena s problematiko nastanitve neprimerno velikega števila samskili delavcev v stanovanja v lasli podjetja EPSi-KOM, d.o.o. Velenjem in s tem nikakor nc soglaša. Kot lastnik večine stanovanj bo poiskala vse zakonske možnosti, da se pni-bicm v čim krajšem času odpravi. Objekt jc bil grajen kot več stanovanjski objekt, namenjen družiaskim stiinovanjem, zato bo vztrajala, da lak tudi ostane. 7. POREZU,!EMO SVET PODJETJE KAPIS «I.O.O. PRODA PROIZVODNO^SKLADIŠČNE PROSTORE - 700 m2 veliko halo v IV. gradbeni fazi, primerno za skladiščno-proizvodno dejavnost, s i .200 m2 pripadâjoô^a zemiji&âa in urejeno Infrastnjkturo CENA: 250.000 EUR - Tri hale potrebne obnove v Istih Izmerah. Lokacijd! Zaloška Gorica, ob novem Izhodnem priključku Celje Copata, ob avtocesti Ljubljana Maribor. lnformacl|e: KAPIS d.o.o.. Novo Cel|e 6,3301 Petrovče Tel.: 03/ 713-10-00. fax: 03/ 571-53-93, E-mah kapís@kapls.sí níu^im stališčem smo seznanili tudi upravnika stanovanj, p<.xljetje Ilabit, d.0.0. Velenje. Občina je v skiadu s predpogodbo in s kasnejšo p0g0dl)0. skJejijeno z invesiitorjcm objekta Ve^radom d.d. Velenje, konec leta 2001 kupila 12 stanovanj. Stanovanja so bila opredeljena kot neprofitna in naj bi kol taka zagotavljalii najemnikitvi^jistiin-dard bivanja, kar ne nazadnje najemniki plačujejo z razmeroma visoko najemnino. V lakcm okiïlju vsamskemu domu« nikakor ni mesto. Počutimo se izigrane, saj v nakup zanesljivo ne bi Sllvkiîlikorbi biiistakšnoname-ro prcdhcxjno seznanjeni. Upamo, da bo problem zadovoljivo rešen in objektu vrnjena prvotna namembnost, za karsc bomo v okviru vseh zakonskih možnosti tudi zav2emati. ■ Mirjam POVH, univ. dipt, prav., direktorica oĎčmsfce uprave Strpnost in nadaljnje delo Cio lovo ste prebirali zapise o Ziidnjiseji MO Velenje. V njih se je razvnela debata o ptUrdilvi nagrajencev občine. Nočemo razpihovati žerjavice in poglabljati razprtij med koalicijskimi partneiji. Vdialogu med glavnima strankama zaboli očitek o nezrelosti svetnikov, njiJiovI podlosti in se kaj. Zavedamo se, da je naša svet- niška skupine DESUS dovolj zrela in preudarna. Njeni člani so aktivno in dolga leta oblikovali p(.xlobo mesta ob Pakl. Koliko prostovoljnega dela în koliko truda je bilo potrebnega» da je poslalo Velenje biser evropskih mest! ustvarjalni želimo biti tudi v prihodnosti. Obsojamo vsa podtikanja! ?,elimo. tako zreli in objektivni, aktivno oblikovati in pomagali na gosptxJarskem in kulturnem področju Mestne občine Velenje. Vemo pa: naši člani so upokojenci, ki so si v najbolj burnih in plodnih letih po 2. svetovni vojni zaslužili svoj mir, počitek in ohranili svoje pravice. Njim predvsem stLskamt> roke in jim želimo pomagati vedno, kadar bo to potrebno. Uspehi Mestne občine Velenje v leh letih niso majhni! Ne bomo jih posebej naštevali. Zato želimo, z roko v roki. z vsemi svetniki Mestne občine Velenje, dograjevati podobo občine in ljudi, kol je lo že načrtovano v planih za nase lepSe ui predvsem notranje bo-galej.Še življenje vseh, ki imamo tako radi prelepi košček sveta ob Paki. Kako že /veni star latinski rek: UBI PATRIA. IDI BCNC»-KJER JE DOMOVINA. JE LEPO«. Da, škoda bi bila, če bi razbijali naše skupno delov skupnem prosloru. Bodimo in ostanimo ludi lokrat-strpniî ■ Svetn/škđ skvpina OESUS Vélenje ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 29. julija 20Q2 do 4. avgusta 2002 so povprečne dnevne koncentracije S02, Izmenene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine ŠoStanj in Občine Šmartno ob Raki, presegale dnevne mejna koncentracije 125 mikro-g SÛ2/m3 zraka v naslednjih dneh: 29. julija 2002 AMP VELIKI VRH 298 mikro-g S02/m3 30. julija 2002 AMP VELIKI VRH 167 mlkro-g SOa^mS 3. avgusta 2002 AMP ŠOŠTANJ 197 mikro-g S02/m3 MAKSIMALNE URNE KONCENTRACUE S02 od 29. julija 2002 áo 4. avgusta 2002 (v mllao-g SOZ^mS zraka) 3 |0 2S.Jui □SO.Jul HSI.lu! ni.avs BSavg O^avg ■4evg mqna vrednost' 3S0 m^kro-g SO^tnS irska, sprsiemlhvo or&seganfe v letu 2002:90 mikro-o S02/m3 zraKa MSS7NA 08čm meNJS. UMÛ za OKOUE (N PfíOSTOfi Sam na Robinzonovem otoku Drevi ob 20.30 bo na Velenjskem gradu, v okviru Grajskih večerov, predvajanje diapozitivov Man ana Marinška: SAM NA ROBINZONOVEM OTOKU, spremljano s komentarjem in tematsko glasbo. Vstopnine ne bol Prihodnji četrtek ob 20.30 bo na Velenjskem gradu koncert ROK WEBER TRIO s pevcem Radom Tihljem. Vstopnine ne bo! KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Koroška cesta d7/b 3320Veidnjd OBVESTILO KOMUNALNO PODJETJE VELENJE PE ENERGETIKA, obvešča svoje odjemalce toplotne energije, da bomo v času od 10.06. do vidjučno 15.08. 2002 izvajali nujna vzdrževalna in remontna deia na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Vtem času ne bo dobave toplotne energije na celotnem področju Mestiie občine Velenje In občine Šoštanj. Cenjene odjemalce prosimo za razumevanje! HTZ Velenje, I.R, d.o.o. razpisuje kadroveko štipendijo za šolsko leto 2002/2003 unIv» dipl. inž. gradbeništva (višji letniki) PRIJAVLJANJE Kandidati za razpisano štipendijo pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 5. 9. 2002 na naslov: HTZ Velenje, LR,d.o.o. Služba za usposabljanje in zaposlovanje Partizanska cesta 78 3320 Velenje K Izpolnjeni prijavi na obrazcu Vloga za pridobitev republiške štipendija (DZS obr. 1,51) morate predložiti: - kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev, -potrdilo o vpisu, • potrdilo fakultete o opravljenih Izpitih in • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije IZBIRA KANDIDATOV Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic. O izbiri bomo k^didate obvestili do 25.9. 2002. Lastniki vile Herherstein do danes (7) Piše: Špela Janežič Kol vse življenje se je ludi prehrana grolbv na vili razlikovala od prehrane Velenjcanov. Groljc so običajno obedovali Štirikrat dnevno: aijlrk, kosilo, popoldan oh kavi kakšna malenkost in lahka veOerja. Slricl ali mleôni kruh je bil herbersteinska znacilnosi. Orolje so ga jedli za zajlrk s kavo ali včasih čajem, ki so mu dodali mleko. Drugi ljudje so ga dobili le ob posebnih prik)7nof^(ih: koje Htnko Kcižir, brat inlbmialorke Marije Kc^ir, šel k blmil Jc dobil Strici. Njcgiw boter je bil grof Franc. Mlečni kruh je pekel navadno pater Keller v pećici. Recept Hi strici po spominu informaíorke Lt>jzkc (iradisnik: 1 kg ťine moke, 20 dag margarine ali bolje masla, 20 dag sladkorja, 2 jajci, 80gk"vasa in 0,51 mleka. Kojc testo vzhajano, ga razdelimo na irl dele, iz vsakega splelcmo kilo; eno iz štirih, drugo iz ireh in ireijo iz dveh delov. Na kilo iz štirih delov polo/imo tlsio iz treh in na to kito iz dveh delov. Vse damo še enkrat vzhajali, premažemo z jajcem 1er zgibe poltx>simo zman-deljni, lahko ludi z orehi ali rezinami (le je pater Keller prej poknipal, olupii in razrezal). Pečemo v pečici na 200 stopinj 45 minul. BD.«;ire?emo [Anko narezanega (da se skozenj vidi Uri^lja gora, kol je dejal pater Keller) ob skodciici kave ali čaja. Meso, pogosto divjačino, so jedli vsak dan, razen ob pelkih. kojedli predvsem mlečno hrano. Mei^')So kupovali v mesnici Edvarda Raka (danes kolodvorska restavracija). S Pluja so dobivali buteljčno vino iz grajskih vinogradov. r\)zimi so jedli tudi zelje, redkeje kokošje meso. Vsak pelckso bili na jedilniku buhteljni. Navadno jih je pekel paler. Polnili so jih z domaČo čeSpljevo marmelado» ki so jo v majhni hiši p^)d vilo kuhali iri dni bre/ sladkorja v velikem bakrenem kodu. Naloso jopredevali vglinene lonce in prelili zdo-mačo slivovko. Kompote, ki so jih tudi pripravljali i/ dtiniHČega sadja.so hranili vsleklenih kozarcili,tepanapolicah vmajhni hiši. PiîkosiJusc^grotje pili kavo, rekli so ji mœca (luníka kava). Kavo so pražili doma in takrat je diSalo po vsej vili. .Slad ili so jo s smetano. Včasih .so grolje večerjali ribe, najpog) seno: testo za rezance so narezali na rezance, vrgli v vri>Če olje in na koncu potrosili s sladkorjem v prahu Zraven so postregli domač kompot. 8. avgusta 2002 ZANIMIVO 13 HOROSKOP Oven od 21.3. do 21.4. čeprav se boste počasi spel uliveli med stare prijatelje, še vedno ne boste lako sproSCeni in mirni, kol bi sami želeli. Stresno otxjobje se bo podaljšalo tudi zaradi pomanjkanja denarja, ki ga boste spel močneje občutili. Nikar ne mislite, da bodo vse vaše težave izginile čez noč. Če se boste pričeli obnašali temu spoznanju primemo, bo že konec ledna lepši in prijetnejši. Le partner bo še naprej nergavinod vaszatiteval nemogoče. Sicer pa sle lega že vajeni. Konec tedna veliko presenečenje s slami sodelavcev ali prijateljev. Bik od 22.4. do 20.5. Neka pohvalavam je pomenila veliko več, toi so drugi pričato-vali in kol ste sami pokazali. Dobili boste jekleno voljo in zastavljeno zalo brez težav izpeljali do konca. Pri delu je čas, da stopile iz svoje sence in pokažete vse, kar znate in zmorete. To se bo poznalo tudi v kuverti, zato le pogumno naprej. Kar pa se ljubezni tiče, lahko rečemo le, da zvezde ne napovedujejo nič dramatičnega in nič novega, Dvojčka od 21.5. do 21.6. Sedaj ni čas, da bi delali velike načrte, saj se vam bodo podirali kot hišica iz kock. Jesen bo prekratka, da bi uresničili vse, kar ste si zadali v letošnjem poletju. Zato se raje usmerite dnjgam, k drugim aktivnostim in nikar ne mislite, da boste kaj zamudili. Spomladi boste načrt izpeljali hitro, brez težav in večjih stresov. Bolje bo, da se bolj posvetite družini in poskušate z njo preživeti čim več časa. Obresti bodo ogromne, pa čeprav ne bodo merljive z denarjem. Rak od 22.6. do 22.7. še nekaj napornih dni je pred vami, a počasi se boste umirili in spel zaživeli polnejše življenje. Nikar ne mislite, da bo lahko; še nekaj krepkifi preizkušenj vas čaka. Ko boste že mislili, da ste iz najhujšega, boste izvedeli presenetljivo novico, ob kateri ne boste ostali ravnodušni. Prijatelji vas bodo pogosto obiskovali, kar vam bo všeč, saj vam bo čas veliko hitreje mineval, pa še na skrbi boste pozabili, če še niste bili na dopustu, je skrajni čas. Lev od 23.7. do 23.8 Lahko se zgodi, da se boste zaplelli v precej čudno ljubezensko igrico, ki bo spominjala na vsebino kakšne televizijske nanizanke, ki se bo tokrat dobro končala. Vseeno vas bo stala nekaj živcev, a boste še pravi čas spoznali, kaj morate storiti in kako reagirati, če želite rešiti, kar se še rešili da. Sorodnik vam bo poskušal vsiliti svoje mnenje. Malce ga že poslušajte, a ne preveč, saj vse, kar vam bo povedal, ne bo čisto držalo. Zdravje vam bo ponagajalo, če boste še naprej pretiravali z navadami, ki dobro veste, da vam ne koristijo. Devica od 24. 8. do 23. 9. Vaš vsakdan postaja tako dolgočasen, da le že čas, da ga malce spremenite in razgibate. Poskusite se vsaj za kčd(šen tœnulek odlepiti od doma in se posvetite stvarem, ki vas pomirjajo, h dolgo niste ušpičili nič za svojo dušo, pa sami veste, kako močno vas to sprošča. Še naprej boste precej raztreseni in pozabljivi, a nebo hudega. Vsaj ta leden boste z zdravjem kar zadovoljni, manj paz ljubezenskimi dogodivščinami. Glede na polteni in dopustniški' čas, ste si želeli tej bolj vročega. Tehtnica od 24. 9. do 23. 1 D. Previdnost naj v prihodnjih dneh ne bo odvečna beseda. To velja tako v prometu kot pri ravnanju z denarjem. Sploti, če boste urejali neke uradne zadeve ali če boste imeli v rokah veliko tujega denarja, od vas pa bodo pričakovali, da ga boste pametno naložili. Teden vsekakor ne bo ugoden za špekulacije, zalo se raje držite poti, ki vodijo naravnost. Zdelo se vam t}o, da vam manjka sa-mopotrdilve in nežnosti. A tudi zato boto poletješe prišel čas in to zelo kmalu. Škorpijon od 24.10 do 22.11. Kaj lahko se zgodi, da vas bo partnerjevo ravnanje počasi spravljajo ob dobro voljo in ob živce. Povejte mu, kaj vi mislile o vsej zadevi, potem pa se raje tiho umaknite. Tako bo slaba volja oba minila sama in spet se bosta imela rada. Le kratek viharček bo to. Pri delu boste želi le pohvale; ludi lake, ki vam bodo res veliko pomenile in ne le take, ki bodo bolj malo od srca. Tudi finančno se vam bo poznalo. Čaka vas sicer večji nakup, ki vam bo vzel tudi veliko živcev. Vse se bo izleklo tako kot si želite,, Sirelec od 23.11. do 22.12. Trudili se boste, da bi rešili nekaj, kar počasi ugaša in umira, a bo vse bolj kazalo, da je vaše početje neplodno. Prt tem ne pomislite, da bi se morali spremeniti tudi sami, ne le partner. To se vam zdi prehudo, kajne. Rešitve ne bo, če se to ne bo zgodilo, zato poiščite ludi kakšen strokovni nasvet. Ni les, dajevedno pametno poslušati le srce in svoj razum. Več ljudi še vedno več ve. Pa čeiudi so vmes tako osebne reči, kol pri vas trenutno so. Velikokrat se preveč zanašate le nase. Kozorog od 23.12. do 20.1. Ne boste si mogli predstavljati, koliko težav lahko povzroči majhna laž. ki se vam je za povrhu zdela še čisto nedolžna. Znašli se boste v pravem klopčiču čudnih pripetljajev in zamer, ki vam bodo pri odmotavanju spile kar nekaj kn/i ir živcev. To bo za vas več kot dobra šola. Na koncu boste iz vsega potegnili še koristi, saj bostev dolgem in iskrenem pogovoru nekoga spoznali mnogo bolje in z lepše plati. Vodnar od 21.1. do 19.2. Odločili se boste, da z ramen odvržete nekaj bremen. To bo doma povzroč ilo nejevoljo, vas pa bo naravnost zabavalo. Uživali boste v vsakem prostem trenutku, saj boste spet našli ljubezen, ki ste jo že skoraj pokopali. In io bo tudi vzrok vseh vaših spremenjenih načrtov. Nekdo bo zaradi vsega lega trpel bolj, kot boste lahko sami verjeli. Bodite iskreni do sorodnika, ki vas bo prosil za pomoč. Ribi od 20. 2. do 20.3. V službi se bo marsikaj premaknilo na slabše, kar nekaj reči pa se bo tudi izboljšalo. Najlepše bo to, da vas to sploh ne bo več metalo iz lira. Pomembnejše vam bodo druge reči, ki vas polnijo z energijo in srečo. In o tej boste kmalu spet lahko govorili z leskom v očeh, ki bo pomenil tudi ljubezen. Ko se bo popravilo tudi iinančno stanje, kar se bo zgodilo šele septembra, vam bo še lažje. Prijateljica bo potrebovala pomoč, ki je tudi tokrat ne boste zavrnili, k boste ob tem razmišljali, ali ljudje vašo dobro že izkoriščajo ali ne. Petnajsta mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima v Velenju »Poskušamo izkoristiti vsak trenutek!« Po Iclu dni sc v Velenju znova mudi 71-iclni mojslcr in proltí-siir violine na fakulteti v Bernu Igor Ozim, ki od 30. julija do 10. avgusta že petnajsličvodi mednarodno poletno violinsko šolo v tukajšnji glasbeni Soli. Prijave zanjo jc poslalo tridcscUh, po avdieiji pa violin.sko znanje izpopolnjuje 24 žLudcnlov. Prihajajo iz Avstrije, .laponskc, NemCijc, vŠvice, Slovenije, Poljske in Južne Koreje, med njimi je tudi nekaj profesorjevih rednih študentov. Kako kakovosten proťest>r je Igor Ozim dokazuje ludi dejstvo, daje približno polovica udeležencev na tej šoli «)-delovala že večkrat. O znanju letošnjih mladih violinistov Ozim pravi: »Je na zelo visoki ravni, zalo bomo imeli kar pet koncertov,« Za poielno vi(.>lin.sko šolo sc jc letos prijavilo prcccj študentov, ki sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih, zato jim Ozim pomaga predvsem pri utrjevanju njihovih obveznih tekmovalnih programov. Violinsko tehniko izpopolnjujejo pri prof. Christiane I luteap, ves čas pa st)delu-jeta tudi dva pianista korepeti-lorja - Erika Kondo in James Maddox. Pri vsakem t)d profesorjev študent pili program po tri ure. »Delo na poldnem tečaju se nekoliko razlikuje od rednega dela v šoii, kjer pride študent vsak dan. Precej težje jc na tečaju, kjer poskušami> i/koristiti vsak trenutek, ki nam je na voljo.« Kot pravi, mora za Ići^'e delo najprej ugotoviti napake, ki študenta ovirajo pri napredovanju, nato pa si jih skupaj z njim prizadeva odpraviti. Šlcviio tečajev, na katerih sodeluje mojster Igor Ozim, je vsako leto več. Letos jih bo pri- violina, klavir, solo petje, flavta... Za študente tako ni veliko prostora. V Velenju pa jc vse usmerjeno samo na vicilino: vsak ima svojo sobo za vadbo, kar je zelo pomembno. Nenazadn je je Zit študente pomembno, da so Glasbene šole Velenje. Mojster violine in njegovi učenci se bodo petnajste violinske šole v Velenju spominjali po različnih dogodkih. Mn{igi med njimi so z mislimi že pri prihodnji, 'ludi mojster Ozim, Čeprav, Mojster in profesor Igor Ozim pri delu: »Zame je največje priznanje, če študentje rečejo, da so pri meni dobro študirali, da so bili zadovoljni in da so se veliko naučili.» bližno desel; v Švici, Nemčiji, na Norveškem, Bavarskem.,. inv Velenju. Kaj privabi lako pomembnega mojstra tudi v naše mesto? Sam pravi, in z njim menda soglašajo tudi njegovi študentje, da imajo lu za delo idealne pogoje. »Na drugih tečajih jc veliko inslrumenlov. Je dobro nastanjeni.« Udeleženci mednarodne poletne violinske šole, nekateri med njimi so že pravi glasbeni niojslri, bodo razvajali ljubitelje violine Iclos na dveh javnih kon-ecriih. Prvi ho danes (včetrlek) v Murski Soboti, drugi pa bo jutri ob iy. 30 v orgelski dvorani pravi, ima termine dogovorjene za več let naprej, se bo skoraj zanesljivo v Velenje vrnil tudi prihodnje leto, na že šestnajsto mednarodno poletno violinsko šolo. ■ Tatjana Podgoršek in Mojca Krajne Nagradna križanka Avtoličarstva -kleparstva Vlado Roj s.p. DOLOČEN VIOEZ STVARI spri m eu. usedlina iz ORUS&A krmilna rastlina nekdanji sovjet telovađ.-albert rimsko ime za reko osn, trizob italijan. pevka-rita število z dvema niClama rimska boginja plodnosti slavko TIHEO tvorba v panju A R enaki ćrki IŽUURLA novozél. ptica jakob aiešovec rsANCoa. ISRAS KARTAMI bit v smolast zobna prevleka 9L0VEN PISATEU-MIHA A nebeski sel zapolton znižane divja raca priostr. OEL, OST N ameriška igralka-yoko, japon. roou FRANCOS. PeSNIK-VICTOR (1802-1 ms) O R A wcceoA SOYNCE ^NSKA PISATELJ.* MINNA A N T H ivo raic kanton vsvici A kitajski politik (x1ao-pinq) N reka v Svici, fwrrOK rena italuan. režiser (petoi 192s-19s2) ^ LIČARSTVO-KLEPARSTVO VUDOBOJ s.p. AVOLIČARSTVO -KLEPARSTVO VLADO ROJ s.p. Koroška 46, Velenje Tel.; 03/891 90 46, Fax; 03/891 9047 GSM; 041/698 242 URL; httpy/www.rr-vel-si/it/roj/ E mail; viado.roi.sp@siol.net Pogodbeni izvajalec del za zavarovalnice: -TRIGLAV - MARIBORSKO ZAVAROVALNICO - ADRIATIC - TILIA - SLOVENICA Rešitev križanke opremljene z Vašim naslovom pošljite najkasneje do ponedeljka 26. avgusta na naslov: Naš čas d.0,0,, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka "AVTO KLEPARSTVO ROJ" Izžrebali bomo tri nagrade: 3x avtoličarske, ideparske usluge oziroma poliranje vašega vozila v vrednosti 5.000 SIT! Nagrajenci nagradne križanke Habit, objavljene v tedniku Noš COS dne 25. julija so: 1. nagrada (nedeljsko kosilo v restavraciji Jezero za4 osebe); Sadik Midžič, Kardeljev trg 8. Velenje Z. nagrada (nedeljsko kosilo v restavraciji Jezero za 3 osebe); Rozi-ka Skok, Florjan 283, Šoštanj 3. nagrada (nedeljsko kosilo v restavraciji Jezero za 2 osebi); Darko Strahovnik, Prešernova 6, Velenje Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo! 14 TV SPORED 8. avgusta 2002 ČETRTEK, 8. avgusta SLOVENIJA 1 07,20 Kuřtuma kronika 07,30 Odmevi 03.00 Na vrtu 08.30 Modro polelie, 15/37 06.55 Gu]iini&ek.6/1D 09.15 Pod klobukom ÎO.OS Zgodbe iz škdjke 10.40 Oddaja za orfoke 11.00 Alpe-Dorrava Jadran 11.25 19.EBUřesM 11.55 Ta moja družina, 3/6 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Podzemije Pece. dok.oúda|a 14.15 Mavrica 16.00 Slovenski utrinki 16.30 PoroôHa, šport vreme Î6.55 Vrt gospodične Flore, dok. oddaja 17.10 Dosežki-Takarakuza 17.30 List in cvel družinske vrtnarije 13.00 Sprehod z zverinami, 3/6 16.30 Dobertekvam!eliKi^iz Loufsiane v ZDA 13.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš krai 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Peklenska plaža, 2/2 21.45 Minute za... Boris Benčič 22.00 Odmevi, šport, vreme 2245 Sfinga.kdosi?.dok. oddaja 23.45 Brane Rončel izza odra 00.50 Listin cvet, pon. 01.20 Marv Tyler Moore, nan, 01.45 Dr. Ouinnova, 19/28 02,30 Ljubezen naju bo razdvojila, hoogkolki film 04.20 Peklenska plaža. 2/2 06.20 EPvallet!i(i, posn. SLOVENIJA 2 03.00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.15 Tv prodaja 13.45 Vremenska panorama 14.40 Tv prodaja 14.55 Jemen. dok. oddaja Î5.35 Mar/TylwMowe, nan. 16.00 Dr. Ouinnova, 19/26 16.55 EP v atletiki, posn. 13.15 Muenchen: EP v atletiki. prenos 23.20 Praksa. 48. dej 00.00 VsencfkdtedrBte,4/14 00.50 Videospotnice S^î^ii.rrv/' 09.10 Varuhi luke. nan. 10.00 Salome, nad. 10.55 Močno me objemi, nad. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, r^ad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Nikita. nan 14 10 Odpadnik, nan. 15.00 Tv prodaja 15.30 Vamhi luke, nan. 16.25 Med so^aštvom in liubeznijo. nad. 17.20 Moćnomeot)jemi,nad. 16.15 Salome, nad. 19,15 24 ur 20.00 Zoya, 2/2 21.40 Lucy na svojem, nan. 2230 Odpadnik, nan. 23.20 F^ijatelii, nan. 23.50 24 ur, ponovitev Str «2 09.00 Nd obisku... pri Mihi Kavnikii 09.50 Vabimo k ogledu 0935 Koriceit Me MP2ŠC Celje 10.45 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo koledu 19,05 Regionalne novice 19.10 Naj spot dneva 19.15 Aerobika, 5. oddaja 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Celjski portret v šansonu in igri na sradu 2ovnek, posnetek prireditve 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 20 let ansambla Podkrajski tantje. posnetek 1. deia 22.20 Za korak naprej, dokumentarna oddala 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani PETEK, 9. avgusta SLOVENIJA 1 07.20 Kultuma kronika 07.30 Odmevi 08.00 Duhovni ulfrp 08.35 Modro poletie, 16/37 08.55 V znameni u dvojčkov 09.15 Potujoči škrat. 10/10 09.40 Dc^rtekvamleliKnsiz Louisiane v ZDA 09.55 Enaistašola 10.25 VrtgospodičneRore.dok. 10.40 Dosežki: Takarakuza 10.55 List in cvet; dnjž. vrtnarije 11.25 O živalih in ljudeh 12.00 SyMa. 10/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Naravni parki Siovenile: Lj u blansko t>arje 13.50 Vsakdanjik m praznik 15.05 Velika imena malega ekrana: Sergeja Kure in Ajda Kalan 15.65 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 18.45 Mladi virtuozi 17.05 Nabonal geographic 18.00 Marko, mavrična nbica 18.10 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TVdnevrùk. šport, vreme 20.00 So leta minila, 2/6 20.30 Čudovita si, 2/7 21.25 rjomial, Ohio. 6. del 21.50 D(^ro je vedeti • Olimpijski kotiček 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Polnočni klub OO.OO Sedem dni, 10/22 00.45 (kationa! geographic 01.40 Mary Tyler Moore. 6. del 02.05 Dr. Quinnova. 20/28 02.50 Samo enkfal se liubi. hiv. film 04.45 EPvalletiki, posnetek 06.00 Vsakdanjik in praznik, pon. SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panor^a 10.00 Tv prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.20 Tv prodna 14.50 Tretji r^h v barvah, 1/2 15.40 Mary TylerMoore, 6. del 16.05 Dr. Ouinnova. 20/28 16.55 EP v atletiki, posn. 17 55 MuencheniEPvatiedki. prenos 21.15 Velika Imena malega ekrana: Boian Adamič 19.25 Videospotnice 22.10 NortDert, nem. film 23.40 Praksa, 49 del 00.25 Pa naj jedo pogačo. 6/6 00.50 Big band RTV Slovenija 01.40 VideospotnKe 09.10 Vamhi luke, nan. 10.00 Salome, nad. 10.55 Močno me objemi, nan. 11.50 Med sov. in liubezniio. nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Lucy na svojem, nad. 14.10 Odpadnik, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Vamhi íuke, nan. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Salome, nad. 19.15 24 ur 20Í30 Škandal v lelu 1920, am. Í. 21.40 Privid zločina, nan. 22.30 Odpadnik, nan. 23.20 Prijatelji, nan. 23.50 24 ur ^ m ^ Hmnmíí SOBOTA, 10. avgusta SLOVENIJA 1 07.20 Kulîima kronika 07.30 Odmevi 08.00 Modro pdetje. 17/37 08.25 Zgodbe iz školike 09.00 Pra^jicaoSneguljčici 09.15 Lisička je prav zvita zver 09.20 Male srvecefice, kviz 10.10 Arčibald, 6/26 10.20 DobertekvamzeliKnsiz Louisiane v ZDA 10.35 Enajsta šola 11.06 Ranč pri KraguljČkovI sedmici, 6/14 11.35 Radioaktivnost, 16/26 12.00 Kr^liestvo planinskega orla. 2/3 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Folklomi ansambel Pirin 13.50 Mostovi 14.25 Seanse, amer, film 16.00 Pipsi. 10/26 16.30 Poroč Ha, šport, vreme 16.50 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Navitu 17.^ Kuhinjadonazga. 14/15 18.15 PafčekDavld,4/13 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Rada imam svojo družino, nem. film 21.25 Šest velikih piezalskih pustolovščin, 3/6 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Nadalinje mestne zgodbe 00.05 Noč čarovnic: H20, am. f. 01.25 Kuhinja do nazga. 14/15 01.55 Slovenski magazin, pon. 02.30 Zid, belgijski film 02.25 Polnoč, t)raz. film 03.50 EPvaUetild. posn 06.15 Mavnca, pon. SLOVENIJA 2 09.10 Murphy Brown, 3/22 09.30 Tatovi v noči. 1/3 10.40 Počitnice do zadniega diha. 1/5 10.55 Horace in Tina. 22/26 11.20 Jasno in glasno 12.15 Tv prodaja 12.45 Retrospektiva nogometne pravljice 14.25 EPvalleiiki,posn. 15.05 Muenchen: EP v atletiki, prenos 18.15 Gledališka predstava 19.15 Videospotnice 20.00 Čez planke; Egipt. pon. 21.15 Tatovi v noči. 2/3 22.40 Praksa, 50. del 23.S Koncerti sobotnih noćf: Steve Marriott in Steve Harley 01.20 Videospotnice 08.00 Tvprodaia 08.30 Dragon Ball, ris.ser^a 09.00 Mali helikopter, rts.serija 09.10 Mala princesa, ris. film 10.10 Sedma nebesa, nan. 11.00 Providence, nan. 11.50 Lepo je bit! milijonar, pon. 13.00 Bette, nan. 13.30 Smola pa taka, nan. 1400 Škandalvlelu1920,am.f. 15.40 Družinsko pravo, nan. 16.30 Zahodno kíffcř, nan. 17.30 Zmenkariie, nem. film 19.15 24 ur 20.00 Sfera. amer, film 22.20 Dekle s šesti«, am. film 00.15 24 ur © kUinAlt 3T NEDEUA, 11. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Živžav 09.55 Železničářská godba Zidani most 10.20 22. srečanje tambur, in mandolin, skupin. 3. del 10.55 Živab v navzkrižnem ognju, 3/7 11.25 Ozare 11.30 Naši misijonarji na slonokoščeni obali, 2/3 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, špori, vreme 13.10 Potovanje predaleč, 1/7 14.00 So leta minila, 2/6 14.30 Potovanje v središče Zemlie, 1/2 16.05 O živalih in ljudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.05 Prezrta okolja. 3^ 18.35 Žrebanielota 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vren>e 20.00 Mavrica 21.45 Velika imena malega ekrana: Nada Žgur 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Zgodbe iz Avstralije. S/9 23.55 Vžreluživljenja. hrv. film 01.25 Prezrta okolia. 3/5 01.55 Ushuaia: narava. 1/10 02.40 Pa naj jedo pogačo, 6/6 03.05 Skrivnostni svet Mictiaela Fryja, 2/3 03.50 Vsa kdaniik in praznik 05.15 ÊP v atletiki, posn. SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.05 Tvprodaia 10.35 Rad imam Lucy. nan. 11.00 Na vrat na nos, 3/10 11.50 Slovenski liudski F^esi 12.20 TVprodaia 12.55 Muenchen: EP v alletiki. prenos 18.15 Gledališka predstava 19.15 Videospotnk;e 20.00 Ushuaia: Narava, 1/10 20.45 Murphy Brovkřn. 4/22 21.10 Homo lurísdcus 21.35 Skrivnostni svet Michaela Fryja. 2/3 22.20 55. Medn. ženevsko pevsko tekmovanje 23.50 Videospotnice ^ s 1 09.00 i 09.40 Čas za nas, mlad. oddaja Vabimo k ogledu i 11.05 i 11.10 09.00 Dcto jutro i 09.45 Naj spot dneva 10.00 Vabimo k ogledu I 09.50 Pesem nikoli ne umre. 10i)5 20 let ansambla Podkraj^ posnetekl.dela fan^,posnetekl.dela i 13.00 Videostrani i 12.10 11.25 r^aj spo( dneva i 19.00 Vabimo k ogledu 14.00 Videostrani i 19.05 Za korak naprej, ddc odd. 1 12.15 19.00 Vabimo k ogledu i 19.30 Naj spot dneva j 13.05 19.05 Regionalne novice 1 19.35 Videostrani 19.10 ^ai spol dneva j 19.55 Vabimo k ogledu 19.15 čas za nas, m tad . oddaja i 20.00 Znani obrazi: Sebastjan i 13.55 19.55 Vabimokogledu/Ogiasi Kameník 1 19.00 20.00 Iz oddaje Dobro jutns j 20.40 Naj spot dneva 1 19.05 20.50 Regionalne novice i 20.45 širitev, dok. oddaja 20.55 Vabimo k ogledu ! 20.55 Vabimo k ogledu i 19.55 21.00 Pesem nikoli ne umre. 1 21.00 Noč na plaži: Portorož posnetek 1. deia i 22.30 Popotniške razglednice: i 20.55 21.55 Klepet na kvadrat Amerika. 2.dei 22.55 Vabimo k ogledu i 23.15 Vabimo k ogledu 23.00 hiaj spol dneva i 23.20 Nai spot dneva i 21.55 23.05 Videostrani 1 23.25 Videostrani ! 22.00 08.10 Tv prodaja 08.40 Oragon Sail, rís.senja 09.10 Mali helikopter, rts.serija 09.20 Mala princeska, ris. film 10.20 Sedma nebesa, nan. 11.10 Providence, nan. 12.00 Lepo le triti milijonar, pon. 13.30 Smola pa taka. nan. 14.00 Danabeseda. amer, film 15.40 Omžinsko pravo, nan. 16.40 Miss Slovenije, poltinaini izbor 17.30 Potovanje v temo. kanad. lilm 19.15 24 ur 20.00 Hitri in mrtvi, amer, fflm 22.00 Pekoči taksist, amer, lilm 00.00 24 ur. ponovitev tcMttmti 4« S2 09.00 Cas za nas, ponovitev 09.40 Iz ponedeljkove oddaja Oobro iutro 10.30 1103. VTV magazín 10.50 Športni torek, športna inforniativr>a oddala predsednik, gost: Danik) Oar^u. predsednik Združenja za turizem in gostnstvo pri GZS Kavniku jutro jutro dvig ôk)veka PONEDEUEK, 12. avgusta SLOVENIJA 1 07.30 Utrip 07.45 Zrcafo tedna 08.05 Slovenski magazin 08.30 Modro poletje. 18/37 08.55 Iz popolne torbe 09.15 Marko, mavrična ribica 09.30 Ramijeva iutra, igrani film 09.55 Živali v navzkrižnem ognju. 3/7 10.25 National geographic 11.20 Na vrtu, TV f^aribor 11.45 Kuhiniadonazga, 14/15 12.15 Zgodbe iz Avstr^liie, 6/9 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 O živalih in ljudeh 13.55 Ljudie in zemlja 14.45 Polnočniklub 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme t7.00 Kemija v telesu, 2/3 17.50 Otokživali. 1/13 18.20 Radovedni Taček 18.30 Žrebanje 3 X 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš krai 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 t^anatea, nan,, 1/13 20.50 Ta moja družina. 4/6 22.00 OdmevL šport vreme 22.45 Ecce Homo. 7/13 23.40 Kemija telesa. 2/3 00.35 Mary TylerMoore. 7.del 01.00 Dr. Quirtnova. 21/28 01.45 Moški iz druge mke, nem. film 03.05 Homo luhsticus 03.30 Križarske voine. 2/4 04.40 Končntea.pon. 05.25 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.50 Tvfïodaja 14.20 Koncerti Sobotniti noči: Steve Marrk)tiinSteve Harley 16.20 Mary Tyler Moore. 7. del 16.45 Dr. Quinnova, 21/28 17.40 Počitnice do zadniega diha, 2/5 17.55 Horace in Tina. 23/26 18.20 Štafeta mladosti 19.15 Videospotnice 20.00 Križarske vojne. 2/4 21.00 Končnica 21.45 Tretiirajh v barvah, 2/2 22.35 Aiica.dok.film 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Videospotnice J 09.10 Varuhi luke. nan. 10.00 Salome.nan. 10.55 Močno me objemi, nan. 11.50 Med sovraštvom in liubeznijo. nad. 12.40 TVprodaia 13.10 rv1issSk)veni|e, pon, 14.05 Odpadnik, nan. 15.00 TVprodaia 15.30 Varuht luke. nan. 16.25 Med sovraštvom in liubezniio. nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 5ak)me, nad. 19.15 24 ur 20.00 Robin Hood: Možie v ^ilQcah, amer, film 21.50 Škandal med v(^aki, 1/3 22.40 Odpadnik, nad. 23.30 Prijatelji, nan. OO.OO 24 ur, ponovitev TOREK, 13. avgusta SLOVENIJA 1 07.20 Kulturna kronika 07.30 Odmevi 08.00 fytostovi 08.30 f^odro poletje, 19/37 08.55 Pravljica o canuSaltanu 09.10 Radovedni Taček 09.20 Srebmogrivi koniič 09.45 Otokživali, 1/13 10.10 Sanjska dežela: Jeruzalem 10.35 Kemija telesa, 2/3 11.25 Našimisi)onarjina slonokoščeni obali. 2/3 11.55 Manatea. 1/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Onon 14.55 Zlata šestdeseta: M irjam Tozon 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Indijanci, 3/5 17.45 Otroci AIrike, 9/10 18.05 Siover^ka i^dska pesem 18.10 Enciklopedija znanja. 2. del 18.25 Knjiga mene briga 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš krai 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 DonBrignoli-Mašeza moie ustreliene 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Prišlo je poletje, fin. drama 00.00 Knjiga mene briga 00.20 Indijanci, 3/5 01.20 Otroci Afrike. 9/10 01.35 Don Brignoli • Mašeza moje lisireljene 02.25 Aktualno 03.25 f^aryTylerf^oore, 8.del 0350 Dr. Quinnova. 22/28 04.35 Prišk) je pole^, fin. drama 06.05 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 Tvprodaia 10.30 Vremenska panorama 13.55 Tvprodaia 14.25 Križarske vojne, 2/4 15.15 Tvprodaia 15.35 Končnica 16.20 fvlaryTylerMoore,8.del 16.45 Dr. Quinnova, 22/28 17.45 Podivjana reka, amer. f. 19.15 Videospotnice 20.00 Boter I. amer, lîlm 22.55 Praksa, nan..51. del 23.40 Videospotnice 09.10 Vamhi luke, nan. 10.00 Salome, nad. 10.55 f^očno me objemi, nad. 11.50 fyted sovraštvom in liubeznijo, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Škandal med vojaki, 1/3 14.05 Odpadnik, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke. nan. 16.25 Med sovraštvom in Ijubezniio, nad. 17.20 r^očno me objemi, nad. 18.15 Salome, nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Ukraden iz srca, amer. f. 22.30 Odpadnik, nan 23.20 Prijatelji, nan. 2350 24 ur, ponovitev kanali 2T sa SREDA, 14. avgusta SLOVENIJA 1 07.20 Kulturna kronika 07.30 Odmevi 08.00 Dober dan. Koroška 08.30 Modro poiefie. 20/37 08.65 8abar.4/13 09.15 Pipsi. 10/26 09.40 Slovenska ljudska pesem 09.45 Enciklopedija znanja, 2. del 10.00 Knjiga mene briga 10.20 Otroci Afrike. 9/10 10.35 Indijanci, 3/5 11.35 Nomiaf, Ohio, nan. 12.00 Oon8rígncli-Mašeza mqe ustreljene 13.00 Porodla. šport, vreme 13.20 Lej. kako se dan lepo začenja, TV igra 15.20 Aktualno 16.30 Pomčila. šport, vreme 17.00 Divja iužna Amerika, 6/6 17.55 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Možskadilakom. amer, film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Simfoniki fiTVS predstavljajo 00.00 Divja južna Amerika. 6/6 00.50 Mary TylerMoore, 9.del 01.15 Dr. Quinnova, 23/28 02.00 Zastrašujočasmrt, arT>er. film 03.30 Koncert: The original Klezmer Ensemble 05,00 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10,00 Tvprodaia 10.30 Vremenska panorama 14.35 Tv prodaja 15.05 Slovenski ljudski plesi. pon. 15.35 Tvprodaia 15.55 Homo tufisticus 16.20 Mary TylerMoore. 9.del 16.45 Dr. Quinnova, 23/28 17.35 Prava poznanstva, amer, film 19.10 Videospotnice 20.00 Šport 28.00 Praksa, 52. del 23.45 Porok, 8/8 00.25 Videospotnice 09.10 Varuhi luke, nan. 10.00 Sak)me, nad. 10.55 Močno me objemi, nad. 11.50 Med sovraštvom in ljubezniio, r^d 12.40 Tvprodaia 13.15 Preverjeno 14.05 Odpadnik, nan. 15.00 Tvprodaia 15.30 Varuhi luke. nan. 16.25 Med sovraštvom m liubezniio, nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Salome, nad. 19.15 24 ur 20.00 Pekel IZ pretektosti, amer, film 21.45 Nikita, nan. 22.40 Odpadnik, nan. 23,30 Priiatelji, nan. 00.00 24 ur. ponovitev kanali 27 «e e2 Podkrajski fantje, posnetekl.deia koncerta ^^^^ kanali ® H Í 09.00 Nogomet, posn. tekme Rudar: CMC Publiki/m i 09.00 Dobro iutro, informativno • razvedrilna oddaja i 10.35 Vabimokogledu i lO.OO Vabimo k ogledu 09.00 Dobnn iutro i 10.40 f^aj spot dneva i 10.05 Festival Brežice: 1 10.00 Vabimo k ogledu 1 10.45 Ministrski stol. goď dr. Fagiolini, posnetek 10.05 Naj spot dr^va Anton GrizokI, minister za i 11.25 koncerta 10.10 Znani obrazi; Sebastjan obrambo Naj spot dneva Kamenik 1 14.00 Videostrani i 14.00 Videostrani 10.50 Širitev, dokum. oddala i 19.05 Vabirno k ogledu \ 19.00 Vabimokogledu 14.00 Videostrani f 19.10 Ustvarjajamo skupaj. i 19.05 Regionalne novice 19.00 Vabimokogledu mladinska oddaja i 19.10 Naj spot dneva 19.05 Regionalne novice 1 19.50 f^aj spot dneva I 19.15 1104. VTV magazin. 19.10 Popotniške razglednice: 1 19.55 Vabimo k ogledu ponovitev Amerika, 2. del r 20.D0 1104. VTV magazin ! 19.35 Šp<^i torek, ponovitev 19.55 Vabimokogledu i 20.20 Športni torek, športna Í 19.50 l2 olimpijskih krogov 20.00 Iz oddaje Dobro jutro infomiabvna oddaia 1 19.55 Vabimo k ogledu 20.50 Regionalne novice 1 20.35 Iz olimpijskih krogov i 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.55 Vabimokogledu i 20.40 Vabimo k ogledu 1 20.50 Regionalne novtce 21.00 Nogomet, posn. tekme: i 20.45 Naj spot dneva 1 20.55 Vabimo k ogledu Rudar: CMC Publikum [ 20.50 Frankie Lane, posn. 2. dela i 21.00 Koncert liričnega 22.35 Ministrski stol, gost: dr. i 21.25 Vabimo k ogledu šansona in gipsy s^nga Anton Grizold, minister za 1 21.30 Viva turistica j 22.10 Nastop vokalne skupine obrambo 1 22.00 Revival Brežice; 1 Freya 23.35 Vabimokogledu Fagiolini, posn. kc^erta ! 22.25 Vabimo k ogledu 23.40 Nai spot dr>eva 1 23.20 Nai spot dneva i 22.30 Nai spot dneva 23.45 Videostrani : 23.25 Videostrani i 22.35 Videostrani 8. avgusta 2002 KRONIKA 15 Lastnik treh slaščičarn Jagoda Je ogorčen. »Zaradi nekaj barab je v strahu ves Kardeljev trg« Sinant Hacim ýjvi v Velenju voO kot let. V tvm Jc skupaj s sinovi ustvaril tri slasâôir-nv s slastnim slovrnskim imenom »Jflgoc. /ato se jciKf* ločil, da bo lokale prodni. Raz-Fo njegovih hescduh zaradi barab, ki mu }jc vcè kot dve Iťli i^renijo i^iv^vnjc. Sodu Jc izbilo dno. ko seje srctli Julija vrnil i/.(lop ust H in ugotovil, lia so mu nepridipravi ra/bili oglasno iHblo, sumil pH jc tudi, (la so vlomili v njegovo klet na Kar-deljcvi I.Takrat scjcobrnil na nas, s svojo Tigodbo, ]>oln(» besa in ra^o^amnja« mi p.i smo Jo preverili ludi na policiji. »Začelo se jc januarja pred dvema Icloma. lakiat sci mojega 5iina Sinanijâ v kiosku pri Zdravstvenem domu napadli n^^nanci, ga nioíno pretepli in mu vzeli 12 tisoč mark gotovino. Policija jili iîî naJla, jaz pa venu kdo to dela. koi so potem Še nekajkrat via mlj ill i v na.^e lokale, isti, ki so voj p<^klic sem bil profesor doktor, a sem sla-^čicarno Jagoda na Kardeljevem trgu zaprl že pred ča.som. Sedaj bom vse prodal, iz Vclc-iija pa ne bom fel. No. dokler ne obračunam s le m i barabami, saj razumem, daje niladt^st norost, a tega. kar p^vnejo. ne razumem več.« mi je pripovedoval. Vprasšam ga, zakaj policistom ne p^we,kd> so storilci, če lo res ve. Pravi, da jim jo pi'>vodal dovolj. Da te oln^kcpozjiaod aia- lega. da njihovi starSi niso nič krivi. krM so muk^i. Ne glede na to, kakšne naa^dnosti so. Zatrdil je Se. da jc zapisnik o prijavi Dovc skoĆQ na Policiji izgjnil. da ga verjetno vrgli stran in da še ne ve. kaj se je zgodilo v kleti. ^Sedaj Imm dežural sam. (mam pištolo in ni mc strah.« je .^e zatrdil razočarani Sitiani i{ačini- nesel dcnarnia> z večjo kt^ličino denarja. »Imamo opis storilca, drugega pa žal nič. Šlo naj hi za mlaj.^ga moškega, starega okoli let. srednje postave in višine, .svetlih las. Opravib' smo veliko razgovorov in poizvedb, zbranih imamo veliko obvestil, a do konkretnih podatkov nismo priSli. Med (istimi, ki smo jih povezovali z dogodkom, c^ko- Lastnik slaščičarne Jagoda Slnanl HaČIm se je vrnil z dopusta. medtem pa so mu neznanci razbiil rekiamno tab/o. V jezi in obupu, ker to ni bilo prvič, je poklical tudi nas. Od sedmih Je rešenih pet zadev Komandir P<"^licijske postaje Velenje IJožklar KvxJev.íekijam je potrdil, da st> pivt) prijavi\ pcv vezano s slaščičarnami Jagoda in njihcjvimi lastniki.prejeli 20. januarja 2000. ko jc bil na postajo prijavljen rop. ki naj bi ga izvedel neznani storilec. Pri tem naj bi Sinanija večkrat udaril po glavi iii v obraz, s polico pa od- dovani ni prcpo/jial storilca. Zadeva Stí vedno zaključena, policija in tožilec Se vvdno delata na tem.« Lansko leto st") na PP Velenje obravnavali kaznm> dejanje velike tatvine, s katero je bil c^Skcv dovan Sináni Haćim. Iz kioska pred Zdravstvenim domom so mu takrat še neznanci odnesli avdio-vizualni aparat in 50 tisoč tolarjev. Policija je storilca kmalu naSla. Šlo je za P.J. iz Ve- lenja. Prav tako lani so na PP Velenje zabeležili še vlom v slaščičarno '>JagixJa 3«. Neznanci, ki so to še vedno ustali, so odnesli registrsko blagajno in okoli 1700 tolarjev. V letošnjem letu so med kaznivimi dejanji, ki jih je pov-zrtičilo 18 mladih Veienjčanov - grxí za kar K) kaznivih Uejanj -tudi storilci še nekaj manjših vlomov v slaSČicarne Jagoda. Ob tem so povzročali tudi Škodo, saj so razbili steklo in drugo lastnino... Tudi ti primeri so razrešeni, storilci pa znani. Po besedah Božidarja Pez-dtív^ka sopred dvema ledmjma ptilicisti bili obveščeni Uasc^ neznanci pokrmili reklamno tablo nu Kardeljevem trgu. vlomili pa naj bi tudi v klel. »Na lerenu smo ugotovili, da so ncznanci tablo res poškodovali, na vratih v klet pa nismo našli sledov vloma. Lastnik žal tudi ni imel ključev, tako da vanjo nismo mt^li-« Na to, da Sinani HaCim pravi, du ve. kdt> st^ storilci in da pUi-cijanc ukrepa, pa nam je povedal. »Polička lahko napiše ovadbo zoper nekoga Ic v primeru, da obstaja utemeljen sum,da jc storil kaznivo dejanje. Ce tc*^a ni. 7a[ ne moremo ukrepati. To* vrstne zadeve pa volikukrat rešimo ob prijetju večjih ali manjših skupin storilcev, ko se izkaže, da so bili vpleteni v različna ptKlobna kaznKa dejanja.« Tako je to. Upajmo, da lastnik Jagodo ni mislil resno, koje v jezi nad novo povzročeno škodo na njegovi la.stnini trdiJ, da bo pravico vzel v svojo roke, Žal pa je to Še eden od vedno lx>lj Številnih primerov, ko ljudje v obupu na mesto varu hov reda in miru i^okličejo novinarje. V upanju. da se bodo zadeve zato hitreje rešile. ■ Bojana Špegel M0DR0[D[1[L^ KRONIKA Zapeljal preko črte M()ZIR.II£-Prejšnjo soboto, ob 7.44 uri, se je na regionalni cesti Radiuir]e - Lučc, izven naselja Primož pri Ljubnem ob Savinji, zgodila prometna nesreča, kije terjala življenje 23. letnega voznika osebnega avtomobila VP iz Primoža. V. P. je vozil osebni avtomobil iz smeri Luč proti Ljubnem. V ostrem levem ovinku je z vozJlom zapeljal preko neprekinjene ločilne črte na cestišču v trenutku, koje pravilno po svojem smernem Ví^ziíču pripeljal nasprt>ti vt^znik lovc^rncga avtc^nv^bila 24-leini B.S. VA okoîicc Mozirja. Vozili sta silovito trčili. Pri tem se je VP tako hudo telesno poškodoval, daje umrl na kraju nesreče. Vlom v hišo VELENJE - Prejšnjo sredo, med IS. in 20. urt^ je nc?nanec vlomil vpri">store stanovanjske hiže na Ljubljanski cesti v Velenju. Pri zapuščanju prostorov je odnesel s sabo manjScî količine^ gotovine, video rekorder, fotoaparat, kamero in zvočnike. Lastnika SJ. je t>Škodoval za približno 230 tisoč SIT Našli truplo ob Paki VELENJE-Na bregu reke Pake pri gasilskem iknnu v Saleku so v pimedeljck zgodaj zjutraj našli mrtvega Velen jčana ,4t-let-nega Mata Pranjiča. Po prvih podatkih naj bi potiskal kolo, se spotaknil ob obcestnem kamnu in padel preko kolesa proti strugi reke Pake. Pravi vzrok sjnrti bo pokazala obdukcija. NI izgubila ŠENTVID NAD ZAVODNJAMI - Med sc^botnimi dc^godki, ki so jih zapisali v svojo beležko velenjski policisti, snio lahko prebrali tudi prijaven izgubljene žene. Mož in žena sta odila nabiral gobe. V Šentvidu nad Zavodnjami sta se približno ob 15. uri ločila. Tri ure kasneje pa poklical na policijsko postajo mož in policistom sporočil, da se je očitno njegova žena izgubila. Pc^licisti so stopili v Iskalno akcijo in vanjo pritegnili še 23 gasilccv PCîD Ibpolšica. Približno ob 20. uri pa je p<'>licijsko p(\staj(^ poklical sin izgubljene gobarkc in spt)rt'^iJ, daje mama živa in zdrava. Očitneje šla po daljši poti, ki jo je vodila doCîaberk. llíii^ Kolo v moji občini L Razvojne težnje In Interesi Prednosti kolesav primerjavi z drugimi pnmictnimi sredsrvi so predvsem v manjši obreme-iijenosii contriA' most z motcjr-nitni vozili in v varčevanju z energiji^ Zaradi boljšega t>dno-sa do okolja ter večje i«vt;ščeniv sti in obvei^čemxsli širše javnosti, vse več ljudi v evropskih mestih kolesari iz potrebe./ dolt^-enim ciljem in namenom, kot ho^kM v služb*i. v šolo. po nakupih in opravkih ali kar tako. S kolesom.lahkopride vnepo-sredno bližino Želenega cijja. parkiranje pa je manj problematično in zahteva do 9 krat ntanjšo površino kol za avto, Strokovnjaki ocenjujejo, da bi ljudje v mestih s kť>lesoni ali peŠ lahko opravili vsaj f6% vseh po-li. ki jih s ker opravijo z avtom. Na Dunaju se je kolesarska mreža, oó 216 km v letu 1987, pctvečab na 835 km v lotu 2000. Do leia 2(J05 pa jo bodo povečali še za 160 km. Udeležbo kolesv mestnem prometu bi radi leta 2(X)0. pcwcčali na do leta 2011) in takoone-Síiažx'noRt zjaka s C02 znianjša- Uza 71.lHMîlon letno 1er s tem prihranili več kot 5i) niilijonov evrzemskem kolesari v mestnih središčih do 45% prebival-cov.v Muastru, mestu kole.sar-jev. kolesari 34% prebivalcev, v Miinchnu in Hamburgu je delež kolesarjevv mestnem promelu 10%,v Perrarri se s kolesojn vozj89.S%(T) prebi-vaiccv. Podatki za Sk> venijo niso povsem primerljivi..saj naj bi v primerjavi z osialinii prevoznimi sredsivi p<^ zelo opliinibtičnih cHxinah bil delež »koles« 6,7%, kar je realno bližje podatku o (xlstoïku lastnikcw ktv los in no o udeležbi kolesvprometu. S športnim, rekreativnim in turističnim kolesarjenjem se v evRipskih dcžijlah uk-varja širok kn>g lju kiî-lesarjenje. V «kolesaj^kilK- dež- Zvečerpred "kotesarskim' iioteiom v Foto: Jure elah se turistično rekreativno kolesarjenje in gorsko kolesarstvo kveiKî obravnavata ter inm vsaka od obeh zvrsti svoje poli, svoje vrste oznak, svoje hotele in svoje privržence. Večijia turistov je naveličatuh slaiičnUi dopustov in se čedalje bolj uveljavlja formula: kok' + dcipust » kolesarsko potovanje, kar velja tako za luristično rekreativno kot tudi za gor.sko kolesar-jestje, V leiu 2001 je bilo več kot 5% vseh Nemcev na povprečno več kol lOdnevnemk^v lesarskem potovanju. Dvema tretjinama Nemcev je kolesarjenje priljubljena rekreacija, več kot polovica pa jih vsaj enkrat na tedoiî vozi kolo. Nfi konferenci svetovnih voditeljev, ludi iz Slovenije, v Rio de Janei-ru leta iy92je bilo med drugim dogovorjeno, via se pi^dpira in .spodbuja razvoj ločenih, varnih poti za kolesarje v mestih in na med-regitmalnih poteh, Nacionahia strategija in prometna politika v iKiši državi z besetlami s|x>d-bujata razvt^j ne nîotorizîranega prometa, kolesarske infrastrukture in upt^rabo kcilespi^v-«>d, k)er je to možjio in smiselno. Slovenija jc po svoji geo-griitški konfiguraciji zelo podobna sosednji Avstriji, delu Nemčijo in Švici, kjer je zelo Tulinu Piano razvejano kolesarsko onjrežjc in tako ne vzdržij(> pomisleki, da pri nas ni pogojev za razvtij kolesarjenja - tako mestnega kol turistično rekreativnega in gorskega. Samo sosednja Avstrija ima več deset tisoč kilometrov turistično rekreativnih in gorskih kolesarskih |xiti. Naša občina ima, zaradi svojih geografsko prostorskih zjiačilm«ti in urbanistično prostorskih zasnov mesta, idealne niožnosU. da s preudarnim načrt(wanjem in smotrnim vlaganjem sredstev: - dogradi. zaokr«)ži in ptsodo-bi ter medsebojno pi>veže obstoječe kolesarske povezave, • druge že obstoječe prometne površine z adaptacijami izkoristi in preuredi v kolesarske poti. - Zip-adi nove kolesarske p<^ve-zave in kolesarska parkirišča, -z enotno vertikalno in talno pn>meim> signalizacijo označi vse kc^lesarske piwršine, - piweže Ví.e ko lesarske .s teze, poti. pasove in druge kolesarske pwršine venovittî omrežje kolesarskih ptwršin, - v pri>jokt izgradnje kolesar- skih povezav in predvsem izgradnjo kolesarskih parkirišč ter stojal vkJjuCi podjetja. u.sta-ncíw, želoznicfí. avii>bu.sna pljskili ptUi. z manjšim utrjevanjem in urejanjem obsti^jcčili nasipov rek, jezer in tras kolek-torjcv. s koriščenjem tras stare žclvznice, z manjšimi popravki obstoječih cost in mostov, ustvarimo in o/načimo vsaj 3i ) kilometrov že predlaganih in i>pisanjh turistično rekreacijskih poli ter označimo že uveljavljene in od navilušencev že Izpisane gorska kolesarske poli v dc^lžini vsaj 200 kilometn^v. Realnost teh možnosti so pri-nierljivc s slanjem v sosednjih deželah. 15. VIP CUP turnir delno odprt za javnost »V korak z zvezdami« 17. »v^tKl Sť hííro bližu, to p;i Je (lan. ko s« IhkIu v veii'tiju sp«t /bnili številni /n;ini Slih venci in Slovenke. Eni IxkIo i^* nili tenis« imj:i novih poznanstev' v krogu ennkih. V /iidnjih letih na tenli>keni turnirju dvojic, ki ga 1k) letos že petnajstić pripravilo velenjsko podjetje M clui), prevladujejo )>os|H)-darstveniki. z;UoJemed njimi rnno{*jo>»V l<(»rak /. zvezdami«. In kaj vse se bo na ieiognjem leniiskcm turenirju pomemb-nc/ev, ki ga vedno spremi Âiuviini drugi zanimivi dogodki, dogajalo? Dirckior M duhu in organizacijski vodja lokinovanja Mar)an (»alwríUík nam jc povedal: »Pcinajsi jc tako hilro minilo, da kar icžko verjamem. Ob oblcinici pa smo /cicii dali iclcx^njcmu programu posebno nolo, Sc veCjo pozornimi. Lettw bo ob VIP CUP-u zaživel cel rekreacijski center jezero, glavni pa vedno oslaja lenis. bredno zanimiv bo eksliibieijskl dvoboj, v katerem bos!a i^aia \\*h Ih) Živojinovic in («oran Prpič. na drugI sirani pa \x\hh zagotovo dva znana Slovenca- Prišla bo tudi l-epa Brena. na za-kîjuCni priredilvj pa pripravljamo^ nekaj pre.senećenj.« V spremljevalnem programu IcioSnje-ga VlP-a bodo v petek ra/slavili prikolice In av I o dome ADRlAma^ne bodo kÝitne vožnje, kiir velja ludi za iivlomo-bile maicedes, Prvič bomo pokazali ludi mcHorjc I lariev Davidson, ki jih boprav (ako mogoče preizkusiti. Pripravljamo kolesarsko dirko 7 gorskimi kolesi, ki se je hodo lahko ude-leiřili prav vsi, ne le povabljenci. To velja tudi za teknuivanje v rolanju ter sankanju z bobi na iravl Na ijpišcu za odbojko bodo prav lako potekale ickmc, na vodnih povn^ inah pa tekmovanje z jadrnicami v kategoriji «Oplimisl«. Ce bo kdo želel, se bo lahko popeljal zvodnimi skuierji. na banani, krožnikih... Tudi leuis bodo lahko vsi tekmovali za priznanje »Najbolj mirne roke« - gre za lekmovanje v streljanju z z/ačno pitóko, kjer bo nasprotnik olimpijski junak tev si bodo lahko ogledali vsi, kijih zanima, brez omejitev in sicer na pro.sioru med prvim in drugim lenis i^ňsčcm. Udeleženci VlP-a vsako lelo Na VIP-u bo zagotovo med števitnimf povabtjenimi tudi letos veliko Veienjčanov. Lani so si Imeli kaj povedati od ieve proti desni: Tone Brodnik (MO \/elenje), Milan Forštner (Fori)j Gvido Omiadič (direktor ERE) in Ziatko Lah (Premogovnik). Rajmond Dehevc. Na Zaključni prireditvi, ki ho irajala ono uro, bodo naslopi-li šlcvilni glasbeniki, med njimi STOP, nastopil bo Burek-tcater iz Velenja, M club pripravlja odliCno modno revijo, podelili bodo pokale najboljšim in dogodek zakljue^lli z ognjemolom. Prav lo priredl- del sredstev namenijo v dobrodelne namene. Lelos bodo izkupiček podarili gojenccm VDC" Ježek, a ne za gradnjo novih prmtOf Odločili so se, da denar namenijo gojencem, da si z njim polcpSajo kakšen dan in pripravijo kak lep dogodek. ■ bš SmarcanI v pokalu cez prvo oviro Ivančna Gorica : Era Šmartno 1:2 (0:0) ŠmarCani so u.spe.^no zaCeli v leti"finjem tekmovanju za pokal In uspcSno prestali goslovanjc pri enem boljSih drugoligaákih ekip. lekma je pokazala viden napredek v igri >marČanov. Videli smo mwpfislop leriudi ho-lenja igralcev, da popravijo slab vlis i/prvenstva, /acelekje pripadel l^alcem Ere, ki so lakoj zaCelI z ofenzivo In že v 2. minuli je Smajlovič zadel vrainico, Domaćini so se potegnili nazaj in prežali na protinapade, vendar jim ni uspevalo, saj so obrambni Igralci Cre dobro po- krivali domaČe napadalce, ki si niso mogli priigrati kakšne zre-IcjSe priložnosti. Tudi domaCinI so igrali v obrambi dokaj strpno in napadalccm Ere niso pustili dosli prtxstora. V drugem pt^liasuso Smarćani zaigrali Se ofenzivnejse in v 55. ininull jc Pokleká podal po levi sirani in z diagonalno podajo Smajkwiča,kije nc^gosami^ podsuivil in rezulmi jc bil IJ:1, Na-lo so se ludi domačini odprli in vei napadali. V 65. minuliso tako iz proslega strela izenačili na 1:1. Trener je nato poslal na igriŠOe Kosma, PriCelsejeprilisk na domaći gol In 78. minuli jc Korun ptilKgnil po desni sirani, lepo podal nasredino.Simundža pa je z glavo zadel 1:2. Do kcîn-ce7ono. tekmovala jc Ic na eni (eknii, in sicer na junijskem (irand Prixu v Osiravi na f eSkein. Tam je zasedla drugo mcsio, ťinalni ohraíuj: pa je zaradi holeCin morala predali. Lelošnja sezona lako ni primerljiva s prelcklimi. saj so prejšnje minile brez poSkodb. Trenuin^î la odpravljena, zalo ho naslednja sezona slu:^ila /n priprave in NTnilev na igriSCa. Zelo pomembna je ťizična priprava, saj skušajo /ženske za vrhunske rezultate fiziCnc nosil 5lm bolj približali molkih. Tudi zato načrtuje pripravljalne tekme v mix^ki konkurenci, vs tra Smanoo v .hiikř; ( eKTM» [),ir Ihanttreii O letošnjih do^ajarýíh na turnirjih odbojke na mivki smo ne« kaj že povedali. Zdaj pa Še o sklepnem dejanju. Prcickii vikend so sc najboljši »mivkarjk spet zbrali v Simo-novemzallvu v Izoli. V prekrasnem :»porlnem parku, ki so ga pripravili organizatorji, in am-bieniu, ki so ga prispevali gledalci. so odigrali šc zadnji turnir v sklopu državne lige, ki je posiavll ludi novega državnega prvaka. Zveseljem sporočamo, da sla lo David Sevčnikar in Rok Sailer, kl sla dominirala skozi vse poletje. Bila sla v finalu prav v,seli peilh turnirjev, od tega trikrat zmagala (Novo me.slo. Slovenski! BLsirica, Izola), bila dvakrat druga (Izola, Kamnik) 1er zalo zasluženo osvojila lo lovoriko in s icm svoj zastavljeni cilj. V llnalu zaključnega turnirja sta lanta pokazala vrhunsko Igro in z re/ullaiom 2:0 ugnala znanca iz prejšnjih lumiijev Bačvlča in Škorca. Vendar pa, kol sta povedala Šampiona po lekmi, zmaga i^e zdaleč ni bila lahka In sla morala zanjo poiroŠIll vse atome moči. Predvsem v prvem nizu, ki se je po razburljivi končnici končal šele pri rezultatu 29:27. V drugem pa je Šlo bolj gladk<^ (21:26) in s tem se jc wsclje mladih Itimpionov lahko začelo, Videli ju bomo tudi v prihodnjih sezonah, sia obljubila mlada i^dbojkarja (leloSnja sezona naj bibila začetek zmagovitega pohoda), saj bi s irdim delom in lalenlom, ki jima ga gotovo ne manjka, rada stopila ludi v evropski in svetovni prostor popularne odbojke na mivki. I Robi Ku^ovmc KIDRIČEVA CESTA i tn Ui SERCERJgVA^ H CESTA > s z ur TOMŠIČEVA CESTA Potlovni alitem SLOVCNIiA T. Cenjene Velenjčane in stanovalce Jenkove ceste obveščamo, da bo zaradi obnove Jenkove ceste v Velenju med 08.08. in 30.09.2002 prihajalo do občasnih in stalnih cestnih zapor na Jenkovi cesti od križišča s Tomšičevo cesto do križišča s Kidričevo cesto. Obvoz bo urejen, uporabnike naprošamo, da upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo in ureditev. Hvalazarazumevanje! FORId.o.o. 8. avgusta 2002 SPORT 17 Držimo pesti, Joianda teče za medaijo Joianda Ceplakje loki'iil prvo ime slovenske reprczenlanco, ki nastopa na 18. evropskem prvenstvu v aileliki v Mucnch-nu. Evropska dvoranska prvakinja, ki je 3. marca lelos na Dunaju postavila ludi dvoranski svetovni rekord (1:55,82), ima najboljši IcUwnji rczultai nasvciu na HOO meirov. postavljen 20. julija n<» atloiskom mitingvi v Belgiji, kjer je lekla 1:^5.10, kar pomeni, daje bih od nje v zgodovini atletike v teku na dva stadioaska kroga hilrejSiii le Šesl ailctinj. Joland; seveda drsimo pesii, da bi danes zmogla icCi lako kol zna ia da bi bil njen irud poplačan, tako si najbolj želimo (seveda pa lakoieli litdisama) z zlato medaljo v njeni paradni diseiplini. Cc bo odličen lek zmogla tudi Brigila Lnnger-hole, p(îlem bo veselje v Skiveniji ^ večje. Če ho .lobmii iispvlo, Ji prlpmvljajo v srvdKču Veknja na Titovem tr^^ii sveean sprejem. Sem nnj bi se prí|>eljiila s helikopterjem okoli 18. lire. Priditel Zmaga Črepana SaH • v Ljulmem so v pcv^asiiicv praznika oln^inc ob Flosarskem balu priredili Se tradicionalni posamezni hilropolezni Saho\'ski turnir. V nedeljo, 4. avgusla je fide mojster Marjan Oepan brez poraza ugnal vse svoje tckmccc, Dosegel jc 16 toCk, drugo mesto sla si delila Radlša Rajkovic iz Velenja in Stane Skok iz î5cmpctra s UtoCkatTii. Med domačini je bil najboljši Frane Vriačnikiz Ljub-nega, kije i«vojil II (očk. ■ 20 let planinskega društva Misllnja V 12 dneh čez slovenske hribe Mislinja - Planinsko drui^tvoMi.slinja v letošnjem letu praznuje 20. leinicodelovanj». V društvu je danes preko 500 članciv, kur p<»meni. da je skoraj vsak četrti odrasli domačin včlanjen v planinsko društvo. V svojih vrstah pa imajo tudi veliko število usposobljenih planinskih vodnikov, /ato dosegajo velike uspehe v or>*ani/ininem |>oh4»dnistvu. Član drufttva je že vse od ustanovitve tudi Milan Župane, ki se je odločil da iMkjubilej počastil (ako, da bo tako rekoč v enem /amahu prehiKlil znano Slovensko planin« sko transverzalo, ki poteka oil Maribora do Ankarana. Pol namerava končali v le 12 dneh, začel pa je minulo soboto. Preden je šel na pot, snio z njim o podvigu poklepetali ludi mi. » V hrit>e sem začel hiKiiti /elo zj^o-daj, zaôil pii sem s taÍM)miki. Vendar se z^drvja leta več ukvarjam 7. ultra maratonom tn maratonom. Zato sem se odločil, da ol>-letnico naše$>a drui^tva počastim tako. da prehodim slovensko planinsko transverz.alo, ki poteka od Maribora do Ankarana. To bom naredil v enem zamaha, neprenehoma i zanj največji zalogaj doslej- »S sabo bom nosil veliko opreme, na poti bom sam. kar ni lahko. Ko sem sc odloČil za to pot, sem se tega zavedal, zalo sem se začel pripravljati takoj po novem letu. Lelos sem hil na Ocškem na maratonu, kjer sem v precej slabih razmerah pretekel 50 kilcsmeirtiv. 24 ur sem hodil po Pohorju, preko Kozjaka v Ma-ritior, žal sem .se na koneu izgubil, zalo bom lo ponovil.« Na vsake tri do štiri dni bodo Milanovi kolegi ii^ društva pripeljali hrano m rezervno obleko. Raje bisevedavidel.dabi ga nekdo Spremljal, a tiiii, ki je bil to pripravljen storiti, se je pred kratkim poškodoval. Zato g>mfok ) X Lirik (Ooric?) 15.17; moSki r) l4.aV.V Mario VraíiC^Sokol Tivoli) Najsteviinejša je bila ekipa Dn/^tva za športno rekreacijo Gorenje 14.10; nioíkí 04i 31 d« 40 Uf: 1. Aixdřťj MnrtJi Helrii»^ (Niïvirc FïtrpinJ 14.04. Simon Aliř(-Siíkol l'ivolil I4,ff7,Igoi Sc'Jcj (áD Pckicnk.) 14.44. inv^ki od 41 do5U leit 1. JaiK/. Borec (ProM Tcnm) 14.52. Z I3oris Vrhovàek (Encr^ja Ve-l«»je) \x\\..\ BrsncîskibrTxMKK Ko-^j) 1.^.43. mo.;ki (kI 51 di>60Jei: 1. Sit-w/jK{îln£^t-i:>t»b) 14,511.2, Mate] Mihovec (C'iaber) 15^8,3. Obixtd Uzič {L^ncrgiju Velenje) }{x44; ino^ki nad 61 \rV. Aco Ibrainvjv (KK Rocli) 20.19.2. Rontan Kralj (Qj'ajijkMaritvr) 21.1.^. -V Juni Janežić (Šonijiir) 2«nske -enotna ]. Kv:nijaJusUn ( KK /aviimca) X^.M. 1 Silva Jcvšnik IKD Bixia Dohrxîva) 21.22.3. Milenu Oabcr Í^D Puiigerl) 22,39: katus^rga MTB: I. I iikn {("^Icil K.^rur^ik) 14. If), imitíj Oro/nik ( MTD Unvrgija Doni?alc) 14.^9.3. AJcn Kolar (Cctjc) 15,28; enoln katc^oriju Dni^lva za re^ kreacijo (ronnjc-m(^ki: I. Bc^iton R.c'-man prc^),2. Dam);lj ixkhljc-ni udelťřenc pa jc hil Marko Maućcc (Cironlnjon, Niîozemska). ■ HinkoJerčič Mozirski lokostrelci odlični Pred kmtkitn so se čbni niozirskej^a lokiK slrdske^a kUiha udeležili kdr štirih turnir« jvv in Evropskv^a prvenstva 1er na vseh (lih segli odlične re/ultaie. Na turnirju v i^kofji Loki sta v diseipiini poljski krog 12 + 12 tarč Primož in Da^n PerbaČ osvojila prvi mesti, z rezultatom 319 oziroma krogi, Miran Bor^tner je bil z 288 krogi četrli, Pclko pa je z 276 krogi dosegel pelo mesto. Na turnirju za SltTvenski pokal v disciplini Arkatlon (tek in streljanje) v Dohinju sta Janja in Primož Perhae za-sedla 2. mesti z enim zgre.^enim strelom. Tudi turnir za Slovenski pokal, ki gaje ot^-niziral LK.Iesenice vCu«du Martuljku v diseiplini 9i)0 krogov, je minil v znaku mcwiiskih lokostreleev. Zmagovalca turnirja / najboljšim rezultatom je postal Primož Perhae z 871) krogi in tako premagal očeta za dva kroga. V posiimeznih kategorijah pa sta Primož ill DuJan PerhaC osvojila pn/o. Miran Borštner tretje in Janja PerhaC pete) mesto. Danza tem sta se Primež in DuSan PerliaC odpravila na Državno prvenstvo Hrvaške v Trakoš(ianu, kije potekalo v diseiplini poljski krog na 12+12 tarč. Tudi lokratje mladi Primož streljal odliCo(\ dt>segel svoj najboljši rezultat in FIIA belo znaćko ter z rezultatom 333 krogi osvojil 1. mesio. Prvo mesloje vsvoji kalegoriji zasedel ludi Duàin Perhač z 339 krogi, kur je bil najl)olj.ši rezultat prvenstva. 7. Evropskega prvenstva na Finskem pa seje vrnila Bernarda P Zemljak, ki jev posameznih nastopili osvojila solidno 12. mesto, v ekipnem nastopu pa je bila 5esta. Neumorni kot mravljice so hili mu/irski lokostrvlci, tudi minuli teden. Tako so se v tem vikendu ponovno udeležili dveh turnirjev. Najprej v soboto v Zagorju za Slovenski FITA pokal v diseiplini FITA 2 X 70 m. Primož in Dušan Per- haC sta ponovno osvojila 1. mesto z rezultatom 674 oziroma 662 krogov. Janja Per-hač in Bernarda P. Zemljak .»^ta osvojili 2. mesto s 439 oziroma 647 krogi. Miran Borener je zasedel 4. mesl.o s 630 krogi in Janez Pelko 6. mesto s .^76 krogi. V klubski razvrstitvi cxl 31 klubov je v vodstvu LK Mozirje, ki v posameznih uvrstit-vali še vedno zaseda prvih Sest mest. V nedeljo pa je bil v Čakovcu na Hrvaškem mednarodni turnir, prav lakov disciplini 2 x 70 m. Mozirski lokostrelci so osvojili kar^tiri 1, mesta, in,siccr: Primož Perhae z odllCnim rezultalom684 krogov, Du^an I\:rhaČ (61^), Janja Perhací in Bernarda P. Zemljak (630 krogw). Temu bi lahko rekli popoln uspeh družine Perhač na lirvaSkem. Prav tako je v nedeljo Aleksander Osep odpotoval na mladinsko Svetovno prvenstvo na feško, kjer pričakujemo dober rezultat. ■ Dušan Perhač »Gremo skupaj varno v gore« Uspešen zaključek akcije 9 Planinski vodniki TI) S^wtiinj. V«len|e in Vinsku (iora so v idealnih vremenskih razmerah iz-pel^jiili spomladi zastavljeno akcijo. posvečeno lelo^ryemu nted-nanidiiemi) letu goni. Razvese> Ijivo Je zapisati, da Je ta dokaj Ziihtevno zastavljena naloga o koncu smo za\tlsezapT)tsj|| tri glavne planinske vodnike. Evjjen Drvarić, eden izmed nekdanjih predsednikov PD Šoštanj, je bil vodnik najštevilčnejše skupine, ki se je povzpela nas*> razmeroma lahko d(^slopni .Stre-lovec. »Skupaj z vodniki je skupino sestavljalo 35 pohodnikov. Ker pot, razen dolžine, ne zahteva posebnega pohíxlnLškega znanja» Ludi ni bilo icžav. Pri.soina je bila sicer utrujenost in občasne krize, kar pa je pri planinstvu nekaj povsem običajnega. Osebno sem zelo zadovoljen, da je izlet tako dobro uspel, zato bi bilo prav, da bi tu-divprihodnje nadaljevali v podobnem duhu. Sam sem pripravljen sodelovati povsi)d, kjer bosta moje znanje in pomoč dobrodošla.« Glavni vodnik na slik( wile Oláevo je bil Marjan Skaza. Član PD Velenje: »Naša skupina je Stela 19 pohodnikov. Vodniki smo se pc>-Irudili. da smo udclcienoem pokazali tudi manj znane zanimivosti 01sc\'c, kot so znamenita tri okna. Le-te so namreč na avstrijski strani, pa ludi pot do njih ni posebno dobro cznaícna» zahteva pa kar nekaj pohodniškega znanja in spretn^wiL Na poti smo naleteli na brezpotja, pov/peli pa smo ac ludi na najviSjo ločko Olseve, 1929 m visoko Govco, Kljub izzivov polni turi smo srečno sestc^pili in se zadtwoljno vrnili v dolino, ( e bo ludi v prihodnje prišlo do podobnih akcij, bom 7 veseljem pomagal,« CilavTii koordinator in vodnik na najzsebne zapleie. Na turi na Rinke in Turško goro so udeleženci vzeli resno nasa priporočila o opremi. Na tem vzponu jc bila .slika zato precej drugačna kot pred leti, saj smo bili v najzahtevnejšem delu poti opremljeni sčela-dami in sa-movar(3valnimí kompleti. Tu se jc ludi pokazalo kaj pomeni naziv ^vodena lura«, saj ni nikoli dovolj le dobra oprema, ampak tudi njena pravilna uporaba. Akcija se je končala z lepim vremenom in oh lepem Številu zadovoljnih planincev. Take projekte velja ponoviti in vanje vključiti ludi tista planinsko društva, ki ttikral niso sodelovala.« ■ M.H. KINO VELENJE v hotelu paka IE A IM » V E L il X J il M0ZIEVCRNEM2 ZF akcl|skl spektakel Režija: Barry Sonnenfeld Vloge: Tommy Lee Jones, Will Smílh Dolžina: 88 minul V slovenskem lačetnem terminu! Četrtek. 8. 8.. ob 21.00 Petek. 9.6.. ob 18.30 In ob 21.00 Sobote. 10. 8.. ob 2100 Sobote. 10.8.. ob 23.00 • glasna pređvalanje Nedelja. 11. 8.. ob 18.00 In ob 20.00 Poneifeljek, 12. ob 18.30 In ob 21.00 Jorek,13. B^.ob 20.00 Sreća, 14. B., ob18.Q0 Miniia so šljn leta odkar sta Jay In Kay kot moža v tm^m režlla svel. Kay se je od lakral umaknil in deia pri pošli Jay pa še vedno odkriva nezemljane po svelu. —Ste.--------------- Ko neiODč odkrite pekienski načrt, ki ga hoće ízvesd Saríeena, divja poèasi. ^ se na zemlji skriva v telesu seksi manekenke pokliče na pomoč Kayâ saj je on na svetu edini čky/ek. ki bi mu lahko poma-gal vbiM proti nevami vesoljfd. Moža v črnem sta ponovno skupaj. Fflm bo rta ^redu še do nedelje 16.8.1 BETTY trílec komedija Režija: Nell LaBule Vloge; Renne Zellweger, Morgan Rb-eman, Gr^g Kinnear, Chris Rock Dolžjna; 112 minut Četrtek. 8.8.. ob 18.30 Petek, S. 8.. ob 23.00 Sobota. 10.8., ob 18.30 Nećelfa. 11.8., ob 22.00 Betty je natakarica v majhnem mestu in obc^ie pocukrane nadaljevanke, èe posebno Dr DavkiaRavellalz telenovela 'Razfog za ljubezen*, ki r^kcć pogleda v mesec in vzklikne; »Vem. da ie na tem svetu nekdo, s katerim sva kot ustvarjena Kino nagrajuje Izretité kupončék In ga pošijtte all prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo Izžrebali tri ljubitelje filmov za brezpiačen ogled ene Izmed filmskih predstav. Ime in priimek:___ Naslov: izžrebali smo: RoK Potisek, Šalek 91, Valen|e; Barbara Kodrtin, Polzela 2t)9, Polzela; Ans PavSek, Šai^ 81, Vrenje. drug za dnjgeoa « Betty se počut, kot bi bile izrečene besede namenjene prav nj^. r^len mož Del. obupno slab prodajalec avtomobtov, se nad njO izživlja na vse mogoče načine in vedno pozat» na nien rojstni dan in, b nekoč domov pripel)e sumijiva človeka, id ga zaradi posla umorita, je 8etty priča umora in začne živeti v drugi resničnosti. Predstavna si, da je medcinska sestra Betty, liubezen njenega Življenja pa je dr. Ravel, ki ga je pred šestimi leti pustila pred oltarjem. Izposodi si moževega Buicka LeSabre 97 in na vrat na nos zapusti Kansas Moževa morilca ji sledfta, saj bi se rada dokopala do mamil, ^ so skrila v prtljažniku omenjenega avtomoiita. Ko Betty končno sreča dr. Ravelia in se ji moriba nevarno približata, se zaSne iivfenje resnično obračati drugače. Nagrada za najboljši scenarij - Cannes 2000, Zlati globus za naj-bo|šo igralko (Renne Z.] -200^1 MISEK STUART UHLE 2 družinska komedija Režija: Rob Minkoff Vloge: Geenas Davis, Hugti Laune Giasovi: Zvone Hribar, Saáká Mihelič, Da^ Valič, Aleš Valič, Sabina Ko-gováek, Borut Vesetko, Tal Zavodnik Dolžina: 78 minul Premiera pred slovenskim startom! Torek. 13 8., ob 18.00 Se še spomnite trajerskega méka. ki ga je medse sprejela Človeá^ druâna íM In, \9 je imel velike probleme z družinsfdm mačkom Sneškorn. Tokrat spozna pri-kupTK] p^co Marjetkû. ki pa jo ug^i strašni Sokol in mtšekse odpravi na reševalno akcijo. Mišek^rt Utile 2 je prvT sk)venslc sHihronizirani igrano-animi-rani fílm, s Čimer bo â družinska pravnica dostopna najširšemu krogu gledalcev in s tem tudi n^ml^šim otxskovaícem. VSE O FAHTU romantična komedija Režija: Chris Weitz. PaulWeitz Vloge: Hugh Granl.TonI Colette, Racial Weisz Dolžina: 100 minut Petek, 9. B.. ob 20.00 Sobota, 10.8.. ob 20.00 Izaćnja predstava) BETTY triler komedija Petek. 9.8.. ob 22.00 Sobota, 10.8., ob 22.00 Nedelja. 11. 8., ob 20.30 Ponedeljek, 12.8., ob20.00 GRINCH družinski, komedija, 105 minut Otroška mailneja Nedelja. 11.8.. ob 17.30 Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT, otroške matineje 400 SIT. Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zâVâTDvancI, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medi-cinske pomoči. Nato telefonsko številko pokácíte SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni an poškodbe ogroženo življenje in je polrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na te[ številki snemamo. Za intormacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko štev^ko 3995-478. dežurno službo pa na 8995-^45. Zdravniki: Četrtek, d. B. • popoldan Puvaliôeva, dr.med., urgerKia dopoldan Špital, dr. med., popokian Špital, dr. med,, nočna Kozorog, dr med., in Puvalić, dr. med Petek, 9. B. - popoldan Puvallčeva. dr med,, dopokjan Pirtovšek, dr,med. po-poUan Lazar, dr med., nočna Lovreo-Vetmikdrmed., in Smor^r, dr med. Sobota, nedelja 10. in 11.8. - dopoUan Stravnik. dr. med. popoldne Slravnik. drmed., Špital, dr med. Puvalič dr.med..nočna Stravnikdr. med., špital, dr.med. in Puvalič dr med Ponedeljek 12.8. • popoldne Grošelj. dr.med., Markoš, dr.med.. urgenca do-poklan Puvaiič, dr.med.. popoldan Lazar. dr.med.. nočna Groše^, dr. med. in Gusić. dr. med. Torek 13.8, - popoldne Puvatičeva, dr. med., urgenca dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Friškovec dr.med., nočna Lazar, dr. med. in Puvalič, dr med. Sreda 14.8. • popokine MarkoŠ. dr.med.. dopoklne Puvalič, drmed., popodne Friškovec, dr. med., nočna Lazar. dr. med in Puvalič, dr med. Četrtek 15,8, • urgenca dopokine Friškovec, dr med, popoldne Pirtovšek, dr med., rvočna Friškovec. dr. med in Pirtovšek. dr. med. Zobozdravniki: Sobota in nedelja 10. in 11,8. - Matej Stiatiovnik dr. stom. v dežurni zobni ambulanti in četrtek 15. B. Prímož Jevšek, dr. stom. v dežurni zobr^ ambulanti ZĐ Velenje. BBDKHI Lekarna Center Velenje, Vcdnitetva 1 Izdaja nujnih zdravil m zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikiti je organiziran odmor kosilo od 13.00 do 14.D0. telefon 898-188D. Veterinarslta postaja Od 9.8. do 16.8, Franc Blatnik dr. vet. med, GSM 041/618-117. mali OGLASI APARATI IN STROJI KOSILNICO ITAUIANSKO SEP ACNE. 9 KM, kosa 110 cm. široka kolesa, prodarrj.Tefsfon 5882-940. ROTACIJAXO KOSILNICO PRODAM. Telefon 5833-307. DELO (SČEM DELO: čiščenje poslovnih prostorov, blvalnili prostorov, urejanje okolice, likanje. GSM 040/326-892. IŠČEMO UREJENO ŽENSKO Zâ čiščenje poslovnih In bivalnih prostorov. GSM 031/611-751. LOKALI POSLOVNI PROSTOR 2 x42 m2, s sanitarijami in parkingom, oddam. GSM040/222-0S4. OSTALO LEPO NAGRADO DOBI TISTI, ki mi vrne pozabljeno črno perion torbo z dokumenti. GSM 041/378-717. POSESTI VELENJE. ZAZIDLJIVO PARCE-L0.1100 m2, ugodno pmdama 16.500 EUR, GSM 041/832-155. ZEMUlŠČE Z VRTNO HIŠICO, 3 km l2 Velenja, prodamo. Telefon 5862-523 ali GSM 041/49M32. STIKhPOZNANSTVA MOŠKI SREDNJIH LET išče go- spo,staro do 65 let,za resno 2vezo. GSM 031/600-581. RAZNO PRODAM KOMBINIRAN VOZIČEK, Peg-Perego z zimsko vrečo, avtosedež CosI in stajico prodam. Tel. 040^39-282. SUHA. BUKOVA. METRSKA DRVA za picerije, prodam. Telefon 5869-940. OMARO ZA DNEVNO SOBO, (4 m), zelo ugodno pnjdam. Tel, 5885-222. POSTEUO 00 SPALNICE HARMONIJA. velikosti 200 x 160, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 597-58-73. ZA 30.000 SIT prodam usr^eno sedežno gamđuro. GSM 041/333-990. STANOVANJE ENOSOBNO STANOVANJE v Vïstenju prodam. GSM 031/650-463. V ŠALEŠKI ALI SAVINJSKI dolini kupim stanovanje do 55 m2. Gotovina takoji GSM 04CV348-975. SOBO S SOUPORABO vseh pritiklin, zelo ugodno oddam. GSM 040/385 898, ŽIVALI PUJSKE, 25 kg, prodam. Telefon 5885-570 ali GSM 031/874-813. OVE SiVO-RJAVI TELIČKI, stari 10 dni. prodam. GSM 041/632-582. PRAŠIČE od 25 do 35 kg težke, proti^. Telefon 5886-261 ali GSM 031/542-798. OEST DNI STARO teličko limuzin, prodam. GSM 031/542-425, Je Čiis, ki (h. je čas, k) r/.ame. prtivijo. jn Čaa. ki celi rnnc. In ječos. ki nikdar iw ininu. k() '/.a$anja^ b'c v fiponi ine. ZAHVALA V 82. lelu nas je nenadoma zapustila draga mama. orna, tašča in sestra MATILDA HLADIN iz Velenja, Podkraj 16 a Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvclje, svecc, /a ustno in pisno izrai^ena sožalja. Hvala v.sem. ki sle jo v tako velikem številu pospremili na njeni /adnjl poli. Se posebej fivaia gospodu duhovniku Jane/u Furmanu za opravljen otired in sveto ma.^o» gospodu Francu Vedeniku za hcscde slovesa. Ženskemu pevskemu zboru dmštva upokojencev in Podkrajskim tanlomzaoš vedno z nami ljubi sin in brat. Vsem, ki postojite ob njegovem prcrancm grobu, mu prinašale sveČc in rože, najlepša hvala. NJEGOV/ ZAHVALA v 23. letu življenja nas je tragično zapustil najin ljubljeni vnuk MARKOBARLE 13. 1980 - 25. 7. 2002 Dťogi Molkih spavaj sladka. 2a} 'življenje je bilo hxifh). 'Ib'2ka bila jc ločitov, uiHum, slajša ho '/družitev. Iskrena hvala vsem sorodnikom, stusedom in prijateljem, ki ste ga pospremili v njegov prerani grob. I Ivala za izrečena stržalja in sveče. Potiva v Naklem. '/uilujoči: tnama, aia, trtami, aíiy hrat Sašo in Tvoja Urika ZAHVALA Oh smrti dragega moža, očeta in dedija JANEZA ZIZKA 13. 6.1934 • 1.8. 2002 se zalivaJjemo prijateljem, znanccm, sosedom 'lbm.^ičeve 45, družini KostajnSek in vsem, ki ste nam izrazili sožaljc, darovali cvctie in sveče ter ga pospremili na njegovi z,adnji poti. VSI NJEGOVI Srce je dcth vso, kar je inteh, nobene bilke zase ni poželo^ (Ki istina šulerjovaj ZAHVALA Ob nenadoHKStljivi izgubi nagega ljubečega moža, očeta, tasta in brata STANETA ŽIGONA 26.4.1949 - 24, 7, 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih dajali oporo in nesebično pomoč. Zahvala velja tudi sodelavcem ESOlTZCTIA-a, ccrkvenemu otro.škemu /btiru, trobentaču Luki. gospmikoma ter vsem. ki so ga ptisprcmili na zadnji fH)!i. Iskrena hvala osebju Trauma to loškega oddelka Bolniisnice Slovenj Gradec. Prisrčna hvala za vse darove, izraze sožalja in lepe niibli. ŽALUJOČI V.^1 NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči b^bi dragega moža, očeta, dedija, sina in brala VLADISLAVA PIRTOVŠKA iz Raven pri Šoštanju Pm7{m don} jo in dvorišče, naše okt) zaman Te išče. h srce in duša ve. kako boli, ko 'tobo več mod nami ni. se i/ srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede soŽAlja, danwano cvetje in weČe. Hvala gospodu Sluparju, dr. med., za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi gospodu Kvariiču za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Tišina, giwomiku. gospodu Tludomalu. MoPZ Ravne pri Šoštanju, praprodnikom. sosedom in vsem. ki Mega pospremili na njegovi zadnji poti in nam slali oh strani v tem žalostnem Oasu. Iskrena livala vsem za podarjeno cvetje in izreCeno so?alje, prav lepa hvala pa gre g. Bernardu Skarlcvniku in g. Dragolu .Senelu za iskrene in .skrbno izbrane l>escde. Hvala duhovniku Marjífnu Turnšku za podarjeno sveto maso in ohred ob grobu, časini straži Premogovnika Velenje in Rudarski godbi, pcveem ter praporščakom in pogrebni službi Usar za prcîfesionaino opravljene storitve. Prav posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvene postaje Šoštanj, v prvi vrsti ztlravniku Ivanu Urbaneu, dr. med. in seslrama Stanki in Mojci. 1er Zvezdanu P noikoj. dr. med, in sestri Lidiji s Kliničnega centra Ljubljana, ki so vrsto let z vso strokovnostjo, humantwijtî in potrpežljivostjo skrbeli za bt>lnika in siali ob strani njegovim najbližjim. Žena Terezija in hčerke Marinka. Vera ter Vida z (trutinami /.gi.ii'ela bosta aha. Človfsk in 42. flosarski bal na Ljubnem ob Savinji Brez novosti, manj obiskovalcev? UUBNOOBSAVINJI^ckJ 2«. julija do 4. »v^ustH - Knijani tilHrinu Ljubno ob Savinji so k» losnji oi>činskj pra/.nik TAxnji-movjiN N spletcim prireditev. Osmic /ji])orv(l pi) sklenili 7 dnicć naokoli najs(»rcjM> (u-rislicno in iuini osrednjega prireditvenega prostora Vrb-je. so krajani zaselkov občine Ljubno na okrašenih vozovih prikazali starodavna dontaCa opravila, gi^zdarska in kmeCka dela, v njej pa st^ sodekA^ali lu« di predstavniki nekaterih draštev, ki delujep v lem okolju. ?o mimohodu p<5V(^rke se obiskovalci zgrnili na osrednji prireditveni prc^skv in se nestrp- no (^zirali navzgor po reki Savinji lerwijm^ -»ucakovali« ilosar-je, ki so se pod poveljem krm«-ni&i Martina Juvana./nane} nizki vodi in se ustavili v bližini prizo-rL^ia llcviarskega krsta. Vmesso prekaljeni splavarji tu- di način wezanja« ilosa. Letos so Ijubeiiski splavarji sprejeli v svoj slan enega nove- Hrst ^zelenca", danes že pravega ftosarja Mateja Pod-križnika Je bii za nekatere obiskovaice zanimiv, za njega samega pa najbrž nekoH-ko manj. ga člana. »Zelenec« ozirc^ma flosarski vajenec Matej Pod» kri'Anikje najprej >'dal skozi ric^sarske skusnje«, nato pa pred birtom Franjom Nara-jwnikom (sicer predsednikom riosarskega druživa Ljubno).?^ častno nt*>arsko zat'kbljubo. Da so ga prekaljeni splavarji sprejeli medse, je moral prestati ie llo.sarski krst - ikaf hladile Savinje glavi. Ves cas mu je stal ob strani njegov botiT I/tok PrKlkri/nik. Lei<>v.s^) družb<^ Ijubenskim fli>-sarjem na prireditvi delali dravski splavarji it) llosarski prijatelji i/ Francije- Kot smo lahko slišali, drugih splavarjev tokrat niso vabili v lolikSnem i^tevilu, ker b<»d<» prihodnje lelo Ljuben-ei organizalorji .svetovnega llo-sarskega kongresa in jim hodo lakrat pcikazali »svoj<^ llosarijo« in znanienit<^ii /gornje Savinjske doline. Ob koncu uradnega deb prireditve so podeliliše priznanja za najlepj^ urejene hiše v občini Ljubnn ob Savinji. ■ Tp V povorki, ki $e je vila od Lok skozi trg Piac do osrednjega prireditvenega prostora, so s/ oĎisftovafci iahko cgiedail starodavna domača opravita, gozdarska In kmečka deia. Zvestejši spremljevalci trad/c/ona/ne (ur/stfcne In narodopisne prireditve na Ljubnem so me^ nili, da Je tetos privabila manj obiskovaicev kot minuie. Zorbing tudi v Sloveniji REKLI so... l/lok Podkri/nik, boter le» tošnjcga flosarskc^a »zelen» ca«, sieer |)a direktor pmljet-ja Puskarstvo Pokri^.nik Ljulmo: »Prireditev Flosarski hal spremljam približno že 30 let m mislim, da je kar uspešna promocija kraja in tukajšnjih ljudi. Se pa seveda pridruž- ujem tistim, ki menijo, da bi bila laliko prireditev Še lx>ljSa. kol je. lukajšnji ljudje lahko pokažeini'» marsikaj zanimivega. temu okolju edinstvenega, le povezali bi jili bik^ Ireba. Ne hi bik') ludi slabo, če bi ncko-likii ht'^ljt uredili osrednji prireditveni priistor. So pa zadev ne da tako enostavno urediti cez noč.« Vsakdo ne more biti astronavt, je pa zato lahko zorbonavt veliko kroglo, premera ^ m. se pripne^ z varnosinimi pasovi, že zadaj if pogledaš soseda nasproti .selx' in žc se potova-mvz«iine.Ko- Tu se "potovanje na pianet Zorb " začne l^ta 1995 je Andrew Akcrs v Novi Zclanl minute spušCal po hribu. ležko si predstavljam. Ja ob tem pogledu kdorkoli ostane popolnoma ravnodu^n. Ćuliš prijetno vznemirjenje in pričnko-vaji}e.mogi>Ceeelo malo irome. Nato skocii ( z glavo naprej ) v to w 'm;: okus bi lahko bila proga celo nekoliko daljia. vendar kol pravijo. je nekaterim manj pogumnim še lo prevef. /.n taksne manj in ludi za vse bolj |x>gimv ne pa imajo pravšnje '"zdravilo", namreč vse zorhonavte po končani preizJiui^nji pt^gostijo z "horovnickami". da si le-li povrnejo na pL>ti morda izgubljeni pogum. V Sloveniji lahko zaenkrat prcizkasi-te le navaden zorb, obstaja pa tudi vodni, v katerem ni nobenih pasov, notri si le ti in nekaj deset litrovvode. Venilar naijj. kot pravita Katja in Andraž, treba Se malo pot^akati. hrc7 dvoma pa ga bonw kmalu Uihko preizkusili. fe vas je lale opis navdušil, bcv .ste zagotovo želeli izvedeti šc kaj več. Dodatne informacije, fotografije in tudi videoposticl-ke lahko najdete na dveh inlcr-netiiih straneh, in sicer www.-zorb-siovonija.com in uww,-z<''rh.com. Pa prijelno zorbajije! Mi pa vam zaenkrat ponujamo le Se nekaj folk direktno s prizorišča. ■ Katja Koželj Med kotatjenjem proti "do rovničkam tališ se, okrog tebe je vse zeleno, ne veš kje si. in vse kar l.ih-ko počneš je. da sc sniejLŠ. itérés, cviliš in predvsem - uživaš. Vse skupaj ne traja niti minuto, je pa zato nepozabno, '/aí moj Po staff zorbonavt je enkratna Izkušnja, kije nihče ne obžaiuje Uspelo mu je Silvo I^eko jc rojen v Pcsju, danc.s pa živi v svoji Iiim na s;iii. Zii^ledal dve sivi puhasti kcpici. Ko ju jc prijel v roke, je ugotovil, dasia mladi «wi.ki sta kdo ve kakt> prišh tja. V dimniku bližnje lovske koče so se sove sicer veliko zadri^evale in mogoče celo gnezdile, toda razdalja je hila prevelika za dve tako nebogljeni bitji. »Silvo Peéko in njegovi Piki" »Nimala V;aj izgubili, sem si dejal in ju pričel hraniti. Najprej ZTiíCŠanicxi mlekii in v