Ameriška Domovina
NO. 135
Tokrai v Begate!
Spomladi je bilo središče boja za rasno enakopravnost v Selmi v Alabami, sedaj je v ospredju zanimanja Bo-galusa v Louisiani.
BOGALUSA, La. — Demonstracije pristašev integracije in nastopi zagovornikov segregacije v zadnjih tednih v tem mestu ne razburjajo samo domačinov, ampak vzbujajo pozornost po vsej deželi. Oblasti imajo dosti posla, da drže nasprotujoče si skupine narazen in preprečujejo večje spopade. Do teh pride kljub vsemu in to povzroča nove nemire, nove izgrede in piketi-ranja.
Pretekli petek so pristaši segregacije ponovno napadli posamezne pikete za civilne pravice pred večjim trgovskim središčem. Policija je posegla vmes šele, ko je prišlo že do sedmega takega napada. Direktor javne varnosti Thomas D. Burbank je k temu pripomnil, da ni poslal svojih mož proti napadalcem, ker so se piketi nahajali “na privatnih tleh, ki ne spadajo pod njegovo oblast.” Kasneje je mestna policija prijela 7 piketov, ker so prestopili na tla La Plaza trgovskega središča. Prav tako je mestna policija ustavila okoli 400 črncev in njihovih podpornikov, ko so bili na sredi poti proti mestni hiši v Bogalusi.
Pravosodno tajništvo je smatralo položaj v Bogalusi za tako resen, da je poslalo tja svojega giavnega človeka za vprašanje civilnih pravic Johna Doar-a. Ta se je razgovarjal več ur z vodniki boja za civilne pravice, pa tudi z mestnim županom Jesse-jem Cutrerjem.
AMERICAN IN SPIRIT ffORQOM IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 19, 1965
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXIII — VOL. LXHI
Iz slov. naselbin San. Domingo pred ZN
NEW YORK, N. Y. — Dne 1. avgusta ob pol osmih zjutraj je napovedana sv. maša v slovenski cerkvi na Osmi za pok. Toneta Šublja.
Novi predpisi za prtljago v zračnem prometu
WASHINGTON, D. C. — Do sedaj je veljalo pravilo, da sme potnik imeti v zračnem prometu 40 funtov “proste prtljage.” To pravilo bo predvidoma spremenjeno že sredi avgusta. Vsak potnik bi po novih predpisih smel imeti s seboj dva kovčka, velika 62 in široka 43 palcev (62 x 43 inch). Kovčka pa lahko tehtata, kolikor želi potnik.
To bistveno koncesijo v teži omogočajo sedanja jet-letala, ki lahko brez težave prenašajo večje teže kot na primer stara DC-3 ali slična potniška letala. Nove olajšave ne bosjlo samo pocenile potovanj, ampak tudi pospešile prevzem in oddajo prtljage, ker je ne bo treba več tehtati.
Šastri gre v Jugoslavijo
NEW DELHI, Ind. — Indijska vlada je oklicala, da bo ministrski predsednik Šastri šel 28. julija na obisk v Jugoslavijo in tam ostal tri dni. Predmet in cilj obiska je zavit v običajne diplomatske fraze, ki ne povedo ničesar.
Vsekakor bo obisk dvignil u-gled diktatorja Tita, ki je bil Zadnje tedne precej na dnu, dokler ni alžirska revolucija uničila načrta o kongresu dežel a-friškega in azijskega bloka.
~CUAfttN6>
K'
V remenski prerok pravi:
Večinoma sončno in milo. — ■^ojvišja temperatura 76.
fCošiferensa SIS ¥ Rh feo lopgt prg!@ž@iia
WASHINGTON, D. C. — Kot smo svoj čas poročali, je bila letošnja konferenca O AS sklicana za 4. maja v Braziliji. Ravno takrat je pa izbruhnila dominikanska revolucija in postavila vse diplomatske načrte na glavo. Zato so jo takrat preložili na 4. avgusta. Zdi se pa, da jo bodo morali preložiti še enkrat. Za konferenco ne vlada namreč več tako velik interes diplomatov Latinske Amerike kot pred par meseci. Na drugi strani bi pa konferenca morala obravnavati tako kočljivo vprašanje kot je problem OAS oboroženih sil. Za stalne OAS oborožene sile ni nekaj OAS držav prav nič navdušenih, naša dežela pa tudi misli, da ni ta zadeva tako pereča kot je bila še pred tedni. Na drugi strani pa ni nastopilo v dominikan. revoluciji tako stanje, ki bi zahtevalo obširnejši posvet OAS članic.
Pač pa se vrši te dni redna OAS upravna seja, kjer bo OAS delegacija iz Santo Domingo poročala o položaju v dominikanski revoluciji. Da pa Dominikanska republika ne ostane tiste dni brez opazovalcev OAS, bo šel tja glavni tajnik Mora in poskrbel, da ne pride do presenečenj.
Presenečenja pa niso čisto izključena. Caamanovi levičarski uporniki so namreč poslali po svojih prijateljih v Varnostnem svetu ZN prošnjo, naj Varnostni svet prepreči, da bi dominikanska generalska junta dražila levičarske čete. Ker ta mesec predseduje Varnostnemu svetu ruski delegat Fedorenko, bo VS gotovo rad “pomagal” Caamano-vim upornikom, ako ostali člani ZN sveta ne bodo budni.
Cestni predor pod
Montblancom odprt
LEPOLERINS, Fr. — Pretekli teden so odprli z vsemi slovesnostmi dvosmerni cestni predor pod naj višjo goro Evrope Mont Blancom in skrajšali s tem pot iz Pariza v Rim za 20 ur. Novi predor je dolg 7 milj in so ga gradili 6 let in pol. Stal je 70 milijonov dolarjev.
Jutri dopoldne bo Varnostni svet ZN razpravljal o novi “napetosti” v Santo Domingu in v ostalih delih republike.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Predsednik Varnostnega sveta za ta mesec Platon D. Mazorov, zastopnik ZSSR, je sklical za jutri dopoldne ob 10.30 VS na razpravo o “napetem položaju” v Dominikanski republiki, kjer naj bi Medameriška vojaška sila pripravljala nastop proti upornikom polk. Caamana Dena.
Glavni tajnik U Tant je pretekli petek obvestil Varnostni svet o položaju v Dominikanski republiki. V svojem poročilu je opozoril na možnost nenadnega izbruha sovražnosti, pa tudi na vedno slabše gospodarske razmere. Poročal je tudi o policijskem nasilju in pritisku vojaških oblasti na civilno prebivalstvo. Ta naj ne bi bil omejen samo na glavno mesto Santo Domingo, ampak tudi na posamezna druga središča republike.
Razgovori za politično ureditev spora se med tem vlečejo dalje, kot bi se nikomur nikamor ne mudilo. Obe strani sta prepričani, da dela čas zanju. Med uporniki je v zadnjem času postal po nekaterih poročilih komunistični vpliv zopet vidnejši in močnejši.
icmfssiike 1-12 so začel umikati iz redne rake
WASHINGTON, D. C. — Da znani bombniki B-52 niso več za rabo v modernem vojskovanju, trdijo naši strokovnjaki že dolgo. Naša narodna obramba jih je pa še zmeraj štela med “aktivno” orožje, vendar pa ni naročala novih. Sedaj jih ima okoli 600 na zalogi. Dobra polovica med njimi bo prihodnje proračunsko leto odromala v “rezervo.”
Na njihovo mesto bodo prišli bombniki iz poznejših let, dalje novi bombniki AMSA. Največ bo potem pomenil za obrambo novi lovec F-lll. Lovec se bo dal rabiti tudi za prenos bomb. Rabila ga bo torej ne samo taktična zračna obramba, ampak tudi letalonosilke.
Seveda s tem ni zaključeno delo na novih vojnih letalih, ki pa ne bodo kmalu postala godna za operativno službo.
Državljanska vojna je prešla iz Konga v Sudan
KHARTOUM, Sud. — Vladna stranka SANU se je obrnila na Združene narode in na Mednarodni Rdeči križ, naj bi preiskala, kaj vse se godi v južnem Sudanu. Da tam po malem tli državljanska vojna, ni bila nobena tajnost. Da pa je clobila tak obseg, da celo sudanska prestolica poziva Združene narode in Rdeči križ, naj posredujeta, tega ni nihče pričakoval.
Kaos v južnem Sudanu ne bi bil nevaren, ako ne bi mejil na toliko na pol ugaslih političnih ognjišč, kot so Rwanda, Uganda, Abesinija, Somalija, Kenija itd. Državljanska vojna v južnem Sudanu je pognala po svetu že na deset tisoče črnih Sudancev, ki se potikajo kot politični begunci po sosednjih državah. Njihovo število bo rastlo, bo pa tudi na razpolago demagogom vsake vrste za politične pustolovščine. Zato bi bilo dobro, da Rdeči križ in ZN vsaj ugotovijo, kaj se godi v južnem Sudanu. Sedanja poročila so namreč zelo skopa, pa delajo vkljub temu političnim opazovalcem v Afriki precej skrbi.
Vietnamska obalna mesta zasuta z begunci
NEW YORK, N.Y. — Mednarodni odbor za reševanje beguncev je poslal svojega zaupnika v Južni Vietnam, da pregleda stanje beguncev v krajih, ki so pod nadzorom sajgonske vlade. Zaupnik se je sedaj vrnil s poročilom, da je zadnje mesece pribežalo samo v obalna mesta Južnega Vietnama po 70,000 beguncev na mesec. Skupno število znaša do sedaj nad 300,000.
Zaupnik je prišel do zaključka, da bo število beguncev še naraščalo vsaj v deževni dobi. Begunci bežijo goli in lačni, so odvisni od javne podpore od prvega trenutka, ko se prikažejo v mestih.
Vel. Britanija bo skoro imela zakon o civilnih pravicah
LONDON, Vel. Brit. — Parlament je sprejel predlog zakona, ki prepoveduje zapostavljanje nebelega prebivalstva na javnih prostorih. Prepričani so, da bo zakonski predlog brez težav dobil večino tudi v zgornjem do-
mu.
Zakonski predlog je v glavnem sličen onemu v Združenih državah, ki je bil sprejet lani.
VLADNE ČETE V VIETNAMU SO 'ODPRLE' VAZNO CESTO
Koncem tedna so vladne čete v obsežni operaciji očistile področje ob glavni cesti od morja v notranjost osrednjega višavja in jo po 6 tednih odprle za promet. Včeraj je prišel prvi večji konvoj po cesti št. 19 v Pleiku.
SAIGON, J. Viet. — V eni največjih vojaških operacij so vladne čete od srede preteklega tedna čistile področje ob glavni cesti št. 19 od Quin Hona v notranjost do Pleiku. Včeraj je pripeljal po njej po nekako poldrugem mesecu velik vojaški konvoj s potrebščinami za oporišče v Pleiku. Pri čiščenju področja so prvič sodelovali težki strate-gični bombniki B-52, ki so v soboto odvrgli okoli 500 ton bomb na okolico prelaza Mangyang. Ta cesta je igrala pomembno vlogo v času francoske oblasti v Indokini. Komunistični gverilci so tedaj vedno znova napadali vladne čete in konvoje na njej ter jo končno dobili popolnoma pod svoj nadzor. To so skušali doseči tudi sedaj. V začetku junija so na njej podrli tri mostove in tako ustavili po njej ves promet. Sedanje vojaške operacije so področje očistile v taki meri, da so inženirski vojaški oddelki mostove obnovili in odprli cesto prometu.
Rdeči so z nadzorom nad celotno cesto št. 19 upali presekati Južni Vietnam na dvoje. V kolikor se bo vladnim četam posrečilo cesto ohraniti pod svojim nadzorom, bodo otežile gibanje rdečih v smeri jug - sever. Za sedaj položaj vladnih čet še ni gotov, včerajšnji konvoj je bil oborožen in v spremstvu oklepnih vozil. Cesta je dolga 100 milj in se vije skozi ozke doline in se vzpenja strmo v višavje.
Njena obramba je zato posebno težavna.
Napadi na Sever se nadaljujejo
Skupine ameriških letal z letalonosilk in kopnih oporišč so včeraj znova bombardirale in obstreljevale vojaške cilje v Sev. Vietnamu. Hanojski radio je trdil, da so nad Severnim Vietnamom sestrelili tri ameriška letala in dva'letalca ujeli. V Sai-gonu je ameriško vojaško poveljstvo izjavilo, da so se vsa letala vrnila.
Obrambni tajnik McNamara, ki je v Južnem Vietnamu na proučevanju položaja, je osebno vodil odlet skupine letal z letalonosilke Independence proti Severnemu Vietnamu. Dan preje je na tiskovni konferenci razpravljal o možnosti prihoda novih ameriških čet v Vietnam. Za nje je prosila južnovietnam-ska vlada. Eden glavnih ciljev obiska McNamare v Juž. Vietnamu je prav proučitev te prošnje. Obrambni tajnik, načelnik skupnih glavnih stanov general Wheeler in novi poslanik za Juž.
Tekma med lobisti za farmarske in delavske zakone
WASHINGTON, D. C. — V Kongresu ima vsak zakonski načrt svoje zagovornike ne samo med člani Kongresa, ampak tudi med volivci. Volivce pa praviloma zastopajo lobisti. Ker je zakonskih predlogov veliko in ne morejo priti vsi naenkrat na vrsto, se prvi boji odigrajo na vprašanju, kateri zakonski predlog bo preje prišel na vrsto za obravnavanje. Od tega je velikokrat odvisna usoda zakonskega osnutka samega.
Letos je vprašanje, kateri zakon pride preje na vrsto, posebno važno. Predsednik Johnson je namreč zahteval prednost za tako veliko število svojih lastnih zakonskih osnutkov, da so vsi ostali močno zaostali. Tako je cela vrsta lobistov prišla v zadrego. Ker sami niso dosti močni, da bi svoje predloge spravili na dnevni red, iščejo zaveznikov po pravilu: pomagaj meni, jutri bom pa pomagal tebi.
Tako igro igrajo sedaj lobisti
za farmarski in delavski zakonski osnutek.
Vsebina farmarskega zakona je znana. Podaljša naj in če mogoče še izboljša podpiranje cen za pavolo, pšenico in žit za krmo. V delavski zakonodaji je najvažnejše vprašanje zakonski predlog, ki naj vzame državam pooblastilo, da lahko uzakonijo “pravico do dela.” V obeh zakonskih osnutkih smo ponovno obširno pisali.
Zagovorniki obeh zakonskih osnutkov so vsak sam zase preslabi, da bi mogli hitro spraviti osnutke skozi Kongres. Zato so se med seboj povezali. Zastopniki delavskih teženj bodo glasovali za zakon o podpiranju farmarjev, ako bodo farmarski kongresniki glasovali za odpravo “pravice do dela.”
Oba zakona sta bila že odobrena po pristojnih odborih, farmarski po farmarskem odboru Predstavniškega doma, delavski
pa po odboru za prosveto in delavsko zakonodajo. Delavski zakonski osnutek je sedaj pred znanim Smithovim odborom, ki je upravičen, da odredi, kdaj bo o osnutku začel debato plenum Predstavniškega doma.
Več upanja na srečen konec ima zakon o podpiranju farmarjev, manj pa delavski zakon. Zato se morajo delavski lobisti bolj truditi, da se jim farmarski kongresniki ne izmuznejo iz rok. Zahtevajo, da naj pride pred plenum najpreje delavski zakon, potem šele farmarski. Plenum naj bi obravnaval delavski zakon že koncem tega meseca, farmarski bi pa prišel na vrsto šele v avgustu. Farmarski zastopniki ne zaupajo popolnoma svojim prijateljem med delavskimi kongresniki in silijo s svojim osnutkom na prvo mesto.
Veliko vlogo igrajo v tej tekmi novi kongresniki. Jih je letos 71. Samo polovico od njih
zavisi čisto ali deloma od far-marskih glasov, ostali zastopajo mestne in industrijske interese. Ti seveda niso za visoke cene za deželne pridelke, ker to draži življenje.
Vse to spretno izrabljajo Johnsonovi lobisti, ki imajo nalogo, da spravijo skozi Kongres tista besedila zakonskih nčrtov, ki jih je predložila federalna administracija.
Seveda so lobisti obeh struj poslali v boj tudi volivce. Pozivajo jih, naj pritiskajo na svoje kongresnike s pismi in brzojavkami, pa tudi osebnimi posredovanji, naj agitirajo za oba zakona in žanje tudi glasujejo.
O vsem tem seveda govorijo malo vsakdanja poročila s Kapitela. Take tekme med lobisti, pa tudi politične kupčije, so tam tako v navadi, da se zanje nihče več ne meni. Je pa ravno od njih velikokrat odvisna usoda marsikaterega zakonskega osnutka.
Vietnam H. C. Lodge se bodo v sredo predvidoma vrnili in poročali predsedniku Johnsonu o svojih ugotovitvah.
Ekvadorska vojaška junta pametnejša od dvltlstov
QUITO1, Ekv. — Lanskega julija je vojaška junta v Ekvadorju pi’evzela oblast od ne ravno sposobnega predsednika Arose-mene, letos pa je obljubila, da bo razpisala volitve za konsti-tuanto in za predsednika že prihodnje lete. Konstituanta bo lahko začela delati julija prihodnjega leta, novi predsednik bo prevzel posle že v septembru.
Ekvadorske stranke pa s tem načrtom niso zadovoljne, zahtevajo, da junta razpiše volitve čim preje. Svojo zahtevo so podprle z demonstracijami in izgredi ter nemiri, kjer je tekla kri. Vojaška junta je sedaj pristala na razgovore s strankami, toda stavi gotove pogoje za volitve v čim krajšem času. Zahteva namreč, da se mora vršiti prehod na nov režim mirno in brez političnih potresov; da bo novi režim nadaljeval s sistemom reform, ki ga je začela izvajati vojaška junta (to je z agrarno reformo, davčno reformo, finančno reformo, reformo industrializacije itd.) Junta zahteva dalje, da mora biti komunistična stranka še naprej prepovedana.
V Ekvadorju je okoli 15 strank, nobena med njimi ne pomeni veliko. Ljudje se zanje ne brigajo, interesirajo jih samo posamezne politične osebnosti. Vse to bo seveda delalo težave pri razgovorih med junto in strankami. Vsekakor je pa značilno, kaj junta zahteva. Človek bi mislil, da bi to morale zahtevati stranke in ne vojaška diktatura.
Ideja integracije napreduje močno tudi na jugu
WASHINGTON, D. C. — Kakih 13 južnih držav pošlje vsako drugo leto okoli sto konservativnih kongresnikov, demokratov in republikancev, na Kapitol. To je hrbtenica konservativnega bloka v Kongresu, o čemur smo pozimi obširno pisali. Ta hrbtenica je začela pokati.
Dočim je za lanski zakon o civilnih pravicah glasovalo komaj 7 južnih kongresnikov, jih je za letošnji zakon glasovalo že 22. Tisti, ki so glasovali za, so dali javnosti izjave, ki pričajo o njihovem političnem pogumu. Tisti pa, ki so glasovali proti, so pa bili v svojih izjavah zelo zmerni in previdni. Tudi to je značilno znamenje časa.
Iz Clevelanda in okolice
Karneval končan—
Farni karneval pri Sv. Vidu je bil sinoči končan ob sorazmerno veliki udeležbi. Avtomobil Buick je dobila Maria Mrva z 1020 E. 64 StS., $1,000 Julia Mlakar z 20400 Golier Ave., $500 pa Robert Gorski s 6202 Schade Ave. Odbor se vsem zahvaljuje za udeležbo, podporo in sodelovanje.
Slov. pisarna—
Slovenska pisarna v Baragovem domu sporoča, da so Zborniki Svobodne Slovenije za leto 1965 razprodani. Naročili so jih še nekaj iz Buenos Airesa. Kadar in če jih bodo dobili, bodo sporočili. Na razpolago je še nekaj izvodov knjige K. Mauser: Ljudje pod bičem, II. del. Zadušnica—
Jutri, v torek, ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Dorothy Sober ob 25. obletnici smrti.
Rusi so pognali okoli Zemlje velikanski satelit
MOSKMA, ZSSR. — Pretekli petek so poslali Rusi na pot okoli Zemlje 26,840 funtov obsegajoči satelit z novo vrsto rakete, ki naj bi imela naj večjo potisno silo na svetu. Novi satelit naj bi bil največji, kar jih je bilo doslej poslanih na pot okoli Zemlje in naj bi bil nekaka vesoljska postaja Proton-1. Njen namen naj bi bil proučevanje kozmičnih delcev izredno visokih energij.
Združene države so poslale največji satelit v vesolje z raketo Titan 3C pretekli mesec. Obsegal je 21,000 funtov. Titan 3C ima potisno silo 2.65 milijonov funtov.
Zadnje vesti
NEV/ YORK, N.Y. — Potniška ladja “The Seven Seas” čaka na poti iz Rotterdama v New York, kakih 500 milj vzhodno od N. Foundlanda na vlačilec, ki jo bo vlekel do cilja. Včeraj je nastal namreč v njeni strojnici ogenj in ustavil njene stroje. Na ladji je 400 potnikov in 200 mož posadke. Po izjavi obalne straže ni v nobeni nevarnosti.
ATENE, Gr. — Sinoči je prišlo v glavnem mestu Krete Ira-kleion do hudih demonstracij ne samo proti vladi, ampak tudi proti sami kraljevi hiši. — Kralj Konstantin je odpustil namreč vlado Papandreou-ja, ki je hotel očistiti armado konservativnih vodnikov in jo spraviti pod svoj vpliv, ter imenoval na njegovo mesto predsednika parlamenta Atha-nasiadisa-Novas, ki pripada sicer isti stranki.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je poslala včeraj v vesolje na pot okoli Sonca vesoljsko ladjo Zond 3. Trdijo, da je namenjena proti Marsu, kot sta bili njeni prednici Zond 1 in Zond 2. Vendar ni izključeno, da ima kako drugo nalogo, ker je sedaj čas za polet proti Marsu neugoden.
GREENSBORO, Ala. — V soboto ponoči sta bili požgani v okolici tega kraja dve črnski cerkvi. Cerkvi naj bi požgali nasprotniki črnske integracije v odgovor na demonstracije za civilne pravice pretekli petek, ki se jih je udeležilo okoli 3000 ljudi.
^ 55MEKIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1965
gjau.^^žtesaia^VrfTW~aiwr*-.. ^..Atsaaacsisa*-.

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ka Združene države:
$14.00 na leto; $0.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2.}. Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No- I35 Mon., July 19, 1965
Koroški Slovenci - spet 20 let pod Avstrijo
S Koroške smo dobili daljši sestavek o položaju koroških Slovencev od znanega tamkajšnjega slovenskega rojaka s prošnjo, da ga objavimo v našem listu in s tem opozorimo zlasti Slovence v Ameriki in Kanadi na rojake na Koroškem. Prošnji z veseljem ustrezamo in objavljamo članek na uredniškem mestu, da bi mu dali poseben poudarek.
III.
Danes, ko so se razmere ustalile, bridko obžalujemo, da ni med nami tolikih slovenskih izobražencev, ki so razkropljeni med tujci po Ameriki, severni in južni. Če bi ostali tu, bi bili danes avstrijski državljani, pomagali bi dvigati naš narod tu, vzgajati njegovo mladino, nemškutarji pa jim ne bi mogli nič. In za mnoge bi bilo morda tudi bolje v zdravstvenem pogledu in tudi drugače. Tedaj bi potrebovali velikih vidcev vnaprej, ki bi znali premeriti daljo in plan, in povedati, kako naj narede, da bo za naš narod prav ... Sleherni drobec, ki je ostal tu, nam je v pomoč. Nekateri res odlično vračajo koroškemu ljudstvu to, kar so naši koroški begunci naredili po plebiscitu v Jugoslaviji za dvig slovenskega naroda in njegove kulture. Ali ni v tem neki skrivnostni prst božje Previdnosti?
Avstrijci so se po letu 1945 deset let trudili, da bi bila Avstrija prosta zasedbenih sil. Samo po sebi je bilo za tiste, ki so smatrali Avstrijo kot prvo žrtev Hitlerja, to čisto razumljivo. Za Slovence pa to ne bi mogel reči. Predobro smo čutili na lastni koži, da so bili premnogi Avstrijci in nemški Korošci najhujši nacisti in jih je malo brigala Avstrija, kot jih še sedaj malo briga dan avstrijske zastave. Odhod angleških sil od tu je za nas pomenil takoj poslabšanje položaja in dvig nacističnih sil, ki so se zabarikadirale na mnoga javna mesta, posebno med nemške desničarske, katoliške sile in zlezle celo v cerkvene službe. Njihova prva misel je, kako zbrisati s koroške zemlje sleherno slovensko sled. Njihov največji praznik vsako leto je 10. oktober, spomin na za Slovence nesrečni plebiscit. To glasovanje, ki se da na različne načine tolmačiti in ga je kandler dr. Klaus tolmačil kot priznanje Slovencem, nacistično navdahnjeni ljudje stalno tolmačijo kot odpoved koroških Slovencev svojemu jeziku, svojim navadam in svojemu narodu.
Končno so se Rusi odločili, da odidejo iz Avstrije. S tem je bila dana možnost, da postane Avstrija svobodna. Avstrijci so naredili vse mogoče, da bi le prišli do pogodbe. Tako so pristali tudi v pogledu manjšin, kot je rekel dr. Tončič, dunajski politik, da so prišle v novo avstrijsko državno pogodbo veliko pomembnejše določbe, kot kar je bilo v senžermenski pogodbi. Avstrijci so morali podpisati nasproti velesilam tudi te določbe. Čudim se, da naši časopisi ob desetletnici niso ponovno objavili vseh točk podrobno. Objavila jih je le mala Družinska pratika za 1965, ki izhaja v Celovcu.
Te slovesno podpisane točke so važen temelj pravic Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji. Zato se Slovenci v Avstriji stalno nanje sklicujemo. Zahtevamo, da jih avstrijski politiki uveljavijo, v kolikor jih še niso. Na to naj tudi Slovenci v tujini opirajo svoje zahteve, kadar nam pomagajo.
Našim znanstvenikom po svetu pa bi priporočali raziskati ozadja na teh pogajanjih. Z Dunaja smo namreč zvedeli, da so bila določila glede koroških Slovencev šele zadnji trenutek vstavljena v pogodbo. Zakaj?
Če gledamo ta določila (člen 7.), vidimo, da so zelo pomanjkljiva za našo zaščito. Kako je mogla jugoslovanska delegacija na to pristati? Ali so ti zastopniki sploh poznali koroško vprašanje? Vse izgleda tako, da so bili do zadnjega prepričani, da bodo dobili ozemlje do Drave in se sploh niso brigali za zaščito Slovencev, ki bi ostali še naprej pod Avstrijo. Kajti Slovencem pripada tudi ozemlje nad Dravo. Tudi tam še danes žive Slovenci in govore slovenski jezik, čeprav je zunanji videz krajev ponemčen.
Sodimo, da so vstavili določila za Slovence šele potem v državno pogodbo, ko so videli, da ozemlja južno od Drave ne bodo dobili. To pa se je naredilo s takim nepoznanjem položaja, da je žalostno. Kar so zahtevali za gradiščanske Hrvate, so potem zahtevali tudi za Slovence in so kratko-malo k besedi gradiščinski Hrvati dodali še besedo koroški Slovenci.
Na podlagi člena 7. državne pogodbe o Avstriji smo Slovenci na splošno doslej bolj malo dobili. Jasno je vidna ustanovitev slovenske gimnazije, ki smo jo dobili le zato, ker so se nemški sodeželani zmotili v presoji. Mislili so, da je koroški Slovenci ne bodo zmogli. Dali so jo v trenutku, ko so mislili, da bodo svetu pokazali svojo dobro voljo, a vsled naše slabosti mi tega ne bi mogli izrabiti. Tu gre še
vedno za vprašanje moči in sile. Če bi bili mi močnejši, bi nas več spoštovali in bolj upoštevali. Zato je tako važno, da Slovenci po svetu podpirajo koroške Slovence v boju za obstanek. S tem, ko podpro koroške Slovence, delajo za slovenski narod sploh. Ta podpora je potrebna, kajti narod tisočkrat opljuvan in bičan, komaj še stoji pokoncu. Drevo, v katerega je treskalo in mu klestilo veje, potrebuje časa, da si opomore.
PennsyIvanski prepihi
(Poroča Majk)
luiiiiiiiiuimiiiiiinimHiiimiunimiuniumniimouiiinniiiHmiiimiuiimimiiimmiimiiiiumimiiimiiiiimmimimmiii
PITTSBURGH, Pa.—Iz naše “Panslovanije”, če vam to ime ugaja in če tako hočete (za to ga tu beležim med ušesci), se zadnja leta bolj in bolj redčijo dopisi iz mest in naselij, kjer so še pred dobrimi tridesetimi leti bivali in živeli še premnogi Slovenci. Ne vem, ali so že vsi odšli tja z ‘‘busi”, ki vozijo preko meja tega sveta v večna bivališča, ali kaj, a dejstvo je, da se leto za letom manj in manj sliši iz naših pennsylvanskih naselbin. Sicer je država Pennsylvania bila ena tistih držav v Združenih Ameriških, kamor je prišlo mnogo naših slovenskih pijonirjev naj prvo in so si tu služili prvi kruh v tem novem svetu. Ko so si za prvo silo opomogli, so odšli nekateri v druge kraje naprej proti zapadli, nekateri proti jugu, zopet nekateri proti severu za delom in kruhom, kakor je komu kazalo.
Povem tu, da jaz sem eden tistih, ki sem se pred 60 leti v mojem življenju najprvo pod Lokarjevo gostoljubno streho najedel ameriškega steaka. Ne vem, po kakem receptu ga je Lokarjeva mama napravila, a dober je bil, da ga ne bom nikoli pozabil. Kako slastna in dobra je bila tista omaka s steakom, v katero sem pomakal kruh! Kako naj bi to pozabil!
Oprostite, so to stari spomini, pa jih človek rad omenja. Saj bi bila neka nehvaležnost, če bi jih ne.
Lokarjeva mama je takrat imela fante in samce na stanovanju, jih hranila, dala stanovanja, jim prala vse za $10. do $12.00 ma mesec. Pojdi dandanes kdo na potovanje, te po raznih hotelih in motelih stano samo soba za eno noč toliko. Premišljujem včasih, kako je razlika od takrat pa do zdaj.
Prav predno sem se spravil pisati ta le dopis, sem čital v tukajšnem d n e v niku“P-G” članek “Costing more to feed Family.” Kaj pove članek? Omenja, kako se je življenje vse podražilo od lani do sedaj. Lansko pomlad se je dobil krompir raznih vrst od 6 do 8c. funt in marsikje še ceneje. Na razprodajah po verižnih trgovinah kakor tudi v malih trgovinah je stala vrečica pet funtov krompirja 29c. do 39c. Zdaj letos stane taka količina krompirja okrog 69c., pri funtu se je podražil od 5 do 6c. Solato so zadnje tedne tod prodajali od 39 do 45 glava. Drago skoro kakor steak. Tako je šlo navzgor tudi meso. Dobri, boljše vrste steaki stanejo danes od $1.09 do $1.49 funt in nekateri še več. Večkrat sem že čital o inflaciji, to je, da za denar se manj kupi. Ko gledam zdaj po cenah v trgovinah, se mi zdi, da se od dneva potapljamo v inflacijo. Slednja, če bo šlo tako naprej, bo množila reveže. In inflacija je slabo zdravilo proti revščini. Predsednik Johnson naj bi malo po “teksaško” pogledal v te razmere, ki povzročajo od dneva do dneva večjo draginjo. In če je kaj junaka, naj napove vojno tudi proti naraščajoči draginji. Za vsako bolezen so zdravila, gotovo so tudi zdravila proti inflaciji in draginji.
-KAJ POVZROČAJO NAŠI AMERIKI razne homatije po svetu? Kakor sem čital ne dolgo poročila o tem, imajo naše Združene države okrog 100,-000 vojakov vseh raznih vrst na “vročih” poljanah, na katerih divjajo hudi spopadi. To v Vietnamu, v Dominikanski Republiki in na vodah okrog teh. Drugod v Evropi, Koreji in nekaterih drugih krajih pa pravijo, da je nekaj nad 600,-000 naših fantov in mož v vojni in razni policijs'ki službi. Število je visoko. Vse to stane mnogo denarja - visoke vsote. V Vietnemau pravijo, da je nekako 74,000 naših mož. Na vojnih ladijah, ki patrolirajo okrog vietnamskih obrežij in tamkajšnih vodah jih je nekako 27,000, In v Dominikanski republiki pa se okrog 14,000 mož.
Ni dvoma, da naša vlada ve kaj dela z vsem tem, ko je na straži proti valovom komunizma, ki butajo v zapadni svet in v demokracijo ter svobodo stega. S tem, da so Zdr. države sprejele te velike odgovornosti na svoje rame, so na vsak način vredne nekega priznanja od onih, katerim so te na(še žrtve v korist. To se nekatere zapadne evropske države, ki so doslej bile in so še navajene nositi visoko zastave njihove časti in siave. A pri doprinašanju žrtev za vse to se pa vedno pomaknejo v ozadje. Tudi kakor zgleda jim ne pride na misel to, kdo jih je rešil v dveh velikih vojnah pred germanizmom, nazi-zom, fašizmom in deloma pred komunizmom. Slava in ponos starega “purgarstva” gta jih zaslepila!
* RAZLIČNA GLEDANJA NA NAŠO DOMAČO POLITIKO. — Političnih prerokov je pri nas in drugod po svetu vse polno. Pri nas v Ameriki (t.j. v Z.D.), jih je najti za vsakim vogalom. Kakšnih, to je druga zadeva. Glasni in zgovorni so da kaj. To za to, ker naša dežela tiskovne svobode, ne svobode javnih shodov itd., ne omejuje. Prostost je v teh ozi-riih, zato tudi toliko prerokov usta odpira in piše vse križem o tem in onem. Koliko so njihovi komentarji in prerokbe vredne, to je drugo in na tistih, ki bero in poslušajo je, da sodijo in razločujejo, če to znajo. Tisti, ki ne znajo sami zdravo misliti in soditi, seveda sledijo vsakemu šušmarju.
Konservativni krogi, kolikor jih je, gledajo na našo domačo gospodarsko politiko nekateri zelo dvomljivo. Mnenja so, da vozimo z našim gospodarstvom na vseh krajih in koncih potratno. Pravijo, da kar nekam brez pravih zdravih načrtov. 'V vseh industrijah sledijo pogoste stavke, mezde se zvišujejo in drugi stroški. Razne delavske unije so močne, tako, da če se ne ustreza njihovih zahtevam, lahko ustavijo ves promet na vseh raznih poljih vseh industrij. Politiki imajo rešpekt pred njimi, zato jim ugodijo v marsičem, ker se bojijo, da bi jih drugače ob volitvah unije z njiovimi vplivi na delavce volilce porazile. Konservativci so mnenja, da ta pota vodijo v neizogibno slepo ulico našega gospodarstva. Inflacija, da bo popla-
vila vse, kakor uničujoča povodenj.
Mladi demokrati, katere vodi duh nekdanjih tehnokratov, ki so pomagali reševati gospodarstvo po tisti znani krizi v Hooverjevih časih so pa prežeti z drugim gospodarskim duhom. To je, da gospodarski konservatizem, kateremu je ‘‘zlato tele” vse in le istega časti in kopiči, v kaj drugega pa ne veruje, je škodljiv, da ustvarja na enem koncu kopičenje, drugi pa pomankanje in revščino. Kapital je treba imeti v cirkulaciji in mora delovati kakor primerno urejen in kontroliran vodni tok, da gre iz rok v roke, da ima vsak nekaj koristi od njega, ne pa samo tisti, ki bi ga radi imeli na kupih in ga častili v njihovi zaslepljenosti. Zato so na mestu dobre plače za delo in službe, da ljudje potem lahko kupujejo, kar potrebujejo in želijo, ter da imajo zraven tudi zagotovljeno stalnost.
To zadnje se sicer lepo čuje. Pristaši tega duha se sklicujejo, da je to pravi moderni gospodarski duh in način, ki ustvarja vsestransko prospe-riteto. Celo povdarjajo, da bas to povzroča po raznih drugih deželah kot v latinski Ameriki in nekaterih drugih konservativnih deželah toliko revščine, ker nekaterniki kontrolirajo ves kapital in vsa bogastva in ne dajejo kapitala v promet. Pri nas pa, odkar se bolj troši in se ne kopiči denarja v starih skrinjah in loncih, kjer bi plesnoval, pa cvete in napreduje trgovina in vse, da je veselje iin vsega je za potrebo in še več. Denar mora cirkulirati, kakor voda, ki če kje predolgo na enem mestu stoji, se usmrdi.
Konservativci so seveda1 drugega mnenja, namreč, da se bodo moderni gospodarstveniki z njihovim liberalnim' gospodarjenjem zaleteli z njihovimi gospodarskimi nauki in da bo vso deželo enkrat še močno glava bolela radi tega. Mogoče. Vse se lahko dogodi. Ampak, za enkrat pa kar dobro vozijo. Dela je vsepovsod dovolj, plače ugodne, mize polne, vse se vozi v novih au-tih, vse gre kakor po žnorci! Da bi le dolgo šlo ^ako in da se ne bi zaleteli kam na kakem ovinku, to so želje še tega dopisnika, vam znanega, Starega Majka. --------------o------
iiastoa IMm nadaljuj® i delam
CLEVELAND, O. — En mesec je pretekel, od kar je dirigent Anton šubelj zapustil Glasbeno Matico.
Zahvaljujemo se za vse brzojave, pisma in sožalje, ki ste jih nam izročili, ko smo okamenelo stali ob njegovi krsti. Petindvajset vrlo aktivnih, glasbenih let je bilo končanih, ko je bilo truplo dirigenta odpeljano izpred odra Slovenskega Narodnega Doma. Ločil se je bogat slovenski del našega ameriškega življenja! Ostali so nam le dragi spomini.
Nabirka v Spominski sklad je sedaj v teku. Odbor se je odločil za oljnato sliko pokojnika. Prosimo, da vse darove pošiljate na: Anton Schu-bel Memorial Fund
c/o Glasbena Matica 1111 East 72 Street Cleveland, Ohio 44103
Polagoma začenjamo znova z delom. Pianistinja Mrs. Valentina Fillinger bo prevzele vodštero dveh koncertov - jeseni.
V	nedeljo, 3. oktobra 1965 bo Glasbena Matica podala koncert v Yukonu, Pa., na proslavi S.N.P. J. Westmoreland federacije.
V	nedeljo, 7. novembra.
1965, pa bo Glasbena Matica podala koncert v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma v spomin umrlega dirigenta. Zbor in solisti podajo odlomke iz Lucia di Lammermoor, katero je pokojnik nazadnje hotel izvajati.
Hvaležno se zahval j njeno za zanimanje in podporo zboru.
GLASBENA MATICA
------o-----—
psbplli pe¥®&w m pe¥w@dij sa spominjata
EVERGREEN PARK, 111. — Naša naselbina je na južni strani Chicaga, je sorazmerno majhna in Slovencev ni v njej, vsaj midva jih ne poznava. Z njimi se srečujeva v cerkvi sv. Štefana v Chicagu, kjer sva člana fare in tudi člana farnega pevskega zbora.
Hočem se spomniti človeka in starega prijatelja, ki ga je veliko rojakov in rojakinj poznalo — g. Jerryja Koprivška, ki je umrl v letošnjem aprilu. V slovenski cerkvi sv. Jožefa v Betlehemu, Penna., je bil nad 40 let organist. Bil je blaga in dobra duša, globoko veren in zaveden Slovenec. Prenekateri rojak se spominja, kako sta ga pokojnik in njegova žena Mary, ki je umrla pred nekaj leti, sprejela na njunem domu in mu postregla. Vsak rojak je bil v njunem domu dobrodošel, vsak nad vse gostoljubno sprejet. V Betlehemu, kjer žive večinoma “ogrski” Slovenci, so ga vsi spoštovali. Kadar so imeli pri cerkvi kako veliko slavnost, je on povabil pevsko društvo Domovina iz New Yorka, pri katerem sva bila tudi midva člana, da je sodelovalo pri sporedu. To društvo mu je bilo zelo pri srcu. Tam smo skupaj peli z njegovim zborom. Vsakokrat nas je prav dobro pogostil. Mislim, da v imenu članov društva Domovina lahko rečem, naj jima Bog poplača za vsa njuna dela in naj v miru božjem počivata.
Pokojni je zapustil 6 otrok, med njimi dve hčeri, katerih ena je prednica in organistka na Slovenski fari v Sheboy-
genu, Wis. Sin Jerry je organist na angleški fari v Brook-lynu. Vsi otroci so zelo muzikalični. Vsem iskreno sožalje!
Globoko je moža in mene pretresla vest o smrti Toneta Šublja. Kar nisva mogla verjeti, da se je to res zgodilo. Prav one dni sva pričakovala, da naju bo obiskal. Žal ni imel več časa, odšel je po svoje plačilo v večnost. Midva sva se s pokojnikom poznala že od mladega. Bil je ves nadarjen za petje in igranje. Ko je prišel v New York, ni samo pel v Metropolitan operi, pel in vodil je tudi pevsko društvo Domovina. Vedel jb, da ne bo pri tem dosti zaslužil, pa nas je vendar z vsem srcem in vso dušo začel učiti, ker je pač ljubil slovensko pesem. Kaj smo vse prepevali z njim! Težke skladbe in veliko pesmi je prestavil iz opere. Bil je zelo ponosen na društvo Domovina. Večkrat je rekel, da se povsod upa z nami nastopiti. Vajo smo imeli navadno po dve uri skupaj. Kadar smo se učili kaj težkega, je vedno dejal: “Oh, sedaj se pa že tako lepo sliši, kar še nadaljujmo! “Tako nas je spravil v veselje.
Peli smo solo, peli duete . . . On pa nas je vse to brezplačno učil. Pri nastopih je vedno rekel, naj se držimo na smeh. Ko je dirigiral, se je sam smehljal in tako spravil vse v dobro voljo. Koncert je tako redno uspel.
Vselej, kadar smo prišli skupaj, se je rad pogovarjal o časih, ki smo jih skupaj preživeli. Ko ga nam je Cleveland vzel, nam je bilo zelo hudo. Društvo je začelo počasi razpadati in danes ga ni več. Tone je bil zaveden Slovenec, nikdar ga ni bilo sram govoriti slovensko. Bil je delaven na narodnem polju. Veliko bi še lahko napisala o njem, pa naj bo dovolj. Mislim, da lahko v imenu vseh starih članov Domovine rečem, naj mu Bog poplača za ves njegov trud, ki ga je imel kdaj z nami.
Mirno počivaj v ameriški zemlji, dragi prijatelj!
Pepca in Metod Konchan
VEST
/'• B-v
Jadranska cesta končana, ne pa most na njeni sredi
Po poročanju ljubljanskega časopisja so v maju končali “Jadransko avtomobilsko cesto” vse do Dubrovnika kakih 700 kilometrov daleč, žal je cesta pri Šibeniku pretrgana, ker še ni zgrajen most preko zaliva. Avtomobile prevažajo posebni brodovi. Kadar je promet izredno velik pride rado do zastoja in morajo avtomobilisti čakati tudi po par ur, da morejo z brodom preko zaliva in nato nadaljevati pot po jadranski cesti. Trdijo, da bodo prihodnje leto most čez zaliv dokončali.
Ceste v Sloveniji
Slovenski republiški zavod je objavil podatke o cestah v Sloveniji. Skupna dolžina cest L, II. in IIII. reda znaša 6414 km in se je od lani povečala za 42 km. Dolžina cest z gramoznim cestiščem se je zmanjšala za 134 km na 4263 km, dolžina cest s sodobnim cestiščem pa povečala za 176 km na 2151. Od tega je 1023 km cest pokritih z asfaltom, betonom ali kockami, z le tanko prevleko asfalta pa 1128 km.
Zaradi znatnih zimskih poškodb in višjih cen so se stroški za dela na cestah znatno povečali. V prvem četrtletju lani so znašali 1019 milijonov dinarjev, letos v istem času pa
Nki.i
že 1487 milijonov, čeprav so odpadli izdatki za gradnjo novih cest in mostov, ki so lani v prvem četrtletju znašali 176 milijonov. Stroški za vzdrževanje sodobnih cest so se od lani na letos več kot podvojili: lani so stali 319 milijonov, letos v istem času pa 692 milijonov. Ker se je dolžina teh cest le malenkostno povečala, je treba povišanje smatrati v glavnem kot posledico padca vrednosti dinarja, oziroma divjajoče inflacije.
Dež jih je rešil pomanjkanja toka
Deževje je v aprilu in maju prineslo kmetijstvu veliko težav in ovir, rešilo pa je deželo iz stiske pomanjkanja električnega toka.
t'
Veliko število prometnih /' nesreč
V enem samem tednu koncem maja je bilo v Sloveniji 180 prometnih nesreč, pri katerih sta bila dve osebi mrtvi, 134 pa ranjenih, od tega 67 hujše. Gmotna škoda je bila ocenjena skupno na 48 milijonov dinarjev. Poročilo pravi, da je prišlo le do 8 prometnih nesreč iz stvarnih vzrokov, 131 so jih povzročili vozniki motornih vozil. Skoraj tretjino vseh nesreč je nastalo zaradi prehitre vožnje . ..
Po Hirschevi - J. M.:
V valovih
graščinskega jezera
“Ali te je tako potrlo, ker ni Vere,” je menila oklevaje Vida, nato pa je planila pokonča in zaihtela:	“Alfonz,
Alfonz, tako strah me je. Gotovo se je zgodila nesreča.”
“Tudi jaz se bojim,” je rekel mračno in vstal. “Doslej te nisem hotel plašiti. Upal sem še, da bo nazadnje le prišla. Toda zdaj, tako pozno. . .”
Kakor v poudarek njegovih besed je začela ura biti.
“Deset!” je zakričala Vida, ‘‘deset je ura, in Vere še ni. Nekaj morava storiti. Pojdiva ven!”
“Toda kam?”
“Morava jo iskati, že vse predolgo sva se mudila.”
Stopila je k hišnemu zvoncu in tako viharno pozvonila, da sta strežnik in sobarica hkra-tu pridrvela v sobo, med tem ko je kuharica, ki je prav tako prihitela, obstala pri vratih.
“Moja sestra se s popoldanskega sprehoda še ni vrnila. Vsi moramo ven, da jo poiščemo!” je s tresočim se glasom dejala gospodinja in zaihtela.
“Le mirno, draga Vida,” jo je miril njen mož in važno menil, ‘‘na delo moramo po načrtu. Pokličite še šoferja in vrtnarja, Gašper,” je naročil strežniku.
“Oprostite, milostljivi gospod, oba že celo uro iščeta gospodično,” je dejala kuharica pri vratih.
“Brez mojega naročila jo iščeta?” se je razburil ravnatelj. “Kdo jima je to naročil?”
“Jaz, jaz,” je odgovorila kuharica Dora. “Ko mi je Roza,” pri tem je pokazala sobarico, “okoli pol devetih povedala, da je treba z večerjo še čakati, ker je gospodična Vera nekje ostala. Potem sem zmerom in zmerom gledala, kdaj se gospodična vrne. Ko je ura bila devet, od strahu nisem mogla več zdržati. Poklicala sem šoferja in vrtnarja in jima rekla, naj poiščeta gospodično Vero.”
“To je neodpustljiva samovoljnost,” je začel besedovati gospodar, ne da bi ga bili prisotni mogli razumeti, zakaj se je prav za prav hudoval. Toda njegova žena mu je segla v besedo. Vsa plašnost, ki jo je navadno čutila pred možem, jo je minila zdaj, ko jo je z Vso silo obvladoval strah, da Se ni sestri zgodila nesreča.
“Je že prav,” je menila, “prav ste ravnali. S tem ste pokazali, da ste zveste uslužbenka.”
“Zaradi vaše zvestobe naj Vam bo odpuščena vaša samovoljnost,” je zdaj nenadno obrnil besede gospodar. “Ali morda veste, kam sta šla?”
“Šofer se je napotil skozi Sozd proti Brezovju, a vrtnar Proti graščinskemu jezercu,” Je menila sobarica Roza. “Tudi na železniški postaji sta *nenda poizvedovala, ali ni kdo videl gospodične.”
“Torej pojdiva midva, Gašper, proti Oklešnici in Stari vasi,” je dejal ravnatelj strežniku.
“Jaz pojdem s teboj!” je rekla njegova žena in se ga °Prijela.
“Ne, ti moraš ostati doma,” je nežno odgovoril mož in jo nalahno odrinil. ‘‘Ne moreš nam pomagati in bi nam bila samo v oviro.”
“Sama ne bom ostala doma. ^ako me je strah, da bom
Ali ti je morilčeva roka vzela življenje? Ali si sama . . .”
“Molči! Ne govori takih nesmiselnih besed!” jo je okaral njen mož, toda Vida se ni dala potolažiti.
Le po zagotovitvi kuharice, sobarice in guvernante, ki je tudi prišla med tem v sobo, da je ne bodo pustile niti trenutek same, je gospodinja Vida pristala na to, da ostane doma. Toda vztrajala je na tem, da pojde na balkon; Trdila je, da se ji zdi, kakor da se bo zdaj rušil v sobi nanjo strop. Zato da mora biti na prostem in prisluškovati, kdaj se bo odkod zaslišal kakšen glas, ki bi ji naznanil, da so pogre-šanko našli.
Bila je lepa, tiha noč v juliju, ena izmed tistih noči, ko se ti zdi, da jo prepleta še rahel solnčni svit, tako da se zvezde le motno blešče, a vendar zemlje ne obdaja popolna tema. Svež vonj po zemlji, katerega je povzročala rosa, ki je padla na njive in travnike, preprečne podnevi od solnca, se je vzdigoval do balkona, na katerem so bile služabnice zavile stokajočo gospodinjo v odeje v udobnem naslanjaču. Spočetka se je zelo upirala temu in je vztrajala na tem, da bo na vrtnem stolu sede čakala vesti o sestri. Stopala je po balkonu sem in tja, dokler se ni vsa utrujena vrgla n a naslanjač. Kakor otrok je v naslanjaču plakala, dokler ni zaspala. Med spanjem se je zdaj pa zdaj za trenutek zbudila in vprašala po sestri.
Vse tri služabnice so sedele skupaj in šepetaje izmenjavale misli o tem, zakaj se gospodična Vera ni vrnila. Ko pa se je začelo na vzhodu svitati in je zapihal hladnejši veter, je vzela krepka kuharica spečo gospodinjo, ki jo je bila že kot otroka pestovala, kakor majhno deklico v naročje in jo nesla v sobo na posteljo . ..
Komunistična siranka Romunije zboruje
BUKAREŠTA, Rom. — Romunski komunisti imajo ta teden svoj reden kongres. Zadnji, ki je bil pred petimi leti, je postal slaven po tem, da je dal Hruščevu priliko, da je prvič javno napadel kitajske komuniste. Njegov govor pomeni začetek sedanjega javnega spora med Moskvo in Peipingom.
Politični opazovalci pravijo, da utegne postati tudi letošnji kongres romunskih komunistov važen ne samo za Romunijo, ampak za ves komunistični svet. Do tega zaključka so prišli pri pregledovanju gostov, ki so se napovedali. Iz vzhodnega Berlina bo prišel Ulbricht, iz Beograda Kardelj, iz Budimpešte Pack, iz Indonezije Aidit itd. Značilno pa je, da se bosta kongresa udeležili kitajska in ruska delegacija. Kitajsko delegacijo menda vodi generalni tajnik stranke.
Komunistom vseh taborov bo torej dana prilika, da se pogovorijo med seboj za zaprtimi vrati. Ali se pa tudi bodo? Ali bi taki razgovori utegnili kaj vplivati na sprte rdeče brate9 To so vprašanja, ki se z njimi pečajo v Budimpešti vsi politični opazovalci.
Kongres je imel danes svojo prvo sejo.	j'
čeprav je bila ura že deset proč, ko se je ravnatelj Košut-nik s svojima spremljevalcema odpravil na iskanje Vere, je bilo zunaj še prav živahno. Letoviščarji, bivajoči po sosednjih vaseh, so se sprehajali po vročem dnevu v prijetnem večernem hladu. Mnogi izmed teh in pa nekateri kmetje so se jim pridružili, da bi pomagali iskati gospodično, ki je na tako čuden način izginila. Dogovorili so se med seboj glede klicev, po katerih se bodo pri iskanju spoznavali. Prav tako so se domenili, kje se bodo nazadnje sestali. Nato so se razkropili na razne strani.
Celo noč so se svetlikale med drevjem v gozdu, na cesti, na polju in na travnikih luči svetilk, ki so jih imeli iskalci s seboj. Počasi je minevala noč. Nastopil je jutrni svit, luči so ugasnile, klici so se nehali oglašati. Bledi, zaspani in potrti so prihajali iskalci drug za drugim na dogovorjeni prostor. Nobeden izmed njih ni našel niti sledi za nesrečno mladenko.
Ravnatelj Koišutnik se ni vrnil domov. Naročil je svojim ljudem, naj obveste gospo Vido, da je bilo vse iskanje zaman in da pojde zdaj skrivnostno zadevo javit oblastvom.
(Dalje prihodnjič)
------—o-------
— V Italiji je bila prva avto-^fttrla. O, Vera, Vera, kje si? mobilska tovarna odprta 1. 1894.
id ženevske konferenee m pričakujejo nspehov
ŽENEVA, Šv. — Lanskega septembra je znana 17-članska ra-zorožitvena konferenca jenjala s svojim delom in ga prepustila 114-članski komisiji ZN v New Yorku. Tudi ta ni opravila ničesar, zato pa je pred dobrim mesecem sklenila z veliko večino, naj ženevska konferenca zopet poskusi svojo srečo. Moskva je najbrže pod vplivom tega sklepa pristala, naj ženevska konferenca zopet začne s sejami. Dosedaj je take ameriške predloge redno odbijala.
Politični opazovalci pri ZN mislijo, da bo novo zasedanje ženevske konference rodilo ravno tako malo sadov kot prejšnja. Anglija bo najbrže predložila konferenci svoj načrt, kako o-mejiti proizvodnjo atomskega streliva samo na sedanjih pet držav (brez Kitajske), toda načrt bo obležal v odborih in komisijah. Amerika pa je menda pripravljena, da se spusti v debato o znanem načrtu, da dobi NATO svoje “atomsko brodov-je.” Do sedaj je debato odklanjala. Kaj bodo Rusi počeli na konferenci, je nejasno. Lahko se zgodi, da bodo zopet dolžili vse in vsakogar, da je delo konference jalovo, samo samih sebe ne.
Sedanje dokončne ocene so ugotovile škodo v znesku $39.2 milijona, ki je pa samo deloma krita z zavarovalnimi policami zasebnih zavarovalnic. Zato bo morala javna roka plačati večji del škode odnosno jo popraviti na svoj račun. Popravila bo izvrševalo ministrstvo za javna dela.
Še veliko večjo škodo so povodnji napravile na Madžarskem, v Jugoslaviji in Romuniji. Cenijo, da bo zaradi povodnji samo Jugoslavija pridelala milijon ton pšenice manj, kot so pričakovali.
-------o-------
Pripravljalna dela za novi panamski kanal se počasi premikajo
WASHINGTON, D.C. — Kmalu bo poteklo pol leta, odkar je predsednik Johnson naročil federalni administraciji, naj pospeši pripravljalna dela za novi kanal, ki naj bi vezal Tihi in Atlantski ocean. Komisija je že davno imenovana, toda nima sredstev. Šele sedaj je načrt o pripravljalnih delih zagovarjal pred senatnim pododborom za nakazila podpredsednik komisije advokat Storey.
Zahteval je od pododbora $7.5 milijonov. Povedal je senatorjem, da se komisija pogaja z državami Panama, Nikaragva, Kostarika in Kolumbija, da bi dobila pravico, da pregleda na licu mesta teren in ga preišče tudi v globino.
Francija in Alžirija se dogovorili o olju v Sahari
PARIZ, Fr. — Po 20 mesecih razgovorov je bil pretekli petek dosežen sporazum o izkoriščanju petrolejskih ležišč v Sahari med Alžirijo in Francijo. Novi dogovor bodo podpisali v prihodnjih dneh.
Francija je predhodno sklenila z Alžirijo dogovor o gospodarski pomoči. V okviru tega bo dobila Alžirija od Francije v prihodnjih petih letih 400 milijonov dolarjev gospodarske pomoči.
reakcijsko sposobnih atomskih — Povprečna gospodinja skupin, ki se naravnost ponu- napravi vsak dan pri svojem
Na Kambodžo so pozabili
DŽAKARTA, Indonez. — Ko je bil tu nedavno “Afriško-azij-ski kulturni večer,” na zemljevidu programne knjižice Kambodže sploh ni bilo. Njeno ozemlje je bilo razdeljeno med Južni Vietnam in Tajsko. Seveda tudi ni bila izobešena kambodžanska zastava.
Princ Sihanuk, ki je bil med povabljenimi gosti, je bil zaradi tega hudo užaljen. Protestiral je, vendar je poteklo 24 ur, predno je plapolala kambodžanska zastava poleg zastav ostalih afriških in azijskih držav.
Ra llarsis ni življenja
PASADENA, Calif. — Slike, ki jih pošilja Mariner 4 o Marsu, kažejo, da je površina tega planeta skoraj čisto ravna in njegovo ozračje tako redko, da ne bi moglo nobeno na zemlji znano živo bitje tam obstojati. S tem seveda še ni izključeno, da ne bi bila mogoča kaka druga oblika življenja.
Ameriški vesoljski strokovnjaki upajo, da bodo morda le še odkrili na Marsu kake znake življenja, ko bodo tja v prihodnjem desetletju poslali nove vesoljske ladje. Te naj bi tam pristale in poročale na Zemljo o svojih odkritjih.
jajo atomom halogenih prvin.
Levin je izoblikoval cenen postopek, po katerem je mogo-še v ligninovih spojinah kopičiti brom. Vsaj v zunanjih plasteh lignina se pri tem nabere toliko broma, da postane les — vključno s celuloznimi vlakni — praktično negorljiv.
Bromiranje ima več prednosti pred običajnimi postopki za zaščito lesa pred ognjem: les postane komaj za spoznanje težji brom je kemično vezan, zato ga dež ne more sprati, kot halogena prvina pa hkrati varuje les pred trohnobo in lišaji.
—« Letno je vnovčenih naši deželi nič vrednih čekov 'V vrednosti okoli 300 milijonov.
Harriman bi rad končal “počitnice” sredi tedna
MOSKVA, SSSR. — “Nepričakovano” dolg razgovor, ki ga je imel naš pomožni državni tajnik Harriman v Moskvi z ministrskim predsednikom Kosygi-nom, je seveda pokvaril vso teorijo o počitnicah, kar je naš diplomat tudi sam takoj priznal.
Rekel je, da je tekom razgovora zvedel za “pomembne podatke, ki bi jih rad čim preje povedal predsedniku Johnsonu. Ker pa upa, da bo imel še par zanimivih razgovorov s svojimi prijatelji, je odložil svojo pot nazaj v Washington era sredo tega tedna.
Avstrijska škoda po poplavah znaša $39.2 milijona
DUNAJ, Avstr. — Akoravno je Avstrija večinoma gorata dežela, so ji letošnje pomladanske poplave napravile veliko škodo.
Tri baltiške države že 25
let pod ruskim jarmom
MOSKVA, ZSSR. — Komunisti treh baltiških držav, Estonske, Latvije in Litve praznujejo že teden dni 25-letnico, odkar so te nekdaj samostojne republike, “prostovoljno” vključene v ruski imperij. Jubilejne slavnosti imajo čisto uraden značaj.
Udeležujejo se jih samo tisti, ki jih režim sili k temu. Za vse ostale prebivalce pa pomeni 25-letnica 25 let suženjstva. To, kar se je 1. 1940 zgodilo s temi narodi, je navaden akt nasilja. A-merika ima pri tem mirno vest: ni tega nasilja nikoli priznala, tudi takrat ne, ko je skušala Moskvi kolikor mogoče veliko ugoditi.
-------o------
— Področje delte reke Mississippi obsega 12,300 kva-di-atnih milj.
Lesena stavba ni gorela
V okolici Jeruzalema je dal ravnatelj izraelskega inštituta za les in vlakna zažgati dve hiši. Čeprav se leseni poslopji na pogled nista razlikovali in so v obeh tako podtaknili ogenj, da je bilo dovolj zraka, je požar u-pepelil samo eno, v drugem pa so zogleneli le tisti leseni deli, ki so bili v neposredni bližini plamenov. Ravnatelj Menahem Levin je s tem dokazal, da je les, obdelan po novem, cenenem postopku, skorajda negorljiv, vendar ne izgubi svojih dobrih lastnosti.
Postopek je podoben tistim, ki jih že dolgo uporablja kemija. Na splošno velja, da so organske spojine tem slabše gorljive, čim več atomov klora, fluora ali broma je v njihovih molekulah.
Med bistvene sestavine lesa sodi lignin, ki obdaja celulozna vlakna in daje lesu trdoto. Lignin je pletena zmes organskih spojin. Ligninske spojine v svežem lesu vsebujejo celo vrsto
KUPOVALCI
AVTOMOBILOV!
L J, Trotter Ford, lito.
na E. 185th St. in Lake Shore v Euclidu	IV 1-8400
ima veliko izbiro novih 1965 in malo rabljenih Ford avtomobilov po nizkih cenah in poznani postrežbi.
LAHKO SE POGOVORITE Z ROJAKOM V SLOVENSKEM ALI V HRVAŠKEM JEZIKU.
Vprašajte za
John Snyder (Janez)
Moški dobijo delo
ŽELEZAR sposoben čitanja načrtov
za
JEKLENE STOPNICE OGRAJE
LEPA ŽELEZNA DELA Visoka plača od ure, več koristi.
Stalno delo.
CITY IRON V/ORKS 8300 Bessemer Ave. Cleveland 27, Ohio MI 1-4722
(137)
POMOČNIK tovarniško delo tretji šift Vas naučimo stalno delo Oglasite se osebno od 9. zj. do 3. pop.
COSMOS PLASTICS CO.
3239 W. 14 St.
(136)
2enske dobijo delo
Delo dobi
Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)
delu in opravkih 8.5 milj hoje.
MALIOGLASiH
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
V najem
Se odda stanovanje 6 sob zgoraj, veranda, zadaj veliko dvorišče. Blizu šole in cerkve. 6018 Glass Avenue.
— (19,21,23 jul)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, garaža, lepo dvorišče, v St. Clairski okolici. Lastnik 361-6895 ali 391-8862.
— (136)
V	najem
Spalna soba se odda pri mali družini. Si lahko tudi kuha. Ako hoče, je vsa oprema na razpolago, tudi Frigidaire. Na 1027 E. 61 St. EN 1-6671. _______________________(136)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Hiša naprodaj
E. 185 St. moderna ranch hiša, 2 spalnici, breezeway, priključena garaža, klet. 18601 Underwood Ave. Lastnik-	— (135)
V najem
Oddamo 4 sobe spodaj blizu cerkve Marije Vnebovzete. Zmerna najemnina. Kličite 681-9893.	(135)
Naprodaj
Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo, 5-5, 3 garaže, lot 50 x 175, vse v izvrstnem stanju. Zelo blizu trgovin, šol in avtobusne postaje kakor tudi cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 481-5534.	(136)
FrljafsPs Phamsasf
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI BR2AVK OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Clair Ave. & 6Sth St.. EN 1-42 ‘5
V najem
Opremljeno 3-sobno stanovanje na E. 58 St., primerno za par ali 3 osebe. $65 vključuje vse udobnosti. Kličite 881-7138.	(138)
V najem
Oddamo 4 lepo opremljene sobe, 2 spalnici zgoraj, za par ali dva moška. $80.00. Vse udobnosti vključene. 1082 E. 77 St.	(136)
V najem
E. 58 in St. Clair Ave., opremljeno 4-sobno stanovanje, pripravno za 3 moške, ženske ali zakonski par. $75 vključuje vse udobnosti. 881-7138.	(138)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
F PAN K KUPE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio teL JOrdan 4-5563
V fari Marije Vnebovzete
Enodružinska, 7-sobna hiša, na novo dekorirana, bakrene cevi, plinska gorkota, dvojna garaža, dobra za dohodek, samo $11,900. Kličite lastnika 944-6640.
(29,1,12,14, 16 19 jul)
VARSTVO PRED DEŽJEM — Monzumsko deževje na Japonskem ni tako obsežno kot v Vietnamu, vendar v tem času tudi v Tokiu rado dežuje. Tako je razumljivo, da so v veleblagovnici obesili s stropa več sto dežnikov, da si jih kupci lažje izberejo.
V najem
3 spalne sobe za upokojence, ali za očeta in sina ali prijatelje. Dve velike postelje in dve manjši; na deželi, blizu trgovine in gostilne. Si lahko Kuha. Kličite South Madison, Ohio, 298-3825.	(137)
Lastnik prodaja
Na E. 79 in St. Clair Ave. 4-dfužinska hišo. Najboljša ponudba se sprejme. Kličite 861-5855.	(139)
R
AMERIŠKA DOMOVINA,
05£I>0(><CZ>00<Cr>0()<I^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<r>oo«cz>oo<r^()<r^o<r=«o<r><)
Pogledali sta skozi zanke in sta videli, da so bila vesla spravljena v ladjo, da so na jamboru visela velika škrlatasta jadra in da so veslači izginili, morda da se odpočijejo pod krovom, na krnu ladje pa je stal kapitan, belo oblečen in s krinko na obrazu, in za njim krmar, ki je bil tudi zakrinkan, tako da nista mogli videti njunega obraza. Sedaj niso več jadrali na reki, marveč po prekopu, ki ga je na obeh straneh obdajalo peščeno obrežje, za katerim se je širila brezkončna puščava.
Asti si je ogledala puščavo, nato pa se je obrnilo in rekla:
“Zdi se mi, da poznam ta prekop, gospa, zakaj nekoč sem se še kot otrok vozila po njem. Mislim, da je to tisti prekop, ki so ga izkopali stari faraoni in ga po padcu kraljev iz rodu Hiksov zopet popravili, ter da. teče iz Bubastisa do zaliva, iz katerega plujejo popotniki proti vzhajajočemu solncu.”
prišli tja, ter sta se vrnili v svojo uto, da se izogneta pekočemu solncu. Tam sta videli, da je v času njune odsotnosti nevidna roka pospravila svi-
in pokazala na obrežje, kjer je Tua opazila na skali plamteč ogenj, čeprav ni vedela, kdo ga je zažgal.
“Povedati hočeta, naj greva z ladje,” je rekla Asti. “Pojdiva, kraljica, za svojo usodo, njuna volja bo prava.”
“Kakor želiš,” je odgovorila Tua. “Gotovo niso naju brez namena pripeljali semkaj.”
Odšli sta torej s človekoma na rob prekrasne ladje, zakaj mreža, ki ju je poprej obkrožala, je bila odstranjena, in sta tamkaj našli prehod, položen na ladijsko pobočje do
leno ležišče in odnesla ostanke kosila ter na lepi mizi pri-J °brežja. Ko sta stopili na to pravila drugih jedi.	1 brvico, sta jima zakrita tova-
“čudeži se godijo tukaj,”! riša izročila košari, se potem
“Morda,” je odgovorila Tua. “Vsaj to je gotovo, da je to svet, v katerem sva se rodili in da sva po usmiljenju Ame-novem in po moči mojega duha še vedno živi in ne mrtvi. Pokliči kapitana tamkaj s krova, morda nama pove, kam naju pelje v svoji čarobni ladji.”
Asti ga je poklicala, toda kapitan ni z ničemer pokazal, da jo vidi ali sliši. Potem je poklicala krmarja, a čeprav je bil njegov zakriti obraz obrnjen k njima, se tudi on ni zganil, tako da sta slednjič bili prepričani, da so to duhovi ali že od rojstva gluhonemi ljudje. Slednjič sta se naveli-čalj ogledovati lepo ladjo in prekop in puščavo za njim ter se čuditi, kje sta in kako sta
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
' BAKERY
EST. BUSINESS FOB 15 YRS.
Coffee bar & Dairy store in booming Taconite area. No other bakery in 3 town radius. 8 yr. old bldg, appraised at $60,000 with mod. Eqpt. appraised at $30,000. Upstairs apt. Have 2 outlets, 5 mi. in either town. Prcd. for quick sale. Will sac. at $45,000 plus invent. Poss. gross annually — $75,000 to $100,000. — $10,000 down and 5% on bal. Selling due to open heart surgery. (For verification, call V. A. Hospital, Minneapolis, Minn.) — Contact Glen Loken, 109 N. Main Street, Aurora, Minn. Phone 218-229-3890.
(138)
MALE HELP
Mold takers
To maintain and repair infection molds. Also need apprentice mold makers. Steady, overtime, top pay. All company benefits,
CONTAINER CORPORATION OF AMERICA 570 E. N. Water 467-6940 Ext. 285
(141)
REAL ESTATE FOR SALE
RETIREMENT HOME — 5% Room ranch. 5 yrs. old. Vz Blk. to Lake Michigan. South of Kenosha, Wis. Price $14,500, offer invited. Contact: Allen. LO 1-7897.
je rekla Tua, ko je sedla v slonokoščeni stol z usnjenim dnom, ki je bil tamkaj pripravljen.
“Kdo bi dvomil o tem?” je odgovorila Asti mirno, “čudežno je bilo tvoje rojstvo; na čudežen način je bil faraon umorjen; na čudežen način sva se rešili v svrhe, ki jih ne poznava; na čudežen način, kakor pravijo ljudje, se giblje ves svet, le da tega ne vidimo, ker smo preblizu.”
Tua se je malo zamislila, nato pa je rekla:
‘Ta zlata ladja je vsekakor boljša nego hlev psa Abija in jaz mislim, da ne potujeva brez cilja. Vendar bi rada vedela, kaj počne tisti duh, ki se je sam imenoval moj Ka, na prestolu Egipta in kako sva prišli na to ladjo ter kam ploveva.”
“Ne poizveduj, vse to se bo nama razodelo ob svojem času, in kar se mene tiče, moram reči, da se mi Abi smili, čeprav ga sovražim,” je odgovorila Asti suhoparno.
Tako sta torej sedeli v uti in gledali po puščavi, po pesku, po katerem se je zdelo, da plove njihova ladja, dokler ni solnce jelo zahajati, ko sta mogli zopet stopiti na krov. Nato sta se vrnili in zaužili izbrane jedi, ki jih je bilo vedno v obilici, zvečer pa sta legli na posteljo in trdno zaspali, zakaj bili sta potrebni spanja.
Ko sta se zopet zbudili, je bil dan, čeprav ni solnce svetilo skozi oblake, in njih ladja je plula preko širnega in mrkega morja, ki mu ni bilo nikjer videti obrežja. Svilena uta nad njima je bila izginila, namesto nje je stala koliba iz močnega cedrovega lesa, a Tua in Asti sta se malo menili zanjo, ker sta že bili navajeni čudežev. Ker nista še nikdar doslej bili na razburkanem morju, se ju je lotila čudna omotica, v kateri sta tri dni in tri noči mnogo spali in malo mislili.
Nekega večera, ko je solnce zašlo, sta opazili, da je nemirno gibanje ladje prenehalo, da vihar, ki jih je ves ta čas s strašno naglico gnal dalje, ne buči več okrog njih. Stopili sta iz svoje kolibe in sta videli, da so prišli v ustje široke reke, da na nje bregovih rastejo velikanska drevesa, ki so iztezala svoje dolge, krive veje v vodo, in da se med temi vejami skrivajo krokodili in drugi nevarni plazilci. Beli veslači so se zopet prikazali, in ker ni bilo vetra, so veslali ladjo po reki navzgor, dokler niso prispeli do peščenega jezika, ki se je iztezal v reko, in vrgli sidra.
Tedaj sta si Tua in Asti zopet zaželeli hrane in sta se vrnili v kolibo ter jedli. Ravno končali sta bili obed in solnce je bilo naglo zašlo, ko sta se pojavila pred njima dva zakrita moža, vsak s košaro v roki. Asti ju je začela izpraševati, toda bila sta gluha in nema, kakor kapitan in krmar. Vsaj odgovorila nista, marveč sta se samo ponižno poklonila
ponižno poklonila in odšla. Brž ko sta dospeli na breg, komaj da sta se z nogo dotaknili tal, so brv potegnili nazaj in velika vesla so se jela zopet potapljati v kalno vodo.
Ladja se je zasukala in tre-notek pozneje je bila že sredi reke. Na krnu je stal kapitan in pri krmilu krmar in oba sta bila v svetlobi zahajajočega solnca kakor v plamenu. Tedaj pa sta, kakor,po istem nagonu, oba dva moža potegnila krinki z obraza, tako sta Asti in Tua za trenotek videli njuno obličje — in glej, obraz kapitanov je bil obraz faraona, Tuinega očeta, in obraz krmarjev je bil obraz Merme-sa, Astinega moža.
En sam trenotek sta ju gledali, nato pa je črn oblak zakril umirajoče solnce, in ko je zopet izginil, je ladja bila odšla kdo ve kam.
Ženski sta se spogledali in sta se tedaj prvikrat zbali.
“Resnično,” je rekla Tua,
“če je kdaj koga strašilo, potem straši naju sedaj; ta ladja ima duhove za mornarje.”
“O tem sem bila že od po-četka prepričana, gospa,” je odgovorila Asti. “A ne boj se, zakaj ti duhovi so bili nekoč možje, ki so naju ljubili, in gotovo ljubijo naju še vedno. Prepričana bodi, da se nisva zaman rešili iz Abijevih rok ter prišli živi in zdravi pod vodstvom faraonove in Mer-mesove sence do tega skritega obrežja. Glej, tam gori ogenj, pojdiva tjakaj in junaško čakajva, kaj se zgodi; saj ne more biti drugega kot dobro.”
šli sta torej k skali, in ker se je že bilo stemnilo, sta sedli k ognju, ob katerem so bila pripravljena drva za prilaganje, in pri drveh mehka oblačila iz kamelne volne, da ju varujejo mraza. Hvaležno sta jih oblekli, naložili na ogenj in odprli košari, ki sta ji prejeli, ko sta odhajali z ladje. V prvi košari, ki jo je držala Asti, sta našli hrane, kolačev, suhega mesa in datljev, kar jih je mogla ena ženska nositi. Tista košara, ki jo je dobila Tua, je bila napolnjena z drugačnimi rečmi; na vrhu je ležala ljubka harfa iz slonove
kosti z zlatim strunami in nje rob je bil izrezljan v podobi ženske. Tua jo je dvignila in si jo ogledala ob svitu ognja.
(Dalje prihodnjič)
Hranite denar za deževne dneve [ -kupujte U. S. Savings bonde!
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
a-A A. ■ A'- '■■-‘AA
ZAHVALA
za
Jsseph Immk
Iskreno se zahvalimo Father Baragi, župniku cerkve sv. Lovrenca, Ferfolia pogreb, zavodu, Mr. A. Pelko, našim sorodnikom in prijateljem za izraze simpatije in za vso prijaznost ob smrti našega očeta, ki je umrl 21. junija 1965.
DRUŽINA TOMŠIČ Cleveland, O., 19. julija 1965.

PLESKANJE - BARVANJE
HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ
opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene.
TONY KRISTAVNIK
&
PAINTING 1171 E. 61 St.
DECORATING
HE 1 -0965

ŠKODA, DA NE DA MLEKA. — V Wisconsinu, središču mlekarstva v naši deželi, imajo menda največjo kravo na svetu. Na sliki vidimo glavo te krave, ki je sicer izdelana iz umetne snovi, v družbi domačinke Lynde Jepson.
JULIJ
nrnnfflž
tamll

KOLEDAR društvenih prireditev
U
JULIJ
25.—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik.
25.	—Dan Slovenske Dobrodelne
Zveze v Parku sv. Jožefa na White Rd.
AVGUST
1.	—Slovenski športni klub ima
na Slov. pristavi. svoj piknik. 8.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.	—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa.
11.	—Slov. upokojencu v Euclidu
priredijo piknik na SNPJ farmi.
Gospodinjski klub na Jutrovem priredi piknik na SNPJ farmi. 15.—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
12.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.	—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
26.—Klub Ljubljana obhaja 35-
letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih.
OKTOBER
2.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih.
9.	—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje \ Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Praznovanje 40-letnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete.
30.	—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
31.	—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue Jesenski koncert.
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje
25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
20.—Klub slov. upokojencev v
Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MAREC 1966
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni
TUDI VZOREC JE VAŽEN. — Na Japonskem je spuščanje zmajev preko 300 let stara navada, ki navdušuje in zabava množice. Poleg višine, v katero se dvigne zmaj, je važen tudi njegov vzorec. Slika kaze dva zmaja razpeta med letom v zraku nad jap. pokrajino.
17.—Združene podružnice Slov. I koncert. Začetek ob 3.30 pop.


NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 11. maja 1965 umrl naš ljubi stric
Anton Lenarčič
Pokojni je bil rojen 20. aprila 1890 v vasi Nadanjeselo, Jugoslavija.
Pokopali smo ga dne 13. maja. Iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 cesti smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev Marije Vnebovzete, od tam pa na pokopališče All Souls.
Prisrčna hvala g. župniku Matiji Jagru, ki je v cerkvi Marije Vnebovzete daroval sv. mašo in vodil pogrebne obrede.
Prav lepo se zahvalimo društvu SDZ št. 8 in Klubu upokojencev za dar, poslovilne govore in molitve ob krsti.
Bog naj povrne vsem, ki so darovali za sv. maše, poklonili cvetje, kakor tudi nosilcem krste. Naša posebna hvala vsem, ki so ga prišli kropit, se udeležili sv. maše in ga spremili do groba.
Želetovemu pogrebnemu zavodu naša iskrena zahvala za ljubeznivo postrežbo in odlično urejen pogreb.
Dragi naš stric, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
nečakinja ANTONIA KUTNAR in družina;
nečak KARL LENARČIČ in družina; brat in sestra v domovini in njune družine.
Cleveland, Ohio, 19. julija 1965.