ilma rdírtJtiwn prihranek tnafcupom pri proizvajalcu! TKST - Ubu calogna 34 - Etllu D4QS73037 Simpozij na Padričah: Kras potrebuje aktivno zaščito, ne pa vsiljenih omejevalnih norm V Tržiču prizadetost in stavka zaradi smrti hrvaškega varilca ilma MULTiFUNKCLOKALNE TUS KABINE MASAŽNE KOPALNE KADI KOPALNIŠKA OPREMA 1RST - Uba Cotog na 34 -1 ei n aï 040573037 Primorski ČETRTEK, 24. APRILA 2008_ Št. 98 (19.188) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Niso samo sloni uspešni Martin Brecelj Slovenski premier Janez Janša je kot predseduj oči Evropski uniji včeraj v Tokiu vodil evropsko delegacijo na vrhunskem srečanju z Japonsko ter kot tak sodeloval pri pogovoru o najbolj perečih svetovnih problemih, kot so podnebne spremembe. Slovenski predsednik Danilo Türk pa je v Strasbourgu nastopil pred Evropskim parlamentom in se zavzel za to, da bi Evropska unija pogumneje prevzemala vlogo globalnega akterja. S tem je slovensko predsedovanje evropski povezavi spet zabeležilo enega izmed svojih viškov, ki so hkrati vrhunci v slovenski politični zgodovini nasploh. Kdo bi si še pred kakim desetletjem predstavljal, da bo mala in nepoznana Slovenija kdaj igrala takšno vlogo na svetovnem prizorišču? Povrh kaže, da se v tej vlogi kar dobro znajde, saj npr. predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering v včerajšnjem pozdravnem nagovoru Türku ni skoparil s pohvalami na račun slovenskega predsedovanja. Sicer bi se ne smeli čuditi, da je Slovenija uspešna, kljub svoji majhnosti. Ali se čudimo, da so v živalskem svetu poleg slonov in kitov uspešni tudi modrasi in ščurki? Važno je le, da vsakdo igra svojo vlogo ali bolje sebe, kar predpostavlja, da vsakdo zna motriti realnost iz svoje perspektive: slon iz slonje, kit iz kitove, modras iz modrasove in ščurek iz ščurkove. V tem smislu smemo npr. pričakovati, da kadar Slovenija govori o podnebnih spremembah in o medkulturnem dialogu, to počne z drugačno občutljivostjo kot, recimo, Francija ali Nemčija. Tudi to je merilo za ocenjevanje njene uspešnosti. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ITALIJA - Bodoči predsednik vlade manj optimistično o usodi letalske družbe Berlusconi: V Alitalii množična odpuščanja Za umik Air France-KLM obdolžil sindikate, ki pa so se ostro odzvali BAZOVICA - 37. redni občni zbor ZSŠDI Jure Kufersin: »Naš šport ima za seboj bogato leto« TRST - Na 37. občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bil sinoči v športnem centru v Bazovici (na posnetku Kroma), je predsednik Jure Kufersin podal optimistično sliko o našem športnem gibanju, minulo leto pa označil kot bogato. V svojem posegu je po sklopih obravnaval problematiko trenerskega kadra, združevanja, objektov, medi- jev, padca meje med Italijo in Slovenijo in napovedal izid nove raziskave o športu. Po drugih formalnostih (občni zbor ni bil volilni, mandat sedanjemu odboru zapade prihodnje leto) in razpravi je odv. Samo Sancin predaval o odgovornostih predsednika in odbora športnega društva. O občnem zboru bomo še poročali. RIM - Zahvaljujoč premostitvenemu posojilu v višini 300 milijonov evrov, ki jih bo Alitalia prejela od vlade, je letalski družbi prihranjen stečaj. Vendar pa bo za rešitev državnega prevoznika potrebno množično zmanjšanje števila delovnih mest, je včeraj napovedal Silvio Berlusconi v radijskem pogovoru, v katerem je tudi obdolžil sindikate za umik Air France-KLM. Na te izjave so se sindikati ostro odzvali, poudarjajoč, daje francosko-nizozemski ko-los zapustil Alitalio prav zaradi Berlusco-nijevih kritik. To so poudarili tudi dosedanji zunanji minister Massimo D'Alema in drugi predstavniki leve sredine. Na 7. strani Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik Na 3. strani Drago Ota o podjetju in podjetništvu Na 4. strani Insiel: Della Valentina poslal odstopno pismo Na 4. strani 25-letnica Ravignanijeve škofovske službe Na 9. strani Film Martina Turka na festivalu v Cannesu Na 14. strani Goriška ZSKD za odpravo starih kalupov Na 17. strani KMETIJSTVO - Odločitev glavnega sveta OBČILA Franc Fabec je novi Grillo proti predsednik Kmečke zveze Primorskemu OPČINE - Po dolgoletnem predsedovanju Alojza Debelisa prevzema krmilo Kmečke zveze novi predsednik Franc Fabec. Na sinočnjem zasedanju v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je namreč nedavno izvoljeni glavni svet organizacije imenoval Franca Fab ca za pred sed ni ka, za pod pred -sednika pa sta bila imenovana Sidonja Ra de tič in An drej Bo le. To bo to rej tro -jica, ki bo v novem mandatu vodila stanovsko organizacijo slovenskih kmetov. Glavni svet je imel na dnevnem redu še imenovanje tajnika, izvršnega odbora in posvetovalnih komisij ter organizacijska vprašanja, o čemer bomo podrobneje poročali jutri. TRST - Gibanje Beppeja Grilla bo danes po vsej državi začelo zbirati podpise za referendum za ukinitev javnih prispevkov časopisom. Na "črni listi" genovskega komika se je znašel tudi Primorski dnevnik, ki ga Grillo enači s strankarskimi časopisi ter celo z Repubblico in Corriere del la Se ra. Tipični primer dezinformacije s strani gibanja, ki se ima za zaščitnika svobodnega informiranja in novinar -stva. V tem pri me ru so Gri l lo in nje -go vi so miš lje ni ki zme ta li v en koš tis -te, ki spoštujejo in tiste, ki zlorabljajo zakon o založništvu. Na 9. strani INTERVJU - Igor Gabrovec »Nič več stari spori in delitve« TRST - »Predstavil sem se in bil izvoljen kot kandidat, ki hoče premostiti stare delitve.« Igor Gabrovec, neodvisni deželni svetnik Slovenske skupnosti, takole ocenjuje svoj uspeh, svojo vlogo v manjšini in tudi v svetniški skupini Demokratske stranke. Levičarji bi me ne smeli volit, ker naj bi presedlal k "ta belim', slednji pa bi me bili morali sprejeti kot tujek znotraj Slovenske skupnosti, pravi Gabrovec, ki tudi komentira vzroke, zaradi katerih je Demokratska stranka ostala brez Slovenca v deželnem parlamentu. Na 3. strani 2 Četrtek, 24. aprila 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Za nekatere je Slovenija premajhna JoZe Pirjevec_ V torek zvečer sem v sežanskem Kosovelovem domu mislil na M. P. Musorgskega in na njegovo suito »Slike z razstave«. Kakor se on v svoji nesmrtni pesnitvi sprehaja od slike do slike in z govorico glasbe ponazarja njihovo vsebino, tako smo se udeleženci otvoritvene slovesnosti, posvečene slikarju Jerneju Vilfanu, pomikali ob dolgi steni od platna do platna in poslušali avtorjevo razlago lastnih del. Moram reči, da me je Jernej presenetil, ker je znal z lahkotnostjo, včasih z avtoironijo in prostodušnostjo povedati marsikaj o svoji likovni ustvarjalnosti, ki zaobjema petdeset let prejšnjega stoletja. Prva slika, ki je razstavljena, sega namreč v dobo, ko mu je bilo dvanajst let in je z družino živel v Beogradu. V tistih časih je bil njegov oče šef Titovega osebnega kabineta, kar pomeni, da so bili Vilfa- Ne vem, ali je Jernej poznal manifest 'Pandämonium', ki gaje leta 1961 izdala skupina „mladih divjakov", zbranih okrog berlinske galerije Michaela Werner ja in Benjamina Katza. V njem sta se vodilna predstavnika gibanja Georg Baselitz in Eugen Schönebeck uprla prevladujoči maniri vzhodnega socrealizma in zahodne abstrakcije ter predlagala povratek k figurativnosti. novi na samem vrhu takratne družbene lestvice. V vili, kjer so stanovali, je bil na obisku znani hrvaški slikar, ki je ob odhodu pozabil nekaj svojih barv in čopičev. Jernej se jih je takoj polastil in naslikal služabnika, prostodušnega srbskega natakarja, ki je delal pri njih. Nastal je nekoliko švejkovski portret simpatičnega človeka sredi štiridesetih let, ki je tako izrazit, v kompoziciji in barvni ubranosti pa tako eleganten, da ga je kar težko pripisati komaj doraščajočemu dečku. Kakor sem na razstavi v uvodni besedi povedal, je Jernej Vilfan eden redkih Slovencev z ge-nealogijo. Njegov ded je bil na začetku prejšnjega stoletja predsednik tržaške Edinosti, nato poslanec v rimskem parlamentu, po izgonu iz Ita- lije proti koncu dvajsetih let pa predsednik Kongresa evropskih manjšin pri Društvu narodov v Ženevi. Njegov oče je bil eden vodilnih predstavnikov OF na Primorskem, po vojni državni tožilec Jugoslavije, nato njen predstavnik pri Združenih narodih v New Yorku in pozneje ambasador v Indiji in Burmi (in s tem eden pobudnikov neuvrščene politike). Njegova mama Marija je bila prav tako pomembna politična in kulturna osebnost, po vojni med drugim nekaj časa urednica Primorskega dnevnika. Vse to pravim, ker ni nepomembno za razumevanje Jernejevega slikarskega opusa. Ker je rasel v visoko kultivira-nem okolju, ker je bil v vsakodnevnem stiku z ljudmi velikega formata, začenši z Miroslavom Krležo, se ni mogel izogniti temu, da bi v svojo likovno ustvarjalnost ne vnašal poudarjene inte-lektualnosti. Njegova zgodnja dela so nastala v dialogu s post-impre-sionizmom, kubizmom in nadrealizmom od sedemdesetih let dalje pa so se izostrila v parodično interpretacijo sodobne družbene stvarnosti, močno vezano na slikarstvo nemških neo-ekspresionistov. Ne vem, ali je Jernej poznal manifest 'Pandämonium, ki ga je leta 1961 izdala skupina „mladih divjakov", zbranih okrog berlinske galerije Michaela Wernerja in Benjamina Katza. V njem sta se vodilna predstavnika gibanja Georg Baselitz in Eugen Schönebeck uprla prevladujoči maniri vzhodnega socrealizma in zahodne abstrakcije ter predlagala povratek k figurativnosti, ki naj bi slonela na „art brut" in na psi-hotični umetnosti, kakršno so proizvajali mentalni bolniki in drugi družbeni marginalci. Ta slogovni trend, ki ga je Jernej po vsej verjetnosti odkril samodejno, se je v naslednjih desetletjih iz Nemčije razširil v Anglijo, nato pa še v Francijo, Italijo in vsaj delno v Severno Ameriko. Danes so dela njegovih predstavnikov v svetovnih muzejih in slavnih zasebnih zbirkah. Jerneja Vilfana ni med njimi, ker ga nismo znali pravilno oceniti in mu pomagati, da bi se uveljavil. Kakor sem nekoč že zapisal: zanj je Slovenija premajhna... VREME OB KONCU TEDNA Stanovitnost se bo postopno povečala Darko Bradassi_ Vremenska slika se v teh dneh precej spreminja. Vrzel v zračnem pritisku, ki je nastala zaradi dolgotrajnega zadrževanja hladnega in povečini nestanovitnega severnoatlantskega zraka nad večjim delom Sredozemlja in osrednje Evrope, se bo prehodno zapolnila. Sredozemski, deloma subtropski višinski zrak, bo v prihodnjih dneh zamenjal hladnega in nestanovitnega. Nad Sredozemljem se bo od zahoda okrepil azorski anticiklon, kateremu se bo v višinah pridružil nekoliko toplejši severnoafriški zrak. Ta slika bo pozitivno vplivala na vremensko stanovitnost. Nedvomno je, da bo v tem koncu tedna več sončnega vremena, kot v zadnjih dneh in da bo predvsem čez dan povečini topleje. Spet bo torej, po dolgem času, bolj pomladno. Izboljšanje pa bo vseeno postopno, ker se bo nedaleč od nas, nad Balkanom, še zadrževal vlažen in hladnejši zrak, ki se bo občasno vsaj obrobno povračal nad naše kraje. Večjih poslabšanj in izrazitejših vremenskih front ne pričakujemo, toda to bo vseeno dovolj, da bo ozračje občasno še nestanovitno in da bo od časa do časa lahko še padlo nekaj kapelj dežja, predvsem v obliki ploh. Sonca ne bo manjkalo, predvsem v popoldanskih urah pa bodo nastajale krajevne plohe in posamezne nevihte, ki bodo pogostejše v gorah, kot se to v pomladnih mesecih zaradi že dovolj močnega sončnega žar-čenja pogosto dogaja. Ker bodo naši kraji na vzhodnem robu anticiklona, bodo proti nam v višinah pritekali povečini severozahodni tokovi, ki bodo v popoldanskih ali večernih urah lahko ponesli kakšen nevihtni oblak tudi do nižin in morda do morja. Najlepši dan v tem koncu tedna bo po vsej verjetnosti nedelja, ko bo nad nami v višinah najtoplejši zrak in bo zato ozračje najbolj stanovitno. Čez dan bodo tudi temperature v nižinah zlahka presegle mejo 20°C. Zaenkrat kaže, da stanovit-nejše vreme ne bo trajalo ravno veliko časa. Anticiklon nad Sredozemljem naj bi v prvih dneh pri- ti hodnjega tedna postopno oslabel in popustil pred novim spustom severnejšega zraka nad zahodno Evropo. Srednjeročno naj bi se zato vsaj občasno spet nekoliko povečala nestanovitnost. Nova višinska dolina s hladnejšim severnoatlantskim zrakom bo, kot kaže, v ponedeljek zajela Britansko otočje, nato v naslednjih dneh Pirenejski polotok, od koder se bo počasi pomikala proti vzhodu. Zaradi jugozahodnih tokov in bližajoče se višinske doline se bo, kot kaže, pri nas vremenska slika precej spreminjala in bodo ravno vremenske spremembe, sicer običajne v pomladnih mesecih, na dnevnem redu. Temperature se bodo zadrževale, kot v zadnjih dneh, okrog dolgoletnega povprečja. Večje toplote, torej, zaenkrat ne bo. Danes bo povečini delno jasno. Popoldne ali proti večeru bo lahko nastala kakšna manjša krajevna ploha. Jutri bo sprva delno jasno, čez dan se bo oblačnost povečala in bodo krajevne plohe ali nevihte nekoliko pogostejše. V soboto bo povečini precej jasno, v popoldanskih in večernih urah bodo predvsem v gorah nastale posamezne krajevne plohe. V nedeljo bo povečini pretežno jasno in topleje. Na sliki: padavine v aprilu v milimetrih. Podatki Deželne meteorološke opazovalnice ARPA-OSMER. STARI TRŽAŠKI PRIIMKI Kugyjevi predniki Letos poteka 150.obletnica rojstva znanega alpinista, glasbenika in pisatelja Juliusa Kugyja. Zato bom tokrat prikazal njegov rodovnik za nekaj generacij nazaj, ki razkriva marsikatero presenečenje. Julius Kugy se je rodil 19. julija 1858 v Gorici, kamor se je družina zatekla, ker je v Trstu takrat razsajala tretja epidemija kolere 19. stoletja. Trajala je od začetka poletja pa vse do pozne jeseni. Še danes se konec te epidemije spomnijo prvo nedeljo oktobra v Bar-kovljah s slavnostno procesijo. Julius Kugy je, kot sam piše, kot otrok v družini govoril nemško, nekega dne pa se je njegov oče odločil, da bodo postali Italijani. Julius in njegov brat Paul sta tako postala Giulio in Paolo in še dolgo potem so beležili njuni imeni na takšen način. Družina je bivala v Ul.S. Anastasio, najprej na številki 8, nato na številki 14. Obe hiši sta bili last baronov Ralli. Kasneje je Juliusov brat Pavel hišo odkupil. Oba sta se bavila s trgovino kolonialnega blaga (kave, olja, začimb ipd.), skladišče pa sta najprej imela v Ul.Cro-cera (današnja Ul. Zanetti, nasproti sinagoge), nato pa v starem pristanišču. Čeprav Julius kot otrok ni znal niti besede slovensko, je bil vsaj tri četrtine Slovenec. Njegov oče Pavel Kugi (rojen 1815) je izhajal iz slovenske koroške rodbine Kugajev ali Ko-gejev iz vasi Pod Lipo pri Podkloštru. Njegov oče je bil Simon (rojen okrog 1785), mati pa Uršula Bintner iz Strmeca (rojena okrog 1790). Simonova starša sta bila Andrej, mati pa Magdalena Gallob, oba Slovenca. Po materini strani Juliji (rojeni 1836) je bil Julius potomec takrat zelo proslavljenega slovenskega pesnika Jo-vana Vesela Koseskega, rojenega leta 1798 v Spodnjih Kosezah pri Moravčah od Martina in Marije Cerar. Koseski je bil višji uradnik davčne uprave in je kot tak prišel v Trst. Z družino je bival v Ulici Ghega 6, kjer so še danes davčni uradi. Poročen je bil z Julijo Terezijo Toman ali Thomann, od katere je dobil 7 otrok, ki so preživeli do odrasle dobe. Ne vemo, če so bili veletrgovci Tomani Slovenci ali Nemci, isto tako ne Pirkherji (Julija Terezija, rojena 1808, je bila hčerka Andreja Tomana in Ane Pirkher), Veselovi otroci pa so zagotovo znali slovensko. Marko Oblak Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 42. REDNI OBČNI ZBOR IN 5. KONGRES, ki bosta potekala v soboto, 24. maja 2008 ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11 (GO) OBČNI ZBOR IN KONGRES BOSTA POTEKALA Z NASLEDNJIM DNEVNIM REDOM: • otvoritev kongresa in občnega zbora ter • blagajniško poročilo in poročilo namestitev delovnega predsedstva nadzornega odbora • predsedniško poročilo • razprava inodobritev bilanc • sprejem novih članic • predstavitev in sprejetje pravilnikov • podelitev priznanj • razrešnica staremu odboru • pozdravi gostov • volitve PISMA UREDNIŠTVU Paritetni odbor Gospa Nives Košuta se pritožuje, da se Paritetni odbor ni sestal od decembra 2007 in pravi da smo si sami krivi, če v tem času nismo znali izkoristiti vseh priložnosti. To ne drži. Paritetni odbor je izpolnil VSE obveze, ki mu jih nalaga zakon in je torej izkoristil prav vse priložnosti. Ker so nekateri člani odbora že decembrsko sejo uporabili za predhodnico volilne kampanje, sem ocenil, da je sklicevanje sej v predvolilnem času neumestno. Paritetni odbor se bo ponovno sestal takoj po prvomajskih praznikih; vabilo na sejo sem podpisal že v ponedeljek in člani ga bodo prejeli na dom v prihodnjih dneh. Bojan Brezigar Predsednik Paritetnega odbora Nastop TPPZ v Rižarni Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič želi potrditi svojim zvestim poslušalcem, da bo kot je že v navadi zaključil svoj tradicionalni nastop ob 25. aprilu v Rižarni z našo himno Vstajenje Primorske. Tako kot je seveda za nas naravno. Odbor TPPZ Pinko Tomažič Društvo Promemoria tokrat ustrelilo mimo Spoštovano uredništvo, včeraj sem nekoliko presenečeno prebral poziv društva Promemoria, ki, zgražajoč se na osorno ravnanje tržaške občinske uprave, poziva vse udeležence petkove uradne svečanosti v tržaški Rižarni, naj zapojejo »Vstajenje Primorske«, češ da je tržaška občinska uprava prepovedala slovensko pesem. Zadevščina se mi je zdela le prehuda, zato sem informacijo preveril pri tržaški občini. V resnici nima občinska uprava prav ničesar v zvezi s programom letošnje počastitve: župan Dipiazza je tokrat redno sklical sejo Odbora za varstvo vrednot odporništva, kakor sta včeraj javno potrdila tudi repentabrski župan Aleksij Križman in deželni tajnik UIL Luca Visentini. V tem odboru sedijo, poleg vseh županov tržaške pokrajine, predstavniki večjih sindikalnih organizacij, Odbora za Rižarno ter združenj ANPI, ANED in ANPPIA. Zdi se mi težko, da bi navedena zasedba di-skriminirala slovensko pesem. Letošnji program, ki so ga dogovorili v okviru navedenega odbora, predvideva govora v italijanščini in slovenščini, večjezične verske obrede, razmišljanje v italijanščini in slovenščini mladih študentov (novost) in toliko pričakovano vključitev TPPZ Pinko Tomažič v uradni del programa. Mimogrede, čim bo iz-pel »Bella Ciao«, bo Partizanski zbor, praktično brez prekinitev nadaljeval s svojim koncertom, ki bo baje tudi uradno napovedan. Odbornice in odborniki Promemoria bi morali torej polemično ost nameniti Odboru za varstvo vrednot od-porništva, v katerem sedi tudi kar nekaj Slovencev in predstavnikov odporniških združenj. Glede na to, da tudi sam podpiram društvo Promemoria in mislim, da opravlja neprecenljivo vlogo na področju aktivne antifašistične dejavnosti, mislim da je prav, da tokrat opozorim na neume-stnost polemike. Lep pozdrav Igor Kocijančič epk 2012 Maribor bo skrčil program BRUSELJ - "Zadovoljen sem s predstavitvijo po vsebinski in programski plati, moram pa od kri to pri zna ti, da sem ma lo presenečen, da bomo še enkrat povabljeni pred komisijo in da bo mo na nek na čin pro gram mo ra li zre du ci ra ti," je v Brus lju po sestanku s komisijo za oceno kandidatur mest za Evropsko prestolnico kulture 2012 povedal župan Maribora Franc Kangler. "Program je zelo obširen po vse bin ski in pro gram ski pla ti in člani komisije se bojijo, da takšnega programa, ki smo ga pripravili, leta 2012 ne bi bilo možno izpolniti. Poudarjam pa, da nas podpirajo za kulturno prestolnico," je pojasnil mariborski župan. Po nje go vih be se dah bo kmalu sledilo srečanje županov mest, ki sodelujejo v projektu Maribora za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012, ki bodo program revidirali. "Prevetriti bo treba po mnenju komisije preambiciozen program. Pričakujem, da bomo nekatere pro-gra me črta li in na nek na čin iz -bra li pri bliž no de set ze lo po -membnih vsebinskih programov in tem dali večjo težo," je ocenil mariborski župan. Sedemčlanska komisija za oceno kandidatur mest za Evropsko pres tol ni co kul tu re 2012 je na včerajšnjem sestanku poslušala še predstavitev programa portugalskega Guimaraesa, po potre bi pa bo kan di dat ka ma po da -la priporočila za izboljšanje projekta. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 24. aprila 2008 3 OPČINE - V Prosveten domu je predsinočnjim zasedal Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik V desetih letih je bilo opravljeno izjemno delo, na vrsti pa so novi izzivi Zdrava bilanca in uspešna prenova časopisa - Zadruga bo priredila konferenco o prihodnosti dnevnika Rednega občnega zbora Zadruge Primorski dnevnik, ki je bil predsinočnjim v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, se je udeležilo šestdeset članov, ti pa so s seboj prinesli še trideset pooblastil. Iz poročil in razprave je izšla ugotovitev, da je zadruga v desetih letih obstoja skupaj z založniškim podjetjem DZP-PRAE opravila izjemno pomembno delo in dejansko zagotovila pogoje, da je Primorski dnevnik nemoteno izhajal. Poročilo upravnega odbora o letnem poslovanju in zaključnem računu je podal predsednik Ace Mermolja, ki je leto 2007 opredelil kot prelomno. Lanskega decembra je namreč zadruga izplačala zadnji obrok velikega dolga, ki je nastal kot posledica neuspelega načrta Primorski-Re-publika. V minulih desetih letih pa je družba DZP-PRAE krepko povečala svoj kapital in zagotovila redno izhajanje časopisa, ki se je razvil v ugleden in pluralen dnevnik, je dejal Mermolja, tak, daje manjšini koristen po izbiri informacij, vsebinah in komentarjih. Predsednik zadruge je povedal, da je bilo v tem obdobju tudi več kriznih trenutkov, a so bili premoščeni brez socialnih stisk, osebje pa je tudi redno prejemalo plače. Časopis je tudi skrbel za rast kakovostnega podmladka, ki sedaj nadomešča večino upokojenih novinarjev starejše generacije, brez kakovostnih padcev pa je bil v lanskem letu nadomeščen tudi odgovorni urednik Bojan Brezigar, ki ga je zamenjal Dušan Udovič. Ace Mermolja je ocenil, daje zadruga nesebično opravila svojo nalogo, pred njo pa so sedaj novi izzivi. Reševati bo treba jutrišnje težave, ki so nam že danes znane, bistvena naloga sedanjega odbora Zadruge pa je za jesen pripraviti konferenco o Primorskem dnevniku in njegovi prihodnosti ter postopoma usposobiti mlajše ljudi, ki bodo lahko prevzeli krmilo Zadruge in založništva DZP-PRAE. Predsednik je zatem navedel podatke iz bilance, iz katere izhaja, daje Zadruga 31. decembra 2007 izkazovala izgubo v višini 775 evrov. S prištetimi sredstva za davke znaša končna izguba 7.322 evrov. Poročilu Aceta Mermolje je sledilo podrobno branje vseh postavk bilance za poslovno dobo do 31. 12. 2007, ki ga je opravil Livio Valenčič, nakar je poročilo nadzornega odbora podal Vojko Lovriha, z oceno, da je bilo poslovanje Zadruge v zaključenem mandatu ustrezno. V razpravi je najprej posegel Samo Pahor s kritično ugotovitvijo, da bi morali člani zadruge biti predhodno seznanjeni s poročili in ne komaj na Občnem zboru, da bi lahko meritorno posegali v razpravo. Sledil je poseg predsednika založbe DZP-PRAE Rada Raceta, kije povzel delo založbe v desetletju, odkar ji predseduje. Založba je časopis prevzela v kritičnem trenutku, rezultat pa so danes odplačani dolgovi in trdno premoženjsko stanje. Race je spomnil, kako so si v začetku zadali nalogo, da se podjetje postavi na zdra- Po TV Koper danes o volitvah v Italiji in FJK KOPER - V današnji oddaji Izostritev (ob 18.00 na TV Koper) bo govor o rezultatih nedavnih parlamentarnih in deželnih volitev v Italiji. Po njih se je spremenila tako osrednja vlada v Rimu kot deželna vlada Furlanije-Julijske krajine. Z gosti iz zamejstva bodo skušali nakazati politično dogajanje po volitvah, morebitne spremembe v odnosu osrednje in deželne vlade do slovenske manjšine in trenutni položaj Slovencev v Italiji. Spregovorili bodo tudi o tem, kaj lahko pričakujemo od edine Slovenke v italijanskem parlamentu in od slovenskih predstavnikov v deželnem svetu. Svoja komentarja pa bosta dodala tudi župana obeh obmejnih mestnih občin, Nove Gorice in Kopra. va tla, kar je z večletnim prizadevanjem tudi uspelo. Race je zlasti naglasil potrebo po nadaljnjem vključevanju mladih, izrekel pa je tudi priznanje vsem zaposlenim za vestno in profesionalno dovršeno delo. Zavzel se je za optimističen pogled naprej z iskanjem novih možnosti za Primorski dnevnik. Odgovorni urednik Dušan Udovič je opozoril na težave, ki se nakazujejo v prihodnosti zaradi krčenja prispevkov in naraščanja stroškov. Dnevnik je izkoristil vse možnosti prihranka, treba bo najti nove vire, med katero po njegovi oceni in mnenju redakcije sodi tudi plačana reklama ob volitvah, ki je doslej zadruga ni dopuščala. Posegel je še Silvij Tavčar, ki je Zadrugi in založništvu priznal zasluge za veliko delo, ki je bilo opravljeno, vprašal pa se je tudi, ali spričo nastalih potreb ni dozorel čas, da se podjetje loti pridobitniš-kih dejavnosti, ki bi Primorskemu dnevniku pomagale krepiti materialno podlago. Ob koncu razprave so člani soglasno odobrili poročila in bilanco Zadruge. Na občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik so poudarili, da je bilo v desetih letih opravljeno izjemno delo kroma VOLITVE - Intervju z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem »Levičarji bi me ne smeli voliti, "beli" pa bi me morali sprejeti kot tujek v SSk« TRST - Bodite iskreni, ste pričakovali izvolitev v deželni svet? V tekmo sem se podal z namenom, da uspem. Res pa je tudi, da bi lahko po vsaki logiki propadel. „Levičarji" bi me ne smeli voliti, ker naj bi bil presedlal k "ta belim" slednji pa bi me bili morali sprejeti kot nek tujek. Skratka tvegana kandidatura... Točno sem se zavedal vseh težav in objektivno gledano je res malokdo stavil na možnost moje izvolitve. Volilna kampanja je bila kratka, a zato toliko bolj intenzivna. Na koncu pa vam je vendarle uspelo... Kljub skromnim sredstvom sem vanjo vložil vso svojo energijo in istočasno sem lahko računal na iskreno in nesebično pomoč majhne a odlične skupine zanesenjakov. Dan za dnem sem na svojih romanjih po teritoriju ugotavljal, da mi vse več ljudi zaupa, kar mi je dajalo novega pozitivnega naboja. Ne skrivam, da so bili tudi trenutki pesimizma, ki pa jim nisem smel in ne mogel odmerjati prevelike teže. Slovenska skupnost je volivcem prepustila svobodno izbiro za preference. Kako si razlagate tako visoko številno osebnih glasov, ki ste jih prejeli? Analiza bi lahko bila zelo razčlenjena in bi moral zaobjeti ves spekter strank ter ostale kandidate. Za to bo še čas. Že sedaj pa lahko ugotovim, da so ljudje razumeli moje osnovno sporočilo. Za kakšno sporočilo gre? Lahko bi ga strnil v poziv k enotnosti v naši skupnosti. Prav tako je verjetno prevladala želja po novem obrazu, ki naj tudi slovenski stranki, recimo tako, osveži ideje. Niste pa ravno novinec v politiki... Pomembno je vplivala vidljivost, ki sem jo imel kot član vodstva SKGZ. Verjamem, da so volivci nagradili tudi moje enoletno delo v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. V končni fazi so mi torej ljudje zaupali in to me najbolj veseli ter istočasno navdaja z veliki občutkom odgovornosti. Prav tako je bilo zaupanje izraženo listam SSk, ki so na deželni ravni dosegle celih sedem tisoč glasov in krepko presegle zakonsko določeni enodstotni prag. Vi ste bili svojčas pokrajinski svetnik DSL, nato pa eden od voditeljev SKGZ, medtem ko sodi SSk bolj v idejno sfero SSO. Zato je bila vaša kandidatura nekaj novega, morda celo prelomnega v manjšini. Kaj mislite o tem? Predvsem bi poudaril, da sem že od nekdaj vajen razmišljati s svojo glavo. To še ne pomeni, da sem samohodec, saj ne verjamem v vladavine razsvetljenih posameznikov. V kaj pa verjamete? Verjamem v pomen strank in drugih političnih gibanj, ker so to forumi, v okviru katerih se demokratično razvija politična razprava in izoblikujejo stališča. Opredeljujem se za programe in zastavljene cilje, ne pa zgolj za sigle ali simbole. V naši skupnosti pa je odprtih vprašanj toliko, da je danes že dramatično nujna sinergija med vsemi subjekti, ki tako ali drugače odločajo. Kakšno sinergijo imate v mislih? Potrebna je sinergija med organizacijami civilne družbe in strankami. Ene in druge pa se morajo odpreti družbi in soudeležiti sveže ljudi. Moja izvolitev ni bila sama sebi namen, temveč predstavlja začetek, kreditiranje neke zares nove vizije. Predstavil sem se kot kandidat, ki premošča stare delitve. Ta je moja smer. Kako si razlagate, da je Demokratska stranka ostala brez slovenskega predstavnika v deželnem svetu? Faktorjev je več in k temu botruje splošno negativen trend, ki je privedel do marsikaterega neljubega presenečenja. Neuspeh obeh slovenskih kandidatov na listi DS (v Trstu in Gorici) je znak, ki ga stranka in predvsem skupina, ki odgovarja za sprejete odločitve, ne sme prezreti ali minimizirati. Storjene so bile velike politične in strateške napake. Ljudje nagrajujejo ali kaznujejo z edinim razpoložljivim instrumentom, se pravi z glasom, ki je tajen in zato edini zares svoboden. Mislite, da se odgovorni v DS zavedajo napak? Bral sem prve komentarje in sumim, da tega niso razumeli ali pa nočejo razumeti. Na deželni ravni že odmeva refren, da je vsega kriv Illy, tako kot naj bi bil Prodi kriv za polom na vsedržavni ravni. Vemo, da stvar ni tako preprosta. Igor Gabrovec: Manjšina potrebuje sodelovanje med strankami in civilno družbo kroma Vi boste formalno član svetniške skupine DS. Boste zastopali tudi Slovence v tej stranki, ki so ostali brez predstavništva? Formalne odnose med strankama DS in SSk prepuščam legitimno izvoljenima vodstvoma, "in primis" tajnikoma Ter-pinu in Zvechu. Kaj pa vi mislite? Zase lahko potrdim, da sem ustanovni član Demokratske stranke. Za časa primarnih volitev sem se opredelil za mlade kandidate, od Lette v Rimu do Russa na deželni ravni. S primarnimi volitvami sem bil izvoljen v pokrajinsko skupščino in občinsko vodstvo DS. Ko so se vodilni DS opredeljevali proti novemu deželnemu statutu FJK, ki je vnašal pomembne novosti na področju večjezičnosti in tudi upravne avtonomije, sem simbolično zamrznil svoje članstvo. V Rimu Berlusconi, v FJK Tondo in Illy, ki zapušča politiko. Situacija za Slovence ni ravno rožnata. Kako bi se morala manjšina obnašati v novih okoliščinah? Zelo preprosto: strniti moramo naše vrste bolj kot kdajkoli prej. Vsekakor mislim, da večjih korakov nazaj ne bo. Vprašanje se postavlja glede odnosa s tistimi, sicer redkimi Slovenci, ki zasedajo določene položaje v sklopu desne sredine. Koga imate v mislih? Mislim predvsem na nabrežinsko občinsko odbornico Tjašo Švara in na Danila Slokarja. Oba bosta v prihodnjem obdobju gotovo imela priložnost, da zastavita svoj glas in težo v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Če bosta hotela, seveda. Sam ju bom rade volje nagovoril v to smer. Mislite, da bo sodelovanje med SKGZ in SSO prej ali slej preraslo v skupno krovno organizacijo? Težko vprašanje. Verjamem, da je potrebno vztrajati na povezovanju in skupnem nastopanju kjerkoli in kadarkoli je mogoče. Čas in spreminjajoče se okoliščine bodo nato naredili svoje. S.T. 4 Četrtek, 24. aprila 2008 GOSPODARSTVO informatika - Predsednik in pooblaščeni upravitelj deželne družne Insiel Della Valetina poslal Tondu odstopno pismo Za korak se je odločil potem, ko ni mogel priti v stik z novim predsednikom Dežele TRST - Piero Della Valentina, predsednik in pooblaščeni upravitelj deželne družbe za informatiko Insiel je včeraj poslal novoizvoljenemu predsedniku Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzu Tondu odstopno pismo z obeh funkcij, ki ju upravlja. Kot je Della Valentina zapisal v tiskovnem sporočilu, je predsednika Tonda »v teh dneh vztrajno iskal«, ker ga je želel »pravočasno in primerno seznaniti z novostmi v dinamikah«, ki zadevajo družbo Insiel. »Ne samo to, moj namen je bil tudi ta, da bi predsedniku osebno zagotovil svojo pripravljenost, če bi bilo to ocenjeno kot koristno za družbo, na takojšnji odstop in vrnitev mandata predsednika in pooblaščenega upravitelja družbe Insiel,« je zapisal Della Valentina. »Kljub poskusom, nisem uspel komunicirati s predsednikom Tondom, ki pa je po drugi strani javno povedal, da je po njegovi oceni najboljša možna opcija za Insiel ta, da se upravljanje družbe zaupa novi osebi, ki naj bi vse delo začela znova. Ne morem torej drugače, kot da sprejmem edi ni mo žen sklep, pa če prav ni sem imel mož nos ti, da bi se ne po sred no po go vo ril o tem, ali je ohra ni tev za dol ži tev, ki jih imam v Insielu, dejansko videna kot ovira za novo smer, ki naj bi jo ubra la druž ba,« be re mo v tis kov nem spo -ro či lu Pi e ra Del la Va len ti ne, v ka te rem je tu di za pi sa no, da bo svoj odstop z obeh funkcij formaliziral na sestanku upravnega sveta, ki je sklican za 29. april. Predsednik Dežele Renzo Tondo se je včeraj med svojim prvim javnim nastopom v Trstu odzval na pismo Della Valentine in povedal, da ni imel materialnega časa, da bi govoril z njim. »Jutri ga bom poklical,« je napovedal. Predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Insiel Piero Della Valentina arhiv podjetništvo - Drago Ota kljub pokoju ne počiva Med slovenskimi podjetniki pogrešam povezanost in vzajemnost BOLJUNEC - Med dvanajstimi prejemniki najvišjih deželnih priznanj iz vse Furlanije-Julijske krajine je bilo preteklega februarja na prazniku obrti v Vidmu nagrajeno tudi družinsko podjetje Ota M.&Figli snc iz Boljunca. Predloge za priznanje, ki so ga prejela še druga tri slovenska podjetja, je posredovalo Slovensko deželno gospodarsko združenje, mi pa smo tokrat hoteli izvedeti kaj več o tej znani pekarni z Gorice. Seveda smo se zato obrnili na »dušo« družinskega podjetja, Draga Oto, ki je sicer uradno upokojen, a niti približno ni opustil dela. »S peko se je ukvarjala že moja nona, tako kot mnoge ženske z Brega in drugih vasi, ki so kruh z osliči vozile v Trst. Potem je zakon konec 19. stoletja to dejavnost ustavil in seje izgubila. Po letu 1936 s tem ni ukvarjal nihče več,« nam je povedal Drago in dodal, da so pekle vedno ženske, moški pa so skrbeli za drva in peči. Pekarna Ota je stara približno 150 let, leta 1954 pa so jo posodbili in mladi Drago je komaj 14-leten po končani nižji gimnaziji začel pomagati mami pri peki. Vzeli so še 16-letnega delavca s Krasa, od katerega se je mladi Drago zelo veliko naučil. Ko je šel k vojakom, se je mani pri delu pridružil še brat in pozneje njegova žena, ki je mami pomagala v trgovini. »Leta 1992 smo kupili na Gorici v Bo-ljuncu nekdanjo gostilno Sancin, jo preuredili in se leta 1994 vselili v nove prostore. Naša fanta, sinova Mitja in Aleš, sta medtem zrasla in ko sta končala šolo, sta začela delati z nami. Takrat nas je bilo že osem, štirje člani družine in štirje zunanji. Mlade smo začeli pošiljati na razne tečaje, ker pa je delo upadalo, smo se leta 1997 odločili, da se bolj resno posvetimo sladkarijam. Mladi so odšli na izpopolnjevanje v Lombardijo, Aosto in v Francijo, podjetje pa je izpolnilo standarde za pridobitev ce-rifikata kakovosti ISO. Tako smo začeli razmišljati o razširitvi dejavnosti in o novih prostorih in leta 2004 kupili halo v dolinski obrtni coni, kjer imamo danes 900 kvadratnih metrov operativnega prostora za specializirano proizvodnjo čokolade,« nam je pripovedoval Drago. Seveda nov obrat oziroma čokoladnica ni nadomestila pekarne na Gorici, ki jo tisti, ki je ne poznate, najdete na naslovu Boljunec 66. Širitev dejavnosti je seveda prinesla nova delovna mesta. »Zaposlili smo še tri delovne moči, zdaj nas je enajst, pomagamo pa tudi upokojenci, ki delamo tisto, kar drugi nočejo,« se je pošalil Drago. Dargo Ota na enem redkih posnetkov v našem arhivu Potem se je najin pogovor preusmeril k težavam, s katerimi se srečuje podjetniška dejavnost. »Ni enostavno, konkurenca velikih proizvajalcev je huda, zato moramo iskati niše. Te iščemo še naprej, saj si prizadevamo, da bi postala dejavnost v obrtni coni rentabilna. Stranke imamo ne samo doma, ampak tudi v Lobardiji, celo v Neaplju, dobre odjemalce imamo v Avstriji, žal pa je zelo težko prodreti v Slovenijo, ker je tam trg zelo zaprt.« Ob tem je Drago dodal, da so imeli vedno zelo veliko in dragoceno pomoč Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, katerega člani so od leta 1946 in jim je vedno stalo ob strani. Dobro sodelujejo tudi z deželno upravo in z zdravstvenim podjetjem, že dvakrat pa so bili deležni ugodnosti po evropskem programu Cilj 2. »Med našimi gospodarstveniki je po mojem mnenju premalo povezanosti in vzajemnosti, kar je velika škoda. Če pomagamo spraviti v tek lokomotive, potem se bodo vagoni sami priključevali. Lepo bi bilo, če bi ustvarili nekaj lokomotiv in si med seboj pomagali, če bi premagali omejenost na lastni vrtiček in se bolj odprli...« nam je za konec, skoraj kot željo, zaupal naš sogovornik. (vb) pokrajina trst Slab finančni položaj tržaške sejemske družbe TRST - Predstavniki Pokrajine Trst so na včerajšnji skupščini delničarjev sejemske družbe Fiera Trieste Spa, ki je bila sklicana za odobritev lanske bilance, zahtevali od predsedstva družbe čimprejšnje ukrepe za izboljšanje upravnega položaja. Izgube namreč postopoma načenjajo premoženje družbe - je opozorila pokrajinska od-bornica za finance Mariella Magistri De Francesco - in če ne bo takojšnjih ukrepov, se lahko zgodi, da družba ne bo sposobna kriti niti stroškov selitve sejmišča na novo lokacijo. Pokrajina Trst je zahtevala tudi vpogled v industrijski in v finančni načrt sejemske družbe, na osnovi katerih bo lahko ocenila tudi možnost za umik svojega lastniškega deleža, je še opozorila odbornica De Francescova. Podjetniki iz FJK na MIT v Bostonu TRST - Delegacija podjetnikov iz FJK, izbranih med zmagovalci na razpisu za letošnjo nagrado za inovativnost, so se vrnili z obiska na sloviti bostonski univerzi Massachusetts Institute of Technology. Obisk sta organizirala AREA Science park in Dežela FJK. »Spoznavati in si nabirati izkušnje je edini način, ki ga poznamo za napredovanje v razmerah mednarodne konkurence, pri kateri igra tehnologija ključno vlogo,« je ob tej priložnosti dejal predsednik AREA Science parka Giancarlo Michellone. Stiki za informatizacijo prostega pristanišča TRST - Postopek za informatizacijo tržaškega brezcarinskega pristanišča je bil včeraj predmet srečanja predsednika Pristaniške oblasti Boniciollija z deželnim direktorjem carinske agencije za FJK Pantalonejem. Cilj usklajevanja je zagotoviti upoštevanje varnostnih standardov, uvedenih z evropskimi normativi, ob spoštovanju posebnega položaja prostega pristanišča in ob hkratnem pospešenju postopkov, da bi postalo tržaško pristanišče bolj konkurenčno. Posvet o pooblaščenem gospodarskem operaterju TRST - V prostorih tržaške Trgovinske zbornice je bil včeraj posvet, ki sta ga zbornica in carinska agencija posvetili figuri pooblaščenega gospodarskega operaterja. Posveta so se udeležili predstavniki proizvodnih podjetij, špedicij, prevoznikov in carinske uprave. Uvodni referat je imel deželni direktor carinske agencije za Furlanijo-Julijsko krajino, nato pa so poročevalci podrobneje analizirali teme, ki zadevajo postopke za izdajo statusa pooblaščenega gospodarskega operaterja, nove varnostne kontrole in operativne vidike, ki so vezani na ocenjevanje zanesljivosti ekonomskih subjektov. EVRO 1,5940 $ +0,06 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. aprila 2008 evro (povprečni tečaj) valute 23.04. 22.04. ameriški dolar 1,5940 1,5931 japonski jen 164,30 111304 164,43 111353 kitajski juan ruski rubel krona 37,2430 7,4623 37,2240 74619 uc1i ijkci m ulici britanski funt O/^HCKS krona 0,80345 93185 0,79980 9,3605 jvcujno m ui1c1 norveška krona 7,9250 25,075 7,9230 25,055 lokc1 mui ig švicarski frank 1,6077 1,6065 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtolicrki 7I0I" 251,70 34169 251,73 34148 ljuijjm ¿.iul kanadski dolar avclralck i Holar 1,6154 1,6755 1,6039 1 6851 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 3,5780 1,9558 3,5570 iui 1 iu1 ijm ICV slovaška krona litovcki ifac 32,355 3,4528 32,341 3,4528 IILUVjm i i lc13 latvijski lats hr37l ICki rAal 0,6974 2,6980 0,6974 2,6519 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 117,43 2,0656 118,33 2,0865 luijkci lila hrvaška kuna 7,2670 7,2598 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,895 2,92 3,04625 3,11125 LIBOR (EUR) 4,38688 4,82875 4,86813 4,94438 LIBOR (CHF) 2,51167 2,86167 2,94333 3,105 EURIBOR (EUR) 4,386 4,829 4,865 4,933 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.291,29 € -242,75 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 23. aprila 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,76 IMTTIDCI IDDDA SflCil -2,31 KRKA 1 1 IKA KOPER 91,32 -3,54 -3,68 -1 98 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 62,36 253,79 -3,26 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 621,57 243,97 -4,62 -0,37 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 100,38 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,00 ISTRABENZ 88,30 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 31,35 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A -5,57 -3,56 -4,16 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 82,05 735,00 432 31 -0,44 +1,52 TERME ČATEŽ ŽITO 241,00 232,17 -2,96 -5,49 -2,91 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 23. aprila 2008 -0,16 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,25 8,4 +0,40 +0,42 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 20,72 12,24 -0,96 -0,91 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,795 8,1 1 549 -0,53 -0,09 EDISON ENEL ENI 6,94 +0,26 -0,32 FIAT FINMECCANICA 24,32 13,53 2166 +0,58 +1,55 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 26,25 +0,51 -0,76 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 28,78 5,175 -0,59 +1,15 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,8 19,69 163 +0,02 -1,37 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,745 13 35 +0,67 -0,24 +1 06 PARMALAT PIREMI e C 2,1575 +3,18 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,533 29,1 41375 +2,68 -4,09 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,075 1331 +0,99 +3,04 +0 15 TENARIS TERNA 17,29 -1,06 UBI BANCA UNICREDITO 2,79 16,93 +0,47 +1,82 -1 96 UNICREDIIO UNIPOL 4,645 2,01 -0,89 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 118,23 $ -0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.317,96 1.827,18 -2,89 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.114,69 116,68 -3,07 -1,08 -0,13 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.619,27 1.987,17 +0,44 +0 11 DII\J, DC1I llalUKa FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 4.028,69 1.565,58 -0,06 -0 19 DCICA 1 J, DCUUI CILJ SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 866,25 4.463,54 23.528,09 5.752,00 +0,36 +0,52 -4,62 +2,12 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.757,44 1.904,38 +0,29 +1 21 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 1.378,93 1.503,29 6.795,03 6.083,60 4.944,65 4.048,9299 4.048,9299 +0,22 -0,62 +0,99 +0,81 +1,48 +1 41 Al X, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 1.555,1 3.763,55 13.579,16 3.193,84 25.289,24 3.278,33 16.698,04 +0,60 +0,73 +0,23 +0,21 +1,40 +4,15 -0,51 / ALPE-JADRAN Četrtek, 24. aprila 2008 5 slovenija - hrvaška - Izjava hrvaškega predsednika Mesic optimist glede pogajanj o mejnih vprašanjih O odnosih med državama je govoril na srečanju z delegacijo Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva ZAGREB - Hrvaški predsednik Stipe Mesic je včeraj v Zagrebu izjavil, da je optimist glede urejanja odprtih vprašanj s Slovenijo, potem ko se je v torek na Reki sešla komisija za vprašanje meje. Kot je hrvaški predsednik dodal ob sprejemu delegacije Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva v svojem uradu ob praznovanju Zelenega Jurija, raje izhaja iz pozitivnih primerov, kot je npr. omenjena komisija, ki je "zadeve postavila na mizo, z veliko verjetnostjo, da bo prišla do rešitve ali vsaj do poti za dokončno ureditev spora". "Ne želim se obremenjevati z gospodom Joškom Jorasom niti z nekaterimi marginalnimi nacionalističnimi skupinami v Sloveniji, ker imamo tudi mi ljudi, ki ne razumejo splošnega problema niti splošne koristi. Takšni so v vsakem narodu in vsaki državi," je Mesic odgovoril na novinarsko vprašanje o morebitnem negativnem vplivu napovedanega sobotnega odstranjevanja cvetličnih korit na mejnem prehodu pri Sečovljah na dvostranske odnose. "Če tistega človeka moti, da sem ga imenoval čudak, bom povedal, da mislim, da ni ču- sarajevo Ustanovili svet narodnih dak," je Mesic še dejal v zvezi s svojim govorom v Slovenskem domu v Zagrebu v začetku aprila. Kot je dodal, razume odziv slovenskega predsednika Danila Turka na izjave iz Slovenskega doma. "Namenoma sem malce potenciral zadeve, da bi jih premaknili. Takrat še nismo imeli komisije," je dejal Mesic in napovedal srečanje s Turkom "čez nekaj dni na Ohridu". "Zame je komisija velika spodbuda za iskanje rešitev za vsa odprta vprašanja, ne le za mejo. Začeli smo dobro in zato je moj današnji nagovor povsem drugačen," je sklenil Mesic. Ocenil je sicer, da rešitve ne bo pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, ki pa naj ne bi bile ovira za nadaljevanje pogovorov. Na tradicionalnem, že devetem srečanju predsednika Mesica in predstavnikov Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva ob belokranjskem praznovanju pomladi so bili na sprejemu v uradu predsednika Mesica tudi nekateri gospodarstveniki iz obeh držav. Mesic je v nagovoru poudaril, da bo dobre ekonomske odnose treba prenesti tudi na vsa ostala področja sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. (STA) Hrvaški predsednik Stipe Mesič je prepričan, da bo mejni spor med Slovenijo in Hrvaško uspešno rešen ansa Deset štipendij V , I • • v vt za študij ruščine v Moskvi in Sankt Peterburgu VIDEM - Videmska univerza je razpisala deset štipendij za študij ruščine v Moskvi in Sankt Peterburgu. Namenjene so študentom tretjega letnika triletne študijske smeri z opravljenima izpitoma iz ruskega jezika in prevajanja 2 ter ruske literature in prevajanja 2. Prijave je treba vložiti ali poslati do 28. aprila prof. Rose Anne Giaquinta v Ul. Zanon 6 v Vidmu. Razpis in obrazec sta na voljo tudi na spletni strani www.uniud.it/ateneo/nor-mativa (albo ufficiale, prot. 124). »Ne pozabiti na zločine nacizma!« CELOVEC - Katoliško žensko gibanje je konec preteklega tedna v Celovcu priredilo obhod po prizoriščih, ki spominjajo na čas nacio-nalsocializma. Obhoda se je udeležilo tudi več koroških Slovencev, mdr. tudi predsednik Zbora narodnih predstavnikov Jože Wa-kounig. Slednji je pozitivno ocenil pomen takšnih prireditev, ob tem pa namenil jasno kritiko predvsem koroškim politikom, ki po njegovem mnenju »premalo in neustrezno skrbijo za to, da se ohrani spomin na nacistična grozodejstva«. (I.L.) manjšin koroška - »Igrice« deželnega glavarja z volilnim sistemom za deželni zbor Haider bi zmanjšal število poslancev Predlog usmerjen proti Slovencem in manjšim strankam - Odločen prostest Enotne liste in ostalih strank SARAJEVO - V BiH so včeraj ustano vi li svet na rod nih manj šin, sve to val no te lo, ki bo parlamentu BiH svetovalo in dajalo predloge glede pravic, položaja in interesov narodnih manjšin v državi. Svetu predseduje Rom Ne džad Ju si, nje go vi na -mestnici pa sta Slovenka Marija Grbic in Makedonka Vasilija Ibrahimagic. Svet bo v 60 dneh sprejel pravilnik, njegovo ustanovi tev pa je par la ment po tr dil ja -nuarja. Sedaj ima svet deset članov, ker pa v BiH živi 17 manjšin, bodo v svet imenovali še sedem čla nov. Člane sveta izbirajo na predlog parlamentarne komisije za človekove pravice, pravice otrok, mladih, imigracijo, begunce, azil in etiko, ki se pred tem posvetuje z združenji narodnih manj šin ali ne vlad ni mi or ga -nizacijami za manjšine. CELOVEC - Razprava o (majhni) volilni reformi na Koroškem je konec preteklega tedna doživela nov, negativen višek. Medtem ko se socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP), Zeleni in svobodnjaki (FPO) zavzemajo za znižanje volilnega praga za dosego poslanskega sedeža v deželnem parlamentu z deset na pet odstotkov, deželni glavar Jorg Haider temu ostro nasprotuje. Sedaj celo predlaga zmanjšanje števila poslank in poslancev v deželnem zboru za vsaj tretj ino - od 36 na 24! Najnovejši poskus desničarskega populista je pri ostalih strankah in pri slovenski Enotni listi (EL) naletel na oster odpor. Predsednik slovenske Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik se je na najnovejši predlog Haiderja in BZO odzval z zelo jasnimi besedami. Deželnemu glavarju kot tudi vodji poslanske skupine BZO Kurtu Scheuchu očita, da z njunim »sovražno nastrojenim besedilom«, namreč da nočeta imeti v deželnem zboru »radikalnih slovenskih lobistov«, zastrupljata ozračje na Koroškem. Za EL je nevzdržno, da stranka BZO in deželni glavar uporabljata tak- Vladimir Smrtnik šen način politične komunikacije. Nov Haiderjev predlog pa ne pomeni nič drugega kot poskus demontaže demokracije v deželni politiki in ustvarjanje »Haiderjeve diktature« na Koroškem. Predlog bi namreč imel za posledico, da bi v koroškem deželnem zboru bili zastopani samo še dve veliki stranki - BZO in socialdemokrati (SPO). Smrtnik zato poziva vse ostale stranke v koroškem deželnem zboru, naj preprečijo Haiderjeve načrte in čim prej izvedejo načrtovano majhno volilno reformo, za katero imajo skupaj še večino v deželnem parlamentu. Jorg Haider Predsednik poslanskega kluba socialdemokratov Peter Kaiser je v prvi reakciji očital deželnemu glavarju, da skuša s svojim predlogom o zmanjšanju števila poslank in poslancev v deželnem zboru za vsaj tretjino volilni prag za dosego osnovnega mandata celo povečati z 10 na 15 ali celo 20 odstotkov. »Očitno je, da se deželni glavar boji demokratične reforme kot vrag blagoslovljene vode.« Ob škandalih na tekočem traku to ne preseneča, še dodaja Kaiser v tiskovni izjavi in domnevo utemeljuje z dejstvom, da zavezništvo BZO pretekli teden tudi ni sodelovalo na okrogli mi- zi, za katero je dala pobudo prav predsednica koroških socialdemokratov Gaby Schaunig. Novi predsednik poslanskega kluba ljudske stranke Stefan Tauschitz pa v izjavi za javnost piše o »skurilnem predlogu« deželnega glavarja. »Politična realnost v deželi se je spremenila. V deželnem zboru je pet strank, demokratično večino pa bo moral vzeti na znanje tudi Haider. Vztrajanje pri zastarelem pragu za dosego osnovnega mandata ni več sprejemljivo,« je poudaril predsednik poslanskega kluba ÖVP in še dodal, »da deželni zbor še vedno voli ljudstvo.« Za koroške Zelene pa njen poslovodja Rolf Holub opozarja, da pomeni Haiderjev predlog nov poskus »koncentracije oblasti v Haiderjevih rokah«. Deželni glavar hoče očitno postati »cesar dežele Koroške«. Pri tem pa ga ne bi smel motiti nihče. »Toda te sanje se mu ne bodo uresničile,« je zatrdil Holub, ki se v izjavi za javnost izreka za krepitev in politično pluralnost deželnega zbora, ne pa za njegovo demontažo. Ivan Lukan KOPER - Danes predstavitev Knjiga o gondoli Zgodovino o tipičnem beneškem čolnu je napisal novinar Alessandro Marzo Magno KOPER - V konferenčni dvorani kopr ske knjiž ni ce (Čev ljar ska 22) bo -do drevi ob 19. uri v sklopu pobud združenja Mare Nostrum predstavili knjigo o beneški gondoli, ki jo je napisal novinar Alessandro Marzo Magno. Pisec je tudi popotnik (napisal je zanimiv potopis po Dalmaciji) in raziskovalec zgodovine morskih krajev, predvsem pa nekdanje Beneške republike. »Gondola je barka brez zgodovine oziroma ima bogato zgodovino, o kateri doslej ni nihče pisal, čeprav je naj brž naj slav nej ši čoln na sve tu. Za Benečane je bila gondola predvsem transportna barka, ki so jo v Benetkah uporabljali kot drugod kočije. Zaradi tega je Marzo Magno svojo knjigo naslovil "Beneška kočija, zgodovina gondole". Danes je gondola, kot vemo, predvsem turistično plovilo, ki je v stoletjih doživela veliko preobrazbo. Knjiga bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tržaških knjigarnah. V Trstu jo bo predstavili konec maja. La carrozza ni VeneSia Stoki a della gondola Platnica nove knjige Alessandra Marza Magna VIDEM - Srečanje s Frattinijem Manjšina za vstop Hrvaške v EU Franco Frattini VIDEM - Voditelja Italijanske unije Furio Radin in Maurizio Tre-mul menita, da bi morala Hrvaška čimprej postati članica Evropske unije. To stališče sta predstavnika italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški izrazila Francu Frattiniju, dosedanjemu evropskemu komisarju in najbrž bodočemu italijanskemu zuna nje mu mi nis tru. Radin in Tremul sta na srečanju v Vidmu izrazila upanje, da bo Italija v kratkem uzakonila odnose z Furio Radin italijansko manjšino v Istri in na Reki. Opozorila sta na zamude, s katerimi Italija deli prispevke manjšinskim kulturnim ustanovam. Od Frat-tinija, ki je zaprosil za sestanek z IU, pričakujeta, da bo še naprej, kot doslej, občutljiv za probleme narodne manj ši ne. Frattini, ki ga je spremljal novoizvoljeni poslanec Isidoro Gottar-do, je prepričan, da bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo predvidoma 1. januarja 2010. 6 Četrtek, 24. aprila 2008 PRIMORSKA / koper - Učenci in dijaki iz Obalno-kraške regije so se pomerili v raziskovalnih projektih Za zlata in srebrna priznanja se je potegovalo 24 projektnih skupin Projekt so omogočile Občine Koper, Izola in Piran, koordinrala pa ga je Fakulteta za managment UP KOPER - V torek se je v prostorih Fakultete za management Koper s predstavitvijo raziskovalnih nalog in razglasitvijo najboljših del zaključilo regijsko srečanje osnovnih in srednjih šol v okviru projekta Mladinsko raziskovanje v Obal-no-kraški regiji. Projekt, ki so ga omogočile Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran, že tretje leto zapored vodi in koordinira Fakulteta za management Koper. Na razglasitvi se je predstavil tudi Center eksperimentov Koper. Na letošnjem regijskem tekmovanju se je pomerilo 24 projektnih skupin mladih raziskovalcev: 12 iz osnovnih in 12 iz srednjih šol. Skupaj je raziskovalo 63 učencev in dijakov, pri tem pa jim je pomagalo nekaj več kot 20 mentorjev. Naloge so bile iz različnih raziskovalnih področij: astronomija in fizika, biologija, ekologija z varstvom okolja, matematika in logika, kemija in kemijska tehnologija, psihologija in pedagogika, ekonomija in turizem, geografija in geologija, sociologija, zgodovina in umetnostna zgodovina. Najboljše naloge (7 osnovnošolskih in 6 srednješolskih) so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo potekalo v okviru Srečanja mladih raziskovalcev Slovenije 31. maja 2008 v Murski Soboti. Pet projektov je prejelo posebno priznanje za odlične naloge za doseženih več kot 90 od 100 točk: proj ekt »Na pravo pot« iz OŠ Ivana Jagra Babiča Marezige, avtorjev Erolinda Shaqirija, Klavdije Lu-kač in Sare Kocjančič; projekt »Prostorska porazdelitev zvezd ozvezdja Orion« iz OŠ Dekani, avtorja Matevža Marša; projekt »Kognitivni razvoj pri predšolskih otrocih« iz SŠ Srečka Kosovela Sežana, avtoric Erike Čigon in Nine Škrlj; projekt »Zbiralna akcija zamaškov - Smeško Za-maško« iz Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper, avtorjev Adisa Adrovica, Mirele Fatkic in Mirjane Radakovič ter projekt »Od gaja do istrskega raja« prav tako iz Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper, avtorjev Davida Deluka, Valentine Giassi in Martine Markežič. Vodja projekta je bil prodekan za znanstveno-raziskovalno delo izr. prof. dr. Slavko Dolinšek, na prireditvi je udeležence nagovoril dekan prof. dr. Egon Žiž-mond, ki je poudaril, da je vesel odziva učencev in dijakov v regiji, saj je prepričan, da mlade raziskovanje bogati, sodelovanje v takih projektih pa jim pomaga pri nadaljnjem učenju in delu. Najboljšim je zaželel srečo na državnem tekmovanju, kjer sta lani zlati priznanji prejeli tudi dve osnovni šoli iz Obalno-kraške regije. Na letošnjem regijskem tekmovanju se je pomerilo 24 projektnih skupin mladih raziskovalcev: 12 iz osnovnih in 12 iz srednjih šol KD Brce jutri na območnem srečanju gledaliških skupin Slovenije PIRAN - Jutri ob 20. uri bo gledališka skupina Kulturnega društva Brce iz Gabrovice pri Komnu v Tartinijevem gledališču v Piranu uprizorila komedijo v dveh dejanjih Marca Tassare »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe!«. Prevod, priredba in režija Sergej Verč. Predstava sodi v sklop Območnega srečanja gledaliških skupin Slovenije. V soboto v Komnu koncert pihalnih orkestrov Komen in Krško KOMEN - Pihalni orkester Komen, ki ga vodi dirigent Simon Perčič, prireja v soboto ob 19.30 v kulturnem domu v Komnu koncert, na katerem se bo poleg domačega ansambla predstavil tudi pihalni orkester Glasbene šole iz Krškega. Program bo povezovala Helena Uršič. Orkester iz Krškega, ki je eden na-jobetavnejših mladinskih orkestrov na Slovenskem, bo tako gost Krašev-cev. Komenski orkester bo zaigral program, ki ga bo predstavil na tekmovanju v Strasbourgu v Franciji, kjer se bo od 8. do 12. maja predstavil na tekmovanju v prvi kategoriji s težkim in pestrim (žanrskim) programom. (O.K.) štanjel - Edino srenjeveško mesto na Krasu dobiva lepšo podobo Iz Štanjela se počasi umikajo duhovi Obnovili grajsko zidovje in streho - V grad sodijo izobraževalne vsebine - Prenavljajo se tudi individualne hiše ŠTANJEL - V teh dneh v Štanjelu še ni veliko obiskovalcev, zato pa je živahno na drugačen način. V preteklih dneh so gradbeniki zaključili s prenovo zidovja zgornjega delu gradu, postavili pa so tudi novo streho. Več gradbenih odrov pa stoji okoli zasebnih hiš. Prenavljajo tako domačini kot prišleki, ki so se odločili za nakup starih domačij. Tako edino srednjeveško mesto na Krasu dobiva lepšo podobo in postaja tudi bolj varno. Z zadnjimi gradbenimi posegi je zgornji del grajske palače v Štanjelu prenovljen v celoti. Tako se bodo obiskovalci lahko brez strahu gibali po grajskem predelu. Naložba je stala 250 tisoč evrov, denar zanjo pa sta v enakih deležih prispevala Ministrstvo za kulturo (MK) in občina Komen. Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, s kakšnimi vsebinami zapolniti prenovljene prostore. "Naš cilj je, da bi imeli izobraževalni program, vezan na arhitekturo in restavrator-stvo in o tem se že pogovarjamo z različnimi domačimi ustanovami,« je povedal svetovalec župana na občini Komen Erik Modic. »Glede na to da je palača obnov- Na gradu v Štanjelu so končali z obnovo zidovja gornjega dela gradu ljena do te faze, sem prepričan, da bo dogovor lažji." V vse prenove v občinski lasti so dosedaj v Štanjelu že vložili okoli 800 tisoč evrov. Za naprej ostaja še spodnji del gradu, za kar bodo po ocenah potrebovali vsaj še dva milijona evrov. "Smo na dobri polovici vseh prenov," je nadaljeval Modic. "Leta 2002 so bili izdelani načrti in iz- koper - Na pobudo Pokrajinskega muzeja in še nekaterih ustanov Pogovor z Mirom Kocjanom o stanju na Primorskem in drugod KOPER - Na sedežu Pokrajinskega arhiva v Kopru je bila pred dnevi na pobudo te in drugih ustanov bila okrogla miza, na kateri je koprski častni občan Miro Kocjan razgrnil svoje poglede na zdajšnje razmere na Primorskem in drugod, povezal pa jih je tudi s svojim življenjem, saj je kot del primorske družine po prvi svetovni vojni moral ves čas preživeti v sosedni državi, predvsem na njenem jugu. V Italiji je doštudiral, kot Slovenec, ki se je svoj jezik učil iz maternih knjig, je odšel v tedaj jugoslovanske partizane, bil na Glavnem štabu na Visu, ko je bil tam tudi Tito, doživel vrsto partizanskih peripetij, bil po vojni časnikar doma in v tujini kot dopisnik Tanjuga, predsednik koprske občine in še drugo. Kar nekaj let je bil predsednik Osrednjega odbora pre-komorskih brigad, pa tudi skupnosti slovenskih partizanskih pomorščakov. Velja še poudariti, daje mestoma sodeloval pri pripravi treh temeljnih listin, zadevajočih to naše ozemlje: Mirovna pogodba, Londonski memorandum in Osimski sporazum. Za Osimo je prejel tudi priznanje »Zlati Osimo«. Precej številna publika je slišala niz zanimivosti (ne vsega, ker je materija sicer pestra, toda dolga in zapletena), med drugim, kako je na višjo pobudo imel Miro Kocjan maja 1944 v Neaplju pomemben pogovor s Palmirom Togliattijem, kako so se med vojno odrezali Prekomorci (Miran Ostan je bil radiotelegrafist pri Guglielmu Marconiju), kako je po vojni moral prebroditi vrsto osebnih težav, ker je bil za prožnejše notranje in zunanje pristope, kakšni so bili odnosi med vojaškima upravama cone A in B in kako je kot časnikar in publicist po svoje prispeval k napredku teh krajev. Kot predsednik koprske občine je prvič po vojni navezal uradne stike s sosednim Trstom, pa tudi z drugimi italijanskimi središči. Zdajšnje razmere v Sloveniji je opisal kot »srednje« in ne dovolj spodbudne (med drugim je za enotno primorsko pokrajino, ne pa za 14), volitve v Italiji pa je ocenil kot dejstvo, ki kljub vsemu ne sme povzročati pesimizma. Slovenska manjšina naj vztraja kar najbolj enotno. Enotnost pa naj bo večja tudi za italijansko manjšino, ki uživa formalna zagotovila, življenjsko pa niso dovolj ovrednotena, je poudaril Kocjan. Miro Kocjan je tudi prejel vrsto nekdanjih jugoslovanskih (red Republike), pa tudi zdajšnjih slovenskih priznanj (Zlato borčevsko priznanje). Bil pa je prvi na Primorskem, ki je že leta 1969 prejel visoko italijansko priznanje »Grand' ufficiale, ki ga je podpisal predsednik Saragat. Nedavno je bil njegov gost zdajšnji predsednik Slovenije dr. Danilo Türk. Miro Kocjan je aktiven še danes (seveda vedno manj, kot je dejal) zlasti v časnikarstvu, biografije pa ne namerava napisati, češ, da ni kos sicer pomembnemu toda statističnemu delu. Nadvse spoštuje zgodovinarje seveda tiste, ki jim ni za obsodbe vredno revizijo. (A.B.) dano gradbeno dovoljenje za celoten grajski kompleks. Od takrat postopoma prenavljamo. Od celotne vsote smo 200 tisoč evrov porabili za ureditev enoteke kraških vin." Poleg občine pa v Štanjelu obnavlja tudi več zasebnikov. Gre za prenove, ki so sofinancirane tudi iz t.i. kulturnega tolar- sežana - Danes Projekt Vsi Jadranovi filmi SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici Sežana se danes s 14. srečanjem zaključuje projekt predstavitve slovenskih dokumentarnih filmov pod skupnim naslovom Vsi Jadranovi filmi. Z avtorjem, novinarjem slovenske nacionalne TV Jadranom Sterle-tom, ki bo predstavil 30-minutni film Zvoki paleolitika, se bo ob 18. uri pogovarjal Mario Gerjevič. Film govori o glasovih-zvokih, ki so morda odzvanjali v pokrajinah takratne kamene dobe. O zvokih in instrumentih pa v filmu govori arheomuzikologinja dr. Mira Omerzel - Mirit. Uro kasneje, ob 19.uri pa bo gost večera dramski igralec Anatol Štern, ki bo predstavil monodramo Trubar pred slovensko procesijo. Prireditev je organizirana ob letošnjem letu znamenitih obletnic, posebej 500-letnice rojstva začetnika in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in književnosti Primoža Trubarja. (O.K.) ja MK za obdobje 2006-08, namenjenega sanaciji najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine. Lastniki so poleg strokovne podpore deležni tudi 50-odstotnega sofinanciranja. "Štanjel postaja lepši, ne samo ker se obnavlja grad, ampak tudi ker se vračajo potomci domačinov, ki so odšli iz vasi,« je povedal Štefan Švagelj, ki upravlja s Spacalovo galerijo. »Nekatere hiše so bile res prodane v tuje roke, ampak večinoma se za obnovo odločajo ljudje, ki imajo korenine v Štanjelu." Pomembno vlogo pri oživljanju kraja ima tudi Ferrarijev vrt, ki so ga leta 1999 zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih razlogov razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Za njegovo ureditev skrbi Arbotetum Volčji potok in v letošnji pomladi so vanj zasadili drevesca, ki so bila sestavni del Fabianijeve vrtne zasnove, a so pred leti odmrla. Na jesen načrtujejo, da bi obnovili še nekdanji češnjev drevored. V teh dneh v Štanjelu še ni veliko obiskovalcev. "Velika noč je bila letos zgodaj, zato se turistična sezona odpira počasi. Pogojena je s toplim vremenom, zato višek pričakujemo med prvomajskimi prazniki," je pojasnil Švagelj. Najemnik grajske restavracije Jernej Ščuka pa ugotavlja: "Pred nami je četrta sezona, promet pa iz leta v leto narašča. Štanjel obiskujejo ljudje različnih narodnosti in starosti. Je veliko otrok, ki niso naši gostje, je veliko tujcev in starejših, ki pridejo samo na ogled. Prepričan sem, da postaja Štanjel turistična de-stinacija, ki bo pritegovala vedno več obiskovalcev." Po podatkih Turistično informacijskega centra Štanjel (TIC) so lani po Štanjelu organizirano popeljali 175 odraslih in 610 otrok, vodenja pa organizirajo TIC, Nassa desella in Dušana Švagelj. V celotni občini Komen pa so v preteklem letu zabeležili 2415 nočitev, od tega je bilo 1739 tujcev. Ti so na Krasu bivali v juliju, avgustu in septembru. Živahnejši utrip v Štanjel znova letos vsako tretjo nedeljo v mesecu prinese tudi tržnica starin ter domače in umetne obrti na grajskem dvorišču, Stolp nad vrati in Kvadratni stolp pa odpreta vrata različnim ustvarjalcem. Naj dodamo še to, da bo Spacalova galerija 30. maja zabeležila 20-letnico odprtja, zato bodo ob priložnosti odprli razstavo z naslovom Trije pogledi - Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal. 'Vse to je pozitivno za življenje in razvoj kraja,« je še dodal Štefan Švagelj. «Prve otroške korake v turizmu smo opravili in prepričan sem, da bo vedno več ljudi s krajem in od kraja živelo.« Irena Cunja / ITALIJA Četrtek, 24. aprila 2008 7 alitalia - Po odobritvi premostitvenega kredita 300 milijonov evrov Vrh Alitalie in sindikati danes o krčenju osebja Berlusconi za odhod Air France KLM obtožil sindikate, potem pa zadevo ublažil RIM - Po zaprtju dosjeja Air France KLM, se pri Alitalii ponovno odpira občutljivo poglavje presežne delovne sile. Na današnjem sestanku med vrhom letalske družbe in sindikati bo treba znova zagristi v načrt »preživetje-tranzici-ja«, ki ga je konec lanskega avgusta pripravil prejšnji predsednik letalske družbe Maurizio Prato. Sindikati bodo danes našli na mizi predlog o krčenju osebja za vsaj toliko enot, kot jih je predvideval načrt Air France KLM, torej za več kot dva tisoč zaposlenih. »Boleče krčenje osebja« je neizbežno, se je strinjal tudi Silvio Berlusconi, ki je le z nekaj besedami sprožil konflikt s sindikati o odgovornostih za umik fran-cosko-nizozemskega snubca. Berlusco-nije je prepričan, da so se Francozi umaknili predvsem zaradi sindikalnega veta, čeprav je potem zadevo nekoliko omilil, ko je dodal, da »sindikati pač opravljajo svoje poslanstvo in morda so imeli v tem primeru celo prav«. »Resnica je, da pogojev, ki jih je postavil Air France KLM, ni bilo mogoče sprejeti,« je razsodil Berlusconi. Sindikati bodočemu premieru seveda niso ostali dolžni. Epifani (-CGIL) je ugotovil, da obstaja »zvračanje odgovornosti, ki tej državi gotovo ni v čast«, medtem ko je Bonanni (CISL) zvračanje odgovornosti na sindikate označil za smešnico, saj vsi vedo, da je Francozom nasprotoval prav Berlusconi. In Spinetta je odšel prav iz tega razloga. Pozneje je Bonanni pozdravil omilitev tonov s strani Berlusconija in izjavil, da je »zdaj trenutek, da vsi znižajo tone in da se država poenoti in ne razdeli«. Po premostitvenem kreditu v vrednosti 300 milijonov evrov, ki lahko letalski družbi zagotovi še nekaj mesecev življenja, so zdaj na delu Berlusconijevi odposlanci, ki skušajo splesti navezo, po možnosti mednarodno, za prevzem Alitalie. Včeraj se je oglasil Salvatore Ligres-ti, ki je zagotovil, da bo italijanska naveza uresničena, v to možnost pa so prepričani še nekateri vidni italijanski podjetniki, kot Marco Tronchetti Provera, Giorgio Fossa, Bruno Ermolli.. Medtem pa se bo moral vrh letalske družbe sporazumeti s sindikati za »socialne ukrepe« oziroma blažilce, ki bodo prilagojeni za posamezne kategorije: za pilote, pomočnike v kabini in za osebje na letališčih. Novice niso spodbudne, saj bodo morali sindikati pod silo razmer zelo verjetno sprejeti tisto, kar so zavrnili v načrtu Air France KLM. Položaj pa se je namreč medtem znatno poslabšal. Stevardesa Alitalie odhaja z rimskega letališča Fiumicino ansa POLITIKA - Prvi stik po zmagi Ljudstva svobode na volitvah Berlusconi na pogovoru pri predsedniku Napolitanu Silvio Berlusconi in Gianni Letta na poti na Kvirinal ansa RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj sprejel na Kvirinalu voditelja Ljudstva svobode Silvia Berlusconija. Šlo je za prvi pogovor med državnim poglavarjem in bodočim ministrskim predsednikom po volitvah. Pogovor je trajal približno eno uro in je potekal v »vedrem in prisrčnem« vzdušju, kot so sporočili s predsedstva, udeležil pa se ga je tudi Berlusconijev tesni sodelavec Gianni Letta, bodoči podpredsednik vlade. Ob tem se je razvedelo, da se bo parlament prvič sestal v torek, 29. t. m. Predsednik republike bi Berlusconiju lahko poveril mandat za sestavo vlade 5. maja, vlada pa naj bi dobila zaupnico v parlamentu v dneh od 12. do 15. maja. Sicer pa je Berlusconi včeraj stopil v bran svoji zaveznici Severni ligi. Za radio je dejal, da Severna liga uporablja »nekoliko grob jezik«, ki ga mora spremeniti, da pa je de mo kra tič na stran ka. »Od svoje ustanovitve leta 1989 je demokratična stranka,« je dejal Berlusconi. »V petih letih, ko je bila med letoma 2001 in 2006 v vladi, ni nikoli povzročila zamud pri sprejemanju odločitev, niti ni nikoli rekla ne predsedniku vlade,« je dejal Berlusconi, ki je bil takrat premier. Priznal pa je, da Severna liga uporablja nekoliko grob jezik in da ga mora spremeniti. »Jasno je, da gre za pomanjkljivost,« je priznal. Napolitano sprejel sindikat novinarjev Fnsi RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj sprejel delegacijo enotnega sindikata novinarjev Fnsi, na čelu katere sta bila predsednik stanovske organizacije Roberto Natale in tajnik Franco Siddi. Napolitano je predstavnike Fnsi sprejel ob 100. obletnici ustanovitve sindikata in čestital njegovim članom, ker znajo jamčiti dostojanstvo in svobodo tiska. Fnsi predstavlja svoboden tisk, ki je sposoben vlagati v odnos z bralci in je neodvisen: to je sestavni del demokracije, je povedal Napolitano. V zvezi s pogajanji za obnovo delovne pogodbe je medtem predsednik federacije založnikov Fieg Boris Biancheri izjavil, da zaupa v dobro rešitev. Optimist je zato tudi Siddi, ki je ob izhodu s Kvirinala poudaril, da si morajo v zdajšnji fazi dialoga prevzeti lastne odgovornosti vsi, tako novinarji kot založniki. Evropski milijoni za tobak, ki ne obstaja BRUSELJ - Operacija italijanske policije z imenom »izmišljeni tobak« je prišla do dna prevari pri pridobivanju evropskega denarja za tobak, ki ni nikoli obstajal. S pomočjo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) policija zaslišuje 80 posameznikov, ki so zahtevali kmetijske subvencije za več kot 900.000 ton tobaka, ki ga nikoli ni bilo. Nezakonito pridobljena sredstva bodo morala biti vrnjena, naložena pa je tudi globa v višini 20 milijonov evrov, je pojasnila Evropska komisija. Preiskava je potekala ne le v Italiji, ampak tudi v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Franciji, Avstriji in Romuniji. V prevaro so bili vključeni »proizvajalci« tobaka, »predelovalci« ter tudi transportna podjetja. Italijanska policija je preiskavo vodila deset mesecev. V Bologni prva popolna presaditev rame na svetu BOLOGNA - V ortopedskem inštitutu Rizzoli v Bologni so v torek presadili ramo 47-letnemu pacientu iz Pescare. To je bila prva popolna presaditev rame na svetu, opravil pa jo je profesor Sandro Giannini. Doslej so se med tovrstnimi posegi posluževali mehanskih protez, ki so vsebovale zamrznjene kosti. Tokrat so bolonjski zdravniki uporabili biološko protezo: 38-letnemu darovalcu, ki je umrl 10 dni prej, so vzeli dva centimetra debelo plast med kostjo in hrustancem ter jo zalepili na lopatico in nadlahtnico. Pacient je imel hudo artrozo, ki mu je onemogočala najbolj enostavne gibe, ponoči pa mu je povzročala mnogo muk. 24 ur po operaciji se je počutil dobro, roko pa je premikal brez težav. MAFIJA - Tako izhaja iz njihovih šolskih spisov Nekateri neapeljski osnovnošolci imajo pozitivno predstavo o kamori NEAPELJ - Šolski spisi učencev osnovne šole v severnem neapeljskem predmestju, v katerih naj bi opisali svojo četrt, so pokazali, da so šolarji zelo naklonjeni lokalni mafiji oz. kamori, kot se ji reče. Prepričani so, da jih bo kriminalna organizacija vedno varovala. Učiteljica osnovne šole Salvo dAc-quisto je ob tem komentirala, da je pozitivno vsaj to, da otroci o mafiji in kamori danes govorijo zelo jasno. Pred desetimi leti sta bili ti dve besedi tabu, nihče ni želel v zvezi s tem ničesar ne slišati ne povedati. »Moja četrt je zelo velika in v njej kraljujejo kamora in odpadki,« je napisala osnovnošolka Francesca. »Kamora nas ščiti, a če se med seboj skregajo, jim ni mar za nikogar; začnejo streljati in večkrat ubijejo nedolžne ljudi,« je dodala. Ob prebiranju osnovnošolskih spisov so se učitelji večkrat znašli pred konceptom mafijskega vladarja, kateremu otroci zaupajo. Neki deček je, na primer, napisal: »Nekateri ljudje kamo- ro sovražijo, jaz pa ne. Pravzaprav celo mislim, da brez nje ne bi mogli živeti, ker nas vse varuje. To, da moramo vsi plačevati za zaščito, se mi ne zdi pravično, a tako vsaj vemo, da nam nihče nič ne more«. Ob teh mislih je v spisih sicer prisotno tudi zavedanje, da je kriminalna organizacija povezana s smrtjo: »Kamora pri nas obstaja in mi jo dobro poznamo,« je napisala Valeria, »ker se vse dogaja pred našimi očmi, na primer preprodaja mamil. To vidimo vsak dan. Veliko mladih se začne s kriminalom ukvarjati že pri trinajstih letih. Ko si enkrat noter, ne prideš več ven. Če se želiš od organizacije oddaljiti, te ubijejo.« Ravnatelj omenjene šole opozarja na dramatične razmere in poziva k čimprejšnjemu ukrepanju. Eden od učiteljev pa je opozoril, da je treba otrokom takoj razjasniti razliko med dob rim in zlim, ker bo do v na sprot -nem primeru v prihodnje postali sovražniki, proti katerim se bo morala bori ti druž ba. Akcija karabinjerjev proti kamori ansa BERLUSCONIJEV MOŽ Predsednik Mediaseta Confalonieri obtožen davčne prevare MILAN -Milanski sodnik je včeraj za predsednika upravnega sveta televizijske mreže Silvia Berlusconija, Mediaset odredil sojenje zaradi davčne prevare. Fe de le Conf alo -nieri je obtožen davčne prevare med letoma 2001 in 2003. Proces zoper Confalonierija se bo pred milanskim sodiščem začel 21. oktobra. Gre pa za eno izmed zadev, v zvezi s katerimi je bil že zaslišan tudi Berlusconi. Berlusconi se je moral zagovarjati zaradi poneverbe bilance ter davčne prevare med nakupom avtorskih pravic za predvajanje ameriških filmov s strani podjetja Mediaset. Tem filmom naj bi umetno dvigal cene s kupovanjem prek navideznih podjetij v tujini. Te obtožbe so novembra 2007 razglasili za zastarane. Mediaset, ki je v lastništvu Berlusconijevega holdinga Fininvest, je leta 2007 zabeležil 506,8 milijona evrov čistega dobička, leto pred tem pa 505,5 milijona evrov. Fedele Confalonieri 8 Četrtek, 24. aprila 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it SPOZNAJ KRAS - Čezmejni projekt programa Interreg III A Italija-Slovenija 2000-2006 Kras ni »nagačeno ozemlje«, potrebuje aktivno zaščito teritorija Simpozij v Znanstvenem parku v Padričah priredili zgoniška in repentabrska občina - Znanstvena »klofuta« deželnim normam »Prenehajmo že z zamislijo naga-čenega ozemlja. Takšno razmišljanje o okoljski zaščiti je staro in že zdavnaj preseženo. Sedaj potrebujemo aktivno zaščito teritorija. Tako, pri katerem je soudeleženo prebivalstvo, ki na njem prebiva, in pri katerem imajo pomembno vlogo predvsem obstoječe kmetijske dejavnosti! Edino na ta način bo mogoče ohraniti sedaj ogroženo biorazličnost na Krasu.« Krik profesorja Livia Poldinija, podkovan z znanstvenimi ugotovitvami, opravljenimi na območju zgoniške in re-pentabrske občine, je predrl molk amorf-nih zaščitnih norm, ki jih je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine že pred leti spustila z vrha svojih tehničnih uradov na kraška tla. Deželne norme so nemo velevale, da mora biti 55 odstotkov ozemlja zgoniške občine in približno toliko odstotkov repentabrske podvrženih evropskim zaščitnim direktivam. Deželno upravno sodišče jih je pred nekaj tedni sodno razveljavilo, včeraj jih je prof. Pol-dini s svojima sodelavkama Mariso Vida-li in Sonio Comin še znanstveno zradi-ral. V študiji o okoljski analizi in upravljanju kraškega ozemlja so raziskovalci s tržaške univerze ugotovili, da bi - po znanstvenih merilih - sodilo v okvir evropsko zaščitenih območij le 8 odstotkov ozemlja zgoniške in prav toliko odstotkov repentabrske občine. To je skoraj sedemkrat (!) manj, kot so (neznanstveno) vsilili deželni »izvedenci«. Poldinijeva znanstvena ugotovitev je, verjetno, najbolj pomemben dosežek včerajšnjega simpozija o okoljski analizi in upravljanju, ki sta ga v okviru čezmej-nega projekta Spoznaj Kras iz programa Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 priredili zgoniška in repentabrska občinska uprava. Slednji sta poverili raziskovalcem tržaške univerze nalogo, naj z znanstvenimi prijemi preverijo upravičenost (ali bolje rečeno: neupravičenost) omejevalnih deželnih zaščitnih ukrepov. Poldinijeva ekipa je najprej pripravila kartografijo v občinah obstoječih habitatov (gozda, gmajne, pašnikov, travnikov, njiv, vinogradov...). Opravljena je bila kartografija obstoječega rastlinja, ocenjena je bila naravna vrednost habitatov, pripravljena je bila karta rizičnih območij. Tako Zgonik kot Udeleženci včerajšnjega simpozija v dvorani Znanstvenega parka pri Padričah Repentabor sta priča velikemu pogozdovanju (64 odstotka zgoniškega ozemlja, 44 odstotka repentabrskega), porastu grmičastih površin in strahovitemu krčenju gmajn (le 5 odstotkov v obeh občinah). Prav gmajna pa predstavlja pravcat naravni rezervat biorazličnosti vrst. V obeh občinah so našteli 1.086 različnih vrst rastlin, kar je - glede na površino - res »neverjetno!« kot se je izrazil prof. Poldini (na celem Krasu domuje 1.856 vrst, v celi deželi 3.388...). Prav prizadevanjem za obnovo gmajne je prof. Poldini posvetil največ znanstvene pozornosti. To bo mogoče storiti z okrepitvijo domačega kmetijstva, s košnjo in pašnjo. Pomeni, da morajo biti domači človek in tradicionalne kmetijske dejavnosti aktivno soudeležene pri upravljanju, to je pri ohranjevanju in razvijanju domačega okolja. Zaščita mora zato biti aktivna (ne le pasivno prepuščena omejevalnim ukrepom), potrebne so finančne spodbude, sprotna monitoraža okolja in tudi ustrezni didaktični programi, da bi že mladim predočili čudovito bogastvo Krasa. Ostali poročevalci so v dvorani Znanstvenega parka pri Padričah z raz- ličnih zornih kotov obeležili znanstvene poglede na okolje in njegovo zaščito. Tako je Mitja Kaligarič z mariborske univerze predstavil kartografijo in naravoslovno presojo severno-zahodne Istre in Či-čarije; Andrej Seliškar z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU kartografijo habitatov na Krasu in povezavo z Naturo 2000; Flavio Da Ronch z univerze v Pa-dovi je prispeval metodologijo za moni-toražo primarne produktivnosti kraške gmajne; Stefano Filacorda in Antonella Stravisi sta predstavila tehnike za preučevanje prisotnosti divje mačke in drugih mačk (divji mački je projekt Spoznaj Kras že posveti posebno poglavje...); Matteo Zacchigna pa je sklenil simpozij s predavanjem o uporabi dreves habitat za preučevanje ptic. Zgoniški župan Mirko Sardoč je v uvodnem posegu poudaril, da je mogoče določeno ozemlje ovrednotiti le, če ga dodobra spoznaš. Poldinijeva študija predstavlja pomemben korak na poti spoznavanja Krasa. »Stroka naj svetuje, naj usmerja pri odločitvah,« je pozval Sardoč. Upati je, da so ga prisotni deželni tehniki in funkcionarji slišali. Marjan Kemperle V dlaki desetih ovc kar 25 tisoč semen (!) 107 različnih rastlinskih vrst Profesor Mitja Kaligarič z mariborske univerze je udeležencem simpozija posredoval zanimiv primer. Na Vremščici so oskubili 10 ovac. V njihovi ostriženi dlaki so našli kar 25.000 (!) semen 107 (!) različnih rastlinskih vrst, to je skoraj polovico vrst s tamkajšnjega območja. Ugotovili so, da imajo semena posebno strukturo, z nekakšnimi kaveljčki za oprijem, da se prenašajo z živalsko dlako. Živali, v tem primeru ovce, poskrbijo za mešanje genov, kar povečuje reproduktivno sposobnost semen. Rastlinske vrste se z večjo kaljivostjo semen širijo in se krepijo, postanejo močnejše in odpornejše. intervju - Lara Jogan Polak z Zavoda Republike Slovenije za zaščito narave »Ko bi mladi vzljubili kmetijstvo...« V Sloveniji mladi ne vidijo perspektive v kmetijstvu, ker so obremenjeni z neko negativno družinsko dediščino Lara Jogan Polak z Zavoda RS za zaščito narave je prispevala simpoziju poročilo o ohranjanju kraških travišč v občini Komen. V svojem posegu je izpostavila eno od težav, ki vpliva na razvoj kraškega območja na slovenski strani: mladi se ne zanimajo za kmetijstvo. Zakaj? »Mladi ne vidijo perspektive v kmetijstvu. Še vedno so obremenjeni z neko negativno družinsko dediščino.« Jih odvrača trdo delo? »Mogoče.« Kaj bi morali storiti? »Spremeniti pogled na kmetijstvo.« V kakšnem smislu? »Če jemlješ danes kmetijstvo tako, kot so ga pojmovali v preteklosti, zgrešiš. Na kmetijsko dejavnost je treba gledati drugače, iz širšega zornega kota.« Pojasnite, prosim. »Pomembno je povezovanje, ohranjevanje določenega območja, to je tudi ljudi, ki tu živijo, in iskanje novih rešitev. Če izhajamo iz tega, da je Kras nekaj posebnega, ker ima pač veliko naravnega, kulturnega in drugega bogastva, je treba iskati povezave med vsemi temi segmenti.« Kam vodijo te povezave? »Ohranjena narava, kultura in tradicija so striktno povezani s kmetijstvom in posledično tudi turizmom. Brez teh povezav ne bomo mogli krojiti prihodnosti. To pa pomeni tudi odpiranje novih delovnih mest za mlade.« Ampak, sami pravite, da mladih kmetijstvo ne zanima. »Tako pač je. Če nimaš te vizije in če ne razumeš, da na ta način lahko na tem prostoru kakovostno živiš in znaš tržit, če tega širšega pogleda nimaš, je pač težko. Razumeti je treba, da kmetijstva ne gre pojmovati več kot samostojno panogo, temveč kot del sistemske ponudbe prostora.« Ali obstaja rešitev? »Seveda. Potrebno je več informacij, večja promocija. Projekt Spoznavaj Kras je v tem pogledu odlično izhodišče. Na tej poti je treba vztrajati. Pokazati nekaj primerov dobre prakse.« Katerih? »Na tržaškem in goriškem Krasu jih je že nekaj. Na območju občine Komen imamo Lara Jogan Polak nekatere odlične vinarje. To idejo bi bilo treba predstaviti mladim kot neko možno tržno nišo, kot možen razvoj.« Kdo bi moral to promovirati? »Občina, država.« Kaj je doslej storila država? »V Sloveniji imamo kmetijsko-okoljski program. Imamo različne mehanizme, ki naj bi ga spodbujali. Ne nazadnje: mi smo dolžni naravo ohranjati, za kar imamo na voljo različne mehanizme. Evropa nam to nalaga, a ne zapoveduje, kako naj to delamo. Če smo ugotovili, da je biotska pestrost na Krasu odvisna tudi od ekstenzivnih kmetijskih praks, bi si morali skupaj prizadevati, da pridejo na ta območja razpoložljiva državna in evropska sredstva.« Ali so doslej prišla? »Le delno.« Zakaj? »V okviru kmetijsko-okoljskega programa je bila Slovenija že v začetku dodeljevanja sredstev obravnavana kot homogeno območje. Vemo pa, da obstajajo znotraj Slovenije velike regionalne razlike, ki zahtevajo poseben pristop. Še pred leti ljudje na Krasu niso mogli sploh pristopiti k določenemu ukrepu v prid kmetijskih dejavnosti, ker so imeli premalo površin v lasti, ali niso izpolnjevali pogojev za status kmeta. Zaradi cele serije čisto birokratskih razlogov so enostavno izviseli.« Dejansko: Krasu ni bila priznana njegova specifičnost. »Ne samo Krasa, tudi drugih regij. Uradniki na ministrskih nivojih, žal, večkrat ne poznajo lokalne potrebe, lokalne specifi-ke. Zato težko usmerjajo sredstva tja, kjer bi bila res potrebna.« M.K. prof. poldini »Obnoviti kraško gmajno« Livio Poldini Profesor Livio Poldini je skupaj z Mariso Vidali in Sonio Comin s tržaške univerze opravil po nalogu zgo-nike in repentabrske občine okoljsko analizo kraškega območja obeh občin. Prof. Poldini, kakšno je zdravstveno stanje Krasa? »Še kar zadovoljivo, če ga primerjamo s stanjem drugih naravnih območij v državi in v Evropi.« Najbolj kritične točke? »V prvi vrsti prevelika razdrobljenost habitatov, kar onemogoča kroženje raznih vrst in energije.« Kam to vodi? »S časom k zmanjšanju odpornosti in reprodukcije raznih vrst. Temu pravimo genetski stres.« Drugi kritični pojavi? »Prevelika prisotnost črnega bora. Več je črnih borov, manjša je biorazličnost. Pod borovci flora obuboža in ni prenove rastlinskih vrst. Nadalje beležimo porast grmičevja, na primer ruja.« Ali je na Krasu preveč ruja? »Da, preveč. Ruj je smolast grm, velika "vaba" za požare.« Požari predstavljajo tudi za Kras veliko nevarnost. »Gre za pravo šibo božjo. Gasilske akcije so samo obliž. Potrebni bi bili drugi prijemi.« Kateri? »Kratkoročno, ob požaru, je nujno potreben gasilski poseg. Dal-jnoročno pa bi morali stremeti po melioraciji gozdnih območij.« Kaj bi morali storiti? »Najprej, oziroma čim prej bi morali - tam, kjer je to mogoče - obnoviti kraško gmajno, in to v tesni povezavi s kmetijstvom, takim brez komercialnih posrednikov. Tako bi vzpostavili neposreden stik med proizvajalcem in kupcem. Koristilo bi obema: kmet bi imel večji dobiček, kupec bi manj plačal.« Drugi koristni prijemi? »Upravljanje ozemlja bi morali predati majhnim kmetijskim obratom. Seveda, z oporo in integracijo znanstvenih ugotovitev, ki bi jih morali posredovati "gornji nivoji".« Ali se je to doslej dogajalo? »Delovanje "gornjih nivojev" je bilo povsem pomanjkljivo. Ozemlja ni mogoče upravljati zgolj z normami in prepovedmi. Upravljanje mora biti aktivno, s soudeležbo operaterjev, majhnih kmetijskih podjetij na ozemlju.« Mar to pomeni, da predstavljajo evropsko zaščitena območja škodo za kraško ozemlje? »Ne! Nikakor! So potrebna. Sama po sebi predstavljajo veliko kulturno pridobitev, za vso Evropo. Aplikacija teh norm pa je bila tu pomanjkljiva.« M.K. / TRST Četrtek, 24. aprila 2008 1 1 TEATER VERDI - Slavnostni koncertni večer ob 25-letnici škofovskega posvečenja Poklon škofu Evgenu Ravignaniju, spodbujevalcu integracije in dialoga Slovesnosti so se udeležili predstavniki političnih in cerkvenih oblasti - Danes maša v stolnici sv. Justa Violine, violončeli, oboe, fagot, trobenta in orgle so s slavnostno Bachovo kantato sinoči v opernem gledališču Verdi sprejele tržaškega škofa Evgena Ravignanija ob praznovanju 25-letnice škofovskega posvečenja. Ravignanijevih vrlin in hvalevrednih dejanj so se srčno spomnili tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je prijatelja škofa opisal kot humanega, dobrosrčnega in razumljivega človeka; dolinska županja Fulvia Premolin je poudarila, da je ob spoštovanju različnosti vedno znal vsakogar bodriti z očetovskim odnosom, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat pa je pohvalila predvsem njegovo spodbujanje k integraciji in dialogu. Novoizvoljeni deželni glavar Renzo Tondo se je zaustavil pri njegovem strpnem in spoštljivem spodbujanju so-bivanja etničnih, jezikovnih in verskih skupnosti, beneški patriarh kardinal Angelo Scola, predsednik škofovske konference Triveneta, pa je obudil Ravignanijevo versko pot in ga pozdravil kot enega izmed najboljših in preprostejših sopotnikov. V prebranem pismu je celo papež Benedikt XVI. čestital msgr. Ravignaniju za neprecenljivo delo z mladimi in pomoči potrebnimi verniki. Ganjenemu tržaškemu škofu je župan Dipiazza še izročil častno mestno priznanje za moralne in verske vrednote, ki jih je posredoval tržaški skupnosti. Za zaključek sta ponovno poskrbela orkester in zbor teatra Verdi pod taktirko Lorenza Fratinija z Glorio Gi-acoma Puccinija. Danes, na dan škofovskega posvečenja, bo ob 18. uri v stolnici sv. Justa maša Dobrega pastirja, ki jo je komponiral skladatelj Marco Sofianopulo. (sas) Župan Dipiazza je na včerajšnjem slovesnem večeru škofu Ravignaniju izročil priznanje mesta Trst kroma JAVNA OBČILA - Danes začetek zbiranja podpisov za ljudski referendum Beppe Grillo hoče ukinitev državne pomoči za vse časopise, tudi za Primorski dnevnik Gibanje, ki ga vodi Beppe Grillo, bo danes po vsej Italiji začelo zbirati podpise za razpis referenduma za ukinitev državnih prispevkov za časopise. Zahtevo po referendumu bodo z javnimi pobudami promovirali na jutrišnji praznik osvoboditve, ki ga Grillovi pristaši posvečajo »boju za svobodno informacijo«. Zahtevo za referendum mora podpisati najmanj 500 tisoč volilk in volilcev. Na blogu genovskega komika se že nekaj mesecev med prejemniki državnefinančne podpore pojavlja tudi Primorski dnevnik, katerega ime najdemo tudi na letaku za referendum. V njem beremo, da je naš časopis v letu 2003 dobil od države 2.969.627 evrov. Gospod Grillo enači Primorski dnevnik z drugimi dnevniki, ki dobivajo javne prispevke. Na njegovem blogu ne piše, da je to časopis narodne manjšine in da ga izdaja zadruga, ki jo sestavljajo naročniki oziroma bralci. Nikjer tudi ne piše, da ima Primorski dnevnik - za razliko od drugih časopisov - omejeno reklamo in da državne institucije, ustanove in podjetja v njem sploh ne oglašujejo. Skrat- ka popolna dezinformacija, ki si jo to gibanje ne bi smelo privoščiti, čeprav se ima za glasnika svobodne in objektivne informacije. Postavljati Primorski dnevnik na raven časopisov Conquiste del lavoro, Ciarrapico Catene ali celo Corriere della Sera, Re-pubblica in La Stampa se nam zdi zelo nekorektno in popolnoma zavajujoče. Primorski dnevnik prejema državne prispevke (sicer z zamudo in vsako leto manj) že vrsto let na osnovi državnega zakona, v katerega je naš časopis polnopravno vstopil po zaslugi tedanjega senatorja Stojana Spetiča. Vemo, da državne prispevke dobivajo, kot je jasno dokazala televizijska oddaja Report, tudi časopisi, ki za to ne izpolnjujejo vseh zakonskih pogojev in da torej prihaja tudi do zlorab. Za to pa res ni kriv Primorski dnevnik, ki ga gospod Grillo postavlja na »črno listo«. Bralci za te časopise po Grilovem mnenju ne pomenijo nič, saj založnikom gre le za javne prispevke. Ne gospod Grillo, za Primorski dnevnik so bralci na prvem mestu. S.T. OB 25. APRILU Spominske pobude ob dnevu osvoboditve Osrednja svečanost ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve, prazniku zmage nad nacifašizmom bo že tradicionalno jutri vtržaški Rižarni. Ob 11. uri bosta po polaganju vencev spregovorila repentabrski župan Aleksij Križman in pa tržaški župan Roberto Dipiazza. V uradni del ko-memoracije je bil letos vključen tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki bo zapel priljubljeno himno italijanskega odpor-ništva Bella ciao. Slovesnost se bo zaključila z že običajnim koncertom zbora, ki s svojo uporno pesmijo hrani svetle ideale svobode, miru in sožitja. Po uradni svečanosti bodo v Rižarni odkrili ploščo z imeni občanov občine Dolina, ki so tam izgubili svoje življenje. Pobuda je nastala po zamisli domačega zgodovinarja iz Ricmanj Borisa Kureta in s pomočjo ravno v ta namen ustanovljenega odbora ter občinske uprave. Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI bo medtem že danes položil vence pri enajstih spomenikih in obeležjih padlim začenši ob 9. uri na Ul. DAzeglio. Jutri pa bodo venec položili še med proslavo v Rižar-ni. Zgoniška občinska uprava bo polagala vence na spomenike in obeležja padlim, ki se nahajajo na območju občine, v sredo, 30. aprila, dopoldne pri proseškem pokopališču (ob 10. uri) in Proseški postaji (ob 10.15), popoldne pa po zbirališču v Zgoniku ob 18.15, še v Repniču (ob 18.15), Briščkih (ob 18.25), Gabrov-cu (ob 18.40), Samatorci (ob 18.50), Saležu (ob 19. uri) in Zgoniku (ob 19.15). Tudi uprava Občine Dolina bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila. Zbirališče bo pred županstvom ob 14.45, pred spomeniškim parkom v Dolini pa bo ob 15. uri ob priložnostnih mislih županje Fulvije Premolin zapel še MPZ upokojencev iz Brega. Vence bodo nato polagali ob 15.30 pri dolinskem spomeniku »Na Taborju« in pokopališču, ob 15.45 pri spomeniku v Pre-benegu, ob 15.50 v Mačkoljah, ob 16. uri pri Domju, ob 16.05 pri spomenik na pokopališču v Ricmanjih, ob 16.15 pri bunkerju in spomeniku na pokopališču, ob 16.40 v Gročani, ob 17. uri pa še v Boljuncu. TOBAK - Tiskovna konferenca državne zveze prodajalcev tobačnih izdelkov Fit »Finančna pomoč za lastnike trafik!« Predsednik Risso: Trafike na Tržaškem in na Goriškem so v hudi krizi, ker kadilci kupujejo cigarete v Sloveniji - Italijanska vlada naj čimprej ukrepa Lastniki trafik na Tržaškem in na Goriškem so v hudi krizi, ker gredo kadilci po odpravi schengen-ske meje vedno pogosteje kupovat cigarete čez mejo. To velja še zlasti za Trst, kjer beležijo močan upad prodaje tobačnih izdelkov. Zato mora italijanska vlada ukrepati in je nujna državna subvencija za vse lastnike trafik, ki so v težavah. To je zahteva državne zveze prodajalcev tobačnih izdelkov Fit, ki se je včeraj za obravnavo problematike sestala kar v Trstu. Popoldne je v nekem hotelu zasedal državni odbor Fita, medtem ko je bila zvečer skupščina, ki so se je udeležili tudi predstavniki lokalnih prodajalcev. Zahteve državne zveze Fit je že dopoldne predstavil javnosti njen predsednik Giovanni Risso na tiskovni konferenci ob udeležbi zastopnikov krajevnega Fita. Za srečanje so izbrali Trst, je poudaril Risso, da bi od tod prišel močan znak protesta. Risso je na srečanju z novinarji postregel z nekaterimi podatki in razložil, zakaj je nastala kriza. Zanjo je bila pač odgovorna širitev Evropske unije leta 2004, dokončni udarec sektorju pa je zadala odprava schengenske meje. Sicer je bil Risso prepričan, da so bili finančni stražniki na meji do decembra lani. Zato so po njegovem mnenju ljudje kar naenkrat začeli prečkati mejo v iskanju cenejših cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Kadilci namreč v Sloveniji prištedijo 16 do 18 evrov za paket z desetimi zavojčki cigaret. V 550 trafikah na Tržaškem in Goriškem so v letih 2005 in 2006 zabeležili 6-odstoten upad prometa, medtem ko so lani zabeležili 10-11% upad. Letos pa glede na trend v prvih treh mesecih ocenjujejo, da bo 15 odstotkov manj prometa. Močan upad prodaje dokazuje razlika v naročilih v Trstu oz. Gorici in na državni ravni. Če naročijo trafike v drugih deželah v povprečju 40,8 kilograma tobaka vsak teden, je promet na Tržaškem in Goriškem skoraj polovičen (21,46 kilograma). Zato so nujni ukrepi, pravi Risso. Cene v Sloveniji so nižje, je povedal, ker so trošarine polovične. V Italiji sestavljajo davki kar 80% vrednosti zavojčka cigaret. Pri prodaji pa zaslužijo lastniki trafik le 10 odstotkov. Ostalih 90% gre državi, ki zahteva nato od trafik še približno polovico omenjenega dobička. Državi gre torej v bistvu 95% potrošni-kovega denarja. Glede na dejstvo, da ni mogoče znižati cen cigaret, mora italijanska vlada pomagati lastnikom trafik, je poudaril Risso. Trafike namreč dejansko prodajajo cigarete v imenu države (ki ima monopol). Zato je prav, da jim država zagotovi finančno pomoč, kot je to npr. storila Francija v obmejnem pasu, ali vsaj pravico do odškodnine. A.G. Vedno manj kadilcev vstopi v tržaške trafike kroma 10 Četrtek, 24. aprila 2008 TRST / slovenski klub - Torkov večer tokrat posvečen nedavnim volitvam O vzrokih za volilni poraz in bodočih političnih načrtih Dveurna debata privabila res veliko poslušalcev, med katerimi so bili tudi mladi Za mizo je tokrat sedelo pet slovenskih politikov, pogovor z njimi pa je vodil Peter Verč kroma Torkov večer v Slovenskem klubu je bil v bistvu ...večer poražencev. Tako ga je vsaj označil moderator Peter Verč, saj so ob njem sedeli predstavniki leve sredine, moštva, ki je bilo na nedavnih volitvah neuspešno. Res je, da so bili nekateri med njimi izvoljeni, ekipni rezultat pa ostaja nedvoumno slab. Debate, kije nosila naslov Levica, kje si?, so se udeležili Tamara Blažina, Majda Bratina, Igor Gabrovec, Igor Kocijančič in Marko Marinčič, medtem ko se je Stojan Spetič opravičil za odsotnost.Go-vor je bil o vzrokih, ki so privedli do poraza, o odnosu politiki-volivci, o današnjem pojmovanju levice, usodi Zelenih, volilnem uspehu stranke Slovenske skupnosti, enotnem nastopanju manjšinskih politikov: veliko tem, ki so res številne poslušalce priklenile na stole Gregorčičeve dvorane za dobri dve uri. Najprej torej o vzrokih za poraz: predstavnici Demokratske stranke Blažina in Bratina sta prepričani, daje Walter Veltroni opravil dobro volilno kampanjo; svojega nasprotnika Berlusconi-ja ni želel napadati, volivce pa hotel prepričati s svojim programom. To mu ni uspelo, zato poraz odpira tudi vprašanje, s kakšnimi »radarji« razpolagajo stranke, kajti očitno ne znajo dovolj dobro »loviti« razpoloženja ljudi. Podobnega mnenja je tudi Kocijančič: nihče ni pričakoval takega poraza na državni ravni, kjer so stranke, ki sestavljajo Mav- KORONEJ Posiljevalcu šest let pripora Kasacijsko sodišče je pred 14 dnevi potrdilo drugostopenjsko obsodbo, agenti tržaškega mobilnega oddelka policije pa so v torek zjutraj pospremili v koronejski zapor 68-letnega Claudia Grudna. Moški, ki ima stalno bivališče v Miljah in je po rodu baje iz Zgo-nika, je bil dokončno obsojen na šest let, tri mesece in en dan zapora zaradi ponavljajočega se spolnega nasilja v obtežilnih okoliščinah: dalj časa je posiljeval mladoletno hčer svoje partnerice. Kasacijsko sodišče je razsodbo izdalo 10. aprila letos, enako kazen pa je marca 2007 izreklo Grudnu tržaško prizivno sodišče. Prvostopenjska ob sod ba je iz le ta 2004. Miljčan je več let spolno nadlegoval hčer svoje partnerice, že v času, ko je imelo dekle približno osem let (v drugi polovici 90. let). Vsi trije so stanovali pod isto streho in prav skupno stanovanje je bilo prizorišče nasilnih dejanj. Potem ko je moški s svojim početjem dekletu dejansko odvzel mladostniška leta, je resnica začela prihajati na dan leta 2002, ko ga je doletela ovadba. Žrtev nasilja ima danes 20 let, zatekla pa se je k svojemu pravemu očetu v Slovenijo, kjer se je tudi rodila. Gruden je bil pred razmerjem z njeno materjo poročen z drugo žensko, katero je baje kdaj pa kdaj tepel. Ujet v radiator Nek otrok je z nerodnim gibom roke ostal ujet v radiator, rešiti pa so ga morali gasilci. Zgodilo se je včeraj ob 14.30 v osnovni šoli D. Rossetti (v Ul. Zandonai): učenec je v svojem razredu šel z roko za radiator, ki ob katedru, za-pestna ura pa se mu je zagozdila in roke ni mogel več potegniti ven. Iz Ul. D'Alviano so prišli gasilci, ki so z orodjem brez težav sneli uro in otroka rešili iz zagate. Zaradi nevarnega plina ladji prepovedali privez Kapitan Jezovitov, 107 metrov dolga ruska tovorna ladja, je v torek zvečer priplula v Trst, privezali so jo na šesti pomol. Ladja, zgrajena v Sankt Pe-terburgu leta 1982, prevaža 3.200 ton žita, v torek okrog 20. ure pa so jo kot prvo pregledali ladijski inšpektorji pristaniške kapitanije. Z njimi so bili tudi kemiki pristaniške oblasti, ki so v podpalubju izmerili previsoko stopnjo plina fosfin oz. fosforjevega hidrida. To je brezbarven vnetljiv plin, ki je zelo strupen, saj zlahka povzroči smrt že v nizkih koncentracijah. V poljedelstvu, tako kot pri prevažanju poljskih pridelkov, ga uporabljajo za zatiranje škodljivcev. Fosfin v Kapitanu Jezovitovu bi lahko bil nevaren tako za pristaniške delavce kot za enajstčlansko rusko posadko. Pristaniška kapitanija je odredila od-vezati ladjo in jo poslala na sidrišče daleč od pomola, kjer bodo z ventili-ranjem prezračevali podplaubje. Ladja je prišla iz Azovskega morja, njen lastnik pa je družba Volga Shipping JSC. Od začetka leta je to že tretji tovor žita, ki ga v Trstu ustavijo zaradi fosfina. Na grški ladji se je poškodoval vojak Nek grški vojak se je včeraj popoldne poškodoval na krovu vojaške ladje Idra. Ladja je opravljala obrat, ki bi ji omogočil odhod iz tržaškega pristana, vojak pa je padel in utrpel razne udarce, tako da so ga morali prepeljati v glavno tržaško bolnišnico. Idra je odplula brez njega. rično levico, izgubile štiri ministre in pre ko sto pet de set par la men tar cev. K takemu rezultatu je po njegovem mnenju pripomogel tudi »občutek nekoristnosti«, ki so ga občutili njeni volivci, odsotnost tradicionalnega srpa in kladiva v simbolu ter neustrezni premierski kandidat. Tako Kocijančič kot Marinčič sta prepričana, da se mora proces združevanja na levici nadaljevati na podlagi skupnih vsebin: predstavnik Zelenih je mnenja, da tudi zaradi predčasnih volitev ni bilo pravega prepričanja v združitev, poleg tega so bili volivci razočarani zaradi neuspešne prisotnosti levice v Prodijevi vladi, ki ni bila sposobna uresničiti številnih točk programa. Na Verčevo vprašanje, kako bi se nazorsko definirali, je Kocijančič odgovoril »komunist, ki želi spremeniti stanje v skupno dobro«, Marinčič »preprosto levičar«, Bratina kot oseba, ki se zavzema za več socialne pravice, medtem ko Blažina verjame v politiko, ki daje prednost človeku in njegovim potrebam ter ki zagovarja solidarnost in reformi-zem. Gabrovec, ki je povedal, da je bil pred leti član italijanske zveze komunistične mladine, verjame v načela socialne solidarnosti: čuti se blizu levi sredini, na področju zaščite teritorija in dvo-jezičnosti pa najbližji Slovenski skupnosti, zato je tudi kandidiral (in bil izvoljen) na njeni listi. Ta stranka, ki je po njegovem mnenju predstavila kredibil-ne kandidate, bi lahko postala zbirna stranka Slovencev v Italiji; s tem se ne strinja Kocijančič, ki ne verjame, da bi majhna zbirna stranka lahko vodila dobro politiko. Na deželni ravni je bil Illy po splošnem mnenju poražen predvsem zato, ker ni znal volivcem posredovati uspešnih rezultatov, ki jih je dosegla njegova uprava. Tudi njegov hladni nastop mu morda ni koristil, Kocijančič pa je prepričan, da je bila izbira »election day« plemenito dejanje, saj smo tako prihranili nekaj milijonov evrov... Po mnenju Majde Bratina mora leva sredina vrniti dostojanstvo in ugled po li ti ki ter pre ma ga ti ko rup ci -jo; ljudi tudi moti, da imajo italijanski parlamentarci najvišjo plačo v Evropi, italijanski delavci pa najnižje. In ko smo že pri pla čah: res je, da pre je ma -jo deželni svetniki 12.000 evrov mesečne plače, neto pa »le« nekaj več kot 5.000, od katerih je treba odšteti še vso to, ki jo vsak svet nik me seč no od -stopi svoji stranki: v nekaterih primerih tudi 2.500 evrov ... (pd) VOLITVE - Sporočilo voditeljev gibanja Občanska lista nadaljuje svojo politično pot tudi brez Illyja Gibanje za predsednika bo nadaljevalo pot tudi brez Riccarda Illyja. Voditelji občanske liste menijo, da imajo še vlogo v tržaški politični stvarnosti, hude težave pa jih čakajo na deželnem nivoju. V novem deželnem svetu, kjer imajo le dva predstavnika, zato načrtujejo sodelovanje in morda tudi združitev z Italijo vrednot An to ni a Di Pie tra. Gi ba nje se bo po no vem ime no -va lo Ob ča ni. Te žo bo ohra ni lo pred -vsem na Pokrajini, kjer ima predsednico Mario Tereso Basso Poropat in vidno predstavništvo v odboru. Tr-žaš ki ob čin ski svet nik Ro ber to De -carli pa bo, kot doslej, nadaljeval s politiko opozicije do odbora župana Ro ber ta Di pi az ze, ki je več krat dos -ti bolj ostrejša od opozicije Demokrat ske stran ke in tu di Stran ke ko -munistične prenove. Na vče rajš nji no vi nar ski kon fe -renci je bil tudi Uberto Fortuna Dros-si, ki ni bil izvoljen v deželni svet, os-ta ne pa v po li ti ki. Poezija in odporništvo Jutri bosta društvi »Il pane e le rose« in »Iniziativa europea« počastili dan odporništva nekoliko drugače. Ob 18.uri prirejata v tržaški knjigarni Feltrinelli srečanje na temo Poezija in odporništvo s pesnikom Giannijem D'Elio. Ta se je rodil pred 55-imi leti v Pesaru, ima za sabo šest pesniških zbirk pri založniku Einaudiju in je bil februarja nagrajen v Rižarni za delo »Trovatori«. Z njim bodo o tem spregovorili Marina Moretti, Luciano Morandini, Marko Kravos in Claudio Grisancich, vsi priznani krajevni pesniki. D'Eliove stihe bo brala Liliana Saetti, posegla bosta še kantavtor in pesnik Giuseppe Si-gnorelli ter glasbenik Claudio Rai-ni, navdihovalec in povezovalec večera pa je tržaški kulturni delavec Edoardo Kanzian. S knjigami in drugim multimedij-skim materialom dobro založena knjigarna Feltrinelli, ki je lani začela dejavnost na osrednji ulici Mazzini 39 (tel. 040630310), bo 25.aprila odprta cel dan po običajnem delovnem času. MePZ Lipa bo pel na Sardiniji MePZ Lipa iz Bazovice odhaja danes na novo turnejo, tokrat po Sardiniji. Na programu so trije celovečerni koncerti, in sicer v okolici Sassarija. Gostovanje zbora, ki ga vodi Tamara Ražem, bo trajalo od 24. do 27. aprila in se bo odvijalo v krajih Mores, Bonorva in Bosa v okolici Sassarija. Prvi celovečerni koncert bo v katedrali v kraju Mores. V tem mestu bo zbor deležen tudi sprejema na županstvu ter bo sodeloval pri svečanosti v spomin na slovenske fante, ki so bili za časa fašizma vpoklicani v »posebne bataljone«, so tam umrli in tudi pokopani. Zbor se jim bo poklonil s priložnostnimi skladbami. Kot po navadi, kadar zbor gostuje po Italiji, bodo vsi koncerti posvečeni predvsem slovenskim pesmim. V koncertnem programu ne bodo seveda manjkale skladbe tujih in italijanskih avtorjev ter celo nekatere sardinske ljudske melodije, katere je zbor naštudiral nalašč za to priložnost. (L.V.) Tradicionalno romanje slovenskih vernikov tržaške škofije Občanska lista, kljub hudim težavam, vztraja na politični sceni kroma Okoli petsto slovenskih vernikov tržaške škofije se bo v petek podalo na tradicionalno enodnevno romanje Duhovske zveze, ki ima letos za cilj novoustanovljeno slovensko škofijo Novo mesto. Letošnje romanje sovpada s petdesetletnico pobude, katere začetki segajo v leto 1958, ko so tržaški slovenski verniki na pobudo danes že pokojnega salezijanskega duhovnika Franca Štuheca z vlakom po-romali v Padovo. V naslednjih letih je vlak zamenjal avtobus, datum romanja pa je ostal 25. april, ki je tako poleg praznika osvoboditve postal tudi dan enega najpomembnejših srečanj slovenskih katoličanov na Tržaškem. Tudi letošnje romanje, ki ga koordinira škeden-jski kaplan Dušan Jakomin, obsega dva dela, skupnega in tistega, za katerega se v nadaljevanju odločijo posamezne skupine, ki bodo v Novo mesto pripotovale z avtobusi (nekateri bodo prišli tudi z osebnimi avtomobili). Verniki, ki prihajajo iz vseh tržaških župnij tako iz mesta kot s Krasa in iz Brega, se bodo ob 10.30 zbrali v novomeški stolnici pri maši, ki jo bo daroval tamkajšnji škof Andrej Glavan ob somaševanju slovenskih tržaških duhovnikov, pri čemer bo obred spremljalo ljudsko petje pod vodstvom Dušana Jakomina in ob orgelski spremljavi Davorina Starca. Po maši se posamezne skupine vernikov lahko svobodno odločijo, kako oblikovati popoldanski program: ponavadi si vsaka izbere kak zanimiv in ogleda vreden kraj, tako da se na svoje domove potem vračajo ne samo duhovno, ampak tudi kulturno potešeni. / TRST Četrtek, 24. aprila 2008 1 1 CELJE - Cankarjeve nagrade Tri zlata priznanja za dijake liceja Prešeren Udeležili so se tekmovanj na vseh treh stopnjah - Jutri podelitev nagrad Na liceju Franceta Prešerna je sodelovanje na tekmovanju za Cankarjevo priznanje tako utečeno, da se ga je tudi letos - kljub začetni negotovosti glede izvedbe tekmovanja samega, zaradi česar so se tako dijaki kot mentorji znašli pred številnimi neznankami, ki so jih morali sproti reševati, -udeležilo na vseh treh stopnjah lepo število dijakov. Skupna tema letošnjega tekmovanja je bila Drugi svet in svet drugega: na prvi stopnji so se dijaki seznanili z mladinsko literaturo Janje Vidmar, predvsem pa z njenim del om Nimaš poj ma, na dru gi stop nji so se po -svetili Trstu v žepu Marka Kravo-sa, na tretji pa romanu Aleša Šte-gra Včasih je januar sredi poletja. Šolskega tekmovanja, ki je bilo 17. januarja, se je po daljših pripravah, ki so jih na Prešernu vodile mentorice Slava Starc, Alenka Štoka in Barbara Zlobec, udeležilo 6 dij akinj na prvi stopnji, 9 dijakov na drugi in 11 dijakov na tretji stopnji. Čeprav so se vsi dijaki v pisanju razlagalnega spisa dobro odrezali, je bilo v skladu z novim pravilnikom dodeljeno bronasto priznanje le četrtini udeležencev. Prejemniki bronastega priznanja so: Ivana Milič in Mateja Počkaj na 1. stopnji, Alenka Cer-gol, Mateja Mezgec in Laura Sara-sini na 2. in Matija Rupel, Jana Zupančič in Valentina Oblak na 3. stopnji. Dobitniki bronastih priznanj so se 14.februarja udeležili regijskega tekmovanja v Portorožu: tu so dosegle srebrno priznanje Ivana Milič, Alenka Cergol, Mateja Mez gec in Va len ti na Ob lak. Vseslovenskega tekmovanja, ki je potekalo v Ljubljani in Mariboru 29. marca 2008, so se po odločitvi regijske tekmovalne komi- sije udeležile Ivana Milič, Alenka Cergol, Valentina Oblak in Jana Zupančič. Ob objavi uradnih rezultatov smo z zadoščenjem izvedeli, da so med dobitniki zlatega priznanja tudi tri naše dijakinje - po ena na vsaki stopnji: Ivana Milič iz 4.v.g, Alenka Cergol iz l.kl.l. in Jana Zupančič iz 3. kl.liceja. Zlata priznanja bodo svečano podelili na zaključni slovesnosti jutri, 25.aprila 2008, ob 11.uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, na katero Zavod Republike Slovenije za šolstvo vabi dobitnike zlatih Cankarjevih priznanj in njihove mentorje. Na prireditvi bo poleg ministra za šolstvo in šport in drugih uglednih gostov nagovoril udeležence predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, nakar bo sledil kulturni program in srečanje nagrajencev s člani državne komisije in z gosti. NOVA PROGA Prva plovba od Trsta do Rovinja S četrtega tržaškega pomola bosta danes začela redno pluti gliserja družbe Ustica Lines, ki bos ta do 21. sep tem bra dva krat dnevno (razen ob ponedeljkih) po ve zo va la Trst, Pi ran, Po reč in Rovinj. Prvi današnji odhod bo na vrsti opoldne, drugi pa ob 19.25. Ladji Fiammetta M in Cris M bosta potovali iz Trsta z naslednjim plovnim redom: ob torkih in petkih ob 8. uri j n 14.40, ob sredah in četrtkih ob 12. uri in 19.25, ob sobotah in nedeljah pa ob 8. in 16. uri. Enosmerna vozovnica do 20 minut oddaljenega Pirana stane 6,80 evra, do Poreča 19 evrov, do Rovinja pa 20,40 evra. Občina Piran je pristajanje v slovenski luki omogočila s prilagoditvijo pomo la, pre voz ni ka pa je opro sti la pla či la tak se za pot ni ke in ta ko pripomogla k ugodnejši ceni vozovnice. TEREZIJANSKA ČETRT - Baileyev most ob Ponterošu Vojaki gradijo most čez kanal Objekt za pešce je začasen in se vključuje v program praznika italijanske vojske, ki bo potekal 4. Če se je kdo včeraj sprehajal po središču Trsta, je verjetno naletel na gosto trumo mož v mimetičnih uniformah in rumenih čeladah. Vojaki so iz Ul. Trento »naskakovali« južni breg tržaškega kanala, v smeri palače Carciotti in Ul. Cassa di Risparmio. Brega so povezovali z železnim mostom, ki ga imenujejo Baileyev most, katerega dobro poznajo predvsem prebivalci ob Furlanski cesti. Nevsakdanji prizor je kakega turista ali priletnega Tržačana morda pošteno zmedel, vse skupaj pa sodi v okvir praznika italijanske vojske, ki bo 4. maja. Ob tej priložnosti so se pri tržaški občinski upravi odločili za delno preureditev Terezij anske četrti: čez kanal ob Ponterošu postavljajo začasen Baileyev most za pešce. Občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli meni, da je poseg zanimiva novost, ki želi ovrednotiti mestno središče. Most, ki ga gradijo pontonirji iz Piacenze na ukaz vojaškega poveljstva iz Vittoria Veneta, naj bi odprli v soboto, občani pa bodo po njem hodili do začetka maja. maja Baileyev most postavljajo pontonirji iz Piacenze kroma CHAMBER MUSIC Obeta se nov niz komornih koncertov V ponedeljek, 28. aprila bo tržaška koncertna ponudba posebej namenjena ljubiteljem komornega muzici-ranja. Med drugimi, zanimivimi in prestižnimi dogodki, bo društvo Chamber music na ta večer odprlo nov niz koncertov »Salotto cameristico« z duom mladih ruskih glasbenikov, ki ga sestavljata pianist Constantin Finehou-se in violončelist Sergej Antonov, eden od najmlajših zmagovalcev na prestižnem tekmovanju Čajkovski v Moskvi. Letošnji program je predstavila umetniški vodja društva Fedra Florit ob prisotnosti predsednika Ettoreja Campaille in Carla Appiottija, predsednika glavnega sponzorja pobude, to je Cassa di risparmio del Friuli Venez-ia Giulia. Tudi Dežela FJK, Pokrajina in Občina Trst so ob ministrstvu za kulturo in drugih sponzorjih dali svoje pokroviteljstvo za realizacijo petih koncertov z mladimi izvajalci, med katerimi je več glasbenikov, ki so se izpopolnjevali na tržaški šoli Trio di Trieste. Po srečanju s talentiranimi ruskimi glasbeniki mlajše generacije se bo niz nadaljeval z ostalimi koncerti vsak ponedeljek ob 20.30 v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu. 5. maja bosta nastopila italijanska pianista Mau-rizio Baglini in Roberto Prosseda, koncertanta z mednarodno kariero, ki sta izbrala za svoj koncert tudi manj znano Mendelssohnovo sonato za dva klavirja. Pri izvedbi Bartokove znane sonate za dva klavirja in tolkala pa bosta z njima sodelovala tolkalista orkestra gledališča La Scala Giuseppe Cac-ciola in Gianni Arfacchia. Sledil bo naslednji ponedeljek koncert izraelskega tria Mondrian, zmagovalca lanskega tekmovanja Trio di Trieste, ki bo imel v tem obdobju krajšo turnejo po Italiji in Sloveniji pred snemanjem cd plošče, katere je producent društvo Chamber music. 19.maja bo stopila na tržaški oder znana pianistka Maureen Jones s svojimi »prijatelji«, to so violinista Ivan Rabaglia in Valentino Den-tesani ter violist Giorgio Selvaggio, ki izhajajo iz šole Tria di Trieste. Z njimi bo igral tudi violončelist Tria di Parma in docent na salzburškem Mozar-teumu Enrico Bronzi. Niz koncertov bo 26. maja zaključil duo, ki ga sestavljata mednarodno uveljavljeni videm-ski trobentač Gabriele Cassone in pianist Roberto Piano. Na sporedu bo tudi neobičajna priredba Gershwinove Rhapsody in blue. (ROP) Na Krasu dve nesreči v razmiku treh minut Nabrežinski karabinjerji in služba 118 so včeraj popoldne posegli na dveh krajih v časovnem presledku pičlih treh minut. Centrala službe 118 je prejela prvi klic ob 16.57, drugega pa ob 17. uri. Šlo je za prometni nesreči, v katerih so bile poškodovane tri osebe, hujših zdravstvenih posledic pa menda ni bilo. Prvi klic je zadeval čelno trčenje med avtomobiloma na nadvozu med Božjim poljem in Gabrovcem. Gmotna škoda je bila velika, dve lažje poškodovani osebi pa je rešilec odpeljal na Katinaro. V Sesljanu je medtem avto podrl kolo, na križišču pred restavracijo Tre Noci. Tudi kolesar jo je odnesel z lažjimi poškodbami, zdravniško pomoč so mu nudili v Tržiču. Ukradeni predmeti Tržaška kvestura sporoča, da imajo na policijski postaji pri Sv. Soboti vrsto predmetov, ki so jih iz raznih krajev odnesli tatovi. Slike, ure, kipce, vaze in druge predmete si lahko občani, ki so bili žrtve tatvin, ogledajo na postaji v Ul. Mascagni 9 (tel. 040-8322111) med 9. in 13. uro. SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 V lepem vremenu na pohod Cilj nedeljskega izleta je bil Stari Tabor, vzpetina med Lokvijo in Povirjem Na izlet, ki so ga v nedeljo priredile članice Skupine 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren iz Boljunca, se je odzvalo kar sedemnajst pohod-nikov. Cilj je bila vzpetina Stari Tabor, ki se nahaja med Lokvijo in Povirjem, kjer je v davnini stalo gradišče, ki je vidno še danes. Na vrhu so jasno opazni ostanki obzidja, tu so našli razne arheološke najdbe iz časa Rimljanov in iz Srednjega veka. Pot do Starega Tabora se vije po gozdni poti in ni zahtevna. Obvezen je postanek na vrhu, od koder se odpira čudovit razgled proti Vremščici, Snežniku ter proti Nanoškemu pogorju do Čavna in Golakov, ki se vzpelja kot zid nad Vipavsko dolino. Ob izredno jasnem dnevu, še posebno po nevihti, se od tu vidi do Kaninskega pogorja, če pa pogledamo proti jugozahodu lahko vidimo morje. Malo pod vrhom je nameščena kamnita ograda s streho iz brinja, v kateri ob božiču pripravijo jaslice. Po vpisu v knjigo in obvezno skupinsko fotografijo so se izletniki spustili do Povirja in se tam okrepčali pri prijaznem gostilničarju. Povratna pot jih je vodila po krožni poti, ki pelje mimo Strme-ca spet v Lo kev, kjer so se ne ka te ri še po da li na ogled vojaškega muzeja, ki se nahaja v obrambnem stolpu in ki je res vreden obiska. (sž) 1 2 Četrtek, 24. aprila 2008 TRST NŠK - Otroške urice Zrcalce za zaključek niza Prireditelji so za zadnje srečanje izbrali pravljico znamenitega mladinskega pisatelja Grigorja Viteza Srečanja so privabila lepo število otrok kroma / 3 Društvo Finžgarjev dom vabi na ZABAVNI GLEDALIŠKI VEČER s satirično komedijo KDOR IŠČE, NAJDE (avtorja: Fabrizio Polojaz in Paolo Tanze) prvič z uvodnim prizorom iz ENCIKLOPEDIJE HUMORJA Žarka Petana Izvaja gledal, skupina Eskaka (Slovenski kulturni klub) Režija: Lučka Susič Finžgarjev dom. na Opčinah - danes, 24.aprila ob 20.00 Predstavo je podprl Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu V prostorih Narodne in študijske knjižnice Trst so v torek zaključili ciklus branja pravljic, katerim je tudi v tem šolskem letu lahko prisluhnila pisana druščina predšolskih otrok. Prireditelji bralnih uric so za zadnje srečanje izbrali pravljico znamenitega mladinskega pisatelja Grigorja Viteza z naslovom Zrcalce, ki jo je leta 1983 izdala Mladinska knjiga. V pravljičarko se je tokrat preobrazila Ivana Terčon, kije najmlajše prepričljivo povedla v svet živali in širnih planjav. Pravljica Zrcalce pripoveduje o zr-calcu, ki je ležalo na ledini gozdne jase. Kdo ga je izgubil, se ni vedelo. Morda pastirica, morda lovec, morda pa otroci. To vprašanje sije zastavil tudi zajček, ki je nekega dne priskakljal na jaso in tam zagledal ogledalo. Ko ga je zajček prijel v roke, je v njem zagledal samega se be. To ga je ze lo zbe ga lo, saj se ni ka -kor ni mogel spomniti, kdaj je izgubil svojo sliko. Nato je mimo prišla veverica, ki je zajčka vprašala, kaj je našel. Ta ji je odgovoril, da je našel svojo sliko, za ka te ro pa ne ve, kdaj in kje jo je izgubil. Ko je zrcalce v roke vzela veverica, je v njem zagledala svoj odsev. Jezna se je obr ni la pro ti zaj čku in ga oka -rala, češ da laže, saj je na fotografiji vendarle njena podoba. Glasno prepiranje o tem, čigava je slika, je pritegnilo še šojo, ki ju je vprašala, čemu se prepirata. Nato je šoja zrcalce vzela v roke in v njem zagledala sebe. »Kako se morata prepirati, kaj ne vidita v zrcalu mojega kljuna«, je rekla šoja. Ob koncu je prišel še medved, ki je v sporu hotel posredovati kot mirovnik, a kmalu je zrcal- na podoba zavedla tudi njega, saj je bil prepričan, da je na sliki on. Medved je zrcalce vtaknil v žep in stekel domov, kjer so ga čakali žena in mladiči. Vsi so v zrcalcu videli le medvedjo podobo, zato so bi li pre pri ča ni, da je sli ka od oče -ta, kije zrcalce vzel trem groznim živalim. Medved je nato zrcalce pribil na steno in od takrat naprej občudoval svojo po do bo vsa kič, ko je šel mi mo. Po končani pravljici je pripovedo-valka povabila najmlajše, naj kaj narišejo. Otroci so s flomastri začeli upodabljati po do be, ki jim jih je v spo min vtis ni -la tokratna pravljica. Torkovo srečanje je bilo, kot rečeno, zadnje v tem šolskem letu, knjižničarke pa so tudi letos poskrbele, da so ure pravljic otroku pustile prvi stik s knjigo in knjižnico, v katero bodo kasneje morda radi zahajali. (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 24. aprila 2008 FIDEL Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03- Dolžina dneva 13.59 - Luna vzide ob 0.37 in zatone ob 7.43. Jutri, PETEK, 25. aprila 2008 DAN OSVOBODITVE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,3 stopinje C, zračni tlak 1012,6 mb raste, veter 3 km na uro se-vero-zahodnik, nebo skoraj jasno, vlaga 82-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,3 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 21., do četrtka, 24., in v soboto, 26. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). Petek, 25. aprila 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2 , Ul. Ginnnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Kino ALCIONE - 21.00 »Into the wild«; 17.30, 19.15 »Riprendimi«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. ARISTON - 17.00, 18.30, 20.00 »La ban-da«; 21.30 »Sweeney Todd«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05 »Ortone e il mondo dei chi«; 16.30, 19.40, 22.00 »21«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Step -up 2«; 19.45, 22.00 »In amore niente regole«; 16.05, 17.55 »Alla ricerca dell'iso- la di Nim«; 22.00 »Il cacciatore di ac-quiloni«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro..la vince«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Tutti pazzi per l'oro«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »U2«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Rolling Stones' Shine a Light«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.15, 21.15 »Il matrimonio e un affare di fa-miglia«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Il cacciatore di acquiloni«; 18.15, 22.00 »In amore niente regole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Un amore senza tempo«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.40 »Ni prostora za starce«; 19.00, 21.30 »Pozabi Saro«; 18.40 »Skakač Jumper«; 20.40 »Kralji ulice«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 18.15, 20.15, 22.15 »21«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »3ciento -Chi l'ha duro..la vince«; Dvorana 3: 15.20, 17.00, 20.30, 22.15 »Step up 2 - La strada per il successo«; Dvorana 4: 16.00, 17.25 »Ortone e il mondo dei chi«; 18.50, 20.30, 22.15 »La sposa fantasma«. SUPER - 22.15 »L'ultima missione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro ... la vince«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Step up 2 - La strada del suc-cesso«; Dvorana 3: 17.30 »Ortone e il mondo dei chi«; 19.50, 22.10 »21«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Un amore senza tempo«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. H Čestitke ANJA je vztrajno in veselo se v študij podala in včeraj na fakulteti medicine in kirurgije iz biotehno-loških smeri v Trstu končno do cilja priveslala. Mnogo takih uspehov in take vztrajnosti ji želijo Katrin, Barbara in Saško. Naj iskrenejše čestitke mladima staršema in vse najboljše v življenju novorojenemu JANU voščijo nonota Rosana in Emilio, stric Marco s Tai-sijo ter pranoni Nerina in Pepca. Sredi pomladnega jutra je v Iri-ninem družinskem šopku zadehtel nov cvet. Rojstva malega JAŠA se veselimo vsi na COŠ v Šempolaju. r K l Danes Ka^ja in Denis 25. obletnico poroke slavita! Da bi vajino skupno življenje bilo vedno polno radostnih dni, vama želimo vsi mi. Mitja, Martin, žlahta iz Doline, Trebč in Križa Na medicinski fakulteti tržaške univerze je z odliko diplomiral iz fizioterapije Peter Rudež Njegovi najbližji mu čestitajo in želijo veliko uspehov v novem poklicu. NAŠA DRUŠTVA - Krožek Krut in društvo Rojan Izlet na sončni Krk Člani in prijatelji obeh društev so - z zaprtimi dežniki - preživeli lep dan Po tolikih deževnih dneh si nihče ni pričakoval prijetno tolpe in sončne nedelje. Tudi člani in prijatelji društva Rojan in krožka Krut, ki so odhajali na enodnevni izlet na otok Krk, so se zbirali z dežniki in v bundah. A že med vožnjo proti Reki so jih pozdravljali prvi sončni žarki, ki so obetali lep pomladni dan. Takega, kot so dejansko doživeli na otoku, ki je že ves odet v mlado svetlozeleno, v čudovitem kontrastu z modrino Jadrana. Po vožnji preko slikovitega Tito ve ga mos tu so se iz let ni ki v Pu na - tu vkrcali na barko za krajšo plovbo do Košljuna, kjer so si ogledali Fran-čiš kan ski mu zej in se spre ho di li pre -ko samostanskega vrta do obale. Nato so se odpeljali do Vrbnika, »razmetane« vasi, ki se vzpenja na stenah med morjem in slikovito vrbniško ravnino zasajeno s trto, ki je v ponos domačinov in daje svetlorumeno žlahtino. Po ogledu stare vinske kleti in pokušnji tipičnih žganih pijač, so se spre ho di li sko zi naj sta rej ši del vasi, ki se ponaša z najožjo ulico na svetu, skozi katero so se močnejši ko- maj prerinili. Po kosilu so nadaljevali vožnjo do glavnega mesta na otoku, da si ogledajo staro rimsko obzidje Krka z vhodmimi vrati, ki obkroža mestno jedro in priča še danes o »zlatem« obdobju otoka. Iz tistih časov kljubujejo tudi lepo ohranjeni razgledni stolpi in stolna cerkev. Pozno popoldne je sledila še vožnja preko Malinske, ki se med poletjem spremeni v eno samo veliko turistično naselje do mogočnega mostu, ki ve že otok s kop nom in na to mi mo Re ke pro ti Trstu. / Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj [P k"J vab'na uvod v jubilejn leto Pevska revija ob vstopu v 110-letnico SKD Primorsko. Sodelujejo: Nonet Primorsko, Oktet Odmevi, MVS Lipa in MePZ Mačkolje Danes, 24.4.2008 na dvorišču Eme Tul v središču vasi, ob 20.30. V primeru slabega vremena bo koncert v Srenjski hiši v Mačkoljah. A ^pokroviteljstvom a Občine Dolina ugiutm miy. tmu .l'J Zveza slovenskih kulturnih društev M Izleti SPDT organizira v nedeljo, 27. aprila avtobusni izlet na Bloško planoto. Na programu sta dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Izlet ni zahteven, priporočamo le dobro, nepre-močljivo obutev. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan ob 8. uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 ali 3335994450 (Vojka). KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 4. do 14. maja. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja izlet na Bistriško v nedeljo 11. maja 2008; obiskali bomo: Prem, staro mestno jedro Ilirske Bistrice, Hodnikov mlin, slap Sušec, grad Kalec (dom Miroslava Vil-harja), in še marsikaj. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek okrog 19. ure. Cena izleta 35,00 evrov, vključno s kosilom. Prijave v trgovini Sergij Ko-smina (040-200123) in v Kavarni Gruden. 13 Obvestila POZOR MLADI!!! Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040-635626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prostovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi danes, 24. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19. uri v drugem sklicu. OBČINA REPENTABOR, POLAGANJE VENCEV - Kot običajno bomo tudi letos proslavili dan osvoboditve in počastili naše padle ter vse žrtve fašizma. Občinska uprava bo danes, 24. aprila 2008, polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB po sledečem razporedu: ob 19.40 pred spomenikom padlim NOB v Repnu - sodeluje MoPZ Kraški dom, ob 20. uri na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu, ob 20.15 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu. Ko-memoracija bo sooblikovana v sodelovanju z Zvezo Slovenskih Kulturnih Društev. ZDRUŽENJE »ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, SV. ANE IN S KOLONKOVCA« vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na svečanost ob 25. aprilu, letošnji 63. obletnici osvoboditve, ki bo v petek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku na Istrski ulici 192. Letošnji slavnostni govornik bo predsednik pokrajinskega odbora Boris Pangerc. Naj opozorimo tudi na tradicionalno polaganje vencev: danes, 24. aprila, ob 16. uri na vojaškem pokopališču v Ul. della Pace), ob 16.30 pa na glavnem pokopališču pri Sv. Ani; v petek, 25. aprila, ob 9. uri pa še pri škedenjski cerkvi. TEČAJ ZA SOLOPEVCE Z ADIJEM DANEVOM - DANIELI Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta prireja tečaj za solopevce, ki ga bo vodil prof. Adi Daneu - Danieli. Odvijal se bo maja in junija meseca, vsako soboto, od 16. do 20. ure ali po domeni v Marijanišču na Opčinah. Zainteresirani se lahko prijavijo še danes, 24. aprila 2008, na tel. št.: 328-4535725. Sprejemna avdicija bo v soboto, 26. aprila 2008, ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). OBČINA DEVIN NABREŽINA - SPOMINSKA SVEČANOST OB 25. APRILU: v petek, 25. aprila 2008, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, polaganje vencev pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Zupanstvo (3), ob 7.40 Slivno (1), ob 7.50 Medjavas (1), ob 8.00 Devin (1), ob 8.10 Vižovlje (1), ob 8.20 Cerovlje (1), ob 8.30 Mavhinje (1), ob 8.40 Prečnik (1), ob 8.50 Trnovca (1), ob 8.55 Praprot (1), ob 9.00 Šempolaj (1), ob 9.15 Križ (1), ob 9.20 Nabrežina (1). Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: pozdrav župana, priložnostni govor, zborovski nastop, nastop nabrežinske godbe. VZPI-ANPI vabi v petek, 25. aprila, ob 17. uri v Dolino, pri spomeniku padlim na Taborju, na svečanost 63. obletnice osvoboditve. Nastopala bosta pihalni orkester Breg pod taktirko Maurizia Codricha in PoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič. Govorila bosta Sandi Volk in Stefano Lusa. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja Praznik pokušnje kruha in vina v soboto 26. aprila 2008, ob 20. uri. Tudi prisotni bodo ocenjevali in nagradili prva 4 uvrščena vina bele in rdeče sorte. Obveščamo zainteresirane da je vpis obvezen na tel. št.: 040-411635. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi v nedeljo, 27. aprila, ob 11. uri na tradicionalno spominsko svečanost na Ko-meščini (Ulica Bruni). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja prihodnji ponedeljek, 28. aprila 2008, v Peterlino- vi Dvorani, Donizettijeva 3 v Trstu, okroglo mizo »Kako do uveljavitve manjšinskih zahtev po volitvah 2008?« Začetek ob 20.30. OBDELUJEŠ kamen, les, železo ali steklo? Udeleži se druge razstave amaterskih obrtnikov v sklopu Majence. Informativni sestanek bo v ponedeljek, 28. aprila ob 20. uri v prostoru SKD Valentin Vodnik v Dolini. Za info je v večernih urah na voljo številka mobilnega telefona: 0039-339-1976323. SKD TABOR OPČINE - VZPI - ANPI V ponedeljek, 28. aprila, ob 20. uri, se bomo zbrali pri vaškem spomeniku, da se poklonimo spominu vseh padlih za svobodo, ob 36. letnici začetka bojev za osvoboditev občin. Zapel bo zbor OŠ Franceta Bevka pod vodstvom učiteljice Ane Palčič ob spremljavi harmonike Rada Andolška. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic na redni občni zbor SKGZ, ki bo v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 69 - condominio Al centro). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v ponedeljek, 28. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v torek, 29. aprila ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 29. aprila 2008, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek št. 159). OBČINA ZGONIK - Ob 63. Obletnici osvoboditve bo občinska uprava v sre- TRST do, 30. aprila 2008 , polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin Padlim, ki se nahajajo na območju občine po sledečim razporedu: 1. Proseško pokopališče (ob 10.00), 2. Proseška Postaja (ob 10.15), 3. Zgonik (zbirališče) (ob 18.15), 4. Repnič (ob 18.15), 5. Briščki (ob 18.25), 6. Ga-brovec (ob 18.40), 7. Samatorca (ob 18.50), Salež (ob 19.00), Zgonik (ob 19.15). SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi likovne ustvarjalce na pripravljalni sestanek za vsakoletno razstavo ob Ma-jenci. Sestanek bo v sredo, 30. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih. Za informacije v večernih urah je na voljo št. mobilnega telefona 0039/339 1976323. URAD ZA KULTURO OBČINE DOLINA - Uprava Občine Dolina bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v ponedeljek, 30. aprila 2008, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: 14.45 - zbirališče pred županstvom, 15.00 - SPOMENIŠKI PARK V DOLINI, ob priložnostni misli županje Ful-vije Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega, 15.30 - DOLINA: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk), 15.45 - PREBENEG: spomenik padlim, 15.50 - MAČKOLJE: spomenik padlim, 16.00 - DOMJO: spomenik padlim, 16.05 - RICMANJE: spomenik padlim na pokopališču, 16.15 - BORŠT: bunker in spomenik padlim na pokopališču, 16.40 - GROČANA: spomenik padlim, 17.00 - BOLJU-NEC: spomenik padlim. URAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje občni zbor v sredo, 30. aprila 2008, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Dnevni red: poročilo ravnatelja, poročilo blagajnika, odobritev obračuna 2007 in proračuna 2008, predstavitev novega ravnatelja Inštituta, razno. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v sredo, 30. aprila 2008, ob 15. uri. Na sporedu: polaganje vencev, priložnostna misel, nastop učencev OŠ Finžgar. Vabljeni. ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@mela-nieklein.org ali tel. št.: 328-4559414. KD KRAŠKI DOM vabi v četrtek, 1. maja 2008, na pohod pod geslom »Srečanje na Volniku«. Srečali se bomo s člani razvojnih združenj Re-pentabor, Pliska, Gmajnca ter Turističnim društvom Kras. Odhod s trga v Repnu ob 9.30. OBČINA DEVIN-NABREŽINA, v svoj-stvu glavne Občine Socialnega Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik, Repen-tabor) sporoča, da zainteresirani lahko predložijo prošnjo za brezplačna mesta v kolonijah in v poletnih centrih do 7.maja 2008, v uradu socialnega skrbstva Občine Devin Nabrežina, v Naselju Sv. Maura 124, Sesljan, v sredah in petkih, od 8.30 do 10.30. 0 Prireditve FINŽGARJEV DOM na Opčinah vabi danes, 24. aprila 2008, ob 20. uri, na vesel gledališki večer s satirično komedijo »Kdor išče, najde« avtorjev Fa-brizia Polojaza in Paola Tanzeja ter uvodnim prizorom iz enciklopedije Humorja, ki jo izvaja gledališka skupina Slovenskega Kulturnega kluba, režira Lučka Susič. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vljudno vabi danes, 24. aprila 2008, na koncert ob vstopu v 110-letnico društva. Sodelujejo Nonet Primorsko, Oktet Odmevi, MVS Lipa in MePZ Mačkolje. Koncert bo na dvorišču Eme Tul, v središču vasi, ob 20.30. V primeru slabega vremena bo prireditev v bližnji Srenjski hiši. Vljudno vabljeni. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi v Ljudski dom v Podlonjerju, na »Antifašistični praznik« v petek, 25. aprila 2008, ob 13. uri antifašistično kosilo, ob 16. uri poklon padlim v NOB in otvoritev razstave ob 30. obletnici Ljudskega doma. V soboto, 26. aprila, ob 18.30, predstavitev knjige »L'occupazione italiana dei Balkani«. KD ROVTE-KOLONKOVEC, Ul. Mon-tesernio 27, vabi v nedeljo 27. aprila 2008, ob 17. uri, na veseli popoldan z mladimi pevci Vesele pomladi z Opčin. Nastopata OPZ in MlMPZ. Vodi Mira Fabjan. KD ZA UMETNOST KONS vabi v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 18. uri, v galerijo »Narodni dom« (Ul. Filzi, 14 -Trst) na srečanje z umetnikom De-ziderijem Švaro, ki bo predstavil svojo umetniško pot in razstavo »50 let slikarstva«, ki je na ogled do 2.maja v Narodnem domu. SKD TABOR OPČINE v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in s Kinoateljejem vabi v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 20.30, v Prosvetni dom na otvoritev razstave »Fo-tozgodbe Edije Šelhausa« in na predvajanje celovečernega dokumentarca »Edi Šelhaus: Bil sem zraven/Io c'ero«, režija Jurij Gruden. Uvodna beseda Jožica Šparovec, avtorica razstave in Aleš Doktorič, predsednik Kinoatel-jeja. Vabljeni! SKD PRIMOREC vljudno vabi na odprtje fotografske razstave »RUMENO KOT...« v torek, 29. aprila 2008, ob 20.30, v hiški od Ljenčkice, Trebče. Razstavljata Marjetica Možina in Mirna Viola. Predstavi ju Robi Jakomin. Glasbena točka Nomos ensamble. SKD VESNA IN SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ - STOJAN vabita na v sredo, 30. aprila 2008, ob 20.30, v Kulturnem domu Alberta Sirka. Slavnostni govornik MILAN KUČAN, prvi predsednik Republike Slovenije. Kulturni program bodo izoblikovali: učenci osnovne šole Alberta Sirka, mladi glasbeni ustvarjalci, flavtistke iz razreda prof. Tamare Tretjak - GM, Ženski pevski zbor Vesna, Moški pevski zbor Vesna. Sledila bosta ba-klada do spomenika padlim v NOB in prižig prvomajskega kresa. GLAS HARMONIKE KD FRAN VEN-TURINI vabi na tradicionalno srečanje godcev na diatonično harmoniko, v četrtek, 1. maja 2008, v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju, od 14. ure dalje. Toplo vabljeni godci in ljubitelji ljudske in narodnozabavne glasbe. H Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. DAJEM V NAJEM box za avto, komaj dograjen, v Škednju, Ul. Soncini 78. Za 120,00 evrov mesečno. Tel.: 040825059 ob večernih urah. ENKRAT RABLJEN STROJ za mletje mesa in izdelavo klobas prodam. Tel. 349-0981408. NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. NUDIM POMOČ pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. POŠTENA in zanesljiva gospa išče delo kot hišna pomočnica 1x tedensko. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-200930. PRODAM 1 plastično kad (1000l), 1 plastično kad (300l), 1 stiskalnico za grozdje (premer 40 cm), 1 mlin za grozdje (ročni), 1 električno pumpo s cevmi za vinski pretok. Vse v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. ob uri obedov na tel. št.: 040942071. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, 2 metra dolgo ter mizarski pult. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM otroški voziček »Inglesina« v dobrem stanju. Klicati v popoldanskih urah na tel. št.: 040-201284. ZIDAR išče katerokoli delo na gradbenem področju. Tel.: 320-3557811 ali 329-1898705. Hl Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta na farmi Kraljič, Prebeneg 99, tel. št.: 040-232577 ali 335-6322701. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO je odprl Ivan Pernarčič v Vižovljah. Tel. št. 040-291498. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in črno vino. Tel. št.: 040229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Slivno 25. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. Tel. 040-200750. OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Poleg namiznega belega in črnega vina toči ustekleničeno Vitovsko in Četrtek, 24. aprila 2008 1 1 Malvazijo letnik 2005. Za pod zob so na voljo prašičje dobrote in oljke Belica. Možen je nakup ekstradeviškega olja Belica. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini. Tel. 040-228511. OSMICO v Samatorci sta odprla Gruden Mario in Ondina. Tel.: 040229449. PAROVEL vinarji in oljkarji imajo odprto osmico v Boljuncu. Točijo belo in črno vino s hladnim prigrizkom do nedelje, 4. maja. ŠUBER ima na Opčinah odprto osmi-co. S Poslovni oglasi KMEČKI TURIZEM UŠAJ - NABREŽINA 8 j e odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih do 12. maja. 339-4193779 AGRITURIZEM IŠČE ob sobotah in nedeljah mlado resno nataka-rico/ja. 347-7838110. 48-LETNA GOSPA IŠČE delo kot negovalka starejšim osebam ali hišna pomočnica. 328-3617053 IŠČEMO SODELAVKO/SODELAVCA za kombinirano delo na recepciji in poslovno-admini-strativna dela v bolnici za živali. Pogoji: znanje slovenskega in italijanskega jezika, komunikativnost, natančnost, urejenost. Kontaktna oseba: Urška Mahne, urska.mahne@ahp.si PEKARNA NA PROSEKU išče vajenca 19-23 let z voljo do dela. 040/225257 ali 3478783629 v dopoldanskih urah. V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje, dvigalo, klima, ogrevanje, wc in parkirišče. Tel. 348-2812360 Prispevki Namesto cvetja na grob Maria Geria darujejo Karla 50,00 evrov za KRD dom Briščiki in družina Pahor 50,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V počastitev spomina 51-ih talcev iz Ul. Ghega, med katerimi moj oče Just Blažina, daruje Neva Blažina Volk z vnuki 50,00 evrov za društvo Promemoria. Ob priliki praznovanja prvomajskih praznikov darujeta Ida in Nives 25,00 evrov za ZPZ Vesna in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Danilo Trebiciani vd. Maver daruje družina Gorup 50,00 za SKD Tabor - Opčine. Zveza žena Boljunec daruje 200,00 evrov za Združenje za raziskavo redkih bolezni Azzurra. V spomin na Maria Geria daruje družina Racman Rado 30,00 evrov za Fotovideo Trst 80. 24.4.1998 24.4.2008 Anton Mirko Kapelj Spomin ostaja Antonija in Mima 14 Četrtek, 24. aprila 2008 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Ob zaključku letošnje sezone Tubotubatubetubitu za najmlajše gledalce Igro je napisal in režiral Marko Sosič - Bistven je neposredni stik z občinstvom Slovensko stalno gledališče: Marko Sosič, Tubotubatubetubitu (v sklopu niza Zlata ribica). Režiser: Marko Sosič. Likovna podoba Peter Furlan in Silva Gregorčič. Igrajo: Nikla Petruška Panizon/Lara Komar (Ona) in Romeo Grebenšek (On). Premiera je bila v Trstu, 22. aprila 2008. Slovensko stalno gledališče je zaključilo svoj abonma za predšolske in osnovnošolske otroke Zlata ribica z igro Marka Sosiča. Produkcija in izvedba predstave sta torej nastali v celoti v "hiši" SSG. Radoveden sem bil, kako se bo Marko Sosič lotil otroške predstave ne le kot režiser, ampak tudi kot avtor. Pri otroških igrah se mi zdi bistven tudi učinek na najmlajše gledalce. Če torej "zaokrožim", je bil Sosič s sodelavci uspešen. Naj dodam, da se mi zdijo marsikatera predstava ali pesniško in pripovedno besedilo za otroke "za lase" po-vlečene. To pomeni, da avtorji pogostokrat govorijo nekim imaginarnim otrokom, ki jih danes preprosto ni več. Učinek je predvidljiv. Marko Sosič je v igri Tubo...ohra-nil nekatere svoje umetniške karakteristike. Deklico in dečka, ki sta glavna junaka, je postavil v podzemlje. Rodila sta se in živita v mestnih greznicah. Gre torej za urbano džunglo, v kateri pa otroka ne komunicirata z zunanjim svetom. Zato se nista naučila človeškega jezika. Izražata se z zvoki, medmeti in seveda z govorico telesa. Besedilo ni torej "slovensko", ampak sledi sistemu naslova: tu-bo-tuba-tube-tubitu itd. Tu nastopi seveda režija, ki je za igro bistvena, kot je bistvena sposobnost igralcev, da med sabo komunicirata z zvoki in mimiko. Gledal sem predstavo v izvedbi Ni-kle Petruške Panizon in Romea Gre- V igri nastopata Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek kroma benšek, predvidena je namreč tudi zamenjava za Niklo Panizon z Laro Komar. Neartikulirana govorica postane v živahni igri na odru povsem razumljiva. Otroka se igrata kot drugi otroci: na skrivanje, sabljata se, on hlini smrt, nato se med sabo jezita, imata se rada, se ponovno spričkata. Imata tudi igrače, ki pa so grez-niške in to predvsem raznovrstne cevi, ki jih sestavljata in uporabljata v razne namene. Bistven v predstavi je neposredni stik z občinstvom. Deklica in deček iz "lukenj" se čudita nad otroki, ki ju gledajo. Tako pride do pristne interakcije, ki male gledalce prevzame in zabava. Igra z Ni-klo Petruško Panizon in Romeom Gre-benškom ter z "mikro" sceno in kostumi Petra Furlana in Silve Gregorčič je nedvomno prodrla do malih gledalcev. V njih je vzbujala skoraj otipljive emocije in zavzetost za početje junakov na odru in izven njega (podajata se namreč med občinstvo). To pa je bistvo otroške predstave. Če ne "prime", ustvari razdaljo dolgočasne učne ure. Pri igri Tubotubatu-betubitu je učinek obraten in spremljevalcem (učiteljicam in učiteljem) ni potrebno miriti malčkov z zopernimi "psssst". Otroci postanejo razposajeni in se umirijo po volji igralcev. Predstava bo verjetno ostala med tistimi, ki si jih bomo tudi odrasli zapomnili. Ace Mermolja GORICA - Bogata in privlačna razstava v Pokrajinskih muzejih Auchentaller ni več neznanka Sooblikoval je zlato obdobje dunajske Secesije - Po odhodu na rob cesarstva je s svojim delom zaznamoval podobo Gradeža GORICA - Pokrajinski muzeji iz Gorice so spet zadeli v polno, saj na umetniški in kulturni sceni vnovič ponujajo nekaj izvirnega, kvalitetnega in skoraj neznanega. Na svojem sedežu v palači Attems Petzenstein so namreč sinoči odprli razstavo 400 del likovnega ustvarjalca Josefa Maria Au-chentallerja. Sooblikoval je zlato obdobje dunajske Secesije, svojo življenjsko pot pa zaključil v Gradežu, ki mu je posvetil niz slik, reklamnih plakatov in tudi fotografij. Z današnjim dnem je njegov opus, ki gre od prvih risb in skic akademskega okusa do v vseh ozirih dovršenih del iz zrelega obdobja, razstavljen v Gorici. Ne samo prvič v Gorici, temveč prvič nasploh. Okoliščina, da se je Auchentaller takoj potem, ko gaje doletela slava, zatekel v Gradež, na rob cesarstva in daleč od vodilnih umetniških krogov, mu je odtegnila mesto, ki bi mu drugače pripadalo med najbolj vplivnimi dunajskimi secesionisti. Omeniti pa tudi velja, da se njegova zapuščina v veliki meri hrani v zasebni lasti na Južnem Tirolskem. Dediči je do danes niso še nikomur zaupali, kljub temu da so po njej spraševale ugledne muzejske hiše. Goriča-nom je uspelo to, kar drugim ni. Ravnateljica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin in njeni sodelavci so z vnukinjo le- Dragocena zaponka za pas, ki je izdelana po Auchentallerjevi risbi (zgoraj), in posnetek s sinočnjega odprtja goriške razstave (levo) bumbaca ta 1949 umrlega Auchentallerja spletli zaupen odnos, plod katerega je bogata, raznolika in tudi s presenečenji posejana razstava, ki jo bodo po Gorici prenesli najprej v Bocen, nato pa še na Dunaj. Da se je Auchentaller že prirastel k srcu Pokrajinskih muzejev in da so na svoj podvig ponosni, priča tudi čudovita zaponka za pas izrazitega secesijskega okusa, ki jo je osrednja goriška muzejska ustanova odkupila v Londonu in jo sedaj hrani v svoji zbirki dragocenosti. Zaponka (na fotografiji levo) je razstavljena v prvem nadstropju goriške palače. »Josefu Maria Auchentallerju vračamo zasluženo mesto in priznanje,« je včeraj poudaril Roberto Festi, ki je uredil razstavo in spremni katalog v italijanskem in nemškem jeziku. Nit skozi umetnikovo življenjsko in umetniško pot so potegnili s kronološkimi in tematskimi sklopi razstavljenih del. Iz Auchentallerjevega življenjepisa velja omeniti, da je rojen leta 1865, da je med leti 1886 in 1889 obiskoval dunajsko politehniko, da seje leta 1890 vpisal na akademijo likovnih umetnosti, leta 1897 se je odpravil na študijsko potovanje po Italiji, v letih 1892-96 pa v Münchnu stopil v stik s tamkajšnjim secesijskim gibanjem in sodeloval z revijo Jugend. »München ga je zaznamoval,« pravi Festi. Po vrnitvi na Dunaj je postal protagonist nastajajoče Secesije. Kot slikar in grafični oblikovalec je sodeloval pri številnih razstavah in jih tudi sam prirejal. Bil pa je predvsem član uredništva revije Ver sacrum, uradnega glasila Secesije, ki ga je urejal ter zanj izdeloval platnice in značilne ilustracije; velik del njegova doprinosa reviji je prikazanega na goriški razstavi. »Navdihovalo ga je zlasti cvetje, ki gaje po zgledu japonske grafike privedel do dvodimenzionalne stilizacije,« pojasnjuje Festi in dodaja, daje bil umetnik tudi velik garač, saj ga prelesti umetnikovanja niso omamljala. Napor in vnemo, ki ju je vlagal v svoje delo, sta obrodili izjemno dovršenost, ki je razvidna predvsem v risbah in litografijah. Posebno mesto na razstavi so odmerili Gradežu. Na začetku prejšnjega stoletja se je umetnik z družino preselil v obmorsko mestece. Njegova podjetna žena je tam odprla pen-zion Fortino, v podstrešju katerega sije uredil atelje. Oba sta prispevala k uveljavitvi letoviščarskega središča, kije privabljalo dunajske meščane. Auchentaller je to počenjal z reklamnimi podobami. Dunajske odmeve na Goriškem utelešajo tudi vitrine s predmeti in oblačili iz zbirke Pokrajinskih muzejev, s katerimi so oplemenitili že itak bogato razstavo. (ide) CANNES Blesteč program filmskega festivala »Festivalski ogenj je že na poti iz Pariza v Cannes, kamor bo dospel 14. maja, in kot kaže, ne bo doživel nobene bojkotaže«. Thierry Fremaux, umetniški vodja trenutno najbolj prestižne festivalske izložbe na svetu, je hecno uporabil primerjavo z bližajočimi se kitajskimi olimpijskimi igrami, da bi primerno uvedel včerajšnjo pariško predstavitveno konferenco že 61. izvedbe festivala v Cannesu. Croiset-te bo tudi letos zablestela v vsem svojem čaru, saj je festivalu na francoski obali spet uspelo tam, kjer se ostalim izložbam običajno nekoliko zatakne: v vseh sklopih bodo festivalska platna gostila sam vrh svetovne filmske produkcije. Prvič bo cannesko rdečo preprogo prestopil tudi tržaški režiser Martin Turk, čigar najnovejši kratki film Vsakdan ni vsak dan, je bil sprejet v sklopu Quinzaine des Réalisateurs. Festivalski direktor Gilles Jacob je med včerajšnjim pariškim srečanjem izpostavil predvsem izbiro, da si v novem, že šestem desetletju osrednjega francoskega festivala želi, pre-drugačiti njegovo obliko in pri tem omejiti obsežnost celotnega sporeda. »To predvsem zato, da bi letos bilo nekaj manj filmov in še manj dogodkov, kar bo zagotovilo publiki, da z večjo lahkoto izbira filme in trenutke, ki jih ne želi zamuditi«. Manj eventov torej in manj filmov: zato pa še toliko večja potreba po kakovosti. Med 1792 dolgometražci in 2233 kratkometražnimi filmi iz 107 držav je žirija naposled izbrala 20 ce-lovečercev, ki bodo oblikovali osrednji festivalski spored, 19 avtorjev, ki se bodo predstavili v sklopu Un Certain Regard, za skupnih 53 premierskih predstav in 8 prvencev, ki bodo tako oblikovali letošnjo 61. izvedbo. Otvoritveni in zaključni film sta zaenkrat še skrivnost. Izven tekmovalnega dela pa je potrjena prisotnost Clinta Eastwooda, z zadnjim thriller-jem Changeling, Soderberghovo delo Che, z Benicijom del Torom v vlogi Ernesta Che Guevare in četrto poglavje Indiane Jones, že tradicionalne dvojice Steven Spielberg - Harrison Ford. Za zlato palmo pa se bo tudi tokrat potegovali nekateri od najvidnejših predstavnikov svetovne filmske produkcije. Wim Wenders (The Palermo Shooting), Walter Sellers (Linha de passe), brata Dardenne, (Le silence de Lorna) in Arnaud Desple-chin (Un conte de Noel). Po lanski odsotnosti bo vidno prisotna italijanska produkcija. Kot običajno drzna selekcija canneskega sporeda se je zaustavila pri dveh mladih filmarjih, ki bosta na Azurni obali predstavila dve nekoliko nacionalni zgodbi: Paolo Sor-rentino delo Il divo (pripoved o življenju Giulia Andreottija) in Mat-teo Garrone film Gomorra (seveda povzet po Savianovi istoimenski uspešnici). Italijanske vrste pa bo branilo še eno delo povezano z italijansko zgodovino in politiko, Sangue paz-zo, Marca Tullia Giordane, v zvezi s »politično nekorektno« ljubezensko zgodbo. Produkcija držav bivše Jugoslavije bo v bistvu odsotna, z izjemo dokumentarca Maradona, ki ga je argentinskemu Pibeju de oro, posvetil Emir Kusturica. Med zvezdniki, ki se bodo sprehajali po dolgi rdeči preprogi pred Pa-laisom, je tako že zagotovljena prisotnost Diega Armanda, kot tudi Scarlett Johansson, Penelope Cruz in Ja-vierja Bardema, protagonistov Vicky Cristina Barcelona, najnovejšega filma Woodyja Allena, ki ga bo starosta ameriških avtorjev predstavil ravno v Cannesu. (Iga) / AVTOMOBILI Četrtek, 24. aprila 2008 15 chrysler - Omejene zunanje spremembe sofija Grand cherokee ostaja terenec za globoke žepe Posrečena kombinacija med cestnim udobjem in terenskimi zmogljivostmi Jeep je vse od druge svetovne vojne sinonim za katerokoli terensko vozilo. Za nas je džip vse tisto, kar je podobno terencu, čeprav najbrž vsi dobro vemo, da je »jeep« oznaka za kar nekaj Chryslerjevih modelov. Zadnji jeep, ki je doživel prenovo, je grand cherokee, ki je postal še bolj imeniten kot prej, še bolj prestižen, pri tem pa je ohranil vrhunske terenske lastnosti. Kakšnih korenitih karoserij skih posegov grand che rokee ni bil de le žen. Spredaj in zadaj so spre -menjene svetlobne enote, tudi legendarnih sedem odpr tin je do bi lo dru -gač no ob li ko. Prenovljeni grand cherokee ohranja zelo poudarjeno povezavo med cestnim udobjem in terenskimi zmogljivostmi. Zadnja od treh stopenj opreme ni samo najbogatejša po notranjem udobju, ampak izstopa tudi terensko. Elektronska zapora obeh diferencialov je namreč s sistemom »quadra drive II« nadgrajena in še bolj učinkovita s hidravliko. Grand cherokee ponuja 5-sto-penjski samodejni menjalnik in stalni štirikolesni pogon z dodanim reduktorjem. Zraven pa spadajo še zaščitne plošče pod motorjem, rezervoarjem goriva in razdelilnikom pogona zdaj že v osnovni opremi. Notranjost postreže s preglednejšimi merilniki in bolj ergonomsko obdelano sredinsko konzolo. Bogatejši kot doslej je tudi spisek dodatne opreme, ki med ostalim ponuja novi multimedij-ski sistem MyGIG, navigacijo z velikim barvnim zaslonom, televizijskim zaslonom zadaj in kamero za vzvratno vožnjo. Med prodanimi vozili bo največ tistih z oznako CRD. Pod motornim pokrovom le-teh se vrti 3,0-litrski šestvaljnik, razvit v sodelovanju z Mercedes-Benzom. Ostali trije agregati so še bencinski V8, prostornin 4,7, 5,7 ter 6,1 litra. Slednji se ponaša z oznako SRT-8 ter močjo 420 KM. O porabi bencinskih modelov raje ne sprašujte. Tudi cena grand cherokeeja ni prav nič ljudska, saj se začenja tam nekje pri 45 tisoč evrih. Bolgari snujejo konkurenčna vozila Iz bolgarskega glavnega mesta prihaja novica o nedavni predstavitvi treh avtomobilskih prototipov, ki so jih pred kratkim predstavili javnosti v enem izmed mestnih muzejev. Bolgarski avtomobilski zanesenjaki so vse tri, zaenkrat še nevozne prototipe, že označili kot avtomobile, ki bi v serijski različici lahko konkurirali romunskemu loganu. Projekt prvega pravega bolgarskega avtomobila je nastal po zaslugi bolgarskih univerzitetnih profesorjev Stanimira Kara-petkova in Saša Draganova iz Sofije, ki sta ob pomoči študentov industrijskega oblikovanja ter sponzorjev uspela realizirati dokončno zunanjo podobo prototipov (pet-vratna kombilimuzina, njena športna verzija ter karavan), ki naj bi dobili pogonske agregate v letošnjem maju. Cena osnovno opremljene petvratne izvedbe bi se pričela nekje pri 7.500 in ob nekoliko boljši opremi zaključila pri približno 8.500 evrih. Bolj športna izvedba z večjim številom KM naj bi stala od 8.000 do 10.000 evrov. Zakaj me vsa zadeva spominja na »posel stoletja« z Zastavinim jugom? novost - V sodelovanju s špansko Santano Massif, terenec iz Ivecovega obrata Vozilo ne skriva, saj ne more, podobnosti z britanskim defenderjem Stran pripravil Ivan Fischer Iveco danes ponuja široko paleto vozil za težje terene vse od velikega trakkerja, srednje velikega dailyja 4x4 tja do najno-vešega massifa, ki ga izdelujejo v sodelovanju s špansko Santano. Iveco massif v Italiji velja za nekakšnega naslednika fiata campagnole, italijanske off-road ikone izdelane davnega leta 1951. Avto ne skriva zunanje podobnosti z britanskim defenderjem, z njim pa si deli tudi značaj, saj gre za pravega terenca namenjenega profesionalni rabi, kjer so v ospredju njegove terenske zmogljivosti in uporabna vrednost. Dokaz za to je lahko že 50-stopinj-ski vstopni oziroma 30-stopinjski izstopni kot (34 stopinj pri krajši verziji). Zunanjost italijanskega terenca pa je vse prej kot atraktivna. Massif je zasnovan z dvema različnima medosnima razdaljama (2768 mm in 2452 mm), oddaljenost karoserije od tal pa zna ša 20 cen ti met rov. Na dalj šem med osju so zas no vani pi ckup, 5-vratna kom bi različica in verzija za nadgradnjo (šasija in vozniška kabina), na krajši medosni razdalji pa se nahaja samo 3-vratna kombi različica. Massif meri 4548 mm (pickup) / 4720 mm (kombi 5v) / 4248 mm (kombi 3v), izdelujejo pa ga s tri tisoč kubičnim tur-bodizlom, v dveh izvedbah, od katerih ena zmore 146 KM in 350 Nm, druga pa 176 KM in 400 m. Obe imata šeststopenjski ročni menjalnik in štirikolesni pogon. aktualno - Tretja izvedba »Memoriala Raffaele Govoni« Tudi letos lep uspeh novinarskega rallyja Priložnost za športno rekreacijo in vrsto profesionalnih srečanj Tudi letos so se italijanski športni in avtomobilski novinarji udeležili svojega rallyja, ki že tretje leto nosi ime »Memorial Raffaela Govoni« v spomin na preminulo soprogo dolgoletnega organizatorja te športno-družabne prireditve Ercoleja Spal-lanzanija. Tekmovanje se je odvijalo v treh fazah, ob zaključku katerih sije prvo mesto izboril Luciano Lui, novinar iz Mantove, ki je za las prehitel kolego Luigija Zarbinija. Prireditev se je začela pri Reggio Emi-lii, kjer so bili udeleženci gostje obrata »Landirenzo«, ki izdeluje naprave za pogon avtomobilov na utekočinjeni plin. Po startu je pot vodila do obmorskega letoviš-čarskega kraja Bellaria Igea Marina, kjer je bila zvečer izvoljena miss »rally della stampa«, ki se bo udeležila nadaljnjih izbirnih tekmovanj za najlepšo Italijanko. Drugi dan tekmovanja je udeležence vodil v Cesenatico in nato v Riccione, kjer je bilo predvideno srečanje z novim predsednikom italijanskega avtomobilskega kluba ACI, odv. Gelpijem, ki je odgovoril na marsikatero vprašanje kolegov, ki se ukvarjajo z avtomobilizmom v vseh oblikah. Odgovori so bili sicer bolj površni, saj je Gelpi komaj nastopil svojo funkcijo. Rally se je končal v Riminiju na sejmu My special car, kjer so prisotni novinarji za najlepši »friziran« avto izbrali Mercedesov C60 AMG in mu izročili priznanje članov združenja avtomobilskih novinarjev UIGA. Glavna sponzorja rallyja, Peugeot in Yokohama, sta z besedami svojih glasnikov Patrizie Sala in F. Galeazzija izrazila zadovoljstvo ob lepem uspehu rallyja. Udeleženci rallyja novinarjev ob koncu uspele prireditve 1 6 Četrtek, 24. aprila 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.it TRŽIČ - Mobilizacija sindikatov in zaposlenih po tragični smrti Jerca Juka Zahtevajo usposabljanje in jezikovne tečaje za tujce 4.300 ladjedelniških delavcev bo družini umrlega varilca namenilo dve uri dnevnega dohodka Varnost delavcev tržiške ladjedelnice Fincantieri ogrožajo hitri ritmi proizvodnje in vse bolj številna prisotnost zunanjih podjetij, ki so premalo dovzetna za vprašanja varnosti. V to so prepričani predstavniki sindikatov in delavci, ki so po torkovi tragični smrti hrvaškega varilca Jerca Juka včeraj ves dan prekrižali roke. Prizadetost med njimi je bila velika, obrazi napeti. Po napovedi sindikata UGL se bo stavka nadaljevala tudi danes. Stavkajoči delavci so se včeraj zbrali pred ladjedelnico že ob 5.30 in pred njen vhod položili šopek cvetja, s katerim so se poklonili spominu 41-letnega hrvaškega državljana, ki je umrl v torek. Moškega naj ne bi zadel velik železen pano, kot je sprva kazalo, pač pa naj bi ga podrlo vozilo, s katerim panoje premikajo. Juko naj bi namreč kleče varil železno ogrodje, zato pa delavec, ki je upravljal vozilo, naj bi ga ne videl in nesrečno trčil vanj. Hrvaški varilec zapušča ženo in majhna otroka, ki prebivajo na Reki, ter dva brata, ki sta prav tako zaposlena v ladjedelnici. Eden izmed njiju, Marko, je v torek delal le nekaj metrov stran od Jerca in je bil med prvimi, ki mu je nudil pomoč. Marko je nato potreboval zdravniško oskrbo, saj so ga v stanju šoka prepeljali v tržiško bolnišnico. Delavci in sindikalisti so se včeraj dopoldne sestali s tržiškim županom Gianfran-com Pizzolittom in s pokrajinskim odbornikom za delo Marino Visintinom ter jima predstavili svoje zahteve. Sindikalisti zahtevajo uvedbo obveznega enotedenskega usposabljanja za vse delavce zunanjih podjetjih. Po mnenju sindikalistov bi morali delavcem razložiti osnovne varnostne predpise, tujci pa bi se morali učiti tudi italijanski jezik. Sindikalisti so pokrajino pozvali, naj skliče omizje o varnosti, na katerem bodo vzeli v pretres tudi organizacijo proizvodnega procesa v tržiš-ki ladjedelnici. Po besedah delavcev namreč vse bolj pogosto prihaja do nesreč zaradi vse hitrejših ritmov proizvodnje. Da bi bila ladjedelnica konkurenčna, mora gradnja ladij potekati čim hitreje, brez uvedbe novih tehnologij in usposabljanja delavcev zunanjih podjetij pa so po mnenju sindikalistov nesreče pri delu neizbežne. »Vse pobude ob stoletnici ladjedelnice bodo morale potekati z drugačnim pristopom,« je včeraj poudaril pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev FIOM Paolo Liva in nadaljeval: »Praznovanja bo treba pustiti ob strani, zamisliti pa se bo treba nad vprašanjem varnosti.« Pokrajinski predsednik združenja Župan Gianfranco Pizzolitto in deželni svetnik Roberto Antonaz včeraj pred vhodom v ladjedelnico (desno), napeti obrazi ladjedelniških delavcev (spodaj) altran delovnih invalidov ANMIL Emil Jelen je opozoril, da nekateri delodajalci še vedno ne spoštujejo varnostnih predpisov, deželno tajništvo sindikata CGIL pa je poudarilo, da dežela mora okrepiti inšpektorske službe šestih zdravstvenih podjetij, ki štejejo le sto zaposlenih in s svojimi inšpekcijami pregledajo samo štiri odstotke vseh podjetij v FJK. Zoper nekatere osebe so na goriškem sodišču že uvedli preiskavo zaradi delavčeve smrti. Na truplu Jerca Juka bodo v prihodnjih dneh opravili obdukcijo, sledil bo pogreb na Reki. 4.300 delavcev iz ladjedelnice Fincantieri bo družini umrlega varilca namenilo dve uri dnevnega dohodka. IRISACQUA Izbira vode blaži stisko Te dni so občani Gorice, uporabniki pitne vode mestnega vodovodnem omrežja, od podjetja Irisac-qua poleg računa za vodo in kanalščino prejeli še nadvse pomembno in koristno zgibanko, v kateri je kar nekaj informacij, kijih je vredno prebrati, predvsem pa upoštevati v našem vsakdanjem obnašanju. V roke potrošnikov ta zgibanka prihaja v času splošnega višanja cen in vedno večje stiske družin, ki se ukvarjajo z vprašanjem, kako se dostojno prebiti do konca meseca. Podjetje objavlja primerjalno tabelo med šestimi najbolj znanimi znamkami mineralnih vod in domačo pitno vodo; v njej je veliko koristnih sporočil. Eno izmed prvih govori o kakovosti pitne vode iz mestnega vodovodnega omrežja. Podjetje opozarja potrošnike na naslednje: voda iz pip je po zakonu bolj nadzorovana kot mineralna voda iz plastenk; pitno vodo mestnega vodovoda nadzorujejo pri izviru in pri potrošniku; hranjenje mineralne vode v plastenkah in njeno prevažanje ob visokih temperaturah kakovost mineralne vode spreminja; tričlanska družina, ki dnevno popije tri litre mineralne vode, potroši na leto 300 evrov; za proizvodnjo 730 plastičnih steklenic, kolikor jih ta družina porabi v enem letu, je potrebnih 50 kilogramov nafte, za njihov prevoz 20 litrov nafte, za predelavo pa nadaljnjih 25 evrov; ustekleničene mineralne vode z enega konca države na drugega na leto prevaža 300 tisoč tovornjakov. Pri tem niso vračunani škodljivi plini, ki jih ta proizvodno-potrošniški ciklus prispeva našemu okolju, njegovemu in našemu zastrupljevanju. Podatki so, skromno rečeno, zanimivi. Nad njimi bi se bilo vredno zamisliti, kajti podobno kot z vodo se zgodbe dogajajo tudi z drugimi prehrambenimi artikli. Kakor se sedaj svet vrti, je dobro, da se kdaj pa kdaj vprašamo, kako nam denar odteka iz denarnice in ali je to odtekanje vedno smotrno, kajti številni pokazatelji nam pravijo, da prihajajo leta suhih krav. (gv) GORICA - Pod nadvozom pri Majnicah Končno skate park V njegovo uresničitev je bilo vloženih šestedeset tisoč evrov - Kmalu tekmovanja Ljubitelji skateboarda in rolk imajo z včerajšnjim dnem v Gorici na voljo nov skate park, po katerem bodo lahko urili spretnost in se preizkušali v tekmovanjih. Zgradili so ga pod podvozom Ragazzi del '99 ob križišču med Madonnino in Podgoro, tam, kjer pot zavije proti Majnicam; v njegovo uresničitev je občina vložila šestdeset tisoč evrov. Včeraj so strukturo uradno predali namenu, na krajši slovesnosti pa sta bila prisotna goriški župan Ettore Romoli ter odbornik za šport in prosti čas Sergio Cosma, ki sta izpostavila občinsko skrb za mladino. Mestna uprava želi namreč s skate parkom ponuditi mladostnikom priložnost zdrave zabave, druženja in navezovanja prijateljstev, obenem pa si prizadeva, da bi novi športni objekt priklical mlade iz vse pokrajine, a tudi iz Veneta, Slovenije in Avstrije, sta povedala mestna upravitelja. Ker je goriški skate park ograjen in pokrit, bo mogoče že v prihodnjih mesecih prirediti tam prva tekmovanja. Podobno strukturo so pred leti zgradili v parku ob Kornu v ulici Brass, a se ni obnesla, novi skate park zaradi svojih značilnosti pa bolje obeta. Skate park so takoj preizkusili bumbaca GORICA - Občni zbor Mladinskega doma Potrebni pomoči Ustanova s tradicijo in vzgojnim poslanstvom - Iskali bodo tesnejši stik s šolami Peter Černic bumbaca V lastnih prostorih v ulici Don Bosco v Gorici je v četrtek minulega tedna potekal redni občni zbor Mladinskega doma. Ob udeležbi odbornikov ter staršev in prijateljev je bila to priložnost za pregled opravljenega dela in za razpravo o načrtih za prihodnost. Mladinski dom je nastal pred nekaj leti z namenom, da bi nadaljeval delo, ki ga je na vzgojnem področju za mladino dolga leta opravljalo Alojzijevišče. Mladinski dom ima svoj sedež v zavodu Svete Družine, ki že desetletja nudi po-šolski pouk in oskrbo za osnovnošolske otroke. Predsednik Peter Černic je v svojem posegu poudaril nekatere pomembne značilnosti delovanja Mladinskega doma v teh prvih letih. Slovenska šola in starši potrebujejo ustanove, ki skrbijo za popoldansko varstvo dijakov in pomoč pri pripravi domačih nalog. Mladinski dom je v okviru svojega delovanja odprl centra za popoldansko pomoč dijakom v Gorici in v Doberdobu, pokazal pa je zanimanje tudi za dodatne dejavnosti, kot so prevoz di- jakov (zlasti s Plešivega) ter razni tečaji in predavanja. Mladinski dom in zavod Svete Družine se med seboj dopolnjujeta in nudita dnevno pomoč približno 60 osnovnošolcem in dijakom, je še navedel Černic in se med drugim zahvalil Svetu slovenskih organizacij za vso podporo v teh prvih letih delovanja. Spomnil se je tudi pokojnega Mirka Špacapana, ki je vedno zagovarjal potrebo po tej vzgojni ustanovi. Mauro Leban je nato podal blagajniško poročilo in tudi poročal o vseh dejavnostih, ki so se v Mladinskem domu dogajale v zadnjem letu. Iz njegovega navajanja je bilo razvidno, da je za delovanje Mladinskega doma nujno potrebna denarna pomoč dežele Furlanije-Julijske krajine ter Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenski vladi. V razpravi je bilo poudarjeno, da mora priti do še tesnejšega stika s slovenskimi šolami, izpostavljena pa je tudi bila potreba po usposabljanju ter vključevanju novih in motiviranih vzgojiteljev. (bs) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. aprila 2008 17 TRŽIČ - Zasedal pokrajinski svet Zveze slovenskih kulturnih društev Dejavnost ne more sloneti na dotrajanih kalupih Ustvarjalnost in iskanje novih prijemov naj bosta vodili delovanja - Izvoljen nov pokrajinski odbor Zveza smo vsi, ki delujemo na kulturnem področju! To je osrednja misel, ki je izšla iz 5. pokrajinskega sveta ZSKD, ki je zasedal v torek v večnamenski dvorani ob cerkvi sv.Nikolaja v Tržiču. Zasedanje je bilo volilnega značaja in je poleg temeljitega pregleda in ocene opravljenega dela nakazalo tudi glavne smernice za bodoče pristope do soočanja z raznimi kulturnimi in ustvarjalnimi tokovi. Poglavitni namen zasedanja pa je bil prav gotovo izvolitev novega pokrajinskega sveta. Tržič je bil za občni zbor izbran tudi zaradi živahnega delovanja tamkajšnjih društev ob ugotovitvi, da so tudi javne uprave Tržiča in Ronk dokaj naklonjene slovenskim kulturnim in prosvetnim sredinam. To je dokazala tudi prisotnost odbornika za kulturo občine Tržič Gianluce Trivigna, kije prinesel pozdrav zasedanju ter izrazil spoznanje, da so kulturne, športne in druge ljubiteljske dejavnosti v pokrajini zelo živahne, za kar gre zahvala tudi slovenskim društvom in organizacijam. »Tržiška občina bo še naprej stremela za tem, da bodo oblike sodelovanja ohranile sedanjo raven,« je svoj poseg zaključil odbornik Trivigno. Večer je z glasbeno točko uvedel mladi harmonikar Jari Jarc, nato je predsednica pokrajinskega sveta ZSKD Maja Humar podala daljše poročilo z oceno o opravljenem delu. Dotaknila se je raznih vidikov, ki so opredeljevali vsestransko razvejano delo Zveze in članic, ki so vanjo vključene. Velik poudarek je namenila odnosom med krovno organizacijo in društvi, ki se prevečkrat omejujejo le na administrativno plat in zanemarjajo vlogo povezovalca, zlasti pa organa, ki določenim pobudam lahko prispeva potrebno vsebino. Humarjeva je ugotavljala, daje včasih raven raznih prireditev nekoliko zastarela, brez upoštevanja novih zamisli, ki bi bolje odražale današnje poglede na ljubiteljsko kulturo. Društva so v svojem delu avtonomna, saj Zveza ne more iskati ne novih pevcev, ne godbenikov in ne igralcev za gledališke predstave, z nasveti pa lahko marsikaj prispeva. Pristop do organiziranja prireditev mora biti slej ko prej profesionalen, kajti današnji gledalec ali poslušalec je spričo široki ponudbe, postal zelo zahteven in bo pač šel tja, kjer je ponudba bolj vabljiva. Predsednica Maja Humar se je tudi zahvalila društvom za delo, ki ga opravljajo na terenu, čestitala pa je tudi sredinam, ki so v zadnjem obdobju praznovale okrogle jubileje njihovega delovanja. Izrazila je tudi obžalovanje nad odstopom Alda Rupla z mesta organizacijskega tajnika, ki je v zadnjem letu bil snovalec marsikatere pobude. Novemu odboru Zveze je ob sklenitvi svojega nagovora priporočila, naj bo čim bolj prisoten na terenu in bolj pozoren na po- foto b. princic bude društev. Občni zbor, ki mu je predsedoval David Peterin, se je nadaljeval s pozdravom gostov. Poleg že omenjenega odbornika so pozdravili še Marino Marsič, deželni predsednik ZSKD, Igor Tomasetig v imenu ZSŠDI ter Lucia Germani v imenu krajevnega društva Tržič. Svoje pozdrave sta poslali tudi SKGZ in ZSKP. Vsi so izrazili čestitke Zvezi za vlogo, ki jo opravlja na Goriškem, izrazili pa so tudi željo po bolj otipljivem in razpoznavnem sodelovanju. Sledila so poročila vseh društev članic. Iz teh poročil je moč razbrati pestro in raznoliko sliko dejavnosti, ki vsakodnevno potekajo po vaseh in v Gorici. Tu je prisoten moški pevski zbor, tam igralska skupina, godba na pihala ali mladinska recitatorska skupina. Niso redke niti pobude, ki so spričo izvirnosti zamisli in ustvarjalnih zasnov dosegle odmevnost na širši ravni. V živahni debati, ki je sledila poročilom, so še bolj prišli do izraza razni pogledi na bodočo usmerjenost tako Zveze kot tudi društev. Izstopala je želja, da bi dejavnosti ne slonele na že doživetih kalupih in naj bodo težnje uperjene v ustvarjalnost in iskanju novih prijemov. Izrečen je bil tudi poziv, naj društva bolj skrbijo za svoje arhive, ki so edino dokazilo za to ali ono pobudo. Sledile so volitve novega pokrajinskega odbora. Izvoljeni so bili Aleksandra De-vetak, Alenka Florenin, Erik Figelj, Robert Frandolič, Tanja Gaeta, Luciano Gergolet, Luisa Gergolet, Maja Humar, Karlo Mucci, Vili Prinčič in Vesna Tomsič. V kratkem se bo odbor sestal na svoji prvi seji in v svoji sredi izbral predsednika in druge zadolžitve. (vip) Odbornik Gianluca Trivigno ob Davidu Peterinu fotob princic GORICA - Poletto ob 25. aprilu Antifašizem rešil italijanski ugled »Odporništvo in antifašizem sta rešila ugled Italije pred zavezniki in sta odločilno prispevala k demokratični obnovi države.« Tako v knjigi »La strada della liberazione« ugotavlja pred nedavnim preminuli profesor iz Firenc Giorgio Spini; njegove misli povzema predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Silvino Poletto in odgovarja na izjave predsednika ezulov in Lege nazionale Rodolfa Ziberne, ki je predvčerajšnjim zatrdil, da 25. april ni praznik vseh italijanskih državljanov. Poletto opozarja, da je partizanski boj po več kot dvajset letni fašistični strahovladi rehabilitiral Italijo pred zavezniškimi silami in ji vrnil izgubljeni ugled. Predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI pravi, daje tudi Spinijev sin Val-do, viden predstavnik Italijanske socialistične stranke, med nedavnim obiskom v Gorici poudaril izjemen pomen osvobodilnega boja. »Po zaslugi partizanov je Italija doživela povsem drugačno usodo od ostalih premaganih držav. Avstrija je bila namreč okupirana in razdeljena na dva dela do leta 1955, Nemčija je postala federativna država, ki se je ponovno združila komaj leta 1989, Japonsko pa je do leta 1950 upravljal ameriški general Mac Arthur,« piše Valdo Spini v predgovoru očetove knjige in poudarja, da je odporništvo odločilno prispevalo k rešitvi italijanske države in k njeni demokratizaciji. RONKE - Začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine v priredbi društva Jadro Narašča zanimanje za jezik Tečajniki želijo še dodatno izpopolniti svoje znanje, da bi lažje potovali po Sloveniji ter spoznavali jezik, kulturo in zgodovino P I P- t & M i IF Udeleženci ronškega tečaja z diplomami, ob njih tudi Katja Ferletič in Martina Černic foto k. mucci Vse več odraslih iz Laškega se odloča za učenje slovenskega jezika, zato pa je zanimanje za tečaje slovenščine kulturnega društva Jadro iz Ronk vedno zelo veliko. Kot že nekaj let so slovenski kulturni delavci iz Laškega tudi letos priredili začetniški in nadaljevalni tečaj; na prvega se je vpisalo petnajst oseb, na drugega pa deset. Začetnike je enkrat tedensko na sedežu društva Jadro v Ronkah osnove slovenskega jezika učila Katja Ferletič, nadaljevalni tečaj pa je vodila Martina Černic. Pred dnevi sta se zaključila oba tečaja; kot običajno so za slovo priredili družabnost, ki je potekala v gostilni Mark v Šempetru, kjer so tečajniki lahko tudi v praksi preizkusili, kar so se naučili. Predsednik društva Jadro Karlo Mucci je povedal, da je občina Ronke zagotovila pokroviteljstvo tečaju, tako pa so ga lahko promovirali v ronški občinski knjižnici in v uradu Informagiovani v Tržiču. Med tečajniki je bilo nekaj staršev otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec in osnovno šolo v Romjanu, še več pa je bilo takih, ki se želijo naučiti slovenščino, da bi spoznali slovensko kulturo in da bi lahko z večjim užitkom in lahkoto potovali po Sloveniji. Na tečaj so tako poleg iz Tržiča in okoliških krajev prihajali tudi iz Devina, Vileša, Červinjana in Gradišča, vsi udeleženci pa so bili nad pobudo navdušeni. Udeleženci začetniš-kega tečaja so že napovedali, da se nameravajo prihodnje leto vpisati na nadaljevalni tečaj, udeleženci nadaljevalnega pa so spraševali, ali bi lahko priredili še bolj zahteven tečaj, na katerem bi utrdili svoje poznavanje slovenskega jezika. OB 25. APRILU Danes začetek spominskih svečanosti Po Goriškem bodo danes in jutri potekale komemoracije s polaganjem vencev ob dnevu osvoboditve in zmage nad naci-fašizmom. Danes bodo mestni redarji polagali vence v Gorici: ob 8. uri v zaporih v ulici Barzellini, ob 8.10 na trgu delle Mili-zie v grajskem naselju, ob 8.25 na grobu partizanov na pokopališču v Pevmi, ob 8.45 na grobu partizanov na pokopališču v Ločni-ku. Župan Ettore Romoli se bo danes poklonil padlim ob 9. uri na trgu pred železniško postajo, ob 9.15 v spominskem parku, ob 9.40 na glavnem pokopališču, ob 10. uri pa v sinagogi. Goriški prefekt Roberto De Lorenzo bo jutri ob 10.30 položil venec pred obeležje padlim v spominskem parku; še pred tem, ob 10.15, bo tam slovesen dvig zastave. V Gabrjah bo drevi tradicionalna spominska slovesnost. Zbirališče bo ob 20.30 na trgu Neodvisnosti, sledila bosta polaganje vencev in svečanost pred spomenikom; sledil bo nočni pohod Gabrje-Cerje-Gabrje. V Gorici bo vsakoletna komemora-cija s polaganjem vencev jutri, 25. aprila, ob 12. uri na glavnem pokopališču. Na tamkajšnja spomenika se bosta odpravili delegaciji zveze VZPI-ANPI in Slovenske kulturno gospodarske zveze; letošnja govornica bo Majda Bratina. Pred spomenikom padlim NOB v Štandrežu bo jutri ob 11. uri, svečanost z recitacijami in nastopom vokalne skupine Sraka, govorila bosta pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni in Sara Hoban. V so-vodenjski občini bo jutri ob 10.30 spominska slovesnost na Vrhu pri sedežu KŠD Danica, ob 10.50 v Sovodnjah, ob 11.10 na Peči in ob 11.30 v Rupi. Jutri bodo svečanosti tudi v Pevmi ob 9.15, v Podgori ob 10. uri, kjer bosta ob recitacijah otrok in mladih zapela pevska zbora Podgora in Soča, spregovorila pa bosta zgodovinarka Alessandra Kersevan in nekdanji slovenski veleposlanik in diplomat Štefan Cigoj, ter v Ločniku ob 11. uri. V Števerjanu se bodo poklonili padlim ravno tako jutri ob 13. uri na glavnem trgu pred spomenikom krajevnim borcem in vojnim žrtvam; sledila bo svečanost pri obeležju na Jazbinah. Komemoraciji prireja Mladinska iniciativa SKGZ. V doberdobski občini bodo spominske svečanosti jutri. V Doberdobu bo ob 10. uri maša za padle v NOB. Ob 10.45 bodo položili vence v Doberdobu, ob 11. uri v Jamljah in ob 11.15 na Palkišču. Ob 11.30 bo osrednja slovesnost ob spomeniku padlim na Poljanah; govoril bo župan Paolo Vizintin, sodelovali bodo godba na pihala Kras, zbor Jezero in KD Kremenjak. V Tržiču bodo danes ob 10.45 položili venec pred tovarno Ansaldo, ob 11.30 pa pred spomenikom padlim delavcem iz ladjedelnice Fincantieri ob 11.30; prisoten bo deželni tajnik sindikata UIL Luca Vi-sentini. Jutri bodo položili vence ob 9. uri na trgu Unita d'Italia; ob 9.30 bo s trga Aldo Moro pred bolnišnico San Polo krenil sprevod, ki bo obšel obeležja v mestu, zaključil pa se bo na pokopališču v ulici XXIV Maggio. V Ronkah bo jutri ob 9.45 bo izpred občinske palače startal obhod obeležij, ob 10.30 pa bo pred knjižnico spominska slovesnost; učenci nižjih srednjih šol iz Doberdoba in Ronka bodo prebirali odlomke o odporništvu, zapel bo zbor Giuseppe Verdi. V sredo, 30. aprila, bodo položili venec pred obeležji padlim delavcem v Podgori in v tovarni Carraro v goriških Stražicah. Na Goriškem bo jutri potekala tudi tradicionalna kolesarska dirka za pokal Montes, ki jo pokrajinski odbor VZPI-AN-PI prireja v spomin na znanega partizanskega aktivista. Dirka se bo pričela ob 14. uri v Štarancanu, ob 16.30 pa je predvideno prečkanje ciljne črte v Tržiču. Na Bevkovem trgu v Novi Gorici bo jutri ob 17.30 proslava v počastitev dneva upora proti okupatorju. Slavnostni govorni bo novogoriški župan Mirko Brulc; kulturni program bodo oblikovali Goriški pihalni orkester, Prvačka pleh muzika, dirigent Stojan Ristovski in združeni otroški zbori. V primeru slabega vremena bo slovesnost potekala v novi športni dvorani. 1 8 Četrtek, 24. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / AJDOVIŠČINA - Zasedala mešana komisija za vodno gospodarstvo Več vode iz zapornic samo v nujnih primerih Napovedali ukrepe za sušo in opozorili na onesnaževanje tržiške termoelektrarne - Korn čist leta 2011 Na rednem letnem srečanju seje včeraj na dvorcu Zemono pri Vipavi sestala stalna mešana slovensko-italijanska komisija za vodno gospodarstvo. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi točke o ukrepanju v času izrednih sušnih razmer s spremenjenim režimom izpustov vode iz solkanskega jezu, način čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda mestne občine Nova Gorica in problem onesnaženosti zraka v povezavi s solkansko Livarno. »Italijani želijo več vode. Ali je to več kot dva kubična metra vode na sekundo v času, ko je vode najmanj, je stvar njihovih želja, za katere pa smo povedali, da je po mednarodni pogodbi in vodnih pravicah, ki v Sloveniji obstajajo, pač ni na razpolago,« pojasnjuje slovenski odgovor na italijansko zahtevo po večjih količinah vode v Soči za namakanje kmetijskih površin, zlasti v sušnem obdobju, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj. Slovenska stran komisije, ki jo vodi Bricelj, je na zasedanju tudi napovedala pripravo programa ukrepov za prilagajanje suši, tak program pa pričakujejo tudi z italijanske strani. »Današnja razprava je zelo plodna in zanimiva. Skupaj raziskujemo, katere so možnosti glede dobave vode italijanski strani v nujnih primerih. Zelo pomembno je tudi, daje s slovenske strani čutiti največjo mero pripravljenosti na sodelovanje,« poudarja predsednik italijanskega dela komisije Sergio Busetto. »Ne bi želel zaiti v tehnične podrobnosti. Preučujemo pa najboljše načine, kako razporediti vodo, ki jo potrebujemo v nujnih primerih, ob suši, denimo. V tem smislu je na slovenski strani velika pripravljenost, da nam pomagajo,« dodaja Busetto. Na vprašanje, kakšno je slovensko stališče glede načrtovane izgradnje jezu in akumulacijskega jezera na Soči pri Pevmi, pa Bricelj odgovarja: »Povedali smo, da Slovenija pričakuje italijansko stališče do morebitne izgradnje tega objekta iz naslova zadrževanja vode, ki je največji problem za Italijo. Oni ta projekt preučujejo, in pravijo, da še ni blizu taki ali drugačni rešitvi. Mi pa poudarjamo, da mora biti ukrep za povečanje količine vode v tej smeri določen v sodelovanju s Slovenijo!« Poleg tega slovenska stran meni, da mora biti rešitev izvedena pri- Sergio Busetto fotok.m. merno in ustrezno z vsemi ekološkimi bla-žilnimi elementi. »Posebej smo izpostavili, da to ni le problem vode in kmetijstva, ampak da taka rešitev, če je celovita, lahko pripomore k urbanemu razvoju obeh mest ozi- »Še vedno dobavljamo vodo Gorici in to med 70 in 100 litrov na sekundo, v skladu s pogodbo, ki je bila lani sklenjena med našim podjetjem in družbo Irisacqua,« pa pojasnjuje Miran Lovrič, direktor družbe Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica. »Ko bo Mrzlek saniran in ga bomo nadgradili zaradi dobave vode v Brda in na del Banjške Mitja Bricelj fotok.m. roma mestu, ki je sedaj eno. Poudarili smo tudi, da gre za ureditev vodnega prostora sredi mesta, kije lahko izjemno rekreacijsko območje visoke kakovosti, in ki je naravovarstveno zavarovano. Taki ureditveni ukrepi so možni in zaželeni in tudi spodbujeni iz evropskih skladov, če je gre za čezmejni konsenz. Italijanski strani bomo predlagali, naj se slovenski in italijanski izvedenci čimbolj poglobljeno in čim hitreje lotijo tega projekta,« pravi Bricelj. Glede bojazni ribičev, da bi se z jezom uničilo zadnje naravno drsti-šče lipana in soške postrvi, pa Bricelj izraža prepričanje, daje upoštevanje teh problemov bistveno pri načrtovanju kakršnihkoli novih ukrepov, ki morajo biti čezmejno usklajeni. Glede dovajanja pitne vode iz Mrzle-ka tudi na italijansko stran je Bricelj povedal, da »nekaj rezerv je, a nikakor pa ne na škodo Slovenije. Naše načelno stališče je takšno: ko bodo vodne pravice in potrebe v Sloveniji pokrite, bomo odprti za vsako možno količino, ki jo italijanska stran želi«. Mara Černic bumbaca planote, to ne bo vplivalo na količino vode, ki jo lahko nudimo Italiji,« pravi Lovrič in pojasnjuje, daje trenutna italijanska želja po 2,5 milijonov litrov vode na leto, kar uspejo zagotavljati. Italijani sedaj še plačujejo 25 centov za vodo, cena pa se vsako leto usklajuje, v ta namen se podjetji sestaneta prihodnji mesec. Cena bo potem višja predvidoma za 5 centov. Slovenski uporabniki za vodo iz Mrzleka plačujejo 41 centov, tako velika razlika v ceni izhaja iz dejstva, pravi Lovrič, ker je do meje le šest kilometrov vodovoda, na slovenski strani pa malo manj kot 1.000 kilometrov vodovodnih cevi. Bricelj je italijanskim kolegom še zagotovil, da bo vprašanje onesnaženega Kor-na rešeno do leta 2011 z izgradnjo osrednje čistilne naprave za območje Goriške, ki bo v Vrtojbi. Z njeno izgradnjo je predvidenih 10 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev, nadaljnje 4 milijone evrov za ureditev kanalizacije pa bosta zagotovili država in lokalne skupnosti. Prisotni so se dotaknili tudi vprašanja Livarne; slovenska stran je poročala o ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja, ki moti Goričane, in spremljanje stanja. »Slovenija po drugi strani postavlja vprašanje onesnaževanja, med drugim termoelektrarne pri Tržiču. Poglobljeno govorimo tudi o pritiskih in vplivih, ki prihajajo preko meja,« zaključuje Bricelj. Katja Munih POKRAJINA Zagovarjajo obnovo jezu pri Podgori Goriška pokrajina nasprotuje gradnji novega jezu med Pevmo in Štmavrom, z zanimanjem pa gleda na morebitno prenovo rečne pregrade pri Podgori. Pokrajinska od-bornica Mara Černic, ki se je udeležila včerajšnjega zasedanja mešane komisije za vodno gospodarstvo, pravi, daje Soča pri Podgori iz okolj-skega vidika že iznakažena in torej povsem različna od predela med Štmavrom in Pevmo, ki je ohranil svojo naravno podobo. Odbornica je povedala, daje bila pred gradnjo solkanskega jezu že predvidena tudi pregrada na italijanski strani meje, njeno morebitno načrtovanje in izgradnja pa bosta morali potekati v sodelovanju s slovensko stranjo, saj Slovenija in Italija morata skupaj upravljati porečje Soče. Med včerajšnjem zasedanjem je Černičeva opozorila tudi na vprašanje onesnaževanja Korna, ki bo rešeno do leta 2011 z izgradnjo nove čistilne naprave v Vrtojbi. Pokrajinska odbornica je poudarila, da se onesnažena voda iz Korna izliva v Sočo, zatem pa škodljive snovi z vodnim tokom pridejo do tržiške-ga zaliva in gradeške lagune. Po besedah Černičeve slovensko ministrstvo za okolje ni še izdalo okoljskega dovoljenja za obratovanje solkanske Livarne. »Goriška občina je zaprosila, da bi lahko oddala svoje pripombe, zato pa je Slovenija določila rok za njihovo vložitev do 15. maja,« je povedala Černičeva in razložila, da je pokrajina svoje pripombe o vonjavah in uvedbi čim bolj sodobnih tehnologij že vložila pred nekaj tedni. (dr) V Tržiču zaseda SIK Na tržiškem sedežu pokrajinske federacije Stranke italijanskih komunistov v ulici Valentinis bo danes ob 20. uri zasedanje članov in simpati-zerjev. Na dnevnem redu srečanja so analiza volilnih izidov, razprava o enotnosti komunistov in priprave na strankin kongres. Nova Gorica Mesto mladih Letošnji tradicionalni novogoriški festival Kluba goriških študentov Mesto mladih bo potekal od jutrišnjega dne do sobote, 3. maja pod geslom Green peace of Europe. Jutri bodo odprli razstavo v Rotundi Slovenskega narodnega gledališča, zatem pa bo koncert na Mostovni, kjer bosta nastopili skupini Katalena in Jararaja. V okviru festivala bo sledilo več koncertov, med drugim tudi ob kresu v borovem gozdičku 30. aprila. Nastopili bodo Elvis Jackson, Funky Morning in Binho Cavalho Band. Priredili bodo tudi čezmejni pohod na goriški grad in več ustvarjalnih delavnic. (km) Slovesnost na Nanosu Združenje borcev Nova Gorica prireja ob državnem prazniku Dneva upora proti okupatorju tradicionalno proslavo na Nanosu v spomin na prvo večjo partizansko bitko na Primorskem, Nanoško bitko, 18. aprila 1942 in obletnico ustanovitve OF. Proslava bo v soboto, 26. aprila, ob 11.30; novogoriško združenje borcev zbira prijave za avtobusni prevoz na tel. 003865-3332077. (km) Brez odvažanja odpadkov Podjetje za javne storitve IRIS ob jutrišnjem državnem prazniku ne bo odvažalo odpadkov izpred domov. Okenca družb IRIS, IRISAcqua in Isogas bodo zaprta tudi v soboto, medtem ko bodo delovale zelene številke 800-993131 (voda), 800-993100 (elektrika in plin) in 800-844344 (okoljske storitve). V Dolenjem brez vode Podjetje IRISAcqua sporoča, da bo danes med 8. in 12. uro prekinjena dobava pitne vode v občini Dolenje. Chat Noir v Gorici V okviru niza Gorizia Jazz bo danes ob 20.45 v deželnem avditoriju v Gorici nastopila skupina Chat Noir. GORICA - Policija izpeljala zahtevno preiskavo in onesposobila maroško kriminalno združbo Obglavili mrežo razpečevalcev Tangor je naziv policijske operacije, ki je s štirinajstimi aretacijami in zaplembo 340 kilogramov hašiša onesposobila maroško kriminalno združbo. Mamilo so natovarjali na ladjo v maroškem Tangerju, raztovarjali pa v Genovi, od koder so z njim oskrbovali mrežo preprodajalcev na italijanskem severu, zlasti v Furlaniji in Lombardiji. Donosni posel - zaseženo mamilo bi jim navrglo do tri milijone in pol evrov - pa so jim preprečili agenti goriških oddelkov leteče policije in Di-gosa. Zato so iz Tangerja in Gorice skovali naziv Tangor. Ker gre za izjemen uspeh tukajšnjih varnostnih sil, se jim je včeraj prišel v Gorico javno zahvalit Giorgio Milillo, državni tožilec iz tržaške direkcije za boj proti mafiji, ki je preiskavo vodil. »Glede na omejene sile goriške policije so dokazali izjemno profesionalnost, sposobnost in predanost poklicu, ki gre onkraj delovnih dolžnosti,« je poudaril Milillo, ki je oris preiskave prepustil namestniku goriškega kvestorja Giancar-lu Conticchiu in šefu letečega oddelka policije Massimilianu Ortolanu. Kriminalno združbo so sestavljali Ma-ročani, ki so hašiš proizvajali v Maroku, ga dovažali v Evropo v za to prilagojenih avtomobilih in ga nato preprodajali po Italiji, predvsem v Milanu, Bergamu, Terniju, Tre-visu in Vidmu. Ravno na Videmskem in še zlasti v furlanski nižini so imeli eno od svojih operativnih baz. Ortolan je pojasnil, da je preiskavo leta 2005 sprožilo naključje. Goriški oddelek Digos je namreč preiskoval delovanje nekaterih priseljencev iz musliman- skih držav v okviru preprečevanja terorističnih infiltracij. Na podlagi prisluškovanj in opazovalne dejavnosti so odkrili, da so trčili ob mrežo razpečevalcev. »Združbi smo prišli do dna,« je pojasnil Ortolan in dodal, da so tokrat prišli na sled velikim ribam oziroma uvoznikom mamila. Preiskava se je zaključila v zgodnjih torkovih urah, ko so pra- vici zaupali še šest maroških državljanov, med njimi tudi 46-letnega Msatfija El Mahdija, ki je trgovanje z mamilom upravljal iz kraja San Giovanni al Natisone. Odkrili so, da je proizvajalec in izvoznik hašiša njegov brat, zoper katerega so razpisali mednarodno tiralico, vendar Maroko ga ne bo izročil italijanskim oblastem. Prijeli ga bodo, če ali ko bi Na sliki levo Ortolan, Milillo in Conticchio med včerajšnjo predstavitvijo rezultatov preiskave, zgoraj v torek aretirani Msatfi El Mahdi, desno pa v rezervnem avtomobilskem kolesu skrito maroško mamilo vstopil v katero koli državo schengenskega območja. V Italiji so kupovali avtomobile, jih prevažali v Maroko, jih tam prilagodili tako, da so vanje skrili mamilo, na primer v rezervno kolo, ter jih pripeljali v Genovo na ladjah. Tu so avtomobile predali zaupnim kurirjem, ki so z mamilom oskrbovali razpečevalce po severni Italiji; vsak od le-teh je deloval avto- nomno in upravljal mrežo preprodajalcev. »Domala vsi so Maročani, v preiskavo ni vpleten noben italijanski državljan,« je še povedal Ortolan in pristavil, da je bil maroški hašiš kvaliteten in bi jim navrgel lepe denar-ce. »Upoštevajmo pa tudi dejstvo, da je preprodaja mamil med glavnimi finančnimi viri mednarodnega terorizma,« je zaključil. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. aprila 2008 19 GORICA - Praznik ob »rojstnem dnevu« Vrača se srednji vek Vrhunec v soboto in nedeljo v grajskem naselju RUPA-PEČ Frtaljo bodo cvrli že 39. leto zapored Na tradicionalnem prazniku v Rupi bodo frtaljo cvrli že 39. leto zapored. Praznovanje, ki ga na tamkajšnjem prireditvenem prostoru prireja prosvetno društvo Rupa-Peč, se bo začelo jutri ob 16.30 z nastopom otroških pevskih zborov; sledila bo tombola, ki bo v primeru slabega vremena prenesena na 27. april, za veselo vzdušje pa bo skrbel ansambel Souvenir. Praznik se bo nadaljeval v nedeljo, 27. aprila. Pred in po dopoldanski maši bodo pritrko-valci iz Mengša pritrkovali na zvonove rupenske cerkve sv. Marka, popoldne ob 16.30 bo tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, nato pa še ples z ansamblom Hram. V četrtek, 1. mala, ob 16.30 bo prisotne na prazniku nagovoril predsednik slovenske konzulte pri pokrajini Peter Černic, nakar bo nastopila dramska skupina iz Štandreža in zaigral ansambel Happy day. Nocoj Snovanja s študenti kompozicije V okviru Snovanj, ki jih prireja Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, se bodo nocoj ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju predstavili gojenci tržaškega konser-vatorija, ki študirajo kompozicijo pod mentorstvom profesorja Fabia Nie-derja. To so Fulvio Trapani, Franca Za-nolla, Nicolo Sbuelz, Marija Korvits, Igor Zobin, Tatjana Jercog, Dario Sa-vron. Fabio Nieder poučuje tudi v Amsterdamu in na različnih evropskih akademijah, njegova dela pa se izvajajo na pomembnih evropskih festivalih in revijah. V Gorici je bil v 80. letih prejšnjega stoletja pogosto prisoten na koncertnem odru predvsem kot pianist znanih solopevcev. Študentom tržaškega konservatorija se bosta nocoj pridružili flavtistka Alenka Zupen in oboistka Breda Hartman, profesorici na koprski glasbeni šoli. Na programu so skladbe za različne komorne sestave, instrumentalne in vokalne. V galeriji ARS Tea Curk in Sonja Makuc V galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku bodo danes ob 18. uri odprli razstavo grafik Sonje Makuc in male plastike Tee Curk. Po glasbeni dobrodošlici bo likovnici mlajše generacije predstavila mlada umetnostna kritičarka Katarina Brešan. Tea Curk in Sonja Makuc sta mladi ajdovski ustvarjalki, ki na novo vstopata v svet likovne umetnosti; obe sta pred kratkim diplomirali, Tea iz kiparstva na ljubljanski akademiji, Sonja iz slikarstva na pedagoški fakulteti in sta vpisani na podiplomski študij iz grafike. Na Gradini razstavlja Luciano Gaudenzi V sprejemnem centru Gradina pri Doberdobu bodo danes ob 18. uri odprli drugo razstavo v okviru projekta Ars naturae. Poklicni fotograf Luciano Gaudenzi bo prikazal še neobjavljen izbor fotografij, ki bodo ilustrirale knjigo o zaščitenih naravnih območjih dežele FJK. Razstava bo na ogled do 4. maja, in sicer ob petkih od 17. do 20. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure; vstop bo prost. Mestne ulice, trgi ter grad in grajsko naselje bodo z jutrišnjim dnem in do nedelje ponovno zaživeli v srednjeveški preobleki, kar naj bi v Gorico - po pričakovanjih mestne uprave - pritegnilo množice obiskovalcev. Med 25. in 27. aprilom bo namreč potekal tridnevni praznik pomladi (»Gran fes-ta di primavera«), s katerim namerava Gorica obeležiti svoj »rojstni dan« oz. uradni vpis v zgodovino; kot znano, je listina cesarja Otona III., ki prvič omenja naselje Gorica, datirana 28. aprila 1001. V okviru praznovanja je jutri napovedan novi predsednik deželne vlade Renzo Tondo. »Prihod pomladi bomo obeležili z večdnevnim prazničnim dogajanjem, ki gaje sicer uspešno prirejala že prejšnja občinska uprava. Ponudbo pa smo dodatno obogatili in jo srednjeveško obarvali, saj se nam zdi, da lahko bolje tržimo to obdobje v zgodovini našega mesta,« pravi goriški župan Etto-re Romoli. »Prizadevamo si, da bi v mestu priredili vsak mesec večjo pobudo, ki bi pritegovala goste iz soseske, pa tudi turiste iz bolj oddaljenih krajev,« podčrtuje odbornik za kulturo Antonio Devetag in dodaja, da k praznovanju prispevajo različna goriška društva in organizacije, medtem ko je občinski upravi poverjena koordinacija. Središče dogajanja bo spet goriški grad, ki ga sedanja mestna oblast želi ovrednotiti. S tem v zvezi Devetag navaja, da je Illyjeva deželna uprava dodelila občini prispevek 252 tisoč evrov za obnovo celotnega kompleksa grajskih zidov. Poiskali pa bodo nove finančne vire, saj je grad potreben dodatnih posegov (na primer za obnovo naprav za ogrevanje v grajskih razstavnih in konferenčnih prostorih). O tem, da bodo pri praznovanjih soudeleženi tudi slovenski sosedje, kar je bila do lanskega leta praksa, tokrat ni omembe. Pomladanski praznik se bo začel jutri ob 10. uri, ko bodo na trgih Cavour in Sv. Antona odprli tržnico štirih letnih časov z eno-gastronomskimi dobrotami, srednjeveškimi obrtniki in otroškimi igrami. Ob 17. uri bo iz ljudskega vrta na Verdijevem korzu krenil po mestu srednjeveški sprevod petnajstih skupin, ki bo dosegel trg Sv. Antona. Ravno tam bodo od 19. ure dalje priredili raznovrstne spektakle. V soboto in v nedeljo bosta prizorišče dogajanja grad in grajsko naselje, kjer bo društvo Meginardus de Goritia v okviru praznika Dies Domini oživilo srednjeveško tržnico, navade in dvoboje. V soboto bo tamkajšnje dogajanje trajalo med 11. in 20. uro, v nedeljo pa med 10. in 20. uro. Z županstva so včeraj sporočili, da se bo jutri okrog 19. ure udeležil goriškega praznovanja na trgu Sv. Antona tudi predsednik deželne vlade Tondo. (Vas) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »3ciento - Chi l'ha duro... la vin-ce«. Dvorana 2: 17.30 »Ortone e il mondo dei Chi«; 19.50 - 22.10 »21«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »I demoni di San Pietroburgo«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.00 »3ciento - Chi l'ha duro... la vin-ce«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Step up 2 - La strada del successo«. Dvorana 3: 17.30 »Ortone e il mondo dei Chi«; 19.50 - 22.10 »21«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Un amore senza tempo«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Tutti pazzi per 1'oro«. il Razstave V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi 4 v Novi Gorici bo v petek, 25. aprila, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Willy Darko; na ogled bo do 15. maja. V GORIŠKI SINAGOGI v ul. Ascoli bo danes, 24. aprila, ob 18. uri odprtje fotografske razstave Maurizia Esposita z naslovom »Mai piu (viaggio ad Auschwitz)«. ~M Koncerti SNOVANJA 2008 V PRIREDBI SCGV EMIL KOMEL: danes, 24. aprila, ob 20. uri v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom Zapiski na črtovju (Skladbe študentov kompozicije na Tartiniju v Trstu); informacije na tel. 0481-532163 ali scgvkomel@tin.it; vstop prost. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 80-urnem tečaju sloveščine III. stopnje, ki se bo pričel 13. maja in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in petkih z urnikom od 19. do 21. ure; informacije na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51, tel. 0481 048181826. S Izleti KD SKALA GABRJE in Turistično društvo Cerje - Opatje selo prirejata nočni pohod Gabrje - Cerje - Gabrje danes, 24. aprila, ob 20. uri s startom z gabrskega trga. Pohodniki naj se opremijo z žepno svetilko. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v soboto, 26. aprila, na pohod na Golobar (1250m, primeren za vsakogar, možnost organiziranega prevoza, vodil bo Rajko Slokar). Prijave sprejemajo na sedežu društva danes, 24. aprila, kjer bo ob 18. uri sestanek z udeleženci. 26. aprila organizira društvo tudi pohod na Jurjevo na Lašček (1071m, primeren za vsakogar, izhodišče v Kalu nad Kanalom, predvidene 4 ure zmerne hoje, vodil bo Aldo Šuligoj). Sestanek z udeleženci bo na sedežu društva danes, 24. aprila, ob 18.30 uri; informacije na www.planinsko-drustvo-ng.si, planinskod.novagorica@siol.net; uradne ure: torek in četrtek od 15. do 18. ure. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet na Matajur, v sklopu vsakoletne pobude Sabotinske družne poti. Društvo bo organiziralo avtobusni prevoz. Posebej vabi k udeležbi člane Kekčeve druščine. Pri pobudi sodelujejo planinska društva Brda, Nova Gorica in goriška sekcija CAI.Prijave na sedežu društva, ob četrtkih med 19. in 20. uro do 30. aprila. SPDG IN KRAŠKI KRTI vabijo v nedeljo, 27. aprila, na izlet v okolico Vrha z ogledom jame Kraljica Krasa in pohodom na Brestovec. Organizatorji opozarjajo, da je za ogled jame potrebno imeti s seboj čelno svetilko in rezervna oblačila. Zbirališče ob 8.30 pred gostilno pri Devetakih; informacije na tel. 0481-81965. 23 Obvestila FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bo v sredo, 30. aprila, ob 13.15 zapadel rok za vložitev prošenj za koriščenje prispevkov, ki jih namenjajo združenjem in ustanovam za uresničevanje projektov in dejavnosti v letošnjem letu. Prošnjam je treba priložiti izpolnjeno informativno polo in osnutek projekta; obrazci z vsemi navodili za vložitev prošnje so na razpolago na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci in na spletni stra- ni na naslovu www.fondazionecari-go.it; informacije nudijo tudi na telefonskih številkah 0481-537111 in 0481-537197. GORIŠKI ŠOLSKI URADI bodo v petek, 2. maja, zaprti. BRIŠKI GRIČ prireja Brdavt 2008: orientacijska vožnja z avtomobili po Brdih v nedeljo, 4. maja; informacije in prijave na tel. 334-2294517, razpis in pravilnik v uradih ZSŠDI in ZSKD v KB centru v Gorici. KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim zainteresiranim za izpopolnitev modelov za davčno prijavo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo anagrafski urad v petek, 2. maja, zaprt. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZSKD osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). PRAZNIK FRTALJE V RUPI v organizaciji PD Rupa-Peč: 25. aprila ob 16.30 nastop otroških pevskih zborov, tombola (ob slabem vremenu bo 27. aprila), ples z ansamblom Souvenir; 27. aprila ob 16.30 nastop pritrkovalcev iz Mengeša, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, ples z ansamblom Hram; 1. maja ob 16.30 govor predsednika pokrajinske konzulte za vprašanja Slovencev Petra Černica, nastop dramske skupine iz Štandreža, ples z ansamblom Happy Day. PROGRAM PRVOMAJSKEGA SLAVJA V ŠTEVERJANU: 1. maja ob 6. uri pohod iz Lokev do Števerjana; ob 17.30 osrednji program, nastop združenih pevskih zborov Goriške pod vodstvom Bogdana Kralja, govor Tamare Blažina in Janeza Stanovnika; ob 18.30 ples s skupino Na- vihanke. 3. maja ob 21. uri koncert Kraških ovčarjev. 4. maja ob 9. uri spoznavajmo Brda, pohod po Brdih in orienteering z avtomobili; ob 18. uri kulturni spored, nastop pevske skupine slovenskega društva iz Banja Luke in ples z ansamblom Mački. Slavje bo na prireditvenem prostoru na Bukovju; informacije za pohode in orienteering na tel. 334-2294517. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.- faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481884909 ali 0039-339-5720418, e-mail andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic na redni občni zbor SKGZ, ki bo v ponedeljek, 28. aprila ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 69 - »condominio Al centro«). URADI ATER v Gorici in v Tržiču bodo v petek, 2. maja, zaprti. URADI IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS bodo v soboto, 26. aprila, zaprti. Delovale bodo zelene številke 800993131 za vodo, 800993100 za plin in elektriko in 800844344 za odnašanje odpadkov. Iris obenem obvešča, da ne bodo v četrtek, 25. aprila, odnašali odpadkov; to bodo storili dan kasneje, v soboto, 26. aprila. ZDRUŽENJE BORCEV NOVA GORICA prireja tradicionalno proslavo na Nanosu (pri Abramu) v spomin na prvo večjo partizansko bitko na Primorskem - Nanoško bitko 18. aprila 1942 in obletnico ustanovitve OF ter državni praznik Dan upora proti okupatorju. Proslava bo 26. aprila ob 11.30; novogoriško združenje borcev zbira prijave za avtobusni prevoz na tel. 003865-3332077. ZALOŽBA MLADIKA vabi danes, 24. aprila, v Goriško knjižnico Franceta Bevka na predstavitev knjige Milana Gregoriča »Koper: Trst - Večna tekmeca«, ki je izšla lani pri založbi Mladika v Trstu. Prisotni bodo predstavnik Luke Koper (Sebastjan Šik), avtor in predstavnik založbe Mladika. DRUŠTVO ARS GALERIJA vljudno vabi na odprtje razstave GRAFIČNA DELA Sonja Makuc MALA PLASTIKA Tea Curk Razstavo bo predstavila Katarina Brešan Galerija Ars na Travniku, Gorica Danes, 24. aprila, ob 18. uri 0 Prireditve ZDRUŽENJE STARŠEV OTROŠKEGA VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE V ROM-JANU ter slovenski društvi Jadro iz Ronk in Tržič prirejajo pod pokroviteljstvom občine Tržič praznovanje ob stoletnici tržiške ladjedelnice v soboto, 3. maja, ob 18.30 v razstavnih prostorih v ulici Resistenza v Tržiču; na programu predstavitev dvojezične pesniške zbirke Liliane Visintin »CantiEre mare morje«, odprtje razstave del Brune de Fabris, nastop mešanega pevskega zbora Starši ensemble in glasbeno-vokalne skupine Mali romjanski muzikanti. DOKUMENTAREC O P. PLACIDU CORTESEJU z naslovom Pogum molka bodo predvajali danes, 24. aprila, ob 20.30 v dvorani gostinskega lokala Al Romano v Moraru, nasproti županstva; predstavil ga bo novinar Ivo Jevnikar. KRUT v sodelovanju z društvoma Tržič in Jadro iz Ronk vabi na srečanje s kirurgom senologom Jožetom Stacu-lom, ki bo predaval o preventivi in novih metodologijah zdravljenja rakastih obolenj na prsih v torek, 29. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih v ul. Va-lentinis 84 v Tržiču. BRIŠKI GRIČ vabi na prireditev Mozaik življenja v fotografiji in besedi v sredo, 30. aprila, ob 20.45 v domu na Bukovju. Na programu bo odprtje fotografske razstave Zdenka Vogriča in predstavitev knjige Modrina nad Ma-ricelom avtorja Frana Goljevščka ob glasbeni točki Maje Pahor. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Anna Grattoni z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.00, Onelia Caprara vd. Pau-si iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.30, Pietro Lovišček iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in v Videm za upepelitev. DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Danica Terpin por. Komjanc (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Ida Veronese vd. Franco (ob 13.30 iz goriške bolnišice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Eugenia Vecchiet vd. Marega (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Cristian Sinico s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in v Spineo za upepelitev; 13.30, Nadia Pacor vd. Morsolin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Štefana v Romjanu in v Trst za upepelitev; 14.30, Giorgio Macorini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču v Ronkah. DANES V TRŽIČU: 11.00, Lucia Geret-ti vd. Zorzet v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. Ob izgubi drage mame in none DANICE TERPIN por. KOMJANC izrekajo iskreno sožalje možu Ferdinandu, hčerkama Cvetani in Lučki, vnukinjama Maji in Tanji ter ostalim svojcem Kulturni dom v Gorici, zadruga Maja in ŠZ Dom Ob izgubi Danice Terpin izrekamo iskreno sožalje možu in ostalim sorodnikom. KD Briški grič 20 Četrtek, 24. aprila 2008 SVET / združene države amerike - V torek so potekale primarne volitve v Pensilvaniji Demokratska predsedniška tekma brez odločilnega preobrata Clintonova je po predvidevanjih tokrat premagala Obamo, ki pa še vedno ohranja prednost NEW YORK - Newyorška senatorka Hillary Clinton je v torek uspela premagati Baracka Obamo na volitvah za izbiro demokratskega predsedniškega kandidata v Pensilvaniji in s tem razen sebe razveselila tudi republikance, saj se bo demokratska tekma podaljšala še najmanj do 6. maja, najverjetneje pa celo dlje. Po 98 odstotkih preštetih glasov je Clintonova zmagala s 55 odstotki proti 45 odstotkom, ki jih je dobil Oba-ma, in dosegla mejo 10 odstotkov razlike, s katero lahko ohranja kredibil-nost za vztrajanje v kampanji, čeprav ji volilna matematika ne kaže najbolje. Clintonova je po zmagi svojim privržencem v Philadelphiji dejala, da so pomagali spremeniti plimo v njeno korist. Dejala je, da ne bo odnehala, kljub temu, da so jo k temu že začeli pozivati, ker si menda Američani zaslužijo predsednika, ki ne odneha. Po mnenju privržencev senatorja iz Illinoisa so takšnega predsednika imel i že zadnjih osem l et, pa so končali v neskončni vojni in gospodarski recesiji. Obama je v Evansvil-leu v zvezni državi Indiani čestital Clintonovi za zmago, vendar jo je kasneje ošvrknil z besedami, da se morajo demokrati odločiti, ali želijo neko ga, ki bo špe ku li ral in po ve dal vsa -ki skupini ljudi, kar si želi slišati, ali pa bo do stran ka, ki se ne osredo to ča le na zmago, ampak tudi na to, zakaj bi mo ra li zma ga ti. Vzporedne ankete so pokazale, da je Clin to no va zma go va la med žen ska -mi in moškimi, starejšimi, delavci, belci, lastniki orožja, manj izobraženimi in manj premožnimi. Obama je osvajal glasove temnopoltih, ki jih v Pensilvaniji ni veliko, med mladimi, iz-obra že ni mi, pre mož nej ši mi in na no -vo registriranimi demokrati. Kar pet odstotkov republikancev in pet odstotkov neodvisnih se je registriralo za demokrate in velika večina od teh je volila Obamo. Senator je dobil večino tistih, ki si želijo sprememb, senatorka pa tistih, ki poudarjajo izkušnje. Clintonova je z zmago v Pensilvaniji tako že tretjič obstala v tekmi, ko ji j e že grozil por az. Najprej v New Hampshi re u, na to po 11 za po red nih porazih v Ohiu in Teksasu, sedaj pa še v Pensilvaniji, kjer je imela na začetku kampanje v javnomnenjskih raziskavah več kot 20 odstotkov prednosti pred Obamo. Senator je v zadnjih šestih tednih za oglase v Pensilvaniji porabil 11,4 milijona dolarjev, senatorka pa le 4,8 milijona. Kljub temu Obama ni zmogel kaj več od poraza za 10 odstotkov. Politični strategi Clintonove trdijo, da Oba ma ni spo soben zma ga ti v pomembnih velikih državah in senator ka upa, da bo se daj us pe la pre pri -čati večje število super delegatov, da stopijo na njeno stran. Obama je v zadnjih tednih izgubil nekaj "leska", vendar mu nasprotniki osebno niso mogli naj ti huj še na pa ke kot to, da na ovratniku ne nosi ameriške zastavice. Škodovala so mu predvsem stara poznanstva, kot na primer s pastorjem Je-remiahom Wrightom, ki je belce v Pensilvaniji spomnilo na dejstvo, da je Obama temnopolt. Vzporedne ankete so po ka za le, da so med bel ci, za ka te -re je bila rasa pomembna, volili za Clintonovo v razmerju tri proti ena. Kljub zmagi bo Clintonova le malo po se gla v Oba mo vo pred nost v de -legatih. Osvojila jih je najmanj 52, Obama pa najmanj 46, pri čemer jih bodo 60 razdelili še kasneje. Po izračunu ameriške tiskovne agencije AP ima Obama še vedno prednost s 1694,5 delegata proti 1561,5 delegata, za zmago pa jih je potrebno zbrati 2025. Clintonova lahko zmaga 6. maja v Indiani, kjer bodo razdelili 72 delegatskih glasov, vendar Obama zanesljivo vodi v anketah Severne Karoline, kije do konca demokratskih volitev največja država s 115 delegati. Obama je april začel z 41 milijoni dolarjev, Clintonova pa z milijonom dolga, kar pomeni, da je pred njo težka naloga zbiranja denarja. Obama je imel pred Pensilvanijo prednost v skupnem številu glasov volivcev za okoli 700.000, Clintonova pa je v Pensilvaniji uspela zaostanek zmanjšati za okoli 200.000. Za njeno končno zmago je to rej še ved no po tre ben kak ve -lik do go dek ali ve li ka na pa ka Oba me, kar pa je z le devetimi tekmami do konca vse manj verjetno. Tako kot demokrata so imeli volitve tudi republikanci, pri katerih je senator iz Arizone John McCain že marca zbral zadostno število delegatskih glasov za osvojitev predsedniške nominacije. McCain je v Pensilvaniji dobil 73 odstotkov glasov, kongres-nik iz Teksasa Ron Paul pa 16 odstotkov. Volitev se je na demokratski strani udeležilo 2,2 milijona ljudi, pri re-pub li kan cih pa oko li 700.000, ne gle -de na to, da volitve pri njih niso odločale o ničemer. (STA) Bill Clinton objema soprogo Hillary po volilni zmagi ansa gospodarstvo - V ozadju šibak dolar in nizka proizvodnja Nafta ponovno rekordno, za sod več kot 118 dolarjev SINGAPUR - Cena za sod zahod-noteksaške lahke nafte z dobavo v juniju se je včeraj podražila za devet centov na 118,16 dolarja. Ob tem je zahodno-teksaška lahka nafta z dobavo v maju ob zaključku torkovega trgovanja dosegla ceno 119,37 dolarja, med trgovanjem pa se celo dotaknila cene 119,90 dolarja za sod. Analitiki so prepričani, da šibak dolar, manjša proizvodnja nafte v Nigeriji in nepopuščanje Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) za povečanje proizvodnje nafte vplivajo na razburkane cene surove nafte. Cene nafte na newyor-ški in londonski borzi so v zadnjem tednu skoraj dnevno dosegale rekordne vrednosti. Severnomorska nafta vrste brent z dobavo v juniju se je na borzi v Londonu včeraj podražila za 15 centov na 116,10 dolarja za sod, potem ko je torkovo trgovanje končala pri 115,95 dolarja, med trgovanjem pa se je povzpela celo na rekordnih 116,75 dolarja. Ministri 74 držav, ki se udeležujejo mednarodnega foruma o energiji v Ri- mu, so prepričani, da bi morala biti cena nafte takšna, da bi ustrezala tako proizvajalcem kot potrošnikom. "Zagotavljati mora svetovno gospodarsko rast, predvsem v državah v razvoju," so dodali. Ameriški predsednik George Bush je ob visokih cenah nafte zaskrbljen, kako ta cena vpliva na potrošnike. Naftni minister Savdske Arabije Ali al-Naimi je v torek pozval k umiritvi kljub porastu cen nafte. Poudaril je, da svetu še ne primanjkuje zalog črnega zlata. Ob robu rimskega foruma je izpostavil, da omejene zmogljivosti v celotni verigi zagotavljanja zalog predstavljajo ključen problem za porast cen nafte. Savdska Arabija, ki je največja proizvajalka nafte Opeca, je v torek sporočila, da bo do leta 2012 povečala proizvodnjo nafte za pet milijonov sodov na dan. Prav tako naj bi proizvodnjo nafte povečale tudi članice Opeca, je sporočil generalni sekretar Abdalla Salem El-Badri. Po njegovih besedah bo Opec svojo proizvodnjo do leta 2020 povečal za do devet milijonov sodov na dan. Rehn: Ni konsenza za sporazum s Srbijo BEOGRAD - V EU trenutno ni soglasja glede podpisa stabiliza-cijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo, je za časnik Kölnische Rundschau dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn. Na vprašanje, ali Srbija lahko postane članica EU tudi, če ne bo priznala Kosova, pa je odvrnil, da "so vse države kandidatke za članstvo obvezane vzdrževati dobrososedske odnose". "Zelo pomembno je, da s podpisom sporazuma Srbiji pošljemo signal, povezan z njeno evropsko perspektivo. Izpolnjevanje pogojev je moč vezati tudi na kasnejšo ratifikacijo v državah članicah. Ali bo do tega signala prišlo, pa je odvisno predvsem od članic," je v pogovoru za nemški časnik poudaril Rehn in dodal, da med članicami glede tega vprašanja ni konsenza. Srbski premier Vojislav Koštuni-ca je v odzivu za srbsko Tiskovno agencijo Tanjug ocenil, da Rehnova izjava o dobrososedskih odnosih "očitno predstavlja uradno stališče Bruslja, da Srbija s podpisom sporazuma priznava neodvisnost Kosova in se zavezuje k sodelovanju s to lažno državo". Ker je tak sporazum z EU protiustaven in vsebuje odkrito namero razkosanja Srbije, ga nihče nima pravice podpisati v imenu Srbije, je še menil Koštunica. Portugalska ratificirala Lizbonsko pogodbo LIZBONA - Portugalski parlament je včeraj z veliko večino ratificiral novo, reformno pogodbo EU. Za ratifikacijo dokumenta, ki so ga decembra lani v portugalski prestolnici podpisali evropski voditelji, je glasovalo 208 poslancev 230-članskega parlamenta, 21 jih je bilo proti. Lizbonsko pogodbo, ki naj bi izboljšala učinkovitost evropskih institucij, so na glasovanju podprle vladajoča socialistična stranka, socialdemokrati in ljudska stranka, medtem ko so poslanci komunistov, zelenih in bloka levice glasovali proti. Nekatere stranke, predvsem levo usmerjene, so zahtevale, da bi Portugalci o reformni pogodbi odločali na referendumu, vendar pa so portugalske oblasti to možnost januarja zavrnile in odločile, da bo o ratifikaciji Lizbonske pogodbe glasoval parlament. Portugalski je za ratifikacijo Lizbonske pogodbe že čestital predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je v sporočilu zapisal, da velika podpora dokumentu v parlamentu kaže na veliko podporo evropskemu projektu na Portugalskem. (STA) AVSTRALIJA - Baklo bo na poti skozi mesto varovala skoraj polovica vseh lokalnih policistov V Camberri sprejeli izredne varnostne ukrepe ob prihodu olimpijskega ognja CANBERRA - Olimpijski ogenj je včeraj iz Indonezije prispel v Avstralijo, od koder poročajo o dveh aretacijah, povezanih s prihodom olimpijske bakle. Letalo, na katerem je bila bakla, je ob strogih varnostnih ukrepih pristalo na vojaškem letališču v prestolnici Canberra po šesturnem letu iz indonezijske prestolnice Džakarta. Baklo so na letališču pričakali avstralski in kitajski uradni predstavniki. Baklo so ob prihodu na letališče pozdravili tudi voditelji aboriginov. Na zastraženem letališču se ni zgodil noben incident, je pa policija v Sydneyju aretirala žensko in moškega, ki sta poskušala ob preletu letala nad znamenitim pristaniškim mostom izobesiti transparent. Lokalni mediji so še poročali, da so dvojico aretirali, ker naj bi poskušala nad mostom razobesiti tibetansko zastavo, vendar tiskovna predstavnica canberrske policije tega ni potrdila. Pohod bakle skozi Canberro bo dolg 16 kilometrov, vzdolž proge pa so že postavili ograde. Baklo bo na poti skozi mesto varovala skoraj polovica vseh policistov v mestu. Pred prihodom olimpijskega ognja v Avstralijo je kitajski veleposlanik v Canberri Zhang Junsai izjavil, da je jezen zara-Prihod olimpijske di napadov na baklo v Parizu in Londonu ter izrazil upanje, bakle s kitajskim da pohod bakle v Canberri ne bodo spremljali protesti. Po letalom pričakovanjih naj bi pohod bakle vseeno spremljalo več ti- v Camberro soč zagovornikov Kitajske kot tudi protibetanskih protest- nikov, zato so uradni predstavniki že izrazili bojazen, da bi ANSA lahko prišlo do izgredov med nasprotnima skupina. (STA) / TRST Četrtek, 24. aprila 2008 evropska unija - Slovenski predsednik Danilo Türk na uradnem obisku v Evropskem parlamentu Türk: EU mora prevzeti vlogo svetovnega voditelja Med glavnimi izzivi je izpostavil okolje in človekove pravice ter migracije in nadaljnjo širitev EU 1 1 STRASBOURG - Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je včeraj v nagovoru poslancem Evropskega parlamenta v Strasbourgu poudaril, da mora EU prevzeti vlogo svetovnega voditelja, med glavnimi izzivi pa izpostavil okolje in človekove pravice ter migracije in nadaljnjo širitev EU. "Evropska unija bo še naprej velika zgodba o uspehu, če bo le obdržala svojo dinamičnost in dokazala, da je svetovni politični akter z vse večjo težo. Premik naprej je pogoj za uspeh, kar od Evropske unije na sedanji stopnji zahteva, da prevzame vlogo svetovnega voditelja," je poudaril Türk. V zvezi z okoljem j e Türk v govoru izpostavil segrevanje ozračja. "Jasno je, da je globalno segrevanje že doseglo tisto točko, ko se mednarodna skupnost sooča s trdo izbiro: ali nadaljevati metode rasti in se sprijazniti s katastrofo, ali pa poskusiti zbrati pogum za preobraz-beni pristop, ki lahko ustrezno ublaži posledice globalnega segrevanja in prepreči najhujše," je dejal. "Z zaverovanostjo v rast ne bomo uspeli. Preobrazba, čeprav težko dosegljiva, je bistvo dnevnega reda. Upam, da bomo to leto izbrali pot, ki vodi v preobrazbo," je bil jasen predsednik Slovenije. "Okolje ni edino področje, kjer mora EU prevzeti vlogo svetovnega voditelja, nuj no po treb na je tu di moč nej ša vo -dilna vloga unije pri prizadevanju za človekove pravice na svetu," je Türk nadaljeval v govoru pred poslanci Evropskega parlamenta. Ocenil je sicer, da razmere na tem področju v svetu niso spodbudne. Človekove pravice so množično in sistematično kršene v mnogih delih sveta, EU pa mora biti dejavna tako, da predlaga gospodarske modele trajnost-ne rasti s humanitarnimi in diplomatski- mi prizadevanji - a tudi s sankcijami, ki bodo podprle odločbe Mednarodnega kazenskega sodišča, je poudaril. Türk se je v nagovoru dotaknil tudi vprašanja preseljevanja. "Evropa se stara in ne bo več zmožna igrati vloge svetovnega vodje brez uspešnih prebival-stvenih politik. Te politike bodo nujno vključevale upravljanje priseljevanja. Evropa potrebuje na novo prispele ljudi, pozitivne v duhu in sposobne opraviti svoj del pri ustvarjanju blaginje za vse," je poudaril. Med izzivi EU je izpostavil tudi njeno nadaljnjo širitev. "Čeprav je jasno, da bodo morali vsi ti, ki si prizadevajo za članstvo, izpolniti ustrezna merila, pa vendar ne bi smeli nikomur izmed njih preprečiti včlanitve samo zaradi političnih težav ali kulturnih predsodkov," je dejal Türk in ob tem iz poslanskih vrst požel aplavz. Ob tem se je jasno zavzel za perspektivo članstva Turčije v EU in pozval k nadaljevanju pristopnih pogajanj. "Unija Turčiji ne sme odreči perspektive članstva, saj ji je bila ta že odobrena. To bi postavilo pod vprašaj kredi-bilnost EU," je menil. "Poleg tega se unija ne more sprijazniti s črno luknjo na Zahodnem Balkanu. Pristopna pogajanja morajo jasneje opredeliti evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. To pa bo zahtevalo nadaljnje delo s posameznimi državami, ki morajo okrepiti svoje zmogljivosti za izpolnjevanje meril za članstvo," je nadaljeval. Tudi Ukrajina in Moldavija, tako Türk, potrebujeta perspektivo članstva v Evropski uniji, zato se jima ta perspektiva ne sme odreči. "Očitno je, da morajo v vseh zadevah, ki se nanašajo na članstvo, države kandidatke izpolnjevati vsa zahtevana merila. Obstajajo dobri razlogi za to, da ' m M lunoot \ 4MINT E UEtor» iUSOfiAh H f NT CUKOfffN tlUMlHTÜtL NT* EURO EUIt&FAl 1 Ii (WPQifW mil E1T (u>0' <0f>w Mit J Slovenski predsednik Danilo Türk se vpisuje v knjigo častnih gostov; ob njem predsednik Evropskega parlamenta Hans Gert Pöttering je praksa EU glede upoštevanja teh meril dosledna in stroga. Če je pot do izpolnitve dolga, naj pač bo. Leto ali dve pogajanj je nizka cena za ohranitev kre-dibilnosti in spoštovanja standardov EU," je še dejal v zvezi z nadaljnjo širitvijo EU. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering v pozdravnem nagovoru Türku ni skoparil s pohvala- mi na račun Slovenije kot prve nove članice EU za krmilom povezave. Za Slovenijo je predsedovanje velika čast, a tudi velika odgovornost, zlasti do njene soseščine, območja Zahodnega Balkana, je dejal Pöttering. Državam z območja je lahko Slovenija zgled, kako se lahko doseže polnopravno članstvo v EU, je poudaril. Na skupni tiskovni konferenci s Pötteringom se Türk ob poudarjanju pomena človekovih pravic ni mogel izogniti vprašanju, ali se bo udeležil otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger na Kitajskem. Dejal je, da se otvoritve ne namerava udeležiti, saj ima takrat na programu druge obveznosti. "Ne bo veliko škode, če bo tam nekoliko manj politikov," je v izjavi za medije dejal Türk, a poudaril, da je sicer velik privrženec olimpijske ideje in olimpijskih iger kot športnega dogodka. Na vprašanje, ali bo EU Srbiji pred volitvami ponudila okrepitev odnosov, pa je Türk dejal, da ima EU v zvezi s tem dve nalogi. "Prva je, da mora ravnati na tak način, da bo jasno, da je Srbija zaželena v evropski družini. In drugič, potrebno je spoštovati voljo srbskega naroda, ki bo izražena na volitvah maja letos," je bil jasen Türk. Vse rešitve, ki se iščejo, morajo biti znotraj teh dveh načel, je dodal. "Vsekakor si želim, da bi v Srbiji gledali naprej, ne nazaj. Želim si, da bi bila evropska perspektiva jedro gledanja naprej," je še poudaril. Türk se je v Evropskem parlamentu ob svojem prvem uradnem obisku po prevzemu položaja vpisal v knjigo častnih gostov, po kosilu pa se bo sestal tudi s poslanci iz Slovenije. V Strasbourgu je obiskal še Svet Evrope, kjer se bo sestal z generalnim sekretarjem Terry-em Davisom. (STA) EU - Slovenski premier Janša, ki je bil na čelu delegacije EU, je imel bilateralno srečanje z japonskim premierom Fukudo Vrh EU-Japonska v znamenju klime TOKIO - EU in Japonska sta včeraj na vrhu v Tokiu potrdili strateško partnerstvo in zavezanost k ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam. Slovenski premier Janez Janša, ki je bil na čelu evropske delegacije, pa je imel tudi bilateralno srečanje z japonskim premierom Jasuom Fukudo, s katerim sta govorila o krepitvi sodelovanja med Slovenijo in Japonsko. EU in Japonska sta napovedali, da si bosta skupaj prizadevali za dosego pravičnega in učinkovitega okvirja za boj proti podnebnim spremembam po izteku Kjotskega protokola leta 2012, v katerem bi sodelovala vsa ključna svetovna gospodarstva. Predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša, je na novinarski konferenci priznal, da med stranema sicer obstajajo razlike v pristopih glede spopadanja s podnebnimi spremembami, a obenem poudaril, da je načinov reševanja prob le ma več. "Pomembno je, da se strinjamo glede cilja. Ključno je, da razvite države, predvsem članice skupine industrijsko najbolj razvitih držav G-8 dosežejo dogovor med seboj, da v svoj načrt vključijo vse pozitivne pristope ter nato pomagajo državam v razvoju," je dejal Janša. "Verjamem, da bomo uspeli za sodelovanje pridobiti tudi razvijajoča se gospodarstva ter države, ki ne sodelujejo v kjotskem procesu," je še dodal slovenski premier in poudaril, da gre za globalen problem, ki ga je treba tako tudi reševati. Medtem ko si je EU zastavila cilj, da do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjša izpuste toplogrednih plinov in hkrati na 20 odstotkov poveča delež obnovljivih virov energije, Japonska zagovarja sektorski pristop, najprej namreč želi določiti cilje za posamezne industrijske sektorje in nato na tej podlagi oblikovati zavezujoč cilj. Slovenski premier in predsedujoči EU Janez Janša, japonski premier Jasuo Fukuda in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ansa Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je spomnil, da so evropski voditelji na srečanju marca potrdili ambiciozne cilje in si zadali sklenitev dogovora na ravni EU do konca tega leta, je pa unija pripravljena iti še dlje, če bodo to storila tudi druga razvita gospodarstva. Zato EU, je nadaljeval Barroso, računa na dogovor v okviru skupine G-8, ki ji letos predseduje Japonska. "To, kar smo se dogovorili danes, je pomembno za dogovor v okviru G-8 na vrhu julija na Hokaidu," je dejal. V odgovoru na novinarsko vprašanje, ali cilj EU, da poveča uporabo biogo-riv, ki se trenutno v glavnem izdelujejo iz kmetijskih pridelkov, ne prispeva k viša- nju cen hrane v svetu, je predsednik komisije Barroso poudaril, da si bo unija prizadevala za spodbuditev uporabe biogo-riv nove generacije, katerih proizvodnja ne obremenjuje okolja. Japonski premier Jasuo Fukuda je povedal, da so govorili tudi o naraščanju cen hrane ter se zavzeli za hitro ukrepanje, saj višje cene hrane najbolj prizadenejo prav najrevnejše države. EU in Japonska naj bi zato v prihodnje bolje usklajevali stališča glede ključnih razvojnih izzivov, zlasti v Afriki. Na vrhu EU in Japonske, na katerem sta v evropski delegaciji sodelovala še komisarja za trgovino in za zunanje odnose Peter Mandelson in Benita Ferrero- Waldner, so napovedali še okrepitev sodelovanja pri zagotavljanju visoke ravni varnosti potrošnikov. Strani sta izmenjali tudi poglede na politične razmere v svetu, še zlasti v Aziji, vendar pa v skupni izjavi, sprejeti po srečanju, ni omenjeno vprašanje Tibeta. Kot je po srečanju za slovenske medije povedal Janša, so sicer o tem govorili. "Zanimala nas je ocena Japonske, ko gre za dogodke na Kitajskem, in strinjali smo se, da bodo to zahtevni procesi, kjer je treba biti potrpežljiv." Pred začetkom 17. vrha EU-Japonska je imel Janša, ki je od ponedeljka na obisku v Tokiu, tudi bilateralno srečanje s predsednikom japonske vlade Fukudo. Osrednja tema pogovora v rezidenci predsednika japonske vlade Kantei so bile možnosti za krepitev dvostranskega sodelovanja, zlasti na gospodarskem področju. Premiera sta se strinjala, da mora sodelovanje med državama odražati potrebe 21. stoletja, zlasti pa sta pozdravila sodelovanje na področju znanosti in tehnologije, pa tudi turizma in kulture. Japonska stran je na srečanju pozdravila prizadevanja za slovenski vstop v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v skupni izjavi, objavljeni po srečanju, pa sta premiera tudi napovedala, da bodo med državama v prihodnje redno, predvidoma enkrat letno, potekale politične konzultacije na ravni zunanjih ministrstev. Janša in Fukuda sta govorila še o reformi Združenih narodov, pri čemer je Janša ponovil slovensko podporo japonskemu stalnemu članstvu v Varnostnem sve tu ZN. Ob zaključku 17. vrha EU-Japonska pa je bil v tokijskem hotelu Imperial, v katerem je bivala slovenska delegacija, še sprejem, ki so se ga je poleg voditeljev EU, Janše in Barrosa, udeležili člani japonskega parlamenta in drugi visoki gostje, vabljeni pa so bili tudi na Japonskem živeči Slovenci. Premier Janša, kije zbrane pozdravil v japonščini, je spomnil na zanimivo naključje, da se je Slovenija, ki ta čas kot prva novinka v EU predseduje povezavi, osamosvojila prav v letu, ko je bil prvi vrh EU-Japonska. Predsednik slovenske vlade je s tem zaključil obisk na Japonskem, v okviru katerega ga je v ponedeljek sprejel tudi cesar Akihito. To je bil sicer prvi obisk kakšnega slovenskega premiera na Japonskem. Sergeja Kotnik Zavrl (STA) 22 Četrtek, 24. aprila 2008 PRIREDITVE TRST - 39. festival operete Letos dve italijanski deli in Leharjeva Dežela smehljaja 39. mednarodni festival operete je do potankosti pripravljen: njegov program so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v mali dvorani tržaške operne hiše Verdi v navzočnosti sopraintendenta Giorgia Zanfa-gnina, tržaškega župana Roberta Di-piazze, Umberta Fannija in številnih sponzorjev, ki so s prispevki podprli priljubljen festival operete. Od 27. junija do 20. julija se bodo na dveh pri-zo riščih zvrs ti le tri ope rete, ki se bodo občinstvu predstavile s kar nekaj ponovitvami. Poletno kulturno dogajanje v Trstu bodo tako zaznamovale operete Cin-Ci-La Carla Lombarda in Virgilia Ranzata, Scugnizza Carla Lombarda in Maria Coste ter Dežela smehljaja Franza Leharja. Na včerajšnji odlično obiskani predstavitvi, dan prej so sicer letošnji festival predstavili v Milanu, so poudarili, da gre za tri klasične izjemno popu lar ne ope rete, katerih skup -ni imenovalec je časovni okvir, saj naj bi nastale v dvajsetih letih minulega stoletja. Predstavnica za stike z javnostjo Nicoletta Cavalierije razložila, da je v bil v tem obdobju operetni žanr v Italiji na višku ustvarjalne dejavnosti, v tujini, še posebej v Avstriji, in sicer na Dunaju, ki je dolgo časa ve ljal za zibel ko ope rete, pa je zanimanje za ta žanr počasi usihalo. Potem ko je bi lo vse podrejeno Staussovim mojstrovinam, se je pojavila Leharjeva glasba, ki je s seboj prinesla "srebrno operetno sezono', je še povedala govornica. Optimizem pred poletjem je nato izrazil soprain-tendent Giorgio Zanfagnin, kije postregel s spodbudnimi številkami. Lani so organizatorji festivala zabeležili 69 odstotni porast števila obiskovalcev, med katerimi je bilo 16 odstotkov tujcev, kakovost festivala pa je ostala neokrnjena kljub dejstvu, da je Fundacija Giuseppe Verdi drastično zmanjšala stroške. Sopraintendent je bil na včerajšnjem srečanju že za-zrt v jubilejno 40. izvedbo Mednarodnega festivala operete, za katerega se nadeja, da bo gostoval tudi na milanskih operetnih odrih, ob tem pa je pozval predstavni ke in sti tucij, naj poskusijo dotičnemu festivalu nameni ti več sredstev. 39. festival operete, ki se ponaša z najdaljšo tradicijo pri nas, se bo torej začel 27. junija v operni hiši Giuseppe Verdi, ko bodo na odru zaživele nepozabne melodije operete Cin-Ci-La. Za razkošno in dinamično postavitev bo poskrbel režiser Mau-rizio Nichetti, kot dirigentka pa bo briljirala Elisabetta Maschio. Premi-erni opereti bodo sledile štiri ponovitve, in sicer 28. junija in 15., 16. ter 20. julija. Glasbeni spektakel bo na sporedu ob 20.30, 20. julija pa bo opereta na sporedu ob 17.30. Letošnji program se bo nadaljeval z opereto Scugnizza v režiji Davideja Livermora in pod taktirko Juliana Kovatcheva. Ta opereta bo na sporedu 29. junija in 1., 2., 3., 8. in 12. julija. Prizorišče dogajanja se bo preselilo na odrske deske dvorane Tripcovich, kjer bodo obiskovalci lahko uživali v večernih urah, z izjemo 29. junija, ko bo opereta na sporedu ob 17.30. Z Leharjevo opereto Dežela smehljaja v režiji mladega Damiana Michieletta in pod taktirko Alfreda Eschweja se bo končal letošnji 39. mednarodni festival operete. Ljubitelji Leharjeve glasbe bodo na svoj račun prišli v operni hiši Verdi, in sicer 9., 11., 17., 18. in 19. julija ob 20.30 ter 13. julija ob 17.30. Za konec pa še nekaj podatkov o nakupu vstopnic. Prodaja vstopnic se bo začela v torek, 29. aprila, in si -cer pri prodajnih okencih gledališča Verdi (od torka do sobote med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro ali na dan prireditve med 18. in 21. uro). Kot letošnjo novost je treba omeniti dve formuli, ki predvidevata nakup vstopnic po znižani ceni. Formula tre predvi-de va na kup vstop nic za vse tri ope rete po znižani ceni (približno 25 odstotkov), formula vikend pa predvideva nakup vstopnice za sobotni večerni in nedeljski popoldanski glasbeni do go dek, pri čemer bo slednji imel 50 odstotni popust. Dodatne informacije je možno dobiti tudi na spletni strani HYPERLINK "http://www.teatro-verdi-trieste.com" www.teatroverdi-trieste.com ter na brezplačni telefonski številki 800090373. (sč) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Pesniški večer z Markom Pogačnikom / vodi Martina Kafol, v torek, 29. aprila, ob 20.30 v foyerju balkona. Gledališče Rossetti Hermann Broch: »Invetato di sana pianta« / režija Luca Ronconi, v produkciji gledališča Piccolo Teatro di Milano - Teatro d'Europa. Danes, 24. aprila, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 25., in v soboto, 26. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 27. aprila, ob 16.00. John Patrick Shanley: »Il dubbio« / režija Sergio Castellitto, igrata Stefano Accorsi in Lucilla Morlacchi. Premiera v torek, 29. aprila, ob 20.30; ponovitve v sredo, 30. aprila, ob 16.00, od četrtka, 1. maja, do sobote, 3. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 4. maja, ob 16.00. Gledališče Miela V ponedeljek, 5. maja, ob 21.21 / »Pup-kin Kabarett«. GORICA Kutlruni dom Danes, 24. aprila, ob 20.30 / v okviru 13. gledališkega festivala »Un castello di risate!« bo na sporedu predstava gledališke skupine Teatro delle lune iz Montebellune (TV) »L'incidente per un paio di mutandine«. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini Jutri, 25. aprila, ob 19.00 / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA Kosovelova knjižnica Danes, 24. aprila, ob 19.00 / nastopil bo igralec Antol Štern z monodramo Kmeclovega dela Trubar. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 24., in jutri, 25 aprila, ob 20.30 / brata Presnjakov: »V vlogi žrtve«. V soboto, 26. aprila, ob 20.30 / Alan Ayck-bourn: »Skriti strahovi na javnih krajih«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija Vito Taufer. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 24. aprila, ob 17.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Jutri, 25. aprila, ob 19.30 / Jean Baptiste Po-quelin Moliere: »Scapinove zvijače«. V soboto, 26. aprila, ob 19.30 / Andrej Nieng: »Osvajalec«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir« V torek, 29. aprila, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V sredo, 30. aprila, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 24., in v petek, 25. aprila, ob 20.00 / Mare Bulc: »Slovenec Slovenca gori postavi«. V soboto, 26. aprila, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V torek, 29. aprila, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 24. aprila, ob 18.00 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Jutri, 25., in v soboto, 26. aprila, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V torek, 29. aprila, ob 15.30 in ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Mala scena MGL Danes, 24. aprila, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Jutri, 25. aprila, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V soboto, 26. aprila, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Do sobote, 26. aprila, ob 19.30 / L. Prenner / D. Spasic: »Kdo je umoril Anico :?«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Roberto Deve-reux« / premiera bo v četrtek, 8. maja, ob 20.30, ponovitve v torek, 13., v sredo, 14., v četrtek, 15., in v soboto, 17. maja ob 20.30, v nedeljjo, 18. maja ob 16.00 ter v torek, 20. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.30 / bosta v sklopu sezone »Societa dei con-certi« nastopala violončelist Mario Brunello in pianist Andrea Lucchesini. IV. pomol V soboto, 3. maja, ob 21.00 / koncert Alexa Brittija. Gledališče Miela V sredo, 7. maja, ob 21.30 / koncert Ca-paRezza. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 29. aprila, ob 20.45 / koncert »Amore e vita di donna«. Nastopajo: Gesa Hoppe, sopran; Franziska Gottwald, mezzosopran in Felicitas Strack, klavir. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Trio Modigliani / Angelo Pepicelli, klavir; Mauro Loguercio, violina; Francesco Pepicelli, violončelo. Danes, 24. aprila, ob 20.45 Arnold Schoenberg. Castello di Udine »Oriente & Occidente« / dva večera s sopranom Eteri Gvazava, pri klavirju Peter Nelson. V ponedeljek, 28., in v sredo, 30. aprila, ob 20.45. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Danes, 24. aprila, ob 19.00 / koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / jazz koncert skupine Tim Berne & Science Friction. MC Podlaga V soboto, 26. aprila, ob 22.30 / koncert Just Swallow (Postojna) in We can't sleep at night (Trbovlje). DIVAČA Jazz hram V soboto, 26. aprila, ob 21.00 / koncert Martine Furlan (glas) in Dejana La-panja (kitara). NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 29. aprila, ob 20.30 / v okviru Komigo 2008 nastopa Bandorke-stra&Orkestra zbylenka s predstavo »Ma che festa e?«. POSTOJNA Jamski dvorec Danes, 24. aprila, ob 20.30 / v okviru Postojna blues festivala koncert Little Pigeon's ForHill Blues (HR). LJUBLJANA Mediapark Cvetličarna Danes, 24. aprila, ob 21.00 / koncert skupine Chris Jagger's Atcha z gostom Mojom Handom. V soboto, 26. aprila, ob 20.00 / nastopa skupina Dirty DC (tribute to AC/DC). V četrtek, 8. maja, ob 21.00 / koncert skupine Zabranjeno pušenje. Posebni gost Laka (predstavnik BiH na Euro-songu). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: na ogled je razstava R. Škočirja »Moji srčni kraljici«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cai-ro« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V galeriji Narodnega doma v Ul. Filzi 14 je na ogled razstava Deziderija Šva-re »50 let slikarstva«. Urnik: od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V Studiu Tommaseo bo na ogled do 7. maja razstava Dina Tamburinija. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V galeriji Milka Bambiča (Proseška ul. 131) bo do 16. maja na ogled slikarska razstava »Naturalistična estetika« društva likovnih dejavnosti Pozejdon-ka iz Kopra. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Z večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. NABREŽINA V dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: ob sobotah, od 17. do 19. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. GORICA Kulturni dom / v ponedeljek, 28. aprila, ob 18.00, odprtje razstave Franceta Slaneta. Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. aprila bo na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje« z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ali po domeni. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Palazzetto Veneto / do 1. maja bo na ogled razstava »Le cartoline racconta-no - Il cantiere 1908-2008«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silen-zio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. SLOVENIJA / PIRAN Galerija Herman Pečarič / do 15. maja bo na ogled razstava ob 100-letnici rojstva slikarja Viktorja Birse. V Mestni galeriji Piran bo do 16. maja na ogled razstava Edvarda Zajca z naslovom: »Umetnik in računalnik«. Urnik: od torka do sobote med 11. in 17. uro ter v nedeljah med 11. in 13. uro. KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Licu-la, letošnjega Prešernovega nagrajenca. V Mestni galeriji Nova Gorica na trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava »data collision«. Razstavljajo Hans H. Diebner in Sven Sahle, Florian Grond, Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič, BridA; do 30. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. w / TRST Četrtek, 24. aprila 2008 1 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Prva polfinalna tekma lige prvakov Barça in ManchesterUtd Cristiano Ronaldo zgrešil enajstmetrovko - Rahla premoč Messija in soigralcev Carlos Tevez (ManchesterUtd) in Toure Yaya (Barcelona) v boju za žogo ansa BARCELONA - Evropska velikana Barcelona in Manchester United sta se na prvi polfinalni tekmi lige prvakov razšla pri začetnem 0:0. To še ne pomeni, da sinočnja tekma ni bila zanimiva. Že v 3. minuti je sodnik pokazal na belo točko v korist angleške ekipe. Milito se je namreč dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru. Cristiano Ronaldo pa ni bil natančen. V prvem polčasu so številni gledalci Camp Noua videli lepe akcije in kar nekaj priložnosti za gol (Deco in Eto'o). Vratar Manchestra Van der Saar je bil vsakič na svojem mestu. Sodnik bi lahko proti koncu prvega dela do-sodil še eno enajstmetrovko gostom, saj je branilec Marquez s prekrškom zaustavil Ronalda. V drugem polčasu so so Fergusonovi fantje v glavnem branili. Rio Ferdinand in soigralci so pred svojimi vrati postavili pravi »bunker« in nogometaši katalonskega kluba so z veliko težavo prišli do zaključka. Odločitev bo tako padla prihodnji torek, ko bo Barcelona gostovala na slovitem Old Traffordu. POKAL UEFA - Na nocojšnji (20.30 po La7) prvi polfinalni tekmi pokala Uefa Fiorentino prav gotovo ne čaka lahka naloga v škotskem Glasgowu. Pri Fio-rentini so optimisti, saj je okreval tudi Čeh Tomaš Ujfaluši, ki bo najbrž začel tekmo od prve minute. Več težav s postavo bo imel škotski trener Walter Smith, ki bo igral brez diskvalificiranih kapetana Fergusona in Thomsona ter poškodovanih vratarja McGregorja, napadalca McCullocha in zveznega igralca Adama. ODBOJKA Salonitu ni uspel podvig Blejci prvaki KANAL - Odbojkarji Bleda so v četrti finalni tekmi državnega prvenstva v Kanalu s 3:1 (22,-17, -21, 14) premagali domači Salonit Anhovo (Aljoša Orel sicer ni igral) in s 3:1 v zmagah postali državni prvaki. To jim je uspelo četrtič zapored in petič nasploh, s tem pa so se po uspešnosti izenačili z dosedanjim rekorderjem Salonitom. Poleg Salonita in Bleda, ki so bili državni prvaki še trikrat Kamnik, dvakrat Maribor, po enkrat pa Fužinar in Šoštanj. Blejci so tako letos osvojili državni in pokalni naslov, prav tako pa so zmagovalci srednjeevropske lige. V ITALIJI - Druga polfinalna tekma: Piacenza - Cuneo 3:0 (19, 21, 21). Stanje v zmagah je 1:1. Tretjo odločilno tekmo bodo igrali v nedeljo v Cuneu. Roma - Itas Trento 0:3 (-22, -23, -18), Trento je v finalu. FERRARI - Vodstvo ekipe Sandre Vitez Sassuolo Volley (A1-liga) je za trenerja potrdilo Tommyja Ferra-rija. MARATON - Vodstvo kenijske atletske zveze je s seznama nastopajočih na olimpijskih igrah v Pekingu črtalo svetovnega prvaka v maratonu Luka Kibeta. JADRANJE Giro dItalia bo letos startal v Sesljanskem zalivu TRST - V avditoriju Zavoda združenega sveta v Devinu so včeraj predstavili 20. jubilejno izvedbo jadralnega Gira d'Italia, ki bo 19. junija startal iz Sesljanskega zaliva. Za start v Sesljanu se je odločil sam pobudnik jadralnega Gira Cino Ricci, ki se je dobesedno zaljubil v sesljanski zaliv. Na jadralnem Giru okrog Apeninskega polotoka (trajal bo en mesec) bo nastopilo petnajst jadrnic. Zadnja etapa bo v Osti-i pri Rimu. Na 20. Giru d'Italia bo nastopila tudi jadrnica tržaškega konzorcija Bai-a di Sistiana, ki so jo predstavili prav tako včeraj. Posadko, poleg tržiškega krmarja Maura Pelaschierja, sestavljata še tržaška slovenska jadralca Jaro Furlani in Berti Brus. Sesljanska etapa bo trajala kar štiri dni. Poleg uradnih regat se bo na nabrežju zvrstila še cela serija kulturnih in športnih manifestacij. V soboto 21. junija bo Ču-pa organizirala tudi večerno regato Sesljan-Piran-Sesljan. Glavna sponzorja tržaške etape jadralne manifestacije sta Zadružna kraška banka (včeraj je bil prisoten podpredsednik Adriano Kovačič) in Several Brocker. Predstavitveni večer sta vodila Andro Merku in Berti Brus. VODNI ŠPORTI - 14. in 15. junija se bo na jezeru Barcis v pordenonski pokrajini odvijalo svetovno prvenstvo Formula 1000 Int. APrimorski ~ dnevnik KOLESARSTVO Valonska puščica Cunego (2.) hvali Špilaka CHARLEROI - Kim Kirchen je postal prvi Luksemburžan, ki je dobil spomladansko klasično dirko Valonska puščica. V 72. izvedbi dirke je kolesar High Roada v zaključku po 199,5 kilometrih v Huyu premagal lanskega zmagovalca ProToura Cadela Evansa in zmagovalca sobotne dirke Amstel Gold Race Damia-na Cunega. Slednji je spet imel dobro pomoč v Prekmurcu Simon Špilaku, ki je tokrat z zaostankom minute in 42 sekund zasedel 42. mesto, točno minuto hitreje pa je na cilj prišel Matej Mugerli, osvojil je 26. mesto. »Špilaku je uspela prava mojstrovina, ko je strl pobeg 14 kolesarjev na drugem vzponu na Huy, imel pa je tudi dovolj moči, da mi pomaga v finišu,« je Slovenca pohvalil Cunego. Kirchen je bil na tej znameniti dirki leta 2005 drugi, tokrat pa j e šesti z olimpijskih iger v Atenah prišel do enega svojih največjih uspehov. Letos je zmagal tretjič, dvakrat je bil najhitrejši v etapah dirke po Baskiji. GOLČER VODI - Slovenski kolesar Jure Golčer (LPR Brakes) je prevzel vodstvo v skupnem seštevku 32. kolesarske dirke po Trentinu. Potem ko je Mariborčan v uvodnem kronometru s pomočjo vetra zasedel drugo mesto, je bil v drugi, 178 kilometrov dolgi etapi, ki jo je dobil nekdanji zmagovalec Gira Italijan Stefano Garzelli (Acqua Sapone), dovolj dober, da je prevzel majico vodilnega. ROKOMET - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 6. krogu drugega dela MIK 1. lige (skupina od 1. do 6. mesta) premagali hrpeljski Gold Club s 44:32. Ostala izida: Trimo Trebnje - Cimos Koper 24:26, Ormož - Gorenje 26:35. NAŠ POGOVOR - Trenerski veteran pri tržaškem AcegasuAps Piero Pasini »Trener probleme nosi domov« Ves čas se ubada s poškodbami igralcev - Optimist pred tekmami za obstanek proti Gorici - Marostica za zgled - B2 liga za mlade in amaterje - »Sosič je krasen fant« Trener košarkarjev AcegasaAps Piero Pasini (letnik 1942) je pogovor pred play-outom za obstanek v B2 ligi (prva tekma proti Pallacanestro Gorizia bo v nedeljo v Gorici) v slačilnici telovadnice v ulici Loc-chi začel kar sam od sebe z analizo sedanjega stanja v ekipi. Čeprav bi po rezultatih v zadnjem mesecu sodili, da so težave v ekipi mimo, je v resnici zdravstvena slika še vedno izjemno zaskrbljujoča. »Danes (včeraj, op.p.) bom imel na treningu od standardne deseterice le tri igralce in pol. Ob kronični odsotnosti Sosiča in poškodbi Losavia, ki ni igral zadnjih dveh tekem, morajo počivati tudi Bartolucci, Guerra, Metz in Pilat, Pigato pa vadi s polovično vnemo. V takem režimu stalno delamo že od decembra, odkar sem prišel,« je dejal popularni Topone, kot ga imenujejo. Kako to, da je toliko poškodb? »Nekateri košarkarji so že starejši in njihovi sklepi načeti. Večinoma pa fantje vlečejo stare poškodbe, tako da ne morejo biti telesno primerno pripravljeni.« Kje bi vas lahko Gorica v seriji prvega kroga play-outa spravila v škripce? »Gre za ekipo, ki predvaja zelo dinamično in agresivno igro. Z veliko požrtvovalnostjo se zaženejo na vsako žogo. Ko bi se uvrstili v končnico za napredovanje, bi bili najbrž tudi za najboljše zelo neugoden tekmec. Vem, da so se pri vodilnem Tren-tu prav bali, da jih bodo morali srečati. Treba je sicer preveriti, kako bodo premostili šok izločitve iz play-offa prav v zadnjem krogu. Po drugi strani prepuščajo nam vlogo favorita, kar bi vsekakor veljalo tudi za Tržič, ko bi ga srečali namesto Gorice. Predvsem pa sem prepričan, da se v play-outu začne novo, čisto drugo prvenstvo.« V vsakem primeru vas najbrž zadnji nastopi lahko navdajajo z optimizmom, kajne? »Prav gotovo pričakujemo odločilen del sezone dokaj umirjeno. Bližamo se namreč povprečju devetdesetih točk na tekmo, kar ni od muh, še posebej ker nas čakata druga in morebitna tretja tekma na domačem igrišču, na katerem smo uspešni.« Ne samo z ozirom na službeno plat, kako se počutite tu v Trstu? »Negotovost glede dela v telovadnici in napetost zaradi prej omenjenih stalnih poškodb sta nedvomno pogojevala vsakdanje življenje. Igralec pač oddela trening ali tekmo in nato pozabi na košarko, trener pa probleme nosi domov in sam sem jih letos nosil vseskozi s seboj. Sicer je Trst zelo ljubko in prijetno mesto, edini problem predstavlja pomanjkanje parkirišč.« Ste pričakovali na B2 ligaški ravni, pa še v slabih vodah, toliko ljudi vsakič v športni palači? »Priznam, da nisem. Predvsem pa me je presenetil vedno prijateljski in pokroviteljski odnos Tržačanov. V baru ali trgovini so me vselej nagovorili s prijazno besedo in pozitivno kritiko, češ, boste videli, da bo šlo. Sploh pa se v Trstu na košarko spoznajo prav vsi, vsakdo ima med sorodniki koga, ki je igral, bil sodnik ali navijač. Podobno ljubezen do košarke sem zasledil v Brin-disiju, kjer je vse mesto dihalo z ekipo.« Ste v prejšnjih letih že kdaj imeli kako ponudbo iz Trsta? »Snubili so me v za Pallacanestro Trieste negativni sezoni, ko je komaj prišel Tanjevic. Vendar iz družinskih razlogov sem takrat moral odkloniti in ostati v For-liju.« Piera Pasinija je prejšnji ponedeljek na predavanju deželnih trenerjev poslušalo 120 ljudi kroma V skoraj šestih mesecih ste menda imeli dovolj časa, da ste izmerili utrip tržaškega košarkarskega gibanja. Kje šepa? »Enostavno, treba bi bilo zadržati tržaške igralce in jim nuditi možnost igranja na kakovostni ravni doma. Širom po Italiji je namreč v vseh prvenstvih veliko dobrih košarkarjev iz Trsta, kar kaže na uspešno delo v ozadju.« Trenirali ste na najvišji ravni tako pri moških kot pri ženskah, s košarka-ricami iz Vicenze ste osvojili tudi evrop- ski klubski naslov. Kateri dosežek iz bogate trenerske kariere si posebej štejete v čast? »Najraje se spominjam uspehov na krmilu Riminija v letih od 1983 do 1986. Na svojem igrišču smo premagovali vsakogar, tudi Simmenthal iz Milana, Ignis iz Vareseja in BancoRoma. Niso bili to posebno talentirani igralci, pač pa zelo borbeni, delavni in disciplinirani.« Povrnimo se k letošnji B2 ligi. Kdo bo po vašem napredoval iz vaše skupine? »Trento je res najboljša ekipa, vendar zelo se bo moral paziti Chietija, ki je s prihodom izkušenega centra Bagnolija doživel pravo preobrazbo, in Marostice, o kateri bi rad potrosil nekaj besed.« Prosim. »Ta ekipa ne popusti nikoli in dokazuje, da lahko v današnji B2 ligi, kjer na primer mi in vse »jadranske« ekipe pristopamo čisto profesionalno, uspeš tudi s fanti, ki so ves dan v službi. Med sabo se dobro poznajo in so nam recimo pri njih postregli z lekcijo preproste in konstantne igre. V naši skupini namreč potrebuješ igralce, ki znajo biti koristni na več načinov, ne pa specialiste. Sam se ogrevam prav za to, da B2 liga ne bi bila nujno poklicna, pač pa namenjena mladim košarkarjem od 19. do 24. leta, ob katerih bi bili v ekipi trije, štirje bolj izkušeni. Malce mi je žal, da Trst ni sestavil take ekipe.« Vas je kak posameznik v ligi posebej navdušil? »Krilni igralec Bassana Carniato bi vidno vlogo igral tudi v višji ligi.« Za konec še ocena Petru Sosiču, ne glede na poškodbe, ki so ga prikrajšale za polovico sezone. »Peter je krasna oseba, mogoče še predober... Vedno, ko sem lahko računal nanj in ga poslal na igrišče, je zelo dobro opravil svojo nalogo. V očeh mi ostaja njegov zadnji nastop, ko je v prvem polčasu igral odlično, ob povratku v slačilnico pa je kar vpil od bolečin v kolenu. Njegove ponavljajoče se poškodbe so najbrž posledica slabega ravnotežja in nepravilne drže. Sem pa prepričan, da se bo s primernim delom v poletnih mesecih predstavil pripravljen za igranje v novi sezoni.« (nš) 24 Četrtek, 24. aprila 2008 ŠPORT / PLANINSKI SVET Bloška planota Obdana od višjih hribov, med gozdnimi vrhovi se nahaja na nadmorski višini med 720 in 750 metri, obširna Bloška planota. Zaradi svoje lege so tu zime daljše. Za premikanje so si prebivalci teh krajev že od nekdaj pomagali s smučmi, Bloke pa veljajo za zibelko slovenskega smučanja. Planinci SPDT se bomo podali v te kraje, v nedeljo, 27. aprila 2008. Iz Trsta bo avtobus odpotoval ob 8.00 uri, iz Opčin-izpred hotela Danev pa ob 8.15. Z avtobusom se bomo peljali mimo Cerkniškega jezera, do vasi Kračali, kjer se bo pričel naš izlet. Od tu nas bo vodila pot po strmini v sotesko Kadice, katero prepletajo številni potočki in mali slapovi. Po-hodniki se bodo nato razdelili v dve skupini: bolj trenirani planinci se bodo podali na planino Benete in se povzpeli na vrh Tabor (851m), po Bloški planini pa bodo nadaljevali pot do Bloškega jezera. Ostale udeležence izleta pa bo avtobus popeljal do Nove vasi, od koder bodo po gozdni poti prišli do iste točke. Izlet bosta vodila Slavko Slavec in Marinka Pertot. V avtobusu je prostih še nekaj mest. Kdor se nam želi pridružiti naj čimprej pokliče na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). (V.K.) Srečanje slovenskih planincev iz primorskih pokrajin in treh dežel Po dolgem, obilnem deževju in spremenljivem vremenu je bila lepa, sončna nedelja pravo razkošje, kot nalašč za prijetno srečanje med prijatelji. Tržaški planinci, točneje člani SK Devin, Sloga in SPDT so imeli namreč v nedeljo, 24. aprila 2008 v gosteh člane Planinskega odseka Slovenskega K.D. Bazovica iz Reke in planince P.D. iz Ilirske Bistrice. Pri Športnem centru v Bazovici, se je v zgodnjih jutranjih urah, zbrala skupina preko sedemdesetih slovenskih planincev iz primorskega območja, ki pa živijo v treh različnih državah: v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. Po prvih prijateljskih pozdravih in stiskih rok, se je skupina, kot se za planince spodobi, podala na planinski pohod. Preko borovega gozda in gmajne se je podala na Jezero, se ustavila na razgledišču ob cesti za Boršt, od koder je uživala razgled na tržaški in miljski zaliv in na celotno dolino Glinščice, ki je bila tudi cilj pohoda. Nato se je spustila po strmi stezi do Hrvatov, do Muhovega gradu ter naprej do rečne struge. Od tod se je po poti prijateljstva podala do cerkvice Sv. Mar-je na Pečeh, kjer so se izletniki nekoliko odpočili in naprej mimo slapa, ki je bil po obilnem dežju še posebno slikovit, v Botač.Od tod so se povzpeli do sprehajalno-kolesarske poti, kjer se je skupina razdelila. Bolj korajžni planinci so se povzpeli še na steno in se po odprtem grebenu, ob uživanju enkratnega razgleda, podali proti Jezeru, kjer so dohiteli skupino, ki je izbrala zložnejšo pot. Skupno so se vrnili k Športnemu centru v Bazovici. Tu jih je čakala vabljiva, kadeča se pašta, ki so jo pripravili člani S.K. Devin. Za prijetno Razglednica dr. Tume je na voljo na sedežu SPDG vzdušje pa so zaigrali Mladi kraški muzikanti. Po uradnem delu srečanja, nagovori, pozdravi in izmenjava daril, je sledilo prijetno druženje s poglabljanjem prijateljstev in navezovanjem novih stikov. K uspehu srečanja je pripomogla Zadružna Kraška Banka, ki je pobudo finančno podprla. (M.P.) Izlet mladinskega odseka SPDT v dolino Glinščice Mladinski odsek SPDT je priredil izlet za osnovnošolsko mladino v dolino Glinščice v soboto, 19. aprila 2008. Majhna skupina mladih planincev smo se zbrali ob 9. uri lius Kugy, letos beležimo 250 let prvega vzpona na Begunščico, 230 let prvega vzpona na Triglav itd. Skratka, priložnosti in vzpodbud za brskanje po preteklosti in ovrednotenje vloge in pomena posameznikov, ki so se udejstvovali na različnih področjih, ne bo zmanjkalo. V Trstu so se pred meseci začele prireditve ob 150-letnici rojstva Juliusa Kugyja. Nekaj prireditev bo v poletnih mesecih tudi v Gorici, kjer se je Kugy rodil, in v Trenti, ki ji je Julius posvetil svojo veliko ljubezen. Goriška sekcija CAI bo v prihodnjih mesecih obeležila tudi 125- vožnji iz Gorice v Gonars in v Šte-verjan ter po lanskem pohodu iz Benečije v Števerjan, so si tokrat zamislili kar zahteven pohod (okrog osem ur aktivne hoje) z Lokvi v Šte-verjan. Pohod bo 1. maja s startom ob 6. uri na Lokvah in prihodom v Števerjan, na prireditveni prostor, okrog 17. ure. Z Lokvi se bodo udeleženci pohoda spustili v Grgar, se od tam povzpeli na sedlo pod Vodicami, preko Svete Gore sestopili do Solkana. Od tu je predviden vzpon na Sabotin, spust proti Brdom in končno vzpon do Štever-jana. Možna je, tako kakor ob prejšnjih prireditvah, tudi udeležba na krajši progi. Tako pričakujejo, da se bo večje število pohodnikov pridružilo v Solkanu in bodo skupno opravili drugi del poti (okrog štiri ure hoje). V Števerjanu so ob letošnjem praznovanju prvega maja pripravili še dve novosti: Potek tradicionalnega pohoda Števerjan-Gonjače-Števerjan so si zamislili nekoliko drugače. Predvsem bo spremenjena marš ruta, proga je veliko bolj zahtevna, za kar priporočajo ustrezno kondicijo in zlasti obutev (zaradi Udeleženci planinskega srečanja v Glinščici pred gledališčem v Boljuncu. Izlet smo nekoliko skrajšali zaradi vremena. Od zbirnega mesta, smo se podali mimo kraja, ki ga domačini imenujejo Na jami, skozi Boljunec v Gornji Konc. Pot smo nadaljevali po desnem bregu Glinščice do Bo-tača. Tu smo se ustavili za krajšo malico. Po isti poti smo se vrnili nazaj proti Boljuncu, toda smo se še povzpeli do cerkvice Sv. Marije na Pečah. Tu smo izlet vpisali v planinske knjižice, kdor je ni še imel jo je prejel na izletu. Kljub temu, da vreme nam ni bilo zelo naklonjeno smo se imeli zelo lepo in že čakamo na naslednji izlet. Razglednica s portretom dr. Henrika Tume Niz okroglih obletnic beležimo letos planinci na Slovenskem in v Primorju nasploh. Pred 150 leti sta se rodila dr. Henrik Tuma in dr. Ju- letnico delovanja sekcije. Raznim pobudam ob obletnici rojstva Henrika Tume so se pridružili tudi pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici in sicer s tiskom razglednice s portretom dr. Tume, leta 1898, ko je bil star 40 let in ko je pognal korenine v Gorici. Na hrbtni strani razglednice -ki je ponatis fotografije, ki jo hrani Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici - je blagovna znamka znanega goriškega fotografskega ateljeja Jerkič. Razglednica je na razpolago na sedežu društva. Letošnji pohod ob prvem maju bo z Lokvi v Števerjan Ljubitelje pohodništva posebej opozarjamo na pobudo, ki jo bodo tokrat že četrtič izvedli v organizaciji KD Briški grič ob priložnosti prvomajskih prireditev. Po pohodu od Tržiča do Števerjana, kolesarski SPDG je začelo sezono kolesarskih izletov globokega blatav dolini Birše). Skupne hoje bo okrog pet ur. Ta pohod bo v nedeljo, 4. maja. Istega dne bodo organizirali tudi posebno prireditev za tiste, ki raje kot peš hojo, imajo vožnjo z avtomobilom. Benečani pridejo na obisk h Kraškim krtom V nedeljo, 27. t.m. bo pri Jamarskem domu na Vrhu kar živahno. Na obisk k našim jamarjem prihajajo člani Planinske družine Benečije. Gostje si bodo v spremstvu jamarjem ogledali jamo Kraljico krasa in tudi nekaj spomenikov - objektov iz prve svetovne vojne. Bikers 2008 za začetek bližnja okolica Začela se je sezona izletov z gorskimi kolesi in v nedeljo 20. smo se podali na našo prvo turo po no-vogoriških gričih. Skupina 15 ljubiteljev gorskega kolesarjenja, med njimi tudi dva zelo mlada, je startala iz parkirišča pri Rdeči hiši in se podala na Kostanjevico po zahtevnem klancu ulice Cappella. Pot je nadaljevala mimo cerkve in kmetije Tavčar proti Panovcu, ki smo ga prečkali v smeri Stare Gore. Tudi tukaj ni manjkalo zahtevnih in blatnih klancev, saj je ves teden deževalo. Za nami je bila tudi Bazara in čakali so nas že Biljski griči. Med oljkami in trtami smo se spustili do Renč in sledili Vipavi do Prvačine, kjer smo se začeli vračati proti Gorici. Nekaj vzpetin do Vogrskega jezera in mimo Lijaka, kjer smo poblatili kolesa, do Ajševice ter skozi Panovec ponovno v Gorico. Res lepa tura in super klapa, ki se boji blatnih poti. Naslednji izlet 18. maja. Cilj je Slavnik. ZGONIK Igor Milič predsednik ŠK Kras Igor Milič je novi predsednik Športnega krožka Kras. Imenovanje bil na prvi seji novoizvoljenega »Sveta delegatov« druptva, ki se je sestal sestal v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Na seji je bilo prisotnih 21 članov, ki so soglasno izvolili naslednje člane v izvršni odbor: Predsednik: Igor Milič; podpredsednik: Vesna Škrlj; tajnik: Zvonko Simoneta; blagajnik: Sonja Doljak; gospodar: Luciano Milič; svetovalec: Katja Milič V naslednjih dneh se bodo sestali še člani odsekov namiznega tenisa, rekreacije (zaobjema podkomisije otroške telovadbe, rokometa, balinanja, telovadbe starejši, telovadbe mlajši in tenis) in mladinske dejavnosti. Jadranje Optimisti: Poljšak 2., Currijeva 3., Ugrin za EP in SP V nedeljo so kadeti opravili prvo se-lekcijsko regato za nastop na državnem prvenstvu. Sončno vreme in enakomeren veter je omogočil, da so prireditelji - mil-jski klub CDV - izpeljali dva plova. V sam vrh sta se uvrstila člana barkovaljnskega kluba Sirena: Dan Poljšak je bil drugi, na tretje mesto pa se je uvrstila Marta Cur-ri, ki sicer še spada med mlajše kadetinje. Ostali izidi: 34. Zeriali Haron (Čupa), 49. Vanja Zuliani (Sirena), 50. Samuele Ferletti, 52. Luca Carciotti, 54. Martina Husu, 58. Cecilia Fedel (vsi Čupa). Ta teden bo na Siciliji v Marsali prva selekcijska regata za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu razreda optimst. Med najboljšimi mladimi jadralci bo nastopil tudi član Sirene Matia Ugrin. Na voljo je 13 mest, ki vodijo v državno reprezentanco. Laserji za pokal Erriquez Minuli konec tedna je v sesljan-skem zalivu stekla druga conska regata v razredu laser, ki je veljala za 12. Pokal Pino Erriquez. V soboto in nedeljo je tekmovalo 42 jadralcev, med njimi tudi Danijel Gruden, član TPK Sirena. V konkurenci starejših in izkušenih jadralcev je 12-letni Danijel osvojil končno 17. mesto, med jadralci pod 19. letom pa je bil tretji. Skupno so jadralci izpeljali štiri plove z blagim vetrom (od 2 do 4 m/s). Zaradi bolezni tokrat ni nastopila Giulia Ceschiutti (Sirena). Balinanje Odločilno za Gajo Za balinarje Gaje se bližata dneva odločitve. Do konca prvenstva C-lige manjkata namreč le še dva kroga, po zadnjih spodletelih poskusih pa Gajevci potrebujejo le še dvojno zmago, če hočejo še upati na napredovanje. Na začasni lestvici vodi Triestina s šestimi točkami, ki si je že matematično zagotovila vsaj drugo mesto. Do zadnje krogle pa bo po vsej verjetnosti potekal oster boj med Gajo in Pon-zianino, ki imata na lestvici štiri točke (Tržačani pa imajo pred gajevci lepo prednost, saj so jo v prvem delu prvenstva že premagali s 7:3) pa tudi Miljčani imajo z dvema točkama še, čeprav teoretične, možnosti za uvrstitev na deželne kvalifikacije. In prav Muggia bocce bo današnji nasprotnik Gajevcev. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri na novih igriščih, blizu nogometnega stadiona v Miljah. (Z.S.) Uspešni goriški rokoborci Team OKC, ki ga vodi učitelj Giam-paolo Orzan, je dosegel še en pomemben rezultat 6. aprila v Trevisu. Goriška skupina si je tudi v tretjem krogu Italijaske-ga prvenstva ADCC Submission Wrestling priborila lepo število kolajn. V tekmovanju, kjer se srečujejo rokoborci vseh zvrsti, je goriška šola dokazala svojo vrednost in osvojila štiri srebrne kolajne, ki so si jih priborili Fabrizio Scardovelli, Devid Miklus, Marianna Corriga in Daniele Orzan. Po pričakovanjih se je Devid Miklus odlično izkazal, saj je dosegel srebro tako v razredu -85KG kot v tekmovanju Open. / ŠPORT Četrtek, 24. aprila 2008 25 nogomet - Od danes do 1. maja Trofeja Rocco in Turnir držav Mladi zvezdniki na ogled v naši deželi Tekme bodo v FJK, Sloveniji in v Avstriji - Pred leti so igrali tudi Stankovic, Raul, Ševčenko in Cambiasso Na mednarodni nogometni trofeji Nereo Rocco (za mladinsko kategorijo naraščajnikov, U17), ki se bo začela nocoj (letos bo že 23. izvedba) s prvim srečanjem Juventus - Napo-li ob 19.00 v Gradišču, so pred leti nastopali številni nogometaši, ki so se z leti uveljavili na mednarodni ravni. Po deželnih igriščih so se za žogo podili Ševčenko, Raul, Cambiasso, Riqu-elme, Stankovic, Pirlo, Albertini, Mai-con, Tacchinardi, De Rossi, Bonera, Donadel, Giovinco, Babel in še bi lahko naštevali. Turnir je potemtakem res kakovosten. Pravi »mundialito«, svetovno prvenstvo v malem, ki ga že od vsega začetka organizira Itala San Marco iz Gradišča. Na letošnji izvedbi bo nastopilo šestnajst ekip, ki bodo razdeljene v štiri skupine. V četrt-finale se bosta uvrstili prva in drugo uvrščena. Med glavne favorite spadajo Milan, Juventus in Atletico Mine-iro, ki je kar trikrat zmagal na zadnjih štirih izvedbah. Na dobre uvrstitve računajo tudi ekipe Sampdorie, Napo- lija in Empolija. Moskovski CSKA pa bo letos prvič nastopil na tem prestižnem turnirju. Po dolgih letih se v Gradišče vrača nemška Borussia iz Dortmunda. Od deželnih ekip bosta tekmovali Udinese in Triestina. Nastopila bo tudi državna U17 reprezentanca Zda, mehiški Atlas Guadalajara, kolumbijski Deportivo Cali in avstralski Bulleen FC. Skupina A: Juventus, Empoli, Napoli, Deportivo Cali; skupina B: Milan, Cska Moskva, Treviso, Bulle-en; skupina C: Borussia Dortmund, Udinese, Triestina, Atlas; skupina D: Atletico Mineiro, Zda, Sampdoria, FC Kärnten. SPORED - Danes: Juventus - Napoli (19.00 v Gradišču); jutri: Cska Moskva - Bulleen (18.00 v Treppu Grande), Atletico Mineiro - Sam-pdoria (18.00 v Fojdi), Empoli - Deportivo Cali (20.00 v Maranu), Milan - Treviso (20.00 v Morsanu); pojutrišnjem: Treviso - Bulleen (17.30 v San Vitu al Torre), Napoli - Deporti- vo Cali (18.00 v Tržiču), Atletico Mi-neiro - Zda (18.00 v Gorici), Juventus - Empoli (20.00 v Seveglianu), Milan - Cska (20.00 v Cesarolu), Borussia -Udinese (20.00 v Premariaccu), Trie-stina - Atlas (20.00, igrišče Ferrini v Trstu), Sampdoria - Kärnten (20.00 v Majanu); v nedeljo (vse tekme ob 20. uri): Udinese - Triestina (v Pierisu), Juventus - Deportivo (Varmo), Em-poli - Napoli (Krmin), Milan - Bulle-en (Torreano), Cska - Treviso (For-garia), Borussia - Atlas (Porpetto), Atletico Mineiro - Kärnten (Fara), Zda - Sampdoria (Campolongo). V ponedeljek bodo igrali četrtfinalne tekme, v sredo polfinali, v četrtek (1. maja) pa še finale v Gradišču (ob 15.00). Turnir držav: jutri v Štandrežu Mehika - Go&Go Vzporedno s turnirjem Rocco se bo odvijal tudi Turnir držav (do lani Turnir Združene Evrope), na katerem bo nastopilo osem reprezentanc U16. Poleg Slovenije in Italije (lanski prvak) bosta v skupini A nastopali še Mehika in goriško-novogoriška selekcija Go&Go. V skupini B (vse tekme bodo na Koroškem v Avstriji) pa se bodo med seboj pomerile Hrvaška, Črna gora, Izrael in Romunija. Eno tekmo v skupini A (Mehika - Go&Go, jutri ob 19.00) bo na svojem travnatem igrišču v Štandrežu gostila tudi Juventina. SPORED (skupina A) - Jutri: Italija - Slovenija (16.30 v Gradišču), Mehika - Go&Go (19.00 v Štan-drežu); pojutrišnjem: Italija - Mehika (17.00 v Vipolžah), Slovenija -Go&Go (17.00 v Vipavi); v nedeljo: Italija - Go&Go (17.00 v Biljah), Slovenija - Mehika (17.00 v Tolminu). V ponedeljek bosta na sporedu polfinali (ena tekma bo v Ajdovščini ob 17.00). Tekma za tretje mesto bo v sredo (16.00) v Mirnu, finale pa isti dan (ob 18.00) v Gradišču. Zaključno srečanje SK Brdina SK Brdina je svojo letošnjo smučarsko sezono sklenil na družabnem srečanju v Repnu. Slavnostni večer se je pričel s podeljevanjem diplom in izkaznic o doseženem znanju vsem tečajnikom, ki so letos obiskovali smučarske tečaje v Forni di Sopra. Diplomo je dobilo okoli 90 tečajnikov, tem je treba prišteti še okoli 15 otrok in mladincev. Uradni del večera je bil še posvečen nagrajevanju društvene tekme. Mladinska prvaka sta Veronika Don in Igor Valič, medtem ko sta pokala absolutnih zmagovalcev pripadala Katrin in Alexu Corbatto, ki sta sicer hčerka in oče. Po nagrajevanju je sledila večerja in družabnost ob zvokih harmonike Rada Andoljška. Vse dogajanje je popestrilo tudi predvajanje dia-filma s številnimi posnetki športnih in družabnih trenutkov Brdininih članov v pretekli sezoni in ki bo v kratkem na razpolago vsem na spletni strani www.skbrdina.org v prikladnem formatu, da ga lahko člani shranijo v lastni arhiv. Predsednik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez je vse pozval k udeležbi na zaključnem srečanju Primorskega pokala. Uspešen nastop šol Gregorčič in Trinko Jasmin Lutman prva v namiznem tenisu Na deželni fazi šolskega prvenstva v gimnastiki in aerobiki, ki je bilo v goriški dvorani UGG, sta z ekipo aerobike nastopili tudi višja srednja šola Gregorčič in nižje srednja Trinko. Žal sta bili v konkurenci edini, državni finala pa ni predviden. Vsekakor so se dekleta potrudila in vadbo med šolskimi urami kronala z lepo demonstracijo tudi na uradni tekmi. Postavi, GREGORČIČ: Martina Cocetta, Nika Bagon, Julija Kodrič, Carlotta Tomsic, Anida Talič, Lucija Rosano. TRINKO: Diana Berte' Lara Feri, Giulia Marassi, Carlotta Zitter, Sara Cossutta, Karol Paulin, Martina Del-lisanti. Na Goriškem se je končalo tuid namiznotneiško tekmovanje. Ženska ekipa Trin-ka se ni uvrstila v naslednjo fazo, med posameznicami pa je Jasmin Lutman osvojila 1. mesto, Mila Boschi je bila 2., nastopili pa sta še Lata Turri in Mateja Petejan. □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi danes, 24. aprila, ob 19. uri v drugem sklicu. SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih pobud nedeljske jutranje izlete pod geslom Spoznavajmo Kras s kolesom. Naslednji izlet bo v nedeljo 27. aprila in obsega kolesarsko stezo od Proseka preko Križa do Nabrežine s povratkom na Prosek. Zbirališče ob 9.uri pri spomeniku na Proseku. GORSKO KOLESARSTVO - Ena najbolj prestižnih zmag C. Leghisse Prvi kljub padcu Po zmagi na 42 km dolgi dirki pri Montebelluni vodi na pokalu Serenissima V ponedeljek, 21. aprila je na goriškem oddelku videmske univerze diplomiral iz teritorialnih ved naš Matteo Marusič Soigralci, trenerji in odborniki ŠZ Jadrana mu iskreno čestitajo za velik življenjski uspeh. Nedeljsko absolutno prvo mesto na državni dirki v gorskem kolesarstvu pri Montebelluni je prav gotovo eden najbolj prestižnih uspehov slovenskega kolesarja Christiana Leghisse. Kolesar iz Nabrežine je namreč slavil zmago na 42 kilometrov dolgi progi (okrog 1100 metrov višinske razlike), na kateri je tekmovalo nad tisoč tekmovalcev različnih kategorij. Na drugo mesto se je uvrstil Olves Cavaris iz Belluna. Le-ghis sa, ki je v dob ri for mi, je sko zi cilj privozil z enominutno prednostjo. Le-ghis sa je med dir ko tudi padel. » Kljub bolečinam sem stisnil zobe in nadaljeval. Vedel sem, da sem v dobri formi in bilo bi res škoda, če bi odstopil,« nam je pove dal ko le sar iz Nabre žine. Z zmago na nedeljski dirki je Le-ghis sa prevzel vod stvo na skup ni les -tvici (in tudi v kategoriji Master 1) pokala Serenissima. V nedeljo, jutri ga sicer že čaka dirka za deželno prvenstvo v Venetu, bo tako pri Schiu tekmoval s plavo majico (kot roza majica na Gi-ru d'Italia). Christian Leghissa tekmuje za ekipo Ovam iz Veneta nogomet na mivki Lignano bo gostil najboljše evropske ekipe Deželni letoviščarski kraj Lignano bo od 20. do 22. junija gostil edino italijansko (kvalifikacijsko) etapo evropskega nogometnega prvenstva na mivki Beach soccer Euroleague. Mednarodno športno prireditev so predstavili včeraj dopoldne v tržaškem hotelu Greif. V Lig-nanu se bodo pomerile najboljše reprezentance s Stare celine. Poleg Italije bodo še Portugalska, Španija, Francija ter Rusija. »Ta spektakularni šport je vedno bolj priljubljen. Vse več je tudi medijske pozornosti,« je uvodoma namignil zvezni koordinator nogometa na mivki Antonio Cosentino. »Lignano se vse bolj uveljavlja kot turistično in športno središče. Ta prireditev bo furlanskemu mestecu prinesla še večji ugled, saj bo evropsko prvenstvo spremljala satelitska televizija Eurosport.« Lignano bi v prihodnje lahko gostil tudi sam finale evropskega prvenstva in mogoče tudi svetovno prvenstvo, ki ga bodo letos - pod okriljem FIFE - priredili v Franciji. V italijanski izbrani vrsti že nekaj let uspešno nastopa tudi slovenski igralec Michele Leghissa (letos pri Gonarsu v elitni ligi) iz Medje vasi. »Azzurri«, pod taktirko selektorja Giancarla Magrinija, so se marca zbrali na pripravah v Cervii. V moštvu je letos kar nekaj novih igralcev. To so: Stefano Torrisi (ex Bologna, Parma in Atletico Madrid), Massimiliano Esposito (ex Lazio, Napoli in Brescia) in Diego Maradona mlajši (sin Diega Armanda Marado-ne), ki igra za klub Venafro. Za Italijo bodo prva letošnja resna preizkušnja kvalifikacije za svetovno prvenstvo od 11. do 18. maja v Benidormu v Španiji. NOGOMET Odstavili so Sciarroneja Nekdanji trener Primorja Maurizio Sciarrone ni več trener San Giovannija (1. AL). Odstavil ga je predsednik Spar-taco Ventura, ki bo tudi vodil ekipo do konca sezone. San Giovanni potrebuje še točko za uvrstitev v play-off. ELITNA LIGA - Zaostala tekma: Pordenone - Azzanese 2:1. LJUBITELJI Za konec poraz Sovodenj Sovodnje - Staranzano 2:3 (1:0) SOVODENJSKA STRELCA: Kor-sic v 25 min., Gorjan v 55 min. SOVODNJE: Adragna (Grimaz), Marco Peteani (Tomšič), Grilj (Peter Fi-gelj), Černic, Vasja Peteani, Adam Pahor (Bellini), Gorjan (Sartori), Florenin, Fajt (Visintin), Korsič (Ivan Pahor). Trener: Cescutti. Sovodenjski ljubitelji so zaključili svoje prvenstvo s porazom. Domačini so začeli dobro in končali prvi polčas v vodstvu. Gol je dal Korsič po strelu s kota. V začetku drugega polčasa je Gorjan podvojil s pravo bombo z roba kazenskega prostora. Nato so Sovodenjci popustili na celi črti in v petnajstih minutah prejeli kar tri zadetke. Najbrž misli niso bile več usmerjene v igro, ampak žar, ki ga je spretni kuhar Diesel (kateremu gre zahvala) pripravljal ob robu igrišča. S sedmim mestom je društvo, s predsednikom Ferfoglio na čelu, vsekakor zadovoljno, saj tudi letos ni manjkalo zadoščenj. Še nekaj številk: letos so registrirali 29 igralcev (najstarejši le letnik 1952, najmlajši pa 1982). Velika večina je slovensko govorečih in društvo se lahko ponaša z dejstvom, da je v soboto ekipa nastopila s začetno enajsterico sestavljeno izključno iz slovensko govorečih igralcev. Končna lestvica: Mossa 57, Fin-cantieri 53, Manzano in Moraro 52, Chiopris 42, Turriaco 41, Sovodnje 38, Staraznano 32, Leon Bianco 29, Survival 27, Villesse 25, Porpetto 21, Fossalon 16, Cervignano 11. CICIBANI San Canzian - Mladost A 1:3 (0:0, 1:2, 0:1) STRELCI: Devivo, Čaudek, Juren MLADOST: Visintin, Faidiga C., Faidiga M., Devivo, Furlan, Terpin, Co-sani, Petejan, Čaudek, Juren. Trener Ev-gen Ferfoglia Četrtek, 24. aprila 2008 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES o SOFIJA 1010 9/23 ^ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SPLIT ,¿10/20 «»SKOPJE O ^ _ ; 46/24 0_ V nižinah in ob morju bo delno jasno, več oblačnosti bo na Danes bo povečini sončno, popoldne bodo le posamezne, zahodu. Ob morju bo pihala šibka burja. V gorah bo do- kratkotrajne plohe. poldne delno jasno, v popoldanskih urah bo spremenljivo, Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju 7, predvsem v Karnijskih predalpah bodo lahko nastale po- najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C. samezne krajevne plohe. ^Proti nam bodo prehodno pritekali razmeroma suhi severovzhodni tokovi. V petek bo naše kraje oplazila oslabljena atlantska fronta. Nad Evropo seje okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka od severa nekoliko bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03 Dolžina dneva 13.59 G LUNINE MENE Luna vzide ob 0.37 in zatone ob 7.43. BIOPROGNOZA Danes bodo vremensko občutljivi ljudje le občasno imeli z vremenom povezane težave, prehodno se bodo okrepili tudi nekateri bolezenski znaki. Obremenitev se bo zvečer in v noči na petek okrepila, zato bo spanje v noči na petek moteno. MORJE Morje mirno, temperatura morja 13,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.39 najnižje -45 cm, najnižje 1 cm, ob 23.32 Jutri: ob 7.11 najnižje -37 cm, najnižje 7 cm, ob 23.30 , ob 13.23 najvišje 16 cm, ob 17.46 najvišje 29 cm. ob 14.32 najvišje 13 cm, ob 17.07 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500m...........14 2000 m............0 1000 m............9 2500 m ...........-3 1500 m............4 2864 m ...........-5 UV INDEKS Objasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. O GRADEC 5/16 CELOVEC O 4/16 TOLMEČ O 2/14 TRBIŽ O 2/15 VIDEM O 6/19 O PORDENON 7/18 ČEDAD O 7/18 o 0/15 KRANJSKA G. O N. GORICA O TRŽIČ 3/16 O KRANJ o LJUBLJANA 6/17 POSTOJNA O 1/15 KOČEVJE o 3/15 S. GRADEC CELJE 5/16 O MARIBOR o 4/16 PTUJ O M. SOBOTA O 4/16 N. MESTO 5/17 O ZAGREB 6/16 o Tnapoved za jutri Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalniceARPA OSMER Spremenljivo bo z možnostjo krajevnih ploh, ki bodo ver- V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se jetnejše v popoldanskih urah v gorah. bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. V soboto bo delno jasno, popoldne bodo krajevne plohe. TURČIJA - Ukinili so ga po vojaškem udaru leta 1980 Turki bodo po 28 letih znova praznovali praznik dela VELIKA BRITANIJA - Kljub visokim zaslužkom Bivši premier Blair slepi potnik na vlaku ANKARA - Turška vlada je v ponedeljek napovedala, da bodo v Turčiji znova praznovali mednarodni praznik dela - 1. maj. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, Turki 1. maja namreč niso praznovali že skoraj 30 let. Ob tem je tiskovni predstavnik turške vlade Cemil Cicek pojasnil, da praznik dela kljub vsemu ne bo dela prost dan. Prav ta ko je vla da na po ne -deljkovi seji zavrnila zahtevo združenja trgovcev, da bi prvomajski dan proslavili z zborovanjem na glavnem carigraj-skem trgu Taksim. Zborovanja na trgu Taksim so namreč prepovedana že od leta 1977, ko je atentator streljal na zbrano množico in pri tem ubil 37 ljudi. Turčija je s praznovanjem praznika dela prenehala po vojaškem udaru leta 1980, ko so voditelji 1. maj označili kot levičarski praznik. Kljub temu se je v preteklem desetletju na ta dan odvijalo nekaj protestnih shodov, nekateri med njimi so se sprevrgli tudi v izgrede. (STA) NIZOZEMSKA - Leeuwarden Brezplačne varčne žarnice za revnejše AMSTERDAM - V nizozemskem mestu Leeu-warden na severu države so se odločili, da bodo 6000 gospodinjstvom z nizkimi prihodki pomagali zmanjšati družinske stroške s pomočjo t. i. energijskega paketa, ki ga bodo maja razdelili brezplačno, v njem pa bo šest ener gij sko varč nih žar nic in led svetilka. Kot so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa objavile mestne oblasti, bodo gospodinjstva s pomočjo energijskega paketa na leto pri stroških za energijo prihranila okoli 50 evrov. Pakete bodo razdeljevale brezposelne osebe, ki bodo tako dobile začasno delo. Leeuwarden je drugo mesto na Nizozemskem, ki se je odločilo za distribucijo varčnih žarnic. Kot prvi je to nedavno storil Rotterdam. (STA) Včeraj so v Turčiji praznovali dan suverenosti in dan otroka ansa NIZOZEMSKA - Zdravstvo Debeli in kadilci •V« I VI cenejši za družbo STUTTGART - Prekomerno težki ljudje in kadilci stanejo zdravstvo manj denarja kot vitki nekadilci, je ugotovila nizozemska študija. Zdravstveno osveščeni ljudje na letni ravni najmanj obremenjujejo blagajno zdravstvenega zavarovanja. Kljub temu so v končni fazi prav oni tisti, ki jo zaradi svoje dolge pričakovane življenjske dobe obremenjujejo bolj kot tisti, ki preveč jedo ter kadijo, v majski izdaji poroča revija Bild der Wissenschaft. Prekomerno težki naj bi na Nizozemskem v povprečju dočakali slabih 80 let, kadilci približno 77, vitki nekadilci pa 84. Pri tem prekomerno težki in kadilci v svojem življenju napravijo za okroglih 220.000 oziroma 250.000 evrov zdravstvenih stroškov. Stroški vitkih nekadilcev pa dosežejo do 281.000 evrov, je še ugotovila študija, ki jo je naročilo nizozemsko ministrstvo za zdravje. (STA) LONDON - Nekdanji britanski ministrski predsednik Tony Blair služi milijone, a ti vseeno očitno niso bili dovolj za plačilo karte za vlak. 54-letni Blair je bil v ponedeljek na hitrem vlaku do londonskega letališča Heathrow, ko je sprevodnik od njega želel vozovnico, a je ta ni imel pri sebi. Prav tako Blair ni imel pri sebi gotovine ali plačilne kartice. Kot je še včeraj poročal britanski časnik Daily Mail, Blair tako ni zmogel plačati 22,50 funta (30,50 evra) za vozovnico, se pa ga je usmilil sprevodnik in mu omogočil brezplačno vožnjo. Ponudbo Blairovih telesnih stražarjev, da oni namesto njega plačajo vozovnico, pa je sprevodnik zavrnil. Blair s predavanji na univerzah in številnimi svetovalskimi položaji pri različnih investicijskih bankah sicer služi milijone. Potniki na vlaku niso bili nič kaj navdušeni nad "posebnim tretmajem" slavnega slepega potnika. "Z njim bi morali ravnati kot z vsemi ostalimi," je za časnik dejal eden od potnikov. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. aprila 2008 27 Rai Tre slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: ans. Meh in smeh 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 10.50 Aktualno: Počastitev posmrtnih ostankov Patra Pia 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Glasba: Koncert v čast papežu Benediktu XVI. 18.55 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Capri - La nuova serie (i. Ga-briella Pession) 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 17.20, 19.50, 22.50 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro 9.15 Aktualno: Garden 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Pirati 0.25 Nan.: Squadra speciale Lipsia Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fé in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved sledi Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Windy at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska na- 14.50 15.15 16.00 16.35 17.00 19.00 20.15 20.30 21.05 23.20 poved Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis Variete: Trebisonda Dnevnik - GT Ragazzi Melevisione Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (P. Rispo, M. G. Cavalli) Film: Le avventure di Pinocchio (fant., It., '71, r. L. Comencini, i. N. Manfredi,F. Franchi) Deželni dnevnik, sledi Primo Pia- 23.55 Dok.: Sfide - Zinedine Zidane: l'ul-tima partita 0.45 Nočni dnevnik ► Rete 4 Aktualno: Pregled tiska, sledi Peste e corna e gocce di storia Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Bianca Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: La pattuglia dell'Amba Alagi (dram., It., '53, i. L. Tajoli) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Femme fatale (triler, Fr., '02, r. B. De Palma, i. A. Banderas) Film: Saint Tropez (kom., It., '92, r. Castellano, Pipolo, i. A. Parietti, J. Cala) Dnevnik, vremenska napoved in pregled tiska 6.00 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.10 18.40 18.55 20.20 21.10 23.45 1.55 Canale 5 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 22.15 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful (i. M. Mauzy, K. Lowder, C. Maroulis) Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) Resničnostni show: Amici story Nan.: Rosamunde Pilcher: i cerca-tori di conchiglie (i. I. Bain, R. Blake, 2. in zadnji del) Kviz: 50 - 50 (vodi G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola, E. Sofia Ricci) Nan.: Un ciclone in famiglia 4 (r. C. Vanzina, i. M. Boldi, 3. del) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik O Italia 1 6.10 6.35 9.05 10.00 10.30 11.00 11.25 12.15 12.25 14.30 15.00 15.55 16.25 16.50 18.30 19.00 20.05 20.30 21.10 23.50 1.45 Nan.: Otto sotto un tetto 13.40, 17.15 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: Dharma & Greg Nan.: Hope & Faith Nan.: Prima o poi divorzio! Nan.: Will & Grace Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.40 Risanke: Simpsonovi Nan.: The O.C. Nan.: H2O Nan.: Zoey 101 Nan.: Lizzie McGuire Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Risanke: Futurama Kviz: La ruota della fortuna (vodi E. Papi) Film: La mummia - Il ritorno (pust., ZDA, '01, i. B. Fraser, R. Weisz) Aktualno: Il Bivio Šport 7.00 7.15 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.05 12.40 14.00 15.00 16.00 18.50 19.00 19.55 20.30 20.55 22.45 23.00 23.40 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dnevnik - pregled tiska Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi Domani si vedra Formato famiglia Nan.: The flying doctors 15.15 Koncert klasične glasbe Salus Tv, sledi Musa Tv Aktualno: La TV delle liberta Conosciamo i nostri ospedali Dok.: Dokumentarec o naravi Udine ai raggi X Aktualno: Rotocalco Adn Kronos Športna oddaja Deželni dnevnik Film: L'occasione della mia vita (kom., '91, r. J. Sanger, i. L. Nielsen, B. White) Il Rossetti 1.30 Vremenska napoved Film: Dead innocent - la morte corre sul video (triler, '97) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 22.40 23.35 23.50 0.50 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Mike Hammer: molto piu di un omicidio (srh., USA, '84, i. S. Ke- ach) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Nogomet: Glasgow Rangers - Fio-rentina (Pokal Uefa) Šport: Speciale Coppa Uefa Variete: Speciale Chiambretti Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.45 Risana nanizanka 9.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.15 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 10.20 Nan.: V dotiku z vodo 10.50 Pogovorna oddaja: Izbrano poglavje (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova (pon.) 13.45 Kviz: Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kratki igr. film: Ubežnika 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Kontaktna oddaja: Jasno in glasno: Pomagam prvi... 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. oddaja: Sestri 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Osmi dan 23.35 Monodrama: Balada o trobenti in oblaku (t* Slovenija 2 6.30 3.15 Zabavni infokanal 7.30 20.00 50 let televizije 7.55 Hri-bar (pon.) 9.00 Seja državnega zbora (prenos) 18.00 Dnevnik Tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Z umetniki... portret slovenskega glasbenika Igor Ozim 20.30 Nogomet, pokal Uefa: Glasgow - Fiorentina 22.35 Nogomet: Bayern - Zenit 23.30 Film: Pojdi, mala! (pon.) 1.10 Seja državnega zbora (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.10 Biker explorer 15.40 Odmev 16.10 Srečanje z...(vodi Rebeka Legovic) 16.40 City folk 17.10 Pogovorimo se o ... 18.00 22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 18.35 0.00 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 21.30 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Glasb. odd.: In orbita 20.25 Avtomobilizem 20.40 21.45 Nogomet: Pokal Uefa (polfinale) 23.20 Primorski mozaik 0.00 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Odprta tema Studia Signal 18.00 Na novo 18.45 Rally magazin 19.15 Mladi @ -a+e (pon.) 19.55 EPP 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Gornje Posočje 21.30 Estrada 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napoved-nik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Marjan Tomšič (17. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.45 Dnevi knjige; 10.00 RK svetuje za zdravje; 11.30 Pogovor z zbirateljem oldtimerjev; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Malčki o...; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.10 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Mercator Ponudba najboljšega soseda Svinjski vrat s kostjo postreženo, cena za kg različni dobavitelji 4,®S EUR cm S 0,73 EUR ^^ Piščančji medaljoni s sirom zamrznjeno 300g P * . J* - Perutnina Ptuj v^m 1,99 eur Pijača Fruc negazirana ^ črni ribez, aronija % 1,5 l PET Fructal, Ajdovščina \ f m m « A Vabljeni v: Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 36 830 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 9.00 do 21.00 ure sobota od 8.00 do 21.00 ure nedelja od 9.00 do 15.00 ure četrtek, 1.5.2008 zaprto petek, 2.5.2008 od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote od 9.00 do 21.00 ure nedelja od 9.00 do 15.00 ure četrtek, 1.5.2008 zaprto petek, 2.5.2008 od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Koper II Ljubljanska cesta 5, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 26 906 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote nedelja četrtek, 1.5.2008 petek, 2.5.2008 Modra gotovinska kartica Mercator Pika Komu je namenjena? Namenjena je Mercatorjevim kupcem, ki plačujejo z gotovino. Omogoča zbiranje bonitetnih pik, ki poleg prihranka (popust v blagu) prinašajo možnost sodelovanja v nagradnem žrebanju. Uporaba modre gotovinske kartice Mercator Pika: Ob plačilu z gotovino predložite gotovinsko kartico In pridobite bonitetne plke.Stanje pridobljenih pik je razvidno Iz sllpa ob nakupu. Pridobitev gotovinske kartice Mercator Pika: Za pridobitev gotovinske kartice Izpolnite priloženo pristopnico In jo oddajte v najbližji Mercatorjevlposlovalnlclallpošljlte na naš naslov. Izdelano kartico vam bomo poslallna vaš domačlnaslov. Pravila bonitetnega sistema - zbiranje in unovčenje bonitetnih pik: Zbiranje In unovčenje pik je možno navseh prodajnih mestih, označenih z nalepko kartice Mercator Pika In opremljenih s POS termlnall.Nakup nad 4 € prinaša pike, kise zbirajo na vašIkartlol.Skupno število zbranih pik se ob vsakem nakupu Izpiše na sllpu. Večje število pik prinaša večjlprihranek oziroma popustv blagu.Bonltetno obdobje je časovno omejeno na 6 mesecev. Traja od l.februarja do 31. julija inodl.avgusta do 31.januarja.Bonltetne pike lahko zbirate In unovčite v okviru enega bonitetnega obdobja In niso prenosljivev novo obdobje.Prldobite jih lahko le ob plačilu z gotovino, ne morete pa jih prldobitlpriplačilu z plačilnimi karticami, vključno z debetnlmi. Kje zbirate pike? Pike prinašajo nakuplživll in Izdelkov dnevne oskrbe, kozmetike, oblačil, obutve, športne opreme, nakuplv prodajalnah s tehničnim blagom, pohištvom In gradbenim materialom. Kako unovčite pike? Do konca bonitetnega obdobja izberite Mercatorjevo poslovalnico In blago v vrednostldosežene bonitete.Zaposlene na blagajnlopozorite, da boste unovčlllpike in za plačilo blaga prejmete bon.Ob Izpisu bona se število unovčenih pik odšteje od vsote pik na vašikartlci. Preglednica bonitet Pristopnica za pridobitev modre - gotovinske kartice Mercator Pika 1. Prosimo, pišite s črnim pisalom, čitljivo In z velikimi tiskanimi črkami. 2. Pri vpisu v kvadratke upoštevajte tudi presledke In ločila. 3. Samo čitljivo vpisani podatki omogočajo hitro izdajo kartice! Ime in priimek: □□□ Ulica: 5t. Poštna številka: Kraj: Datum rojstva: Primer: 1 2 0 3 1 9 5 4 Telefonska številka: Npr.: 0 4 0 1 2 3 4 5 6 Mobitel: Npr.: 3 3 3 1 2 3 4 5 6 7 Elektronski naslov: II Spol: M Ž Izjava prosilca: Dovoljujem, da Mercator, d.d. navedene osebne podatke Iz Pristopnice obdeluje za namene poslovanja s kartico Mercator Pika, za obveščanje Imetnikov o novostih poslovanja In ponudbe Mercatorja, za obveščanje partnerjev v sistemu Mercator Pika kartice ter jih hrani do preklica te Izjave oziroma do poravnave vseh obveznosti pri poslovanju s kartico Mercator Pika. S podpisom potrjujem, da sem seznanjen(a) s pogoji poslovanja ter pravili bonitetnega sistema In da so vsi navedeni podatki resnični. razred štev □ zbran h p k % popusta vrednost bon tete v € A 90 3 1 1 B 250 4 40 C 600 5 120 □ 1 250 B 300 ^ kraj In datum: podpis: J VINTERSPORT ** Terme Dobrna Poleg pridobivanja plkso imetnlkimodre kartice Mercator Pika deležnitudlposebnih Plkinlh popustov, kijih pripravljajo naši partnerjlv sistemu (npr.: TrgoAvto, Kompas, DZS, Mobitel, prodajalne Hural, Postojnska jama, HotelKanln, Plesno mesto Ljubljana, HousingCo, HoteliLIteClass, Terme Dobrna, Alpina Žlri, Mestna optika Ljubljana in prodajalne Urko). Avenija BOVEC LifeCiass HOTELS &RESORTS 51 Mercator Spletna trgovina 5i Hotel URCS [plesno jüfefól HOUSiriG SKOMPASHOLIDAYS g'E^unQuE /»t mEssnn DPSIKn A TigoAvto [hmi "i^-pr L Il H IVI M kU.il.--