štev. i8. Poštni™ plaža™ t gotovini.	Ljubljana, 2. maja 1928.
Ktuuet, d«tevcc
(t	Sej obrinik
maeS bodu nuc du vcdnik I
31
lAijt ntiu »rad*. Matrsintati: n Mls ki* D«a m p* h>u „
Jb MiomtTi
m Mto tet« 0!a Ir—
I metati p* tarif*. - Pt*-mnlai tpniulm ml M prlioil znamk* za £**ar. — K.IranMraita pluns as K* tpr»|«w»aja.
TM BMlOT* 9
RvktfM It M ftajo. — Ptata tal MB
a* * Ljubljani__Ura*
■lat** la dpran )a * LJuMtani v K*ted*«raW *iM H. I. — TatefM Mar. H.
Glasilo .Slovenska Kmetske Stranke".
M. M.1M. 3
potovanju.
Na tiste groteskne dovtipe nemškega humoristično-satiričnega lista »Simplicissi-mus« izpred vojne sem se spomnil te dni pri čitanju poročil o potovanju notranjega ministra g. Korošca po južnih krajih. Potuje v varni družbi načelnika za javno varnost gosp. Žike Laziča, žandarmerije, policije in vojske, gleda posluša, deli dinarje in se zahvaljuje za prisrčne pozdrave »navdušenega naroda«. Ta »narod« tvorijo sami radikalski agitatorji, detektivi, komisarji in policijski uradniki in zato je moral biti prizor za bogove, ko je ta in takšen »narod« pozval g. Korošec v Štipu, da naj stopi naprej oni, ki se ima kaj pritožiti zoper njegove organe, zoper oblast in njene služabnike. Nihče ni stopil iz vrste, nihče se ni pritožil in g. minister se je zadovoljno smehljal, da je tako srečno in dobro in kar je glavno — tako naglo umiril Macedonijo. Razven tega je imel priliko videti — tako glase poročila — povsod zadovoljne obraze, petje, drevorede in promenade, skratka pravi evropski paradiž, ki poseka v vsakem pogledu vse naše zapadne kraje.
In tisti cincarski Beograd, ki je potreboval takšno kvalifikacijo iz ust prečanskega politika, tisti hegemonistični Beograd, ki drži južne kraje za svojo politično kolonijo, ki je to potovanje aranžiral, ker je to potreboval za svojo reputacijo, tisti pokvarjeni Beograd si zadovoljno mane roke, da jim je tako nerodno nasedel ta »uvidevni« slovenski politik.
Ali pa se zaveda g. Korošec, koliko škoduje ugledu Slovenije, da se da zlorabljati v take svrhe od beogradske cincarije? Ali misli, da bo s svojimi zdravicami v družbi policije in žandarmerije res koga preslepil, da bo res komu prikril pravo in resnično stanje v južnih krajih naše države, v katerem ga drži sedanji režim?
Ali misli, da so pozabljeni tolovajski napadi na našega rojaka Švegla in prijatelja Pavla Radiča? Ali nič ne ve, kaj so videli in kaj še gledajo naši fantje, ki služijo vojsko ali žandarmerijo v južnih krajih. Ali nič ne ve, kar vedo naši slovenski uradniki, ki so ali pa še služijo v južnih krajih ali pa so celo iz strahu za svoje Življenje pribežali pred »kontrabanditi«, pustivši tam državno službo in celo v nekih slučajih celo sv©jo imovino? Vsaka slovenska vas, gotovo pa vsaka slovenska občina ima človeka, ki je nekaj testi grozot gledal na lastne oči. In v trenutku, ko notranji minister poskuša nafarbati vso našo javnost o izredno lepih razmerah in splošnem zadovoljstvu, ki vlada tam doli, vlaga vladin poslanec g. Vasilij Hrbič interpelacijo na samega g. Korošca, v kateri dolži, da so zadnji bombni atentat tam doli inscenirali sami uradni organi g. ministra Korošca,
In vendar ni nihče stopil iz vrste na poziv zadovoljno se smehljajočega ministra, da bi se pritožil!...
Take komedije svet še ni videl.
Zato pa mora Slovenija protestirati najodločneje, da se da , ti j en predstavnik v sedanji vladi tako grdo zlorabljati v hegemonij stične svrhe beograjske cincarije in da poskuša celemu svetu •predstaviti nesrečne razmere južnih krajev in naših bratov v taki luči, kakor to. želi t»lada tistih ministrov, ki so s policijskim terorjem pridobiJi svoje mandate v baš teh nesrečnih krajih in kamor zato ne sme posvetiti noben žarek politične in gospodarske svobode.
V imenu slovenskega kmeta jaz najod-ločnejše protestiram zoper postavljanje Po-temkinovih vasi v nesrečni Macedoniji od strani ministra dr. Korošca.
Ivan Pucelj.
(Pred volitvami smo videli, da je glavno sredstvo SLS za varanje javnosti obljubo-vanje. Na vsakem shodu je bilo samo oblju-bovanje. Tu so obljubili ljudem most, tam cesto, tam denarno podporo itd. Ko pa je prišel čas, da se obljube izpolnijo, so začeli ljudi varati in vleči za nos z novimi obljubami. Ljudje pa se nikdar ne izpametujejo in še vedno verjamejo in vedno nasedajo praznim obljubam in besedam, deloma zato, ker so večinoma po krivdi naše šole res silno nepoučeni o vsem, kar bi morali vedeti, deloma pa vsled znanega kmečkega strahu pred »hudičem« in pred »zamaševanjem«.
Tudi danes, ko imajo klerikalci tako moč v rokah kakor prej še nikoli, si morajo pomagati z lažnjivimi novimi obljubami, ker svojih starih obljub ne morejo držati.
Za vsakega kmeta in za vsakega delovnega človeka v Sloveniji sploh je danes naj-
važnejše vprašanje davčno vprašanje. Klerikalci so pred zadnjimi volitvami svečano ob-ljubovali, da bodo dosegli tako izenačenje davkov, da bo Slovenija manj trpela kakor doslej. Zakon o izenačenju davkov je danes sprejet, toda zelo dvomljivo je, če bo za nas res prinesel kaj olajšav ali celo znižanje davčnih bremen.
Novi davčni zakon se sicer še ne uveljavlja v praksi, vendar pa klerikalci v svojih listih že silno vpijejo o dobrotah novega davčnega zakona. Tako vpijejo, da bi človek skoraj mislil, da nam ne bo treba sploh nič več plačevati! Mi pa pravimo kljub vsemu klerikalnemu vpitju in hvalisanju: Poča-kajmo!
Počakajmo, dokler ne bomo deležni novih davčnih dobrot v praksi. Najbolje bo, če si vsak zapomni ali zapiše, koliko je plačal 1. 1927, koliko 1. 1928 in koliko bo plačal leta
1929 in tako naprej. Ko bodo te številke pred nami, takrat bomo primerjali in videli, ali plačujemo manj ali več!
Čisto navadna farbarija je namreč, če vas klerikalci tolažijo z odpravo dohodnine. Kaj pomaga, če dohodnine ne bo več, če bo pa n. pr. novi zemljiški davek mnogo višji kakor pa dosedanji z dohodnino vred? In ker praksa kaže, da stroški za upravo in za oboroževanje itd. ne postajajo manjši, ampak vedno rastejo, nam nikakor ne gre v glavo, da bi se dalo z manjšimi dohodki pokrivati večje stroške! Tako bedasti pa menda niti klerikalci sami niso, da bi verjeli, da bodo Srbijanci kdaj več plačevali kakor mi! Kristus je napravil veliko čudežev, ampak če bi danes še enkrat prišel na svet, bi tega čudeža prav gotovo ne mogel narediti!
Zato pravimo kmetom: Počakajte, da boste imeli enkrat pred seboj račune in potem sodite, ali so klerikalne obljube kaj vredne. Nam se pa že danes zdi, da bo obdržal prav radičevski bivši minister dr. Kra-jač, ki je imenoval novi davčni zakon »čorbo od čorbine čorbe« — ali po naše: godla od godline godle!
lili klerikalci koruzo?
Ugotovitev oblastnih poslancev.
Podpisani poslanci oblastne skupščine ljubljanske so, zasledujoč delovanje oblastnega o dbora, ugotovili, da se pri ra7/leljeva-niu koruzi znižam ceni ne postopa povsod
en»irn	tristransko, ampak se po neka-
akc*> V **>
strankarsko izkorišc. oblastni odbor po-, J^o krastatiramo, . nekaterih občinah verja razdelitev podpor v . TOpet kakemu občinskemu odboru, v drugih Odpora, na-društvu. Znano nam je, da se je p. Utokče, m en j ena neki vasi v občini šmihe. odstopila v razdelitev občinskemu oa„ pravtako je župan delil koruzo v Sv. Via nad Cerknico. V Št. Janžu in Št. Rupertu pa je bilo z razdelitvijo poverjeno Kmetijsko društvo. Ker sta občinska odbora v Šmihelu-Stopičah in v Sv. Vidu nad Cerknico po večini v rokah pristašev SLS, v Št. Janžu pa v rokah SKS, je to jasen dokaz, da dela tako razliko oblastni odbor iz golega strankarstva, kar najodločneje obsojamo.
Postopanje pri razdeljevanju mora biti enotno. Edini poklicani faktorji za razdeljevanje so občinski odbori, kateri kot javna oblastva odgovarjajo za svoje delo.
Da nezakonito in nemoralno strankarsko izkoriščanje pri razdeljevanju podpor dokažem o, navedemo nekaj primerov:
Razdelitev koruze v Št. Janžu.
V Št. Janžu na Dolenjskem so dobili 5000 kilogramov koruze v mesecu marcu od ob-
lastnega odbora za prehrano onih, ki vsled lanske toče trpijo pomanjkanje. Oblastni odbor je poveril razdelitev Kmetijskemu društvu, katerega vodja je g. župnik Černivc. Kmetijsko društvo ni razglasilo nikjer javno, da se bo koruza po polovični ceni delila, kar je drugače običaj. Gospod župnik in poslovodja Kmetijskega društva sta izjavila, da je koruza samo za tiste, ki kupujejo v Kmetijskem društvu. Torej ne za po toči oškodovane reveže. Denar, zbran iz težkih žuljev davkoplačevalcev vse oblasti, služi le kot agitacijsko . sredstvo. Da sta g. župnik in vodja Kmetijskega društva to izjavo resnično podala, so priče Ignacij Erman iz Češnjic, Franc Pre-logar iz Češnjic, Ana Pelko, Sviževo, Janez Puc iz Podboršta in še več drugih.
To koruzo je Kmetijsko društvo oddajalo po Din 1-75 za kg in če smo prav poučeni, si je pri tej ceni društvo zaračunalo za svoj trud 25 par pri kg, kar znaša pri celi količini Din 1250-—. Kako se je koruza delila, naj služi za dokaz seznam nekaterih, ki pri tej razdelitvi niso dobili koruze, dasi-ravno so to sami zelo potrebni kočarji: Alojzij Kramžar, Vodice, preživlja sedem oseb; Anton Lubinšek, Podbransko, preživlja pet oseb. (Navedenih je še 52 kočarjev.)
Razeft teh je še veliko malih posestnikov, ki niso nič dobili, pa vsled toče in slane spomladi 1927 resnično pomanjkanje trpe.
Koruzo pa so dobili oni, ki so premožni, in celo taki, ki so trikratni posestniki ali imajo veliko denarja naloženega po hranilnicah lin taki, ki so posestniki in vpokojenci obenem. Tudi imena teh bomo navedli, če bo petreba.
Na vse to pa je g. župnik Černivc rekel Ivanu Majcnu v Št. Janžu, da bo koruzo še dobil za svoje ljudi, če jo hočejo tudi drugi, naj si jo izposlujejo. Kadar boste pa vi prišli do oblasti, nam boste pa lahko vrnili.
Razdelitev v Št. Rupertu.
V	Št. Rupertu je koruzo tudi delilo Kmetijsko društvo, očividno ker občina ni v rokah SLS. Tam je pri razdeljevanju rekel Marko Kostplec, poslovodja Kmetijskega društva, Janezu Vovku iz Svinjskega, da naj za nje preskrbi koruzo občinski odbornik Jože Majcen iz Češnjovca. To pripombo je stavil radi tega, ker ta odbornik pripada skupini SKS in je s tem agitiral za SLS," češ, oblastne podpore dosežejo le oni, ki volijo SLS.
V	Št. Vi.du nad Cerknico.
V	Št. Vidu nad Cerknico je delil koruzo občinski odbor. Občinski tajnik je oklical javno po nalogu župana, da bo dobil vsak oni toliko kilogramov koruze več, kolikor dinarjev je plačal za orgije. Koruzo so oddajali po Din 2-30, kar je po našem mnenju očito vsaj 40 par pri kg preveč, ker prevoz, če je stala koruza Din 150, gotovo ne znaša 80 par pri kilogramu.
Denar za podpore se jemlje iz javnih davščin, ki jih plačujejo vsi, ne samo pristaši ene stranke, zato je tako postopanje pri razdelitvi, kakor smo ga zgoraj omenili, ne samo nemoralno in nepošteno, ampak tudi nezakonito, ki bo popolnoma demoraliziralo ljudstvo, in pričelo uvajati korupcijo tudi v Sloveniji, a oblastem vzelo ves ugled in avtoriteto. Zato bomo storili vse, da se to prepreči in da oblastni odbor, ki je odgovoren, temu početju napravi takoj konec, one pa, ki so do-sedaj zakrivili pristranost pri razdeljevanju, pokliče na odgovor in jih izroči kazenskemu zasledovanju.
Zahtevamo tudi, da oblastni odbor v nobenem slučaju ne poveri razdelitve drugemu, kakor pristojnemu občinskemu odboru. Občinski odbor naj o razdelitvi sklepa v javni seji in sklep objavi z razglasitvijo na občinski deski. Proti takemu sklepu naj bo dovoljena pritožba na oblastni odbor v teku 8 dni. Pri
takem postopku smo prepričani, da ne bo prišlo do zlorab in da se bo v našo upravo vrnil red in enakopravnost. Vsi smo pred oblastnimi uredbami enaki, zato moramo biti enaki tudi pri razdeljevanju vsakoterih podpor, ki se delijo iz javnih sredstev.
Ob tej priliki opozarjamo oblastni odbor, da pri načinu razdeljevanja podpor kakor je v veljavi sedaj, to je, da se daje koruza po polovični ceni in se galico samo poceni, ne morejo biti deležni te podpore oni najbed-nejši, ki nimajo niti toliko, da bi zmogli to ceno. Zato predlagamo, da se tem najbednej-šim da podporo v obliki brezplačne koruze in
Daleč naokrog znana krška dolina in planota se razteza kot vtisov polna pokrajina od izliva zelene Krke mimo cerkljanskih pašnikov in vinogradov Gadove peči ter Bočja do starodavne Kostanjevice, znanega otoškega mesteca na Krki in odtod kot tipično dolenjsko podeželje, snažna kmetska naselja pod vznožjem bajnih Gorjancev do prostranega Št. Jerneja in tja do prijaznega Gradišča, Bele cerkve in Novega mesta, naše dolenjske metropole.
Zdrav narod biva tod in veliko idealizma je v njem. Z mehkim srcem in pesniško dušo sprejema vase vse vtise naravnih lepot in jih ravnotako zopet oddaja v obliki prelepih domačih zdravic, pastirskih pesmic in čudežnih bajk in pripovedk, kakor sočnih kratkočasnic, humorja in duha polnih kmetskih dovtipov, ki pričajo o zakopanih talentih v zapostavljeni deželi.
Opazovalec, naj si bo tujec ali domačin, vidi v tem jedernatem ljudstvu veliko nadarjenosti in dosti živega temperamenta. Pristna dolenjska domačnost objame slehernega popotnika, ki pride v te kraje, da se počuti takoj, kakor rojak med rojaki. Tu je doma dobrosrčnost, mehkoba in gostoljubje.
Toplota in milina pokrajine se malokje vjema s čutenjem naroda tako globoko, kakor v tej dolini toplote, svežega zelenja, odprte ravnine in bajeslovnega gorovja. In ta med najlepšimi dolinami Slovenije (in gotovo tudi države) je danes še brez železniške zveze, brez spoja s svetom in brez ekonomsko-pro-metnih sredstev. — Revno postaja ljudstvo, ki sta mu živinoreja in vinstvo edina opora. Znana konjereja pa vsled razvoja motornih vozil vidno peša.
Nekako sredi te pokrajine, na koncu ko-stanjeviškega okraja leži v odprti ravnini ena najlepših slovenskih vasi, prostrani Št. Jernej s svojo obširno občino, ki je znana po svojih konjskih dirkah, premovanjih in lepem konjskem materijalu. V tej občini županuje že četrto leto sin našega kmeta in vzorni predstavnik našega dolenjskega kmetskega gospodarstva, tovariš Radkovič Anton. Ne bom opisoval njegovih vrlin in navajal njegovih zaslug. Delo, katero je storil tekom zadnjih let ne samo v dobrobit domače občine, nego tudi v vspod-budo celega okraja, dovolj priča, da je Piretov Tone mož, kakršnih daje domovina slovenskemu kmetu malokje in malokdaj.
Najsibp kot kmetovalec, najsibo kot obrtnik, vodja gasilcev, župan ali boritelj za kmetske pravice — povsodi je na mestu: odkrit, natančen, nesebičen, dober na eni in nepopustljiv na drugi strani, energičen, značajen ter vsestransko pravičen in pošten. — Narod ga ljubi, spoštuje in mu brezpogojno zaupa. Voditelj je ne samo svoje širne obšine, nego gre njegov glas preko kostanjeviškega okraja.
brezplačne galice. Seznam teh najbednejših naj vpošljejo občine.
V nadi, da bo oblastni odbor vse nekorektnosti takoj temeljito odpravil in naše predloge upošteval, Vas prosimo, da nam pismeno odgovorite v roke poslanca inž. Franca Zupančiča, kaj boste ukrenili, da se kaj takega kot se je dogodilo v Št. Janžu, Št. Rupertu in Sv. Vidu, več ne zgodi.
Pridržimo si proste roke, da vse to objavimo tudi javnosti in po potrebi tudi v Narodni skupščini. (Interpelacija je že vložena. Op. ur.).	(Podpisi.)
Proti temu možu, vnetemu pospeševalcu ljudskih koristi in gospodarskega napredka, pa se je zarotil politični klerikalizem, ki je povsodi enak in je tudi v šentjernejski fari baš prilično dobro zastopan. — Klerikalizem ne pozna uvidevnosti, ne priznanja za dobro, pravo in brezhibno, ako to ni zraslo na njegovem zelniku. Brezobzirno odklanja vsako še tako resno in dobrotvorno dejanje, ako to ne izide iz njega. V deveta nebesa povzdiguje vsako malenkost navidezne ali celo dvomljive koristi, kadar se ima s tem delati reklama za njegove pokorne služabnike. Tudi Radkoviču bi peli slavo, da je njih sluga. Tako pa je bilo stopinj, neresnic, blagoslovljenega obrekovanja o obč. gospodarstvu. Svetlo osebo kmetskega voditelja so hoteli obmetati z nesnago opravljanja in političnega sovraštva. — Do- j segli ga niso, ker ga je ščitilo ljudstvo, kateremu on daruje svoje moči, zapostavljajoč lastne koristi in celo svoje zdravje. Dosegli ga niso, dasi je bil nadenj poklican močan aparat državnih in oblastnih poslancev SLS, da ga vrže. Dosegli tudi niso Kmetske stranke, ki jo Radkovič zastopa in katera je v šentjernejski občini najdelavnejša v celem okraju. Uspehi so vidni: zmaga na celi črti!
Ponovno zaupanje Kmetski stranki in nje nima predstavnikoma Antonu Radkoviču in Ivanu Fabjanu je dokaz ne samo dobre in smotrene napredne agitacije in organizacije, nego predvsem tudi gospodarske politične zrelosti občanov, ki so sijajen primer, kako je mogoče v slogi in edinosti nastopiti ter zmagati tudi v najhujšem sovražnem napadu.
Čast Št. Jerneja je rešena in delovanje dosedanjega občinskega odbora je prejelo najlepše spričevalo od ljudstva, kateremu je delo v obč. odboru namenjeno in posvečeno. Obenem je odstranjena nevarnost, da bi tudi v , tej občini nastopile razmere, kakršne vladajo v soseščini, kjer komandirajo nepoklicani in neodgovorni, plačevati pa morajo kmetje, obrt niki in delavci, zakaj z drugimi rokami je lahko kače loviti.
Politični klerikalizem je doživel v Št. Jerneju svoj polom prvega reda. Naj bi temu sledili še drugi v občinah celega okraja, katerim naj bo Št. Jernej pobuda in svetla točka. Lepo krško dolino čakajo še velike naloge čaka premnogo težkega vztrajnega dela, da dobi vendar enkrat tako potrebno železniško zvezo: Brežice—Novo mesto, da se dvigne kmetsko gospodarstvo, s kmetskim blagostanjem pa tudi vzcvetita obrt in trgovina. Nebeško mila podgorjanska ravnina, prelepe domače vasice ob zeleni Krki naj zadobe poleg naravne krasote tudi njim primeren gospodarski razmah.
Posnemajmo Št. Jernej in vse bo doseženo, ko pride čas.
Pozdravljen Št. Jernej!
Zgled kmetske zavesti in gospodarskega dela.
(K šentjernejskim volitvam.)
Minister polieije pod policifsko kontrolo I
Dr. Korošec v Macedoniji. — Potovanje pod policijskim nadzorstvom.
— Ljudje se ne upajo govoriti!
Pretekli teden je krenil minister policije dr. Korošec na pot v Macedonijo (Južno Srbijo), da se na svoje oči prepriča, kakšno je stanje »javne varnosti« v južnih krajih naše države.
0 njegovem potovanju so beograjski in slovenski klerikalni listi obširno poročali. Dr. Korošec je obiskal skoro vse večje kraje v Macedoniji, povsod so ga slovesno sprejemali občinski odbori in veliki župani in on je povsod govoril ljudem lepe in »patriotične« besede o ljubezni do domovine. Povsod je ljudem priporočal, naj ubogajo in zopet ubogajo in še enkrat ubogajo, kakor so tudi nekdaj razne študentovske gospodinje priporočale svojim dijakom: »Fantki, le pridni bodite in „golant", pa vam bodo gospodje dali službo!« O, ta nesrečna »služba« in še bolj nesrečna hlapčevska duša! Nikjer pa časopisi ne poročajo, da bi bil dr. Korošec kje rekel ljudem, kakšne pravice da imajo in kam in kako naj se pritožijo, če se jim godi krivica! 0 pravici ni bilo ne duha ne sluha, ampak sama pokorščina, kakor so jo nam ubijali v glave takrat, ko smo bili še podaniki (in ne državljani) in grajščinski hlapci!
Resnica pa je, da je minister dr. Korošec na več krajih vprašal zbrane ljudi, če ima kdo kakšno pritožbo proti terorju. In glej — nihče se ni oglasil! Kakor tla bi živeli ljudje tam doli v neke vrste novem paradižu, tako so bili vsi zadovoljni!
Vsa naša in tudi tuja javnost pa ve, da je tam doli strahovlade več ko dovolj. Pavle Radič se je pripeljal lani v avdijenco na Bled s prav vidno rano na čelu, ki je ni dobil v kakem gostilniškem pretepu, ampak od ljudi, ki jih je nahujskal nanj — kdo? To vedo vsi, ampak povedati se to ne sme! Tudi naš rojak posl. dr. Shvegl je občutil macedonsko knuto. A vendar ljudje danes molče na vpra-
Letos bomo praznovali desetletnico »uje-dinjenja«. Deset let ni bogvekaj niti v življenju posameznika, še manj pa v življenju narodov in držav. Vendar pa ta doba zadostuje, da moremo mirno presoditi rezultate kakšnega koraka, ki je včasih za dolgo vrsto let odločilen.
Mi živimo skupaj s srbijansko »bračo« torej deset let. Ne živimo pa s Hrvati in s Srbi samo skupaj kot enakopravni bratje in enakovredni državljani, ampak danes, po desetih letih, so se menda tudi največjemu topo-glavcu odprli možgani, da spoznava, da živimo vseh deset let pod srbijansko komando, ali bolje rečeno pod komando beograjskih cin-carjev, ki v bratski vzajemnosti mozgajo srbske, hrvatske in slovenske kmete.
Nekaj časa smo v svojem »narodnem navdušenju« to strahovito izmozgavanje mirno trpeli, Rekli smo: »Naj bo, saj je Srbija v vojni silno mnogo trpela, torej ima pravico dobiti nekaj več od nas, da se popravi.«
Tako je šlo leto za letom. Mi smo plačevali, da smo bili črni, beograjska cincarija si je pa polnila žepe. Srbija še danes ni »popravljena«, ceste tam doli so naravnost strašne in srbski kmet hodi še danes v opankah in stanuje v »hišah« iz ilovice, zato pa se šopiri na naš račun in za naš denar beograjska pokvarjena gospoda v razkošnih palačah in potratno razmetava naš denar v razkošnih zabaviščih.
To je jako čuden in popolnoma nepriča-
šanje, če se ima kdo kaj za pritožiti proti terorju! Zakaj?
Stvar je taka: Dr. Korošec ni potoval v Macedonijo sam, ampak »spremljal« ga je tja doli še! policije g. Žika Lazič. »Spremljal« ga je seveda pod pretvezo, da mora skrbeti za osebno varnost dr. Korošca, da ga kakšni »kačaki« ne bi ubili, ali pa da ga ne bi pretepli morebiti isti ljudje, ki so pretepli tudi ministra Pavla Radiča in ki jih gospod šef policije skoraj gotovo — prav nič ne pozna! To pa je bila, kakor rečeno, samo pretveza in prazen izgovor. V resnici je »spremljal« g. policijski šef svojega ministra tja doli samo zato, da ga kontrolira in nadzoruje, da si natanko zapomni vsako njegovo besedo, in da vsako besedo, ki bi jo bil morebiti izrekel dr. Korošec mučenikom v Maeedoniji v tolažbo in pomirjenje, takoj sporoči — no, recimo beograjski čaršiji ali znani »porodici« ali kliki ali kakor že hočete! Ena sama beseda, napak rečena, in dr. Korošec bi bil frčal! Zato pa se g. šef policije od ministra policije ni odmaknil niti za korak, menda še takrat ne, ko je moral g. minister iti »nekam«!
Pravi »vladar« pri nas torej ni minister, ampak njemu podrejeni šef policije je vladar in gospodar! 0, sveta caristična Rusija!
Ali je torej mogoče, da bi se kdo upal pritožiti pri ministru zaradi terorja v navzočnosti šefa policije in v navzočnosti upravnih uradnikov? Minister gre, policija pa ostane! In ta ima moč nad življenjem in smrtjo, ne minister! Zato je bilo čisto razumljivo, da so ljudje molčali.
Mi pa danes vemo vsaj to, kdo pri nas vlada in gospodari! Strahovita je sužnost, v katero je zabredel dr. Korošec na večno sramoto slovenskega imena!
kovan plod »ujedinjenja« in desetletnega skupnega življenja. Danes je tako, da je nekdaj urejena Slovenija mnogo na slabšem kakor je bila razdejana Srbija tik po vojni!
Tako stanje je začelo končno tudi bogati Vojvodini in bogati Hrvatski presedati. Preseda tudi Bosancem in Dalmatincem, kjer mrjo ljudje od lakote. Preseda tudi nam Slovencem, samo odkrito si tega še ne upa povedati vsak. Mi se pa upamo na glas povedati tudi to!
Odpor proti beograjskemu mozganju pre-čanskih krajev je danes v vseh prečanskih krajih splošen. Od Triglava pa do Donave in Drine gre glas: Prečani skupaj, brez razlike vere in jezika in stranke, sicer nas bodo kmalu vse skupaj pokopali!
Samo dve stranki sta, ki obupa prečanov nočeta videti: to so naši klerikalci in bosanski muslimani, čudno, da sta to ravno dve »verski« stranki! Čudno pa to ni za tistega, ki zgodovino pozna, in zgodovina nas uči, da je visoka duhovščina vseh ver vedno na strani mogočnežev, nikdar pa se ni zavzemala za zatirane drugače, kakor da jim je priznala miloščino in »gnado«! Tako je bilo za časa kmečkih puntov, pred francosko revolucijo in pred revolucijo v Rusiji.
Tudi danes igra SLS isto igro s Slovenci ali bolje rečeno proti Slovencem in proti pre- j čanom. SLS se valja v prahu pred beograj- \ skimi cincarji, samo da uživa njihovo milost, j naš rod doma pa propada, SLS nas goni v cin- j
carsko mesnico in ne gane niti z mezincem, da bi se to neverjetno izmozgavanje končalo.
Tako pada dan na dan SLS slovenskim in hrvaškim in sploh prečanskim kmetom v hrbet, namesto da bi jim pomagala, da se čim prej otresejo cincarskega mozganja!
»Slovenec« poje taki politiki navdušene slavospeve. Ima prav! Dokler se ljudem ne bodo odprle oči, kam to pelje, ima prav!
Ampak kadar se bo ljudem zasvetilo in se bodo odprli tudi klerikalni možgani po deželi, bo joj! Sodba bo huda in tudi SLS ji ne bo ušla.
M Z S T1't&AkNfKB
Shodi Slovenske kmečke stranke.
V	Trebnjem se vrši shod SKS v nedeljo, dne 6. maja, po prvi maši.
V	Mokronogu se vrši shod dne 6. maja ob 3. uri popoldne pri tov. Aleks. Majcenu.
Na obeh shodih poroča tov. posl. Ivan Pucelj.
Zborovanje krajevnih organizacij SKS v Kranju.
V	pondeljek, dne 7. maja se vrši zborovanje vseh krajevnih organizacij SKS v Kranju pri Peterčku ob 10. uri. Na zborovanju poroča voditelj Slovenske kmetske stranke tov. Ivan Pucelj. — Prosim vse krajevne odbore, da se gotovo udeleže. — Tomaž Križnar, predsednik okr. org.
Selce. Občni zbor krajevne organizacije SKS se vrši v nedeljo dne 6. maja po prvi maši v Selcah. Prosim tovariše, da se polnošte-vilno udeleže občnega zbora. — Matko Dolenc, predsednik.
Želimlje. Na lepo uspelem in obilno obiskanem občnem zboru krajevne organizacije SKS v Zapotoku je bil izvoljen sledeči odbor: Martin Pangerc, Sp. Golo, predsednik; Ivan Podlogar, Gor. Golo, tajnik; Anton Centa, Škrilje, blagajnik; odborniki: Ivan Podlogar, Želimlje, Martin Mavec, Gor. Golo, Alojzij Šteblaj, Sevnik, Andrej Kikelj, Zapotok, Franc Petrič, Savsko, Jože Kališčar, Visoko; delegata: Ponikvar Fr. in Anton Centa. — Občnega zbora krajevne organizacije so se udeležila tudi društva kmetskih fantov in deklet iz Že-limelj, Škocjana in Iga s podpredsednikom Zveze tov. dr. Janže Novakom, ki je v živih slikah prikazal potrebo mogočne kmetske organizacije, ki bo čim preje pripeljala kmetski pokret do zmage.
V	Guštanju se je vršil v nedeljo dne 22. aprila t. 1. ustanovni občni zbor krajevne organizacije SKS. Kot odposlanec okrožnega odbora je poročal tov. Kirbiš, kmet iz Prepolj. Zborovalci, katerih je bilo okoli 40, so z zanimanjem sledili izvajanjem tov. Kirbiša, ki je utemeljeval potrebo organizacije kmeta in delavca, da se osamosvojita in postaneta v resnici suveren faktor. Podkrepil je svoja izvajanja s tem, kar vsi ravno sedaj najhuje občutimo, ter dokazal, da so ravno gosposke stranke, predvsem SLS, tiste, ki nam nalagajo vedno huje spone. Vsi zborovalci so bili enodušnega mnenja, da je treba, da se vsi kmetje, delavci in obrtniki združimo v Slovenski kmetski stranki in pustimo tisto neumno cepljenje, ki ni za drugo kot da zadosti častihlepju nekaternikov. Izvolil se je sledeči krajevni odbor: predsednik Anton Šteharnik, posestnik; podpredsednik in krajevni zaupnik Luka Gostenčnik, posestnik; tajnik Jurij Ci-kulnik, delavec; blagajnik: Franc Gostenčnik, posestnik; odbornika: Peter Šteharnik, posestnik in Anton Goreč, delavec. Prijavilo se je tudi več naročnikov za »Kmetski list« in izročilo tov, Kirbišu naročnino,
Klerikalci in prečani.
D O P S S I
Beričevo. Ob priliki velikih poplav leta 1926 so bila na spodnjem toku Kamniške Bistrice deloma poškodovana, deloma uničena dela, napravljena pri svoječasni uravnavi Kamniške Bistrice. Takoj smo opozorili o tej škodi merodajne činitelje in pri prvem zasedanju oblastne skupščine februarja 1927 je bil sprejet predlog našega poslanca Ivana Pipana in sicer soglasno, da se oblastnemu odboru naroča, da ukrene vse potrebno v svrho poprave regulačnih del na Kamniški Bistrici, ki so bila poškodovana vsled poplav. Takrat bi se bilo dalo popravila izvršiti še z majhnimi stroški. Vsled malomarnosti pa postaja položaj od dne do dne hujši in v nevarnosti je tudi most preko Bistrice, do katerega je že sedaj prvotna struga popolnoma zasuta. Voda udira že pri normalnem stanju na oba dva bregova bivše struge in poplavlja njive in travnike v več sto metrov širokih pasovih na obeh straneh na 3 km dolžine. Škoda je ogromna, ker se ob vsaki kolikor večji vodi zasipajo plodna zemljišča s peskom in gruščem, kar uničuje vsako rast. V nevarnosti sta okrajna cesta in most ter je promet po tej cesti ob vsakem nalivju popolnoma nemogoč. Ravno tako pa so v nevarnosti tudi posamezne hiše in naselbine ter je ljudstvo v neprestanem strahu pred katastrofo, ki je neizogibna, ako se takoj ne priskoči na pomoč. Struga Bistrice je do danes že zasuta v dolžini 900 m in je vsaki dan škoda ogromnejša, ki jo na-pravlja trajno izpodjedanje nebrzdane Bistrice. Čudimo se, da niti centralna vlada, niti oblastni odbor ne posvečata tej ogromni škodi in veliki nevarnosti nikake pozornosti. Ako se bode to vprašanje še naprej zanemarjalo, bo nastalo še mnogo, mnogo več stroškov za uravnavo in poplavljena bo kmalu vsa spodnja Bistriška dolina in uničeno vse polje. Zadnji čas je, da se zgane centralna vlada in naša oblast ter kar najhitreje priskoči na pomoč tukajšnjemu prebivalstvu.
Stara Oselica. Iz našega kraja se malokdaj kaj izve, ker smo predaleč. Politično smo žalibog še zaostali, zato pa dobiva pri nas vedno večino SLS. To je zato, ker nam manjka izobrazbe. Pomagali pa si bomo s tem, da se bomo pridružili »Društvu kmečkih fantov in deklet« v bližnjem Sovodnju. Tam se bomo navzeli pristnega kmečkega duha in zato svetujem zlasti kmečkim fantom: Vsi v naše društvo!
Iz kranjskega okraja. Prišel mi je »Slovenec« z dne 22. aprila t. 1., št.-93, v roke, v katerem nekdo v uvodnem članku »Izza plota« pere zamorca in hoče svetu dokazati nepristransko, pravično delovanje SLS. Dopisnik tega uvodnika si je izbral za objektivno, nepristransko sodbo razsodnih čitateljev, katerim je delovanje klerikalne stranke temeljito znano iz prejšnjih časov, prav težko nalogo in vsebina onega članka zamore uveriti le kakega zaslepljenega, fanatičnega pristaša klerikalne stranke. En slučaj naj navajam, ki osvetljuje ravno nasprotno, kar se v uvodniku stavi za resnico, in enakih činov je izvršila SLS nebrojno: Med svetovno vojno, ko je bilo zaradi suše veliko pomanjkanje krme za živino, se je upeljala pomožna akcija v pomoč ogroženemu kmetskemu položaju v kranjskem okraju, da so dobili posestniki seno po znižani nabavni ceni. To akcijo je vodil pri nas klerikalni župan in neki g. župnik. O priliki, ko se je seno naročevalo, sem predlagal, da bi se namesto sena, ki morda ne bo dosti vredno, naročile otrobe za polovično ceno. Mnogi so moj nasvet odobravali in naročili otrobe, katere so dobili v Majdičevem mlinu v Kranju. Prav zadovoljni so bili oni, ki so otrobe naročili in dobili, nasprotno je pa vladala splošna nezadovoljnost pri onih, ki so dobili prav slabo seno. Najbolj nezadovoljen sem bil pa
pisec teh vrstic, ker sem naročil 1000 kg otrobov in meni napredno mislečemu se ni dalo ničesar, ker sem bil nasprotnik pristranskega klerikalnega režima, čeravno sem bil bolj potreben pomoči, kakor kak boljše situirani klerikalni pristaš, ki je dobil do 1500 kg otrobov za polovično ceno! Odobravati se pač mora vsak pravičen nepristranski ukrep, naj sledi iz klerikalne ali napredne stranke. Obsodbo pa zasluži v polni meri klerikalna stranka, ki ni koristna kmetskim razmeram; to so nam dokazali oni zastopniki slovenskega ljudstva, ki sedijo v narodni skupščini z radikalnimi režimovci skupaj, ki uničujejo prečansko gospodarstvo in prečane. Ker se pa izvajanja gospoda člankarja »Izza plota« naslanjajo na delovanje oblastne skupine, po-čakajmo, da bomo videli, kako bo ona delila podpore za povzdigo kmetijstva? Kako znajo davke nalagati, so že pokazali.	—k.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Naš patron je zopet prijezdil na belem konju ter vzbudil spečo zemljo k novemu življenju. Z naravo vred se je zganila tudi naša mladina. Minulo nedeljo, 22. m. m. so jurjevški napredni fantje in dekleta vprizorili prvič v tem letu v prostorih Posojilnice veseloigro »Vdova Rošlinka«. Z nestrpnostjo smo pričakovali vsi, ki nas oder zanima, to prireditev, ki jo je vodil in režiral izobražen domač fant. Dejanje je poteklo še precej gladko, vendar so ga motili številni ne-dostatki. Balantač, že ves plešast, je včasih govoril in skakal kot kak dvajsetleten fant, včasih je bil gluh, včasih ne. Kljub glasnemu govoru njegova oseba ni živela, zlasti še, ker vsled ponesrečene maske njegov obraz ni prišel do izraza. Manica je bila nekam tuja, preveč gosposka za kmetsko hišo. Janez bi še bil, ko bi bil primerno maskiran, tako pa je njegov obraz izražal vse kaj drugega, kakor mladega, življenja polnega mladca. Tončki se je poznalo, da je novinka in da je režiser šel mimo nje. Ostale manjše vloge so bile še tako srednje rešene, le Tinče je bil naravnost mučen v govoru, ker je polovico besed kar požrl. Najbolje je rešila vlogo Rošlinka. Njeno doživetje je bilo res pravo, resnično. Vse dejanje je napolnjevala z neko prijetno domačnostjo, ki je potisnila v ozadje razne nedostatke ostalih igralcev ter je vsled tega igra bila živahna in zanimiva. Obisk ni bil povoljen. Med občinstvom je bilo razveseljivo število sosedov od Male Nedelje in od Sv. Antona. Slednjič bi omenil še k uvodnemu govoru, da bi naj bil stvarnejši, kajti boljša so velika dejanja pa male besede nego obratno. Fantje-novinci, le korajžno naprej, da vas bomo zopet kmalu videli na odru! — Jurjevčan.
Sromlje. Gospod Anton Petan ne bo naš župan! Tako se razlega glas po naši celi občini, ker mi volilci dobro vemo, komu bomo dali svoje zaupanje. Kdo in kako nam bo gospodaril, bomo določili sami. Naši klerikalci hočejo s svojim zavoženim gospodarstvom spraviti sleherno grudo na boben, vendar jim bo to izpodletelo. Na naših kandidatnih listah so ne samo predstavniki, temveč vsi odborniki možje, ki zastopajo pravico, poštenost in resnico. Sicer je že minilo od svetovne vojne deset let, vendar je nam še vedno v dobrem spominu, kaj ste počenjali takrat. Radi verjamemo, da se g. Petanu še sedaj cedijo sline po županski časti, kateri pa je že 1. 1921 od-klenkal mrtvaški zvon. Pasja taca, mirna bodi! — Up odplaval je po vodi — Ne damo več se praskati, — Nas že povsod dovolj boli! Ako pa je resnica, kakor pravijo g. župnik, da se sedaj pri občinskih volitvah gre za »pasji drek«, — želimo vsem klerikalcem 6. maja na Petanovo nedeljo dober tek.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Pri Jiirji imamo že dosta društev, pa še vseeno premalo. V »Gorji piirgi« so mogli vkup spraviti še eno društvo, keremi pravijo »Pagat ultimo«. Dosta hlač sen razstrga v šoli, pa še v gimnaziji sen
bija par mescov, pa tak čeden sen ne grata, ka bi dobro razma, ka toti besedi pomenita. Tako pa sen se deno navčai ka se tistemi kuji, kak ga tisti lidje jašejo,' kak pesmi pišejo, pravi Pegat, če sen si dobro zapona. To pa ven, ka pesmi sami zaliibleni lidje pišejo. Znabit so v totem društvi tudi zaliibleni, vači ne bi meli takega imena. — Teko latinski sen tudi zgraba, ka se ultimo pravi »zadji« ali nekak tak. Samo to ne verjen, ka so toti lidje zadnjič zaliibleni. Tudi kartajo se tan v toten društvi. Jaz se tudi ven kartati dureka, pa še tega vekega dureka tudi; šnopsla že tiidi sen, samo zaj nečem več, ka sen enok tri frtalje vina zašpila. Na totih kartah, kak imajo jih ovi, pa so nekšne smešne podobice gor. Nekše številke, kuji ni ne ven kaj vse. Zato pa se jaz ne razmin na je. Tiste jihove karte že tak vun vidijo, kak lože 14 dni v hlevi obešene bile, ka bi se miihe gor lovile. Pa nekše črne bukvice majo tan, ka nekaj notri vpisavlejo, pa se vsekdar kregajo poleg. Na-viiča pa jih je pre eden, ka očali nosi, pa včasih tiidi ta pride. Samo če pri kartah nema več sreče kak pri jiirjevških pucah, te je slabo z jin. Kak dugo de toto društvo ževelo, sen jako radoveden — no pa mo te že vidli in na znaje dali.
Izkoriščajte do mozga. (Dopis.) Kadar či-tam o delovanju naših klerikalcev, pridejo mi na misel besede znanca S., kateri je takole povedal: Svoj čas, ko sem bil zaupnik klerikalne stranke, so nam ob vsakem sestanka zaupnikov v Ljubljani priporočali: Izkoriščajte onega, ki ni z nami, do mozga. Tako gre torej naprej in izkorišča se vsak položaj. To je najvišje klerikalno načelo. Bilo je, da je naš pristaš na Dolenjskem bil naiven dovolj, ko je mislil, da klerikalci našo stranko s tem priznavajo, ker so njihovi veljaki pošiljali svoje podložne k njemu, češ, pojte k njemu, naj piše Puceljnu, ki je minister, da vam pomaga. Kakor rečeno, se je naš mož temeljito motil, ker klerikalcem ni bilo na tem, da bi našo stranko priznavali, šlo se jim je le za: »Izkoriščajte!« Sveto geslo klerikalcev. Ni se torej čuditi, ako se drže klerikalcev kot klop vse pijavke, ker imajo dvojno korist. Klerikalci jim pomagajo magari drugim na škodo in kmetijci jih pustijo, kjer in kakor so. Drugi pa trpijo od klerikalcev zadane jim krivice, katerih nasprotniki niti ne popravijo, da s tem pokažejo seveda, da niso taki, kakor so oni. Ne rečem, zob za zob, ampak umestno bi bilo: kakor ti meni, tako jaz tebi, dokler se klerikalci ne poboljšajo ter zlobna in krivična dejanja ne opustijo.	Kmet P.
Klerikalni shod pri Mali Nedelji. Hinav-ščina govornika in obljube. — Prezetinci, meseca aprila; — V nedeljo dne 15. t. m. se je vršil shod SLS, ki je seveda bil malo buren. Zato je potrebno, da ga malo opišem. — Pri rani službi božji se je duhovnikom nekam mudilo. Čudno. Takoj po pridigi se je pričel shod, seveda poleg cerkve. Na shodu je bilo le 50 moških in par žensk. Skoro polovica mož je odšla domov. Klerikalni priganjači so pa gotovo videli do 300 ljudi na shodu. Imeli so menda povečalne oči. Sedaj pa poslušajmo g. Hohnječa. Najprej prične o Mussoliniju. Ta del govora je bil tako dolgočasen, da je nekaterim bilo bolj na spanje kakor pa na poslušanje. Zatem prične hvalisati na vso moč delo SLS. Popisoval je razne »dobrote« SLS. A je pozabil na 82. paragraf, ki je sedaj preložen na število 67., in na neznosne davke, ki jih je naša SLS naložila delavcu, kmetu in obrtniku. Zagovarjal je na vse načine sedanje visoke davke. Je pač moral zagovarjati farbarijo SLS in njene pomočnice NRS. Kako se le upa tajiti, da ni SLS kriva, če so davki visoki. Ali ni ona kriva tega? SLS, ki je v Sloveniji dobila večino, pa ne gleda za svoje volilce. Sramota! SLS bi lahko kaj pripomogla za Slovenijo, pa noče. Njej je samo za to, da sedi na ministrskih stolčkih. Kmeta
TEDENSKI KOLEDAR.
6.	maja, nedelja: Ivan Pf.
7.	maja, pondeljek: Stanislav.
8.	maja, torek: Mihael E.
9.	maja, sreda: Gregor.
10.	maja, četrtek: Izidor.
11.	maja, petek: Gangolf.
12.	maja, sobota: Pankrac.
SEJMI.
7.	maja: Brežice, Sp. Kostriv-nica.
8.	maja: Šmarje, Završe, Polje. 10. maja: Toplice, Sodražica. 12. maja: Zagorje, Koprivnik,
Vel. Loka, Lemberg, Planina na Št., Slov. gradeč, Teharje.
Št. Vid pri Ptuju. V zadnji številki smo priobčili dopis iz Št. Vida pri Ptuju. Naknadno pa izvemo, da naše informacije, v kolikor se tičejo hrane vlč. g. novega župnika v zvezi z gg. graškimi minoriti niso povsem točne. Zategadelj preklicujemo dotični odstavek resnici na ljubo, pa tudi iz našega principa, ker nočemo nikomur delati krivice — vedoma.
pa pusti, da se mu prodajajo domovi zavoljo davkov. Nehvaležnica! Ti si izdala Slovence velikosrbski radikalski kapitalistični stranki. Kdo naj veruje izdajalcu? Nikdo! Proč s tla-čiteljem kmeta! Malonedeljčani, proč od SLS in njene pogubonosne politike. — Za tem se g. govornik spravi na g. Radiča in Pribičeviča. Samo g. govornik si ju ni upal preveč črniti. Omenil je, da bi SLS šla z Radičem. Mi pa vemo, da tega ne bo. — Malonedeljčani, iz tega shoda ste izprevideli, kaka je SLS in nje pomočnica NRS. Zato proč od nje. Naj živi mladi duh naprednosti! Malonedeljčani, spreglejte vendar, kako vas vodi SLS v nič in v propast. Kmetje, proč od stranke, ki je na videz ovca, a je v resnici volk, oblečen v ovčjo kožo. Vsi bodimo za to, da zmaga duh mlade demokracije. Naj živi KDK!
Zg. Otave nad Begunjami. V sredi naše prijazne hribovske vasice tam pred hišo tovariša Zalarja je bil postavljen prejšnjo nedeljo s požrtvovalnostjo naših odličnih fantov in mož krasen velikanski mlaj, ki je oznanjal vsej okolici tja doli do cerkniškega jezera, da se vrši na Zg. Otavah prva kmetska veselica! Veselico je priredila tukajšnja delavna kmetijska podružnica pod spretnim vodstvom svojega predsednika Jožeta Zalarja in tov. odbornikov, ki so vsi brez izjeme z vso požrtvovalnostjo na veselici sodelovali. Vremena nismo imeli na Otavah ta dan baš lepega, a veselica je kljub temu prav lepo uspela. Hvaležna zasluga za tako lep uspeh pa gre predvsem našim mladim brhkim in pridnim dekletom, ki so stregle na veselici in prodajale srečke s takim veseljem in z vsestranskim zanimanjem, da je res vse hvale vredno. Posebna zahvala za sodelovanje gre tudi pevskemu zboru, ki nam je zapel dokaj tako lepih pesmi, da je bilo veselje. Pa tudi naših vrlih muzikantov ne smemo prezreti, ki so tako neumorno vlekli in spuščali z meha vesele poskočnice, da se je vrtelo in rajalo vse mlado in staro v največjem zadovoljstvo tja v pozno noč. Da je bila veselica še pestrejša, so jo posetili v obilnem številu tudi veseli turisti iz Ljubljane, kamor je bilo najbrž videti naš ponosni mlaj.
Nogavice iz prave ali umetne svile
Vsaka dama vS, koliko veljajo njene nogavice, in radi tega treba paziti, da bodo vedno popolnoma v redu.
Z „ RADIONOM" lahko perete nogavice kolikorkrat hočete, one ne bodo izgubile svoj prvotni sijaj.
Eno pravilo je važno: Vedno je treba „RADION" v mrzli vodi raztopiti, a potem nogavice izprati v mlačni raztopini. Potem izprati s čisto vodo in razprostreti, da se suše.
S takim pranjem bodo nogavice ohranile svoj sijaj in svoj svileni izgled.
Važno zborovanje. V nedeljo, dne 15. aprila je sklical v Kamnik tamošnji župan g. Fr. Kratnar pomembno in važno zborovanje županov celega okraja ter povabil zastopnike vojaških in samoupravnih oblasti, na katerem so razpravljali o železniški zvezi Kamnik— Savinjska dolina. Okr. glavar v p. g. Župnek je imel izčrpno predavanje, nakar je utemeljeval potrebo te železniške zveze z gospodarskega stališča g. Anton Cerar. Sklenjeno je bilo, zainteresirati vse merodajne kroge, da bi se omenjena železniška zveza pričela graditi že iz nameravanega velikega inozemskega posojila.
5 milijonov dinarjev za žrtve potresa. Na predlog kmetsko-demokratske koalicije je sklenila narodna skupščina v Beogradu, da se pošlje za od potresa oškodovane prebivalce v Bolgarijo 3 milijone dinarjev in za Grke 2 milijona. — Po zadnjih poročilih iz Bolgarije, je tam vsega skupaj porušenih 10.000 hiš in nad 200.000 ljudi brez strehe. Škoda znaša okrog dve milijardi levov. V Grčiji je do tal porušeno starodavno mesto Korint. Potres je tako temeljito opravil svoje delo, da ni ostal niti kamen na kamenu in na tem mestu ne bodo več gradili hiš. Potresni sunki se pa še vedno ponavljajo. Človekoljubno mednarodno društvo »Rdeči križ« je po vseh državah uvedlo akcijo za zbiranje darov in podpor. — Neki italijanski učenjak za zemeljske potrese je prorokoval za 4. in 5. maja najjačje potresne sunke. In sicer bodo menda ti potresi nastali v severni Afriki, Grčiji, Italiji in Turčiji.
Ministrski predsednik in zajci. Jugoslovanski ministrski predsednik Vukičevič je znan lovec. Mnogo več se mudi na lovu kakor v uradu. Ko je bil pred tedni na radikalnem shodu v Vel. Bečkereku, so mu nasprotniki med govorom spustili na oder dva divja zajca, ki sta preplašena ušla med zborovalce. Pravijo, da se je Vukičevič mnogo bolj zanimal za zajce, kakor za zborovalce.
N RAZNO
Pomagajte bratom! Po vseh krajih Slovenije so se organizirali odbori za zbiranje prispevkov za ubogo bolgarsko ljudstvo, ki jim je potres uničil vse. Kdor more, naj prispeva po svojih močeh. V nesreči jim pomagajmo!
Agrarne operacije v mariborski oblasti.
Ker je prevzela posle agrarnih operacij oblastna samouprava, se bo vršil počenši s 3. majem t. 1. — do preselitve urada v Maribor — uradni dan komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti vsak prvi četrtek v mesecu od 10. do 13. ure v palači mariborskega oblastnega odbora v Vrazovi uilci št. 5, soba št. 24-1. Kadar je prvi četrtek v mesecu praznik, se vrši uradni dan prihodnji četrtek.
Svetinje-Ivanjkovci. Malonedeljski dile-tanti priredijo v nedeljo, 13. maja točno ob 4. uri v dvorani pri kolodvoru (g. Petovar) velezabavno igro »Martin Krpan«. Po igri ljudska veselica s plesom. Vabljeni vsi domači in okoličani!
Požar je te dni popolnoma uničil vas Katoliško selište v bližini Osijeka. Pogorelo je 12 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, pridelki in živino. Škoda se ceni na 300 tisoč dinarjev.
Borba z volkom. V Hercegovini so se pojavile zopet večje črede volkov, ki ogrožajo vasi po deželi. Pretekli teden se je pojavila ena čreda volkov v bližini Nevesinja in napadla čredo ovac nekega tamošnjega kmeta. Ko je pastir opazil, kako beži volk z največjo ovco v gobcu, se je spustil za njim in ga hotel pobiti, toda volk se je obrnil, zagrabil pastirja za roko in mu odgriznil tri prste ter nato mirno odnesel svoj plen.
Člani občinskega sveta iz Prage v Ljubljani. Pretekli teden so posetili zastopniki mesta Prage vsa tri glavna mesta Jugoslavije. V Ljubljani so bili Čehi izredno lepo sprejeti. Čehi so podarili Ljubljani lepo izdelan umetniški kip svetega Jurija.
Mala Nedelja. V nedeljo, 6. maja ob pol 4. uri vsi od blizu in daleč v Društveni dom k velezabavni igri »Martin Krpan«. Po igri ljudska veselica s plesom.
Tvornica za asfalt. Mesto Sarajevo je sklenilo zgraditi tekom prihodnjih treh mesecev veliko tvornico za asfalt. Tvornica bo služila predvsem za tlakovanje sarajevskih ulic.
Strašna nesreča v Novem Sadu. Pretekli petek se je dogodila na novosadskem letališču težka letalska nesreča. Dva šolska aero-plana sta se dvignila v zrak in v višini okrog 40 metrov sta se zaletela eden v drugega. Posledice so bile strašne. Letala sta bila naenkrat v plamenih in sta nato s strašno silo padla na zemljo. Aeroplana sta se popolnoma razbila in zgorela, a letalca na mestu mrtva. Eden od njih je bil povsem zoglenel.
»Praktičen« ravnatelj kaznilnice. Ravnatelj kaznilnice v Kovnu pride te dni pred porotno sodišče, ker je na neverjetno zvit način izkoriščal svoj položaj. Svoje kaznjence, tatove in vlomilce, je razdelil na grupe in z njimi po celi Litavski izvrševal razbojstva. Kaznjenci so morali ves plen donašati svojemu ravnatelju, ki ga je potem pravično razdelil med nje. Ker si je pa enkrat ves dragocen plen pridržal za sebe, so ga kaznjenci ovadili ter mu tudi takoj pripravili mesto v svoji sredi.
Ognjenik Krakatao zopet bljuje. Znani ognjenik Krakatao na otoku Javi je ponovno začel delovati. Vroča lava kipi iz žrela dvajset metrov visoko, pod zemljo pa se sliši votlo bobnenje. Ljudstvo s strahom pričakuje katastrofe in mislijo, da bo konec sveta.
Turčija kupuje konje v Jugoslaviji. V Osijek je prispela komisija ministrstva za vnanje zadeve turške republike, ki je prišla v Jugoslavijo, da nakupi konje za Turčijo. Komisija bo v to svrho obiskala tudi druge pokrajine naše države.
Oče umoril tri otroke in sebe. Na Dunaju je te dni umoril brezposelni čevljarski pomočnik svoje tri otroke in nato še sam sebe. Grozen čin je izvršil v obupu, ker se je nahajal brez sredstev na cesti.
Napoleon in tobak. Napoleon ni nikdar kadil. Pripoveduje se, da je samo enkrat poskusil kaditi in celo tedaj s slabimi posledicami. Nekoč mu je neki perzijski poslanik ob priliki potovanja skoz Pariz poklonil krasno lulo in Napoleon, da bi gostu izpolnil željo, je pipo prižgal. Toda kmalu se je pričelo velikemu zmagovalcu vrteti po glavi in je poiskal posebni prostor ter povrnil zajutrek materi zemlji. Po tem dogodku ni Napoleon nikdar več kadil. »Ta stvar je za Orient,« je rekel, »ker je tam zemlja sanj in lenobe. Ž a priden narod, kakor so Francozi, pa tobak nima smisla, ker samo kvari zdravje. Zato treba proti tej travi poseben zakon uvesti.« In res je Napoleon kmalu nato izdal zakon o monopolu tobaka.
Nedolžna Judita. V madžarskem mestu Segedinu se je nedavno ponovil proces proti neki čarovnici, kateri je trajal tri sto let. V onih časih je mlada in lepa Judita v kratkem času pokopala tri može, radi česar je bila obtožena kot čarovnica, ki je z vragom sklenila zvezo, in obsojena je bila na smrt na grmadi. Našle so se tudi priče, ki so pričale, kako je čarovnica občevala z vragom. Judita je bila sežgana na grmadi. Njeni potomci, prepričani, da je bila Judita nedolžna, so poskušali proces obnoviti in oprati z njega grdi., madež čarovništva. Toda vse zastonj. Te dni je zopet nek potomec prosil za obnovo procesa in sodišče je proglasilo Judito za nedolžno.
Zločin kurjača. Na rumunski železniški progi Bukarest—Jassy se je dogodil prejšnji teden nezaslišan zločin. Strojevodja Mencev se je skregal s kurjačem. Kurjač je v prepiru udaril strojevodjo z lopato po glavi, nakar ga
je onesveščenega porinil v peč, da je nesrečnež živ zgorel. Oblasti so prišle zločinu na sled in kurjača aretirale.
Leta 1926 je izvozila Sovjetska Rusija 45.400 ton sladkorja, lani pa 130.000 ton (ena tona je 1000 kg).
Kitajski zdravniki. V Harbinu v Mandžuriji se je te dni dogodil zelo zanimiv slučaj. Neki Mongol, kateri je bil zaposlen pri graditvi rusko-kitajske železnice, je obiskal tam uradujočega ruskega zdravnika in mu potožil o neznosnih bolečinah, ki ga mučijo v želodcu in drobovju. Ko ga je zdravnik pregledal na Rontgenovem aparatu, je opazil, da ima v želodcu neke trde predmete. Izvedel je takoj na bolniku operacijo in na svoje veliko začudenje je našel v želodcu nič manj kakor en in pol kilograma železa. Ko ga je kasneje vprašal, kako je prišlo železo v želodec, mu je Mongol rekel, da je pred tem iskal nasveta pri nekem kitajskem zdravniku, ki mu je ugotovil, da ima premalo železa v krvi in da ga mora preskrbeti. Ukazal mu je zmleti star železni lonec ter tako zmletega železa použiti vsak dan po eno žlico in nato čašo čaja.
Album slovenskih književnikov. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Uredil dr. Janko Šlebinger. Cetverka, 139 strani slik v bakrotisku in 29 sitrani teksta. — Pred nami je monumentalno delo, kakršnega smo do sedaj pogrešali na domaČem knjižnem trgu in s kakršnim se morejo ponašati le veliki narodi. Razkošno opremljen album nam dos-tojno predstavlja 267 mož, ki so od početka naše književnosti pa do današnjih dni kakorkoli pomagali graditi našo pro-sveto. Uvažujoe, da more »Album slovenskih književnikov« le tedaj doseči svoj namen, ako bo dostopen vsakemu kupcu, mu je določilo založništvo, ne glede na bogato opremo in visoke stroške, skrajno nizko ceno, ki velja do 5. maja 1928 broširan Din 130-—, elegantno po izvirnem umetniškem načrtu v platno vezan, v omotu in kartonasti kaseti Din 160-—. Po 5. maju velja broširana knjiga Din 150—, vezana Din 180 —. Album toplo priporočamo kot najlepše darilo.
PODLISTEK
V odvisnosti od gospode.
Povest.
Napisal Franc Tovornik, kmet.
(Nadaljevanje.)
»Pa le-to je čudno: En sam dedec je, pa dela s toliko množico ljudi, kar hoče. Ali bi bilo to mogoče, ako se mi zavedamo svoje moči? Niti z mezincem bi ne bilo treba ganiti, če bi se zavedali, kdo smo mi, kaj pomenimo, kakšna je naša moč! Od našega dela je vendar vse odvisno. Ako mi nehamo obdelovati polje, lahko prior dan na dan blagoslavlja, pa ne bo v jeseni kaj desetiniti. In ta pokorščina, ki nam jo vedno zabičava jo! Čast, k j io moramo skazovati ljudem, kateri je ne zaslužijo. Čast samo tistemu, ki kaj koristnega izvrši! Izkazovati čast in se klanjati ljudem, ki delajo iz kruha in mesa samo gnoj, ko mi delamo obratno, se pravi izkazovati čast in klanjati se oslovi senci.«
Pri slednjih besedah se Pavle naglo ozre na vse strani, ali ga kdo ne sliši. Skušnja ga je že izučila, da je resničen pregovor: »Govorjenje je srebro, molk pa zlato.«
Toda zopet si je mislil. Ako bi veliki misleci in idealisti, to kar so čutili v svoji notranjosti, obdržali za sebe, bi ljudje ostali vedno enaki. Nobenega napredka, ne v tehničnem in niti v verskem oziru bi ne bilo.
Krist je svoje nauke, — ki so bili za tedanji čas vseškoz prekucuški, anarhistični, čisto v duhu socijalnega napredka, kakor ga hočejo danes nižji razredi, tudi javno razlagal, si izbral apostole in te najprvo dodobra utrdil v njih»-In njegovi nauki so preobražili svet vsaj po mišljenju, če ne že dejansko.
Naša vera je v naukih in načelih silno lepa. Toda vladajoči jo tu pa tam tako nesramno izrabljajo, da človek trpin, ki zna z očmi gledati in opazovati, nehote začne dvomiti nad vero samo.
Posebno kadar nam gosposka dela očitno krivico tako, da jo vsak še tako prost človek vidi, nato pa nam pridigajo, kako je vse božja volja, takrat ne more človek drugače, nego da si misli: Take nauke si je izmislila gosposka sama, da z njo vlada trpina! Bog pa pusti, da garamo, če si nočemo sami odpo-moči.
Taki in podobni so bili pogovori med Pavletom in Julčko. Čisto drugačni, kot jih imajo običajno mladi zaljubljeni ljudje. Videla se je v njih žalost za sedanjost in mučna skrb za prihodnjost.
VI.
Bližal se je tisti veseli praznik, ko praznuje človeštvo spomin rojstva našega reše-nika Krista.
Z nekakim nemirom in skrbjo se pripravlja za te praznike staro in mlado. Od nekdaj je bilo tako in bo menda ostalo.
Dekleta napravljajo jaslice, okinčajo božično drevesce, napravljajo vence z umetnimi rožami iz papirja in zaljšajo svoja bivališča.
Seveda je vse to napravljeno na vse mogoče načine. Nekaterim se ne more odrekati lepega okusa. Ponekod pa je različne take navlake polovico preveč. Ako je soba mala, kakor je večina sob malih kmetov, in je vsa napolnjena z venci, slikami itd., da se skoro stene ne vidijo, ni to ravno najlepše. Koliko pa se pod temi rečmi skriva različnega mrčesa in nesnage, ker se ne da lahko snažiti!
Matere-gospodinje pripravljajo potice, kolače, razna peciva, kolikor katera premore
po gmotni, v prvi vrsti pa tudi umstveni zmožnosti.
Seveda tudi kuhinjska veda napreduje tako, da bi Julčka, ki je pripravljala za Božič pred tolikimi leti, danes strmela, če bi videla priprave naših gospodinj, posebno onih, ki so obiskale kako kmetijsko ali gospodinjsko šolo.
Na sveti večer so bili skoro vsi moški, predno so šli k polnočnicam, že pri Muhcu.
Gospodinje so se sicer hudovale, zakaj vendar na tak velik praznik ne bi ostali doma. Ostajali pa niso tam, ampak vsak je hitro spil svoj eden ali dva poliča vina, kakoršna je pač bila večerja, ker po njej se je ravnala žeja, a na to jo je odkuril domov. Vsi pa so tajili proti ženam, da so bili pri Muhcu!
Vsak je imel kak izgovor pripravljen. Ta je bil pri sosedu, oni v hlevu, kjer je živina mukala, pa je pogledal, če ni prišla mora krave molzt, tretji je slišal, kako je v kašči nekaj zaropotalo, pa je šel opazovat, če ni morda kdo takih tam, ki ne razločuje med mojim in tvojim ter se njegovo ime v slovenščini naprej in nazaj enako glasi.
Edino pri Goršekovih so bili doma. Celo Gašper ni šel nikamor. Imeli so važne pogovore. Po praznikih bi imela biti poroka Pavleta in Julčke.
Na zunanje so se kaj malo pripravljali. Redko je kateri proti vaščanom črhnil besedico, a še to samo takrat, kadar je kdo napeljal na to. Sklenila sta ženin in nevesta, da želita gostijo bolj v mirnem slogu. Brez posebnega hrupa, a zato v tem večjem srčnem veselju. Veselje je kvarila samo še skrb, kako se bo,iztekla tista »prva noč« v samostanu.
Za to, da bo samostancem tista »pravica prve noči« ostala za vedno v spominu, je bilo že vse poskrbljeno.
NARODNI GOSPODAR
Neplodnost govedi.
Z našo živinorejo nikakor ne moremo priti na zeleno vejo. Še zmiraj se občutijo posledice svetovne vojne, ki je prizadejala naši živinoreji mnogo škode v številčnem in kakovostnem oziru.
K vsemu temu se je pridružila še neplodnost naših krav in telic, ki je ena glavnih ovir pri številčnem napredovanju govedi.
Vsled neplodnosti naših plemenskih govedi opazujemo pomanjkanje zdravega po-mladka; poleg tega so pa živinorejci prisiljeni oddajati svoje najboljše telice radi neplodnosti mesarjem v zakol.
Vzroki neplodnosti so razni.
Danes se bomo pomenili samo o enem vzroku neplodnosti: o kužnem katarju spolovil, ki je nezgoden posebno zato, ker se zdravstveno stanje obolelih živali v večini slučajev sploh ne spremeni, ter posestniki živine na to bolezen sploh ne postanejo pozorni; pač pa občutijo njene posledice.
Kužni katar spolovil je danes razširjen po celi ljubljanski oblasti. Kot praktičen živi-nozdravnik imel sem priliko ugotoviti, da vlada ta bolezen v nekaterih občinah v toliki meri, da je 50—75% vseh plemenskih govedi okuženih.
To bolezen povzroča neka jako trdoživa, odporna klica (streptokok), katero prenese okužen bik na krave in telice prilikom za-■skoka. Živali se pa morejo tudi v hlevu ena od druge okužiti.
Najlažje je kužni katar spolovil ugotoviti pri telicah, ki imajo še nežno sluzno kožo nožnice, dočim je ugotovitev bolezni pri starih kravah kakor tudi pri bikih večkrat otežko-čena.
Znaki bolezni: Par dni po okužitvi se pojavijo v sluznici nožnice mali vozlički v rdečem krogu v velikosti prosa. Služnica izgleda bolj rdeča, posebno okoli nSdražila. Ce se te vozličke dobro opazuje, se vidi, da so razvrščeni po sluznici v malih lisah in gubah. Ako se sluznica s prstom obtipa, se občuti, da je sluznica zrnčasta, dočim je zdrava sluznica popolnoma gladka in >rosa« barve. Iz nožnice se izceja služasto-gnojna tekočina, posebno v začetku obolenja. V 3—4 tednih oblede vozlički, gnojni iztok v večini slučajev preneha, sluzokoža postane potem rmenkaste barve. To kronično stanje traja potem več mesecev.
Ugotovljeno je, da se v krajih, kjer vlada ta bolezen, opazuje neplodnost plemenskih govedi. Bil je čas, ko so vso krivdo za neplodnost krav in telic pripisovali tej bolezni. Pozneje se je trdilo, da ta bolezen sploh nima nobenega vpliva na neplodnost živali. Kakor v večini slučajev, bo tudi v tem resnica na sredini. Danes je dokazano, da ima kužni katar spolovil vendar vpliv na neplodnost krav. Sam sem imel najboljšo priliko opazovati, da so se krave, katere so se s pravilnim zdrav-
ljenjem pozdravile, zopet redovno otelile. Opazilo se je tudi, da živali, ki so po tej bolezni okužene, zelo rade zvržejo.
Kakšen je torej vpliv kužnega katarja spolovil in na kakšen način povzroča neplodnost živali?
Na kratko naj omenim vse možnosti, ki morejo priti v poštev:
11 Živci razbolenega nadražila morejo pri zaskoku pod pritiskom bikovega spolovila povzročiti reflektorično zaprtje materičnega ustja, tako da je onemogočena oploditev.
2.	V iztoku, ki ga povzroča kužni katar spolovil, se nahajajo gotov strupi (toksini), ki morejo uničiti moško seme ter ga onesposobiti za oploditev ženskega jajca.
3.	Klice (streptokeki), ki povzročajo kužni katar spolovil, morejo pod gotovimi pogoji priti tudi v sluznico maternice ter tako povzročiti, da se žival sploh ne obreji ali pa že v prvih tednih brejosti zvrže.
4.	Kužni katar spolovil more povzročiti tudi dispozicijo za kužno zvrženje (abortus) in sicer na ta način, da olajša sprejetje klic, ki povzročajo kužno zvrženje.
Kakor vidimo, obstoje kar štiri možnosti, radi katerih naše krave ne ostanejo breje ter zvrgavajo. Imamo torej dosti vzroka, da to bolezen temeljito iztrebimo iz naših hlevov.
Živinozdravnik R.
Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre so razpisani na 18. in 27. junija 1928. Prošnje za pripustitev k izpitu je treba vložiti pri izpitni komisiji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, najkasneje do 26. maja 1928.
JEZAKOVO OLJE'
dobi se samo pri ti:
N. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva 13
Navodila brezplačno!
Najstarejša in vodilna tvrdka
Alfa - Separator t d
(A. Pmli) Zagreb, Gunduličeva ul.63
Telefon it. 24-13. Priznana najboljša tovarna mlekarskih strojev In potrebščin kakor: Originalnih Alfa-Septra-tarjev, Alta-kant za transport mlaka. Alta brzoparilnih kotlov ter vseh mlekarskih potrebščin. Zahtevajte cenike I Zastopstvo za Slovenije:
Mlekarna Krištof
Ljubljana. Sv. Petra cesta 60.
48. redni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani« se je vršil dne 26. aprila. Iz poročila ravnateljstva posnemamo sledeče: Upravno premoženje tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani je doseglo dne 31. decembra 1927 Din 158,920.680-73. Stalno naraščajoče hranilne vloge izkazujejo Din 151,990.336 36. Prirastek v letu 1927 znaša Din 25,154.71405. Dasi je ostala obrestna mera hranilnih vlog v preteklem letu neizpremenjena, je zavod v zaščito domačega trga in v svrho ublažitve vladajoče gospodarske krize izdatno zniževal obrestno mero posojil, kar je tem lažje storil, ker je po uspešnem poslovanju malone petih desetletij dovolj krepko fundiran in v vseh postavkah popolnoma krit. Vsled tega se je dvignilo, zlasti s kratkoročnimi krediti v zadnjih letnih mesecih stanje posojil za 22 milijonov 739.597-40 ter naraslo na 124,147.457-29 dinarjev. Rezervni zakladi so se zvišali po pripisu dotacij iz novega čistega dobička in po delni valorizaciji zavodovih nepremičnin na skupno Din 6,650.997-77. Portfelj vrednostnih listin, znižan in previdno odpisan na 6 milijonov 502.119-— Din, vsebuje izključno domače solidne papirje, vsi avstrijski in ogrski efekti so že pred leti izbrisani. Ob trajnem, znatnem zniževanju obrestne mere pri kreditih, ob visoki vsoti vedno razpoložljivega denarja in po strogo izvršenih odpisih znaša čisti dobiček Din 408.337-33, od katerega se je ponovno določilo Din 70.000-— za razne občekoristne narodne namene, katerim so se že med upravnim letom na račun uradnih stroškov naklanjale znatne vsote. Občni zbor je izven tega določil iz tekočih sredstev Din 100.000-— v svrho pospešitve ustanovitve »Akademije znanosti in umetnosti« v Ljubljani.
Ljutomer. Običajna pomladanska konjska dirka se vrši v nedeljo dne 6. maja 1928 ob 14. uri na dirkališču Cven pri Ljutomeru. Vsi prijatelji konjskega športa se vabijo k obilni udeležbi. Na dirkališču svira ljutomerska mestna godba in je preskrbljeno tudi za okrepčila. Vstopnina znaša: stojišča Din 3-—, sedeži pa Din 10-—.
Ljutomer. Licencovanje plemenskih bikov se vrši v ljutomerskem srezu v času od 7. do 11. maja 1928 in sicer za sodni okraj Ljutomer dne 7. maja v Ljutomeru, Križevcih in na Gorici, dne 8. maja v Bra-noslavcih, pri Mali Nedelji in v Brekovcih; za sodni okraj Gornja Radgona dne 10. maja v Radencih, v Črešnjevcih, Gornji Radgoni, Apačah in Drobtincih, dne 11. maja pa na Ščavnici, v Ivanjševcih, Očeslav-cih in pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Prigon vseh nad 15 mesecev starih bikov je obvezen. Licencovali se bodo biki simendolske, pincgavske in marijadvorske pasme.
Plemenski sejmi za bike v radovljiškem okraju.
Ob priliki letošnjih licencovanj v radovljiškem okraju se priredijo istočasno in na istih mestih (sejmišča!) tudi plemenski sejmi za bike. Licencovanja bikov oziroma plemenski sejmi se vršijo: dne 4. maja na Jesenicah, 5. maja v Kranjski gori, 15. maja v Lescah in 16. maja v Bohinjski Bistrici. Na Jesenicah in v Kranjski gori se vrši istočasno tudi razstava krav in telic s premovanjem. Interesente za gorenjsko pinc-gavsko govedo, ki je splošno znano po svoji zmernosti in visoki mlečnosti, se zlasti opozarja na plemenski sejm v Lescah dne 15. maja, kamor bodo prignani biki iz 15 občin ter bo tu marsikateri lep ple-menjak na prodaj za zmerno ceno.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
RaCun postne hranilnice it. 14237
Brzojavke .Kmetski dom". Telefon SI. 2847
reg. zadr. z neomej. zav.
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje
Daje:	II	Obrestuje
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter vloge na zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter knjižice	/o
dovoljuje kredite v tekočem računu pod	II	Clstlh
brez odpovedi
najugodnejšimi pogoji.
O
VeCJe stalne vloge In vloge v tekoCem raCunu po dogovoru.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Preskrbuje: Kavcije, inkase, sreCke in vrednostne papirje ter Čeke in nakaznice q (nakazila) na druga mesta.
Uradne ure: %-h ° Vsak delavnik od 8. —12.'/, in od S.— *.«/,.
Podružnica v KAMNIKU na 6lavnem trgu.
za dve postelji In mizo 290, 420, 560 Din, klot-odeje 185, 220, 280 Din, kavne garniture 55, 74, <25 Din, mad-ras zastori garnitura 90, 110, „ „ ,	130, 150 Din,
Obriiači frotir 30, 40, 53 Din, Otoman edeje 350, 450, 1000 Din, preproge tekači 23, 37, 48 Din, lino-leum sobne preproge 285, 450, 540 Din, platno za rjuhe 28, 33, 37, cvilh za žimnice J7, 46, 60 Din, ceiko perje higljentčno čisto 40, 60, 85 Din, žima 63, 66, 70 Din. Dobavijo se tudi gotove pernice In zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni kakovosti Iz najboljših svetovnih tovarn. Zahtevajte takoj cenik z več 1000 slikami od veletrgovine
R. STERMECKI, Celje it. 63.
Naročila tez 500 Din poStnine prosto.
t.il
»Levoročni „Flachstep" Cylinder
Znano Je, da so najpre-eiasnije Izdelani samo Šivalni Stroji znamke: ,GrItzner' m, Adler*
za dom, obrt in industrijo
i
rancija
le pri Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Naročajte
GRUDO!
Zdravilišče Rogaška Slatina
Največje in najmodernejše urejeno zdravilišče v kraljevini SHS.
Svetovno znani zdravilni vrelci:
„TEMPEL" „STYRIA" „DONAT"
Zdravljenje vseh bolezni želodca in čreves, mehurja, iolčnih kamnov, srca, ledvic In jeter. ^C
Sezona: 1. maia do 30. septembra. Glavna sezona: IS. junija do 31. avgusta.
Cene zmerne. Izven glavne sezone znatni popusti. Svira vojaška godba. Radio. Največji komfort. Prometne zveze zelo ugodne. — Na železnici izredni popusti. Razpošiljanje mineralne vode. — Zahtevajte prospekte !
Ravnateljstvo zdraviliS2a.
Vajenca za kolarsko obrt
poštenih kmetskih sta-rišev, ki ima veselje do poklica, sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. Franc Petkovšek, strojno kolarstvo. Drenov grič, p. Vrhnika.
Neposredno iz Čile je na Sašak dospela ladja s
čilskim solitrom.
Ker ja uvozna carina ukinjena in prevozna tarifa znižana, se to
najboljše dušičnato gnojilo, p. spravno za vse ozimne in jare setve
prodaja danes po znižanih cenah pri teh-le tvrdkah: Ljubljana: Kmetijska družba za Slovenijo,
Gospodarska zveza. Vrhnika: Kmetijska zadruga. Hrastnik: Kemična tvornica. Brežice: Skladišče Kmetijske družbe. Celje: Tvrdka VVester. Žalec: I. Krašovic, trgovina z umetnimi gnojili. Maribor: Skladišče Kmetijske družbe, Meljska cesta 12. Vagonske dobave izvršuje:
Ivo Cerinič, Karlovac
(Hrvatsko).
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOS VETSKA2. V
Šivalni stroji
Izborila konsliakcijo in elegantna Izvršitev lz Sajtne tovarne. IS-letna garancijo. Vezenje se poučuje pri nakupa brezplačno.
Pisalni stroji »ADLER*
Kolesa Is prvih tovarn: .DURKOPP", -STTTHIA", ,WAFFENBAO"(Orožno kolo). — Pletllnl sirojl vedno v zalogi. Posamezni deli koles In Šivalnih strojev. Daje se tudi na obrok«! Cenike franko in zastonj!
se je iz svojih dosedanjih poslovnih prostorov
v Prešernovi ulici št. 4
preselila v lastno poslopje
Stritarjeva ulica
v. 2
(vogal Pred Škofijo št. 1, nasproti magistrata).
Nakup in prodala valut in deviz. Sprejemanje vlog na tekoči račun in hranilne hnjiiice, vnovcevanje čekov in menic. Izdaja uverenj, garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in izvrševanje vseh bančnih poslov po naikulantneiših pogojih.*