PoStnlna plahgs » eotovfnl ■ WO*PIUB pit»C3ftIJ9 ▼ IfUMPVIEU OHM Bpedizlone In abbonameotc postali H jjjjjjjjli Slovenski Prezzo - Cena Ur 0>50 Stev. 251 V Ljubljani, v torek, 3. novembra 1942-XXI Leto VII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega (n tujega = Orednlštvotn oprava: Kopitarjeva 8. Ljubljana. = Coucessionaria esclusiva per la pubblicitž dl provlntenza Itatiana izvora: Uniona Pubblicitš Italiana S. A. Milana § Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 8. Lubiana § ed estera: Unione PubbliciU ItaUana S. A. Milana Vojno poročilo št. 890 Ugoden razvoj osnega protinapada na egiptovskem bojišču 100 Avstralcev zajetih - 40 vozil uničenih Italijansko uradno vojno poročilo št. 800 pravi: ■ Na severnem predelu egiptovskega bojišča je nadaljnji ugodni razvoj protinapada osnih čet prisedel do zajetja nove stotine Avstralcev in do uni-j enja več kakor 40 avtomobilskih vozil. Novi sunki, k* jih je pripravljalo in podpiralo močno topniško !/j®Ijanie proti postojankam na istem predelu bojišča. so bili gladko ustavljeni. Poskus za izkrcanje .v ozadju naših bojnih črt T pretekli noči je bil tudi takoj izjalovljen. Italijanska in nemška letala so znova in znova eb dobrem uspehu nastopala nad bojnimi črtami, ^eniški lovci so sestrelili štiri nasprotnikova letala, številna druga pa poškodovali na tleh. Nemške čete prodirajo proti Tuapseju in so zavzele Alagir Ruski protinapadi južno od Stalingrada so spodleteli — Uspešen nastop nemških in italijanskih čet pri El Alameinu — Angleži so imeli hude izgube Hitlerjev glavni stan, 5. novembra. Nemško j velikih čolnov za izkrcavanje je bilo potoplje- vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: ,v Po težkih, toda uspešnih5 bojih za postojanke po trdnjavicah severno od železnice proti Tuapseju se je pehota na težavnem gorskem ozemlju prebila dalje. Sovjetske skupine so bile obkoljene in uničene, več protinapadov pa je bilo odbitih. Zahodno od Terčka so siloviti nemški napadi na zelo težavnem ozemlju vrgli trdovratno branečega se nasprotnika preko številnih odsekov na tem bojišču. Zavzeto je bilo mesto Ala-gir in s tem zaprta važna gorska cesta. Letalstvo je podpiralo boje vojske na kopnem ter obstreljevalo taborišča čet in železniške naprave mesta Ordžonikidze (Vladikavkaz), južno od Stalingrada. Južno od Stalingrada so se izjalovili ponovni sovjetski napadi, podprti od oklepnih sil. Severno od mesta so se Sovjeti brezuspešno skušali izkrcati. Dve veliki topničarki in več Nemški minister za dele govori o svojih vtisih glede Italije in Duceja Berlin, 3. novembra, s. Ob koncu svojega po {taliji, kier ie zastopal Hitlerja bri proslavah dvajsetletnice pohoda na Rim. ie dr. Lev povedal nekaterim nemškim časnikarjem 'svoje vtise o bivanju v Italiji, zlasti pa vtise o pogovorih z Duceiem. Nemški tisk obsežno navaja te vtise. Zastopnik DNB pravi: »Zlasti ie poudaril globoki vtis, ki ga ie nani naredila Ducejeva osebnost, katero dr. Lev globoko občuduje. Dr. Lev je potem ugotovil, kako siiaino se vede italijansko delovno ljudstvo, ki ie navzlic vSem neizogibnim trdim zahtevam, ki jih postavlja vojna obema z bokom ob boku se borečima ljudstvoma, vendar trdno prepričano o zmagi ter neomajno zvesto Duceju in fašizmu.« Dopisnik lista »Deutsche Zeitung« piše: »Zapuščam Rim! ie dejal dr. Lev, zlasti poln občudovanja za Duceja. Moi najmočnejši vtis? Seveda Duce. »Volkiscler Beobachter« in »An-griff« poročata: Nihče ne bo mogel zbrisati tega, kar sta Mussolini in Hitler vtisnila italijanski in nemški mladini. Časnikar Ahvens poroča, da ie dr. Lev ugotovil, da tudi v Italiji ni videti kričaškega domoljuba, temveč vlada resno ozračje, polno zavesti o trdni volji, naperjeni proti zmagi. Ameriški časnikar slika žalostne razmere v ruskih mestih Buenos Aires, 3 nov. e. Posebni dopisnik »New-York Timesa« , na ruskem bojišču popisuje svoje prve vti6e o življenju v Sovjetski zvezi. Ameriški časnikar je najprej opazil, kako je zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo neubranljive nasprotnikove zmage, vse delo in prizadevanje v Rusiji usmerjeno na čim obupnejšo obrambo. V ruskih ljudskih krogih, ki ne zaupajo zaveznikom, nepretrgoma govore o drugi fronti. Ogromna je množica ranjenih vojakov, ki se vračajo iz prvih črt in Ue morejo vsi dobiti mesta v vojnih bolnišnicah. Prvo mesto, ki ga je časnikar videl, ko je Prtšel na sovjetsko ozemlje, je bil Baku. Delalo ie nanj vtis, ko da je prenehalo civilno živeti. Vse trgovine so zaprte, manjka živeža, moški in ženske 6o vsi mobilizirani in vsakdo izmed njih nosi na °brazu znamenje svoje žalostne usode. Tudi Samara se je zdela kakor mesto mrtvih. Vse temno, vse trgovine zaprte. Vsakomur, ki ni v uniformi, je ponoči prepovedano iti iz hiše, po vseh cestah so straže in prizori bede. Dolge moskovske ulice in trgi so nehali biti tiste obljudene prometne žile, kakor jih je bil človek navajen videti. Docela manjka avtomobilov in videti je samo težke tovorne avtomobile, ki jih vozijo častniki in s katerimi prevažajo poleg vojakov tudi civiliste. Obroki živeža so zelo majhni in omejitev je strogo izvedena. Kupiti ni moči ničesar. Vrste starcev in otrok čakajo pred državnimi prodajalnami živeža ali pa pred prodajalnami dnevnikov. nih. razen tega pa poškodovana še ena topni-čarka in pripeljanih več sto ujetnikov. Romunska bojna letala so uspešno bombardirala železniške proge na bojišču ob Donu. Severno od Slivnega so se izjalovili krajevni sovjetski napadi.. Na srednjem in severnem odseku bojišča obojestransko delovanje oglednikov in napadalnih oddelkov. Protinapd nemških in italijanskih čet na severnem odseku bojišča pri El Alameinu se je včeraj nadaljeval in povzročil Angležem nove zelo hude izgube, posebno na odseku neke avstralske divizije. Nemško in italijansko letalstvo je delovalo predvsem nad angleškimi izhodiščnimi postojankami. Z bombnimi zadetki je bilo težko prizadetih večje število ciljev. Lovska letala, ki so^ spremljala bombnike, so brez izgub sestrelila štiri angleške lovce. V času od It. do 3t. oktobra je izgubilo angleško letalstvo 306 letal in sicer 187 nad Sredozemskim morjem in nad severno Afriko. V istem času je šlo v izgubo v borbi proti Angliji 88 nemških letal. Berlin, 3. novembra. 6. V berlinskih vojaških krogih sc izvedeli, da je na zahodnem kavkaškem bojišču prednja 6traža nekega nemškega oddelka daleč vdrla v notranjost dežele. Sovjeti so jo odrezali, a nemški skupini se je posrečilo kljubovati vsem napadom, dokler ni spet prišla v stik z jedrom vojske. Nemške sile so tako osvojde novo ozemlje. V bližini Tuapseja so gorski lovci prodrli globoko v utrjene sovjetske postojanke, od koder 60 lahko nadzorovali in obstreljevali zelo važne vojaške ce6te. Po hudih bojih je ves obrambni sestav padel v nemške roke in zajetih je bilo mnogo sovjetskih vojakov. Na odseku pri-Tereku je nemški in romunski napad krenil proti jugu in jugozahodu ter 6e zdaj naglo razširja proti vzhodu. Nemške mo’oriziiane čete, ki 60 prišle do Nalčika, 60 se polastile mesta Alagirija, kjer je konec važne ceste, ki drži od transkavkaških vrat proti 6everu in je že nekdaj imela zelo velik vojaški pomen. Nemška grožnja je sovjetsko poveljstvo prisilila, da je jaoslalo nove okrepi vt v tifliško pokrajino, toda n eni? ki lovci so jim prizadejali toiikšne izgube, da so izgubili voljo do borbe in nehali kljubovati nemškim oklepnikom. Južno od Stalingrada 60 napadi boljševiških čet, ki so jih podpirali oklepniki, zarati hudega ognja nemškega težkega topništva znova spodleteli. Nato so nemški pionirji prešli v protinapad ter zavzeli nov odsek ob obrežju Volge. Bitka za Stalingrad in primerjave s prejšnjo svetovno vojno Berlin, 3. nov. Taulero Zulberti jx>roča v listu »Piccolo« iz Berlina: Anglosaška propaganda skuša vsako jutro s tolažbo »da Stalingrad še stoji« izkoriščati to, kar je »Times« označil za »nepričakovano nadaljevanje groznega smrtnega boja«, v upanju, da bo odtegnila javnost od anglesaških porazov, kakor na primer pri Salomonskih otokih. Na drugi strani govore, da naj bi Stalingrad igral vlogo Verduna. Na to je odgovoril odlični nemški vojaški kritik stotnik Stephan. Takole pravi: Vsi vojaški pisci se strinjajo, da je bila v prejšnji vojni usodna napaka nemškega vrhovnega povelj- Spori o plačevanju ameriške vojne pomoči zaveznikom Roma, 3. novembra, s. Brigadni general ^Valter Wanning, ki je sicer pameten mož, a želo 6lab Amerikanec, je ameriškemu senatu dal predlog, naj uniči vse račune, ki se nanašajo na zakon o najemu in posojanju orožja ameriškim zaveznikom. Proti temu so se ogorčeno dvignili mnogi ameriški senatorji, ki so se z vso silo zaganjali v generalovo zamisel, češ da zamenjava ameriške koristi s kakršnim koli »drugim bojiščem«, obljubljenim Stalinu. Dvignil se je senator Tydings‘, ki je predlagal, Daj vodijo točne račune o vseh posojilih in imetju, vprašanja plačila pa naj odložijo za dobo po vojni. Iz vsega tega so se razvila živahna Prerekanja. Nekateri senatorji so z^ zvočnimi besedami opominjali, da Združene države v tej ^ojni ne prispevajo samo denarja, marveč tudi ari ameriškega ljudstva, zato se Amerika ne sine dati varati glede dolgov. Tolažljive besede so imeli tudi za upnike Združenih držav in Večina govorov je bilo seveda namenjenih Angliji, ki je največja dolžnica. Ti senatorski spori so torej dokazali, da se lepe besede o duhovnem bratstvu, ki jih ima bela hiša za Rooseveltove zaveznike, nehajo, kadar je vprašanje denarnice. Amerikanci so zelo slabe volje, kadar jih kdo rabi za mošnjiček. Ameri-kanec jdo pravici misli, da je pač koristna trgovska zadeva, kadar se zavezniški narodi b,oju-jejo za ameriški račun. Kadar pa se bojujejo Madžarski obrambni minister poroča o obisku v Hitlerjevem . glavnem stanu Budimpešta, 3. nov. s. Madžarski minister *a državno obrambo Nagy, ki je med svojim ^piskom na vzhodnem bojišču bil sprejet pri Hitlerju v glavnem stanu, je glede tega obisku Povedal nekaj zanimivih stvari. Ko je jjoudaril Jesno tovariško sodelovanje med madžarskimi ln zavezniškimi četami, je dejal: »Naši veliki v taki vojni tudi ameriški vojaki, mora pač vsak plačati svoje račune. Ameriški trgovski duh se je torej najbolj razodel v tem ujKiru senatorjev proti zamisli brigadnega generala Wanninga, ki je žetlel, da naj zavezništvo krvi raztegnejo tudi na zavezništvo denarnice. Denar je v Združenih državah poseben bog, ki stoji'vedno onstran vseh občutkov, pa naj bodo ti družinski ali narodni ali mednarodni. Amerikanec ne mara mešati svetega z nesvetim. Sveto je seveda samo denar. stva napad na Verdun. Nemci bi namesto tega morali osredotočiti večino sil proti vzhodu ter se P°„ Churchillovih besedah polastiti ogromnih vojaških zalog, s katerimi bi lahko razbili zaveznike in zmagali. „ V tej vojni Nemčija ni storila takšne napake, čeprav govori sovražna propaganda o ponovitvi verdunske napake v zvezi z napadom na Stalingrad. Ni treba biti strateg, če hočeš razumeti, da manjka sleherna podlaga za primerjavo med Verdunom in Stalingradom. Takrat je bila Viljemov-ska Nemčija prepričana —- kakor piše Falkenheim v svojih spominih —, da je treba opustiti veliko bitko ter se omejiti na manjše odseke, tako da nasprotnikom ni bilo treba razbiti svojih sil. Upali S°' -n hodo k Verdunu pritegnili velik del francoskih sil. Zavzetje Verduna samega ni bilo tako vazno. To je bila napaka, ker je sovražnik istočasno, ko je divjala bitka pri Verdunu, začel z veliko ofenzivo na vseh drugih bojiščih. Ritka za Stalingrad pa ima popolnoma drug namen. Njen cRl je, razkosati sovražne sile na dva dela, pre-rgti zvezo med sovražno severno in južno armado ter mu iztrgati ozemlja, bogata na živilih in surovinah. Ti cilji so biii v trimesečni ofenzivi Popolnoma, doseženi. Boljševiška bojna moč je osla-nemška moč pa je narasla. bel Nespremenjena načela turške zunanje politike Ankara. 3. novembra., s. Predsednik turške republike Ineni je imel pri odprtju zadnjega zusedgnia narodne skupščine govor, v katerem je omenil izreden položaj, v katerem se nahaja Turčija zaradi svetovne vojne. »Lojalno in strogo se bomo držali smernic naše narodne politike. znane vsem ljudem donia in v inozemstvu,« je izjavil predsednik o turški zunanji politiki ter nadaljeval: »Zvesti pogodbenim obvezam z našimi zavezniki’ in prijatelji sc bomo skrbno izogibali vsakršne neiskrenosti in zahrbtnosti proti kateri koli državi ter bomo nadaljevali politiko narodne varnosti.« Predsednik se je nato bavil z notranjim položajem Turčije in ie omenil nevarnosti, ki bi lahko oslabele državno moč ter je zlasti bičal nevarno delovanie ve-rižnikov in brezvestnih politikov, ki izrabljajo sedanji položaj za pridobivanje denarja in pa osebnega vpliva. Na koncu ie pozval k narodni skupnosti zlasti glede težav v prehrani ter k pomiritvi političnih strasti. zavezniki iz Osi so za Madžare zvesti tovariši in prijatelji in skupaj z njimi se bomo borili do zmage. Obisku v Hitlerjevem glavnem stanu so dajala obeiležje čustva toplega prijateljstva. Hitler se je pogovarjal z mano skoraj uro dolgo in pustil v meni nepozabljiv vtis. Opis nemškega povračilnega letalskega napada na mesto Canterbury Berlin. 3. novembra, s. Dva nemška častnika letalca, ki sta bila pri. povračilnem napadu proti mestu Canterburviu, sta dala nekemu vojaškemu dopisniku te-le podrobnosti o bombardiranju: »Preleteli smo Rokavski preliv v strnjenih skupinah ob odličnem vremenu. Na desni in levi so nas spremljali brzi lovci, ki so nas varovali pred vsakim presenečenjem. Koma i smo dospeli do angleške obale, ko so sovražniki že nastopili proti nam. Nato smo preleteli obširno pokra iino livad in gozdičev ter Prileteli nad Canterburv. proti kateremu ie bil naš napad naperjen. Mesto je bilo zavarovano z baloni, ki pa so bili dobro vidni. Leteli smo skozi oviro in se spustili v nizko višino nad mesto ter metali tovor bomb na določene cilje. Takoj so se dvignili ogromni stebri dima, vse mesto pa se je spremenilo v en sam velik ogenj. Naslednji valovi letal so prav tako prodrli zračno oviro ter uspešno odmetali bombe na mesto. Protiletalsko topništvo nas je zaman ostreljevalo ter nas ni moglo niti za trenutek odvrniti od naše namere. Nazadnje je poslednji letalski val pridrvel nad mesto kakor vihar ter povzročil velikansko škodo. Severno od Stalingrada so Rusi zamanj ponavljali poskuse, da bi prebredli reko: štiri veliki čolni in dva topniška čolna 60 bili [»otopljeni, maloštevilni vojaki pa, ki se jim je posrečilo dospeti na nasprotni breg, 60 bili zajeti. Praznovanje dneva rajnih v Italiji Rim, 3. novembra, s. Dan Spomina rajnih so po vsej Italiji praznovali s slovesnimi obredi na čast padlim v vojni in revoluciji. V Rimu ie prednik samostana pri cerkvi Ara Coeli slovesno blagoslovil grob Neznanega vojaka. Obreda so se udeležili zastopniki oboroženih sil, bojevniških in vladnih organizacij s prapori in zastavami ter velika množica ljudstva. Nato je bil verski obred za tiste, ki so padli za domovino. in sicer v parku Rimemhranza. Navzoči so bili rimski guverner, podguvernerji, zastopniki raznih političnih in vojaških oblasti, vojske, GIL-a in bojevnikov. Tudi v kripti kostnice na Janikulu je bila slovesna maša zadtiš-mca, ki jo je naročila garibaldinska legija. Po vejskem obredu so blagoslovili marmornat steber. ki ga je palermska občina podarila Rimu v spomin garibaldinskih legionarjev, ki so dali f,svojo kri za svobodo Italije in Rima. Priznanje angleškega notranjega ministra o velepomembnosti sredozemskega bojišča „ Rim, 3. nov. s. Angleška uradna agencija poroča, da je notranji minister Morrison imel v Cardiffu govor, v katerem je z ozirom na bitko v Afriki ter na Sredozemskem morju povedal: »Ni ga vojnega prizorišča na vsem svetu, od katerega hi bile odvisne hujše strntegične posledice. Ponovno odprtje Srt'doze inskega morja bi bil prvi veliki korak k obsežnejšemu razvoju, k naglej-šemu premikanju in k večji podjetnosti naše pomorske sile, od katere je odvisna1 odločitev.« Vesti 3. novembra V Turinu sc bo 5. novembra začel ilalijansko-nem- ški tehnični kongres za avtarkijo, katerega se bo udeležil podtajnik korporacijskega ministrstva. švedska vlada je z včerajšnjim dnem postavila pod zaporo cene večini predmetov za vsakdanjo rabo. Zapora bo veljala vse dotlej, dokler ne bodo vprašanja cen končno rešili. Turška vlada bo ob začetku novega zasedanja v zbornici predložila v odobritev zakon o boju zoper draginjo in špekulacijo. Po poročilih švicarskega tiska dela Angležem največ preglavic gradnja naglih ladij, to pa zaradi tega, ker morajo te ladje imeti močnejše stroje. Toda Angleži hitrih ladij potrebujejo spričo vedno večje podmorniške nevarnosti. Švedska poslanska zbornica je včeraj imela sejo za zaprtimi vrati. Neka sovjetska podmornica je predsnočnjim v Baltiškem morju potopila švedsko 5000 tonsko ladjo »Agnes«. Od 22 mož posadke se jih je 18 rešilo. Po priključitvi Dobrudže k Bolgariji je kralj Boris prvikrat obiskal te kraje. I rcbivul-stvoga je navdušeno pozdravljalo. Ustanovitev judovske svetovne politične skuji-nosti sta predlagala ameriška judovska senatorja Wagner in Thomas, rabin Wi.se jia je dejal, da morajo biti Judje prisotni pri sklepanju bodočega miru. Nemška industrijska delegacija je jrod vodstvom podtajnika skupine za lahke kovine dr. Behrena obiskala središče tovarn Monte-catini, kjer si je ogledala vse najmodernejše naprave za izdelavo aluminija. Združene države vedno bolj pritiskajo južnoameriške države in so zopet zapisale 561 trgovskih podjetij Argentinije, Čile, Kolum-bije in Brazilije na črni seznam* V Miinchnu je umrl predsednik bavarske vlade in predsednik nemške akademije Ludtvig Siebert. Siebert je bil eden od prvih, ki se je pridružil Hitlerju. Rodil se je 1. 1874. Madžarski finančni minister je sestavil novi proračun, ki določa 4247 milijonov pengov izdatkov in 4047 milijonov pengov dohodkov za leto 1943. V Rom ha y u je policija zopet aretirala 200 ljudi, demonstrante pa, ki so hoteli korakati v središče mesta, je razpršila konjenica. V bližini Karačija je skočil vlak s tira. Urugvajska vlada je poslala v Rio de Janciro generala Bergallija, da se bo pogajal z bra-ziljanskitni oblastmi glede skupne obrambe proti morebitnim napadom osnih držav. Predsednik turške republike je ob 19 letnici ustanovitve republike sprejel čestitke članov vlade, jrarlainenta in diplomatskega zlioru. Po sprejemu je prisostvoval vojaški paradi. Po končani paradi je iinel govor, v katerem je poveličeval življenjsko in organizatorsko moč Turčije. Ta moč je poroštvo, da bo mogla lurčija obvladati vse sedanje težave. Angleška admiraliteta sporoča, da je bil potopljen 1200 tonski torpedni rušilec »Veteran«, ki je imel v mirnem času 134 mož posadke. V Švici bodo uvedli nov davek na luksuzne pred- mete. 5% davka bo na gramofone, plošče in radijske aparate. 10% pa na šampanjec, alkohol, filme, fotografske plošče, dišave in kozmetična sredstva, preproge, izdelane na roko, kožuhe, platinaste ure, fotografske aparate in draguljarske izdelke. Proslava 20 letnice revolucije v pokrajini Črnomelj Nadzornik zone tovariš Emilio Cassanego se je v spremstvu krajevnih odličnikov ob 10.45 podal na vojaško poveljstvo, kjer ga je sprejel zlata kolajna polkovnik Ciammabila in častniki posadke. Prinesel je bratski pozdrav Črnih srajc slavnemu 23. polku >Como«, ki je tudi obhajal obletnico svoje ustanovitve. Nato so se na trgu Viktorja Emanuela III. zbrale čete in ljudstvo okoli tribune, na kateri so zavzeli mesto polkovnik Ciammabila, krajevne oblasti in zastopstvo častnikov raznih oddelkov. Tovariš Cassanego, določen od zveze fašijev v Ljubljani, je opozarjal na zgodovinski dan in je podal pregled, dela, ki ga je fašizem na polju političnega in socialnega dviga opravil v 20 letih svojega poslanstva. Nato je ljudstvu prebral poslanico, ki jo je na čete naslovil Zvezni tajnik Orlandini in je žel prisrčno odobravanje. Slovesnost se je končala z »Marcia Reale« in »Giovi-nezzo«, ki jo je igrala vojaška godba. Nato so se zastopniki oblasti podali k telesnim vajam organizirancev GILL-a in so obiskali novo menzo za delavce, ki jo je ustanovil cestni odbor. Popoldne se je v spremstvu poveljnika posadke nadzornik zone z voditelji podal k četam na raznih postojankah in delil darila v denarju in raznih predmetih. Večer se je zaključil z dvema brezplačnima kinematografskima predstavama, ki ju je priredil občinski Dopolavoro. Rakek Proslave so se .udeležili častniki posadke, vojaki in zastopniki oblasti. Proslava je potekla^ v ozračju ‘ponosnega zanosa. Slovesnost se je končala s prepevanjem pesmi revoluciji. Logatec Ob devetih je bilo v bivši sokolski dvorani, ki je bila napolnjena z vojaki in meščani, zborovanje. Navzoče so bile oblasti z generalom poveljnikom vojaške zone na čelu, komisarjem, nadzornikom zone. vsemi častniki in političnimi tajniki. Tovariš Umberto Cungi je imel govor o zgodovinskem dnevu. Nato so se nadzornik zone in odličniki podali k vojakom v vojaški bolnišnici in jim ponesli s pozdravom Zveznega tajnika in Črnih srajc iz Ljubljane tudi darove, jedila, razne predmete in cigarete. Metlika Ob 15. uri so se na glavnem trgu mesta zbran župan, poveljnik vojaške posadke s častniki, kapitan javne varnosti, fašisti, zastopniki GILL-a in duhovništva ter oboroženi oddelki posadke. Prvi senior Luigi Jezzi je proslavil v govoru 20 letnico Pohoda na Rim med največjo zbranostio vseh navzočih. Slovesnost se je začela in končala s po- Darilo GILL-u Eksc. Visoki komisar je za dvajsetletnico revolucije poslal zveznemu poveljstvu GILI.a darilo 230.000 lir. S tem fašističnim dejanjem je hotel predstavnik oblasti ponovno pokazati svoje zanimanje—in inkrb za mladino, za katere popolno vzgojo se režim stalno zanima in .skrbi. Obisk hrvaškega konzula v fašistični zvezi 2. novembra je prispel hrvaški konzul v fašistično zvezo in položil venec pred spomenik padlih fašistov. Nato si je konzul v 'spremstvu podtajnika Captirsa ogledal urade zveze ter uredništvo lista »Prinia Linea« in izrazil svoje zadovoljstvo nad obsežnim delovanjem vseh sodelavcev. Sveta maša za padle vojake Ljubljana, 3. novembra. 2. novembra dopoldne ob 10 je bila na ljubljanskem pokopališču «v maša zadušnica za tiste, ki «o padli v sedanji vojni. Pri obredu so hi'i navzoči Eksc. Visoki komisar, general Montagna, ki je zastopal Eksc, generala Robottija poveljnika armadnega zbora, zvezni podtajnik Caporso, ki je zastopal odsotnega zveznega tajnika, zaupnica ženskega fašja in člani vodstva ljubljanskega fa.šija. Časti je izkazovala četa vojske z godbo. Po končani sv. maši so predstavniki oblasti izkazali čast pred grobnico žrtev prejšnje svetovne vojne. Pred grobnico je .bila razvrščena četa fašistov s praporom. Položena sta bila dva venca in sicer eden od armadnega zbora, drugega pa je polžil hrvaški konzul. Vse grobove so dan poprej z venci okrasile fašistinje. Za zaključek obredja je vojaška godba ob pobožnem molku vseh navzočih zaigrala »Prošnjo legionarja pred bitko.« zdravom Duceju, pozdrav pa je odredil občinski poveljnik GILL-a v Metliki. Velike Lašče Ob osmi uri so se na glavnem trgu zbrale Črne srajce 4. bataljona »Montagna«, oddelek strojničarjev in oddelek topničarjev. Ob 8.30 so prišli poveljnik posadke, prvi senator Gar-dini, nato častniki bataljona in vojske, politični tajnik in odposlanec Zveze fašijev v Ljubljani skvadrist Madon. Poveljnik je najprej odredil pozdrav Kralju in Duceju nato pa je izvršil apel padlih, tovariš Madori je nato prebral podanico Zveznega tajnika in je v svojem govoru razložil daljno slavje Pohoda na Rim. Nato se je poveljnik 4 bataljona Črnih srajc zahvalil Zveznemu tajniku za tovariško pozornost za njegovo posadko in je pohvalil ob koncu ponašanje svojih mož v dejanjih, ki so očistili zono upornikov. Prepevanje »Giovinezze« je končalo slovesnost. iz v • Kočevje Ob desetih je civilni komisar Sisgoreo v spremstvu političnega tajnika Giacomellija obiskal poveljstvo dhizije. da bi sporočil pozdrav Črnih srajc oddelkom vojske. General Quarra se je v navzočnosti načel-j nika glavnega stana polkovnika Fantina in polkovnika Bruna Sponellija ter Eerrarija, po-| veljnikov oddelkov divizije zahvalil in je z njimi izmenjal tovariški pozdrav. Ob 10.30 so se nadzornik zone in politični tajnik z generalom Quarro in skupino častnikov podali na novi sedež Dopolavora Oboroženih Sil, ki bo odslej zbiral tovariše v sivozele-nem. Nato sta generali in civilni komisar obiskala voiaško bolnišnico kjer je tajnik fašija poskrbel za razdelitev daril med bolnike, daril, ki so bila poslana od Visokega komisarja in zavojev, ki so bili poslani od Zveznega tajnika. Ob 16 je v gledališču Dopolavora v navzočnosti vojaških in civilnih oblasti tovariš Sisgoreo proslavljal 20-letnico Pohoda na Rim. Slovesnost se je končala s pozdravom Kralju in Duceju. Vseučiliški profesor Igo Pehani na zadnji poti Ljubljana, dne 2. novembra\ Danes popoldne ob treh je nastopil svojo zadnjo zeinsko pot zaslužni vseučiliški profesor g. Igo Pehani 'le pred navedeno uro se je na 2aiah zbralo zelo veliko pokojnikovih spoštovalcev in stanovskih prijateljev. Pokojnikovo krsto so prenesli na oder pred glavno molilmco, kjer je o. frančiškan opravil cerkvene molitve. Pevci-akademiki so zapeli pokojniku v slovo v srce segajočo žalostinko »Človek glej...«. Potem je stopil na govorniški oder rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Milko Kos, ki se je v toplih besedah poslovil od velikega m zaslužnega pokojnika, katerega bo naš najvišji učni zavod za radi njegovih velikih zaslug, ohrani! v trajnem in hvaležnem spominu Posebno ga bo ohranil zarad’ tega, ker je vprav prof. Pehamja zasluga, da je bila na našem montanističnem oddelku ustanovljen poseben iadilut za tehnično rudarstvo. 8 slavo pokojnikovemu spominu je zaključi! svoj spominski govor. Potem se je razvil dolg žaln! sprevod, v katerem smo nifd drugim’' videl! skoraj vse dekane in prodekane našega vseučilišča z vsemi rednimi in izrednim' profesorji vseučiliškega učiteljskega zbora. V sprevodu je bilo precej lepih vencev, venec montanističnega oddelka so nosil' trije montani-stični slušatelji v svojih rudarskih krojih, V cerkvi so opravili spet obredne molitve in krsto so prenesli potem k zadnjemu domovanju Nad krsto v grobu je duhovnik opravil še zadnje obrede, nakar so pevci spet zapeli žalostinko »Vigred se povrne«. Grude prsti so začele padati v svežo ianio, kjer bo čakal zaslužni pokoin-k poslednjo sodbo. Solistka gdč. V. Heybalova srečno prestala operacijo Operna solistka gdč. Valerija 6e že precej časa ni pojavila na odru ljubljanske Opere, da so jo obiskovalci pogrešali. Sedaj sporočamo javnosti, da je gdč. Valerija Heybalova srečno prestala operacijo in bo kmalu spet lahko nastopila na oper,-nem odru. Priljubljeni umetnici želimo, da bi čim-prej okrevala in kmalu 6pet nastopala. Nov maksimalni cenik veljaven od 2. novembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-X1X določil naslednje maksimalne cene v prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago. Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati nižje, kot po maksimalni ceni, toda nikoli višje kakor po njej. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodajati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste, a) Na drobno: 1. Kruh, testenine, moka, riž. fižol. Kruli iz enotne moke v kosih od 100—200 g 2.40 lire, V kosih od 20tf—500 g 2.80 lire, v kosih od 500 do 1000 g 2.20 lire kilogram; testenine iz enotne moke 4.15 lire; pšenična moka. enotna, 2.75 lire; koruzna moka, enotna, 2.20 lire; riž »Splendor« 3.15 lire kilogram. — Fižol navadni 6 lir, boljši 6.90 lire kilogram. 2. Olje, slanina, mast, syrovo maslo, marmelada. paradižnikova konzerva. Jedilno olje (olivno) 15.80 lire liter; surovo maslo 28.90 lire; slanina soljena 19 lir; mast 18 lir kilogram. — Marmelade: a) v steklenih lončkih do 1 kg I. vrste 18.20 lire, II. vrste 15.90 lire kilogram; h) v posodicah iz lepenke do 1 - kg I. vrste 16 lir, 11. vrste 14.30 lire kilogram; c) v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg I. vrste 14.90 lire, II. vrste 13.20 lire kilogram; d) c posodicah iz lepenke od 1 kg do 5 kg 500 g, I. vrste 13.70 lirb, II. vrste 12 lir kilogram; e) v posodah iz lesa' od 1—5 kg 500 g, 1. vrste 13.80 lire, II. vrste 12.10 lire kilogram; f) v Čebričkih iz lesa od 6—25 kg I. vrste 12.90 lire, II. vrste 11.50 lire kilogram; g) trda v kosih od: 50 g brutto 0.70 lire, 100 g brutto 1.40 lire, 250 g nelto 3.50, 500 g netto 6.70 lire, 1000 g netto 12.80 lire, 5000 g netto 59.80 lire komad; h) s sadjem v kosih, trda v oblikah do 400 g, v parafiniranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov 7.20 lire komad. — Paradižnikova konzerva dvakrat Zgoščena, odprla ali v dozah 11 lir, trikrat zgoščena, odprta ali v dozah 12 lir kilogram, 3. Kis. 4% vinski 5.20 lire, špiritni 3.20 lire liter. Mleko. Mleko 2.20 lire, mleko kondenzirano jx> 880 g 15.90 lire, po 385 g 7.55 lire liter. 5. Sladkor. Sladkorna sipa 7.90 lire, sladkor v kockah 8 lir kilogram. 6. Drva in mila. Drva: a) mehka razžagana franko skladišče trgovca v Ljubljani 34 lir, b) trda razžagana franko skladišče trgovca v Ljubljani 38 lir stot; bukovo oglje 130. bukovo oglje v vrečicah 1.65 lire kilogram. — Milo, enotno, kisline 23—27 % 4.50 lire kilogram. b) Na debelo. 1. Testenine, inoka, riž, fižol. Testenine iz enotne moke 355 lir stot; pšenična moka, enotna 241.30 lire, koruzna moka, enotna 195 lir; riž »Splendor« 272.75 lire stot. — Fižol navadni 520 lir, boljši 600 lir stot. 2. Olje, surovo maslo, mast, slanina, marmelada, paradižnikova konzerva. Jedilno olje (olivno) 1511.25 lire;. slanina osoljena 1567.25 lire; mast 1473.65 lire; surovo maslo 2650 lir stot.,— Marmelade: a) v steklenih lončkih do 1 kg I. vrste 1502 lir, II. vrste 1293 lir; b) v posodah iz lepenke do 1 kg I. vrste 1310, II. vrste 1156 lir; c) v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg I. vrste 1210 lir, II. vrste 1057 lir; d) v posodah iz lepenke od 1—5 kg 500 g I, vrste 1103, II. vrste 948 lir; e) v posodah iz lesa od 1—5 kg 500 g I. vrste 1114 lir, II. vrste 960 lir; f) v čebričkih iz lesa od 6—25 kg I. vrste 1032 lir, II. vrste 875 lir; g) trda v kosih od: 50 g brutto '152 lir, 100 g brutto 1094 lir, 250 g netto 1115 lir, 500 g netto 1063 lir, 1000 g netto 1018 lir, 5000 g netto 948 lir; h) s sadjem v kosih, trda v oblikah do 400 g, v parafiniranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov 596 lir i stot. — Paradižnikova konzerva dvakrat zgošče'na, odprta ali v dozah 877.80 lire, trikrat zgoščena, odprta ali v dozah 952.80 lire 1 stot. 3. Kis 4% vinski 400 lir, špiritni 250 lir hi. 4. Mleko kondenzirano doza po 880 g, zaboj 48 doz 634.50 lire, doza po 385 g, zaboj 48 doz 301.30 lire. 5. Sladkor. Sladkorna sipa 730 lir, sladkor v kockah 749.20 lire stot. 6. Drva in mila. Drva a) mehka franko vagon postaja Ljubljana 23.40 lire, franko skladišče mestne občine Ljubljana 28 lir; b) trda franko vagon, postaja Ljubljana 27.50 lire, franko skladišče mestne občine Ljubljana 32.10 lire; oglje, vilano in suho, franko vagon nakladalna postaja 90 lir stot. — Milo enotno: kisline 23—27 % 361 lir stot. Zahtevajte povsod naš list! Socialna statistika Ljubljanske pokrajine za september Povprečno število zavarovanih delavcev in nameščencev je znašalo v mesecu septembru 1942 pri Zavodu za socialno zavarovanje 20.809 Trg. bolniškem in podpornem društvu «* Bolniški blagajni »Merkur« 91 Skupaj pri vseh treh zavodih 25.39/ Število zavarovancev se ie . . mesecu avgustu 1942 povečalo za 313 ali j.a 1.23/»- Stalež delanezmožnih bolnikov ie znašal y septembru 1942 pri vseh treh zavodih povprečno 759, to je 27 mani kot v predhodnem mesecu. Odstotek bolnikov ie v primerjavi s predhodnim mesecem nazadoval za —0.14%. to je od ;U3°/o v avgustu na 2 99% v septembru 1942. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera približno odgovarja dejanskemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je znašala v septembru 1942 pri Zavodu za socialno zavarovanje ^ L 23.07 Trg. bolniškem in podpornem društvu L 31.70 Bolniški blagajni »Merkur« L 39.42 Pri vseh treh zavodih (povprečno) L 24.65 Povprečna dnevna zavarovana mezda ie torej v .primerjavi s predhodnim mesecem avgustom 1942 napredovala za lir 0.45. Zaradi povečanja števila in dviga povprečne dnevne zavarovane mezde se ie dvignila tudi celotna dnevna zavarovana mezda za 19.178.40, to ie od 606.994.90 v avgustu na 626.173.30 lir. Posebno vidno ie napredovala zaposlenost v gozdno-žagurski industriji, in sicer za 386 delavcev, pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) za 132 delavcev, pri gradnjah nad zemlio za 84 delavcev itd. — Padec zaposlenosti pa izkazuje predvsem tekstilna industrija, in sicer 77 delavcev, kovinska industrija — 41 delavcev, trgovina — 38 delavcev. Tudi na Varnih duš dan je bilo lepo na pokopališčih Skozi jutranjo meglo je blizu opoldneva pokukalo sonce, ki je posijalo kar prijetno toplo. Nebo se je zjasnilo. Le tu pa tan je bilo nekaj oblakov na nebu. Ob tako lepem vremenu se je procesija meščanov že zgodaj v popoldanskih urah začela pomikati proti Sv, Križu, na grobove svojih dragih. Precej je bilo danes tudi takšnih obiskovalcev, ki ob včerajšnjem deževju niso hoteli na božjo njivo in čakali, da se bo vreme uneslo. Tudi danes je bilo tako na glavnem pokojaališču, kakor tudi na Navju zelo veliko ljudi. Pravijo, da jih je bilo celo več kot včeraj na dan Vseh svetnikov. Danes so zagorele na grobovih vse tiste številne majhne in velike svečke, ki zaradi včerajšnjega deževja niso hotele goreli. Le malo je bilo grobov, na katerih ne bi bila prižgana vsaj skromna svečka in položena nežna preprosta cvetka. Kaj prijetno je bilo danes hoditi tam po božji njivi, ko niso bile poti tako razmehčane kot včeraj. Pa tudi sonce je, kot rečeno, prijetno sijalo in se je šele proti večeru 6krilo za temnimi oblaki na zapadu. Prav tako velik obisk kot je bil na pokopališču pri Sv Križu, je bil na Navju, kjer so 6e obiskovalci v molitvi- spominjali vseh velikih naših mož, k* tam čakajo vstajenja. Tudi ViaTej božji njivi so bili grobovi bogato okrašeni s cvetjem in zelenjem, pa tudi gorečih svečk je bilo dovolj. S Hrvaškega Hrvaški bibliografski zavod je odločil, da bo med vrstami klasičnih del zda j izdal še Ra-cineovo dplo »Fedre«. Ustaški podpolkovnik Evgen Kvaternik je bil zdaj povišan v polkovnika Zastopnik muslimanske vere na Hrvaškem Reis-ul-lllema je pred časom poz;val vse muslimanske organizacije naj priskočijo na pomoč 1500 mladim beguncem. Bili sc to otroci muslimanskih staršev. Zdaj se je veliko število muslimanskih družin odločilo da bodo otroke vzeli v svojo oskrbo. Teh otrok je dozdaj 1500, in prav toliko dobrotnih družin. Varaždinski deluvei bodo v kratkem dobili svoj nov delavski dom, ker dozdajšnji ni ustrezal vsem potrebam. Novi dom bodo imeli v ]o-gičevi ulici. V poslopju bo razen lepih sob se velika dvorana, v kateri bo prostora za 1200 oseb. Graditev lepe ceste na znano izletno točko Ravno goro v Hrvaškem Zagorju lepo napreduje. Vsa nova cesta bo dolga 8 km. Taka cesta je nujno potrebna, saj je Ravna gora najbolj obiskovana izletna točka na Hrvaškem. V Varaždinu zdaj grade že prvo nadstropje novega velikega policijskega župnega redur-stvn. Mestno poglavarstvo v Zagrebu je izdalo razglas « katerim bo vzelo iz prometa denarni drobiž pa 50 banic, 1 in 2 kuni. S. S. VAN DINE: JkhivnoJtni -'niMiramrni „ jpaa«-.................. -»HidiHim I • -""iijllilllltiiii^::.. "”!ii 1'rlil- "“»iiaillijlilli:,,.. Profesor nas je sprejel za svojo pisalno mizo. Eno nogo je držal stegnjeno na majhnem blazinastem podnož-niku. V kotu pri oknu je sedela na stolu z naslonjali za roke niegova nečakinja. Bila je zmerno oblečena, na videz krepke postave, z odločnimi potezami na obrazu. Stari mož ni vsta‘1, da bi nas pozdravil, niti mu ni prišlo na misel, da hi se opravičil, morda zato ne, ker si je mislil, da vemo za njegovo bolezen. Markham je naju z Vancejcm kratko predstavil, kakor že to pač mora biti, potem pa profesorju v nekaj besednh razložil, čemu sva prišla z njim. »Veseli me, gospod Mirrkhnm, da ste prišli k meni«, jo dejal profesor, ko smo sedli »čeprav mi je žal. da je vzrok temu našemu srečanju žaloigr«. Domnevam, da naju z Bello nameravate zaslišati. Na razpolago sv« Vn-m. Profesor Dillurd je bil mož kakšnih šestdesetih let. Nekoliko sključen, ker je v svojem življenju mnogo prenesel. Bil je obrit, njegova glava značilno braliikefaln« Imel je goste, skrbno nazaj počesane lase, oči na *o mu živo, strogo in prodorno begale sem in tja: Kriminalni roman bile so to oči učenjaka, navajenega že letu in leta na ruzglabl jun je o težkih vprašanjih. Na splošno je dobil človek pri tem vtis, kakor da se je znašel pred sanjačem in teoretikom, pred enim tistih ljudi, ki se skoro ne brigajo za vsakdanjo stvarnost, oziroma ki je zanje ta stvarnost nekaj slučajnega, malenkostnega in brezpomembnega. Markham se je nekoliko zamislil preden je odgovoril. Potem pa je dejal z vno vljudnontjo: »Rad bi Vas prosil, gospod profesor, da mi Vi sami poveste vse, kar vam je znano o dogodku. Potem Vas bom povprašal po vsem, kar se ini bo zdelo bistvenega. Profesor je vzel z mize veliko pipo. jo nabasal « tobakom, prižgal, potem pa se še bolj udobno zleknil v naslonjač ih začel pripovedovati: »Vse, kuj vem, sem Vam že po telefonu povedal Danes dojioldne, bilo je okrog desetih, sta Robin in Sperling prišlu na obi«k k Belli. Moje nečakinje pa ni bilo Homa, ker je malo prej odšla igral teni*. Odločila sta se, da jo bost« počakala spodaj v prvem nade stropju, v salonu. Približno čez pol ure sem slišal, da sta nekaj govorila, nato pa da sta odšla v dvorano za sestanke poleg strelišča. Jaz sem bil tedaj tu pri mizi in sem bral. Ko je tako ppet potekla približno ena ura, me je sonce, ki je tako toplo sijalo, zvabilo, da sem šel na balkon na zadnji strani hiše. Tam sem bil že kakih pet minut, ko sem nenadno pogledal spod na strelišče in z grozo opazil Robina, zleknjenega na tleh, v prsih pa mu je tičala puščica. Naglo, kolikor mi je pač dovoljevala moja bolns noga. sem od-liitel dol in hitro spoznal, oa je ubogi Robin že mrtev, ter sem Vam nato takoj telefoniral. Tedaj v hiši ni bilo nikogar drugega razen mene in Pyne-ja, starega hišnika, ki ga že poznate. Kuharica je odšla nekaj nakupovat. Glede Arnessona moram povedati, _da je že ob devetih odšel na vseučilišče, dočim je bila Bella še na teniškem igrišču. Ukazal sem Pvncju, naj jvoišče Sperlinga, a ga ni raoge1 najti nikjer. Potem sem se vrnil,' da Vas počakam. Bella se je vrnila malo pred prihodom vaših policistov, skoro takoj za njo pa tudi kuharica. Arnessona pred dvem popoldne ne bo domov. »Drugih danes dopoldne ni bilo v hiši, pravite?« »Ne, nikogar, razen Druckerja, ki ste ga morda srečali tu nekajkrat. Njegova hiša je vprav za našo. On pride večkrut obiskat Arnessona. Veže ju nekaka sorodnost izobrazbe. Danes dopoldne pa, ko je zvedel, da \rnes-sona ni doma. se je zadržal nekoliko časa pri meni in sva govorila malo o znanosti, nakar se je vrnil domov« »Koliko je bila takrat ura?« »Približno pol desetih Robina in Sperlinga še ni bilo od nikoder.« »Oprostite, gospod profesor,« je vprašal Vanče. »Ali Arnessona mar vsako soboto dopoldne ni doma?« Stari učenjak je postrani pogledal Vanceja Zamislil se je nekoliko, po-tem pa odgovoril? »Ne bi dejal. Navadno je ob sobotah doma, a danes dopoldne je moral iti ven zaradi nekega važnega dela v knjižnici. Arnes-son mi pomaga pri zbiranju jvodatkov za mojo novo knjigo.« Nekaj časa je bilo vse tiho. Molk je pretrgal Markham: »Dopoldne ste m' rekli, da sta se oba, Robin in Sperlmg. potegovala za roko gosfiodične Ddlardove ...« »Stric!« dekle se je vzravnalo na naslonjaču in se jezno ozrlo na starega profesorja. »Bil je brezobziren.« »Resnica, resnica je pred vsem drugim, draga moja,« je odvrnil profesor z občutno blagim glasom. »Resnica na. to že,« je pripomnilo dekle »toda le do gotove meje. lega ne bi smel na noben način reči Ti veš prav tuko kot ona dva, kako sem ju vedno spoštovala.. Bila sta*si dobra prijatelja to je vse Vprav snoči, ko smo bili v sprejemnici sem jiina jasno povedala, da ne maram slišati od nikogar izmed njiju nobene ženitne ponudbe. Bila «1« otroka.. In zdaj je eden od njiju mrtev .. Uboga Taščica!« Zadnje njene besede so razo- devale. kako se dekle prizadeva, da bi premagala svoja čustva. Vanče se je začudil: »Taščica f« .»Vsi smo mu tako rekli. Ta priimek mu ni bit nič kaj všeč. in «mo ga rabili, kadar smo Robin« hoteli malo razburiti.« »Zelo naravni priimek, ki spominja na toliko stvari. •• na neke stihe..* se jih spomnite?« je pripomnil Vanče in gledal dekletu naravnost v o*i. »Vem kaj hočete reči,« je mirno odgovorila Bella. »Nekega dne sem ga spomnila na to, a on ge je smejal..* Bil je zelo ljubezniv in dober. Vanče se je zleknil v naslonjač, Markham p« je nadaljevat z zasliševanjem. »Rekli ste, gospod profesor da «te *lišali Robina in Sperlinga govoriti v salonu Ali «te mogli razločiti kakšno besedo?« Stan profesor je naskrivaj pogledal nečakinjo »Ali je res tako potrebno, Markham, da odgovorim?« je vprašala P° kratkem obotavljanju. »Vaš odgovor je lahko bistvenega pomena za razjasnitev tega dogodka.« »že mogoče.« Profesor je ves zamišljen nekajkrat potegnil iz svoje P‘PC in nadaljeval: »sicer pa če na Vaše vprašanje odgovorim, sc utegne zgoditi, da boste pod vtisom mojega odg«' vdra »torili komu veliko krivico »Prosim Ve«, glede te stvari, zaupajte moji presoji, Najlepši oktober v zadnjih 50 letih Ljubljana, 31. oktobra. i .PK*°ker a*i vinotok je mesec, ki nam vince sladi, je pa tudi mesec, ki je pri zapisovalcih vremenskih pojavov v naših krajih zaznamovan s prav močno črno črto, ker je drugače najbogatejši Vezja» ker prinaša v naše kraje največ mokrote 'n se najraje pojavljajo jesenske povodnji. Ko hr .,a*<0'*e .splošno bilanco, se moramo leto\ pohvaliti, da je bil naš poljedelec obvarovan resnično pred vsemi možnimi vremenskimi katastrofami, kakor že kmalu nobeno leto ne poprej. • ,. 0 pomladanskih hudih neviht in povodnji, ni bilo poleti neurij in nalivov, ni klestila toča nui ne po poljih niti ne po vinogradih, ki 60 letos dali prav 6ladko grozdje, katero je oktober s svo-JM1 soncem še posebno posladil. r.. y pogledu padavin je oktober postal mesec, kl je. bil zelo reven na dežju in ki pride glede množine dežja za januarjem in avgustom na 3. mesto, vsi ostali meseci 60 zaznamovali razen omenje-nih treh mnogo več dežja. V oktobru je bilo le 6 deževnih dni, drugače nas je blagodarno obsevalo jesensko sonce in nam trpko življenje skušalo lajšati s prijetno jesensko toploto. V teh 6 deževnih dneh ®e je zlilo na zemljo za 38.6 mm zračne vode ali dežja, letošnji januar pa je zaznamoval 13 dni * 33.7 mm mokrote. Avgust pa 8 dni in 34.8 mm V mesecu oktobru je bil največji na-‘lv v noči od 21. na 22. oktobra v času od 23.50 5.10 zjutraj. Takrat je bilo po podatkih me-»orološkega zavoda kar 25.4 mm dežja. Ko človek pregleduje vremenske zapiske za j™ let nazaj, lahko ugotovi, da je bil letošnji oktober najlepši, najtoplejši in najsončnejši med oktobri v zadnjih 50 letih. Tako lepega oktobra res še nismo imeli, kot je letošnji. Vremenska tabela nam prav lepo kaže. kako 60 se razvijali in pojavljali različni vremenski po- javi, kako je nihal barometer in kakšne skoke je zapisoval termometer. Krivulja jutranjega temperaturnega minima je poučna, ko pokaže različne skrajne točke temperaturnih višin. Prvega oktobra je bil jutranji minimum dokaj nizek, bilo je zjutraj +0° C, nakar 6e je stalno in primernp dvigal do 9. oktobra, ko je dosegel višino +13.8° C, najvišje stanje jutranje temperature v oktobru sploh. Že naslednji dan, 10. oktobra pa je toplomer zaznamoval kolosalen padec, ko je bilo zjutraj samo +3 5° C Bilo je ta dan zelo hladno, toda obvarovani smo bili pred slano Od 10. oktobra naprej je jutranji minimum različno valovil in variiral. V dneh 18. in 19. oktobra je bilo najvišje stanje minima +7.8°, nato pa smo 23, oktobra dobili najnižjo jutranjo temperaturo v tem mesecu, namreč +2° C in smo se že bali, da bo živo srebro zdrknilo naslednje dneve že i>od ničlo, kar se pa ni primerilo, ker se je od tega dne jutranja temperatura stalno dvigala in je sedaj dosegla zadnji dan +9° C. Je zelo oblačno. Krivulja dnevne maksimalne temj>erature je prav tako zanimiva in poučna. Kratko! Dne 3. oktobra je bila najvišja dnevna temperatura +24.3°, ki pa je počasi padala ter dosegla 19. oktobra rekordno nižino +8.7", nakar se je jx>novno dvigala in prišla 26 oktobra na +19.4° C. V celem oktobru je drugače valovila gosta megla, podnevi pa je bilo lepo, jasno in sončno. Bilo je 25 sončnih dni. Brezmeglenih dni je bilo 5. Barometer se je tudi v oktobru zelo razgibal in spreminjal. Prvega oktobra je kazal 769.1 mm, pa je 16. oktobra dosegel najvišje stanje 772.6 mm, a 27. oktobra najnižje 759.6 mm. Za spravljanje poznojesenskih pridelkov je bil letošnji oktober najugodnejši. Vsi pridelki 60 bili brez težav spravljeni pod streho. Letos še ni bilo slane. Predpisi o klanju prašičev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Za zakol namenjeni prašiči so pod Saporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu ljubljanske pokrajine, kateremu so lastniki prašičev dolžni oddati vse živali, kakršne koli teže, k* so določene za zakol Od oddaje so izvzeti pralci, ki so določeni za družinsko porabo in za porabo zajednic in rejskih skupnosti v mejah iz čle-n°v 2. in 3 te naredbe. Člen 2. Meje, v katerih se prizna pravica do 2akola prašičev izključno za družinsko porabo in Porabo zajednic, se določajo takole: a) en prašič leto za vsakih 5 družinskih članov ali manjši djužini, do največ 4 prašičev; b) en prašič za vsakih 0 oseb, če prašiče rede zavetišča, bolnišnice, sanatoriji, dobrodelne ustanove, oddelki oboroženih sil, verske združbe in konvikti; c) en prašič za vsakih 10 oseb, če redijo prašiče neposredno >dopolavoric pri podjetjih za izključno porabo v menzah teh »dopolavorov«. člen 3. Reja prašičev, določenih za družinsko porabo v rejskih skupnostih je dovoljena samo med po dvema družinama. Giede pravice do zakola po prednjem členu 2. se štejejo Člani obeh družin rejske skupnosti kot pripadajoči samo eni “ružini. Razmerje rejske skupnosti mora biti raz- Začarani romar 4. knjiga II. letnika Slovenčeve knjižnice • • V 1 je izšel Zaninvvo m napeto povest iz življenja in trpiienja ruskega m a ega človeka je napisal veliki ruski pisatelj Nikolajevič Semionovič Ljeskov, o katerem ie na uvodnem mestu podal kratko in pregledno razpravo prevajalec dr. Nil(] 8 do 9 i 4____________________________________________ __ za 10 1 2 — _ od 11 do 12 1 2 8 — od 13 do 14 1 2 — za 15 1 o ;i _ od 16 do 17 1 - '2 3 9 od 18 do 19 1 2 3 6 za 20 1 o 3 4 nad 24 — — _ Rejci oddajo slanino, tudi tisti del, katerega je dolžan oddati sorejec, pri stalnih zbiralnih postajah tVrdki ali pooblaščencu Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda po načinu, ki ga predpiše ta zavod. Rejci so odgovorni za to, da se blago ohrani v dobrem stanju do oddaje. Cena pa velja kakor jo določi Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino. Člen 8. Da bi se imela svinjereja pokrajine v sproti dopolnjevanem razvidu, kakor se je ugotovila s popisom po naredbi z dne 14. oktobra 1941-XIX št. 127, so vsi lastniki prašičev dolžni prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu vse spre- Cesto so razširili Ljubljana, v novembru. Tam ob Bleiweisovi cesti, ob banki Slaviji je bilo precej neizrabljenega prostora. Le kadar je bilo preveč deževja, se je tam nabirala voda in pešci so mešali nastalo blato. Zdaj pa se je mestna občina odločila, da bo ta prostor izrabila in razširila Blei\veisovo cesto na tem delu za nekaj metrov proti bančnemu poslopju. Delavci so res tudi začeli že pred nekaj dnevi z deli: najprej 60 razkopali in odvozili odvisno zemljo, potem so zemljo zravnali in zvaljali s težkim mestnim valjarjem. ki ga uporabljajo za valjanje cest. Naredili so tudi robnik Novo razširjeno cestišče bodo najbrže tlakovali ali celo asfaltirali, kar bi bilo še najbolj prav. saj ta del razširjene ceste itak ne bodo uporabljali za kaj drugega kot za to, da se bodo umikala vozila na Bleivveisovi cesti, kadar je na njej prevelik promet. Pa tudi za trgovine, ki imajo svoje poslovne prostore v bančem poslopju, bo razširjena cesta kaj prikladna, saj bodo lahko vozniki zavozili prav do trgovin in ne bo treba na primer naloženih vreč prenašati kar j» .10 ali 20 metrov daleč, kot je bilo to treba dozdaj. Ljubljana šport Kakor smo že včeraj na kratko omenili so imeli tudi v Budimpešti velik športni dogodek. Na zelenem polju 6ta si stali nasproti državni reprezentanci Madžarske in pa Švice. Gledalcev se je na velikem stadionu zbralo nad 38.000, ki so bili z igro, fiosebno domači, zelo zadovoljni, saj 60 nevarne rivale gladko odpravili. Madžari so svojo enaj6torico močno okrepili z nekaterimi odličnimi močmi, ki so precej pripomogli k zmagi. Kljub stalnemu madžarskemu pritisku pa se je švicarska obramba kaj dobro držala. Madžari 60 prišli do prvega zgoditka šele proti koncu prvega polčasa. Gol je lejx> zabil Bodola. Po odmoru je prišla madžarska premoč še bolj vidno do izraza Polgar in Toth sta zabila eš po en gol za domače barve in tako postavila rezultat te važne mednarodne nogometne tekme. Švicarji so po zadnjem porazu, ki so jim ga prizadejali Nemci v sami Švici, svoje vrste nekoliko preuredili, vendar novo zasedena mesta niso mogla priti do veljave. Zmagalo je pač boljše madžarsko moštvo in tisočglavi gledalci so bili z uspehom domačih nadvse zadovoljni. Preteklo nedeljo smo tudi v Ljubljani gledali nogomet. Šlo je za tekme, ki naj odločijo kateri klubi se bodo borili v finalnih borbah za prvo in drugo me6to. Po teh igrah sta 6e plasirala v finalno borbo, ki bo prihodnjo nedeljo, Mars iz I. skupine B. turnirja, dočim 6e je v li. skupini plasirala v finale agilna in odločna Mladika, ki je v nedeljo piorazila svojega večnega tekmeca kar z 18:0. — V tekmi za drugo mesto se bosta v ne- deljo pomerili enajstorici Dopolavora in Ljubljane. Vrstni red bo torej takšen kot smo pravkar navedli. Tabelica pa po zadnjih tekmah izgleda takole: Seniorski turnir I. 6 k u p i n a Mars 3 2 10 Dopolavoro tob. tov. 3 2 10 Vir 3 10 2 Žabjak , 3 0 0 3 II. 6 k u p i n a Mladika 2 110 Ljubljana 2 1 Jji Korotan 2 0 0 2 Mnoge športnike prav gotovo kako se bore dunajska nogometna moštva, katere smo imeli pred leti priliko videti tudi v Ljubljani in občudovati njihovo dovršeno igro. Preteklo nedeljo 60 se srečali tile pari in doseženi takšnile rezultati (omenimo naj le najvažnejša srečanja): Ra-pid je po premočni igri odpravil WAC kar s 5:1. Vienna je premagala Wacker s 4:2, Austria pa je spravila obe razložljivi točki od FC Wiena. Tekma je končala z rezultatom 2:1. membe glede stanja po gornjem popisu tako glede nakupov živali kakršne koli teže ter prireje, kakor tudi prodaje in odstopa. Enakemu prijav-so zavezani vsi tisti, ki šele prično rediti prašiče. Po teh prijavah vodi Pokrajinski prehranjevalni zavod sproti dopolnjevano kartoteko. Člen 9. Glede vseh določil o dogonih prašičev in glede oddajanja svinjskega mesa v potrošnio veljajo določbe iz členov 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. naredbe z dne 14. oktobra 1941-XIX št. 127. - ^*on. }9‘ kršitelji določb te naredbe in pred- pisov, ki jih v izvajanju njemu poverjene pristojnosti izda Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne januarja 1942-XX št. 8 v denarju od 500 do •>000 lir, v hujših’primerih pa z zaporom do dveh mesecev. člen 11. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. 18:1 5 11:1 5 6:11 o 0:17 0 10:1 3 18:1 /3 0:35 0 tudi zanima Knledar Danes, torek 3. novembra: Hubert, škof. Sreda, 4. novembra: Karel Bor. OhifPHtila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Vse posetnike nocojšnjega koncerta Ljubljanskega komornega tria prosimo, da zasedejo svoja mesta par minut pred 18. tako da bo mogoč točen začetek, ker mora končati koncert pred pol 8 zvečer. Ljubljanski komorni trio nastopi v sestavi: violinist Albert Dermelj, čelist Cenek Šedlbauer, pianist Marijan Lijx>všek. Trije naši domači umetniki bodo izvajali nocoj naslednji spored: 1. Sonato za tri; 2. Mozart: Trio v C-duru; 3. Li|X)všekr Sonata za violino in klavir; 4. Smetana: Trio opus 15 v g-molu. Koncerti komorne glasbe so najlepše komorne prireditve vsake koncertne sezoire. Tudi nocojšnji nam bo nudil izreden užitek, zato ofiozarjamo nanj in vabimo k posetu. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. SGARAVATTISEMENTI $. A., PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. Sprememba repertoarja in zasedb. Kot četrta najavljena premiera letošnje sezone bi morala biti izvajana Massenetova >Thais« s Heybalovo v naslovni partiji. Ker se je morala ta pevka pred 14 dnevi podvreči operaciji na slepiču, je bil postavljen na repertoar »Don Pasquale, »Thais< pa pride na vrsto, čim bo Heybalova okrevala. Istočasno je zbolela Vidalijeva na influenci, poleg tega je imela tudi zastrupitev na nogi. V predstavi »Traviate« za red sredo nastopi namesto Ribičeve zopet Vidalijeva. V študiju so sledeča dela: Do-beičeva izvirna opereta »Slepa miš«. ki bo prvič izvajana, Mozartov: »Beg iz Seraja« iu Humper-dinckova »Janko in Metka«. Ljubljansko Drama: Torek, 3. novembra: Zaprto. Sreda. 4. novembra ob 16: »Hamlet«. Red B. Četrtek. 5. novembra ob 10.30: »Šestero oseb išče avlorja«. Red A. Opera: Torek, 3. novembra ob 16: »Gasparone«. Opereta. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Sreda. 4. novembra ob 16: »Traviata«. Red Sreda. Četrtek; 5. novembra ob 16: »Don Pasquale«. Red Četrtek. K. Millocker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guvernerAnžlovar, grofica Carlotta — lvančičeva, župan Nasone — Zupan, Sindulfo, sin — Rus, Erminio — Sladoljev, Be-nozzo, krčmar — M. Sancin, Sorn, spletična — Bar-bičeva, Massaccio, tihotapec — B. Sancin, Luigi — Pianecki, Tonio — Marenk, častnik — Jelnikar, sluga — Simončič. Dirigent: B. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P, Golovin, inscenator: inž. E. Franz. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Kttr-bos in Pogačar. Prihodnja dramska premiera bo drama Henrika Ibsena: »Gradbenik Solnesc. Delo »pada v dobo, ko je ustvarjal dramatik dela s simbolističnimi potezami. Igra je drama starajočega se gradbenika, močnega človeka, ki stoji na vrhuncu svojih uspehov; pridobil si jih.je s svojo brezobzirnostjo napram drugim. Simbol mladosti in poosebljena mladost, Hilda, pride izterjat obljubljeni »grad«. Konflikt starajočega se moža, ki se zave storjenih življenjskih napak in hoče zaživeti svojo drugo bolj pošteno mladost, vodi do končnega obračuna. Drama je več kot subjektivna zgodba, v njej so zajeti kompleksi ljudi; njen značaj je občečloveški. Igro bo zrežirala Marija Vera. ROKODELSKI ODETI Lastnik firme »Brandt in sinNe hodite v jajionsko gostilno,« so me svarili znanci, »prvič so tam bolhe in drugič boste tam več plačali kakor v kakšnem evropskem hotelu.« Res je sicer, da so tam bolhe, toda ni amerikanskih izletnikov. Lahko, da je tudi res, da je dobra japonska gostilna dražja, kakor kaka tip-top moderna hotelska škatla, katere postavlja v japonskih velemestih neka delniška družba. Toda za svoj denar dobite v japonski gostilni več. Ne dobite sicer mednarodnega me-nuja, ki je skuhan od juhe do mokke po istem brezbarvnem načrtu po vsem svetu, ne dolgočasne postelje iz medi in telefonov, ki še bolj zdolgočasene ljudi ob vsakem trenutku prebuja iz spanja, dobite pa lep del pradavne japonske kulture. Japonska gostilna je zgrajena po vzorcu japonske družinske hiše. Obiskovalec je sprejet tako, kakor oseben gost gostitelja. To ima prednost za obe strani: Evropejec se čuti postreženega, kakor nikdar v svojem življenju in gostitelju ni treba navesti cene za sobo (kdo bi to napravil družinskemu gostu?). Gost zve šele ob odhodu, koliko ga je ocenil gostitelj. Trdnih cen v japonskih gostilnah ne poznajo. Ista soba, ki stane malega trgovca ali uradnika tri jene, stane človeka z višjim položajem petdeset jenov. S tem pa še ni vse opravljeno, kajti vsak gost, pa naj bo trgovčič ali minister, mora odrajtati svoj račun s slovesnim »čada-jemc. »Čadaj« se imenuje >čajnina« in odgovarja samo približno naši napitnini. Tudi štedljiv mož ne more dati manj čadaja, kakor petdeset odstotkov hotelskega računa; bogataš pa mora dati dvakrat toliko. Japonec rad daje in je tudi rad obdarovan. Celo med prijatelji velja za nelepo sprejeti povabilo in priti brez darila. Kdor si najame stanovanje, ga obdaruje njegov sosed; kdor si naroči čevlje, ga obdaruje čevljar. Čadaj je torej darilo tujega gost« gospodarju in služabniku, ki se prav tako oddolžita s svojim darilom ob slovesu. Enkrat dobite pisano japonsko brisačo, drugič poslikano papirnato pahljačo. Imam že precej lepo zbirko takih daril, kajti — vsem nasvetom navkljub — sem vedno zavil v japonsko gostilno. Prvilč me je k temu prisilil slučaj, oziroma točnejše povedano prekanjenost krmarja, ki je vozil naš motorni čoln na otok Ošima; Ko smo se tam trudili priti na vrh vulkana in smo prebili več neprijetnih ur v vročem hotelu, »1. je pametni Ja,ponec zagotovil naklonjenost neke vaške deklice. Ko smo se vrnili, je napovedal tajfun in je za ta večer odklanjal vsako orgovornost za vožnjo nazaj. Noč je potekla viharno samo za krmarja in njegovo deklico, dočiin smo se mi ostali, ki smo gledali samo modro nebo in gladko morje, s tiho kletvico zatekli v neko vaško gostilno. Bila je tako pristno japonska, kakor smo si jo le mogli želeti. V Ošimo ne pride noben tujec, čeprav so tam najlepša drevesa kamelij na Japonskem, s škrlatno blestečimi cvetovi v črno zeleni krošnji. Prav tako ne privablja izletnikov olje za lase iz kamelijskih semen, kateremu se morao otoške ženske zahvaliti za svoje dolge lase. Ameriški izletnik bo prepotoval več tisoč milj, da bo lahko videl most v Nikkoju, ker je pobarvan z rdečim l&kom; več sto dolarjev bo dal zato, da bo prinesel v Ne\vyork momentni posnetek »edinstvenega lakastega mosta na svetu«, toda ne bo se potrudil čez cesto, da bi videl gozd cvetočih kamelij. Ne, v Ošima ne prihajajo tujci. Gostilničar nas je gledal ves zavzet, ko smo se ustavili pred njegovo leseno hišo in s sezuvanjem čevljev naznačili, da nameravamo vstopiti. V japonske hiše smete vstopiti samo sezuti, ker so stopnice iz poliranega lesa in izbe pogrnjene z občutljivo rogoznico. Te preproge se imenujejo »latami« in so že stoletja točno iste velikosti (niti meter široke in dvakrat tako dolge). Hiš ne oddajajo v najem po številu sob, ampak f>o površini, ki je . pokrita s »tatami« (na primer dva jena mesečno za en tatami). Po tem merilu se tudi naznanja prodaja hiše (hiša s petdeset »tatami« v najboljšem stanju). Kot najhujša žalitev velja stopiti v japonsko hišo s čevlji na nogah. Ko je postal baron Goto nepriljubljen, ker se je zavzemal za zvezo z Rusijo, so vdrli »Radan bratje« v njegov dvorec in vstopili v sobo s cestnimi sandalami. Nato so odšli — ne da bi prizadejali še kakšno škodo — z zavestjo, da so Gotovo čast ranili kar najobčut-ljivejše. Toda vrnimo se k manj političnim »tatamam«. Ker je Japonec nagnjen k čistosti, vsak dan tako očisti »tatamo«, da umazanijo, ki je na njej, pospravi pod »tatamo«. To je za bolhe pravo veselje. Ne pa za policijo, ki se tod meša v vse. Tako je namreč ukazano, da je treba vsako hišo letno enkrat očistiti do temeljev. In nekateri stražniki, ki pregledujejo, so celo tako surovi, da' pregledajo vsak še tako skrit prostor pod »tatamo«. Ker pa opravlja veliko čiščenje običajno po več hiš skujuij in pri tem izmtmo iztepavajo skozi okna umazanijo in prah, se bolhe samo nekako izmenjajo. Podgane ostanejo pri lem prekucuškem obnavljanju povsem nedotaknjene. Pre-seiijo se na podstrešje in hišo bi bilo treba porušiti, če bi jim hotel priti blizu. Sezuvanje čevljev je težko samo tujcu. Japonec nosi visoke lesene sandale, ki so n3 netlakovanih blatnih cestah mnogo koristnejše. Japonska nogavica je kakor neke vrste rokavica, ki ima posebej samo palec; trak za sandale pa je enostavno pritrjen okoli palca na nogi. Z lahkim zamahom noge pade sandal iz noge. Sezu-vnje je prva slovesnost, čaj pa druga. Brez čašice svetlozelenega japonskega čaja sploh ni mogoče začeti razgovora. V tem ko srebljemo nesladkano vročo pijačo, ki ne diši neprijetno po senu, nas gostitelj ocenjuje in ukazuje, kako je treba urediti naše sobe. Ker imajo japonske hiše ogrodje iz tankih lesenih gredljev, med katerimi drse premična papirnata vrata, je v trenutku lahko izpremeniti velikost sobe. Prav tako hitro je* pripravljeno nočno ležišče. Tri, štiri niehk- vatiratie žimnice, položene na »tatami« predstavljajo postelj, dve svileni prešiti odeji pa s’u žita za pokrivanje. V sveže opranem spalnem kimonu se res psrav prijetno leži. Zjutraj pridejo namesto ležišč na »tatami« blazine za sedenje in dnevna soba je pripravljena. Pohištva po narem načinu ne pozna niti jafionska hiša, niti japonska gostilna. Tujec, ki ne mara sedeti na nogah, (svarim radovedneže), leži lahko s trebuhom na »tatamiju« in dviga podplate do stropa. Temu se je lahko privaditi ih ne velja za tako nevljudno, kakor sedeti na bla zinah z iztegnjenimi nogami. Pravkar pišem ležeč na trebuhu na svoj pisalni stroj, spoštljivo obdan od klečečega gostitelja, ki nosi svoj najboljši svileni kimono, od hišnega služabnika, ki potrpežljivo čaka, da me bo odpeljal v vročo kopel in tam namilil, od male gejše, ki mi naliva čaj, in od dostojnega starega gospoda, ki mi že štiri dni hoče prodati neke lesene japonske rezbarije. Ločenega zasebnega življenja tu ni mogoče vodili. Vrata nimajo nobenih ključavnic; te tudi ne bi mnogo pomagale, ker radovedni prst prevečkrat lahko napravi luknjo v papirnato steno. Ted..,i napravi spang« in že vem, da mlada gospodična ne more k-otiti svcje radovednosti. • »Pang< napravi vsaj tukaj v Ošimi, kjer so ljudje precej debeli. Tu v Nikko sem v prav prijetnem japonskem gostišču, ki se ponosno imenuje vila. Streha je pokrita s pristnimi bakrenimi ploščini!, ima čudovito lep vrt * jezercem, v katerem so zlate ribice te cvetoče magnolije. Tod sem dobil za ležišče pet žimnic, dva bela kimona poleg enega zlato rujavega za ogrinjalo in tri jvilen* odeje za pregrinjalo. V tako odličnem gostišču papirnate stene ne delajo »pang«, če kdo preveč želi videti, kaj jaz počnem Tukaj namreč gospodična, katera koli, najprej omoči svoj prstek in ga potem isto mehko in brezglasno zvrta skoji papir. S svojim čadajem bom moral poplačati to nežno obzirnost. Za Litidsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: inž. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov nc vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna naročnina 11 lir, za inozemstvo 19 lir ~ Uvednižteo: Kopitarjeva ulica 6/III - Uprava: Kopitarjev« nlica *, Lj«Mj«aa — T«lelon štev. st. 40-01 do 4#-05 - P^nižnic«: Novo mesto