ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA St. 252 MUH vrtamfta cmAmb m V Trsta« v potek, 22« oktobra 192«. Posamezna Stevflka 30 stot. Letnik U Lift liha)« vMk dan z|utra| rtzan pancdtfJlM. NuoUoa: I m«M« L «.-. P* M> L 38.-, cdo M L 7i.-. t tMOvd^ PoMunttne itavilka 80 stat. — Ojkidai n 1 u praal V lire ha rti l hotaoc (72mm): za U^omIm 1" obrtna «#aaa nI M« •vrtnic«, xahval% pMlao* vabila L 1.10, aclaee denarnih uvodi* L 1-* Mali agiarf: 90 rtot aa bcaeda najmaaj L & EDINOST Vradalltvo te npravnlihroi Trrt (3), uHc* S. Pi biot 1I-S7. Dopiai aai m po«Ukk» lakJJufeo 4* A mi* XL Trn ftfUdL nkUi te 4mw pa spi ivnillvit RokopUi m m vn(i|a IMranklraai •a aa mm cmajo. — Laat salolba te ttak Tlakama .»aino** ▼ Oortcli ulka Otoaut Carfncd ft. 7. I a — Tslsl M. 1iT davni te odgovorni uradolk i prof. Ftllp Parla Gospodarski odnoSaJl med CehosMko In JMosImUo . Ravno pred lotom dni — v mesecu oktobru — so bili jugoelovenski peria-mentarci v obiskih v Pragi. V tekočem oktobru pa so Jim čehoelovaški parlamentarci vrnili obisk. Kakor lani sprejem Jugoslovanov v čehoslovaški republiki, tako so bili letošnji pozdravi Cehoslovakov v Jugoslaviji najprisrč-nejši, bratski v polnem pomenu te besede. Izleti čehoslovaških gostov v rajnih krajih prejšnje srbske kraljevine in na raznih mestih, znamenitih v zgodovini bojev srbskega naroda za osvobo-šetije iz narodne sužnosti in v svetovni vojni za ujedinjenje Jugoslovenov v narodni in svobodni drŽavi — so bili vsepovsod slični triumfalnemu pohodu. ICar pa je najpomembnejše: vsi tisti pojavi najprisrčnej&e gostoljubnosti niso veljali morda le v počastitev oseb milih gostov, marveč so zveneli v pozdrav narodu, v Cegar imenu so ti predstavniki prišli v goste. Vsepovsod, vsi pozdravi fn odzdravi, od prvega dne pa do zaključka slavnostnih dni. so izzvenevale v slovesno naglašanje, da si tu oba naroda segata bratski v roko in si prisegata: zvestobo za zvestobo 1 Saj sta si oba v isti veliki dobi in v istih velikih Svetovnih dogodkih priborila svojo dr-lavno-politično svobodo in svoje narod- odkritoet dovode do resnične utrdKve gospodarskih intereeovna način, ki bo tvorU višji smisel kulturno Iun ne samo plemenska skupnosti. Stori nuj s* towj vse motno, da taki aestanlri odličnih zastopnikov trgovine, industrije in politike postanejo trajni pojavi v stremljenjih po nadaljnjih ciljih, kot potreba v procesu trajnega zbliževanja obeh dr-Šav. «Prager Presse» pravi na zaključku: Z vidika teh prizadevanj duševne in materijalne narave, stremečih po pravem razdeljevanju bogastev obeh držav, je obisk čehoelovaških parlamentarcev dogodek, ki ga more Jugoslavija z vso pravico slovesno praznovati ter Jtvitirati z naglobljo hvaletnostjo. tata kluba BBOORAD, «1. 0«0 Včeraj in danes se je vršila asi« SDS kluba, danea pa aaja njenega izvrševalnega odbora, Na ^klubovi seji ao aa podajala poročila o med narodom. Seja je izrazila svoje čestitke uspehom SDS v mariborski in ljubljanski oblasti, ker je stranka povodom zadnjih volitev v Trgovsko zbornica dosegla tako lepe uspehe. Seja je konstatirala^ da as krog pristašev SDS v ljubljanski In mariborski oblasti v zadnjem času zelo hitro širi. Seja Je BM tankega timtgi parahu PARIZ, 21. Komunike finančnega odbora zbornioe, ki se je sestal danea popoldne, pravi, da je ministrski predsednik Poinoarć izrazil referentu komialie fteljo, da bi se zbornica sestala i« pred 9. no- kon- 3t eden jem, preprečenje deficitov v državnih obratih In znižanje davčnih bremen, kolikor bo dopuščal ugoden raa voj državnih dohodkov. Posebno aktu* alnega pomena je njegova napoved, dal hoče napraviti konec političnim intervencijam v prid posameznim osebam ali strankam. Isdal bo odredbo, da mo- vembra, ker bi rad spravil fie pred---, .... ... . , . „ . - A cem tekočega leta državni proračun za ;ra biti o intervenciji katerekoli stranke L 1927. pod streho, Predsednik ministrskega sveta je tudi potrdil vest, ki »o jo prinesli nekateri listi o obnovitvi Morganovega fonda. Obnovitev Je bilo mogoče izvesti na precej temeljit sklenila ukreniti vss potrebne korake za Jaačin, ker je kurz funta ftterlinga znatno MM s s Srbuml RIM, 21. (Izv.) «Mornlngposi» Je prinesla vest, da se bo on. Mussolini udo-ležil decembrskega zasedanje Družbe narodov in da se bo ob tej priliki sestal z nemškim zunanjim ministrom Stre-semannom. Po iniormacijah rimskih poluradnih dnevnikov Je- vest lista «MoningposU brez sleherne podlage. Marconlj«v Izum Mussoliaftfsss čestitke RIM, 21. (Izv.) Ministrski predsednik on. Museolini je poslal senatorju Mar-._____r__________________________coniju, ki se mu Je po desetih letih tru- lio ujedinjenje. Rekli bi, da ju spajata j ^ naporov posrečilo iznajti nov rt-w zvezo istočasnoet in istovrstnost po- ^^ raoiotelegrafije, po katerem bo laganja temeljev svoji srečnejši in: mogoče očuva/ti tajnost braojavk, ki se priprave sa propagando ob priliki ljubljanskih občinskih volitev. Dr. Gregor 2erjav je danes popoldne na seji kluba SDS podal obširno poročilo o gospodarskem*stanju v Sloveniji, v katerem je naglalal, da so poplav-ljenci potrebni hitre In najizdatnejSe ,pomoči. Glede tega J« seja tudi obširno razpravljala. Po današnji seji ae je podala posebna deputacija kluba SDS v finančno ministrstvo, kjer je zahtevala v imenu slovenskih demokratov, da ministrstvo ^ofti čim prej in čim boli temeljito o-ibupno gospodarsko stanje v Sloveniji. Predvsem pa, da ukrene vse potrebne korake za ureditev davkov. Glavni zaključki včerajšnjega fn današnjega zasedanja kluba SDS pa so ostali tajni. _ Konferenca vseslovenskih Škofov ČMtni narodni bodočnosti. Toda kakor povsod in vsekdar v tem Življenju in na tem svetu, je tudi v raa-jtaerju med čehoslovaki in Jugosloveni jih pošlje potom radiotelegrafije, In potom katerega bodo brzojavke pridobile na brzini in ceni, sledečo častimo brzojavko: tik poleg poezije — suha proza. Naj je »italijanski listi prinašajo vest o Vfe-pa vsej poti po Jugoslaviji spremljalo gem n0vem izumu. Dovolite, da Vam v imenu fašistovske vlade in italijanskega naroda izrazim svoje čestitke, svoje Sehoslovaške goste vzhičenje narodne duše, naj je vsepovsod in iz vseh ust ^______ eve«ela velepesem o narodnem sorod- globoko in iskreno občudovanje. Vafi iz-gtvu, o istovetnosti plemena in jezika, o' - IstoČasnosti in istovrstnosti bojev in Žrtev za dosege velikih narodno-državnih ciljev, ostaje vendar večna resnica, da pri določanju in urejevanji!'razmerja med narodi — tudi nacijonalno in tesno sorodnimi — je poleg duha soodločilna tudi — materija. Poleg stremljenja za velikimi idealnimi cilji naroda mora njega država. — če si hoče zasigurati varno in ugodna bodočnost — naj skrbne j še čuvati na vse strani svoje materijalne, gospodarske interese. Tudi s tega vidika pripisuje čehoslo-vaški tisk posetu čehoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji veliko pomembnost, posebno naglašujoč, da je bil ta obisk znamenita manifestacija ©kupnih političnih in gospodarskih ciljev. Bre3 pretiravanja - pravi Beneševo glasilo «Prager Pres*je» — se more reči, da se Jugoslavija na noben drug narod ne čuti tako navezano kakor na čeho-slovaiški. Ni pa samo slovanska narodna zajednica, ki podaje prijateljski zve-ji obeh držav vzlet in notranjo, enakomerno rezonanco, marveč je tu tudi kongruenca v naj polnejšem zmislu besede, ker je ne motijo nobena mejna Vprašanj a.» Na tej podlagi — pravi rečeno glasilo nadalje — se mora zgraditi gospodarski koordinatni sistem: s previdnostjo, vztrajnostjo in žilavo potrpežljivostjo. Previdnost je potrebna, da ne pride do medsebojnih razočaranj, ki tako lahko ozlovoljajo. Vztrajnost je predpogoj za vsakogar, ki z gospodarsko dalekovidnost j o hoče zajeti jugosloven-sko državo, še v mnogočem nepoznano in v svojih delih tako razlikovito. Obe ti lastnosti pa morata biti opremljeni z dobro mero potrpežljivosti, ako naj res koristita. Predsednik Masaryk je omenil v nekem svojem predavanju v zimi 1913-1914 o «Avstriji in Balkanu«, da pri trgovcu ne gre samo za poznavanje blaga, marveč tudi — ljudi, duš. Ta beseda Siasarykova je pomembna še posebno za Jugoslavijo, kajti dobra nje tretjina je še «nova dežela» celo za mnoge Jugo-slovene, ker tiči še globoko v priprostih navadah, zahtevajočih mnogo časa. Se le potem more priti tudi do tesnega gospodarskega kontakta med obema deželama, ki bi se mogli tako čudovito medsebojno spopolnjevati. «Prager Presse» pravi, da današnje um ozarja z neugasljivo lučjo italijanski genij, ki dela čast človeSki civiliza-cijL» ___ General Noblls predava __ RIM, 21. Sinoči ob 22. Je v prostorih novinarskega udruženja predaval general Nobile o poletu preko severnega tečaja. Predavanju so prisostvovali tudi pravosodni minist<*r Rocco, dva državna podtajnika, angleški poslanik to mnogo drugih odličnih osebnosti. tloohno politično žluljeaie o Beogradu Pred sklicanjem seje radikalsfcega kluba. - Bolezen g. Vnuovića , BEOGRAD, 21. (lav.) Politična situa-pija je v znamenju pričakovanja novih dogodkov. Smatra se, da je vprašanje vstopa Jugoslovenskega kluba v viado odgodeno, ker je treba prej razčistiti razmere v radikalskem klubu. St. Radič je podal novinarjem tozadevno daljše izjave. Po njegovih izjavah je vprašanje vstopa poslancev SLS v vlado začasno odgodtno. Ce bi se o tem govo* rilo, bi javnost dobila utis, da gre za novo vladno krizo, kar pa je zaenkrat izključeno. Zato se bo vprašanje odložilo na poznejši čas. Seja narodne skupščine se danes ni vršila, pač pa je napovedana za jutri. Danes je sicer prispel iz Topole v Beograd kraljev kurir, ki je prinesel ukaz o odgoditvi rednega jesenskega zasedanja narodne skupščine. Po konferenci, ki jo je imel dr. Subotlč z min. predsednikom Uzunovićem, je dr. Subotić izjavil, da bo sklical sejo narodne skupščine za jutri ob li. uri dopoldne. Na dnevnem redu seje narodne skupščina bo prečitanje ukaza o otvoritvi novega zasedanja narodne skupščine in določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo. Na prihodnji seji, ki se bo vršila najbrže pojutrišnjem, pa pridejo na dnevni red tudi votlitve finančnega odbora. Za jutri ob 9.30 je sklicana seja radi-kalskega kluba. V radikal skih vrstah .se opaža velika borba za določitev kandidatov na prihodnjih volitvah finančnega odbora. Pašićevi pristaši nameravajo na jutrišnjo sejo spraviti vse svoje ljudi. Za predsednika finančnega pdbora bo kandidiral StojadinovU. Tekom- današnjega dne je bilo življenje v narodni skupščini precej živahno ter gospodarsko razmerje, oddajanje in ; je poteklo v pripravah za jutrišnjo sejo. sprejemanj3 med obema deželama, nikakor ne odgovarja pričakovanjem. Vzrok za te neugodne gospodarske od-nošaje ni samo v različnih, po vojni postavljenih ovirah in drugih tehniških težavah. Tu morajo ovirajoče učinkovati tudi drugi momenti, ki se bodo mogli odstraniti edino-le s trajnimi in tesnimi osebnimi stiki. Tudi predsednik Zveze denarnih zavodov v Hrvatski dr. Vrbanac je na#lašal v letu 1923. v seji zagrebške trgovinske in obrtne zbornice, da do liekaljenih, čisto gospodarskih odnoSajev mad Čehoslovaki in Jugoelo-voni more priti le tedaj, Če se bosta Stalno gojila vzajemnost v osebnem občevanju in naj ne posredne j Sa izmenjava cni3li, če se bodo skupni problemi in vprašanja proučevala medsebojno z vso odkritostjo in brezobzirnostjo. Šele taka Veliko živahnost Je razvil St. Radič, ki se je ves dan nahajal v prostorih svojega kluba, kjer je konferiral s prvaki svoje stranke. Splošno pozornost vzbuja novica, da je ministrski predsednik Uzunović obolel . Njegova obolelost je resna. Neki minister je novinarjem izjavil, da je prav lahko mogoče, da ima min. predsednik UzunoviČ precejšnjo mrzlico. Odredbe JngosL finančnega ministra. BEOGRAD, 21. (Izv.) Finančni minister je izdal poseben odlok, po katerem se ukineta centralni carinski blagajni v Mariboru in na Sušaku. Njuno poslovanje bodeta nadomeščali centralni csr-rinskl blagajni v Ljubljani in Zagrebu. aakljs ZAGREB, 21. (Izv.) Včeraj Je bila zaključena osemdnevna konferenca jugoslavenskih katoliških škofov. Po konferenci je bil izdan obsežen komunike, ki objavlja, da so bila na dnevnem redu konference vsa aktuelna vprašanja, ki se tičejo katolikov v Jugoslaviji Škofje so sprejeli resolucijo, v kateri Izražajo svoje nezadovoljstvo % izvrševanjem______________ agrarne reforme v Dalmaciji in drugod,! ^rškeg-a odbora hodijo po ker se po določbah agrarne reforme ze-; okrajih in poživljajo rudarje, _ _ k> radikalno postopa pri sekvestrlranju j novno spuste delo. V petek se povrne-cerkvenih posestev. Nadalje se Škofje v j jD v London> kjer se sestanejo s svetom svoji resoluciji zavzemajo za redno P^l delavskih organizacij. Sporoče mu svo-učevanje verouka na državnih ftolah, kiije pre(jioge za zaplembo inozemskega je bilo v zadnjem času baje ogroženo.; premoga jn ^ uvedbo davka na delav-Izjavljajo se nroti favoriziranju staro-: 9ke organizacije. Kakor se pričakuje, katolikov, ki so bili v zadnjem času odg^o,- delavskih organizacij na te baje predpostavljeni katolikom, nadalje predioge negativen, ker so že voditelji proti sežiganju mrličev, posebno pa proti nemoralni modi in nemoralnemu S lesu, ki povzročata podivjanost mla-ine. Škofje, zbrani na zadnji konferenci, so poslali brzojavne pozdrave papežu in kralju. ___ Tihotapci svile v Zagrebu ZAGREB, 21. Tu je vzbudilo veliko senzacijo odkritje nove tihotapske afere. Glavno vlogo pri odkritju je imel bivši šef zagrebške policije dr. Janko Bedekovič, ki Je sedaj inspektor v ministrstvu za notranje stvari In šef organizacije za pobijanje tihotapstva iz Av-stsije v Jugoslavijo. Neke dunajska tvrdke so poslala v Zagreb svojega eksponenta, da organizira tihotapstvo svilenega blaga z Dunaja v Zagreb. Eksponentu se je posrečilo, da je pridobil nekatere ielesnlčar-je, ki so omogočili tihotapljenje. Železničarji so pazili na to, da je dunajsko •blago prišlo v železniško skladišče po 8. uri, ko se nI več moglo oddajati carinarnici v carinjenje, temveč je moralo ponoči ostati v skladišču. Eksponent dunajskih tvrdk je med tem v Zagrebu nakupil bombaievino in ja ponoči s pomočjo železničarjev vzel svilo iz zabojev, katere ie napolnil z bombaievino. V železniških listinah je bilo blago deklarirano kot bombafevina. Policija je aretirala reč oseb. , Pilns Karol as ne bs peradi aa Ro> obveščen. Dr. Seipel je apeliral na parlament, naj dela; ako bo ta poziv brezuspešen, je boljše, da se sedanji parlai-ment takoj umakne drugemu. Zbornica je sprejela njegova izvajanja z odobravanjem _ Pred važnimi spremembami v sovjetski politiki? LONDON, 21. List «Daily News» pravi, da namerava sovjetska vlada popolnoma spremeniti svojo politiko. Baje pripravlja predloge, ki predvidevajo popolno opustitev napadalne politike in propagande v inozemstvu. Med drugimi naj bi se tudi zunanji dolgovi poravnali na podlagi, ki naj bi zadovoljila vse stranke. Merodajni krogi menijo, da bi se dal skupni sporazum najbolje doseči na konferenci v nevtralni državi, ki se je naj bi udeležile vse interesirane države. Rusija se nikakor noče identificirati z Družbo narodov. Zato bo zahtevala jamstvo za obojestransko spoštovanje teritorijalne integritete med Rusijo in njenimi sosedi. Sovjeti se tudi bavijo z mislijo, naj bi Rusija opustila zahteve po Besarabiji. Rusko vojno brod o vj a M08KVA, 21. Poveljnik ruskega bro> dovja Mukrevič je izjavil, da je sovjetsko brodovje na Baltiku danes močnejše kot brodovje vseh baltiških držav 'skupaj z Nemčijo vred. Tudi črnomor-sko brodovje je močnejše kakor vseh ostalih držav ob Črnem morju. Francija in republika S. Marino PARIZ, 21. Včeraj je bil sprejet v av-dijenco na Eliseju zastopnik republike S. Marino comm. Garda, ki je v imenu svoje vlade izročil predsedniku francoske republike Doumergueu odlikovanje reda viteza velikega križa. Neurje v Ameriki Orkan na Havani In Kubi — Tudi Florida je v nevarnosti LONDON, 21. Včeraj v jgodnjih jutranjih urah je pričel razsajati na otoku Havani orkan, katerega moč je stalno naraščala. Okoli poldneva je vihar divjal z največjo silo. Ob 11. uri je kubanski konzul v Mia-miju dobil vest, da je orkan na Havani po-______________rušil kakih 50 hiš in da so vse ceste po- denarnih sredstev'in 'splošna breŽposel- 'PJ avl jene. Kmalu pa je bila zveza med JKubo m Florido ukinjena, kajti podmorski kabel se je pretrgal. Šele proti večeru je padel. Sedanji proračun predvideva za 6 milijard in 150 milijonov ftrankov več izdatkov, nego jih je izkazoval proračun sa 1. 1026. Dvignili pa ao »e tudi dohodki, in sicer za 13 milijard in 158 milijonov, kar je posledica dodatnih davkov. Referent jbornične finančne komisije je izjavil, da bo državni proračun za 1. 1927 aktiven in da bo prebitek izročen amortizacijski blagajni, kakor določa zakon od T avgusta- «Journal» pravi, da bo vlada meseca januarja pr. i. predložila zbornici zakonski načrt, ki se nanaša na stabilizacijo vlute. - Angleška radarsko stavka Parlament bo razpravljal o podaljšanju Izjemnega stanja LONDON, 21. Včeraj je podpisal kralj na tajnem posvetovanju v Sandrigha-mu naredbo o enomesečnem podaljšanju izjemnega stanja radi premogovne stavke in o sklicanju parlamenta za pondeljek, 25. t m., da odobri naredbo. V političnih krogih govore, da je tajnik za notranje stvari Williams Johnson Hicks spremenil načrt rešitve premogovne krize in da je pričakovati v tem vprašanju preokreta Na vsak način se bo poskušalo povodom sestanka zbornice najti nova pota za reftitev premogovne krize. V petek se sestane v Londonu svet ! delavskih zvez. Člani izvrševalnega ru- rudarskih naj po- zveze Železničarjev in transportnih delavcev izjavili, da je izvedba teh predlogov nemogoča. Ravnotako ne morejo druge delavske zveze gmotno podpreti stavkujočih rudarjev, ker pomanjkanje nost ne dovoljuje gmotnih podpor. Izjave ministra Burova o položaju na Balkanu in o akolji proti četašem DUNAJ, 21. «Reichspost» objavlja razgovor, ki ga je imel njen so trudni k bilsa zveza zopet vzpostavljena. Washingtonska meterološka postaja je sporočila, da se južnemu delu Floride bliža silno močan vihar. V Miamiju so radi tega ukrenili vse potrebno, da preprečijo katastrofe. Policija je organizirala na vseh krajih mesta rešilne oddelke. Jetni- z bolgarskim zunanjim ministrom Bu-jki, ki imajo družino, so bili izpuščeni za-rovom, ki ie izjavil, da so razmere dan-; časno na svobodo. Vse Sole so zaprte, danes na Balkanu takšne, da zaenkrat! fPARIZ, 21. Tekom današnjega dne so 11- 1111 X • • '{oni -„ -r^rt i sti dobili nova, podrobnejša poročila o or- izključujejo možnost podajanj za sp°-jkanu> ki je raz's£Jai na Havan in na Kubi, razum med sosednimi drŽavami. Kar se tiče akcije četaSev, je dejal Burov, da je bolgarska vlada odločno oklenila preprečiti to akicjo neodgovornih elementov in da ne bo dovolila, d si ti ljudje in ki spet ogroža Florido. Orkan se je zbiral in stvoil v antilskih vodah, nakar se je počasi pomikal proti severu. Včeraj pa je zadel oba prej omenjena otoka. Na Havani je vihar porušil baje BUKAREST, 2. Predsedništvo ministrskega sveta ja objavilo komunike, ki ga je izdal dvorni minister, in ki se nanaša na vesti nekaterih listov glede povratka bivšega prestolonaslednika Ka-rola v domovino. Te ▼sati so vsekakor v zvezi s sestankom, ki ga je princ Karol imel v Parizu s svojo materjo, kraljico Marijo. Ta sestanek pa je zgolj družinske naravi in nima a politiko prav nobenega opravka. Zato so brez vsake podlage vse domneve In vsa prerokovanja resnih lnosemskih listov, ki pišejo, da bo princ Karol spet postal prestolonaslednik Romunske, da se bo v kratkem povrnil a privoljenjem kralja v domovino itd. Komunike formalno dementira vse te vesti, o katerih pravi, da so tendencljoene in da imajo namen vplivati na javno mnenje. BERLIN, Zl. Gdanako J« dobilo novo vlado, is katere so eocij&liatl isključeni. — Prejšnja vlada je imela v svojem programu tudi načrt sa svezo s Pol Jako, vendar pa te svoja namere ni mogla Izvršiti. Tudi sedanja vlada hoče ustvariti podlago tH dobre odnošaje s Poljsko, vendar pa zahteva, da sosedna država spoštuje vse pravice svobodne mesta Gdanskega. motijo miren razvoj o^noSa jev. To naj i kakih 250 hiš v najlepšem delu mesta. - ri rto^vo vnlifl hrti- Telefonske in brzojavne zveze so pretrga- zadosča, da se pokaSe dobra volja bol- besn Rq je bn najbolj hud garske vlade. Minister ne želi govoriti o obmejnih spopadih, ker bi to Izzvalo 1 polemiko. Mora pa naglašatl, d p bi bilo pogrešno, ako bi hoteli normalne odno-gaeje pričakovati odtod, da četa SI ustavijo svojo akcijo. To bi pomenialo zamenjati vzrok s simptomi. Dr. Seipel o svoj! pslltlk! Nova avstrijska vlada DUNAJ, 21. Razgovori med strankami večine glede sestave nove vlade so dovedli do sporazuma. Z mnogo kompaktnejšo večino nego prejšnja vlada je bila včeraj izvoljena četrta Seiplova vlada. Nova vlada Je sestavljena tnko-le: Zvezni kancelar ter minister za zunanjo in notranje zadeve dr. Ignacij Seipel (krš. soc.), podkancelar In pravosodni minister dr. Franc Dinghofer (Vel ene-mec), finance dr. Viktor Kienbock (krš. soc.), trgovina in promet dr. Hans Schdrff (Velenemec), poljedelstvo In gozdarstvo Andrej Thaler (krš. soc.), socijalne zadeve dr. Josip Raach (Velenemec), vojna Kari Vaugoin (kri. soc.), pvosveta Rihard Schmitz (krš. soc.). V novem kabinetu so štirje ministri novi. Namesto dr. Ramka stopi na čelo nove vlade dr. Seipel, namesto dr. Wa-berja podkancelar dr. Dinghofer, na*-mesto Kollmanna prevzame finančni resort dr. Kienb5ck, mesto dr. Rintele-na pa je zamenjal v prosveti Schmitz. Od devetih ministrov je novi podkancelar dr. Dinghofer edini, ki doslej še ni bil član vlade. Dr. Seipel je imel po izvolitvi progra-matični govor, v katerem Je izvajal, da bo kot izkušen državnik takoj prevzel Inicijativo. Za smernice nove finančne politike je navedel tri zahteve, in sicer ravnotežje v državnem proračunu s z brzino 150 na uro. Povzročil je za tri milijone dolarjev škode. V Aroyoni ,kakih 15 kilometrov vstran od Havane, je vihar zahteavl več človeških žrtev. Tudi več čolnov in neka manjša vojna ladja so se potropili. 30 mrtvih In 300 ranieitlh je zahteval vihar na Havani. HAVANA, 21. Iz dosedanjih uradnih poročil je razvidno, da je orkan, ki je včeraj besnel na otoku, zahteval mnogo Človeških žrtev. 30 oseb je mrtvih, 300 ranjenih, na tisoče oseb je brez strehe. Policijske in vojaške Čete krožijo po mestu, da preprečijo nakane zločincev, ki se skušajo okoristiti ob nesreči drugih. Škode, ki jo je povzročil vihar, do sedaj še ni mogoče oceniti. MIAMI, 21. Policija je že ves dan na delu in pripravlja pribežališča, kamor bi se prebivalstvo lahko zateklo v slučaju, da bi orkan, ki je razsajal na Kubi, obiskal tudi Miami. Barometer se stalno dviga. Močan veter je preteklo noč pretrgal vse telefonske in brzojavne napeljave v južni Floridi._ Drobne vesti Angleščina, obllgaten učni predmet na JugoaL trgovskih, šolah Beograjske industrijske in trgovske korporacije so sklenile delovati nđ* to, da sa uvede v veeh jugosl. trgovskih šolah angleščina kot obligaten predmet. Nazadovanje brezposelnosti na Dunaja Število brezposelnih na Dunaju se Ja znižalo v drugi polovici meseca oktobra na 75.804. Ruska akademija bo Izdala katalog islamskih literarnih ln znanstvenih dal V kratkem se prične tiakati v Moskvi na inicijativo ruske akademije znanosti knjiga, ki bo edina svoje vrste. Obsegala bo katalog celokupne literature mohame-danskega orijenta. ■ Ui O. •EDINOST* V Trsta, dne 22. oktobra 1926. DNEVNE VESTI Obisk prlncezinle Ivane V nedeljo ob 9. predpoldne bo prišla ▼ IVst s posebnim vlakom princezinja Ivana In bo prisostvovala splovitvi kr.-ladje «Trieste». Na kolodvoru bodo sprejele prin-ce^injo vse civilne in vojafike oblasti. Po ceremoniji v ladjedelnici San Marco ti bo princezinja Ivana ogledala stolno cerkev pri Sv. Justu, na kar se bo podala na prefekturo. Ob 12.30 bo zopet odpotovala 8 posebnim vlakom iz Trsta. Hove odredbi glede izgonov iz stanovanj Kr. pretura je sporazumno s prefekturo določila, da se od sedaj naprej smejo nadaljevati izgoni onih najemnikov, glede katerih je dokazano, da so premožni. Izgoni ubožnih strank pa se bodo pričeli Sele tedaj, ko bo na razpolago dovolj proznih ozir. novih stanovanj. Nekateri peki zopet kaznovani Tržni komisarji so včeraj naznanili pristojnim oblastim šestero pekov radi prestopkov. Štirje izmed teh so namreč razpeč&vali nepravilno pečen kruh., a dva sta izdelovala sladek kruh ter ga prodajala po cenah, ki nasprotujejo od-,redbam glede izdelovanja kruha. Tržni komisarji so nadalje pregledali več razprodaj alnic kruha, da se prepričajo, če izpolnjujejo vsi peki novi odredbe. Metij kopja« kroglje, diska. Vstop k meetingu imajo vsi atleti Včlanjeni kakem športnem društvu v področju P, O., S. U. (Gorica, Toimiiv Ajdovščina). Moštva marajo imeti enoten dne«. Prijava k meelingu znaia L 2.—. Štafeta za posamezno druitvo L 10.—> Pravilnik prijavi v torek dne 36. t m. Prijave se sprejemajo do 27. t. m. do 8. ura zvečer v Gorici, Via S. Giovanni 7/1. pri P. O. IGRIfiOE «OBZOR» ■Adria>-tObzor> V nedeljo 24. t. m. se srečati četi navedenih druStev v odločilni tekmi za kupo dr. Sardoča. Radi pogreška g. sodnika je vodstvo turnirja nedeljsko tekmo razveljavilo. Ta tekina se ponovi v nedeljo* in «Adria»-«Obzor» jamčita, da bo borba res ostra in zanimiva. Gotovo bo prihitel vsak naš Športnik v nedeljo na igrišče v Rocol, kjer mu bo tekma nudila največji užitek. Pričetek točno ob 15. uri Pred tekmo in sicer ob 13. uri nastopijo rezerve gori omenjenih društev. Novi agenti na tržafiki borzi. Današnja «Gazzetta Ufficiale« prinaša kr. odlok z dne 16. septembra, s katerim SO imenovani na tržaški borzi novi agenti. V decembra pet novih kardinalov. V prvi polovici meseca decembra se bo vršil v Vatikanu tajen konsistorij, na katerem bodo imenovani za kardinale trije Italijani in dva Francoza. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 21. t. m. Trg je bil danes na splošno slab. Temu je vzrok z ene strani vreme, z druge pa splošno mrtvilo, ki vlada v zadnjem času na tržaškem trgu. Cene so bile danes sledeče: Zelenjava: radič 200—350, pesa 80—160, šol en 70—140, zelje belo 50—70, vrzote 80 do 100, karfijoli 100—200, fižol v stročju 200—300, malancane IGO—200, paprika zelena 120—180, krompir 50—70, paradižniki 120—200, špinača 200—300, sladka repa 40 do 50, kisla repa 100—120, čebula 40—60. Sadje: česplje —.—, breskve —.—, jabolka 100—200, hruške 100—300, grozdje 200—400, fige 50—100, kutnje 150—200, limone 30—32 lir za zaboj. Iz tržaškega življenja TELESNA VZGOJA SPORT TURNIR ZA KUPO DR. SARDOČA Poročilo VI. sestanka vodstva. Navzočni: Pregarc, Sancin, Rebec in Bertoncelj. Tekma Obzor-Adria se na priliv Obzora na podlagi pismene izjave gosp. sodnika razveljavi ter se ponovi v nedeljo 24. t. m. ob 15. uri na igrišču Obzora. Komisarja gosp. Blazina in Bertoncelj. Prihodnji sestanek v torek 26. t. m. ob 21. uri v navadnih prostorih. — Načelnik. S. D. ADRIA Danes izredno važen članski sestanek! Prva četa nogometa ne sme manjkati! Istotako lahkoatleti. Za vse bo sesianek nad vse važen! ŠPORTNI DAN V EAZOVICI Vsa društva, ki se bodo udeležila lahkoatleti-čnega meetinga 24. t. m., so naprošena, da pošljejo vsaj po enega reditelja. Naprošena so tudi, da pri- S.vijo vse atlete najkasnaje do 12. ure dne 24. t. m. adi precej dolgega programa naj se vsi atleti ob 12.30 javijo tehnični komisiji na igrišču. Da bo ta športni dan bolj privlačen, prosi odbor vse ljubitelje »porta, da po možnosti s posameznimi nagradami spodbudijo atlete v gotovih disciplinah. Isti naj prijavijo svoje ime in darilo na naslov Danilo Gruntar, Bazovica. Hazena družice Rocol-Ladja; Nogomet Zarja -Prosveta Ob priliki športnega dneva se srečata goriome-njeni družini hazene. Zadnji izidi hazena-tekem obeh čet kažejo, da bo bitka ostra. Tej tekmi sledi nogometna tekma s tržaSkim prvakom. Seveda bodo Rocol-Zarja zbrali vse najboljše moči, da izide čim Častnejše iz boja. Zatorej v nedeljo vsi na igrišče. Tekme pričnejo točno ob 3. oziroma 4. uri popoldne. ŠPORTNI DAN V SOLKANU V nedeljo dne 31. t. m. priredi P. O. v Gorici kolesarsko dirko in lahkoatletičen meeting. Proga kolesarske dirke jc sledeča: Odhod gostilna Mozetič na Mirenski cesti pri »Artilerijski kasarni* — jMiren-Bilje-Bukovica-Volčjadraga-Pr-vačina-Dornberg-Rihenberk-Branica-Manče-Vipava-Log-Ajdovščina (kontrola s podpisi na trgu) - Križ -Ueista - Dobravlje - S»eio - Cemice-Sempas-Ajševica-Bajta-Rudeča hiša - živinski trg - S. Cattarina trg -Solkan, start pri «Fogarju», okoli 85 km. Ob 10. zjutraj odhod. Pol ure pred odhodom se morajo javiti vsi dirkači komisarju P. O. tov. Gorkiču, od katerega prejmejo številke. Poslovnik kolesarske dirke P. O.: 1. Dirke se lahko udeležijo vsi člani S. U. 2. Za kraje, kjer ne obstoja nikako včlanjeno društvo, se izjemoma dovoljuje kolesarjem, da se dirke udeležijo kot prosti. 3. Maksimalen čas je določen 30 minut pa prvo-došlem. 4. Prijave sprejema P. O. v Gorici, Via S. Giovanni 7/1. najpozneje do 30. okt, zvečer. 5. Vpisnina znaša L 2.—. 6. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremeniti ose. spopolniti pričujoči pravilnik. 7. Ako tti javljene komisiji waj pol ure po prihodu in to «neno. Vloga za pritožbo je L 5.—, katere se pa v •lučaju odobritve vrne. 12. Odhod ob 10. uri dopoldne na TržaSki cesti pri gostilni «Mozetič*. 13. Pol ure pred odhodom mora biti vsak dirkač na imenovanem mestu, kjer dobi številko proti L 3, Id se mu vrnejo po vrnitvi številke. 14. Vsak dirkač se mora ravnati po zgoraj navedenem pravilniku, sicer ba izključen. Lahkoatletični meeting na solkanskem igrišču dne 31. t. m. ob 2.30 popoldne v Solkanu, Tekmuje se v sledečih disciplinah: teki: 100 200 m, 1500 m, in štafeta 4 X m. Skoki; v daljino, višino. Grozna smrt mladega delavca Včeraj popoldne se je dogodila v prosti luki V. E. III. grozna nesreča, pri kateri je mlad delavec izgubil življenje. Okoli 16. ure so v hangarju št. 28, ki ga ima v najemu ameriška tovarna avtomobilov «Ford», prekladali motorne vlačilce (traktorje) in jih spravljali po lesenem mostiču v skladišče. Med tem delom, pri katerem je bil med drugimi delavci zaposlen tudi 24-letni Šofer Karel Gustinčič, stanujoč v Barkovljah-Bovedo št. 410, je nenadoma prišlo do tragične nezgode. Ko je Gustinčič vodil enega izmed teh vlačilcev čez in osti C, je ieiki stroj iz neznanega vzroka zdrča\ vstran ter se prevrnil z mostiča, tako, da je Gustinčič, ki ni utegnil tako naglo skočiti na varno, obtičal pod njim. Po hipni ?jnedenosti, ki se jih je polastila pred presunljivim prizorom, so navzočni delavci pihnili k nesrečnemu tovarišu in ga z vso mogočo previdnostjo rešili izpod težkega stroja. Nesrečni mladenič je bil nezavesten; bil je ranjen na več mestih na glavi in je krvavel iz ust, po čemer se je dalo sklepati, da je zadobil tudi hude notranje poškodbe. Ker je bil zdravnik rešilne postaje, kamor so teleionirali za pomoč, tedaj zaposlen drugje, so tovariši položili Gustinčiča na tovorni avto tovarne «Ford», s katerim je bil nemudoma prepe-lajn v mestno bolnišnico. Toda siromak je dospel tja mrtev; podlegel je — kakor je ugotovil zdravnik — smrtnim poškodbam na glavi; imel je namreč zdrobljeno lobanjo. V primer, kako so včasih tragična pota usode, naj omenimo okolščino, da je v času, ko je nesrečni mladenič že ležal mrtev v mrtvašnici, njegova mati pripravljala zanj- večerjo, meneč, da se bo sin kmalu vrnil z dela. Pač težko je opisati obup nesrečne žene, ko je pozneje zvedela, da se njen sin ne bo vrnil nikoli več. Žalosten epilog nezgode v ulici Udine. Včeraj smo poročali o nezgodi, ki se je dogodila predsinočnjim v ulici Udine, kjer je neki javni avto trčil ob rojanski tramvaj ter obenem podrl 20-letnega finančnega stražnika Efizija Cucca, dodeljenega brigadi «Belvedere». Kakor znano, se je Cucco pri padcu ranil na desnem sencu. Poškodba se prvi hip ni zdela nevarna; zdravnik v mestni bolnišnici je menil, da bo Cucco — ako ne nastopijo kake komplikacije — ozdravil v malo dneh. Toda brezdvomno je nesrečni stražnik zadobil hujše poškodbe, nego se je prvi hip zdelo, kajti pozneje se je njegovo stanje tako poslabšalo, da je siromak ob 2.30 zjutraj izdihnil. Soier Giordano Rocco, ki je vodil nesrečni avtomobil, je bil včeraj aretiran. Razne nezgode V ladjedelnici S. Marco, kjer je delal, je 49-letnega kotlarja Antona Zangrossi, sta-nujočega v Miljah, včeraj popoldne doletela huda nezgoda. Ko je koval kos železa, se je njegovemu tovarišu, ki* mu je pomagal pri tem poslu, nenadoma razsadilo kladivo in priletelo Zangrossiju v glavo; zadelo ga je s tako silo, da je nesrečni kotlar zadobil precej hudo rano na desnem licu; najbrž mu je tudi počila lična kost. Zangrossi je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Pri delu na nekem parniku, zasidranem ob pomolu Pescheria je 40-letni težak Natale Piccoli, stanujoč v ulici Scalinata št. 18, včeraj popoldne prišel z desno roko med dva soda, ki sta mu zmečkala palec. Piccoli se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. — 24-letni težak Bruno Bartoli, stanujoč v ulici Pieta št. 35 ,je hotel včeraj popoldne zapreti okno v skladišču tvrdke Gazzulli v ulici Vasari št. 6. Ko je s tem namenom stopil na pod, visok približno dva metra, je izgubii ravnotežje in padel tako nesrečno med zaboje, da je zadobil precej hude poškodbe na spodnjem delu života. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 12-letni Kvirin Ju-rizza, stanujoč v ulici Economo št. 6, ki si je pri padcu na ulici zlomil levo roko. Po prvi pomoči je bil deček prepuščen domaČi oskrbi. Avto ga je po dr L Včeraj popoldne okoli 16. ure je avto, ki ga je vodil 21-letni Šofer Jakob Vlačić iz Labinja v Istri, podrl na nabrežju Nazario Sauro 9-Ietnega Jaokba Capus, stanu j o-čega v ulici S. Michele št. 3; deček je hotel preko ceste, pa ker je ravno tedaj privozil tam mimo tramvaj, ni mogel zapaziti avtomobila, ki je ovzil v nasprotni smeri. K sreči je šofer naglo ustavil in zavil vstran, tako da Capus ni prišel pod kolesa; kljub temu pa se je pri padcu precej hudo pobil na raznih delih telesa. Nesrečni deček je bil prepeljan z istim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravel v 5—6 dneh. Tržaško sodišče Danes je bila na ovadbo nekega Gombača Milka iz Lokve pri Sežani sojena na tržaški sodniji pri zaprtih vratih Kljun Marija iz Mislič pri Lokvi radi žaljenja prvega ministra. Ze med zasliševanjem prič se je popolnoma podrla slabo zgrajena stavba obtožnice in že obravnava sama je prinesla do oprostilne razsodbe Kljun Marije, ki je bila takoj izpuščena iz zapora, kjer je vsled ovadbe odsedela preko dva meseca. Kljunovo je branil odvetnik Zen-naro. Vesti z Goriikega Goriške mestne vesti Naročajte In Sirite „EDINOST V SLOVO t ANDREJU JAKILU Umrl je mož dela — veleposestnik in veleindustrijalec v Rupi pri Mirnu, Karlovcu, Krmelju, Boštanju itd. Vse njegovo življenje je bilo delaven dan, .silno hrepenenje po gospodarskem, obrtniškem in industrijalnem udejstvovanju. Blagopokojnik je bil najstarejši sin pripro-stega kmetiča, ki je imel le eno glavo Živine v hlevu. Ker je bilo več otrok v družini, ga je dal oče po dovršeni tedanji ljudski šoli za strojarskega vajenca k tovarnarju Drufovka v Mirnu. Vajenec Andrej je postal delavec — stro jurski pomočnik v tovarni Scalettari v domači občini. Bil je zelo ukaieljen, čital je mnogo, vse kar mu je prišlo pod roko. V svoji veliki ukaželjnosti je najrajSe zahajal med inteligentnejše sloje in napredoval je kot samouk v splošni znanosti in strojarski stroki. Še mlad se je lotil samostojno izvrševati strojarsko obrt in z ničem si je ustvaril lastno strojarno, kjer je pričel kot priprost rokodelec delati sam, pripravil si najprej vajenca, potem enega delavca in dalje drugega, dokler ni njegova rokodelska strojarnica postala tovarna usnja z mnogimi delavoi in pozneje s stroji do razvoja predvojne dobe. Vso svojo neizčrpno energijo je posvetil svoji obrti in hrepenel naprej do najpopolnejšega razvoja svoje velike industrije, kar se je tudi posrečilo njegovi vztrajnosti in neutrudlji-vosti. Že v svoji mladosti se je udelelval vsega javnega dela in političnega gibanja na Goriškem, se pridružil narodno napredni stranki in bil je vedno vnet narodnjak, vesel vsakega našega napredka na narodnem polju. V domači občini je bil podžupan, član okrajnega šolskega sveta, odbornik narodne napredne stranke, trgovsko-obrtne zadruge itd. V neprestanem delu od zore do mraka je napredoval tudi v gmotnem oziru in dvignil se je ugled njegove tovarne med trgovskim svetom. Mnogo je potoval po svojih trgovskih poslih širom bivše Avstrije in tudi na Balkan je prodajal svoje izdelke. Spominjam se njegove narodne požrtvovalnosti v predvojni dobi, občudoval sem njegovo res pristno slovansko gostoljubnost v domači hiši in z veseljem sem polušal naše akademike — svoje prijatelje, ko so pripovedovali, s kolikim veseljem so ga sprejemali na Dunaju, da so ga na njegovo račun vodili v gledališče, mu razkazovali znamenitosti velikega mesta in ga peljali v itudentovske restavracije na prigrizek in požirek, ki tako dobro d6 akademski mladini. Njegov mentor po Dunaju ie bil prezgodaj umrli dr. Iso Reja, ki je običajno opozoril na Ja-kilov prihod vse svoje tovarile z Goriškega, da je bilo veselje popolnejše. Ko se je blagopokojni Andrej vračal z Dunaja v Miren, nam je pa na dolgo in ilroko pripovedoval, kaj se vse godi na cesarskem Dunaju in kako žive naši revni akademiki. V takih in sličnih družbah je naš blagopokojni prijatelj napredoval umstveno in si pridobil mnogo znancev, ki so znali ceniti njegova dela, a tudi njegovo dobro srce, ki je bilo skrito pod skorjo domaČega veljaka. Med trgovci in obrtniki, med odvetniki in pravniki pa je napredoval v svoji strokovni izobrazbi. Razumel se je takoj na vse denarne, bančne in menične manipulacije in znal je svoje strokovne izkušnje tako spretno uporabljati, da mu je rastlo imetje. V juliju 1914. so ga avstrijski blrlči peljali na goriški Grad, ker so ga osumili radi njegovih naprednih nazorov in kup-čijskih zvez na Balkanu. Odgnali so ga v družbi s staršim sinom Julijem in drugimi rodoljubi na ljubljanski Grad, kjer so ga trpinčili, dokler ni bil končno oproščen, ko so že vsi politični zagrizeni ovaduhi pogoreli s svojimi izmišljotinami , Pred vstopom Italije v svetovno vojno se je preselil z vso tovarno v Karlovac, kjer si je pomnožil novo strojarsko industrijo in ustanovil še čevljarsko veleobrt. Njegovi žilavi delavnosti se je posrečilo, da je bil vojni liferant in vojna je obogatela mnogo pridnih in brihtnih industrijalcev. S svojimi dobički je kupoval palače v Ljubljani in Zagrebu, premogokope v Krmelju in Boštanju, razna posestva itd. ter se dvignil do mnogokratnega milijonarja. Njegovo vztrajno delo je bilo venčano s srečo. Poznali smo prijatelja Andreja Jakila kot delavca in njegov napredek po stopnjah do rokodelca - obrtnika - tovarnarja - industrijalca - veleindu-strijalca — do današnjega dne njegove pre- zgodnje in prenagle smrti, ki je pretresla vse njegove znance. Vsi pravimo danes: •«škoda ga jel Naj počiva v miru!» Bil Je na trgovskem potovanju po Italiji s svojim sinom Julijem. V Rimu se je baje prehladih nastopila je influenca, a on, računajoč na svojo telesno moč in zdravje, je silil domov v Karlovac, da «* doma prežene to malenkostno hripo. Med vožnjo je bolezen naraščala in dos* el je v Trst že s pljučnico. V hotelu «Savoia» je izdihnil svojo blago dušo, obkoljen od svoje ugledne družine. Prepeljali so ga iz Trata v Miren, kjer so ga sprejeli njegova žalujoča obitelj, mirenski rojaki, mnogi prijatelji iz Gorice in okolice, a tudi mnogi znanci iz Jugoslavije. Iz Ljubljane je prihitel dr. Majaron s soprogo, tovarnar Po-Jak, mnogi inženirji in zastopniki premo-gokopov ter deputacije pri njem uslužbe-nih rudarjev, Sprevod z godbo, mnogo voz, vencev, s pevci, z mnogimi domačini, znanci in prijatelji se je premikal na ru-pensko pokopališče. Molitve, dovršeno petje, zvoki ubrane godbe in krasni govori so povzdigovali veličanstvo smrti, a srca so omehčala solze žalujoče družine, ki se zaveda velikanske zgube svojega dobrotnika. Smrt — kruta sil Nikomur ne prizanese^ s svojim udarcem. Sv Martin je pred durmL Ko sta stopala karablnerja v sredo zjutraj po ulici Carducci, sta opazila mladeniča, ki je nesel pod pazduho mastnega purana. Ko ju je ta opazil, je začel bežati, karabinerja pa za njim. A puran je bil ubežniku usoden. Ni ga hotel vreči v stran, ker ga je pa nosil, mu je bil v napotje in ga je zelo oviral pri begu. Kmalu sta ga karabinerja dohitela. Povedal jim je, da se imenuje Benedikt Pavšič, da ima 25 let in da je iz Grgarja. Ko sta ga povpraševala po podatkih glede purana, je bil Pavšič bolj malobeseden. Aretirala sta ga In zagovarjati se bo moral radi tatvine. Mesto purana se bo moral Pavšič zadovoljiti na dan sv. Martina z navadno mi-neštro v goriških zaporih. Sicer bi pa Pavšič Že lahko vedel, da se časti sv. Martin z gosko in ne s puranom. Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine Iz saje dne 19. oktobra 192*. Zadeve, ki so se odobrile: Boveo: Doatavek k dopolnilnemu davku; Kanal: Draginjske doklade Čuvaju; Gtojače: Ureditev občinskih užitkov; Avšez Davek na pse. Zadeve, ki so se odložile: Bil Jana: Oddaja vrednostnih papirjev. Požari. - Včeraj se je pojavil ogenj kar na treh krajih. V ulici Cipress! so se vnele saje v dimniku, kar so pa goriški ognjegasci takoj pogasili. Več dela in napora so imeli na Rafutu, kjer je gorel senik posestnika Hledeja. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Ogenj je uničil 20 stotov sena in poškodoval stavbo. Hlede ima približno 20 tisoč lir Škode. V Tržaški ulici je začel goreti pod v drugem nadstropju hiše št. 3, in sicer v stanovanju Karlote Varda. Ognjegascem se je posrečilo v kratkem času pogasiti ogenj. Ispred goriškega trlbnnala. Kar deset parov čevljev hkratu je ukradel Vončina Josip trgovcu Francetu Kran-cu na Ponikvah in mu povzročil škode nad 450 lir. Sodni dvor ga je obsodil na osem mesecev ječe (za vsak par čevljev 24 dni ne glede na njihovo obliko, velikost in ele- fanco), zraven tega mora vrniti škodo, pla-ati stroške in pristojbine. Tudi Franzu Alojziju iz Kranjske gore je očitala obtožnica tatvino, in sicer na Škodo jeklarne Wessingel v Beli peči, češ, da ji je odnesel več stavbenih tramov. Ker se mu dejanje ni moglo dokazati, ga j^ sodni dvor oprostil. Istotako so bili oproščeni 23-letui Xumar Andrej, 26-letni Kumar Josip in 32-letn! Karel Stanič, ki so bil* obtoženi, da so maknili v Batah Leopoldu Madonu listnico, v kateri je bilo 1500 lir DAROVI Za poplavljence daruje g. Anton Lazav L 50, g. Urdih Franc L 20. (Denar hranJ jupravništvo.) V počastitev spomina blagopokojne g.e Marije Radovič, daruje Josip Caharija L 25 za Šolsko društvo. — Srčna hvala! rvi MALI OGLASI V PPDIIT7 f rvfflfl! Via Fablo Fllzl 23, pouk Iti PkilLUfc'atnUUii prevodi v vseh Jezikih. (1518 AVTOMOBIL Citroen Cabriolet 5 HP, zadnji m o-del, se proda ali zamenja. Pirati Siissland, Tr9t, poštni predal (casella) 233. 1623 UČENEC za trgovino mešane stroke, na deželi se i£če. Naslov pri upravniStvu. 1621 STROJI za rezanje sladkega zelja, rabljeni se prodajo. Via Carpison 10, pritličje. Telefon 44-06. 1613 POSESTVO na Rakeku, obstofeCe iz 16 pa I zemljišča, štirih gozdov, hiie z velikim sadnim vrtom, se prod11- VeČina posestva je jako ugodna z» stavbi$če. Cena L 250.000.—. Podrobne infor.n&*-iizdaje Kolar Marija, Rakek 108. i62oril se je s kaznjenci, klical Ayrtona. Prosil je tisto skrivnostno bitje, njihovega za-ščithika, ki je sedaj izginil, njegova slika je vsega prevzela.. Nato je padel v globoko onemoglost in njegov duh je popolnoma onemel«. Večkrat je Gedeon SpUett mislil, da je Se mrtev. Zjutraj, 8. decembra, ista slabost. Har-bertove suhe roke so se krčevito oprijemale odeje. Dali so mu sicer še stolčenega orahu, toda poročevalec ni upal na uspeh. «Če mu pred jutrišnjim dnevom zjutraj ne preskrbimo močnejšega sredstva proti mrzlici, potem je Harbert zapisan smrtih je dejal poročevalec. Noč se je bližala; bržkone je bila to zadnja noč pogumnega, dobrega, inteligentnega otroka, ki so ga val ljubili kakor sina. Edino sredstvo proti moriini bolezni, edino sredstvo, ki M jo premagalo, ae ni nahajalo na otoku Lincolnul V noči od 8. na 0. se je Harbertu še huje bredlo. Jetra so mu otekla, a možgani so bili tako zdelani, da ni nobenega prepoznal. Ali bo sploh učakal jutro, do tretjega napada, ki ga mora brez d/oma umoriti? Se to je bilo jedva verjetno. Njegove moči so Sle h koncu in med odmori krize je ležal kakor mrtev. Okrog treh zjutraj je Harbert strašno zakričal. Bili so to bržkone zadnji pred-smrtni krči. Nab, ki ie čul ob njegovi postelji, je prestrašen skočil v sosedno sobo, kjer ie našel tudi ostale že zhiiieno. V tistem trenotku je Top čudno zalajal... Vsi so prižli v sobo in posrecno ae jiiii je sadržati umirajočega otroka, kj je hotel skočiti s postelje. Gedeon Spiiett, ki ga je držal za roko, je čutil, kako naradča bitje žile... Bilo je ob petih zjutraj. Žarki vzhajajočega solnca so začeli ravnokar prodirati skozi okna. Obetal se je lep dan in ta dan je moral biti zadnji Harbertovega živ-Ijenjal... Tedaj je posijal na mizo poleg bolnikove postelje aofnčni žarek. Nenadoma je Pencroff glasno zavpil in pokazal na neki predmet, ki je ležal na mizi.. Bila Je to majhna, podolgasta Škatla ^ sledečim napisom na pokrovu: 2veplenoklsli klnln.