2X\. številka. lVst, v *m|o I I. oktobra, 1 S9!). Tedaj XXIV ..Edlnoat" iihaia tlvukmt iin dim. ram« 11 net*tiiu. /»a vei'-krnino naročilo * primernim popustom. 1'o^lmia, osmrtnice in jiivne zalivale. o pogoditi. Vsi dupini naj se poAiljajo uredništvu. NetVaukoviini 'lopni te ne »prejemajo. Koko|ii*i «ie ne vračajo. Naročnino. reklamacij* in omilite sprejemu uprti vnlštvo. Naročnino in ogia*e je plačevati loco Trat. I're4niihn in tisknmii -e nahajata v ulici Csriiuia dni zapora, ker je na kontrolnem shodu odgovoril namesto z nemškim »hier« slovenski. Dunaj 10. Člen gospodsko zbornice, pl. Ma-devski, so je izrazil nasproti nekemu novinarju, da bi bil vzor cesarja konlieija med Nemci, Cehi in Poljaki, podobna koaliciji leta 1803. Dilliaj 10. Predsedništvo zbornice poslancev naznanja, da se glasom najvišjega patenta z dne 1». t. m. državni zbor sklicuj« na dani H. oktobra. Otvoritev je napovedana na 11. uro predpoludne. Dunaj 10. Levica jc opustila namero, da bi tožila bivši kabinet. Sami pristaši Schoncrerja in socijalisti še hočejo tožiti ministerstvo Thunovo, za kar pa težko naberejo potrebno število podpisov. Že sednj se kaže spor na levici, ločim je desnica solidarna. Dunaj 10. Cesar poj de v soboto jutro v \Vallsee h krstu novorojenca nadvojvode Frana Salvatorja; v nedeljo večer odpotuje v Budimpešto, kjer se bode mudil nekaj časa. Budimpešta 10. (Zbornica poslancev.) Kazni govorniki, med njimi Kossuth, podpirajo predlog, da se naprosi vlada, da preskrbi zadoščenji madjarskemu narodu, kateri da je bč slavnostmi ob premestitvi Hentzijevega spomenika hudo razžaljen ter da se spomenik odstrani z mesta, na katerem utoji sedaj. Szell odgovarja. Jutri bode nadaljevanje debate o interpelacijah glede afere Hontzi. London 10. Transvaalska vlada je poslala Angležem ultimatum. Nredoc 10. Pravijo, da je nastala kriza v bolgarskem ministerstvu ; vendar Grekov še ni podal ostavke. P O 0 I. I S T E K. 8 Sursum corda! Spisal E—n.—n. I. Pavel Savio je bil duševno potrt. Neštetokrat jo že proklel uro svojega rojstva in jezil se je neskončno, ker ni imel toliko poguma, da bi sam končal svoje življenje. Kajti, živeti je neumno. Človek, ki živi, zlasti človek, ki upa, so norčuje sam iz sebe. Upati — kako je to blazno! Danes ni nič in jutri bo prav tako, kakor danes. A vendar upaš, da bode jutri morda drugače. To je grozovito neumno. Dolga vrsta dnij in mesecev in let ti pokazuje, tla je življenje vedno enaka tragikomedija. Sedaj bi I »i I že lahko prepričan. Izkušnja te je naučila, da so zakoni sveta kruti; uvi-del si, da se za te nikjer ne peče posebna pogača. Trezni, zreli razum ti pravi, da ne smeš pričakovati nič druzega, nego večno ponavljanje stare bede, večno progonstvo starega trpljenja. Veruješ svojemu razumu, veruješ mu; saj je tvoj, saj te neprenehoma spremlja, vedno opazuje tvoje življenje. vse si zapomni in o vsem ti pravi o pravem Lastnik konaorcij lista „Edinosti". K lili 10. Danes popoludne je umrla v Car-pinotu kontesa Salina, svakinja papeževa. Amsterdam 10. Kakor zatrjujejo v olicijoz-nili krogih ima shod nizozemsko kraljice Viljelmine in nemškega cesarja Viljelma namen, da pristopi Nizozemska nemški carinski zvezi. Drugi pravijo, «fa je ta shod v zvezi s transvaalskim vprašanjem. Netnški uesar da je obljubil kraljici Viljelmini, da hoče storiti vse, kar je v njegovi moči, da se ohrani neodvisnost južnoafriških boer-skih republik. Javni shod polti« HM „Edinost" v s v. Ivan u, dne H. o k t o b r a 1809. (Dalje.) Na vprašanje predsednika, da-li želi še kdo kakega pojasnila oziroma na izvajanja g. Cotiča, se je oglasil g. dr. Matej Protner, čegar ve-lezanimiva izvajanja zamuremo, zaradi skromnega prostora, priobčiti le v glavnih potezah. Govornik je izjavil, da ne more soditi o položaju enako optimistično kakor poročevalec gosp. Cotič. Njemu se zdi sedanji položaj v Avstriji podoben položaju leta 1X48 in iHfUJ. Tudi sedaj je nastop nemških obstrukcijonistov popolnoma revo-l u c i j o nare n. Čuditi so moramo le, da so na vladni klopi ni našel mož, ki bi se bil upal reči Nemcem v obraz, da so revolucionarji! (Viharno pritrjevanje). Mesto tega vidimo, da se še pogajajo z očitimi uporniki ter jim delajo koncesije. Posledica žalostnega političnega položaja je obča nezadovoljnost, posebno med kmeti in delavci. Kmet in delavce sta v Avstriji mnogo na slabšem, nego v drugih državah. Drugod se jo zadnja leta zgodilo marsikaj, da bi se z boljša le razmere delavstva in kmetijstva; pri nas jo vse mrtvo v tem. Pri nas ima vse delovanje vladajočih krogov to edino svrho, da bi ponemčili ali poitalijanili Slovane. Nemci in Lahi imajo pri nas službe in vso moč v rokah. I u vendar se še Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdiuoat" v Trstu. pritožujejo, da so njim godi krivica. Kadi bi gospodarili nad nami, kakor so nekdanji stari graj-ščaki brezčutno gospodarili nad nami. (Vsestransko potrjevanje). (tovornik je dokazoval na podlagi zgodovine, kako so se današnje žalostne razmere razvile iz prejšnjih razmer. Omenjal jc punte leta 1*48., ko so Slovani rešili Avstrijo razpada. V zahvalo za uslugo so nas začeli poneinčevati in p o i t a 1 i j a n če v a t i. (Frenetično ploskanje in razno vsklikanje). Vlade so postopale z nami, kakor da bi bila vsa naša sreča v tem, da kolikor prej postanemo Nemci ali Lahi. Lahko rečemo, da se je od leta 1848, v naših pokrajinah več Slovanov poitalijančilo, nego prej ves čas pod bene-čansko vlado. Ko je leta 18b(>. Ilismarck po nesrečah na vojnih poljih vrgel Avstrijo iz nemške zveze, seje pri poznalo, da Avstrija ni več nemška država. Vendar niso mogli pustiti fantoma. A da bi lažje dosegli svoj namen, so nemško-židovski liberalci, ki so takrat bili na moči, presekali Avstrijo, ter so ono polovico prepustili Madjarom, da jo pomadjarijo, a drugo polovico Nemcem, da jo ponemčijo. V to svrho so napravili volilni red za državni zbor na popolnoma krivični podlagi. Ta volilni ted so tudi uveljavili in po istem volijo dandanes n. pr. veliki posestniki skoro tretjin ko vseh poslancev. To so ljudje, ki ne vedo, kako živi človek, ki si služi v potu svojega obra%a svoj kruh, ljudje, ki nimajo zmisla za potrebe delavskega in kmetskega stanu. V današnjem parlamentu je na umeten način Nemcem zagotovljena premoč; produktivni sloji, delavci in kmetje, so zapostavljeni na popolnoma krivičen način proti veleposestvu in meščanstvu, v katerima prevladuje nemški živelj. Tukaj v tržaški okolici pa so seveda slovenski okoličani izročeni na milost in nemilost (Klic: Le nemilost!) laski mestni gospodi v Trstu. Na mesto plačila za zvestobo in usluge Avstriji se nam torej godi krivica, dočim so slavna vlada pogaja in dela koncesije ljudem, jkakoršen je časti. A tvoje verovanje ni dosti trdno. V nekem skrivnem kotičku tvojega srca se vendar giblje pričakovanje, radovedno izgledu vanjo, upanje. Mosda se spremeni kakšen prizor življenske vsakdanjosti ? Morda se kaj zgodi slučajno — - — Hahaha! Slučajno! To je že patalogično. Nevarnost se približuje in treba bode zdravnika vprašati. Hal Kadar človek že računa z slučajem, tedaj je vsaki sum opravičen, vsaki strah [mogoč. Slučaju zaupajo samo otroci, ki ga ne poznajo Odrasel človek bi moral vedeti, da ni slučaja. Zivljenski zakoni so kruti in kdor živi, je njihov suženj. Verig, s katerimi nas okujejo, ne more nihče raztrgati. Blazno je, nategovati jih, misle, da počijo; neumno jo upati, da jih kakšen dobri duh čez noč vzame z naših rok. Ako se napenjamo, da hi jih raztrgali, se nam urezujejo še globlje v meso, bolečine se še večajo. Ako upamo, da jih izgubimo slučajno, se prevarimo tolikrat, kolikorkrat zaupanje; iz vsake na-deje vsklije eno razočaranje, ki je bolestnejše od trpljenja na galeri življenja. Ha! Pavel Navič vd, da je tako. On no upa. Kesigniral je in sedaj nosi svoje verige, ue da bi se upiral, ne da bi pričakoval rešilne ure. Toda sreče ni našel v resignaciji. Trpljenje ni postalo ložje, ker so je udal v neizpremenljive razmere in ker ve, da mora trpeti. On no beži, kadar vidi bič, ki šviga po zraku in ki naj zdajci pade na njegova pleča, toda udarci ga le bole. In ne kriči več, kadar ga z iglami zbadajo v srce, a iz srca kaplje vendar rdeča kri. Obupno krči pesti in preklinja usodo, ki so igra z ljudmi, sovraži jo iz dna duše, a prenaša jo. Pavel SaviČ ni bil vodno tak. A j, da sta ga videli pred leti! Samo življenje, samo veselje, samo prepevanje ga je bilo. A te m pora mutautur etnos mu* tamur in illis. Cas izpreminja vsako bitje; ne vseh enako, a spreminja vse. Savica je zelo, zelo spremenil. Kdor je poznal malega Paveljčka, ko je hodil v ljudsko šolo in se igral v mestnem logu z svojimi porednimi veselimi tovariši, kdor ga je poznal tedaj, ko je obiskoval gimnazij, ko jo ob počitnicah lazil po vseli hribih in dolinah, povsod zabavajo ljudi, s katerimi se je sešel, vedno prepevajo, vedno poln zlatih cvetočih upov, in kdor je primerjal sedanjega profesorja Savica tedanjemu življenja kipečemu mladeniču, ni hotel verjeti, da se človek lahko tako izpreineni v razmeruo kratkih letih. (Pride še.) Wo|f, ki pravi, da so Slovani ljudje nižje vrste, katere treba zatreti. Ali vsaka krivica se maščuje, in če se me-rodajni krogi ne odločijo za preosnovo Avstrije na podlagi pravičnosti, utegnila hi krivica Avstrijo uničiti. | Pritrjevanje). l>a, Avstrija ne nahaja v zelo kritičnem položaju, a od tega umetno ustavljenega parlamenta ni pričakovati nobenega zboljšanja razmer, dokler ne pride v istem masa naroda do veljave, do večine v parlamentu, dokler se ne uveljavi splošna volilna praviea. (Odobravanje) Opozarjiuno torej naše poslance na to, da naj delujejo po svojih močeh, da se uvede kolikor prej splosna volilna pravica. Kolikor je žalosten naš sedanji politični položaj, en sklep naših poslancev je zadnji čas govornika vendar razveselil, namreč sklep slovanske kršč. narodne zveze, da se jezikovne razmere ne smejo urediti samo za Češko in Moravsko, ampak za vse dežele, zastopane v državnem zhoril. Na podlagi vsega torej, kar je govornik povedal, je predložil nastopno resolucijo: Javili ljudski shod, sklican od političnega društva »Edinost*, dne H. oktobra ISM v sv. Ivanu pri Trstu 1. izreku za neobhodno potrčimo, da se Jezikovne razmere urede na podlagi narodne jediiakopravnoHti, pravično za vse avstrijske dežele, ne pa samo za češke, in pozdravlja z veseljem sklep »Slovanske krščaiisko-narodiic zveze* na Dunaju, s katerim se to zahteva; 2. pričakuje od državnih poslancev »Slovanske krščansko-narodne zveze*, da stopijo v naijostrejšo opozicijo, ne samo proti sedanji vladi, ampak proti vsaki avstrijski vladi, ki ue bo ustrezala opravičenim zahtevam Jugoslovanov. Ta resolucija se je vsprejela soglasno. Ljudsko štetje. Predsednik, g. prof. Mat k o Mandič, je spregovoril nastopno: Koncem meseca decembra t. I. se bo vršilo ljudsko štetje v vseh deželah in kronovinah, zastopanih v državnem zboru na -Dunaju. Leta 1HH0. se je pri nas štelo ljudstvo zadnjikrat na podlagi narodnosti. Marca meseca leta 1KK0. pa je državni zbor sklenil nov zakon, na podlagi katerega se šteje sedaj ljudstvo po občeval nem jeziku. V drugih državah, kjer biva le ena narodnost, služi ljudsko štetje le v znanstvene svrhe, v svrhe statistike, da se vidi, kako je število prebivalstva naraslo ali palo itd. Pri nas pa, kjer bijemo še vedno narodnostne boje, nima ljudsko štetje le tega znanstvenega, ampak ima tudi političen namen. Kakor znano, računi vsaka vlada sb statistiko. Ako ima kje v narodnostno mešanih krajih nastaviti uradnika, ozira se na to, kako je razmerje med posamičnimi narodi v dotičnem kraju. Cek> baron Czoernig, ki ni bil baš prijazen Slovanom, je rekel, da se je ljudsko štetje pri nas žel. 1X80. izvršilo krivično. Temu sc ni Čuditi. Ljudsko štetje izvršujejo občinske uprave. Ker so pa občinske uprave na Primorskem, zlasti v Istri, večinoma v laških rokah, da-si je večina prebivalstva slovanska, so si naši nasprotniki prizadevali, da izpade njim na korist, a nam na škodo. Kakor vidimo, ima pri nas ljudsko štetje torej tudi narodnostni pomen. Zato mora nam vsem biti na tem, da hi se izvršilo prihodnje ljudsko štetje strogo po zakonskih določbah. Malo je sicer nade, da bi to dosegli v polni meri. Naši ljudje služijo svoj kruh večinoma pri tujih gospodarji!), ki bodo, kakor ilosedaj, tudi o prih. ljudskem štetju delovali na to, da njih uslužbenci povsod zaznamujejo laški jezik kakor svoj občevalni jezik. Prav z ozirom na te težave je odbor političnega društva sklenil poskrbeti za to, da se naš narod pouči o svojih dolžnostih glede ljudskega štetja, da se mu razjasni pomen istega, ter je v to svrho sklenil, da se ima odslej na vsakem shodu spregovoriti tudi o tem predmetu. Podrohncjih pojasnil poda gosp. podpredsednik pol. društva »Kdinost«, dr. Gustav (ire-g ori n. (Pride še.) Politični pregled. TRST 11. oktobra l»i*9. Torej?! »P leeoltt«, temu sramožljivo-ofici-joznemu glasilu v Trstu, so brzojavili včeraj z Ibtnaja od oHcijozne strani, da ni nič res, da bi osrednja vlada odobravala proti Hrvatom in Slovencem naperjeno taktiko grofa Gofcssa. Sedaj pa bi menili mi : le hitro z izvajanjem konsekvencij ! Ali mora priti sprememba v tem n e o d o b r a v a n e m postopanju, ali pa spre me ml> a v — osebah! Tertium non datur — ako hočejo, da bomo kaj verovali v iskrenost ofieijoznih zatrdil v čri Clarvjevi! K položaju Zasedanje državnega zbora je torej zaključeno. S tem je vlada ustregla onim nemškim skupinam, ki hi se zopet rade prerile do vladnih jasli. Z zaključenjem zasedanja je odpadlo namreč vse tisto kamenje, ki so si je te stranke same navalile na pot: neštevilo nezmiselnih predlogov, zlasti onih za obtožbo ministrov. Seduj bi bila odprta pot, ko bi ne bilo — da ne govorimo o socijalnih demokratih — \Volfa in njega graških somišljenikov od nemško ljudske stranke. Tvrdka \V\»lf-Sohonerer in Gradčani že izjavljajo, da jim pad Thuna in odprava jezikovnih naredeh ne zadoščajo in prvi že žugajo z novimi predlogi za obtožbo ministrov iz Thunovega kabineta in poslednji napovedujejo nadaljevanje obstrukcije. Kdo ve torej, da-li ne najde zbornica — vzlic kapitulaciji pred obstrukeijo — o svojem sestanku zopet eel koš najlepših obstrukeijskih preti logov, spremljanih od virtuozno izvajane mehanične obstrukcije ? ! Seme razdora mej gemeinbitrglerji v najbližji bodočnosti že poganja svoj strup, [n taki ljudje naj bi opravljali ukupno pozitivno delo?! Gospod Madevski, najnovejši poljski člen gosposke zbornice in pospeševatelj ideje nemško-poljskega zavezništva, je pripovedoval nekemu novinarju, da na najvišem mestu bi želeli koalicije mej Nemei, Cehi in Poljaki. Z ozirom na notorično diskrepaneo mej posamičnimi skupinami Nemcev, bi pa vprašali mi poljsko ekseelenco: ali naj bi Cehi in Poljaki tudi z \Volfom stopili v koalicijo? In če ne: kje so prav za prav pri poznani zastopniki Nemcev, pred katerih avtoriteto bi potihnila VVolf-Schoncrerjeva — agitacija?! Včeraj se je grof Clarv pogovarjal z Slovencem vit. Ilcrksom in Nemci grofom Sturgkom, Luegerjem in Grabmavorjem. Danes sta bila menda dva Ceha na vrsti. de s shoda čeških zaupnikov. »Information« pravi, da so češki zaupniki prestali političko skušnjo državniške treznosti in razsodnosti, ki je razveseljiva in ki je — iznenadila. I/, vedenja njega zaupnikov da je razvidno, da je narod češki napredoval politiški. Pred 20 [leti kaj taeega ne bi bilo mogoče, pred 10 še jako težko. Ljudje so prestali dobro šolo in so se kaj naučili. Ta izvajanja »Informacije« se kaj lepo vjemajo z menenjom poročevalca pol. društva »Kdinost« na shodu pri sv. Ivanu minolc nedelje. Pa tudi izreki posamičnih govornikov na shodu v Pragi se i pokrivajo z našimi nazori o taktiki, potrebni za bodočnost. Takti je n. pr. dr, Gregr — gotovo radikalee najčistejega kova — rekel, tla gotovo se ne uresničijo nade nasprotnikov, ki pričakujejo, da mej Cehi zavlada anarhija, ali te usluge ne napravimo nasprotnikom. Posl. dr. Bngl pa je, poročujč ti svoji avdi-jenciji pred cesarjem, rekel, da je odkrito povedal Njeg. Veličanstvu, da poraz ne obstoji toliko v odpravi jezikovnih naredeh, ampak v kapitulaciji vlade pred terorizmom. Bitko j e zgubil a <1 r -ž a v a. Mi pa smo krivi v toliko, ker smo preveč zaupali, zaupljivost je pa znak poštenja. (Ali ni to približno isto, kar je rekel gosp. Cotio mi milo nedeljo: «Mi moramo le želeti, da bi mesto prejšnje neodločne, tipajoče, omahujoče, ter vsaki obljubi vi a d e verujoče večine videli odločno, konsekventno, svojih ciljev zavedajočo sc in za te cilje brezob-z i r n o d e 1 u j o č ti večino«! ?) Slednjič je rekel tir. Kngel, da jeden vspeh moremo beležiti že sedaj : postali smo močni in naša vztrajnost bo izdatneja, nego kedaj. Ze nekolikrati so hoteli kreniti na levo, ali ni šlo. Mi smo napravili fiasko, nekdo drugi pa — banke rot! Konečno je posl. Hotfea v Pragi povdarjal isto, knr se je povdarjalo pri sv. Ivanu: tesno prijateljstvo in zvest ti bo Slovencev <1 o Ć e h o v in pa velikanski napredek misli č e š k o-poljske vzajemnosti, kar je dokazal tudi shod novinarjev v Krakovem. O slovanski misli smemo torej vendar le reči : Eppur si muove ! Poljaki in Rusi. Shod novinarjev v Krakovem je izzval toliko na ruski, kolikor na poljski strani pojavov, ki pričajo o veselem dejstvu, da se, če tudi počasi, vendar jasni v razmerju med Rusi in Poljaki. In vsaki Slovan se mora le veseliti teh začetkov preobrata, ki bo imel, ako dovršen, važnih posledic za vse slovanstvo, osobito pa bo preosnovalno in ugodno uplival na politiško položenje avstrijskih Slovanov. ITmevno je torej, tla s prisrčnim zadoščenjem pozdravljamo vsaki najmanji znak tega jasnenja in bistrenja. »Novoje Vremja« piše n. pr. z ozirom na shod novinarjev v Krakovem: »Nemalega pomena, in to ne le za slovansko novinarstvo, marveč za vso Slovanstvo, so resolucije kongresa o zasnutju dopisovalnega uradn in osrednjega glasila za vsa slovanska vprašanja, Ilrez ozira na to, tla mnogi predstavitelji slovanskih narodov niso bili navzoči na shodu v Krakovem, stvar slovanskega jedinje-nja in sporazumljenja je vendar napravila korak naprej. O naj kočij i vej i h slovanskih vprašanjih — rusko-poljskem in srbsko-hrvatskem — so razpravljali odkrito, poslušali mirno tudi najnasprot-neje nazore in došli so tlo prepričanja, da oh dobri volji bi mogli rešiti ti vprašanji. (z nižje doli pravi isti list: Toplo izjave na kongresu o poljski solidarnosti z ostalim slovan-stvom niso brez resnega pomena v kritičnem momentu, v katerem se Avstrija nahaja sedaj. To j e p r v i k r a t, da v časih, nevarnih z a Slovane, tudi poljska družba in zastopniki ostaja j o zvesti slovanski zastavi. Pravijo, tla je k tej dobrodejni spremembi Poljakov pripomogla parlamentarna zveza z Cehi. Slovanska zavest, prej nepoznana v Poljakih, se je po zaslugi Cehov jela širiti v širše kroge poljske družbe in tlela sedaj silen u ti s tudi na poljske politiko. Slava Bogu! Cas je bil že zato! Tudi list »Rossia« omenja, kako poljski listi vse simpatičneje ali vsaj trezneje pišejo o Rusiji, nego so ketlaj, dočim pišejo ostreje in ostreje o Neineih. Omenjeni list pripoveduje, kako sc je neki ruski novinar v vlaku sestal z nekim poljskim poslancem. Poslednji je priznal: Sedaj smo uvideli, da smo pogrešeno umevali naše vzajemne odno-^aje, sedaj, ko — na veČo korist Rusije •— njo sosedje, sosebno Prusija, poojstrujejo svoje tlačenje Poljakov. Izvzemši malo njih sc vsi ljudje klanjajo vspelui, a treba priznati, tla vi Rusi slavite vspehe, tla korakate na čelu vsem in tla vsem predpisujete zakone. Med Rusijo in Vatikanom se prično te dni — ko papežev nuucij Tarnassi dospe v Po-trograd — dogovori o nekaterih vprašanjih, jako važnih za ruske katolike. Listi javljajo, da se bodo dogovori vršili ti teh-le točkah: popolnjenje škofovskih stolić, organizacija katoliških semenišč, raba ruskega jezika v izvenliturgičnem delu katoliškega bogoslužja, zasnova nuncijature v Petrogradu. Ne moro se sicer šc soditi, kakov bode vspeh tem dogovorom, ali toliko kaže, tla so sedaj v Petrogradu ugodno razpoloženi nasproti Vatikanu. Vojna moč Boercev. Sedaj, ko je sleherni tronotek pričakovati vesti, da se je začela krvava igra med malo republiko južno afrikansko, Transvaaloin, in mogočno monarhijo Angleško, bo gotovo zanimalo čitatelje, kar piše Slovenec Egoti Mosehe o vojni moči Boercev. Tudi mi smo bili sporočili, daje ta gospod odšel v Transvatd. Sedaj pa že poroča »Slov. Narodu* mej drugim tudi to: V Transvaalu je torej oboroženih državljanov 30.000, v Oranje-Vrijstaatu 25.000, v Kapu 60.000, v Na ta lu 5000, skupaj 120.000 mož. Razun tega h«; je tukaj še ustanovil dobrovoljni nemški kor, ki šteje okoli t)000 mož in lio-landski kor, ki šteje 3000 mož. Bilo bi torej vsega skupaj okoli 130.000 mož, dobro vajenih orožja m odločnih braniti sc do zadnje kapljice krvi. Kolikor se je zvedelo od Angležev, je sedaj okoli 10.000 mož v južni Afriki, 10.000 naj jih pride iz Indije in 30.000 iz Anglije. Nočem se tukaj baviti % vrednostjo angleških vojakov, o katerih je znano, da ho najslabši v Evropi, ne jemljem ozira na to, da Angležem ne bo prijalo podnebje, i*>-sebno v sedanjem toplem iti deževnem Času, primerjam naj samo števila in naj vprašam : Ali bodo zadostovali ? Zaključujem pa naj / besedami, kijilijepred nekaj dnevi prineslo liolandsko glasilo « Volksstem » : če se vname boj, ne pridejo na boj niti Cliam-berlain niti Salisburv, niti Khodes in tudi onih voditeljev Citlandcev, ki sj sedaj tako hrabro pobegli iz Transvaala, ne bo videti ; na bojišče pa pojde li sinov predsednika in nad 50 njegovih unukov ; in sledil jim bo podpredsednik, general .Joubert sam s 7 svojih sinov ; in tako vsi drugi visoki in nizki činovniki vlade, da s svojo krvjo ohranijo narodu domovino! Domače vesti. • A valit i!» Naprej na polju - bedasto«' ! Zopet se moramo povrniti k italijanskemu socijalistu O. Morgariju, ki je v listu v «Avanti» — pa v rimskem, ne v tržaški karikaturi njegovi — objavil znane članke o primorskih, zlasti tudi tržaških razmerah. Zaradi resnice, ki jo je ta mož povedal neodrešeneem, in ki vrbovati v tem, da je italijanski značaj «julske» pokrajine le pobožna želja irredente, napadajo Morgariju vsi italijanski listi in lističi. On pa se jim smeje, češ, da laska le njegovi novinarski časti, ker ima svet toliko opraviti z njegovimi spisi, in sklicuje so meritorično na sklepe zadnjega socialističnega shoda v Brnu, ki se skoraj doslovno strinjajo z njegovimi nasveti glede ureditve razmer v naroduo-mešovitih deželah. Ker je to napadanje na poslnnea Morgarija postalo nekako moderno, moral si je sod ruga iz kraljevine privoščiti tudi mož, ki razume tok zgodovine kakor nihče drugi ter ume plavati vedno sfc — strujo, namreč: g. Kihard Camber. Ta ♦socijalist* je oapal Morgarija na način, ki ne more boleti nasprotnika, v nas pa je vzbudil obilo veselosti. Le poslušajte! smo poslušali govornika. Po predstavi je nastopil sinček g. Stoj kovica ter nam v lepih besedah slikal vrednost materinega jezika. O tej priliki smo se spominjali vseh berilnih spisov v tujih jezikih, ki ali v vezani ali nevezani besedi govore o vrednosti materinega jezika in vzdihnilt smo: »Naša slovenska berila pa nimajo tacili spisov!« Konec temu govorčku je bil: »Govori, moli, pevaj, jokaj in smejaj so le v materinem jeziku !« In jaz, zaključujč to poročiIce, kličem tudi: »Govorimo, molimo, pevaj mo, jokaj mo in smejajmo se le po — slovenski1* R. Tehnika v Zagrebu. V zagrebških listih čitamo, da je ustrojenje više tehniške šole v Zagrebu gotova stvar in da so vse potrebne priprave že dogotovljene. Inženirski oddelek tehniške šole bi se torej otvoril že začetkom prihodnjega šolskega leta. IV. narodna dirka kluba slov. blelklhtov »Ljubljana« se je zadnjo nedeljo obnesla prav ugodno. Tržačane seveda najbolj zanima VI. točka: »mateh« Ferkovio-Iros, v katerem je sijajno zmagal g. Počkaj-Iros iz Trsta, ki je na prvi in tretji vožnji na dolžini 1000 metrov prehitel nasprotnika za l/r, »ek. Gromoviti »živio« je zadonel iz grl gledalcev ; častilci so mu vrgli velik lipov venec okoli vratu, drugi pa so ga vzdignili ter s kolesom vred nosili po dirkališču, (i. Počkaj velja za sedaj za najboljšega dirkača na Slovenskem in Hrvatskem. I. redno obeno zborovanje akad. telili, društva »Triglav« v zimskem tečaju 1899/1)00. bo v soboto, 14. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »zur Stud t Triest«, Jakomini trg. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Slovenija«. 3. Poročilo od borovo. 4. Slučajnosti. Odbor. Pevsko društvo »Toinaj« v To maj u bo imelo svoj redni očni zbor dne 15. oktobra 1899 ob 4. uri popoludne v čitalničnem prostoru pri g. Pupisu s sledečim vsporedoni : 1. Pozdrav predsednika. 2. Cverovljenje zapisnika lanskega občnega zbora. 3, Poročilo tajni-kovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev treh pregledovalcev računov. 1». Volitev novega odbora. 7. Morebitni predlogi. Na obilno udeležbo vabi uljudno prijatelje ubranega petja in Čitanja Odbor. Kazglas. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ininisterstva od dne 3. oktobra t. I. se naznanja, da je promet s poštnimi nakaznicami med Avstrijo ter Levunto in Crno goro do nadaljne odredbe ustanovljen. Promet s povzetnimi pošiljatvami ostane pa še nadalje začasno v veljavi. Lloydov parili k »Cleopatra« je prispel danes v jutro iz Aleksandrije ter se podal naravnost v lazaret pri sv. Jerneju. Vesti Iz Koroške. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi 9. Špiritu« linapli compoiltui ALGOFON. edino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter sp dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Al dne Mori) Piazza iranie TRST Paziti na ponarejanja. Nikolaj Terškan! trgovec v Ljubljani priporoču oli pričetku sezone svojo izborno kislo zelje v aodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., knkor tudi svežo zelje v glavah. I*ri Rodčekih po 2(M) in 100 kg. ne računi Imitto /a netto, pri pošiljatvi po 50 in kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje! Cene brez konkurence. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (jiovanni liis. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvu donese srečo ! Iščeta se korespondent, ki je zmožen tudi voditi knjige in praktikant. Zahteva se znanje slovenskoga, nemškega in italijanskega jezika. Naslov pove naše upravništvo. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST Zalogu pohištvu za Jedilnico, spalnice In »prejemnice, žiinnie lu peresiiie, ogtedul in železnih blaguju* po cenah, ^ menečni ;)i/ o, ^ ^ i, :ts\n° " 1 letni !! Napoleone: po '1 °'n proti 20 dnevni odpovedi a'/,0/o , *<> •• -i ineseoni ,, i) "'„ »i .. Tako obrestovan je pisem o uplneilih velja od 25. oziroma "2. avgusta naprej. b) /a giro-conto daje *23/4u/() do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba a vizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačiio obresti od dne uplačila in naj seje to /.godilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje eonto - correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, meujice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. ti) Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, meujice in kupone proti primerni proviziji. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Unojam si naznaniti slavnemu obeinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrhel svojo prodajnlnieo v mnogobrojnom povsem novim blagom po lire/konkurenčnih eetiali : Razno vratni perkal, moderno risanje, barve garantirane............po 15 nvč Fini perkal za srajce.........„ 24 „ Ozford, barve garantirane.......„ 19 „ Francoski sateni . .........„ 28 Plquet, barvan in liel za oblekeba .... „2(1 „ Perkalln za podloge vseh barvah.......10 „ Blago močno za podloge vseh barvah . . . „ 15 „ Blago za ionske obleke dvojna Siirina od 28 nvč. naprej „ „ motke obleke širina 150 cm. „ 0 > „ J^ Velik izbor "^H trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za flivilje in modiatinjo. — Vsprejemajo se naročbo moftkih oblek po meri in najnižjih oenah. S0T" Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. !X)0\!)000000000(XXXXXXXXXXXXXXXXXXXK< „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 111, decembra 181)7...........Kron 15M.!M)7,579*— Letno vplačilo premij in obresti do 31. deeembra I8H7..... » 3K.83$,375°— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1*48.) • » 348.800,067*— V letu 1897. izdanih 74(ls polio za glavnico od....... » 67.431,351*91 Prospekti, ceniki in v oboe vse ti rupe informacijo doposljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. ŠĆ Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. ejo se dobri, zastopniki agentje in potova c i. o«xxxx)oooo