KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBEN KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 13. kos. V LJUBLJANI, dne 21. februarja 1931. Letnik II. V S K B I N A : 81. Zakon o popisu prebivalstva, poljedelskih gospodarstev in živine na dan 31. marca 1931. 82. Zakon o strokovnih Šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi. 83. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o redu »Ju-goslovanska krona«. Zakoni in kraljevske uredbe. 81. Mi ALEKSANDER L, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, Podpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle zakon 0 Popisu prebivalstva, poljedelskih gospodarstev in živine na dan 31. marca 1931.* § 1. Na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije je opravili P°pis prebivalstva. S tem popisom se ugotovi po številu stanje prebivalstva, kakor bo o polnoči med 31. marcem • 1931. in 1. aprilom 1.1931., a popisovanje samo se začne • aprilu 1. 1931. ob osmih zjutraj istočasno po vsej krn-Jf-vini in se mora dokončati najdalj do 20. aprila 1. 1931 § 2. .. Poleg prebivalstva se popišejo hkratu tudi vsa po-jedelska gospodarstva in vsa živina. Poleg splošnega popisovanja vseli prebivališč v dr-•avi se izvede po mestih posebej popis poslopij, ki slu- ^■1° v stanovanje. § 3. i^a v°di oddelek občne državne statistike P sedništva ministrskega sveta, in to: za Donavsko. Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne • Ie“ruarja 1931., št. 29/V11I/42. 84. Razglas o popravku § 11. pravilnika o ustanovitvi, sestavi in upravljanju gradbenih fondov javnih bolnic Dravske banovine. 85. Popravek datuma nekaterih objav glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931. 8G. Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. Moravsko, Vardarsko in Zetsko banovino in upravo mesta Beograda neposredno, a za Dravsko, Savsko in Primorsko banovino po sta>tičnem uradu v Zagrebu, in za- Vrbasko in Drinsko banovino po statističnem uradu v Sarajevu. § 4. Za čim boljšo izvršitev popisa se sestavi v vsaki banovini banski popisni odbor, ki po okrožnih inšpektoratih in sreskih načelstvih nadzira popisna dela in poskrbi za pravilen in neoviran tek popisa. Ban* ki načeluje temu odboru, imenuje banski popisni odbor. Sestava teh odborov in pravila o njihovem poslovanju se določijo s pravilnikom (§ 14.). Za področje uprave mesta Beograda postavi takšen popisni odbor in mu načeluje upravnik mesta Beograda. § 5. 1’opis vrše občinska oblastva z odrejenimi popisovalci in občinskimi popisnimi odbori, čijih sestava in dolžnosti se določijo s pravilnikom (§ 14.). § 6. Javni uslužbenci, duhovniki in drugi pismeni državljani so dolžni, opravljati vsa dela popisovanja, katera jim določi občinsko ali državno oblastvo. § 7. Občinska oblastva poskrbe, da dobe popisovalci po potrebi brezplačno vozila in prenočišče v občini, kjer poslujejo. Razen tega se povrnejo popisovalcem, kateri ne poslujejo v občini, kjer stalno prebivajo, iz državne blagajne prevozni stroški za odhod in povratek. § 8. Ko popisovalec posel opravi, izroči takoj vse popisno gradivo občinskemu popisnemu odboru, ki ga eh njegovi prisotnosti pregleda; če spozna, da je vse točno izvršeno, mu to potrdi, v nasprotnem primeru pa takoj opravi ali odredi potrebne poprave in dopolnitve. Mestne občine morajo poslati najdalj do 10. maja 1931. leta svoje popisno gradivo neposredno občni državni stastistiki v Beogradu, odnosno statističnima uradoma v Zagrebu in Sarajevu. Selške občine pa so dolžne, predati do istega dne svoje popisno gradivo sreskemu načelstvu, ki vse gradivo vsega sreza skupaj takoj pošlje občni državni statistiki v Beogradu, odnosno statističnim uradom v Zagrebu in Sarajevu (§ 3.). § 9- • Vsakdo je dolžan, povedati resnico o vsem, za kar je ob popisovanju vprašan, a popisovalci in člani popisnih odborov se smatrajo ob opravljanju popisnih del za javne uslužbence. Popisni organi so upravičeni, vstopiti v svojem popisnem okolišu ob izvrševanju svojih popisgih dolžnosti v vsako hišo in v vsako stanovanje in pregledati vsaao poljedelsko gospodarstvo. § 10. Vsi individuelni podatki, zbrani s tem popisovanjem, se čuvajo kot uradna tajnost, služijo edino v občne statistične namene in se ne smejo uporabiti za nikakršno obremenjevanje prebivalstva, ne z davki, ne s kakimi drugimi dokladami. § 11. Kdor se nalašč izogne popisu ali zataji katero osebo v svojem hišnem gospodarstvu ail odreče podatke, katere je dolžan dati, ali da neresnične izjave ali se dru gače pregreši zoper dolžnosti, ki mu jih nalagajo to zakon in drugi popisni predpisi, kakor tudi kdor bi pri takem kaznivem dejanju pomagal ali izvršitev popisa oteževal z razširjanjem neresničnih vesti, se kaznuje z denarno kaznijo od 10 do 500 dinarjev v korist občinske blagajne, a če denarne kazni v določenem roku ne plača, z zaporom od 1 do 20 dni s tem, da odgovarja tudi za morebitno prizadeto škodo. § 12. Vsi organi, katerim so poverjena dela ob popisovanju, so dolžni, najstrože varovati uradno tajnost o dobljenih podatkih (§ 10.), a zoper onega, ki se pregreši zoper to tajnost ali zoper druge dolžnosti, katere mu nalagajo ta zakon ali drugi popisni predpisi, je postopati po odredbah prednjega paragrafa. § 13. O kaznih in prizadeti škodi (§§ 11., 12.) razsojajo občna upravna oblastva po odredbah zakona o notranji upravi. § 14- Pravila in navodila, kako je izvršiti popis po tem zakonu, kakor tudi vse popisne obrazce predpiše predsednik ministrskega sveta s pravilnikom. § 15. Stroški za tiskanje popisnih obrazcev in pravilnika, kakor tudi stroški iz drugega odstavka g 7. gredo ua breme proračuna občne državne statistike predsedništva ministrskega sveta. § 16. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan razglasitve v >Službenih novinah«. V Zagrebu, dne 31. januarja 1931. Aleksander s. r. Predsednik Predsednik ministrskega sveta ministrskega sveta, minister minister za notranje posle, za notranje posle, častni adjutant častni adjutant Njegovega Veličanstva Nj. Vel. kralja, kralja, divizijski ueneral divizijski general Peter Zirkovič s. r. Peter Živkovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, Minister pravde: Dr. M. Srškič s. r. 82. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi.* § 1. Za strokovno pripravljanje pomožnega osebja v socialni in zdravstveni službi so: 1. šole za strežnice (sestre pomočnice); 2. šole za zdravstvene pomočnike; 3. šole za bolničarje in bolničarke; 4. šole za babice. šolo za strežnice. § 2. Šole za strežnice (sestre pomočnice) so v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sjtoplju. Šole za strežnice v Ljubljani in v Skoplju so v sestavu higienskega zavoda, šole za strežnice v Zagrebu v sestavu šole za narodno zdravje. Šola za strežnice v Beogradu je samostojna ustanova, ki jo upravlja odbor predstavnikov ministrstva zn socialno politiko ih narodno zdravje in društva Rdečega križa po pravilniku, ki ga predpiše minister za socialno politiko in uarodno zdravje v sporazumu z društvom Rdečega križa. * j Službene novine kraljevine J ugoslaviiec z dne 25, novembra 1930., št. 271/XCIII/572, V šolo za strežnice se morejo sprejeti samo učenke, ki so z uspehom dovršile štiri razrede kake srednje ali meščanske šole. § 4. Pouk v šoli za strežnice traja tri leta. Šola za strežnice z dovršenim izpitom je enaka srednji šoli z opravljenim izpitom zrelosti glede kvalifikacije za uradniški položaj v socialni ali zdravstveni službi. § 5. Pouk v šoli za strežnice je teoreličen in praktičen. Pouk se deti: 1. na pripravljalni tečaj, ki traja tri mesece; 2. na prvo, drugo in tretje šolsko leto. Po opravljeuem izpitu iz predmetov pripravljalnega tečaja postane učenka prava učenka šole. § 6. Predmeti teoretskega pouka so: V pripravljalnem tečaju: 1. biologija; 2. fizika; 3. kemija; 4. anatomija in fiziologija; 5. etika sestre strežnice; ti. osebna higiena; 7. državni jezik. V prvem letu: 1. notranje bolezni; 2. kirurške bolezni; 3. prva pomoč; 4. živčne in duševne bolezni; 5. nauk o zdravilih. V drugem letu: 4- razvoj zdravega otroka in otroške bolezni; 2. porodništvo in ženske bolezni; 3. higiena; 4. nalezljive bolezni; 5. bakteriologija; 6. kožne in venerične bolezni; "• bolezni oči. V tretjem letu: 4- socialna medicina; 2. epidemiologija; 3. zakonodajstvo (obče in sanitetno); 4. osnove pedagogike in psihologije; zgodovina strežništva. Razpored in število ur za posamezne predmete retskega pouka določa minister za socialno politiko in narodno zdravje. § 7. in pouk sestoji iz predavanja sester učiteljic Praktičnega dela v zdravstvenih ustanovah. , Predmeti praktičnega pouka so: Pripravljalnem tečaju: 1. osnove negovanja bolnikov; 2. osnovne prehrane in kuhanja. J' Prvem letu: 4. negovanje internih bolnikov; neR°vanje kirurških bolnikov; d. dijetno kukanje. V drugem letu: 1. negovanje zdravega in bolnega otroka; 2. negovanje porodnice; 3. negovanje bolnikov z nalezljivo boleznijo. V tretjem letu: 1. socialno-medicinsko delo sester; 2. bolniška administracija. Razpored in število ur za posamezne predmete praktičnega pouka določa minister za socialno politiko in ja-rodno zdravje. Praktično delo v ustanovah traja: V pripravljalnem tečaju: 1. vežbanje v negovanju bolnikov v šolski izbi za demonstracije eno uro dnevno šest tednov; 2. vežbanje v negovanju bolnikov na bolnifmih oddelkih 4 ure dnevno šest tednov; 3. kuhanje v šolski kuhinji dvakrat na leden. V prvem letu: 1. na internem oddelku tri mesece; 2. na kirurškem oddelku tri mesece; 3. v dvorani za operacije šest tednov; 1. v gospodinjstvu v šoli dva tedna. V drugem letu: 1. v oddelku za porodnice in za ženske bolezni tri mesece; 2. v donni za zdrave dojence en mesec;• 3. v oddelku za otroške bolezni dva meseca; 4. v oddelku za nalezljive bolezni tri mesece; 5. v šolski polikliniki dva meseca. V tretjem letu: 3. v oddelku za interne bolezni en mesec; 2. v oddelku za tuberkulozo en mesec; 3. v oddelku za kirurgijo v dvorani za operacije Šest tednov; 4. v dispenzarju za tuberkulozo en mesec; 5. v oddelku za očesne bolezni dva ledna; •3. v administraciji šole dva tedna; 7. v higienskem zavodu s socialno - medicinskim praktičnim delom štiri mesece. § 8. Sola se začne 1. dne septembra vsakega leta. Prvo in drugo šolsko leto traja enajst mesecev, tretje šolsko leto 10 mesecev. Pri šoli je internat za učenke, v katerem učenke po pravilu stanujejo. § 9- Učitelji teoretskih predmetov so zdravniki specialisti, učitelji srednjih šol ali univerze, kakor tudi druge strokovne osebe. Za zdravnike učitelje se v prvi vršti postavljajo šefi ali asistenti ustanov, v katerih učenke praktično delajo. Sestra učiteljica mora poleg diplome o dovršeni šoli za strežnice imeti: 1. izpit zrelosti srednje šole ali učiteljišča; 2. specialni izpit iz pedagogike, ki ga opravi po programu, ki ga predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje; 3. šestmesečno praktično delo po doseženi diplomi dovršene strežnice v ustanovi, kjer bo praktično poučevala predmet, za katerega hoče biti učiteljica; 4. diplomo dovršene šole za babice, ako hoče poučo-vati praktično porodništvo. Učitelje postavlja in določa minister za socialno politiko in narodno zdravje na predlog upravnika šole. § 10. Izpit iz pripravljalnega tečaja se dela po treh mesecih po vstopu v šolo. Ta izpit se dela: iz biologije, fizike in kemije ustno; anatomije in fiziologije ustno in pismeno; iz državnega jezika pismeno; iz negovanja bolnikov, prehrane in kuhanja s praktičnimi demonstracijami in izdelavo pismene naloge. Ako dobi kandidatka nezadostno oceno iz dveh predmetov, preneha biti učenka šole. Ako ne zadosti iz enega predmeta, dela izpit ponovno po štirih tednih. Ako tudi na ponovnem izpitu ne zadosti, preneha biti učenka šole.' Izpit iz teoretskih predmetov prvega, drugega in tretjega šolskega leta se dela na koncu vsakega semestra. Ponovni izpit se dela najdalje čez mesec dni. Ako učenka ne zadosti na treh posameznih izpitih, neha biti učenka šole. Praktični izpiti se opravljajo v ustanovi, v kateri je učenka praktično delala; izpiti iz tega paragrafa se delajo pred komisijo, v katero pridejo: predstavniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, upravnik šole in učitelj iz predmeta, iz katerega se dela izpit. § 11. Diplomski izpit se dela na koncu tretjega šolskega leta ustno: iz internih bolezni, kirurških bolezni, prve pomoči, nauka o zdravilih, nauka o zdravem otroku in otroških boleznih, nalezljivih boleznih, higiene, bakteriologije in epidemiologije ter socialne medicine; pismeno iz socialne medicine in negovanja bolnikov. Pismeni del izpita se opravlja teden dni pred ustnim pod nadzorstvom upravnika šole. Diplomski izpit se opravlja pred komisijo, v katero pridejo: predstavnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, upravnik šole in učitelji. § 12. Solo za strežnice upravlje direktor. Za direktorja šole sme biti postavljena ženska oseba, zdravnik z diplomo šole za strežnice ali strežnica z dovršeno srednjo šolo in 7. najmanj 5 leti učiteljske Službe v strežniški šoli. Direktor šole: 1. vodi šolsko adiministracijo; 2. upravlja šolski inventar; 3. sklicuje seje učiteljskega zbora; 4. izvršuje odločbe učiteljskega zbora, 5. skrbi za razpored izpitov; 6. določa nadomestovanje učiteljskega osebja v primeru bolezni in odsotnosti; 7. ocenjuje uradnike in uslužbence; 8. nadzira delo učiteljev in učenk; 9. skrbi za pospeševanje občega vzgojevanja učenk (predavanje-učenje tujih jezikov; knjižnica; ekskurzije; telovadba in drugo); 10. predlaga potrebne predloge in poročila o delu šole ministrstvu, oziroma po higienskem zavodu banski upravi. § 13- Učiteljski zbor tvorijo direktor šole in vsi učitelji. Učiteljski zbor se sestaja najmanj vsaka dva meseca. 'Na sejah morata biti navzoči najmanj dve tretjini članov; zbor * flftjtflftfBP r*inn u*lv^Ul Naloga učiteljskega zbora je: 1. da se briga za razpored ur pouka; 2. da se briga za pravilno izvajanje praktičnega pouka; 3. da odreja, v katerih ustanovah naj delajo učenke praktično; 4. da skrbi za učbenike šole; 5. da odloča o disciplinskih prestopkih učenk; 6. da daje nasvete v vseh vprašanjih pouka. Važnejše odločbe učiteljskega zbora se predložijo v odbbrenje ministru, oziroma banski upravi. Na sejah zbora se vodi zapisnik. § 14. Za praktični pouk in nadzorstvo nad praktičnim delom mora imeti šola po eno sestro učiteljico: 1. za interni oddelek in dijetno kuhinjo; 2. za kirurški oddelek in dvorano za operacije; 3. za porodništvo in ginekološki oddelek; 4. za otroški oddelek; 5. za kužni oddelek; 6. za socialno-medicinske ustanove. Ako je število učenk manjše nego 50, smejo biti štiri sestre učiteljice. § 15. V šoli se mora voditi: 1. dnevnik o praktičnem delu učenk z označbo, na katerem oddelku ali kateri ustanovi delajo, po dnevu ali po noči, kdaj so proste. 2. osebne karte o zdravstvenem stanju učenk; 3. kontrolna knjiga o uspehih vsake učenke v teoretskem in praktičnem pouku. Šole za zdravstvene pomočnike. § 16. Pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu in pri šoli za narodno zdravje v Zagrebu se osnujejo za potrebe higienske službe v ustanovah ali na področju delovanja teh ustanov, kakor tudi za potrebe javne zdravstvene službe pri oblastvih obče uprave, zlasti pri zatiranju nalezljivih bolezni in nadzorstvu nad živili, šole za zdravstvene pomočnike. § 17. V šolo za zdravstvene pomočnike se morejo sprejeti učenci z najmanj štirimi z uspehom dovršenimi razredi srednje ali meščanske šole. § 18. Pouk v teh šolah traja dvanajst mesecev, začenja pa se 1. dne septembra. § 19. Predmeti pouka so. 1. biologija; 2. anatomija in fiziologija; 3. kemija; t 4. fizika; 5. obče in sanitetno zakonodajBlvog d. državni jezik; 7. higiena; 9. epidemiologija; 10. desinfekcija in desinsekcija; 11. sanitetna in obča administracija; 12. osnove sanitetne tehnike. Pouk je teoretski in praktičen. Razpored in število er za posamezne predmete pouka določa minister za socialno politiko in narodno zdravje. Praktični pouk je v reševanju posameznih nalog pismeno, v vajah in delih v laboratorijah, na terenu in v administraciji. Prvi trije meseci se smatrajo za pripravljalni tečaj; v času tega tečaja poslušajo učenci predavanja in vrše praktične vaje iz biologije, anatomije, fiziologije, kemije in fizike; po preteku tega roka opravijo izpit pred komisijo, v katero vstopi predstavnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, upravnik šole in učitelji iz posameznih predmetov. Ako ne zadosti iz vseh predmetov na tem izpitu, preneha biti učenec šole. § 20. Solo za zdravstvene pomočnike vodi direktor ustanove, pri kateri je šola osnovana. Dolžnost direktorja te šole more vršiti tudi drug strokovnjak te šole. Učitelji šole se jemljejo iz vrst strokovnjakov ustanove, pri kateri je šola, ki pa imajo fakultetno izobrazbo, ali izmed učiteljev izven šole iz srednjih šol ali univerz. $ 21. Diplomski izpit se dela na koncu šolskega leta pred komisijo, v katero vstopi predstavnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, direktor šole in učitelji. Izpit je usten in pismen: iz kemije, fizike, higiene, bakteriologije, epidemiologije, desinfekcije in desinsek-c‘je; iz sanitetne tehnike mora kandidat izvršiti eno Uraktično vajo ali preizkušanje Sole za bolničarje in bolničarke. § 22. Za pripravljanje pomožnega osebja, potrebnega pri negovanju in zdravljenju bolnikov v javnih bolnicah in drugih ustanovah za zdravljenje bolnikov, se osnujejo Pri državnih bolnicah šole za bolničarje in bolničarke. § 23. V te šole se sprejemajo učenci z najmanj z uspehom dovršenimi štirimi razredi narodne šole. § 24. Uprave državnih bolnic morajo v teh šolah strokovno pripraviti in poučiti v prvi vrsti tisto bolničarsko 0sebje, ki nima potrebne strokovne kvalifikucije, pa je c službi V bolnicah. § 20. r°uk v teh šolah traja 18 mesecev. Sola za bolničarje in bolničarke z dovršenim izpitom enaka dvema razredoma stednje šole Uvalifika-*hižbi. P°l0Žaie uslužbencev v socialni in zdra«*dvei;i Pri šoli je internat, v katerem stanujejo po pravilu učenci. Ban lahko odobri usnovanje šole za bolničarje in bolničarke v večjih banovinskih bolnicah z najmanj štirimi bolničnimi oddelki, za katere veljajo isti predpisi kakor za take državne šole. § 26. Pouk v šolah za bolničarje in bolničarke se začenja 1. dne septembra. Predmeti pouka so: 1. biologija, anatomija in fiziologija; 2. obče in sanitetno zakonodajstvo; 3. higiena; 4. bakteriologija; 5. deinfekcija in desinsekcija; 6. negovanje bolnikov; 7. negovanje bolnikov z nalezljivimi bolezmi; 8. osnove patologije; 9. aparati in instrumenti za zdravljenje in diagnozo; 10. Osnove nauka o zdravilih; 11. dietetika; 12. prva pomoč. Pouk je teoretski in praktičen. Število in razpored ur za posamezne predmete pouka določa minister za so-sialno politiko in narodno zdravje. Praktični pouk se opravlja v laboratorijih, dvoranah za operacije, bolničnih kuhinjah in bolničnih oddelkih, zavodih in ambulatorijih. Prvi trije meseci se smatrajo za pripravljalni tečaj; v času tega tečaja poslušajo učenci predavanja in vrše praktične vaje iz predmetov pod 1., 2., 3., 4. in 5.; po preteku tega roka delajo izpit pred komisijo, v katero vstopi upravnik bolnice in učitelj; ako učenec ne zadosti iz vseh predmetov na tem izpitu, preneha biti učenec šole. § 27. šolo za bolničarje in bolničarke vodi upravnik bolnice; ta dolžnost pa se more poveriti tudi šefu oddelka ali zavoda, kakor tudi primernemu zdravniku bolnice. Učitelji šole so šefi oddelkov, primarni zdravniki 'u asistenti in drugi strokovnjaki s kvalifikacijami učiteljev srednjih šol in učenke, ki so dovršile šolo za strežnice. 8 28. Izpit za bolničarje in bolničarke se dela po preteku 18 mesecev pouka pred komisijo, v katero vstopi predstavnik ministrstva, direktor šole in učitelji. Izpit se dela iz vseh predmetov pouka ustno in pismeno, s praktičnimi vajami in deli pa iz predmetov pod 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. Šole za babice. § 29. Šole za babice so v Ljubljani, Zagrebu fn Beogradu, osnujejo pa se še v Sarajevu in Skoplju kot posebne ustanove. Pri teh šolah so internati, v katerih po pravilu sta-uujejo učenke. V šolo za babice se sprejemajo učenke z najmanj' z uspehom dovršenimi štirimi razredi narodne šole. V’ § 31. Pouk v šolah za babice traja 18 mesecev. Šola za babice z dovršenim izpitom je enaka dvema razredon a siednje šole glede kvalifikacije za službeni položaj v socialni in zdravstveni službi. § 32. Predmeti pouka so: 1. anatomija in fiziologija; 2. porodništvo; 3. negovanje novorojencev, in dojencev; 4. negovanje bolnikov; 5. higiena; 6. socialna zaščita mater in otrok; 7. sanitetno zakonodajstvo. Pouk je teoretski in praktičen. Število in razpored ur za posamezne predmete pouka določa minister za socialno politiko in narodno zdravje. Praktično delo v porodništvu mora trajati najmanj 6 mesecev, v negovanju otrok 1 mesec, v negovanju bolnikov 1 mesec. § 33. Šolo vodi direktor. Njegovo dolžnost more vršiti tudi šef oddelka za porode v državni bolnici ali kliniki. Direktor šole lahko postane doktor medicine, specialist za ginelogijo in porodništvo, ki je kot tak najmanj tri leta bil pomožni učitelj v šoli za babice. Za glavno babico se more postaviti babica, ki je najmanj tri leta služila kot pomožna babica v šoli za ba bice. § 34. Izpit za babice se dela po dovršitvi 18 mesečnega pouka pred komisijo, v katero vstopi predstavnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, direktor šole in učtelji. Po opravljenem izpitu ima babica pravico na naslov: diplomirana babica. Obča določila. § 35 V šole iz § 1., točka 1., 2. in 3. tega zakona se sprejemajo osebe, ki niso mlajše od 18 let in ne starejše od 28 let, v šole iz točke 4., § 1. tega zakona pa osebe, ki niso mlajše od 24 let. § 36. Ocene pri izpitih so v šolali iz § 1. tega zakona: odličen, prav dober, dober, nezadosten. Učenec (učenka) se smatra, da je zadosti(a), ako dobi prve tri Ocene. § 37. Direktorje, upravnike in učitelje v šolah iz § 1. tega zakona postavlja in določa minister za socialno politiko in narodno zdravje. Določila za učiteljski zbor šole za strežnice veljajo tudi za ostale šole po tem zakona S 38. Za sprejem učencev (učenk) v šole po tem zakonu se razpisuje dva meseca pred začetkom šolskega leta natečaj s pogoji, ki jih razglasi uprava šole po občih določilih, ki jih predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje. § 39. V šolah po tem zakonu se smejo aporaoijati samo učbeniki, ki jih odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta. §40. Uradniki, ki se postavljajo v Solan za strežnice in babice, se razvrščajo po zakonu o ustrojstvu socialne in zdravstvene uprave. § 41. V javni ali privatni službi, v socialnih in zdravstvenih ustanovah in uradih se more postaviti pomožno osebje iz § 1. tega zakona, ako ima izpričevalo o dovršenem izpitu katere izmed domačih šol; ako jc tako osebje dovršilo tako šolo v inozemstvu, mora izpričevala o dovršeni šoli nostrificirati po postopku in na način, ki ga predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje. § 42. Pri strokovnem delu morajo nositi strežnice (sestre pomočnice), bolničarji, bolničarki: in zdravstveni pomočniki predpisano obleko. Kroj in zunanjost (model) obleke za to osebje predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje. Tako predpisana obleka je zaščitena in jo sme nositi | samo osebje s kvalifikacijami po tem zakonu. Drugim i osebam je prepovedano nositi tako obleko. Privatne šole. § 43. Privatne šole za pomožno osebje iz § 1. tega zakona se smejo osnovati z odobrenjera ministra za socialno j>o- litiko in narodno zdravje. Za tako odobrenje privatne šole veljajo isti predpisi o direktorjih, učiteljih, programu pouka, načinu pouka in o sprejemanju učencev, kakor za take državne šole. Izpiti v privatnih šolah se opravljajo pred ižpraše-valno komisijo, ki jo določi minister za socialno politiko in narodno zdravje. Ponavljalni tečaji. § 44. Za pomožno osebje po lem zakonu se morajo vršiti ponavljalni tečaji. Ti tečaji se vrše zaradi upoznavanja osebja z napredkom službe in novimi potrebami, kakor tudi za stalno strokovno izpopolnjevanje. Natančnejša določila o ponavljalnih tečajih predpis* minister za socialno politiko in naroduo zdravje. Vzdrževanje šol. § 45. Sole za strežnice in šole za babice imajo svoje posebne proračune dohodkov in izdatkov, ki se odobravajo z državnim proračunom. Ostale šole se vzdržujejo na breme kreditov ustanove, pri katerih so osnovane ali se osnujejo. § 46. Brezplačno na stroške države, banovine in občin se sinejo vzdrževati v teh šolah samo tisti učenci, oziroma učenke, ki so siromašni, pa so pokazali in kažejo odličen aU prav* dober šolski uspeh. Ostali učenci (učenke) morajo za šolanje plačevati pristojbine v mesečnih obrokih, ki se določijo. Te pristojbine obdržč šole, odnosno ustanove za kritje izdatkov za vzdrževanje in pouk učencev (učenk). § 47. Banovine in občine smejo za potrebe svoje socialne in zdravstvene službe na svoje stroške pošiljati v te šole učence (učenke), ako izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka § 46. Pooblastila. § 48. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Predpiše pravilnik in natančnejša določila o izvrševanju jega zakona, o delu pomožnega osebja iz tega zakon i v javni in privatni službi in o disciplinskih predpisih za učence (učenke) teh šol. Kazenska določila. § 49. Kdor se pregreši zoper določilo 3. odstavka § 42. t°Ka zakona, se kaznuje denarno do 2000 Din, v ponovnih Primerih pa tudi z zaporom do dveh mesecev. Kazni izrekajo oblastva obče uprave prve stopnje. Denarne kazni se izročajo državni hipotekarni banki Za sanitetni fond. § 50. Ta zakon stopi v veljavo, kadar ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi, kadar se razglasi v »Službenih o-vinah«. V Beogradu, dne 13. novembra 1930. Aleksander s. r. Minister za socialno politiko Predsednik in narodno zdravje: ministrskega sveta, Nikol« Preka s. r. minister za notranje posle, Videl častni adjutant pritisnil državni pečat Nj. Vel. kralja, 'čuvar državnega pečata, divizijski general minieter pravde: P. Živkovič 3. r. dr. Srškič s. r. 83. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle ter na podstavi člena 5. zakona o redovih in svetinjah zakon o izDremembah in dopolnitvah zakona o redu \> Jugoslovanska krona«.* § 1. Paragraf 3. se izpremenja in se glasi: Oblika, opis in razmerje posameznih vrst in njih trakov »Jugoslovanske krone«: I., II. in III. vrsta: čveterokrak križ s kraki v obliki tulpe, ki so dolgi 48 mm, belo emajlirani v zlatih robovih in rogljih. Sredi večjih rogljev so zlate krogljiee s premerom 2'/* mm, zgornja pa s premerom 4Va mm, ni obsega premičen venček iz hrastovega listja,, ovalne oblike, reliefno izdelan z zlatim robom in zeleno emajliran. Celokupna zunanja širina venčka je 28 mm, višina pa 17 mm; širina venčka samega je 5 mm, ki se v gornjem delu zožuje in končuje s križanim trakcem z eno krogi ji-co s premerom 4 mm, skozi katero se potegne obroček, da se pritrdi red s trakom, odnosno tračio okoli vratu. V sredi križa je tako na sprednji, kakor tudi na zadnji strani okrogel medaljon s premerom 18 mm, belo emajliran, obrobljen z zbočenim zlatim okvirom 3 111111 širine. Na medaljonu je na sprednji strani, v reliefu izdelana kraljevska 'krona iz zlata in emajla, široka 17 111111, visoka pa 15 mm; na zadnji strani je na sredi kraljeva inci-jalka: »A< s krono v reliefu 16 mm višine, poleg te in-cijalke pa na eni strani datum: »3. X.«, na drugi strani pa letnica »1929«. Prostor med kraki križa izpolnjuje zeleno emajliran lovorov venec 5 min širine, reliefno izdelan z zlatimi robovi in jagodami. Četrta vrsta je iste oblike in izdelave, kakor tretja vrsta s to razliko, da je manjša, in sicer, kraki križa <0 dolgi 37 mm, zlate krogljiee 2 111111, zgornja pa 3'/2 mm; zeleno emajliran venček ima zunanjo širino 22 111111 in višino 13 mm; širina venčka 4 mm, gornje krogljiee 3 mm; medaljon ima v premeru 14 miii, zlati okvir pa je širsk 2 mm; krona je široka 13 mm in visoka 12 mm; inicijai-ka je visoka 14 111111, lovorov venec pa širok 4 nun. Peta vrsta je v vsem ista kakor četrta, samo s to razliko, da je vse v srebru, razen kraljevske krone. Trak za' prvo vrsto je trak (lenta) z moarirane svi^e temno tegethofove barve 105 111111 Širine, ki se na koncu sestavlja v pentljo, na kateri visi znak reda. Za drugo in tretjo vrsto je trak iste barve in tvarine, širok 45 mm, na njem visi na zlatem obročku znak reda. Četrta in peta vrsta tega reda visi na trioglatem traku, izdelanem iz 40 mm širokega traka iste barve in tvarine, kakor za I., II. in III. vrsto. * »SlUžbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1930., št. 271 XCIII 573. — Prvotni zakon gl. »Ur. U št. 233/49 iz 1- 1930. Prva in druga vrsta imata čveterokrako zlato zvezdo z izpadajočimi žarki v sredini; premer zvezde prve zr-ste znaša 90 mm, premer zvezde druge vrste pa znaša 75 mm. Na zvezdi prve vrste je zgoraj opisani znak tretje vrste, na zvezdi druge vrste pa znak reda četrte vrste. Ti znaki na zvezdah so nameščeni v smeri diagonal dveh nasprotnih oglov. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, kadar ga kralj podpiše, rb-vezno moč pa dobi od dne razglasitve v »Službenih io-vinah«. Predsedniku Našega ministrskega sveta in Našemu ministru za notranje posle priporočamo, da ta ukaz razglasi, vsem našim ministrom, kolikor se katerega tiče, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 15. novembra 1930. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za Predsednik notranje posle, ministrskega sveta, častni adjutant minister za notranje posle, divizijski general častni adjutant Peter živkovie s. r. Nj. Vel. kralja, Videl divizijski general in pritisnil državni pečat P. Živkovič s. r. čuvar državnega pečata, minister pravde: Dr. M. Srskič s. r. Banove uredbe. 84. VI. No. 23786/5.30. Razglas Na podstavi § 27. zakona o banski upravi izprerni-njam § 11. pravilnika o ustanovitvi, sestavi in upravljanju gradbenih fondov javnih bolnic v področju Dravske banovine, ki se naj glasi: Ta pravilnik slopi v veljavo z dnem 1. januarja 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1931. Ban: dr. Marušič s. r. 85. II.-No. 186/3. ■ Popravek. V 10. kosu »Službenega lista« z dne 7. februarja 1931. so bile objave o pobiranju občinskih trošarin v občinah Trata (srez Kranj), Grosuplje (srez Ljubljana), Moste (srez Ljubljana), Črnci (srez Ljutomer) in Cir-kovci (srez Ptuj) pomotoma datirane z dnem »26. februarja 1931.«, dočim se mora glasiti pravilni datum objav za navedene občine »26. januar 1931.«. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. februarja 1931. Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931. Objava. Občina Bizeljsko, srez Brežice, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1102/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50‘—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—. c) od 100 1 piva Din 50'—, * č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, e) od 100 1 chabesso in pokalic Din 25'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 7. februarja 1931. 11. No. 1102/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Svetina, srez Celje, bo pobirala v smislu odtoka kraljevske banske uprave II. No. 188/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 11. februarja 1931. II.-No. 188/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r. Objava. Občina Velika Polana, srez Dolnja Lendava, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1104/1 v letu 1931. naslednje trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50*— c) od 100 1 piva Din 50’—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, rama in konjaka Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 9. februarja 1931. II.-No. 1104/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Dravograd, srez dravograjski, bo pobirala v smislu odiloka kraljevske banske upravo II. No. 1426/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,, c) od 100 1 piva Din 20'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7-50. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. 11. februarja 1031. ll.-No. 1426/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r. Objava. Občina Bočna, srez gornjegrajski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 983/1 v lelu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—. Kraijovs' a banska uprava Dravske banovine v Ljubljani 16. februarja 1931. II.-No. 985/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka Dr. Stare s. r. Objava. Občina Domžale, srez Kamnik, bo pobirala v smislu °dha in konjaka Din 41—. kijevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. 7. februarja 1931. II-No. 37.188. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. Objava. Občina Moravče, srez kamniški, bo pobirala v smislu °dloka kraljevske banske uprave 11 No 993/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: ■ a) od 100 1 vina Din 75-—, b) od 100 1 piva Din 75-—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja. ri>nia in konjaka Din 5—. •'aljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, TT „ dne 9. februarja 1931 11 No 995/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. ) 3 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, o) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 7. februarja 1931. II.-No. 37.053. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Žikarce, srez Maribor, levi breg, bo . pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1977/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. 7. februarja 1931. II. No. 1977/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. ». Objava. Občina Hodoš, srez mursko sobotiški, bo pobirala po odloku kraljevske banske uprave II.-No. 153/3 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) po Din 50-— od 100 1 vina, t») po Din 50-— od 100 1 vinskega mošta, c) po Din 25'— od 100 1 piva, f) po Din 50-— od 100 1 sadjevca, d) po Din 10*— od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka. «) po Din 30*— od goveda nad 1 letom, f) po Din 25*— od goveda pod 1 letom, g) po Din 50-— od 100 kg uvoženega mesa Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 2. februarja 1931 II.-No. 153/2. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r. Objava. Občina Poljane, srez Novo mesto, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 74/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 ) vina Din 100*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50*—, c) od 100 1 piva Din 30*—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. 7- februarja 1931. II. No. 74/1, Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Velika Loka, srez Novo mesto, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 161/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25*—, c) od 100 1 piva Din 50*—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 7. februarja 1931. II. No. 161/1. Po odredbi tana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Hajdina, srez Ptuj, bo pobirala v smisilu odiloka kraljevske banske uprave II. No. 173/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 80*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 35*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 7. februarja 1931. II.-No. 173/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r. Objava. Občina Sedlašek, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II.' No. 4068/1 v letu 1931, naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 75’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 11. februarja 1931. Il.-No. 1008/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r. Objava. Občina Sikole, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1427/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din lOO1—, c) od 100 I piva Din 50-—. č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, 3. februarja 1931. n. No. 1427/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Vičanci, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave Il.-No. 1719/1 v letu naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 80-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. T, 3. februarja 1931. U-'No. 1719/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Staro s. r. Objava. . Občina Zagorci, srez ptujski, bo pobirala v smislu 1 ’(>^a kraljevske banske uprave II. No. 3574/1 v letu • 31. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50*—, b) od 100 1 vinskega mesta Din 50—. kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, Tt ,, 13. februarja 1931. H-No. 3574/i. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Staro s. r. Objava. slu JS"* ^esen*c©» srez ltadovljica, bo pobirala v smi-Idai kraljevske bonske uprave II. No. 1349/1 v letu • naslednje občinske trošarine: ?) °d 100 1 vina Din 100--, b) »d 100 1 vinskega mošta Din 100 —. c) od 100 1 giva Din 25—, č) od bi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 7. februarja 1931. Il.-No. 1340/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r. Objava. Občina Lancovo, srez radovljiški, bo pobirala' v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2012 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 120'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 120-—, c) od 100 1 piva Din 50*—. č) od !.’ stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. januarja 1931. II. No. 2012. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r,, Objava. Občina Ljubno, srez radovljiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1726/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: , a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 piva Din 50-—, c) od ho stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 7. februarja 1931. Il.-No. 1726/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r. Objava. Občina Legen, srez Slovenjgradec, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 308/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 11. februarja 1931. Il.-No. 308/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r. Objava. Občina Mislinje, srez slovenjgraški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No 4689/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 90'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 90'—, od 100 1 jgiva Din 75—, 6) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. februarja 1931. II No 4G89/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Sv. Andraž, srez Slovenjgradeec, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 142/.1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 115'—, b) od 100 I vinskega mošta Din 115-—, c) od 100 1 piva Din 25’—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 11. februarja 1931. II.-No. 142/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. Objava. Občina Donačka gora, srez Šmarje, bo pobirala v smislu odkloka kraljevske banske uprave II. No. 169/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 I vinskega mošta Din 100-—, •c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska unrava Dravske banovine v Ljubljani. 5. februarja 1931. II. No. 169/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Ponikva, srez Šmarje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 114/1 v letu 1931 1 o*'"!-' 1 rine: al od 100 1 vina Din 100’—. b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50-—, . č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 5. februarja 1931. II.-No. 114/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Sv. Katarina, srez Šmarje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 42/1 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 100-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 11. februarja 1931. II.-No. 42/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r. Objava. Občina Veternik, srez Šmarje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 309/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 2?y—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 11. februarja 1931. II.-No. 309/1. Pomočnik bana: Dr Pirkmajer, s. r. Objava. Občina Zdravilišče Rogaška Slatina, srez Šmarje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 37.230 ex 1930 v letu 1931 zvišano občinsko trošarino od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma b konjaka po Din 8’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 31 januarja 1931 II.-No. 37.230. Pomočnik bana. Dr. Pirninujcr s. r, izdaja Kraljevska nai.ska upiava Dravske tianount* njeti gl edstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska }u zalaga; Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik; Otuiar Mib&lek v Ljubljani.