)	• ;: -iz t leieruL
Leto II.	V Kočevju dne 15. avgusta 1939.	Štev. 23,
Izhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. — Pos. štev. V50 din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštno-ček. rač. št. 17.785, 6glasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst. je Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje,
II. Slovenski dan V Mozljll se bo vršil dne 3. septembra
g otforiMja in blagoslovitvijo I. slov. prosv. doma ? Lloslju na Kočevskem
Celodnevna prireditev. Vso slovensko javnost in vse slovenske organizacije vabimo, da se je udeleže. Program bomo javili prihodnjič.
Zamujeni trenutki!
Živimo v času, ko se odločajo usode držav in narodov v mnogočim za dolgo, dolgo časa. /	.
Kaj nismo letos bili priča, ko se je spremenilo obličje-Evrope tako temeljito, da bi si tega ne mogel misliti nikdo, pa naj bi prerokoval še tako drzne spremembe. Trpeli so naši slovanski bratje Cehi, Slovaki, Rusini. — Prišlo je nanje čez noč hitro, da se še danes mnogi ne morejo znajti v novem položaju. Danes se države oborožujejo da-leko preko svojih gospodarskih sil, žrtvujejo vse samo zato, da jih ne prehiti huda ura. Kdor dobro motri sedanje življenje v Evropi, se mu zdi kot da države neprestano stoje na straži v strahu pred pretečo nesrečo. Koliko danes časopisi in govorniki razmotrivajo o tej ali oni nesreči države, češ, ne bi bil padel v pogin, če bi bil pravočasno to ali ono ukrenil. Morda bi bilo zadostovalo kaj malega, pa bi bila nesreča preprečena. Zamujeni trenutki se objokujejo, kličejo nazaj, a ni jih več in morda jih nikdar več ne bo. Slovanski narodi štejemo v zgodovini žalibog precej zamujenih trenutkov, ki so življenje posameznega naroda zaobrnili v popolnoma nasprotno smer — v nesrečo. Velik je čas, v katerem živimo, zato povdariti hočem baš radi tega nekatere nesrečne trenutke slovenskega na-rpda.
Spomnimo se zopet našega slovenskega kneza Rastislava. Odločen, dalekovidni in razsodni knez se je hotel od vsiljivih Nemcev popolnoma odločiti, zato je leta 863 dobil sveta brata Cirila in Metoda, da sta poučevala njegove državljane krščansko vero v slovenskem jeziku. Rastislav je hotel napraviti svojo državo od Nemcev neodvisno v cerkvenem oziru, nato pa je namerjal svojo vladavino, ki je obsegala današnjo Moravsko, Šlezijo, del Gornje Avstrije in vso Slovaško od Nemcev tudi politično popolnoma osvoboditi. Papeži, ki so hoteli pokristjanjene Slovane obvarovati pred razkolom Focija, so se zavzeli zanje in so podprli delo sv. Cirila in Metoda v celem obsegu. Obnovili so si staro panonsko nadškofijo, ki je obsegala Panonijo in Moravsko in sv. Metoda postavil za nadškofa. Rastislav je dosegel svoj cilj, njegova država je postala od Nemcev neodvisna.
Pridrli pa so na Rastislava Franki, a Rastislav je bil močan, ker so ga podprli papeži. Nastal je sijajen položaj. Ustvari naj sc nova Nemštvu in oholemu Carigradu ne-°dvisna velika in močna slovanska država
Rastislav pa bodi njen vladar! Ne da $e misliti, ne da preceniti niti od daleč, kaj ^Se bi bilo za slovenstvo še danes drugače,
bi se bilo to izvršilo. Ta nepopisno '' 'ni trenutek je našel ob Rastislavu s!a-”cga moža. Rastislav je vse svoje življenje
posvetil ideji, veliki ideji, da bi svoje ljudstvo popolnoma osvobodil od nemške nadvlade. Pa glej nesreče baš v času, ko se je gornji načrt moral izvršiti, je bil dalekovidni knez od svojega lastnega nečaka Sva-topluka zajet leta 870 in zaslepljeni Svato-pluk je izdal velikega narodnega kneza Rastislava Nemcem, ki so se strašno maščevali nad nesrečnim slovanskim vladarjem. Kralj Ludovik Nemški je dal Rastislavu iztakniti oči, ga je vrgel v ječo, iz katere idealni vladar nikdar več ni prišel. Umrl je v ječi, umrl kot žrtev velike plemenite slovanske ideje. Ali nam Slovanom ni preveč zarasla trava nad grobom-spominom slovanskega vladarja Rastislava! In po njegovi smrti? Nad Rastislavovo državo je zavladal Svatopluk, ki pa ni imel veliko idej ne za ljudstvo ne za državo. Ponovno ga vidimo v zvezi z Nemci. Zato je nasprotoval Metodovemu delovanju in pustil je, da je na Moravskem po smrti sv. Metoda zavladalo nemštvo v cerkvi. Usodna ura je prišla, a sebična Svatoplukova politika je ni razumela. Če hi bil on ostal na politiki svojega velikega prednika, kakor so jo začrtali in imeli pred seboj papeži — sv. Ciril in Metod in Rastislav — bi za njih obrambo iskal pomoči na jugu pri slovanskih Bolgarih. Slovanska panonsko-morav-ska država bi bila ostala neodvisna jn močna. Ogrov l.e bi bilo nikdar tam, kjer so sedaj — nekaj velikega bi se bilo preprečilo — Severni Slovani in Jugoslovani bi ne bili razdruženi.
Tako pa je leta 892. poklical nemški kralj Arnulf Ogre v boj zoper nekdanjega zaveznika Nemcev, zoper Rastislava, to je zoper Svatopluka samega. 15 let pozneje ni bilo nikjer več niti sledu po veliko moravski državi. Velika ideja je zatonila za vedno I In kdo je bil najzvestejši prijatelj, pomočnik in vodnik Slovencev v oni dobi — rimo-katoliška cerkev! Kako se to pozablja in bi se vendar ne smelo. Zgodovina se ponavlja; a mnogokrat se ne bi, če bi se ljudje zavedali, da je zgodovina najboljša učiteljica. Naj se samo spomnimo velikih zgodovinskih dogodkov v marcu 1939. Če-hoslovaška država, Poljska država — Karpatska Ukrajina. Kaj ni ob teh težkih udarcih na slovanske države zaplakal Rastislav ? Četudi že od leta 870. počivajo njegove kosti. Ali ni v bolesti zaječalo srce apostoloma sv. Cirilu in Metodu? Toliko sta ljubila in žrtvovala za cerkev in slovansko samostojnost, ob kateri naj bi zrastla politična nezavisnost.
In papeži katoliške cerkve Nikolaj L, Hadrijan II. in Ivan VIII., ki so s tako očetovsko ljubeznijo in skrbjo vodili zemljo slovansko, ki je pred našimi očmi pretrpela pretveze, da danes plaka na razvalinah toli milijonov slovanskih bratov in sestra 1 Pa kaj, ko z Rastislavom in Svatoplukom še ni konec zamujenih trenutkov naši zgodovini 1
Sedaj je tudi poslovno leto pri kraju in z današnjo številko se pričenja novo leto.
Vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine za prvo leto, prosimo, da to store tako, da napišejo na položnico, ki jo dobe na vsaki pošti za 25 par,
Uprava Kočevskega Slovenca v Kočevju Poštno čekovni račun štev. 17.785
ter nakažejo polletno naročnino 15 dinarjev.
List se vzdržuje samo z naročnino, zato Vas prosimo, ne odbijte naše prošnje ter denar gotovo pošljite in se na novo naročite vsaj za pol leta!
Tako tudi pomagate kočevskim Slovencem l Tudi podporo hvaležno sprejemamo! Oglašujte v našem listu!
Pogled na čelo m ps-vom IsSja
Današnji dan obhajamo obletnico enoletnega, obstoja Kočevskega Slovenca. 15. avgusta 1958. je izšla prva žtevilka našega lista. Za mesto Kočevje in naše podeželje velika novost. Saj je bila v Kočevju doma samo Gottscheer Zeitnng, zakaj naj bi bil še Kočevski Slovenec ? Da tudi Slovenci so v Kočevju in na Kočevskem in njim je treba še posebnega lista z ozirom na posebne razmere, v katerih živijo. Kdorjepre-čital lansko prvo številko, posebno št članek „Beseda na pot“, .ta je takoj sp v	' ; ,-čo -nalogo
in namen,
■ ' X.
Žive sem klical — mrtve objokoval in streljal sem ost.
Zahteval sem zvestobo narodu, iz katerega si izšel, obsojal odpadništvo, dvigal izobrazbo duha in gospodarski napredek. V prosvetnih in gospodarskih člankih sem vodil slovensko ljudstva v svet, da je živelo s časom, se dvigalo z lastno preudarnostjo in močno zavestjo.
Klical na pomoč vso slovensko in jugoslovansko sem javnost.
Našel idealiste sem, ki so pomagali - našel oviralce sem, ki so nas motili. Vsem hvala ob letu .! Moj program jeklil se je ter kalil kot jeklo v vodi!
Pomagal rojakom, saj to dolžnost mi bila je!
Če imel sem dva kosa, dal enega drugu sem. Oba ara dosti imela.
Gojil družinsko, narodno in državno sem skupnost.
Dosti se zbralo nas je v zajednici, skupnosti naši. Nisem več sam ! Oh kolikšna sreča in pa tolažba! Skupno sedaj nosimo breme, uspeh in vesolje !
Bodril svoje brate in sestre sem na zvestobo Bogu in katoliški cerkvi, Ki ohranila kot narod nas je z našim nam milim jezikom.
V glavnem to naše je delo bilo I
Da bo čitateljem laže dobiti pregled nrJ.ega dela, hočemo prikazati naslove naših vodilnih člankov tekom celega leta, ki so bili;
a)	nacionalne vsebine:
Uvodnik 1. at., Tabori, Narodna samozavest-sveta dolžnost, Več nismo sami, Na straži za Jugoslavijo, Glave pokonci!, Prisegamo, V novo dobo, Odpadništvo, Rabimo slovensko besedo!, K dvajsetletnici zedinjenja, Zvestoba za zvestobo !, Ob Cankarjevi dvajsetletnici, Šolsko vprašanje na Kočevskem, Pomembni sklepi Slov. Straže v Kočevju, Streznimo se !, Beseda mladine, Kočevski zbornik, V narodno skupnost!, Resnica jih slepi, Slovenska misel, Krepke življenjske volje !, Izobraženstvo in ljudstvo, Po Golgoti k vstajenju, Blagoslov domače grude, Naš odgovor, Kočevsko-slovenstvu, Dr. Anton Korošec slovenski mladini, Ob dvajsetletnici koroških bojev7, Samim sebi, Obtožujem, Na Vidov dan - Slava herojem 1
b)	prosvetne vsebine kot:
Ob 25 letnici prosvetnega društva v Kočevju« Nadškof Jeglič, Pomen kočevske gimnazije, Kočevski Slovenci v Savski banovini, Novoletno voščilo in prošnja, V II. letnik, Naše velikonočno voščilo, Pozdravljeni naš prevzvišeni nadpastir, knez in škofi, Družina, narod in država, Slov. kmetje v Srbiji.
c)	organizatorično politične vsebine kot:
Ob dvajsetletnici narodne vlade za Slovenijo, Voditelj Slovencev dr. Korošec je začel volilni boj, Dr. Korošec v Ribnici in Dobrepoljah, Veličasten tabor kat. delavstva v Ljubljani, Gospod ban v Kočevju.
č) nabožne in organizatorično nabožne vsebine kot:
Nabožno berilo, Sv. Ciril in Metod, Kongres Jvrista Kralja in Slovenci, Veličastni dnevi kongresa Kr. Kralja v Ljubljani. Pozdravljen zastopnik sv. očeta Nj. Eminenca - kardinal dr. Avgnst Hlond, primas Poljske na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani.
d)	gospodarske vsebinejkot:
Zveza z morjem, Kočevsko z gospodarske plati, Gospodarsko pomoč na Kočevsko !, Samim sebi, Obtožujem, Težko vprašanje, Zgodovina kočevskega premogokopa in njega problem.
Istotako je prinašal Kočevski Slovenec izpod peresa odgovornega nrednika Frana Radeščeka ■podlistek : Za belim orlom, ki je izhajal v II. letniku od 3. do 16. številke, nato pa je zaradi odhoda g. urednika prenehal. Isti urednik je napisal parkrat Urednikovo besedo, Kočevski Slovenec. Kot podlistek je izšel tudi članek-Iz kočevske zgodovine. Predstavnik konzorcija Kočevskega Slovenca g. Karol Škulj je napisal kot podlistek trikrat - Ob dvajsetletnici Jugoslavije (Iz mojih spominov). Nato je izšel podlistek Trivijalna šola v Kočevju (1820—:1825.),v ki se bo v kratkem nadaljeval kot Zgodovina osnovne šole v Kočevju. Sedaj pa izhajata kot podlistka Vodne razmere na Kočevskem in Potovanje v
Fr. Uršič:	6
Usscuras c^^itse^e
sta Cloesuskemii
Če pogledamo zemljevid kočevske zemlje, vidimo, da vsi vodni izviri leže ob že preje imenovanih prelomih. Ob teh namreč prihajajo na gotovih mestih vododržne plasti na dan in tam imamo izvire. Podzemna voda pa nadaljuje svojo pot, če vododržna plast ni prišla na površje. Reka-ponikalnica Rinža. izvira severozapadno od Slovenske vasi pod Ložinskim vrhom (933 m) v močvirnatih Mrtvicah pod imenom Reber studenec, ki ga takoj pri mlinu v Slovenski vasi okrepi Zgornji in Spodnji Uberh. Nato dobi Rinža še Mrzli vir in vir Pri treh lipah, nato izpod Kočevja Zgornji in Spodnji izvir, Zajčji vir in Kotel. Na desno pod Štalcerskim klancem zopet pride močan vir Šojong, ki daje sicer suhi strugi Rinže vodo ob vsakem času. Na poprečnem prelomu iznad Livolda v bližini Zajčjega polja teče Črni potok, ki ga napajata Mrzli in Zlati studenec, da ne omenim ob tem prelomu tudi še Tregerjevega in Janznovega vira. Podobno je ob prelomu Gotenica — Kočevska reka, kjer se na zunanjih vododržnih plasteh pojavijo potoki Rečica, Belica, Milžunk, Mošenik ter ob prelomu na drugi strani potok. Ob prelomu izpod Velike 'gore se pojavlja tudi Uberh in Rakitnica, vii v Zadoiju ter izvir Ribnice v Podgori z nasprotno ležečim virom.
Rim. Kot gospodarski podlistek pa izhaja Čebelarstvo na Kočevskem.
Tudi sotrudnikov in poročevalcev lep krog se je nabral, ki širi interes za naš list in prispeva z dopisi.
Vsem najlepša hvala!
Plug zaoral ledino je, sejavec zasejal je seme, skalilo je, le korajžno naprej, da bo žetev.
v -	•"
Ivan Dolenec, nar. poslanec:
Br. Iaii32 E?. Krek
Naš list namerava prinesti vrsto življenjepisov odličnih in pomembnih mož, ki so se rodili na ozemlju kočevskega okraja.
S kom naj prične?
Skoraj ne more biti dvoma, da moramo postaviti na prvo mesto dr. Janeza Kreka, ki se je rodil kut prvorojenec učitelja Valentina Kreka pri Sv. Gregorju nad Sodražico 27. novembra 1865.
Dr. Janez Evangelist Krek, državni in deželni poslanec
Po krvi je Krek samo na pol Slemenec, prav za prav pa Sodražan. Mati je bila doma iz Sodražice, bila je hči župana Janeza Stupice, po domače Ošterja. Oče pa je bil Gorenjec iz Selc pri Škofji Loki. Služba je bila učitelja Kreka privedla k Sv. GregOrjti, kjer se je v starosti 28. let poročil 20. februarja 1865. z „županovo Micko11 iz Sodražice, kije bila takrat v 22. letu življenja. Mladima zakoncema se je
Zanimivo je seveda tudi to, da je struga teh potokov usmerjena v smeri dinarskega preloma ali pa tudi v smeri drugega, ki gre pravokotno na tega. Seveda, saj na Krasu imajo tudi doline to smer. Oglejte si samo smer Bistrice, Sajevca, Tržiščice pa tudi Rinže! Pa, ali ne leže tudi vsi brubalniki v Dobre-, poljah na prelomu ob Mali gori? Pri Podpeči, pri Podgori, pri Dolenji jami, pri Čre-težu, pri Potiskavcu in pri Tržiču? Na prelomu torej leže vododržne plasti .višje kot na krilni strani, kjer so spuščene in pokrite. Zato tudi na nasprotnih straneh ni nobenih pravih virov in vode. Rašica seveda teče na. prelomu, ki gre preko Ponikev in Rašice-vasi.: Tudi reka Krka teče ob takem prelomu, ki se vleče preko Semiča, Soteske na Žužemberk.-Ob tem prelomu izvira Blatnik, ki daje vodo. Semiču in Črnomlju. Pa imamo Divji potok, nato ČermoŠnjico, nato izvire pri Podturnu in Obrhu. Omeniti moram tudi polno virov, ki se izlivajo ob tem prelomu v Krko pod gladino reke Krke. Celo ozemlje pa med reko Rinžo in ČermoŠnjico in Krko je tako rekoč brez prave tekoče nadzemne vode, ker so vododržne glavne plasti globoko v zemlji in če so malenkostni vrelci, so ti odvisni odlokalnih vododržnih plasti.'
Voda, ki prodre v zemeljsko skorjo, prepoji kamenine (moča), se pretaka po razpokah in šupljinah, tvoreč vodenike (vodne žile) ter se zbira v spodnjih plasteh propustnih kamenin nad "nepropustno podlago kot podtalna voda ali podtalnica. Gladina podtalne vode'
27. novembra 1865 rodil prvorojenec, na katerega je lako rekoč prešla življenjska moč in veselje do življenja obeh mladih ljudi v cvetu življenja. Kajti‘Krek je bil res poosebljeno veselje, poosebljena moč, poosebljena podjetnost in pogumnost.
Mladi Krek ni dolgo živel na Dolenjskem. Dobra tri leta je bil star, ko je bil oče premeščen na Gorenjsko, v lepo Komendo ob vznožju Kamniških planin. Tu mu je oče tudi umrl
4.	marca 1875 v mladih letih, šele 38 let star. ' Zapustil je mlado vdovo s šestimi otroci.
„Kar Bog stori, vse prav storiu. Po tem takem je bilo tudi to prav, da je družini šestih otrok, od katerih je bil najstarejši dobrih 9 let star, umrl oče. Kakor je bilo to težko za Krekove, vendar danes eno lahko rečemo; iz devetletnega Janezka Kreka se je razvil naš veliki Evangelist v veliki meri prav zaradi posebnih razmer, v katere je prišla njegova družina po očetovi smrti. V obilni meri je mladi Krek poskusil težo siromaštva in to mu je odprlo oko za revščino na svetu; skromne razmere, v katerih je živel po očetovi smrti, so ga pa še bolj približale kmečkemu in delavskemu stanu. Prav verjetno je, da bi on tudi ne bil vstopil v „stan za druge“, kakor je sam imenoval duhovniški stan, če bi bil živel v boljših gmotnih razmerah. Krek je pa moral živeti življenje človeka, ki je bil „vse vsem, da bi vse pridobilu (sv. Pavel), prav zaradi tega, ker je bil duhovnik.
Po očetovi smrti je padla vsa skrb za vzgojo otrok na Krekovo mater. Ta žena zasluži, da bi imela spomenik v svojem rojstnem kraju; vsekakor pa bi se morala hiša, ki je dala Krekovo mater, ponašati vsaj s spominsko ploščo. Marija Krek nam namreč ni dala Evangelista samo telesno, ampak njen vpliv se zelo jasno kaže tudi na vsem njegovem duševnem življenju. Krek je večkrat priznal v svojih spisih, da se mora za vse zahvaliti svoji materi, ki je bila angel varuh njegovega življenja. Ko je šel Krek po maturi v semenišče, so Selčani splošno govorili, da mu je to izprosila mati s svojimi molitvami in z dobrimi deli. Kakšna pa je bila Krekova mati ?
Predvsem jo je odlikovala velika ljubezen do revežev. Ko se je po moževi smrti preselila v Selce, je bil njen dom pravo shajališče beračev iz Selške in Poljanske doline. Revežu ni dala samo daru uboge vdove, ampak tudi prijazno besedo, ki jo je siromak pogosto še bolj potreben nego kruha.
Da je bila iz srca pobožna, smo že omenili.
Njena značilna lastnost je bila tudi ta, da je zelo rada brala.	-	<
Kdor jo hoče natančneje spoznati, naj bere
tiki3s: 43 .i^Z-vse gradiva, ki jpjlpslsj wj| eri. Marsikaj pa lahko berete o Krekovi materi tudi v koledarju Mohorjeve družbe za 1919, če ga imate še pri hiši.
o njej v XV. Brumen 'z>al o Krekovi mati
se prilagodi oblikam površja in nepropustnih plasti. Tam, kjer nepropustne plasti ne leže globoko, sega podtalna voda do površja (moč-; virja), drugod pa je včasih po več sto metrov globoko. Ako nepropustna podlaga visi, se. pretaka voda podobno kot na površju, toda zaradi večjega trenja mnogo počasneje. V smeri doline po dva. do tri metre na uro. Kolikšna razlika! Tam, kjer podlaga seže na, površje, privre voda na dan kot vrelec. Z ozirom na lego plasti in gladino podtalne, vode imamo skladovne, prekipevajoče, dolinske in prelomniške vrelce. Kjer tvori sestav, propustnih in nepropustnih plasti kadunjo ali. primerno visi, lahko napravimo umeten vrelec,: ako prevrtamo zgornjo nepropustno plast (občujoča posoda 1). Ali niso naši bruhalniki, tudi taki kraški arteški studenci? Samo primer pri Kočevju 1 Iz Ledene jame na Stojni (900 m) ter Jame treh bratov, ki obe ležita ob istem prelomu, se zbira voda in priteče .pri mestni elektrarni na dan ter se zajame za kočevski vodovod. V resnici je ta vir bruhalnik ter bruha vodo ob nalivih do tri metre visoko. Enako dela tudi bruhalnik Zgornji izvir za Prijateljevo hišo. Ob nalivih krasen priroden vodometi V navadnem času ima vodo, v suši' voda leze nazaj ter tudi izgine,- Koliko izpre-memb tekom kratkega časa! Pa saj je teh primerov na Krasu mnogo na Ribniškem polju in Dobrepoljah.. Pri počasnem nalivu pa 'se taka kraška vrtačica polni z vodo dd spodaj navzgor ter postaja jezercel 1	• •• 1'
Od matere seje lahko naučil Krek prijaznega, bratskega občevanja z vsemi ljudmi. Nobena stvar ni bila tako značilna za družbo, ki se je zbirala okoli Kreka, kakor neprisiljena domačnost brez vseh ceremonij, preprostost v življenju, medsebojno prijateljstvo, veselost, pogum. Če sedaj govorite z ljudmi, ki so pred par desetletji živeli skupaj s Krekom, boste večkrat slišali, da takega prijateljstva in veselega življenja ni bilo na Slovenskem nikdar kakor ob času, ko so se delavci in kmetje prav tako kakor izobraženci zbirali okoli Kreka. Krek zase ni potreboval ne denarja in ne časti, zato je pa izžarevala iz njega veselost in požrtvovalnost, kakor se poraja samo v nesebičnem srcu.
Rekli smo, da veljajo za Kreka besede sv. Pavla, da je postal vsem vse, da bi vse pridobil. Zadružništvo, ki je med Slovenci razvito kakor med malokaterim narodom, je. v veliki meri Krekovo delo:	Prav tako naša izobraževalna
organizacija, ki šteje danes v Sloveniji nad 400 prosvetnih društev, včlanjenih v ljubljanski in mariborski Prosvetni zvezi. Krek je ustanovil prvo delavsko konsumno organizacijo. Zanimivo je, da se je ustanovila prva slovenska trgovska Šola v Ljubljani na Krekov predlog, v čigar srcu so imeli prostora vsi stanovi.
Ko je bil Krek državni in deželni poslanec, je zastavil vse svoje sile, da bi imel naš narod od državne in deželne politike kar največ koristi. Kajti vedel je, da je politika skrb za javnost in da nikdar ne sme biti nič drugega.
Naj bo dovolj! Ne more biti naš namen, da bi hoteli Kreka pokazati v vsej njegovi pomembnosti. Saj bi lahko o njem pisali skozi vse leto v vsaki številki Kočevskega Slovenca. Želeli smo samo zbuditi med bralci željo, da bi sapao Kreka spoznali podrobneje iz spisov o njem in iz, njegovih spisov. Zato končamo z željo, da bi marsikdo od bralcev teh vrstic začel prebirati Krekove izbrane spise. Kje jih bo dobil? Če ne drugod, pa v župnišču ali v knjižnici prosvetnega društva. Saj bi prosvetno društvo, ki bi v svoji knjižnici ne imelo Krekovih spisov, ne zaslužilo imena prosvetno društvo.
Dr. Krek je nenadno od kapi zadet umrl dne 8. oktobra leta 1917, izčrpan od silnih naporov, ko je celo dobo svetovne vojne avstrijske Slovane, Severne in Južne, uspešno reševal pred pogubnimi nakanami Nemcev, v župnišču v Št. Janžu, kjer je vzidana spominska plošča. Pokopan je na pokopališču sv. Križa v Ljubljani. Njegov'grob je sredi pokopališča z veličastnim spomenikom. Tudi na ljudski šoli pri Sv. Gregorju, kjer je bil rojen, je na zunanji steni V-zidana lepa spominska plošča. Dr. Krek največji Slovenec. Zibelka mu je tekla pri Sv.
ju ----- v našem koejer kem o.I aju ! Naj-’-T.	rke-vo- v zgodovini slovenskega naroda
itna^3r./fee& pa;3 ožji rojak — mi smo ponosni nanj! Hodimo' po poti, ki jb je on učil.slovensko ljudstvo.'— Bodimo odločni katoliki! Bodimo značajni Slovenci! Ljubimo potrebnega reveža in pomagajmo mu! — Večna slava dr. Kreku!
EG as o fj a s* 5 2 a
Izpoved Kongresa Kristusa Kralja
1. Mi izpovedamo pred vsem svetom svojo vero v enega Boga, Stvarnika vesoljstva, Gospoda 1n Sodnika vseh posameznikov in vseh narodov.
.	2. Mi svečano ugovarjamo proti gibanju brez-
božnikov in proti vsem njih poskusom, da bi postavili namesto Boga tostranske malike. Mi izrekamo globoko sočutje vsem, ki po vsem svetu zaradi Kristusa in njegovega kraljestva preganjanja trpe.
3.	Mi svečano izpovedamo svojo neomahljivo vero v Jezusa Kristusa včtovečenega Sina božjega in Odrešenika vsega sveta. Naše najgloblje prepričanje je, da je Njegov Evangelij najpopolnejša in edino trdna podlaga vsega človeškega skupnega življenja in da Njega preziranje povzroča boj vseli zoper vse, nravno podivjanost in gospodarsko bedo.
4.	Mi tudi z globoko žalostjo izpovedamo,
da smo se tudi sami, ki se po Kristusu imenujemo, le prepogosto premalo menili za božje zapovedi in njegovo kraljestvo premalo s svojim življenjem uresničevali, Mi obsojamo vse preziranje božjih zapovedi med nami, ki dela Kristusovemu imenu nečast. Vemo, da mora le splošna pokora in srčno izpreobrnjenje odvrniti grozečo božjo jezo od sveta, in hočemo v moči sv. Duha zopet začeti s prvim, čistim dejavnim krščanstvom.	>	.
5.	Mi izpovedamo zlasti svoje prepričanje, da se moramo katoličani vseh dežel z vso resnostjo prizadevati, da se rešilna načela socialne pravičnosti in ljubezni, kakor so izražana v okrožnicah Rerum novarum. Quadragesimo anno in Divini Redemptoris, v dejanju izvedejo in uresničijo.
6.	Pozivljemo vse narode sveta, velike in male, da se priznavajo med seboj kot enako--pravni bratje v Kristusovem duhu in da združijo svoje moči za blaginjo vseh posameznih narodov in vsega človeštva. Laž, prevara in sila naj bo za življenje narodov prav tako zabranjena kakor v življenju posameznikov. Ne surova sila in pravo močnejšega, ampak organizirana oblast prava in pravičnosti naj vlada povsod.
7.	Obračamo se na vladarje vseh narodov. Naj pomnijo, da imajo oblast le od Boga, Gospoda vseh gospodov in da so mu odgovorni za to, da rabijo svojo oblast v službi vseh narodov in vsega človeštva po Kristusovih načelih in tako zagotove mir, red in blaginjo vseh.
8.	Obračamo se na vse, ki verujejo v Boga. Naj se pogumno upro satanskemu boju zoper Boga in zoper vse, kar je božjega. Cim drzneje brezboJ;!i!;i IJoga zf&rapgfajejp^ tem zvestejše morajo biti vsi dobri _z Njim.
9., Obračamp gc\ na vse, ki verujejo v Kristusa, Spričo naporov mednarodnega poganstva naj se združijo vsi kristjani v obrambo skupnih najvišjih dobrin človeštva, krščanske vere, krščanske nravnosti, krščanske ljubezni. Goreče
Anica Ivanc:	L- ■	■	3
P©touaBije u Fiiiiim
■ •- ■
Naslednji dan je bil določen za'ogled Vatikanske palače, muzejev in knjižnice.
- Ni palače na svetu, ki bi bila v zgodovinam in umetniškem pogledu pomembnejša
te. Je to velikansko poslopje, ki ima 30 dvorišč in okrog 1000 dvoran in Kapel. Naj-manjŠi del poslopja zavzemajo stanovanja, vse drugo pa je prepuščeno številnim in bogatim muzejem, umetniškim zbirkam in pa 2»arneniti vatikanski knjižnici. Nemogoče si j? °gledati vse znamenitosti Vatikana v enem uevu ; zato smo obiskali le najvažnejše dele. 0 obzidju vatikanske države smo prišli do ovega vhoda v vatikanske zbirke in muzeje. 0 krasnem. stopnišču smo dospeli v vežo, der prodajajo razglednice in vatik. znamke, (^i k°\ na*° Pa smo bili v krasnih prostorih, ovek- se ne more načuditi tem številnim _ oranam, ki so vse napolnjene z neprecenlji--r‘ 1 umetninami največjih umetnikov sveta.
1 s !7,e: slikarja Raffaela, Tiziana, Murilla, si:v‘Ia’ ^oz,,ia ’n drugih. Krasne Raffaelove ZmLSV Kons!antinovi dvorani kot n. pr.:
stanftn 5?ns!an‘ina 1,aci Maksencijem, Kon-darstvn Vp^rS ’ .Konstantin, pokloni svetno vla-Attih '• lma PaPe2U (stika je na celi steni),
' tlla piegnan.,z Rima in druge. Ogledali
smo si svetovno znano Sikstinsko kapelo, katero je poslikal Michelangelo, najslavnejši kipar in slikar sveta. Krasna slika nad oltarjem, ki je 20 m visoka in 14 m široka, predstavlja poslednjo sodbo. V tej kapeli smo srečavali ljudi različnih narodnosti, celo Malajce in Indijce. Pozornost so vzbujale indijske žene, ki so bile zavite v krasne tančice. Hitro smo pregledali egiptovski muzej, zbirke starih poganskih in krščanskih kipov, ki so razvrščeni po številnih dvoranah in hodnikih ter slavne — Stance — slavnega slikarja Raffaela. To so sobe, katerim je Raf-fael poslikal stene in strope z umetninami, ki jim v italijanski umetnosti skoraj ni enakih.
Občudovanja vredne so velikanske slike, delane na gublen — ročno delo (n. pr. slika Zadnja večerja). Vsi prostori in hodniki so velikanski in polni neprecenljivih umetnin in starin. Samo en hodnik v muzeju je dolg 324 m.
Kar trudni od hoje in mogočnih vtisov smo se poslovili od teh prostorov, ki hranijo v sebi dela človeškega duha, ki jih je ustvaril v tisočletjih.
Rimska svetišča.
Dne 26. maja v petek dopoldne so nas avtobusi peljali skozi mesto do naj večje in najlepše Marijine cerkve: Santa Maria Mag-giore, Marija Velika, Marija Snežna ali Marija pri jaslicah. Notranjščina cerkve je lepa
molitve in vneti trudi Kristusovih učencev po vsem svetu naj teže za tem, da se uresniči Gospodova oporoka: Ut omnes unum ! Da bi bili vsi eno 1
10. Končno kličemo katoličanom vseh dežel : Naj si preko vsega, kar jih loči, podajo roke v srčni skupnosti in bratovski ljubezni v skupnem boju zoper kraljestvo teme in složni v borbi, da se vedno bolj in povsod uresničijo kraljevske pravice Kristusa Kralja. Vsepovsod naj katoličani nastopajo v mogočni katoliški akciji, da se obnovi krščanski duh iz globokih virov sv. pisma in liturgije, da prešine vse plasti zasebnega in javnega življenja duh Kristusa Kralja kot nosilec miru Kristusovega kraljestva.
Politični
V	Evropi se večji del pozornosti suče okrog Gdanska, to je okrog spora med Nemčijo in Poljsko, ter okrog angleških pogajanj s sovjetsko Rusijo. Poljska ima pod orožjem milijon vojakov, Nemčija jih ima dva milijona. Po dvakratnem posvetovanju z Hitlerjem je 10. t. m. gauleiter Forster, vodja Gdanska, v svojem govoru rekel, da se mora Gdansk priključiti Nemčiji. Nemško obmejno ozemlje pri Gdansku bo postalo verjetno središče pozornosti nekaj dni pred Hitlerjevim govoru v Tannenbergu, ob priliki velike razstave v Konigsbergu, ki se o tvori 27. t. m. Med tem je imel velik govor v Krakovu poljski maršal Smigly-Rydza pred pol milijona poslušalci, ter protestiral proti poiskusu kršitve pravic in dostojanstva poljske države. 11. t. m. sta se sestala italijanski in nemški zunanji minister Ciano in Ribbentrop v Salzburgu zaradi obkoljevalne politike.
V	notranji politiki se še vedno nadaljujejo rezmotrivanja o sporazumu s Hrvati. Po pisanju hrvaških listov se bo verjetno sporazum izvrševal stopnjevaje.
11. t. m. je min. predsednik Dragiša Cvetkovič obiskal Trst in bil od prebivalstva in italijanskih oblasti prisrčno sprejet.
Poročajo
Koprivnik. V nedeljo 6. avgusta so Nemci priredili ljudsko prireditev na sejmišču pod okri-: ljem švabsbe kulturne zveze. Zbralo se je okoli, 2000 ljudi, večina mladine, ki je bita oblečena v nove kočevske noše. Na prireditev so prišli:, poleg kočevskih meščanov 'tudi v Kočevju bivajoči, rajhovski Nemci. Navzoč je bil tudi jugoslovant ski nemški poslanec iz Banata g. llamui Franc, ki je celo interveniral v korist mladinskih plesov. Spremljal' ga- je g; - Schober Josip it: Kočevja.
Isti dan sb 'odpeljali iz Koprivnika neko žensko v ljubljansko bolnico, ki je obolela na legarju. Po noči pa je pripeljal v Kočevje rešilni avto nekega Pospišila, ki se je pri padu v sked.-. nju poškodoval.	,	<
in mogočna. 36 marmornih stebrov jo del v tri ladje. Kras cerkve so številni mozaiki. Krasen strop je pozlačen z zlatom, ki ga je Krištof Kolumb pripeljal iz Amerike. Pod: glavnim oltarjem so ostanki betlehemskih jaslic, in relikvije apostola sv. Matije. Ta cerkey je ena glavnih rimskih bazilik. Tu smo imeli skupno sv. mašo in prosili smo za mir Kraljico miru, ki ima v tej cerkvi tudi svoj kip,, ki ga je dal postaviti papež Benedikt XV. leta 1918.
Mimo nekaterih manjših cerkvic smo prišli do rimske stolnice: San Giovanni in Laterano, sv. Janez v Lateranu. Na trgu pred stranskim pročeljem je 47 m visok, star egiptovski obe-: lisk, ki je že 1500 let pred Kr. stal pred' templom boga sonca v Heliopolu. Poleg cerkve je velika Lateranska palača, kjer je1 živelo 161 papežev, ki po konkordatu pripada papežu. Sedaj so tu muzeji starih kipov in krščanskih starin. Cerkev je zgradil cesar Konstantin. Bila je večkrat opustošena in požgana ter zopet zgrajena. Cerkev je veličastna, bogata in lepa. Pred bivšo pa-* peževo hišno kapelo so Svete stopnice — scala Santa, ki so stale pred Pilatovo hišo v Jeruzalemu in po katerih je stopal bičani Jezus. Stopnice je dala prepeljati že 326. leta cesarica Helena, Konstantinova mati, v Rim. Šli smo kleče po njih ter glasno molili žalostni del rožnega venca.
Dolenja vas. 4. t. m. popoldne ob 4. uri je pričela goreti hiša Marije Bojc in je zgorela do tal. Vzrok požara še ni pojasnjen.
Sodražica. 4. t. m. je umrl v Rimskih toplicah tukajšnji trgovec in posestnik gospod Iran Levstek, ki je bil prepeljan na svoj dom in 6. avgusta dopoldne pokopan na pokopališču v Sodražici. Je bil oče trgovca Levsteka v Kočevju in onega v Rakeku. Rodbini naše sožalje.
Kovice
Nj. Vel. Kralj Peter II. se je povspel pretekli teden tudi na Triglav, preje že pa je obiskal Kamniške planine.
Kočevje. Svojo trgovino je tudi na zunaj re-noviral g. Lozar Janko. Napravil je 16 izložb. Sedaj je gotovo največja manufakturna trgovina. Istotako namerava g. Lozar preseliti trafiko g. Lovšin Ane v svojo novo hišo, da bo bliže gradu, ker prodaja tudi kolke. Trafiko je sicer prevzel g. Pakiž iz Ribnice. S trafiko je združena tudi papirnica in knjigarna.
Iz Kočevja je odšel priljubljeni gospod kaplan Stopar. Posvetil je vse svojo delo duše-brižništvu, sicer pa se je udejstvoval pri Kat. prosvetnem društvu. Na novem mestu v St. Vidu nad Ljubljano mu želimo vse najboljše! Na njegovo mesto je prišel gospod kaplan Mikuž iz Mengša.
Sresko načelstvo je prejelo kot prvo pomoč za nezaposlene rudarje dosedaj 36.000 din, ki se jim bodo razdelili v obliki hrane. Delavska zbornica je dala 12.000 din, generalni ravnatelj TPD g. Skubec 10.000 din in ostanek kralj, banska uprava.
Iz Kočevja sta zopet odšli dve slovenski rodbini. Izselil se je rudniški upokojenec g. Drobnič, ki je prišel v Kočevje leta 1904. V Kočevju je bil parkrat tudi občinski odbornik. V kranjsko okolico pa se je izselila rodbina Lipovec Jožefa. Tudi ta je bil do nedavna zaposlen na premogokopu. če bo šlo v Kočevju v tem pravcu življenje, izgleda, da se jih bo izselilo še več. Slovencem pač ne bodo dani več Življenski pogoji. Istočasno z očetom g. Lipovcem se je izselil tudi akademik g. Franc Lipovec.
Nogometni turnir za pokal so igrali ob petletnici športnega kluba Kočevje, v katerem je precej akademikov, s športnimi klubi Primorje iz hrvaške Primorske in a klubom Rapid iz Kočevja, v katerem je včlanjena nemška mladina. Zmagal je klub Kočevje in si ohranil pokal. Udeležba je bila mnogoštevilna. Iz Sušaka sta prišla dva velika avtobusa.
"Aeromlting'je priredil v Ribnici kočevski aeroklub. Aeroplani ljubljanskega kluba so prevažali občinstvo, dopoldne pa je aeroplan metal nad Kočevjem reklamne letake.
Stavbeno parcelo med Marijinim domom in Kajfeževo žago je na javni dražbi od mesta Kočevja kupil g. Wolf, pleskarski mojster, ki je sicer sosed zemljišča, za 34.100 din.
Vidnejša osebnost med nemškimi letoviščarji je' bil v zadnjem času visokošolski prof. geograf iz Kiela dr. Jorgsen Hansen.,- Na letovišče v Kočevje je prišel tudi ravnatelj in glavni urednik lista Volksblatt iz Novega Sada g. dr. F.Perz.
Lastniki orožnih listov se opozarjajo, da morajo najdalje do konca septembra plačati letno banovinsko takso za posest orožja, ker jih bo sicer zadela poleg redne takse še globa do 5000 din. Taksa se plača pri sreskem načelstvu ali pri občini.
Gozdni požar na planoti Stojne. 11. t. m je začelo goreti v 17. oddelku gozdov Auersper* gove uprave v Kočevju. Gorelo je par dni' Velika drevesa so se prodirala po ognju.
Davčna uprava razglaša: Razpored pridob-nine in davka na poslovni promet za 1939 je v smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi od dne 13. avgusta do vštetega 19. ava-usta 1939. O ugotovljenih davčnih osno-
vah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni a plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
Ljubljana. Za načelnika gradbenega oddelka pri kr. banski upravi je imenovan s kraljevim ukazom g. inž. Rueh Franc in za načelnika za trgovino in industrijo pa g. Dragotin Trstenjak.
I. banovinska razstava malih živali v Ljubljani bo na velesejmu od 2. do 11. septembra.
Razstava slovenske obrti v Ljubljani bo v dneh od 7. do 16. oktobra.
Eovi kovanci bodo prišli v promet 16. t. m. V državni kovnici so izdelali nove srebrne 50-in 20 dinarske kovance in kovance po 2 din in 0‘50 din iz mešanice aluminija in brona. Iz prometa bodo vzeli stare 50 dinarske kovance v šestih mesecih, kovance po 20 din, 2 din in 0’50 din pa v enem letu.
Cene oglasom
zelo povoljne! Pošiljajte jih na: Struna Andrej, Kočevje.
Dijaška stanovanja
oglašujte v Kočevskem Slovencu! Imela bodo uspeh, ker dijakovi stariši zvedo mnogo preje kot pa iz gimnazijske deske ter se lahko odločijo, če jim je znana cena in vse ostalo !
Suhe gobe in druge
poljske pridelke
kupuje tvrdka
Sever & Komp
Ljubljana

knjigarna - LjE©:.-a
Dragocene knjige za praktično uporabo v gospodarstvu in gospodinjstvu
Arkova Ema: Prikrojevanje perila po ži-votni meri Str. 64, din 40. Obširno in praktično je razloženo prikrojevanje raznih vrst telesnega in namiznega perila.
Dostojen :	Pravila za oliko.
Str. 143, din 30.
Humek M. :	Dober sadjevec. Potrebno navodilo, kako ga izdelujemo	in
kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Knjiga je izšla lepo opremljena že v drugi pomnošeni izdaji. Str. 75, din 16.
Humek M.:	Sadje v gospodinjstvu.
Tretja pomnožena in izpopolnjena izdaja. Str. 100, din 24, vez. din 32.
Kalinšek S. F.: Slovenska kuharica. Osma bogato in okusno opremljena izdaja. Obsega nad 700 strani in 34 večbarvnih tabel. Cena elegantno vezani knjigi din 160.
KtLnzle :	Zdravilna zelišča.
Str. 61, din 8.
Logar M. : Kubična računica,
za okrogel les, str. 169, din 20, za rezan in tesan les, str. 144, din 30, za okrogel, rezan in tesan les, str. 313, din 45,
za remelje, polmora’e, morale, ža-gance, plohe itd., str.,312, din 45.
Magister : Zel in plevel.
Slovar naravnega zdravilstva. Str. 296, din 50, vezano din 60. Naša najboljša knjiga o zdravljenju z domačimi rožami.
Majdič:	Nasveti za hišo in dom.
Str. 410, din 20, vezano din 30. Ne-obhodno potrebna in obširna zbirka najrazličnejših navodil in nasvetov ■	za vse potrebe domačega življenja.
Remec M.: Varčna kuharica.
Navodila za pripravo okusnih in, tečnih jedi s skromnimi sredstvi. Str. 232, din 36.
Urbanus:	Knjiga o lepem vedenju.
Tretja pomnožena in izpopolnjena izdaja. Str. 388, din 50, vez. din 64. Necbhoden svetovalec, kako se vesti v družbi in občevanju. Po svoji vsebini in zelo lepi op.emi je knjiga kar najbolj primerno darilo.
Li:""	1&
us iue . aećtftr 4ec
.kVii-beV a-.st;-,.
•. ..	' omami iiT
c..,a: /.••-.st ii-.v:	m: .etjrieribni J nem Ile
•	o -j -	o: o-:/:'-	v
Nakup vagonskih pošiljk
koruze, pšenice in moke
ugodno izvrši tvrdka
OB [P © gj g) o* Ds [D©oD
Ljubljana, EIMošIosva o. št. 19
Tvrdka dobavlja blago naravnost od proizvajalca.
Vse informacije brezplačno.
Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Požar - Življenje - Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode - Jamstvo -
Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Nežo moč*.