■ jHfl
rr ■ i. J^i.i A^ i
uevelandska Amenka
■Mflpi'.
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
—........ ■■ ---------'	"	L	_

r1 . ■ ■■ ■ ......i i1 ',, ■ ■ t .■ ■ —--^--1 j m.^',
NO. 124.	CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, OCTOBER, 23rd. 1918.	LETO XL - VOL. XI.
jjjllllu'lfcM—■f— i ''............iiii	.......... mu	11 11 i	"'■' .'	""	'	'' ■	i i i'm	■■■	....	i	---------------------------!___
Mirovna konferenca se bo vršila v Washingtonu
Washington, 22. okt. Skoro gotqvo je, da se bodejo vršili1 mirovni dogovori na ameriških tleh, in sko-ro gotovo je, da se bo to šilo v Washingtonu. Nekateri izmed zaveznikov so protestirali, da bi se mirovna konferenca vršila v Švici ali na Nizozemskem, ker je v teh deželah vsepolno nemških špijonov. Mednarodna ljubosumnost bo preprečila, da bi se mirovna konferenca vršila v Parizu ali Londonu. Večina malih narodov popol noma zaupa predsedniku Wilsonu inpričakuje od njega, da se bo zavzel za njih ko risti. Govori se, da bodeta ameriška poslanca k mirovni konferenci polkovnik House tajni svetovalec predsednika Wilsona in Judge Brandeis od vrhovne sodnije Zjed. držav.
Nihče ne more oporekati Ameriki kot mirovni posre-dovateljici, in skoro vsi narodi popolnoma zaupajo predsedniku Wilsonu.
London, 22. okt. Koliko bodejo morali Nemci povrniti Belgiji? Sledeče je nekaj številk, ki podajejo vpogled v silovito roparsko početje Nemcev za časa okupacije v Belgiji: Leta 1914 so Nemci vzeli Belgijcem $40. 000.000. Do oktobra 1916 so Nemci ukradli Belgijcem $190.000.-000. Od oktobra 1916 do maja 1917 nadaljnih, $90.000.-000. in do letos do maja zopet $140.000.000. Blaga so pokradli Nemci v Belgiji za $400.000.000 in škoda, fo so jo povzročili znaša $1.000.-000.000.1.730.000 Belgijcev so odpeljali iz Belgije v Nem čijo, kjer morajo delati ko sužnji za Nemce.
^Avstrija zapleni premo- ' ženje svojih podanikov.
^■HftR	•>
<
(Dr. Ivan Bonači.)
V svojem brzojavu na konvencijo- Hrvatske Narodne Zajednice je predsednik Jugoslovanskega Odbora v Lon donu, dr. Trumbič izjavil, da . pripravlja vlada na Dunaju | in v Budimpešti zakon, po - katerem bo odvzela vsakemu podaniku eno četrtino njegovega imetja za izplačitev vojnih dolgov.
Madžarski s finančni minister je imel nedavno tega v klubu madžarskih vladnih strank predavanje, tekom ka-k terega je povdaril, da bo ne-* obhodno treba pristati na odvzemanje imetja, da se popravi vrednost avstrijske krone in da se zmanjša poplava papirnatega denarja.
Odvzemanje imetja je mera, o kateri se je že davno Razmišljalo v Avstriji. Gre namreč za to, da se odvzame vsakemu Članu države, bodisi posameznik, korporacija ali društvo gotov odstotek imetja, na primer 40 ali celo 50 odstotkov.
Že iz tega se vidi, da bo ta vrsta davkov najbolj obte-Žila posestnike nepremičnim, ker se da njihova imovina lahko ustanoviti in je ni mogoče. zakriti, kar bodo gotov Storili oni, katerih premoŽenje sestoji iz gotovega denarja, vrednostnih papirjev, to r je, sploh v premičnih vrednostih.
Cela stvar bi se naj sledeče Izvedla: DrŽava bi se hi-potekarno uknjižila na vse nepremičnine, ki leže v njenem področju, do svote davka. Z drugimi besedami, država bi naložila vsem posestnikom nepremičnim, bodisi meščanski aH kmetski, davek 40 ali 50 odstotkov na njihovo premoženje, za kateri odstotek bi sp ona takoj uknjižila, medtem ko bi morali oni* odplačevati ta davek na 15 »H 20 let. Na ta način nabrani denar bi se naj uporabil za odplačevanje državnega dol-
kor posebna vrsta državnega
Vprašanje je, ali se more s takimi radikalnimi sredstvi odvrniti ekonomski P.roP^'
bi šlo samo za jeno ali dve milijardi, bi bila morda taka odredba vspešna, toda poza-Dsii ne smemo, J® »up ■
dolg Avstrije in Ogrske 75 milijard in da bo dosegel do konca tega leta ogromno svo-to 100 milijard. S tem davkom bi morali toraj odvzeti prebivalstvu najmanj 50 do 70 milijard, a to pomeni, da bi moral.»vsak. prebivalec izgubiti najmanj polovico ali vsaj polovico svojega imetja. Poleg vsega tega bi bilo treba skrbeti za izplačevanje onega dela dolga, katerega bi ne bilo mogoče pokriti s tem davkom, in treba bi bilo plačevati obresti, vzdrževati vdo ve, invalide in sirote, obnoviti one dele, ki so bili opu-stošeni po vojni. Vsi za to potrebni izdatki bi se morali pokrivati iz rednih davkov. In kdo bo moral plačevati te redne davke? Zopet oni, katerim bodo odvzeli polovico njihovega premoženja. Vsak otrok pa ve, da ne more oni, kateri je imel na primer za 20.000 premoženja in kateremu se je naenkrat odvzela polovica, toraj v vrednosti za 10.000, plačati toliko davka kakor ga je prej, ko je imel za 20.000 vrednosti, temveč samo polovico in morda celo manj. Vidimo torej, da bodo vsi redni davkoplačevalci za polovico slabejši, to je, da se bodo vsi redni davki zmanjšali za polovico. Tako izgleda toraj ta nameravani davek na imenje. On je dvorezen nož, ki zadeva prebivalstvo, pa tudi državo, katera se ga poslužuje.
Na ta način naj bi se postopalo z vsemi lastniki nepremičnin, to je s hišnimi posestniki in kmeti. Onim pa, ki imajo svoj denar naložen na bankah ali sploh v javnih denarnih, zavodih, bodo takoj odvzeli 50 do 75 odstotkov njihove glavnice. Avstrija in Madžarska odvzemati toraj svojemu prebivalstvu potrebni prometni kapital, ter je popolnoma izključeno, da bi konec vojne prinesel prebivalstvu, kakšno, bodisi tudi slabo ekonomsko izboljšanje.
Naše izseljence hočem o-pozoriti na eno stvar, in to je, da vidi Avstrija že vnaprej pasivno rezlstenco svojih prebivalcev proti takemu odvzemanju, čemur skuša odpomo-či s tem, da naj bi se to odvzet je v razdobju od 15 do 25 let. Ako toraj kedo skrije ali
-	% •'■■i '- M A
—Srajno žalosten slučaj je doživela družina Sirovica. Družina se je pred enim mesecem preselila v Cleveland iz Pennsylvanije. Pred enim tednom je zbolel oče za špansko influenco, in zadnji četrtek je oče umrl. Se ko je bil oče bolen, je zbolela tudi njegova žena, in v soboto je tudi ona umrla. Ostali so sami štirje mali otročiči, najstarejši 6 let. Družina je bila nepoznana in popolnoma zapuščena. Ko je prišel pogrebni k Grdina v hišo, je dobil mater mrtvo na postelji, okoli pa štiri otroke, ki So se vsi dre-njali okoli postelje in klicali mamo. Lačni, mrzli, usmiljenja vredni otroci niso vedeli, da je mama mrtva, da je .sle* dila njih očetu v večnost. Tudi otročički so vsi bolni, kaš-ljajo, jokajo, komaj dihajo, v resnici največje usmiljenje na svetu, kar se jih more mi* sliti. Mesto se zavzelo za male otročičke. Bolni so in mogoče bodejo sledili svojemu atatu in mami v kraj,kjer ni več trpljenja. V resnici žalosten slučaj.	I
_V hnlnišnirn hila od-
v ooinisnicu je ona uu-
.. . .. * ' ■ ' ' I J 3 :
49 oseb je umrlo v nedeljo v Clevelandu radi žpanske influence, 59 jih je umrlo v pondeljek in 62 v torek. Nad 10.000 oseb ima sedaj to bolezen v Clevelandu. Uradno jih je poročanih nad 8000. V državi Ohio je sedaj nad 100.000 bolnikov za špansko influenco, in nad 4000 jih je že umrlo. sBolezen nikakor ne ponehuje, ampak se širi ostreje. Do en tisoč šolskih otrok je bolnih, in šole se ne bodo odprle pred 1. novembrom, ali pa še tedaj ne. Mogoče je, da bodejo uporabili šole za bolnice. V mnogih krajih so upeljali maske za protekcijo proti nalezljivosti. Mestni sodniki so nosili vsi maske na obrazu, ko so sedeli na sodniji. 47.000 oseb je že umrlo v Ameriki radi influence, in bolezen se širi in širi. Zdravniki poročajo, da je bolezen skrajno teško u-staviti. Edino svarilo je:"Ne stojte v gručah in v pogovoru. Vsak sam za sebe. Kadar se čuti bolnega, ali mu ni kaj prav, takoj v posteljo in poklicati zdravnika. S tem se prepreči bolezni razširjanje. Ne hodite na obiske k raznim družinam, ne sedite doma v skupinah in ne pogovarjajte se. Eden ali drugi ima lahko bolezen in jo prenese na vas.
—Umrla je Frančiška Su-Ti&dolnik, ropfž "M^har, v starosti 32 let. Na povelje zdravnika je bila prepeljana v Mount Sinai Hospital, kjer je pa že drugi dan umrla.Za-pušča žalujočega soproga in petero malih otrok ter brata Louis Merharja. Družina stanuje na 58. cesti. Ranjka je bila članica dr. sv. Ane. Bila je povsod poznana kot marlji va in poštena slovenska gospodinja. Naj se ji ohrani blag spomin.
—Za Slovenski Narodni Dom so darovali: Dr. Lun-der-Adamič $15.000, dr. Z. M. B. nabrano na prvem sestanku v prostorih S. N. Doma $6.00, in Člani dr. Naprej ter Lunder-Adamič po $100 Daniel Jazbec, Math Brišar, Frank Ahlin, Louis Haffner in John Bubanovič, po 50c Frank Šraj, Anton Nosan, A-ndrej škrinjar, Frank Knez, 25c J os. Levstik, 20c J os. Francelj. Lepa hvala vsem
Hflrnvfllrftm
Skoro 10.000 oseb v Clevelandu |e bobi na influenci. 220 mrtvih.
PERMTn
>
Published and distributed under permit Ao. 19 authorized by the AttUf October 6th, 1917, on file et the Poet Office of Cleveland, Ohio.	,
By order of the President, A. S. Burleson, PostcuAeier General .
peljana Mrs. Normali, žena slovenskega grofcerista. Nevarno je zbolela Mrs. Birtich na 62. cesti, soproga slovenskega mesarja-, j$ko hudo influenco ima Mrs. Hahn, žena grocerista na StiCIair Ave.
—StariŠem Bodošič je u-mrl štiriletni .sinek Rudolf, in niti oče niti mati se nista mogla udeležiti pogreba, kajti oba ležita bolna na postelji. Družina stanuje na 61. cesti.
—Umrl je Josip Maršič, star 29. let, doma In Sodraži-ce na Dolenjskem, in komaj so pokopali ljubljenega očeta, pa je umrl tudi stareiši sin ko Jožef. Skoro pri vsaki dru žini, kjer potrka smrt ni zadovoljna z eno Žrtvijo, in ke-lih trpljenja se njora spiti do dna. NaSe iskrm sožalje vsem prizadetim družinam. «—Neusmiljen gospodar hiše je človek, ki je pognal iz hiše Mrs. Mary Creulich, 60 let staro mater, ki ima dva . -o-
Imenik Jogosloyanov . v ameriški armadi.
Imena Jugoslovanov v ame riški armadi na francoskem bojišču, ki so bili ranjeni, u-j jeti ali ubiti: Viktor Boga j, !013 Dubois Street, Detroit, Mich., teško ranjen, Jotin Da-knič, 333 Phonix St. McKees Rocks, Pa. teško ranjen, A. Štepanovič, 1256 Philo St. Scranton, Pa., teško ranjen, Fra^k Zidar, Bricvard Hill, Latrobe, Pa. ubit, Frank Lo-zar, Ely, Minn ranjen,.Mih. Bodnar, 510 Third av. Homestead, Pa. ranjen^ Viktor Maršič, Lowell, Mass. teško ranjen, Jurij Bodnar, Gibson Mont, lahko ranjen. Dane Kutasovič, Turner Falls, Mass. lahko ratten, Louis Verbiščar, 2111 Coulter St. Chicago, 111. korporal, umrl za ranami. Viljem Merkuro-vič, Old Forge, Pa. ranjen, Frank Vencivič, Racine Wis. pogrešan v boju. Jos. HBob-nar, R. F. D. Eldred, Pa. teško ranjen, George Maru-sčak, Bradenville, Pa, pogrešan v boju, Jernej Samič, R. F. D. 2 St. Marys, Pa. pogrešan, Geo Moničič, Luxor, Pa, umrl za ranami. Charl Šku-bic. 715 Lackawana Street, Forest City, Pa. korporal u-mrl za boleznijo. Luka Hre-Ijac, trobentač, 1524 Lafayette a ve. St. Louis, Mp. teško ranjen, Ed. Miše, 568 Columbia ave. Elgin, 111. teško /anjen, John Bogdan, 810 North St. Philadelphia, Pa. teško ranjen. Tony Tosopo-vič, 542 Market St. Newark N. J. teško ranjen, Josip Ro-dina, Little Ferry N. Y. ubit. Tom Garborič, Jonestown, Pa. umrl za boleznijo Henry Turk, 110 Locust St. Atlantic Iowa, ranjen, John Planinčič, Vir Pazar, Črnafora, ranjen. - i
Denar se prihaja.
Washington, 22. okt. Vplačila za Liberty posojilo še vedno prihajajo. Svota $6.000.-000.000 je že zdavnej prekoračena. Minulo bo 14 dnij, predno se bo natančno vedelo koliko so Amerikanci podpisali Liberty jpojwp|
f » jj*	fcjr.	' i.1.
—Nova odredba glede influence se glasi: Vsi salooni, re-stavranti in kavarne se morajo zapreti ob 8. zvečer, uradi v mestu ob pol petih, trgovine z zlatnino, moško opravo, s knjigami se morajo zapreti ob 5. popoldne, druge trgovine ob pol šestih zvečer, grocerije in trgovine z želez-nino ob 6. zvečer. To povelje ostane v veljavi do nadaljne-ga preklica.
sina pri vojakih. Mrs. Greu-lich stanuje na 1843 W. 50th St. Edina podpora, ki jo ima za življenje, je denar, ki ga dobiva od svojih sinov, ki so pri vojakih. Njen hišni gospodar ji je povišal rent od $24 na 30 dolarjev na mesec, in ker ni mogla plačati, jo je gospodar vrgel iz hiše. Tako je matih dveh sinov, ki se žrtvujejo za svobodo sveta, I uiia na cesti. Toda mesto je zvedelo za slučaj, zapoveda-lo krutemu gospodarju, da nemudoma sprejme starko nazaj v stanovanje za staro najemnino, ker pravica mora biti na svetu.
—Umrl je po kratki mučni bolezni pljučnici Jakob Bi-zelj, doma iz Moravč na Kranjskem. Bil je član dr Slovenec, št 1 SDZ. Bodi mu lahka ameriška zemlja!
—Okoli desete ure zvečer v pondeljek je zadel Frank Jančar, ki je uslužben pri The Franks Dry Cleaning Co. s svojim tovornim avto-; mobilom v voz električne železnice. Sunek je bil tako močen, da se je razbil ves avtomobil, in so Jančarja smrtno ranjenega odpeljali v bolnišnico, kjer je nekaj ur pozneje umrl. Stanoval je na 5303 St. Clair ave.
—23. varda je podpisala za $610.000.00 Liberty bondov, torej za $110.000 več kot se je zahfevaio. 7238 oseb je podpisalo Liberty bonde v 23. vardi, kjer prebiva 35.-. 000 ljudtj.
—Mestne ure se ne bodejo premaknile za eno i|ro naprej, tako je odločila mestna zbornica v pondeljek. Toda 30. marca prihodnjega leta bodejo spremenili čas v Clevelandu, in tedaj bodejo šle vse ure za eno uro naprej.
— Prihodnje Liberty posojilo bo razpisano tekom mese ca marca. Natančen dan še ni določen. Peto Liberty posojilo bo razpisano vseeno, Če bo tedaj mir ali ne. Vlada potrebuje denar, da plača stroške vojne, in ljudje morajo posoditi gotovo svoto. Dve leti bo vzelo potem še, ko bo mir sklenjen, da se poravnajo vojni stroški, da se naši vojaki prepeljejo domov in zajedno ves materijal, ki se nahaja na Francoskem.
—Kdor sev je registriral za vojaško službo in ni še dobil questionaire, naj počaka nekaj dnij. Ta teden so dobile vojaške oblasti povelje, da pošljejo vprašalne pole vsem onim, ki niso istih še prejeli. Dokler influenca ne poneha v vojaških taboriščih, ne bodejo klicali novincev k vo-
ialrntn
WilsoB ima dovolj intrig Remcev. Vojna se nadaljuje do skrajnega poraza
Washington, 22. okt. Odgovor nemške vlade na zadnjo Wilsonovo noto je dospel. Predsednik sedaj študira nemški odgovor.. Če se odloči, da potrebuje nemški odgo vor zopet odgovara, bo predsednik odločil, v nekaj dnevih, če se pa predsednik odloči, da ne odgovori, tedaj bo tako javnosti naznanil. Odgovor nemške vlade je tak, presednik ne more druze-ga storiti kot nadaljevati vojno. Nemčija v svojem odgovoru nikakor ne obljubi, da bo izpraznila Francijo in Bel gijo, ne obljubi, da bo razorožila armado, ampak samo pravi, da bodejo nemški sub-marini nehali torpedirati potniške parnike.
Nemci se norčujejo- • London, 22. okt. Splošno mnenje prevladuje tukaj, da se nemška vlada naravnost norčuje iz predsednika Wilsona. DoČim je Wilson jasno
in točno odgovoril Nemcem,
/
S.	i.-I.i
kaj morajo narediti, da se sklene premirje in da nastane mir, se Nemci v vsem svojem odgovoru izogibljejo zahtevam stavljenim od predsednika Wilsona in skušajo zavleči pogajanja. Zavezniki morajo prenehati vsak dogovor z Nemci in brez usmiljenja nadaljevati vojno. Nemci se čutijo premočne sedaj, da bi hoteli skleniti mir.
Celo boljševiki očitajo.
Pariz, 22. okt. Celo vlada boljševikov je očitala Nemcem njih grozovitosti, ki jih počenjajo v Belgiji in Franciji. Ko so avstrijski in nem-;Ški konzuli očitali ruski vladi boljševikov grozovitosti, katere počenjajo boljševiki v nekaterih krajih, je odgovoril boljševiški minister ČiČe-rin: "Nemčija, ki je kršila nevtralnost Belgije in ki drži prebivalstvo, v sramotnem jarmu, nikakor ni opravičena da bi intervenirala v tem vprašanju."
Bulgari in Ogri se puntajo: Ogii zahtevajo neodvisnost od Avstrije
Revolucija na Bolgarskem. ,
London, 22. okt. Revolucija je zbruhnila v Sofiji, glavnem mestu Bulgarske, cestni boji med boljševiki in vb-jaštvom so na dnevnem redu. Glasom brzojavk iz Dunaja je bilo več kot 3000 oseb ubitih v Sofiji.
Revolucija na Ogrskem
Amsterdam, 22. okt. Revo-cija se približuje na Ogrskem Baje grozijo Mažari, da se od povedo avstrijski kroni in kupčije jo republiko pod vodstvom grofa Karolya. Če Avstrija ne sklene miru v treh xlneh, pravi brzojavka, tedaj1
Mažari odstopijo od Avstrijcui Pravijo, da bo Avstrija skle!! nila separaten mir in se uda-sf la vsem zahtevam zaveznfegl kov/
Slovane streljajo.
Washington, 22. ak^&Mg so dospele brzojavke, da je < avstrijski cesar podpisal smr- , tno obsodbo tisočih čeških, | poljskih in slovenskih vojakov, ki so se branili iti na fronto. Vojaki so bili ustreljeni. Na tisoče vojakov je na ta način zapadlo smrti. | V Avstriji je hujša revolucija kflt v Rusiji. Nemško vo-1 jaštvo divja proti Slovanom, f
Nemci se trdovratno upirajo zaveznikom. Skoro pol Belgije je izpraznjene
Amsterdam, 22. okt. Og. romna zavezniška armada je pripravljena, da koraka proti Carigradu, kjer obkoli Turke, da se ne bodejo mogli u-makniti nikamor. Če TurČi-čija v nekaterih dneh ne skle ne miru z zavezniki in se ne poda vsem pogojem zaveznikov, tedaj udarijo zavezniki na Carigrad. V tem slučaju dobi Turčija vse druge pogoje miru kot če bi se prostovoljno udala.
Nemci zapuščajo Bruselj.
Amsterdam, 22. okt. Nemci so se začeli seliti iz Bruselja, glavnega mesta Belgije. Vojni materijal in topove so Že odpeljali. Več regimentov vojakov je odpotovalo. Nemci pobirajo visoke kazni, katere so naložili Belgijcem. Vsak Belgijec je prisiljen od dati vse premoženje. Denar v bankah je že zdavnej zaplenjen.
Vsi submarini pobegnili.
London, 22. okt. Submarini, katere so imeli Nemci v Ostende in Zeebrugge, so pobegnili zaveznikom. Tudi neške torpedovke v dotičnih pristaniščih so se vrnile v nemško pristanišče, ne da bi Angleži kaj polovili teh ladij. Nemci pripravljajo novo ob-
London, 22. okt. Dočim Nemci izpraznjujejo Belgijo pripravljajo od Antwerpena do Metza novo obrambeno črto. Nove nemške čete se vsipljejo v Verdunsko okoli-
hf ''V^w'jfefr'- fii* • < -■*■ ■
co, kjer so večinoma Amerikanci. O tej črti ponovno trdijo Nemci, da je nepremagljiva in da se lahko branijo 9b njej nedoločen čas. Valenciennes pred padcem.
Zavezniki se nahajajo sedaj sedem milj od Ghenta, in dve milji od Valenciennes, kjer so se nameravali Nemci ustaviti po porazu na Hin-denburg fronti. Valenciennes se mora podati v nekaj dneh. 2000 Nemcev je bilo ujetih na tej fronti včeraj.
Nemška ladija minirana.
Amsterdam, 22. okt. Nemški transportni parnik Habs-burg, ki je vozil nemško vojaštvo med Danzigom in Ri-go je zadel na mino in se potopil. Sto nemških vojakov je utonilo.
Na Balkanu.
Pariz, 22. okt. Francoske patrole so dospele do reke Donave pri Virinu na Bul-garskem Tako se nahajajo zavezniške čete sedaj v stiku z Rumunci. Mnogo tisoč nekdanjih rumunskih vojakov je pripravljenih stopiti v službo zaveznikov. Avstriji preti nova nevarnost od te strani. Vidin se nahaja 90 milj a* j verno od Sofije in 45 milj od ogrske meje. Srbske čete t®^ dospele do Kruševca.
45 novih parnikov^ ^
IZHAJA V PONDELJBK, SREDO IN PETEK.
NAROČNIN Ai
£a AmeriKo - £3.001 Za Clrtfd. po poJtli$4.00 Z,a Exfropo - J4-.00 \ Tasamcmna Jt**>it/Ca - 3c
Vm nlm. d»t>l>< In <Wr ~J »• P«««* ■» "6miiIm«iU	_
•LUOT. OLAIH AVE N K. 01JS V KI AN H, OHIO TKIMPIIOMB CUT. PIUMOWTON lli
EDWARD KAUSH. IStbluher	LOUIS J. P1RC. EdUor.
*en«.».........11	.....■■■■■..i.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under Out Act of March 3rd, 1879.*__
No. 124. Wed Oct. 23. 1918.
Kdo je gospodar Avstrije.
Rudolf Habsburški je bil rodom Švicar. Znan je bil kot eden največjih roparjev, ki je prežal na svojem gradu na mimoidoče potnike ter jih ropal in moril, da je bil strah vse dežele. V Avstriji je bilo tedaj mnogo takih roparjev, grajščakov,1 ki so na svojih utrjenih gradovih kljubovali vsaki pravici. Ti avstrijski grajščaki so hoteli imeti svojega poglavarja. In ker jiH~ po silovitih zločinih nihče ni presegal bolj kot Rudolf Habsburški, so se obrnili do njega, da pride k njim in postane njih vladar. Tako je najbolj razvpiti ropar one dobe proti koncu trinajstega stoletja ustanovil Habsburško vladarsko rodbino, katerega smeš--in današnji potomec CharleS igra cesarsko ulogo od milosti božje na Dunaju.
"Vsi Habsburžani, kar jih .je bilo avstrijskih vladarjev vsi bili roparji brez izjeme. Nobena vladarska rodbina ni povzročila toliko vojsk, nobena /ti tako zločinsko vladala kot Habsburžani. Niti en narod v bližini teh cesarskih ro-porjev ni mogel ohraniti samostojnosti. Hrvati, Slovenci, Cehi, Rumunci, Poljaki, Rusini, eden za drugim, so padali v jarem roparskih potomcev. / Kadar je tem roparjem pretila sila, tedaj so kazali prijazno lice ir\ obljubovall sužnjem v njih državi svobodo. Kakor hitro je nevarnost minula, kakor hitro so z obljubami ponovno pr^ilili na-jod, da je šel za Habsburžane v vojno, in ko so roparji do-fogli svoj namen, 'tedaj je zavladala prejšnja sužnjost. Kadarkoli se je hotel narod osvoboditi, tedaj so se Habsburški roparji zvezali s Turki. Tristo let so ti zavezniki dunajskih roparjev klatili se po jugoslovanskih deželah, tne da bi med tem Avstrija le enkrat jim pomagala. Ljudstvo se je moralo braniti samo.
Eden najbolj slovitih Habsburških roparjev je bil • Franc Jožef. Od začetka svoje vlade leta 1848 do leta • 1859 se je neprestano klal s Svojimi sosedi.-Enajst let so Jfifdrali ljudje ?a njega umirati.pt) bojiščih. Isto se je pojavljalo leta 1866 in leta 1878; Kakoršnjo življenje, taka smrt. Predno ga je potipala bela žena, se mu je zahotelo po,enkrat po krvi. Skoro z obema nogama v grobu, je za-palil svetovni požar, ker starec se ni mogel ločiti s tega 'sveta, dokler se ni še enkrat napil človeške krvi. Deset milijonov ljudi je že ubitih radi njega, "petnajst milijonov jih je pohabljenih za celo življenje.
Tedaj so se zasužnjenim narodom odprle oči, in narod starcev, otrok in žensk, ker cvet mož je bil že pobit, se je dvignil. Jugoslovani in Čeho-Slovaki, Rumunci in "Poljaki, ki tvorijo nemoralno Avstrijo, so se dvignili.Ko je stoletja zapovedoval en sam ropar milijonom ljudij, je ' prišel čas, da zapoveduje milijon ljudi enemu rpparju. Narod se je vpraševal: Zakaj je ta ,vojna? Komu bo koristila? Ali je narod kriv, da mora prodajati svoje življenje? Za koga? Za kronane roparje. In zayrelo je po celi Avstriii. w
Avstrija Sama na sebi je zločin. Že dejstvo, da Avstrija obstoji, je zločin. In kot je izjavil državni poslanec, Čeh Stranski, v avstrijskem državnem zboru: "Najsvetejša dolžnost vsakega Avstrijca je izdati Avstrijo čim večkrat jo more.., . Noben avstrijski podanik ne spolnuje svojih dolžnosti, Če vsak dan ne izda Avstrije. Habsburžani so tolikokrat izdali svoje narode in naredili iz njih kupe mrličev, da če narodi ne uničijo Avstrije popolnoma, niso vredni življenja."
Zločini, ki jih je počinila Turčija proti svojim podanikom, so sveta dela napram zločinom Habsburžanov. bočim je Turčija uganjala svoje zločine odkrito, javno, se avstrijski zločini vršili skrivej, pod krinkami. Turki so lavno morili, Avstrija je morila skrivej. duševno, rabila je strup, kjer je Turek rabil meč. Ubila je ljudi duševno, da mso bili za nobeno rabo kot za hlapčevanie kronani glavi, lo smo najbolje videli tu v Ameriki, kjer se je našlo tisoče revnih slovenskih cjelavcev, ki so zagovarjali Habsburžane in bili pripravljeni vsak trenutek preliti kri za cesarskega i.parja. To je isti strup, katerega je Avstrija vlila v srca svojih podanikov, da so ti podaniki poljubovali krvavi meč, ki jim je sekal glave, da so molili pred vislicami, kamor je potegnila Avstrija one, ki so hoteli rešiti narod suženjstva. Ubila je vsako pamet ljudem, in še danes jih dobite stotine, ki so hvaležni cesarskim roparjem, zastru-pljevalcem in morilcem, ker so jim ubili pamet. Za enega ubitega cesarskega lumpa, bivšega prestolonaslednika, je dala Avstrija obesiti 50.000 svojih državljanov, povzročila je vojno, v kateri je bilo ubitih dosedaj 10.000.000 nedolžnih ljudij To so Habsburžani, najbolj siloviti, pošastni krvniki vseh narodov vseh vekov.
In ko je pravična jeza svobodnih narodov vzplamtela proti tem morilcem narodov, ko so avstrijske armade doživele na vseh bojiščih poraz, ko je morilec na cesarskem prestolu na Dunaju sprevidel, da zna tudi njemu iti za življenje, tedaj je ponižno dvignil roke in naprosil svobo-narode milosti in — miru. Pomnite, mir prosi oni rabelj, ki je vsa leta svojega življenja sekal ljudem glave. Mir prosi ona zverina, ki je do danes ugonabljala vse, kar je bilo živega. Mir prosi moderna, srednjeveška in starove-Ška pošast, ki ni nikdar dala miru drugim.
in zakaj prosi Avstrija mir, ko je vendar vsa leta zatrjevala, da se bori za sveto stvar? Zakaj prosi ravno Wilsona, predsednika Zjedinjenih držav za mir, katerega je Avstrija nazivala prej največjega sleparja? Zakaj priznava danes Avstrija danes one mirovne točke, katere je izjavil predsednik Wilson, dočim je ta ista Avstija pred
. tnim letom imenovala te točke nedostojne cesarskega veličanstva?
r #
M.* ■	&ŠL Mk	l/t
MAREC LETA 1848,
Predpust leta 1848. je bil nenavadno vesel. V Pragi — pravijo — je bil tako živahen, kakor še nikoli. Vse je plesalo. Naenkrat je padla v ta veseli predpust novica, da ^re po Evropi drug*ples — revolucija.	1
Začelo se je v Parizu, kjer, je padel nezmožni kralj Lu-( dovik Filip — in to je bilo znamenje za vso Evropo. Razmere so bile Že ' davno zrele. V Prago je prišla ta vest dnč 29. februarija — policija jo je skušali prikriti — toda ni se ji posrečilo. Že 3. marca je imel Košut v Budimpešti svoj slavni govor, \ kjer je zahteval, naj 'se da vsem avstrijskim deželam u-j stava. Nemci so se zbrali 5. j marca v Heidelbergu in so sej posvetovali o sklicanju državnega zbora v Frankobrod. V Italiji je izbruhnila sploš-| na vstaja. V Pragi je prišlo 11. maica do tako zvanega "Svetovaclavskega shoda", kjer sose zbrali na posvetovanje Čehi, da zahtevajo svoje pravice. Dne 15. marca je počilo na Dunaju — pfer dnij na to v Gradcu in odmevi teh dogodkov so segli tudi v našo mirno Ljubljano.
Sedemdesetletnico teh dogodkov so slavili letos vsi narodi, ker ti dogodki v marcu 1848. pomenijo zgodovinski mejnik v razvoju Evrope. Za kmeta je bil ta čas posebno važen, odpravljeni ste bili tlaka in desetina, bilo je konec tisočletnega robstva, v katerem je naš slovenski kmet moral tlačaniti nemški gospodi, ki se je pasla po gradovih. Enako važen pa je bil ta čas za narod, kajti tu smo prvič stopili prec} svet kot Slovenci, ki zahtevamo ^voje pravice. Nismo bili prijavljeni na te velike dogodke, zato so bili naši vspehi manjši nego bi jih bili mogli dobiti. Dobili smo le par obljub in smo bili odpravljeni. Kljub temu je treba zopet novdarjati na ta čas, ker od tega leta začenjamo svoje narodno politično življenje.
Dogodki onih časov so za nas zanimivi in poučni. Ko je bilo treba nastopiti — smo $ele iskali svoj narodni program, Nismo imeli v rokah niti svoje zgodovine, niti jasnih podatkov o svojem položaju. To je posebno vplivata na našo narodno mejo, ker so Nemci nastrnili r grmečim programom o svobodi.
Takrat (leta 1848) so se namreč Nemci objemali s Slo vani, imeli so z nami le eno želio — svobodo. V Pragi na primer so govorili' in glasovali za vse one zahteve, ki 1iHv obsega — sedanja maj-niška deklaracija. Par mesecev nato pa so Nemci svobodo razumeli popolnoma drugače — namreč le za sebe — in so se z vso silo vrgli pro-k ' ■ 2 . it
----j--
/
z stare dpmovine.
Avstrijski sužnji so dobili v predsedniku ^ilsbnu svojega največjega zagovornika. Kaj pravi Wilson Avstriji? Tako: Avstrijski cesar nima nobene pravice prositi miru, Avstrija sploh ni država, ki bi smela občevati z dostojnimi narodi. Avsttija je zločin, ki se mora popolnoma izkoreniti iz te zemlje. Dokler bo Avstrija obstajala, toliko časa bodo vojske na svetu. In ako hoče Avstrija mir, naj prosi Slovence, Hrvate, Čehe in Slovake. Ti narodi, katerim je Avstrija naredila največ krivic, ti narodi bodejo sodili Avstrijo. Na te narode naj se avstrijski cesar obrne za mir. Ti mu bodejo pokazali mir, kajti danes so oni gospodarji.	•
In Avstrijski Slovani bodejo znaH narediti mir med Habsburžani. Pobili, iztrebili jih bodo iz te zemlje, da ne bo nobenega sledu več za njimi. Kaj drugega zasluži rodbina, ki je dala pomoriti deset milijbnov ljudi?
Sele tedaj, ko bo zadnji član najbolj zločinske družine, Habsburžanov, iztrebljen, se bodejo narodi lahko oddahnili.
Eno dobro ""delo s<d naredili Habsburžani: Odprli so ljudem oči, da so prišli do spoznanja, Da niso napovedali Srbiji vojne, bi bil Slovan še danes suženj. In to dobro delo, katerega so naredili Habsburžani, pomeni njih smrt inajo prilike opravljati enaka dobra dela. kajti narodi morajo preprečiti, da cesarji nikdar več ni-Avstrije ni več. Zginila je v trenutku, ko je predsednik Wilson odgovoril Charlie Chaplinu na Dunaju, naj vpraša za mir Čehe in Jugoslovane. Ti so sodniki in njegovi gospodarji.
končno zmago naših bojev od marca 1848.
VELIKA MANWSTACI-JA V POSTOJNI.
Postojna je metropola Notranjske. Notranjska pa si je že v prveh začetkih našega narodnega vzdramlj^nja in političnih borb našega naroda proti tujerodnim sovražnim silam pridobila častni naslov "zavedne". Kadarkoli so naši listi govorili o njej, ali politična vodstva apelirala na narod v njej, so govorili vsekdar o zavedni Notranjski. Nikdar ni so mogli tujerodni nasprotniki in njihovi stari in tesni zavezniki — via dni režim — pridobiti tal v naši Notranjski in narod v njej se ni nikdar izneveril samemu* sebi, zvestobi do narodne stvari. Ta stvar je imela v Notranjski vsikdar svoje elitne čete irt v tem pogledu so notranjska tla zares klasična.	/ '
In v nedeljo (začetkom junija) si je Notranjska znova rijajno potrdila ta častni naslov in pokazala, kako ga je vredna^ kako ga zaslužuje. V nedeljo se je vršila v metro poli Notranjske veliko protestno in manifestacijsko zbo rovanje, ki je. bilo res veliko v najširšem pomenu besede: narod Notranjske je na im-ponujoč način pokazal, kako zaveden narod nastopa proti krivicam, ki se mu gode in kako manifestuje za pravice, ki mu gredo po človeškem in božjem pravu.
Vršil se je javen shod, na katerem so govorili poslanci dr. Korošec, dr. Ravnikar, dr. Pogačnik in dr. Rybar o političnem položaju, o naši leklarccijski in izlasti tudi o postopanju sedanje vlade proti nam Jugoslovanom.
Že vnanje lice Postojne je govorilo, da je danes za Notranjsko in za ves naš narod in njegov sedanji boj vefepo-memben dan: mesto je bilo v narodnih zastavah. Na kolodvoru so prvo imenovanim trem poslapcem priredili časten sprejem. Sprejel jih je župan na čelu številnega občinstva. Dekleta, odeta v narodno nošo, so jih obsipala s cvetjem. Poslanca dr. Korošec in Pogačnik sta bila gosta tamošnjega gospoda dekana, poslanec Ravnikar pa župana g. Lavrenčiča. Poslanec Rybar pa je dospel šele popoldne.
Shod se je vršil v veliki bivši oficirski obednici Borc-evičevega poveljstva. Dvorana je bila nabito, pqlna, v stranskih prostorih je bil sti-snen mož pri možu, a mnogi so morali stati zunaj. Sodijo, da se je udeležilo zborovanja do 4000 ljudij in zastdpana
bila vsa Notranjska. Ljudje so prihajali na vozeh, o-dičenih z zelenjem in zastavami; oživljal se je spomin na klasično dobo slovenskih taborov. •
Shod je začel ob polpetih popoldan. Predsedoval je župan Lavrenčič.
Že začetkom zborovanja je prečitala gospa Petričeva resolucijo, ki jo priobčujemo niže doli in ki je bila soglasno sprejeta ob velikanskem navdušenju.
Poslanec Korošec je v dolgem, krasnem in z vsem og-njjem govorjenem govoru podal sliko o sedanjem političnem položaju, nastalem p<£ sebno vied odgoditye parlamenta. Opozarjal je, kako Je vlada klonila pred zahtevami Nemcev, ker4 se je ustrašila j njihovih groženj z — veleiz-i dajo. V svoj govor je vpletel i parabolo, ki drastično označuje avstrijsko oolitiko. Te dni so se prerekade živali v I Avstriji, katera da je največ storila za državo. Konj je tr-; dil, da je on storil največ, ker je prenašal generale in topove. Potem se je bahal vol, da je on največ storil, ker je on s svojo močjo izvlekel voz, če je težko zašel v blato. Osel pa je menil, da je storil največ za državo, ker jI je dal - diplomacijo. Ko je govor-
i, 'tM& Sla	k . ■■■<
ti nam.' Isto so storili tudi Madžari. Ko so potem nastopili proti njim Rusi in Hrvati pod Jelačičem, se je zgodil s tem preobrat, katerega posledice nosimo še danes. Imamo lepo delo od profesorja Apina, "Slovenci in leto 1848'. toda nekatera vprašanja bi bilo treba posebej pojasniti.
Češki listi so'proslavili "II. . marec" z lepimi članki. Hoteli so sklicati v proslavo velik shod, pa je bil prepovedan. Ako oodo pozneje zgodovinarji pisali o napredku, napišejo lahko stavek: Sve-tovaclavski shod leta 1848 se je lahko ,yršil 70 let pozneje pa se ni smel s shodom proslaviti .niti njegov spomin.
Napredek od leta J848. je phi nas sarjntp v tem, da smo v težkih bojih vzgojHi svoj narod, da smo si vstvarili s^vo-lo kulturo in da smo prebudili narodno zavest v najširših vrstah. Država sama ra nI* napredovala, njeni glavni vodniki Nemci in Madžari so zasegli ono takozva-no -svobodo zase in so jo v imenu kulture odrekli drur gim. Ta nestrprtost in sovraštvo do drugih narodov je prinesla mnogo notranjih bojev,' nazadnje pa je iz tega nastala — svetovna vojna.
Kaj je sledilo marčnimi dnevi,leta 1848. je vsakemu znano. Žrtve, ki so takrat padle — zasluiujejo hvaležen spomin. Toda potomci teh bojevnikov iz leta 1848. niso vredni svojih prednikov.
Slovani so kmalu zapazili, da jim preti nevarrtost, zato soise začeli vezati. Tako je prišlo do "Slovanskega sho-L " v Pragi v Binkoštih leta 1848., na katerem je zastupal Slovence Stanko Vraz.
Marsikje po Slovenskem žive še spomini na to dobo. Bilo bi dobro, da se zapišejo in chrartiio bodočnosti.
Dogoaki leta 1848. so dokaz, da more človeštvo izboljšati svoje razmere le v slogi n bratstvu, na podlagi skupnih dolžnosti in enakih pravic. Ko smo, pred 70. leti v to verovali, smo bili izdani. Ali spoznajo naši sosedje, da le pravica ustvarja možnost življenja in da vsako nasilje vodi le k prelivanju krvi?
Ako bi bili v 70 letih ljudje, ki so se v marcu leta 1848 bojevali za skupno svobodo, kulturno napredovali — bi-| 'o bi nemogoče to, kar se zda i godi na svetu.
Zato za naSe narodne sovražnike spemin na marec 1. 18*8. ni brez trpkih očitkov. Njih dedje so se borili za svobodo, in njih vnuki?
Mf pa z veseljem spomin-[ j.mo onih dni, ki so Evropi obetali novo življenje. Vidli smo m al del veliki celote, j v?rn«tli smo v težkih bojih v J V* repe k narod—in danes imamo jasno pred seboj cilj, ki
1 Jli X	(OiO
smo ga slutili že v letu 1848
Slovenska Društva
—— '■ ■" 1 ) ——■ ►
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Ml izdelujemo tw društvene, trgorikc in priratM tie ko rine. Nate t lekarn« j« najbolj Moderno opremljena lamed Teeh alovenaldh tlekaren ▼ Ameriki. Piftite an cona Tank* tie ko vine nnm, (»redno ae obrnete kaatdrn-Sam. Pri nua dobite lepte, eenejte In boljte tlekorine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
Da lahko glasujete, morate registrirati
Oktober 18. alt 19.
Oblo Home Rule Association, Cosmopolitan Dir. S. J. Beck. ta]. Cleveland.
s Nameravani amendment i
k ustavi.
K	^
I	-	■ v
i
.VRTICLE II 3BCTION 1
Yes ^rerendim Provision, RcaervJ ing to the People (the Power to Ai;)proye or Reject an Acti-ja of the GenornJ Assembly Rati : •	iylns. any Proposed Amendment
: ..... to ihe Constitution of tin*
United States.
I
Odlofita 3 efeieadumn, ki daj a No piavšco liudstvu, da odobri aii zavrže kornk državne zbornlct1 glede veakefa prlata ka ik us. stavi Zjedinjenih držav.
''	ARTICLE AV
v,	SECTION 1
S	Yes
Prohibition of tfe Sale and] r	Manufacture for,Sale of lntiiciJ
bating Liquor« ae a Beverage.
" No Propovecl prodajati ali isdelovaj ti opojne likerje kot pijačo.
V	ARTICLE XII
1 e8	SECTION ,12
g----That the Gemeial Assembly shalj
k,	ClasfriBy Property for Taxation
Naredite tu
KSP
kril ("X") v prvi koloni pred besedo "NO"
\
Naredite tu
vw
k MX ("X") v prvi koloni pred besedo "YEB"
Ali -Vesle KaKo Goliti?
"Bon- Dry" poueni: šest mesecev v ječi, $1000 kazni, če dobi o en koz iree vi.ia, pire alt kikednge alkoh »lične pijače v va^em domu, klubu, kovčku ali sploh kje pri *a9 Vi ne morete tega ime ti d »m\ %upiti ali prinesti iz druge države.
Da se varujete volite na volivni dan 5. novembra.
Tu je volivni listek za vzorec; ki ga dobite na volivni dan.
Izrefite ta listek,' zaznamujte ga kot je napisano spodaj in pofiljlte ga %na 506 Cuyahoga Bldg. nakar vam poAljemo člansko karto.
Volite YES v prvem odstavku in NO pri drugem,
kot vam kažemo spodaj.	':}iM
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
Ball Phon*	Guy. Pitona
Main 1306	C«at»l 2481 R
("KRVNE IN KRONIČNE BOLEZm"!
- ■	URADNE UREi
Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. d« 8. mvočor. ' ^	Ob nedeljah od 10 d<* 12
398 Por naneat Bidf. 748 Eaolid Ave. near Eaat Mb St.
., .1,' ,-". .... . ...... " / . • 'i'., 21
predsedniku dvakrat opojto- < riti, da napadi na zaveznico M
niso dopuščeni. > (Tri i vrste < zaplenjene,).	<
Sploh je ves govor sprem- 1 ljalo napeto zanimanje zbo- j
rovalcev, ki so zopet ip zopet j prekinjali govornika z glas- ( nimi vskliki pritrjevanja in ( odobravanja. Ko je končal, , je vsa ogromna množica za- ( pela "Hej Slovani".	,
Konec prihodnji«.	<
* '
J
Slovenec dobi delo za razva- 1 Žanje mleka. Dober delavec ( in zanesljiv. Plača dobra in { stalno delo. Oglasite se na j 730 E. 155th St.	(129) |
rn t >r Alltitn nri t*m Kinlo^in V talrnrn i
T' rutel/ucif a	I f	'	M/ii
I ^ P"10 ^
; Severa's 1
Kidney fc Liver j Remedy
(Severova Zdravila za oblati In jet- T , ra). To je izborno zdravilo za me- T i hur, kadar imate bolečina pri spul- a ftanju voda, tako tudi pri otroGih, Id I r otijo postelje. To zdravilo odpra- T I vlja zlatenico in vao zoprno sapo, • zmaguje ctolrlino rog in l&jia hrb- I ' to bol. P&skireita ga. Pr&daja m f I v lekarnah. Cena 76c in $1.28. ft i_T
Tel. O. S. Princeton 1279 R	Vrhovni uradi 1052 E. 62ad St.
riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiliiiiiriimiHNiliiiiimiiiNimiiiiiimi
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: PRIM02 KOGOJ, 6518 Edna Av, ' Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6017 St Clali Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 E. 62nd 9t. Blagajnik: JEjRNKJ KMAUS, 1052 E. 62nd Street.
\	NADZORNI ODBOR:
LOUIS J,.PIRC, 6119 $t. Clair ave. ' * IGNAC SMUK, 14701 Hale^ve. N. E. JQS. RUSS, 6517 Bona avenue. N. E.
^ POROTNI ODBOR:
JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave AGNES ZAU)KfA.R, 1081 Addison FRANK ZORIČ, 1271 E. 58th St.
FINANČNI ODBOR:
FR. M. JAKŠiq, 6033 St. Clair Ave.
FRANK CERNE, 6033 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO ZVEZE:
"CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. ^
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tičfc upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalmn.
L* -£eje vrh. odbora se v/še vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada.
■UiHUlHUIUIiaiMIIIIIIIHUIIUIIiailHIIUIIIIimillUlllllMMaBiau..M..UM.^i...i...a.. '
Nadaljevanje Iz prve strani.
ODVZEMA NJE IMETKA V AVSTRIJI.
napačno napove svoje imetje jfcv času, ko bo stopil ta zakon Iv Avstriji v veljavo, bode ime-l la Avstrija in Ogrska 25 let časa, d* a ogulite in oplenite ; kajti kakor hitro pride do ; premoženja, zapade takoj f pod ta zakon. Vzemimo za r primer kakega našega izseljenca, ki želi poslati domov ; 1000 dolarjev in recimo, da |je ta zakon v veljavi. Kakor jhltro bi dospel njegov denar Idomov, bi oblasti njegovi dru-| žini takoj odvzele 500 dolar-|jev. NaS izseljenec bo seveda g odlašal z odpošiljatvijo, ker |ne želi, da bi mu ga drŽava I polovico ukradla. Toda ali pa g bodo mogli njegovi domači plakati 25 let? Ali ne bo on kraje odposlal denarja in do-gpustil tako tatvino? S krvavimi žulji je zasložil on denar v Ameriki za svojo dm-|;žino, toda ko hoče poslati I denar domov, pa pride drža-fva in mu ga polovico odvza-|me, da plača z njegovim delila r jem svoj vojni dolg, ka-perega je napravila ha pro-Ipast in izstrebitev Slovanov in s pomočjo katerega je kupovala vrvi, da je poobesila l/najboljše sinove našega mu-
^fniSL-paa nurnHa
Bratje, tu vam je Še en do-r kaz, kaj pripravlja Avstrija I našim otrokom, ako^jih ne o-Isvobodimo. To je še en vzrok da nastopimo proti njej •yis.srcem in svojo desnico. Ako postanemo pod njo, ne bo v 50 letih nobenega Hrvata, ne ilSrba, ne Slovenca. Naša reši-tev, naša čast in na$a sreča I je samo v osvoboditvi in zje-
Jugoslovknski maščevalci sedaj složno trkajo na vrata Jugoslavije. Zlomili bodo ja-|rem tiranstva in s svojo krvjo bodo odkupili za svoje brate srečno in veliko bodočnost, i Približuje se konec našega trpljenja. Odvrzimo od sebe l vso notranjo bojazen, zaved-Ino potomci velikih mučeni-Jjkov bodimo složni, delajmo linjžrtvujmo, da bodemo do-- njihovih muk in nji-
Sedem volivnlh listkov ibo dobil vsak volivec v roke dne 5. novembra. Na prvem 'listku so kandidati za guver-
Zahvala in naznanilo.
Žalostno novico imam sporočiti, da mi je umrl moj ljubljeni mož dne 15. oktobra,
Josip Maršič star 29 let, doma iz Sodraži-ce na Dolenjskem. Bil je čl. društva Glas' Glev. Delavcev, št. 9. SDZ., katero društvo je nriredilo krasen sprevod pokojnemu, zakar se najtople-je zahvaljujem, posebno pred sedniku Andrej Čampa. Iskreno se zahvaljujem našeimu gospodarju, kakor tudi Fr. Štupica in soprogi, ki so mi bili v pomoč v bolezni. Zahvaljujem se sorodnikom in prijateljem za "darovane vence. Lepa hvala g. J. Želetu pogrebniku.	«
Marija Maršič, soproga, Jožek Maršič, sinček, Vinko, brat i« Ivana Maršič, ecstra, ooročena Pucelj*.
Ko so bilfc te vrstice v tisku, je prišla druga žalostna novica, da je umrl tudi sinček Jožek in šel za svojim očetom. Naj počivaj^) v miru, nepozabljeni dragi, prijate-pa prosim, da jih ohranijo v. spominu.
Soba za enega ali dva fanta se odda. S hrano ali brez. 1032 E. 70th St. (126)
ZAHVALA.
Povodom smrti naše hčerke, oziroma sestre
Jennie Bavec ki ie preminula 16. oktobra se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so darovali ven-' co in ki so mi izrekli besede M^žbe. Vsem iskrena hvala, j Tebi pa, draga hčerka in sestrica, večni počitek' in mir. *Pton in Jennie Bayec, oče in mati, Anton Bavec brat.
Pokažfte svojemu^ bolne-
sodnik^. Dva sodnika je treba voliti za najvišjo sodnijo države Ohio, tri sodnike za rizivno sodnijor sedem za Common Pleas sodnijo. Tretji listek bo glede'"suho" ali "mokro", četrti radi davkov. Peti volivni listek bo imel vprašanje, ali dovolijo, da me sto izda za $2.500.000 izvan-rednih not, da pokrije svoje stroške. Šesti listek je za $250.000 izdatkov, da se zgra di spominska hiša. Sedmi lis-, ek vprašuje volivce ali dovolijo eno stotinko dolarja "k novim davkom za šole in Šolske potrebčine.
dobite najboljši slado- t ® ^ 'p ">chke pijače? (g
1 F. BRAUNUCH, j
© 1353 E.55th STREET f
(§) vo«»l St. CUir Ave.	<@
Točna postrežba. |
Dr. J. B. ŽUPNIK,
Sloven »ki ZOBOZDRAVNIK.
6127 St. Clair Are.
j Nad Grdinovo trgovino.
v, Uradne ure j 8:30 zjutraj do 8. zvečer
Naznanilo.
Rojakom v Clevelandu, Newburgu in okolici se ulju-dno. naznanja, da je dr. sv. Lovrenca, št. 63 K. S. K. J. na seji 3. sept. sklenilo, da se da rojakom prosto vstopnino v društvo in sicer za mesec oktober in november. Torej rojaki, kdor še ni v nobenem društvu ali še ni v naši dični organizaciji, se mu nudi sedaj lepa prilika, da pristopi z zelo majhnimi stroški. Res je, da bi marsikdo rekel, da imam že tako veliko za plačevat, toda v slučaju bolezni oziroma smrti je pa prva stvar podpore. Sedaj joj^ki imate mnogo časa in izvan-redno priliko, da pridete do društva. Za vsa natančna pojasnila se obrnite na društvenega predsednika Ant. Glo-bokar, 3612 E. 82 St. ali pa na tajnika na 3727 E. 77 St.
—- (Wed 127)
CENE NIZKE!
Spodaj podpisani opozarjam Slovence kakor tudi Slovenke po Collinwoodu in fcJottinghamu na veliko za-iogo jesenskega in zimskega blaga, katero kupite po nižji ceni kakor v mestu. Posebno Qizke cene na zimske suknje, (Overcoats) M klobuke in kape za dečke in deklice, sploh vse kar potrebujete pri vaši družini. Imamo tudi mnogo volne v štrenah, močne lepe čevlje in roberje za moške, ženske in otroke. Za moške imamo posebno fine klobuke in kape. Cene nizke.
Joseph Kos, 15230 Waterloo Road CoUin-wood, O.	(Wed. 152)
Vaša obleka
bo zgledala kaikor nova ako jo prinesete nam čistit, barvat "ali popravit. Mi tudi vaiso staro obleko prenareidSmo po novi modi.
The Frank's Dry Cleaning Co.
1361 E. S5tK St (Wed).
< National Drug Store I Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 61. oe sta. S posebno skrbnostjo iz delujemo zdraivnišike »predpise V zalogi imam6 vse, kar je trgba v najboljši lekarni.
■ " "j	' "
Slovenci
dobe službo kot kolektorji in prodajalci, v slovenskem ali češkem distriktu. Izkušnja nepotrebna. Vprašajte pri superintendent«, 5. nadstropje, Peoples Saving Bank Big cor. West 25 St. in Franklin avenue.	(124)
Delo dobi Slovenec, , ki je zmozen grocenjsKe^a opravila. Dobra plača. Vpraša se
Wfr ni,St A 1 f>	. 4mi rt ar* D, j l 1 *>fl\
PAZITE kje kupujete vašo narejtuo o pravo. Blago kupljeno ph me tu je vedno najboljše, sveže, ttpczno in poceni. Bono 3. Leustig. 6424 St. Clair ave.
(*39)
Soba se odda v najem za 1 ali dva fanta. Vpraša se pri M. Savič, 14019 Hale ave.
-- ((124)
VOLNENE ALI SVILENE kfrlje vsakovrstnega kroja in tz najboljšega blaga, fino izdelane, -vise številke, dobite pr Beno B. Leustig. 6424 St Clair »ve. vedno ceneje kot dmgje.	<*:V>
Prošnja.
Rojakom naznanjam, da serii zgubil med Cpllinwoo-dom in East 61. cesto v Clevelandu svoto $80. Prosim poštenega najditelja, da mi prinese svoto nazaj in dobi
Collinwood. " T ° (125)
.: a
VPRAŠANJA.
Ali veste kaj vas boli? Ali veste kakšna razlika je med bolnim in zdravim človekom ?
iz vaše sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste bolni?
Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let? , Preiskal sem tisoče bolnih moških in žensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kronične bolezni.
Če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2200 Ontario St. en blok od market house.
Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne.
Dr. Cowdrick, 2209 Ontario St.
Zanesljiva in pametna deklica
prosta šole iz dobre družine, ki ima veselje izučiti se v trgovini, lahko delo, se sprejme takoj. Mora znati dobro računati. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (xl06)
NAJFINEJŠE
žensike bluze iz vsakovrstnega blaga, fin0 izdelane, dobite ve dno po najnižjih cenah pr Beno B. Leustig. 6424 St Clair ave.	(*39'
- Iščem ljudi '
ki bi delali v gozdu. Gozd je jako lep in leži v krasnem kraju. Plača je 45c na uro, dela se enajst ur na dan. Iš-j£em tudi kovača, ki je spreten v kovanju. Ima samo pet I arov konj za oskrbovati. Plača od 47c do 50C na uro. Rojaki so prošeni, da se obrnejo na Louis Štefančič, Box 8, Camp 50, Cheat Bridge, W. Va.
Pozor, slovenske gospodinje!
s
Vsakdo ve, da so bile naše "kranjske" klobase vedno najbolj okusne in po zmernih cenah. Ravno tako bodem sedaj imel v/zalogi najfinejše jetrne klobase, kakoršnjih ne morete dobiti nikjer drugje. In kaj so klobase brez finega, okusnega domačega-kislega zelja? Pri meni dobite oboje, čisto in okusno po zmerni ceni.
Nadalje naznanjam sledeče cene mesu, in vabim slovenske gospodinje, da se po-služijo te prilike in cen, kakor jih ne dobite drugje: Svinjski karmenatelci 38c lb Svinjska plečeta .. . .31c lb
Fino goveje meso____22c lb
Teletina prve vrste . 30c lb
Špeli ...............29c lb
Salo................30c lb
Primerjajte te cene z drugimi, prepričajte se o dobri kakovosti mesa, in gotovo po stanete naš odjemalec. Priporočam se vsem cenjenim slovenskim gospodinjam za 0-bilne obiske. " (123) FRANK PAVLIč slovenska mesnica 1217 Norwood Road.
Zavod United Doctors je sedaj pripravljen poslovati.
ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽARKI VSAKOGAR, KI I RIDE K NJIM.
Govorimo v vašem jeziku.
The United Doctors želijo naznaniti Clevelandčanom in okoličanom, da, se nahaja njih zavod v Huron Point Building, prvo nadstropje, in "da je ta zavod sedaj dogotov-ijen, popolnoma opremljen in pripravljen za poslovanje. Edini zavod te vrste v Ohio, ki rajbi kombinirano zdravljenje za kronične bolezni.
Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste rabili druge metode brez uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas poskusite.
Da dobimo veliko število bolnikov hitro v zdravljenje in da tako pokažemo ljudem v Clevelandu in okolici o čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih boleznij nudijo zdravniki sledečo ponudbo:
Vsi bolniki, ki pridejo v ta iavod pred prvim oktobrom, se preiščejo zastonj z X žarki in se jim natančno razloži »jih bolezen, način kako se lahko zdravijo in če je prilk ka z aozdravljenje aji ne.
Vsa preiskava je brez bolečin in ne čuti niti otrok niti Ženslfa.
The United Doctors Zavod se nahaja na 81*2 Prospect ave. prvo nadstropje in je odprt vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne, in od 1.30 po-oldne do 5. zvečer ter od 7. io 9. zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 12. opoldne.
11	■1 ........1 '■ *
I
Dr. Semolunas,O.D. I —--— j
Specijalist za oči
811S St. Clair Ave. 2. nadttropj«, f Cleveland. Ohio
Zdravimo oči in lih preišče■ j mo.	tbimo /<ra\a j
uČhIh.
i	iiiniHimiimwwMnfflffliiiiimmiwi
HH-H+4+++44-++ {♦»■»■HUlfr
• t	4 t
ii	Dr. S. Bolwiler, i!
I zobozdravnik j!
: 1355E.55tfaSt.rog.St.Clair ji : Vstop na 55. cesti nad lekarno ::
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.
I Zaprto ob »redah pop. ;; tudi v nedeljo zjutraj.
Govorimo slovensko
' »fH-il-t-M I I 1 lil 1 H II I' 'I Iv
Pozor Slovenci 1
Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni Jaz vam z računam koliko bc veljalo del j, d slam vaa pop, a vila, postavljam kopališča in sfrkr v hiši Moje cene to niz ke, aelu garanti rano. Svoji k svojim! Edini slovenski plumber:
NICK/ DAVIDOVIč 6620 St. Clair Ave.
Ne pozabite čitati oglas dr. Cowdricka.
CE POTREBUJETE
kako fino žensko ali otročjo spomladansko »tHcnjo, ne po-, dobite boljše <blafo
POROČNE
fine svilene oblek«, renče, tan eke «a vse ilfrufb dbMte pn nieni vedno po .nižji c^eni kot •1 ruBeno B ueustif, 0434
Takoj dobi delo dekle v ura- j du zobozdravnika. Poklicne
POSEBNA BIRMANSKA DARILA.
m* 25%
znižane	znižane
cene.	cene.
V zalogi imamo lepo vrsto krasnih ur za otroke, II verižice, spominčke, brazlete.
Jako pripravna darila za vašega otroka.
Ne zamudite te prilike. Kupite sedaj. Nikjer ne dobite tako dobrega blaga po takonizki ceni.
Kdor prinese ta oflu ■ seboj, dobi 2Sc povrnjeno pri nakni nakupa l|]|
Poštena postrežba, garantirano blago, nizke cene. |
N. WOLKOW, N
6428 ST. CLAIR AVE
IT AMBULANCA.
Z ivflftki slučnj iu»r«.tr ali bolezni, č potrebujete jF ^	amb«lrt»ica nli bol iiki voi, poklifit« katerkoli
1	tilefon vsak čas. pu noči «li po Jnevu Mi vedno
čujemo in odgov-iriamo telefon, ker »roni t kil' PRINCETON obenem Ak<> vam operator reče, da « ne o^la-
sini , 1»' vr em te, iahtevnjte superyisor,«, in do-1 OQ1	bite odgovor od na* takoj,
mANTON GRDINA
lool 6127 St Clair Ave. Clevela«!, O.
$1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
čE STE BOLNI
Pridite takoj tax ta ftpooU&Uat popolnoma preUA«, potem rreet* Ce morete oadraretl, ker uepeh je odvleea od pretokare. Njecovl kraaL strojt Is veeh delov trota mu poma«»)o, da Ima najbolj«! tdraraUkl orM v meetu. Ko m> dru«e metode ■dravljmaja isabtte ao«, doMte takaj uapefa Bras wnAuojm, kakteo bokom imate, Ce sdramBt Hgi, da M da «airarelt, bodite preprlCmni, da kmalu osdraviie. lit nflomiar nt treba sapiavltl tour-ja, ne dr bi d^bl uspeh. Pridite io pogovorite ee privatno s sAratBikna.
2047 E.9th St. ' DOCTOR WOLFE	IM imMi
4. nad*t.	ipectjaUat, CLEVELAND. O.	• ?H PltMpect
>-'i,.. '>%*(■ ^ ' ■
Uradii« urai t. ajulraj do 8. sv. Ob mMU m4 M *m I.	*
POSEBNO NAZNANILO!
Dr. Wolte, veliki 6 ped Jalto t, Je »peljal v Clevelandu vm velik« ■troje sa idravljenje ljodd. Tu ko nadaljeval »dmvljenje na nHd kot te «dr» vi na kiMadkah Bvrope. Ne radona nlC ca pretekavo, pretakava s X larht Jt zastonj vaakeanu botalku, Ce m idravi pri njmn. NMS ne dene. taoHko «as* ee »e sdravite. prtdlte Ja vidite kaj ta kpecdfeUef lahko naredi ca rae.
Imate? ^^^ gfffT Vaša prilika
nered v ieledeu, ka ^^pW^^T ^ I	J Ta Je plllka, o.
tarT Nered v Jetrih? M^^gpWgJwm »j	m'1!!^
Revmatlxemt Qlavo- ■	^ ^ prelU« z X
bol, zaprtje, nefilsto ■ /-VT^Šk"® W	I MU NMir prij
krif Slaboat, nervor y {}■ I	I hweil feke prt
nost, bruh, kaieljy [jI ~ \H I	I v IT**- D*JU
slsb. PljuSst Prlvs. |	N, ZEE*, tne bolezni 7 I. td. jM^j^^^ ^ nevarne.
fiyiiiiiiiiiiiiiiiiiliiriiJuxxxiiTiiiiiiiiiToampaa
' B 1 5 i ''' • n
Španska lnfluenca.
Tekom tedanje eptdemije ipan»ke infnence ki dosdevnr> ni drntega P n kot jako hud prehlad, je trebn rabiti vita ■rertatvnin obrambo, date pre
Med itajiHiljfiimi ■red*tvi zaprepre^er^etnfluencc priporočam sledeče: n Grgranje In namočite raft no* z Severov Antiaepaol, ki »e mora rabiti raz« *
m topljen ■ tem du vzamete en del tevn zdravila s tremi drli gorke vode E
H	' V »lučaju, da vni< treac *nir z, ali po pivciu kihntiju vzemite eno ali
m	dve Severovih tablet u prehlad in hrtpo in periovite t< v«ake tri nre, do.
U	kler hc odvajanje ne vrSi edno Ce dobite k»selj, preieirtega • Severov
h	Balzam xa pijača.
Pojdite v posLelj, dobro s? spotite, pijte gorko pijačo in dobro se poji krite. Če se ne počutite bolje, pokličite zdrnvnika.
J Zg >rcj omenjena zdravila bodejo mnngo p vzr čilu, da preženete [J špansko influenco. Imejte jih pri roki Dobite jih v lekarnah povsod po m sledečih cenah:
* $
n	Severa'« AiitiscpHol, .'toe
S	Severa's Cold and Grip Tablets 30c,
J	Severa's lialzam for Lui g», 25 in 50c.
M	-	y	%
m	Ce ne morete dobiti ta zdravila v lekarni, pišite na«
\ W. F. SEVERA CO. Cedar Rapida, Iowa.
>«iTmiH»»iiiifn»in»t»nn»mmwMinHi
' TROJKA '
POVEST
skmms
spisal D h'. FR. DETELJ
"Ne tako, gospodje," je zagovarjal svetnik. "V srcu misli gospod Čuk pravilno in dobro. ^Človeški um res čuti in često z veliko nejevoljo Čuti tiste spone, katerih si ni dal sam, in menim, da gospod Čuk tudi ve, kdo da je vkle-nil našega duha v te spone, ki so časi prav nadležne. Toda gospod Čuk nam ne odkri va svojih misli, ampak tuje, češ, naj drugi odgovarjajo za nje."
"No, " no, gospod svetnik, odgovarjati bom poskusil tudi jaz, v imenu vseh naprednih narodov."
"O narodih, gospod Čuk, se tukaj težko govori, ker so to vendar nazori samo posameznih ljudi, manjšine, ki kar izgine med množico onih, ki mislijo drugače. Ta manj-šinica seveda je silna, glasna in drzna ter prevpija ogromno večino, ki molči, tako, da nepazen človek res misli, da sliši občno mnenje. Kriče pa nekateri iz hudobnosti in so-, vraštva proti, vsaki višji volji, drugi iz ničemurnosti, ki hoče biti sama sebi zakon, zopet drugi iz ničemurnosti, da opozarjajo ljudi nase, in največ iz puhle brezmiselnosti, ker je taka navada, ker se zdi imenitno. Kvarijo pa ti drug drugega. Duševni lenuhi, ki govore za drugimi, misleč, da imajo ti pač tehtne razloge za svoje mišljenje, potrjujejo s svojim priznavanjem prevzetne hudobneže, ki zagazijo potem že dalje in zapeljejo one še huje. A če vidimo, kako menjajo oni svetovni izobraževalci svoje nazore, kako se izpreobrača-jo, kadar pride starost ali bolezen, kaaar se približa smrt, kai si pač treba misliti?"
Da se ljudje v starosti zopet pootročijo in da bolezen ne oslabi samo telesnih, ampak tudi duševne moči. Veljavni so nazori zdravih let."
"Torej menite, da je treba posebnih duševnih moči, da se govori to, kar narekujejo drugi?"
lega ne, gopoa svetnuc; a poguma je treba, poguma."
"A ta izgine ravno takrat, kadar bi ga bilo najbolj treba. Oblastno govore taki ljudje, kadar mislijo, da je Bog daleč; pogumnhso, kakor vo-iak, kateri se baha s svojim pogumom, dokler ne zagleda nasprotnikka. Če potem zbeži, ga bomo imeli še vedno za pogumnega; kaj ne? Bližina nevarnosti je pač oslabila njegove duševne in telesne moči; veljavno pa je njegovo vedenje, dokler ni videl nasprotnika, ali ne?
"Gospod svetnik, jaz mislim tako: če bi se dalo natan-čno dokazati, da je Bog, kdo bi bil tako nespameten, da ne bi veroval!"
"Jaz, gospod Čuk, pa mt-jikit tako: če bi se dalo natančno dokazati, da ni Boga, kdo bi bil tako nespameten, da bi veroval! A če Vam ne-dostaje dokazov, ozirajte se vsaj na verjetnost. Laplace pravi, da je verjetnost, da bi bil slučaj zavrtel in zasukal naš solnčni sistem tako, kakor se vrti in suče, manjša od ednice deljene s štirimi bilijoni. Ali ni tedaj proti babje-vercu, ki govori o golem slučaju, uboga starka, kateri' prede pajek loterijske številke, najdvomljivejša modri-janka?"
"Gospod svetnik, ko ste bili mladi, ali ste že tudi tako mislili in govprili?"
"če nisem, tem večja dolžnost me veže zdaj tako govoriti Če se je kdo enkrat zmotil, ali se mora potem motiti vedno?"
"Jaz se bom najbrž tudi poboljšal."
"Kdor pravi, da se bo po-j boljšal, ta priznava, da ima
. • VdL 'A
bamo zapovedi njegove so jim odveč "
"Nikakor ne. Tem iskre-neje ga časte, čim manj se brjgajo za zunanjosti bogo-častja, ki je večini tako imenovanih pobožnih dušic glavna stvar. Ali menite res, da je bistvo vere v cerkvenih zunanjostih?"
. 'Tega noben pameten človek ne misli ; ampak to misli, da je gola prevzetnost zanemarjati zunanjosti. Kaj bi re-kei kak vladar, če bi podlož-nik golorok, s klobukom na gljtvi, pipo pripušil k avdijen-ci! Kako se nosi sodni ali da-včniuradnik, če se neomikan kmet v pisarni ne vede dostojno! In vendar'ne more obstati ne vladar ne uradnik brez ljudstva, in razlika je tu kai neskončno manjša ko med Bogom ln človekom. Spoštovanje se kaže v zamuj nosti. Znotraj čutiti vero, zunaj pa se je sramovati in jo skrivati, je prevzetnost proti Bogu in proti preprostem domačinom, strahopetnost pa pred tujcem, ki nima vere in se nam zdi zato imeniten.Kakor so uklonili naši predniki telesni tilnik, tako uklanja-mo mi dušnega, da stopi nanj tujčeva peta. Govorimo pa pri vsem tem o prostosti."
"Jaz nikakor ne odobravam," se je branil Radivoj, "da se širijo pogubna načela j med prostim ljudstvom. A premislite, da zahteva izob-j raženi razum nekaj več nego! preprosta pamet, da hoče do-' kazov in razlogov, da vpraša povsod, čemu in zakaj. Mo-j derna veda je dandanes na tako visokf stopnji, da se ne da več prezirati. Vera bi motala postati bolj modroslov-na."
"Prikrojeno za razumništ-i vo, ali ne? Za one, ki so dovršili visoke, ali vsaj srednje ?ole. A ti so manjšina ; kaj pa bi počeli drugi ljudje?"
"Gospod svetnik, Vi zavijate zopet, kar ni lepo. Vi dobro slutite, kaj hočem reči% Misli se namreč, da nasprotuje vera nekoliko človeškemu razumu."
"Narobe, gospod Čuk, narobe. Človeški razum nasprotuje rad veri, kadar se povzdignejo nadnjo in jo ponižuje podse. Meni dozdeva, da se ne ujemajo najini pojmi o
krive nazore, katere misli popustiti. In če ne stori tega takoj, ravna lahkomiselno, brez notranjeega prepričanja, po slabem zgledu drugih, ne po svojem dobrem razumu."
"Vladimir, ali veš še, kako je raztelesil profesor medi-cinec truplo, pregledal možgane in dejal: Gospoda, za dušu ni tu nič prostora!"
"Ker si je mislil dušo okroglo ali kockasto. Gospodje, to je vse stara pesem. Oglasila se je prvič v raju pred Adamomo in Evo: Oči se vama odpro in bodeta kakor bogova. Od tedaj išče in premišljuje in se trudi naprejin-naprej človeška prevzetnost, kako bi se odkrižala višjega uma, ki jo omejuje, kako bi postavila samo sebe na najvišji prestol."
"Gospod svetnik, Vi trdo prijemate ta pregrešni svet ; a pomislite, da se pravemu, živemu verskemu čuvstvu klanja vsak pametni človek."
"Da, vsi navihanci, ki poudarjajo vero in versko mišljenje za druge; ' zase zahtevajo popolno prostost v mišljenju in delovanju. V istini se tudi volk bolje počuti med ovcami ko sredi medvedov."
"Gospod svetnik pretirava in zavija. Jaz nočem reči, da ti ljudje ne verujejo v Boga. Da, verujejo in morebiti trdneje ko mnogi, katerim je vera vedno na jeziku. Oni spoznavajo Boga v duhu in v resnici."
verovanju in razumevanju.
Če mi reče kdo, da me je re-&il kake nevarnosti, jaz pa za htevam prič in dokazov, mu li verjamem? In če se niti ne zadovoljim z dvema, tremi pričami, ampak jih zahtevam vedno več, ali verujem? Da je dvakrat dve štiri, tega ni treba verovati; to se ve; Bog pa ni matematiški lik, ki bi se dal s kredo in šestilom na! tablo dokazati. Kdo si more i predstavljati večnost, neskon čnost! In vendar jo zahhteva; razum. Neomejenost stiskati j v omejeni razum je nespame-; tna prevzetnost. Ce bere pa-j meten in skromen človek ime nitno knjigo in ne umeje kake reči, misli najprej, da je njegov razum preslab; paglavec pa sodi, da je knjiga neumna. Koliko reči ne razu-j mejo in ne vedo otroci, in ven j dar so resnične; koliko je takih, ki jih ne razumejo mladeniči, najsi bodo tudi viso-košolci; nekaj celo takih, ki jih ne razumejo učeni profesorji pa vseučiliščih. Koliko reči niso razumeli naši predniki, ki so pam znane, in kolika prevzetnost je tedaj misliti, da umejemo ml vse, in da to, česar ne umevamO, ne biva. Premnogo malih stvarc vidimo .le z drobnogledom; čim ostrejši je drobnogled, tem več vidimo onih; čim popolnejši daljnogled, tem več teh. Kje je pa meja? Ali si upa kdo reči, da se dalje ne more prodreti ne na to, ne na ono stran, ali celo reči, da.te-kar se ne vidi ne z najboljšim drobnogledom fie z najboljšim daljnogledom, sploh ni? Včasih so pač tako Sklepali — iz hudobnega namena.
Dalj« prihodnjič
Dr. PRIMOŽ TRUBAR, ST. 126 SNPJ.
Predsednik Jakob Jene. 53631 St. Clair a ve. tajnik Josip Pogačnik, 4126 St. Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob gJdop.
Dr. Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ.
Preds. Frances Lauische, 6121 St. Clair ave., podpreds. Josipina Mežnaršič, 1386 E. 53rd St., taj. Fanny Trbeinik, 6615 Bonna ave., 'blag. Atoni-ja Skrjanc, 6124 St. Clair ave. Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje vsak prvi četrtek v mesecu v Jos, Birkovi dvorani.
SI. Zen. podp. društvo SLOVENSKE SOKOLICE.
Preds. Zofie Birk, 6006 St. Clair ave., ipod|preds. Agnes Skok, , 6525 St. Clair ave., tajnica Fannie Trbežnik, 6615 Bonna ave., blag. Frances Lausche, 6121 St. Glair ave., pom. taj. Louise Milavec, 6121 St. Clair ave. Društevni zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje vsak prvi torek v mesecu v Jos. Birkovi mali dvorani.
Slov. Svob. Podp. društvo "LUNDER — ADAMIČ"
I. Smulk .predsednik, Louis Oražem, podpredsednik, Louis Levstek, korešpondečni tajnik, 6103 Glass ave., finančni tajnik Louis Trbežnik, 1051 Addison Rid.; nadzorni odbor: Fr Kovačič, Louis Turk, Fr. Videmsek. Bolniški odbor: Frank Bencina, Fr. Goloto, Fr. Mtežnaršič, zastavonoša Anton A mb rožič. Zastopnik za Narodni Dom F. Kovačič, zdravnik dr. F. J. Kern. Redna seja v Birkovi dvorani vsako drugo nedeljo v mesecu dopoldne. Drugo pobiranje ases-menta tretjo nedeljo dopoldne v istem prostoru.
DR SLOŽNE SESTRE, št. 120 S. S. P. Z.
Agnes Lunder, predsednica, Ivana Orehek, podpredsednica, Angela Markič, tajnica, Fanny Vesel, blagajnica, Wary Kalman, z a p is n i k arica. Nadzorni odbor: Jennie Polz, Agnes Prevevšek, Agnes Zar-nik. Društvo zboruje vsako druigo sredo v mesecu v John Grdinovi dvorani oib 8. uri zv.
DR. CLEVELAND, št 23. ZSZ.
Predsednik Alojzij Mezinar, 1197 E. 61 st št., tajnik Joih-n Kadunc, 6^319 Carl ave.. blagajnik Frank Lah. 5430 Stan-
m 1 •
K. K. P. društvo Presv. Srca Jezusovega.
Predsednik John Levsteik, 1121 E. 66th St, podpredsednik Anton Skull j, 1139 E. 74 th St., T, tajnik Frank Zupančič, 1364 E. 36th St., II. tajnik John Znidaršič, 1233 E. 6oth St, blagajnik Frank 0o»š, 1031 E. 61st St., maršal Fnank Baraga, Nadzorniki: Louis Novak, Jernej Znidaršič, Evsta-hij Brezovar, vratair Jahm Tr-ček, dr. zdravnik Dr. J. M. Se-liškar. Seje se vrše vsako drugo nedeljo ob .1. uri popoldne v Slov. Nar. Domu. Sprejemajo se člani od 16 do 45 leta.
Sam. pod. dr. sv. Alojzija
Predsednik Jos. Krem žar, 6117 51. Clair ave., tajnik Jos. Pozelnik, 1007 E- 62nd St., blagajnik Jacob Miausar, H96 Addison Rid. Seje se vršijo vsako 4. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani oib 2. uri popoldne.
S. K. M. Društvo Z. M. B.
Načelnik Frank Mervar, 1361 E. 55th St. predsednik Louis Merhar, 1095 Addison ttd., prvi tajnik Andy Sadar, 1146 E. 61 at St., blagajnik Leo Kušljan, 1091 Addison Rd. Društvo sprejema mladeniče in može od 16. do 30. leta. Redne mesečne/ seje se vršijo vsako 3. nedeljo v mesecu v veliki Knausovi utvora-ni ob 2. uri popoldne.
Slov. Pev. in Podp. Dr. "EDINOST." ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu, v prostorih, na vogalu St. Clair ave. ki 31. cesta. K društvu lahkoj pristopi vsak zave-
DR. SV. JANEZA KRST.
37. J- S. K. J.
Predsednik Anton Braniselj,
8001 St. Clair, tajnik Do-mijan Tomažin, 1095 East 64th St. blagajnik Fr. Milla vitz, 1037 E. 61 st St. Društvo ztboruje vsako tretjo nedijo v mesecu v Grdinovi dvorani. Zastopnik za Narodni Dom: Fr. Budič, 1306 E. 55th St v
DR. DELAVEC, št.51 SDffe.
Predsednik Frank Mikše, 1163 E. eist., ttajnik Jos. Terbovec, 1563 E. 38th St. (blagajnik Frank Budič, 1306 E. 55th Društvo zboruje vsako drugo neldeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v prostorih Slov. Nar. Doma.
Slov. Ž«n. Podp. društvo "CARNIOLA," St 493 L, O. T. M.
Predsednica Frances Bab-nik, 139O E. 45*'h St., tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 6oth St., računska tajnica Frances Hočevar, 6023 Carl ave., blagajnica Frances Oblak. Seje se vrše vsak prvi in tretji torek v mesecu v Grdinovi dvorani.
Društvo Camiola, The Maccabees.
Ima svoje redne seje vsako dlrugo in četrto nedeljo iv Grdinovi dvorani Itfopoludne ob 9. Jos. Babnik, preds. 1 ,229 E. 60 St. Fr. Rusš, tajnik, 6104 St. Clair ave. Frank Paotlič, zapisnikar, 1217 Norwood. Dru štveni zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Vsak bolnik se ima pri njem javiti, kadar zboli, med boleznijo in ko okreva.
Klemenčič, 1317 E. 53rd St.
... . , .
n del jede v mesecu v Knausov» dvorani na vogaJu St. Ciair ave. in 62nd St. Vsa pojasnila se dobijo pri tajniku.
ST. CLAIR GROVE, št. 98. W. O. W.
Zboruje vsak dirugi pomfe-ljek v mesecu ob pol osmih 1 zvečer v Birkovi dvorani, j Sprejemajio se kandidatinje od i6 dlo. 5a. leta.
Predsednica Ana Laurisch, 1177 E. 58th St, tajnica Mary i Jančigar, 1391 E. 51st St.„ jMaigajničarka Antonija Škeir-1 jaaic, 1165 East 60 St., pod-! predsednica Fanny Jerič, 1166 E. 60th St., svetovalka Mary Zakrajšek, 1008 K. 6oth St Nadzornice: Flrancets Laju^che, Josephine ' Mežnaršič in Louise Milavc. Društveni zdirav-nik Henry Heckner, 928 E. 79th St.
j ^^^^^ *> let, cc ^ sc d«i I
slovenskemu pevskemu in
podpornemu društvu. Za pojasnila se obrnite na člane društva ali pa na spodaj podpisani odbor. Uradniki za leto 1918 so: Valentin Dobrovec, predsednik, Frank Fajfar (podpredsednik, Anton Podpadec tajnik Anton Zavirsek, blagajnik, John Brešček. zapisniki^ Primož Kogoj, pevovodja/ Računski odborniki so: Josip Zalokair, Primož Kogoj in Anton Znidaršič.
DR. SLOVENSKI SOKOL, Cleveland, Ohio.
Starosta John PoJlook,64o8 St. Clair ave., tajnik Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St., blagajnflk Frank Solber, 5512 Carry ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsak prvi petek v mesecu ob 8. zvečer v SI. N. Domu.
DR. TREBANJSKA DOLINA.
Predlsednifkt JaJcov Cernilo-gar, 1027 E. 61 st St., tajnik Joseph Brenčič, blagajnik*Anton Kašič, J002 E: 6rst St. Društvo ima redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne ob 10. uri v Grdinovi dvorani, 6205 St. Clair ave.
Kranj. Žen. podp- dr. ^ SRCA MARIJE, (STARO)
Breds. Ivana Pelan, 1133 Norwood Rjct, podpreds. Mary Grd'ina, 6025 St. Clair ave. tajnica Fannie Trbeznilc, 6625 Bonna ave., blag. Katarina Pern e, 1/133 Norwood Rd-, II. taj. Helena Mali, 1105 E. 63 St., Društveni zdravnik Dr. J. Seliškar. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v John Grdinovi dvorani............
SL. P. P. DRUŠTVO ZVON.
(Newburg, O.
Uradniki za leto 1918 so: PredseUVrk Jos. Blatnik, 3614 E. 8ofch St., taj mik Frank Ko-kotec, 8103 MaHble ave., blagajnik Mike Verček, 3684 E, 78th St. Nadzorniki: Frank Vencek, Louis Rozman, JohTi Fonda. Zapisniikarica Rozi Maver, ibolnjiški nadzorniki: Anton Valenčič, John SuJen, vratar John Kodelhv
Slov. Kat. Mlad. podp. dr. Sv. Atona Padovanskega.
Predsednik Domin Blatnik, 3541 E. 81 st St., podpredsednik John Bok>er, 3614 E- 82nd St., prvn tajnik Louis Gliha, 3552 E. 80th St., drugi tajnik Frank Kovačič, 3564 E. 82nd St., blagajnik Anton Škufca, 3532 E. 78th St., I. načelnik Louis Gliha, 3552 E. 80th St., II. načelnik Louis iHočevar, 3582 E. 82nd St., hornist Anton čeme, 3523 E. 8oth, vratar Frank Stautiha>r, 3^15 E. 8|i,st St., Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v M. Plu-
tovi dvorani, 3611 E- 81 st St
tl. ■ . .. - -
SI. Podp. Dr. Doslužeticev.
Predsednik Anton Oigrinc, podpredsefdmiik Jos. LozaT, tajnik Geo. Krainlčič, 1074 E- 66 St., zapisnikar MShael Luk-njar, blagajnik M. Setnikar. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu db 9. u.ri v John Grdinovi dvorani. Društvo sprtejeima olane od 18—35' leta in plačuje $8.00 'bolniške podpore na teden.
SLOVENSKO LOVSKO
PODPORNO DRUŠTVO
Predsednik Evstahij Brezovar, 1173 E. 60th St. podpredsednik Steve Petrič, I. tajnik Fr. Aupič, 2572 E. 75>frh St, II. tajnik Rudolf Orel, blagajnik John Grdina, 6025 St Clair ave. iNadzorrii odbor:
Frank Petrič in Anton Zgaj-nar, zastavonoša. Fr. PodH-pec redar, Josip Poje
DR ŽUŽEMBERK. 4
Predsednik Roman Maver, 4230 Superior ave., tajnik J. Roje, 1392 E. 47th St., blagajnik Fr Pucelj, 5103 Luther ave., zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Društvo aboruje vsako tretjo nedieljo v mseecu ob 9. uri zjutraj v Jolin Ordinovi dvorani, 6205 St. Cw	i>
SLOV. DOBRODELNA 1 ZVEZA.	i
Predsednik Primož Koigoj, ! 3904 St. Clair ave., tajnik Fr. ] Hudovernik, 1052 E. 62nd St. Sejie se vršijo vsako četrte ( nedeljo v mesecu cib 9.30 dop. j
Imenik društev "Slovenske Dobrodelne Zveze" <
Cleveland, Ohio.	I
SLOVENEC, št. 1. '
Predsednik, Frank Zorich, 1271 E. 58th St. tajnik Ig. , Smuk, 14701 Thames ave. * zdravnik Dr. J. Ml Seliškar, j 6127 St. Clair ave. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu.
SVOB. SLOVENKE, St. a. Predsednica Agnes Kalan, 6101 St. Clair ave., tajnica 1 Hel. Perdan 6026 St. Clair < ave." N. E., zdravnik Dr. P- J. J Kern, 62ot* St. Olair ave. Seje 1 vsak drugi četrtek v mesecu. 1
SLOVAN, št 3. ~ j
Predsednik John Zaletel, j 1009 E. 66t4i Pl., tajnik Fran^ , Kraiovic, 1009 . 66th PL, , zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 ] St. ClaV ave., Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
SV. ANA, št 4.	^
Predsednica Julija Brezo- j var, 1173 E. 60th St., tajnica Fannie Tifoežnik, 6615 Bonna ave. N. E., zdravnik, Dr. J. 1 M. Seliškar, 6127 St. Clair J ave. Seje vsako drugo sredo v ' mesecu.
NAPREDNI SLOVENCI
h
M. 5.
rrc^i9vUHia r 1j
SI. Nar. Sam. Pev. in Podp. DR. "VRH PLANIN".
Predsednik Andirej Krašo-vec, 37-2 E. 156th St., podpredsednik Fr. Grdadolnik, tajnik Bias Petrič, 395 E. 165 St., zapisnikar Leopold Lau-šin, 392 E- 161 St., blagajnik John Ražmanc, 158Z6 Calcutta ave. »Nadzorni odbor: John Cujani, 15416 Sairanac Rd„Fr. Pravst, 7122 E. 155th St., Henrik Kodela, 16017* Holmes ave. Bolniški odbor :Joe Ivan-čič, 15416 Saranac Rd., zastavonoša Fr. Bartol, 15710 Waterloo Rd. Društvo zlboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v br. Bias Jurato-vac dvorani, 15820 Calcutta ave.
ZVEZA JUGOSLOVAN.
SKIH ŽEN IN DEKLET.
Predsednica ga. Agnes Za-lokar, 1081 Addison Rd., tajnica Frances Hiidlovemik, 1052 E. 62nd St. Vsa pojaisni-la dobite pri tajnici in * pri članicah.
Seje s<e- vrše vsak druigi pon-deljek v John Grdinovi dvorani v drugem nadstropju. Začetek ob 8:00 zvečer.
DR. SLOVENIJA.
Predsednik Franflc Spelko, 3504 St. Clair ave. <padpredse-nik Louis Tomšič, 3017 St. Clair ave. tajnik Franki Rus, 6104 St. Clair ave. blagajnik John Germ, 1089 E. 64th St Nadzorni odbor: Leo Ardigal Frank Kočevar, John Papeš. Bolniški odbor: J. Jenškovič, 5328 St. Clair ave. Frank Čer-t>e, 6033 St. Clair ae. Fr. Rozman, 1167 E. 58th St. Društveni zdravnik za sprejem nov. članov: Dr. F. J. Kern, 620i St Clair ave. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu. ^ - - - -
d !LJ°1ft
1583 E. 4'ist St., podpredsed nik Anton Jančar, »1052 E. 62 St., zapisnikar Anton Bolka,
982 E. 67th St., tajnik John Grzinčič, 1423 E. 53rd Street
blagajnik John Grm, 1089 E. 64th St., pomožni tajnik Jos. LauTič, 1004 E. 64th St. Zastopniki za West side George Kofolt, 2038 W. 105th St., za Newburg Ignac Urbančič, 2940 E. 82nd St. za Colbn-wood Frank Košmrlj, 455 E 152nd St. oor, Waterloo Rd. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v John Grdinovi dvorani. Člani se sprejemajo od 16 dp 45 lea. Za sfprejem novih članov je Dr. F. J. Kern, 6202 St. Claiir ave. i
Kern 6204 St Clair ave '«£* je vsa/ko drugo nedeljo v me-1 »ecu Gib 1. uri popoldne.
SLOVENSKI DOM, št 6.
Predsednik Frank Žagar,
19010 Chicasaw ave. N. E,J tajnik J. Korenčič, 17829 Cat»J terbury Rd'., zdiravnik dr. F. J, Kern, 6204 St. Claiir ave. St*^. je vsako prvo nedeljo v mesecu.
NOVI DOM. št 7. ^
Predsednik John Markelj, 15310 Daniel ave. Ni. E., tajnik Louis J. Safran, 1372 E,? 45th St., zdravnik Dr. F. J. Kern,1 6204 St. Clair ave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
' KRAS, št. 8.
Predsednik Frank Rajer, 14832 Saranac Rd. N. R, tajnik Jdhn Črne, 986 Ivanhoe Rti. N. E. zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Claifr ave. Seje vsaikio prvo nedeljo v mese-cn.	I j
GLAS CLEV. DELAVCEV, št 9.
Predsednik Andrej Campa, 1242 E. 60th St. tajnik John Levstik, 1121 E. 66th Street, zdravnik' Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
MIR, št. ro.
Predsednik John Andolšek, 3600 E. 81 st St., tajnik Frank Gliha, 9111 Union, zdravnik Dr. Frank Kuta, 7326 Broadway S. E. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
DANICA, št. n.
Predsednica Agnds Zal'o-kar, 1081 Addison R4. N. E., tajnica Frances Hudovernik, 1052 E. 62nd St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsaki drugi torek v mesecu.	-
RIBNICA, it. ia.
Predsednik Louis Mriiar, 1095 Addison Rd. N. E., tajnik Val. Zbačnik, 1175 E. 173rd St zdravnik dr. F. J> Kern,. 6204 St. Clair ave., Seje vsako tretjo nedeljo v me* secu.
CLEV. SLOVpNCI, št 14.
Predsieldnik Louis Eckart, 6303 Bonna ave. N. E., tajnik Anton Abram, 1253 E. 59th St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
DR. A. M. SLOMSEK, štifc
Predsednik Domijan Tomažin, 1095 E. 64th St.; tajnik Frank Novak, 6816 Edna ave, N. E., zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6206 St. Clair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
FRANCE PREŠEREN, št 17".
Predsednik John Centa,6105 St. Clajr ave., tajnik Frank M. Jaikšič, 6106 St. Clair ave., zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave., Seje vsako dirugo nedeljo v mesecu.
SV. CIRIL in METOD, St.il
Predsednik Josip Zakrajšek, 6216 St. Clair ave., tajnik ' Jrthn Widervol, 1153 E. 61 st St. Seje vsako drugo ne-"* deljo v mesecu.
BLED, št. 20.
Predsednik Jakob Rjesnik, 3599 E. 81* St.; tajnik a. Erjavec, 3600 E. .81 St dr. dravnik dr. Frank Kuta, 7326 Broadway S. E. Se;e se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu.	J
Opomba: Kadar se kateri izmed uradnikov seli, naj takoj naznani na vrli. urad spremembo naslova.
dr jugoslovan, St 21. lorain, opio.
Predsednik Ivan IvančiC, 1668 East 33rd St. Podpredsednik Ivan Skrjanc, 166a E. 29th St. Tajnik Frank P*i triC, 1743 East 33rd St. Z* pisnikar Ivan JelerCiC; gajnik Jakob Škapin^ Nad-
« njii,,- _„
ar. oaiavin na rean ave,
n »	. -j	j 1a
Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu *