Številka 137. Trst v soboto 19. maja 1906 Tečaj XXXI. -J3F" Izhaja vsaki dan :a4i o!) GBdeliaii in praznikih ob 5. ari. ib ponedeijfcili ob 9. uri jjntral. P« sanjane številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) v runogih tobakarush v Tr-vu in okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju~ St. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. One osrlasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 'i1 'a mm i; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po oO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost*'. — Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znal * za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 nesece ti K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Gulatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOUINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*1. — Natisnila tiskarna konsorcija lista .,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnični račun št. 841.652. - TELEFON štev. 1157. - Na adreso splitske „Slobode" in reškega „Novega lista". IV. <*ospod cl r. Josip S m o d I a k a je v -vojeni govoru na veliki skupščini dne 8. septembra 1905 v »Narodnem domua v Trstu pred ogromno množico in ob viharnem odobravanju izvajal v glavnem te-le misli : Važnost Trsta za Slovence v nacijonal-:n in ekonomnem pogledu je dokazana. Ali Trst ni znamenita točka le za brate Slovence, mpak za ves slovanski jug, posebno pa za Dalmacijo. Dalmacija ima, ker je na topnem odrezana od sveta, edini izhod v svet n> morju, a glavni morski pot jo vodi v Trst. / a t o je Trst pravi dalmatinski m p o rij. najvažneje trgovsko središče, reči - more : njeno ekonomsko srce. A kaj daje Trst Dalmaciji za ta de-arni in človeški kapital ? V kulturnem po-ledu umazane in pohujšljive kanconete, v .rodnem pogledu trgovske potovalce, ki ka-:viir agenti tuje politične misli vodijo proti-iarodno propagando, a v gospodarskem — accala per la Dalmazia. Ali vendar Dalma-nci ne smemo bojkotirati Trsta, ker Trst za ■ts ni tujinstvo, ampak del našega narodnega organizma, tako. da bi amputa-ija. s katero grozijo nekaterniki, mogla po-_ubno delovati na vse narodno bitje. Trst je tnirl ud narodnega telesa, a mi ga moramo i/i viti. Ali naj se torej lotimo osvajanja Trsta ? az se nočem baviti z vprašanjem daljne bo-ločnosti, ki je ne rešimo ne mi, in tudi Ita-ijani ne, da-si so v ta hip kulturno napred-ieji. Italijansko vprašanje bi se moglo rešiti edino le v sporazumi jenj u med Italijani in Slovani. A ker delajo Italijani tako spo-razumljenje nemogoče, bi 1 >ilo zastonj tro- - i ti besede. Težko da bi bil Trst kedaj po-sem naš, ali to moremo doseči, da bomo >uleg tujinskega imeli tudi mi svoj Trst: da bomo svoji v te m m e-s t u ! Zato nam ne treba osvajati Trsta. Do->]j je, da dobimo sebe in svoje .i veliko i d ej o, ki nas je danes zbrala tu. Ko govorim o Trstu, ne mislim na slo-v< i:-ki. ampak na slovanski Trst. ki ga homo pridobiti za Jugoslavijo. Dalje je izvajal govornik, da so Slovenci i domačini in njihovo vodstvo da ima naj-če pravice in največe dolžnosti; da je tu saki separatizem poguben za narodno stvar. 1'otem je žigosal indolenco tukajšnjih Hrvatov u Srbov, ki da nimajo nobene kulturne in gospodarske organizacije. Zato ne more odpu--nti njih odtujevanja od Slovencev. Slovenci t vrše svojo narodno dolžnost, česar da se u more reči o Hrvatih in Srbih. Zaključil je z izjavo, da teli grenkih be-d ni izustil, da bi se komu laskal in koga ■.idil. ampak le opozoriti je hotel sorojake na .liko važnost Trsta za vse južne Slo v a n e in na njihovo dolžnost, da niso indiferentni vspričo gigantske borbe Slovencev proti toli močnemu r itivniku in da pomagajo naši narodni stvari Trstu ..na diku i na korist sebi, našoj mi-I hilmaciji i cijelomu narodu našemu" ! ! Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo.) Dunaj 18. Početkom seje je ministerski i dsednik princ Hohenlohe poročal, da se je PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Sonoe. — Nadiljev.s in dovršil I. E. Tomlć. Prevtl K. C—6. Iz teli žalostnih misli so ga vzdramili koraki na hodniku, ki so se zaustavili pred njegovimi vratmi. Ključ v ključavnici se je zasukal, odprla so se težka vrata in vstopila J t- Angelija, za njo pa stari križar Filip. — Berislav moj ! je zakričala deklica v joku in radosti, zazrši svojega zaročenca, ki nm je razširjenih rok poletela nasproti. Angelija! je vskliknil tudi Berislav in objel v odprto naročje milo, krasno zaroč-ni« o svojo. Križar Filip je stal pri vratih povešene dave in solze so mu zasejale v očeh. ride-^mu ta ganljivi prizor. — Zopet te torej vidim, zopet morem italijanska vlada zahvalila zbcrnici za izraz sočutja povodom katastrofe Vezuva. — Po prečitanju došlih vlog je ministerski predsed-sednik odgovoril na interpelacijo zaradi bojkotiranja avstrijskih obrtnih izdelkov na Ogrskem. Ko so še razni ministri odgovorili na interpelacije, je zbornica pričela razpravljati o nujnem predlogu posl. Kramara. Nujnost je bila vsprejeta, nakar je zbornica otvorila debato o zadnji izjavi ministerskega predsednika. Prvi je govoril dr. Plaček (Mladočeh). Dr. P 1 a č e k meni, da izvede ministerski predsednik volilno reformo brez kompromisa in političnih napitnin, ako meni resno glede volilne reforme. Posl. Herzog je pojasnil, zakaj da so Nemci proti volilni reformi. Posl. R o m a n c z u k je rekel, da si ministerski predsednik pridobi simpatije vseh narodov, ako uveljavi načelo enakopravnosti vseh narodnosti. Posl. Choc je dejal, da odgovarja slovanskim interesom le volilna pravica, ki temelji lia načelu enakopravnosti in splošnosti. Govornik se pritožuje, da se Cehom usiljuje nemški državni jezik. Iz govora ministerskega predsednika izhaja, da bo novi kurz nemški in sicer na isti način, kakor oni dr. Korberja. V svojih nadaljnih izvajanjih je govornik ur-giral sklicanje češkega deželnega zbora ter zahteval, naj se za češki deželni zbor uvede splošna in enaka volilna pravica. Nato je bila seja prekinjena. Prihodnja seja v torek dne 22. t. m. Iz Hrvatske. Hrvatski sabor. V četrtek je hrvatski sabor izvolil 40 delegatov za ogrski državni zbor. Ker se vladna stranka in opozicija nista mogli sporazumeti. je klub vladne stranke sklenil, da se ne udeleži volitev. Posl. dr. Starčevie je izjavil v imenu svojih pristašev (čistih), da bodo sicer glasovali za kandidate združene koalicije (reške resolucijonaše), ne da bi s tem prejudicirali svojemu prihodnjemu postopanju, ker oni ne smatrajo nagodbe, sklenjene med Hrvatsko in Ogrsko, kakor zakonito. A ker se volitve delegatov v skupni državni zbor vrše ravno na poglagi te zakonite nagodbe, ..čisti" principijelno ne vsprejmejo nikake izvolitve. Izvoljenih je bilo 27 delegatov hrvatsko-srbske koalicije, 3. izven strank in 10 virili-stov. Za magnatsko zbornico so bili izvoljeni : grof Miroslav Kulmer, VI. Nikolić in Gjuro Tomičić. 7.a poslansko zbornico : Gjalski, Ba-njanin. Barčić, dr. Bauer, Bedekovič, M. grof Bombelles, Brlić, Budisavljević, Cerovac, dr. Grahovac, dr. Harambašić, dr. Krasojevie, Kutuzović, dr. Lisavac, dr. Lukinič, dr. Mag-dić, dr. Mažuranić, dr. Medakovic, Modrušan, grof Rudolf Norman, dr. Pinterovie, dr. Po-pović, dr. Potočifjak, Pribičević, Purić, baron Pavel Raucli, dr. Šurmin, Tuškan, dr. Vinko-vić, Zagorac, Ilic Gedeon, Peleš. Penjić, Dro-hobeczkv. grof Lad. Jankovič, Vlad. Nikolic, vladika Gruić, G. pl. Josipović, Geza baron Raucli, patrijarh Branković. Po razglasu izida volitve je ban Pejače-vić izročil predsedniku kraljev reskript, s katerim je sabor odgodjen. Ministerska kriza v lta) .'ji. V malo kateri deželi je ustavno in parlamentarno življenje tako nestalno, tako ne-jjotovo, kakor v Italiji. Tam imajo vedno aprilsko vreme. Danes 83 razpenja jasno nebo stisniti milo ročico tvojo ter slušati sladko besedo tvojo — je govoril knez Berislav ves blažen, ter prijel za roko zaročenko svojo. Bog me je čuval, mili moj. Njemu bodi hvala, temu poštenemu starčku, ki me je spremljal na dolgem žalostnem potu. — Glej, saj stoji tam-le, zvesti, dobri naš Filip. Pridi vredni moj starček, daj mi pošteno desnico svojo. — Božja ti bodi pomoč, plemeniti knez ! je rekel stari križar ginjenim glasom ter ponudil Berislav u težko desnico svojo. — Bog ti poplačaj dobro delo tvoje! je rekel knez Berislav, vsprejemši toplo kri-žarjevo roko. Ali sedimo sedaj ! Nu, mila moja. sedi tu poleg mene in pripoveduj mi o potovanju svojem. Ah,, v duhu sem bil vedno s teboj in prosil sem Boga dan na dan, naj te ima siroto pod svojim nadzorstvom. In Bog je tislišal moje vroče prošnje. Slava mu! Seli so. — Slava Bogu! pravim s teboj tudi jaz ! — je rekla Angelija, sedeča poleg svojega zaročenca na stolico... Brez njegove pomoči ne bi bila nikdar izpolnila svoje obljube. — Pripovedujem naj ti o svojem potovanju ?... Težko je bilo to potovanje, težje nego nad ministerstvom; jutri že mu prirejajo v parlamentu funeralije. Tako pogostih mini-sterskih kriz nimajo menda nikjer drugje, kakor v Italiji. Ministerstva padajo tudi ob vprašanjih, ki niso v nikaki zvezi s političnimi načeli. Tako se je zgodilo sedaj ministerstvu Sonnino, ki se je komaj ugrelo v minister-skih foteljih. V Italiji je sedaj na dnevnem redu vprašanje podržavljenja južne železnice. Ministerstvo je zahtevalo, naj komisija, izvoljena od parlamenta radi tega vprašanja, poda svoje poročilo najdalje do 28. t. m. To zahtevo vlade so porabile opozicij onalne skupine pod vodstvom Giolittija, da strmoglavijo mi-nisterstvo. Posl. Ferraris je namreč predlagal dnevni red, direktno naperjen proti zahtevi vlade, glaseči se : ..Zbornica odklanja določitev termina za predloženje poročila komisije o podržavljenju južne železnice."4 Ta dnevni r6d je bil vsprejet s 197 proti 152 glasom. Ministerstvo je torej doživelo poraz, vsled česar je že podalo svojo demisijo. Kralj pa si je pridržal odločitev za prihodnje dni. Padec ministerstva Sonnino pa ne more presenetiti nikogar. Vsaka italijanska vlada stoji na vulkanskih tleh. Zbornica je tako razcepljena na skupine, da ne more nobena vlada dobiti zanesljive večine. Tako ni nobena vlada varna ni od danes do*jutri. Dogodki na Ruskem. Državna duma. Včeraj je duma nadaljevala razpravo o adresi in sicer o onem nje delu, ki govori o agrarnem vprašanju. Stavljenih je bilo več predlogov za spremembe. Opustilo naj bi se ime „kmet" in se nadomestilo z imenom „poljedelec*4, da bo povedano tudi v formi, da kmetje niso posebna kasta za-se. Adresa naj naglasa, da se uvažijo želje onih kmetov, ki nimajo zadostno zemlje, in zahteva naj, da se v tem letu ne bodo iztirjevali zaostali davki. Odstavek o delavskem p r o b 1 e m u je bil vsprejet nespremenjeno, vsled česar zastopniki delavstva niso popolnoma zadovoljni. .Tako živahna je bila razprava o narodni avtonomiji. Besedilo, predlagano po komisiji, pravi : „V s a k a n a r o d n o s t ima pravico, da s a m a upravlja svoje interese." Prof. Kovalevski je predlagal dostavek, ki pravi: Preporojena in svobodna Rusija naj v svojem življenju zavzema mesto, ki jej pristoja med vlastmi. Varuje naj integriteto države v nje sedanjih mejah, in naj v svojih odnoŠajih do drugih držav dela na to, da bosta vladala enakopravnost in pravica, posebno, kar se tiče slovanskih narodov. Ta predlog je večina odklonila. Soglasno pa je bila vsprejeta zahteva glede amnestije. Glasovi o razpuščenju dume. Ker smo bili tudi mi zabeležili vest, da hoče vlada le nekoliko časa še opazovati delovanje dume, a potem da jo misli razpustiti, naj zabeležimo tu, kar poroča iz Petrograda dopisnik lista „Vossische Zeitung*'. Ta dopisnik pripoveduje : Ker se trdovratno vzdržuje vest o nameri vlade, da razpusti dumo, sem se zglasil pri ministrih, da poizvem, kaj je na stvari. Ministri so označili vest o razpuščenju dume kakor zlobno izmišljotino, ki ima le ta namen, da razburja občinstvo. Ni vlada, ni vplivni dvorni krogi ne mislijo na to, da bi poslancem omejali svo- bodo govora. V dumi more govoriti vsakdo, kar se mu izljublja. Tudi še bolj razposajene stvari ne bi bile carju in ministrom v povod za represalije proti poslancem. Sicer včasih ni prijetno, ako se mora poslušati žaljive izjave o blizo stoječih krogih, vendar ne more biti to v povod, da bi se z razpušče-njem dume nalagalo poslancem mučeništvo. Afera Gapon. Afero Gapon zasleduje državno pravdni-štvo, kakor poročajo iz Petrograda, z izredno velikim aparatom. Mnogo uplivnih ljudi meni, da ta pravda odkrije mnogo tajnih potov revolucije. Drobne politične vesti. Novi guverner n a R e k i. Iz Budimpešte poročajo, da bo guvernerjem na Reki imenovan grof Aleksander Nako in ne grof Em. Desse\vrtV. Vrnitev V e i - h a i - v e j a. Kakor poroča londonska ..Morning Post" iz Sangaja, je angleški komisar Lockliart iz V e i - h a i-veja dospel v Tsingtau ter se od tamkaj poda v Tsinafu na pogajanja z guvernerjem iz San-tunga povrnitvi Vei-hai-veja in gradnje železnice od Tsinafu v Jangtsekiang. sem kedaj mogla misliti. Velik del poti do morja sva prehodila peš. Hodila sva po pustih, divjih krajih, kjer po ves dan ne vidiš človeškega bitja, ampak le divjo zver. ki se širi tamkaj, kakor v svoji državi. Pretrpela sem mnogo lakote, žeje in mraza, stvari, ki so mi bile neznane tlo tedaj. Na potu, v visokih planinah naju je često zalotila noč, ki sem jo morala prespati pod vedrim nebom, na mrazu in trdem ležišču — na zemlji. Pq dveh tednih trudapolnega potovanja dospela sva slednjič v Zadar. Tu sva čakala več nego mesec dnij na ladij o v Neapelj. Slednjič je došla in ukrcala sva se čez par dni in od-plula proti Gaeti. S prvega smo brodili srečno, ah skoro je potegnil slab veter in strašna burja nas je zajela sredi nurja. Tri dni je motala burja našo ladij o besno in brez prestanka... Že sem mislila, in mislili so tudi vsi drugi, da ni rešitve za nas, da nas požre besneče morje... Počasi je začela burja odje-njavati in rešeni smo bili iz smrtne nevarnosti... Dospeli smo srečno v Gaeto, na cilj potovanja mojega. Sla sem naravnost h kraljici Margareti. Ona pa, ko je čula, da sem nečakinja bratov Horvatov, prvih njenih prijateljev v naših straneh, me je vsprejela najljubeznjiveje ter Domače vesti. „Un compagno sloveno4 (En slovenski sodrug), takov je naslov članku, ki ga prinaša glasilo tržaških italijanskih socijalnih demokratov v svoji 1164 številki. „Voditelji tržaških Slovencev se ponašajo s tem, da so skozi 20 let prosili za eno slovensko šolo v mestu Trstu. Mi socijalisti (slovenski), dasi priznavamo potrebo ene slovenske šole za v Trstu prebivajoče Slovence, se nismo hoteli pridružiti narodnim agitatorjem — zakaj, to se lak ko tolmači iz želja narodnjakov samih". Tako piše: Un sloveno (???) o potrebi slovenske šole v Trstu ? Pisec predbaciva voditeljem tržaških Slovencev postranske n a m e n e, katere da so izdali v 125 štev. „Edinosti"1, ko je ta list posnel po ..Slovenskem Štajercu" notico, v kateri se na prvem mestu povdarja, da je slovenska šola potrebna za gojenje krščanske* misli in drugih, za življenje potrebnih predmetov. Nadaljevanje tega članka je tako, da se moramo čuditi, kako si upajo socijalisti, živeči med nami, pisati kaj tacega ! Socijalisti slovenski namreč — se že dlje časa trudijo z narodnjaki vred za pridobitev slovenskih šol v Trstu in so tudi. in to opetovano, javno nastopili z narodnimi voditelji — v tem vprašanju ! Izjavili so sicer, da oni nočejo verske, ampak slovensko šolo. na kar so jim naši voditelji odgovorili, da mi zahtevamo za sedaj le šolo in nič druzega. K o b o ni o ž e i ni e 1 i šolo, s e p a pogovorimo kakšna naj bo. Ker pa ta: „Uno sloveno*4 piše, da tržaški slovenski socijalisti niso in ne bodo podpirali agitacije za slovensko šolo v Trstu — mora biti ta ..sloveno*4 zelo, zelo mlad, ali pa je prespal vso dosedanjo borbo za slovenske šole v Trstu ! Zato dvomim jaz zelo, da je ta članek res prišel iz peresa Slovenca, pač pa iz peresa kakega človeka, ki ga tudi „socijalistično platno" ne more obvarovati pred — italijanskim nacijo-nalnim mišljenjem. Mi ne zahtevamo šol za gojenje klerika- me nastanila v svojem dvoru. Obžalovala je težko usodo, ki je zadela mojega dobrega strica Ivaniša pri Doboru... točila je iskrene solze radi njegove mučeniške smrti v Pe-čuhu... Videla sem, da jej gre od srca, tla ima Horvate v najboljšem spominu. Ti ostaneš pri meni, za vedno ostaneš tu, ubo.^o dete ! je rekla kraljica z blago besedo. Tu, poleg mene in mojega sinu, ti bo dobro, kakor v rojstni hiši. — Toplo sem se zahvalila vzvišeni gospi, ali takoj sem jej povedala pravi vzrok svojemu prihodu. Minolo je nekoliko tednov in odločila sem se, da priobčim svojo željo kraljici, ki sem se jej jako priljubila v tem kratkem času. Izpovedala sem jej iskreno vse, najino ljubezen od prvega začetka, oviro radi zaobljube, ki naju je ločevala tolika leta, tvoje ujetništvo in pogoj, ki mi ga je stavil ban Gorjanski, da te rešim pogube. Kraljica je pozorno poslušala vsako mojo besedo, a ko sem dovršila, dvignila se je s stolice, položila roki na prsa in stala zamišljeno. Videlo se jej je, da razmišlja, kaj bi storila. Slednjič je pristopila k meni, ki sem ihteča klečala pred njo, pogladila me po glavi in privzdignila dobrotno. (Pride še.) tStran II. »EDINOST« št. 137 V soboto, dne 19. maja H)( lizma, kakor nam predbaciva r Uno. slo veno .Mi hočemo šolo in le šolo. a kakšna naj bo ta .šola. bomo govorili, ko se nam zagotovi nje ustanovitev. Mi ne apeliramo na pomoč naših socijalnih demokratov, ker vemo. da ga ni med nami človeka v katerega žilah se pretaka slovenska kri. ki bi si upal nasprotovati tako krvavi potrebi, kakor je potreba slovenske šple v Trstu. Mi ne apeliramo, ker je to nepotrebno. ker je naravno, da smo in da moramo biti složni za tako važne, eminentno kulturne stvari kakor je slovenska Šola v Trstu. ,.l*no sloveno*4 je. po našem menenju. le kukavičje jajce, zaneseno s škodoželjnim namenom po človeku, kini ne Slovenec i 11 ne resničen socijalist! Gospodom okolo lista rIl Lavoratore" pa povemo, da si s sličnimi napadi na našo narodno stvar ne pridobivajo simpatij tržaških Slovencev in da naj se informirajo boljše, predno objavljajo slične nesmiselnosti — ako nimajo za to posebnih namenov ! Kedo da je več napredoval v zadnjih 20 letih, o tem ne bomo razpravljali. Rečemo pa lahko, da smo mi v tej dobi napredovali več, nego prej v sto letih. Da ni naš narodni delavec tak bedak, kakoršnjega bi ga hoteli predstavljati v rečenem članku, o tem se lahko prepriča sleherni, ki ima priliko občevati z našo narodno maso. Ako pa želite boj (mi si ga ne želimo) potem : nadaljujte ! Saj ste začeli od dveh strani! Mi imamo sicer polne roke dela. Ali odgovora vam ne ostanemo dolžni, kakor vam ga nismo ostali dolžni pred leti. ko ste nas v enomer žalili. 1» rej s k i. Odmevi dogodkov v Ricmanjih pred sodiščem. Nedavno smo poročali o razpravi proti l&-letnemu Ivanu Žuljan iz Kicmanj radi zločina motenja vere. Dne 2<>. decembra, to je na dan sv. Štefana, je bil namreč med mašo vržen kamen v cerkvena vrata. X a razpravi sta priči orožnika P e v-š i č in S t o ž i r i z r e c 11 o o z 11 a č i 1 a — I v a 11 a tuljana kakor storil c a. Vendar j<- sodišče na predlog branitelja dra. < iregorina odložilo razpravo radi zaslišanja novih prič. Na včerajšnji obnovljeni razpravi sta bila zaslišana kakor priči Miha Kuret in in Ivan Žuljan, oče obtoženca, kateri poslednji je odločno izključil, da bi njegov sin mogel biti v kritičnem momentu na licu mesta, kjer je bil vržen kamen. Na podlagi teh novih pravdnih rezultatov je sodišče obtoženca rešilo obtožbe. Prijeli smo in objavljamo: rSlov. narod" je v svoji številki z dne 5. t. m. priobčil vest. da je pesnik Aškerc Anton odložil častno članstvo akad. društva rSlovenije"* na I >unaju. Da izve slovenska javnost o motivih, ki so dovedli g. Aškerca do tega koraka, priob-čujemo v naslednjem brez komentarja njegovo tozadevno pismo ; rLjubljana. 24. III. H><)6. Gospodu predsedniku akad. društva ».Slovenija" 11a Dunaju. Ob mojem takozvanem 50-letnem oziroma 25-letnem jubileju m. januvarja mi je čestital rTriglav'*, ni pa bila tega storila r Slovenija", čije častni član sem tudi že kakih 15 let. Ne gre se tu za čestitanje samo ob sebi. Pameten človek o takih stvareh ne govori in se ne zmeni za t o. katera privatna oseba mu je poslala po pošti ali po telegrafu par lepih fraz in katera ne. < -J r e se le za razliko med ravnan j e 111 rT r i g 1 a v o v i m in r8l o-v e n i j i n i 111"', Gospode odbornike Vašega društva smatram za olikane može in si torej ne morem misliti da bi me bili ignorirali iz pomanjkanja kurtoazije. Slišal pa sem. da je rSlovenija" spremenila svoja pravila in s tem svoj program, ter si moram misliti, da me je društvo prezrlo iz načelnih razlogov, da se ne strinja več s tendenco mojega peresa. To je popolnoma interna stvar r Slovenije" ter mene nič ne briga. Samo to je. da sem jaz potem primoran izvajati iz razineija, ki ga zavzema proti meni društvo, svoje načelne konse-kvence. Zato Vas prosim, da vsprejmete nazaj častno diplomo, ki Vam jo danes vračam ter da me črtate iz imenika častnih članov rSlo-venije". Nočem, da bi morda moje ime kako kompromitiralo sedanjo „Slovenijo". — Ne gre se za razžaljeno častila-komnost nego samo za načela. Z odličnim spoštovanjam bivam Vaš udani A. Aškerc m. p. Z ozirom na to je poslalo društvo vsled soglasnega sklepa občnega zbora g. Aškercu naslednje pismo : Vaše blagorodje ! Občni zbor akad. društva „Slovenije" je sklenil sporočiti Vam, da društvo „Slovenija" nikakor ni opustilo brzojavke povodom Vaše motive, ki so Vas pa jemljemo Vaše 50-letnice iz „načelnih razlogov*4, ker nimamo gnikakega povoda obsojati smeri Vaših pesni-*tev: tudi ne presojamo slov. pesnikov edino le s stališča njih tendence, oziroma oblike, I ampak glede njih celotnih zaslug za slov. , narod. Z ozirom na ostale privedli do tega koraka, pismo na znanje. Ob jednem Vam naznanjamo, da smo primorani sodbo v vsej zadevi prepustiti slov. javnosti, ker se je stvar brez naše krivde že j spravila v javnost in se skušala proti nam j javno izrabljati na ustanovnem zboru narod, radikalnega društva „Adrije" v Pragi. Za odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaju : F. Mravijak M. Agneletto t. č. predsednik. t. č. tajnik. Umrl je včeraj popoludne v Ljubljani tamošnji prost stolnega kapitelja d r. J a 11 e z K u 1 a v i c, v starosti 6S let. Pokojnik je včeraj zjutraj nenadoma obolel. Zdravnika sta konstatirala krvavenje možganov. Strašna nesreča. Iz Kaldira (občina Motovun) pišejo „Naši Slogi" : V ponedeljek dne 7. maja na večer je dovel posestnik Luka Midorf svojo mlado in objestno kravo k 1 vodnjaku, da jo napoji. O tem je nesrečni Luka omotal vrv. s katero je bila krava privezana, okolo roke. Mlada žival se je ra nikrat splašila, vrgla gospodarja na tla in ga vlekla po ojstrem kamenju tako dolgo, da mu je kamenje vso kožo olupilo z glave in je siromak vsled tega umrl v strašnih mukah. Pokojnik je bil marljiv, delaven človek, dober gospodar in zvest rodoljub. Ponarejevalec denarja. 23-letni Lov-rencij Z., doma iz Este v Italiji, ki pa se je izdajal za Viktorja Ferrato, je bil aretovan, ker ga iščejo italijanske oblasti kakor ponarejevalca italijanskih bankovcev po ion lir. Čevljarsko orodje. Ivan Zanini, čevljar, ki ima lastno delavnico v ulici del Bel-vedere, je prijavil včeraj na policijskem ko-misarijatu v ulici Luigi Ricci, da je njegov 36-letni delavec Ivan (priimka ni vedel! !) pobegnil od njega odnesši seboj raznega čevljarskega orodja, ki pa je vse skupaj vredno 5 kron. A dočim je to vzel, je pustil v delavnici rjuho ljudskega prenočišča, ki je v ulici Gaspare Gozzi. Neznan tat je ulomil včeraj predpolu-dne mej 8. in 9. uro v stanovanje Marije Zanetti, ki je v hiši št. 55 v ulici dei Pal-lini. Ona je bila šla namreč od doma, a ko se je okolu 9. ure vrnila domov, je našla vrata odprta. V sobi je pa našla odprto omaro, iz katere jej je tat ukral zlato verižico. vredno 20 kron. Zanetti je prijavila ta dogodek na policiji. Nagla smrt. 70-letno Katarino Bratuš, stanujočo v ulici sv. Jakoba (v starem mestu) št. 7, so našli v četrtek v jutro mrtvo v njenej postelji. V sredo zvečer ob 10. uri je šla še zdrava spat. Drugi dan pa. ko io sosedje do 10. ure in pol še niso videli, jih je začelo skrbeti. Potrkali so na vrata njenega stanovanja, a ker niso dobili odziva, so pozvali redarje, ki so vrata odprli in našli starko mrtvo v svoji postelji. Izpodletelo mu je. 18-letni težak Josip S., stanujoči v ulici deli' Olio, je bil včeraj popoludne aretovan na zahtevo Frana Brezigarja. Ta poslednji je namreč vratar hiše št. 17 v ulici Malcanton ter ima v veži iste hiše malo prodajalnico sadja in zelenjadi. Včeraj, kmalu po 1. uri popoludne, je šel Brezigar k brivcu, ki je malo korakov dalje v istej ulici. Josip S. je pa to priliko vpora-bil in šel v vežo, kjer ima Brezigar proda-jalnico, ter tam iz predala neke mize skušal vzeti denar, ki ga je Brezigar skupil tekom dneva. Brezigar je pa to videl, priskočil, tatu prijel in ga izročil redarju. Na policiji je bil S. zaslišan, a potem izpuščen na svobodo. Koledar in vreme. Danes: - Ivo, s\ečenik ; Predivoj ; Vitoalava. — Jutri: Bernardin, (»poznavalec ; Milodar; Pauna. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne Hi-5° Celsius. — Vreme včeraj : ne^taiovit-io. Društvene vesti in zabave. rse p. Slavjanska čitalnica opozarja v člene, da je danes, dne 19. maja ob «. uri pol zvečer, občni zbor v društvenih pro-rih. Književnost in umetnost. Slovenska dramatika v Trstu. 11. Dramatične predstave. Med dramatično predstavo se spleta ne-vidra sicer, ali tesna notranja vez med predstavljaj očimi na odru in med gledalci in poslušalci v dvorani. Čutstva, ki jih skuša izražati igralec na deskah, tipe, ki jih isti ustvarja, lastnosti, ki si jih prisvaja, strasti ki drve po njegovi igri, stremljenja in hrepenenja. ki ga prevevajo in nakane, ki jih snuje: vse te prikazni odmevajo v duši gledalca, v njem se družijo in zapletajo, puščajo utise. in čim bolj živa, naravna in dovršena je igra, tem bolj sočustvuje gledalec z igralcem, tem pazljiveje mu sledi, da slednjič se zjed- ' nača z igralcem in njegovo igro. Tako se ustvarja med obema neka harmonija, ki je tem popolnejša, čim več je ono, kar se gledalcem predstavlja, dostopno in pojmljivo in čini bolje zna igralec to tolmačiti in temu dajati izraza. Ze i/, tega razloga ni vsaka igra za vsakega puslušalca in tudi ne za vsakega igralca. A z druge strani sledi tudi, da kakor se mora igralec uriti, učiti, misliti o igri in pojmiti jo, tako mora tudi gledalec se vzgajati, i razširjati svoje obzorje za višje pojme in pri- j kazni in mehčati dušo za nežnejša in kočlji-vejša čutstva. In tukaj bi bili dospeli do prve temeljne naloge naših dramatičnih predstav nasproti igralcu in nasproti občinstvu — gledalcu, ki, — če je že sploh veljavna za dramatiko, njene proizvaj atelje in ljubitelje. — mora biti toliko več merodajna pri igralcih in po-1 slušalcih. ki niso specitično urjeni in vzgojeni I v to svrlio, ki niso uvedeni v globine in raz- j sežnosti umotvorov in njihovih učinkov, s kratka, ki s e 111 o r a j o š e v z g a j a t i. Pretežna večina našega gledališkega občinstva. kateremu so se tako omilile naše dramatične predstave, je videla razun naših slovenskih predstav redkokatero tujejezično, da-si se mora priznati, da je prav v Trstu, kakor malokje, premnogo prilike videti izvrstne predstave vsakojakih žanrov in raznih najbolj znamenitih igralcev nase dobe. Toda, bodisi neznanje jezika, bodisi precej visoke cene, bodisi neznanje v izbiranju iger, katerih naj se udeleže, in slednjič velikokrat ne-pristopna in za priprost um nepojmljiva vsebina in oblika takih predstav povzročujejo, da se množica našega občinstva ne udeležuje drugih predstav nego slovenskih. Će je pa s tem označena odgovornost, ki jo vsprejemajo prireje vatel j i teh predstav nasproti našemu ukaželjnemu občinstvu, je pa tudi s tem dana podlaga za presojevanje, kake igre naj se izbira in nucli početkoma občinstvu, in kake teh izbranih iger zamorejo igralci - diletanti prikazati dostojno, živo-naravno in neprisiljeno, ali nepretirano. V takem stadiju, ki so se nahajali v njem doslej igralci in poslušalci in se deloma še nahajajo, pa so — to uči skušnja — najbolj primerne narodne ljudske igre in temu žanru najbolj približajoče se veseloigre. V ljudskih igrah odseva življenje, kakor vrvi vsaki dan po ulicah in človeških pribežališčih, kipi humor, ki tlači žalost, klije hvaležnost in krepost in ruva sovraštvo, kakor je na spregled vsaki hip med sojedna-kimi. brez problemov, brez tilozotije, brez smeri in struje. To še več v narodnih igrah, kjer utripa bratska kri, kjer prevladujejo soplemenske šege in navade, kjer se pevajo istočutne miljenke, kjer zveni krepka domača govorica in kjer je človek žrtev ali sad svojega narodnega razvitka. Lažje se uživlja torej igralec-diletant v take položaje, lažje umeva gledalec znane odmeve. (7lede lahkih šaloiger in burk 11a ni se prenagliti z obsodbo — kakor večkrat zgodilo ; kajti posebno v teh časih je včasih občinstvo hvaležno, zabava in pošteno nasmeje in nič druzega nego nasmeje. I11 „Dramatično društvo" se je ob dosedanjih svojih početnih poskusih verno držalo tega načela in našlo radi tega toliko odziva v občinstvu. Temu priča hvaležni vsprejem dosedaj predstavljenih iger a la „Rokovnjači", „Deseti brat*4, „Divji lovec*4, „Legij ona rj iu „Krivoprisežnik*4 itd. Občinstvo, ki se je udeleževalo teh prestav v častnem številu po 500 do 1OO0, da celo do 1400 gledalcev vsakokrat je prihodnjič še vedno rado in raje prišlo zopet. V letošnji sezoni je „Dramatično društvo*' priredilo 10 večerov in sicer dvakrat „Legijo narje", enkrat „Rokovnjače", dvakrat ^ „MJj-nar in njegovo hčer*4 dvakrat burko „Šivilja" enkrat „Marijano*4 enkrat „Materin blagoslov" in slednjič „Silvestrov večer" z dvemi enodejankami in alegorično sliko. Kolikor se more zahtevati od diletantov — in zahteva se že dokaj — so vse te igre imele zelo po-voljen rezultat, posebno „Rokovnjači*4 in „ Legijonarji*4, v katerih je gostoval g. V e-rovšek iz Ljubljane kakor Blaž Mozol, oziroma Jež. Točka „gostovanje*4 je kaj važno poglavje v delovanju „Dram. društva44. To je še vsako leto povabilo enega ali več igralcev iz ljubljanskega gledališča na gostovanje in to je bilo vedno dobro in prav storjeno. Odveč bi bila vsaka beseda o koristi gostovanja za naše igralce ; vsakokrat ostaja kako zrnje izkušenj, četudi ne v tako prevratni sili. kakor se je kakšenkrat prerokovalo. A poleg tega dviga to vsekakor kvaliteto predstave in podaja občinstvu in igralcem priliko za primerjanje in drugim tudi za tekmovanje. Naj ne bi zamudilo „Dramatično društvo*4 nobene prilike v prihodnjič povabljati — o kolikor dovoljujejo tinancijelne razmere, — po enega ali več gostov, četudi še tako pogostoma. Saj to odgovarja namenu društva : „prirejati gledališke predstave*4, bodi že samo po svojih diletantih, ali po drugih. Društvo je lahko prepričano, da se bodo gostje po možnosti radi odzivali in prihitevali v Trst, kajti tudi tržaško gledališko občinstvo si je pridobilo sploh j se je resnih da se spoštovanje vsled svojega svežega zanimanju in razsodnega presojevanja. Darovi. Zavodu sv. Nikolaja v Trstu so m - seca aprila doposlali : slavna posojilnica Celju 50 K. gdč. Karla Bizjak 4 K. ga. An Turk 5 K. g. Ante Pogorele .'» K. ga. M rica Forcesin :i K, ga. Maša (Trom K. g letni s gospodarja Zverine zažgai vrednostne papi v vrednosti «>0.000 kron. Ti papirji so h.h ves imetek rodbine. * Izseljevanje nemadjarskih narod nosti. A" zadnjem času se je iz Ogrske i/.s lilo v Srbijo 30.000 ljudi, od teh je bil■. 30.000 Srbov. V Romunsko se je izselil 50.000 duš, od teh je bilo 35.000 pripadnikov nemadjarskih narodnosti. V Ameriko je v zadnjih 5 letih izselilo iz Ogrske » prebivalcev, a od teh je bilo le <50.000 \i djarov. — Madjari se torej le malo izseljujejo, Nemadjari štirikrat bolj. akoravno jih na Ogrskem nekaj več nego Madjarov. A! bo trajalo tako še nekoliko časa dalje, bo : < usodno za nemadjarske narodnosti. r Bolezen otrpnenja tilnika v obren-ski Prusiji. V premogovnikih ob Ruhri m -saja epidemična bolezen otrpnenja tilnika. V zadnjih tednih se je pojavilo !>7 slučajev. Brzojavne vesti. Komunike „narodne stranke- na Hrvatskem. ZAGREB 18. Narodne Novine" so <1 -nes priobčile nastopni komunike „narodn stranke4*. Trdno se držeč programa, ki je 1»i I na seji dne 21. aprila 190»» spopolnjen. 1» „narodna stranka" kakor parlamentaričn manjšina podpirala vsako vlado, ki sprejme njen program, se bo trdno držala Ustavu države skupnosti z Ogrsko in si v avtonomnih deželnih stvareh pridrži popolnom svobodno roko. izključujoč vsak tuji vpliv. Odločno se opiraje na državno skupnost l>" ..narodna stranka*1 v vseh važnih vprašanjil . ki se pojavijo med deželami krone sv. Štefana in deželami zastopanimi v državnem zboru, v vseh skupnih stvareh zahtevala na -točneje izpolnjevanje vseh pravic, zajamčeni.') v nagodbi. Tega sklepa se bo „narodna stranka44 držala tudi nasproti drugim strankam v saboru. Odsek za volilno reformo. DUNAJ 18. Odsek za volilno reformo se je pod predsedstvom dr. Marclieta sestal danes ob 5. uri popoludne ter je nadaljeval glavno debato o predlogi volilne reform . Prvi je govoril ministerski predsednik prim Hohenlohe. Za njim so govorili posl. Stein. Adler, Malfatti, Herzog, Sušteršič. Odsek j< potem v poimenskem glasovanju s 30 proti -glasoma sklenil preiti v specijelno debat Deset členov volilnega odseka je bilo na glasovanju odsotnih. Nato je bila seja zaključen; Prihodnja seja se napove pismenim potoni. Ministerska kriza v Italiji. RIM 1 «s. „Messaggero" poroča, daje nii-nisterstvo na sinočnem posvetovanju sklenilo danes zjutraj podati kralju demisijo in jo na današnji večerni seji zbornice objaviti. Tudi „Popolo Romano44 in „Vita*4 govorita o ministerski krizi. RIM 18. Na današnji seji zbornice je ministerski predsednik Sonnino izjavil, da je ministerstvo vsled včerajšnjega sklepa zbornic podalo kralju demisijo, ki si je pridržal odločitev. Na prošnjo ministerskega predsednik se je zbornica na nedoločen čas odgodila. Papež obolel. RIM 18. „Agencija Štefani** poroča: Vsprejemi v Vatikanu so do nadaljne odredb«-odpovedani, ker je papež za protinom lalik obolel in mora vsled tega biti na miru. Otvoritev simplonskega tunela. RIM 1«. Kralj Viktor Enianuel se dane-zvečer poda v spremstvu ministerskega predsednika Sonnino in ministra za javna dela Carinine v Domodossolo, da se jutri udeleži otvoritve simplonskega tunela. Pojutrajšnjim se kralj povrne zopet v Rim. Rusija. Državna duma. PETROGRAD 18. (Petr. br. ag.) Duma je v ponočni seji dovršila adresno debato. Na drugem čitanju adresnega načrta je zahteval svečenik Kuzevič. ko se je razpravljalo o točki glede enakopravnosti narodnosti, naj >«' dostavijo besede : „Da izgubi Rusija svojo originalnost in celo svoje ime44. (Ironična pohvala in protestni klici). Kuzevič je bil poklican na V noči je bila seja za eno uro prekinjena. leto (1. 1904 : 140. a 1. 1905.: 104). Temu so bili vzrok razni štrajki in pa parkrat pretrgani promet. Vendar je bil dohodek te črte i zadovoljiv. Aleksandrijska črta. ki je glede prometa j s potniki najglavneja, je občutila naraščajoče tekmovanje Italije. In res. akoravno je bil ivo je bila seja zopet otvorjena, je lula adresa | trgovinski promet jako živahen vsled skoraj j \ tretjem čitanju soglasno vsprejeta, ko je j podvojenega uvoza čebule in velikega izvoza 1 _rrof Hevden (desnica) izjavil, da ne more 1 sladkorja, vendar je bil dohodek, ki gaje! lasovati za adreso ter je s štirimi poslanci j dala ta črta, manji nego v letu 1904. Sploh zapustil dvorano. Adreso izroči carju pred- je razvidno, da treba na tej črti kar najprej uporabiti modernejše in večje brzine zmožne parnike. •Potovanja v Indijo so dala njinolo leto precejšen dohodek, kar je pripisati najprej večemu izvozu žita od Donave in dobri letini na sadju v Levantu, ki je provzročila veči uvoz istega. Homatije v Rusiji in premala varnost v Makedoniji so pa od druge strani imele slab upliv na posamične črte, posebno na ono v Batnm. v Odesso in Tesalijo. V !je-vantskili vodah se vedno bolj občuti tekmovanje raznih parobrodnih družb, mej temi so ]>rve nemške in italijanske, a za temi prihajajo grške, bolgarske in romunske. Skrajni Vstok. Potovanje v Indijo, na Kitajsko in na Japonsko so imela v letu 1905. zadovoljiv vspeh. Tudi tu je igral glavno vlogo veči izvoz sladkorja. A na povratnih potovanjih se Skrajnega Vstoka. se je pojavilo pomanjkanje krčanja, kar je bilo posledica rusko-japonske vojne. Posebno je to posledico občutila mesečna vožnja mej Kitajsko in .Japonsko. A ta nedostatek je bil nadomeščen po večjih dohodkih voženj v Indijo. Vzlic vojni se je lahko vzdržalo indo-kitajsko-japonsko črto brez vsa-cih nezgod. VztoČna Afrika in južna Amerika. Dohodki voženj v vstočno Afriko so veči. nego leta 1904. Vendar pa ima družba s temi vožnjami še vedno izgubo. Nadejati se je pa. da bo v par letih bolje, posebno če bo hotela vlada podpirati to črto. V vožnjah v južno Ameriko je tudi beležiti večih dohodkov in upati je, da bodo te vožnje plodonosne, ko se bo mogel za nje vporabiti primernejši plovbeni materijal. Podaljšanje črte od Brazilje do reke Plata je bilo pozdravljeno se zadovoljstvom v intere-sovanih krogih. One dežele so postale močnejše v uvažanju pridelkov evropske industrije, kar daj a nado v zboljšanje našega izvoza. Minolega leta se je moralo število voženj do reke Plata pomnožiti od <> na 12. Ta črta je izvajana skupno z ogrskim društvom „Adrija"* in nudi mnogo upanja. Istotako se je dogovorno z društvom rAdrija"4 ojačilo čilo v Brazilijo : ustanovilo se je namreč redna postajališča v Marcejo, ki je trgovsko središče Brazilije, v Galagoas in v Paranagua v svrho, da se v Braziliji odprejo nova pota oddušku domače trgovine. Uvoz kave iz Brazilije je bil minolega leta tudi zadovoljiv. Razno. Tekom minolega leta ni trpelo brodovje večih nezgod. Parnik rSelene~ je bil prodan z dobitkom 42.416.3<> na vknjiženi vrednosti. Dne 31. decembra je znašal rezervni fond K 2,544.677. Občni zbor je brez debate odobril poročilo in proračun. Nova pogodba z vlado. Kakor četrta točka je bilo na dnevnem redu poročilo o pogajanjih s c. kr. \lado za obnovljenje pogodbe o ^plovbi in poštni službi, •dništvo. Gospodarstvo. Občni zbor Avstrijskega Llo.vda. Dne 1«. t. m., pričenši ob 5. uri popoludne. se je vršil v dvorani društvene palače letošnji občni zbor Llovdove družbe, in sicer pod predsedstvom kom. I> e c h e r j a. Za »bčni zbor je bilo vloženih 13.115 delnic, ki . bile zastopane z 2622 glasovi. Vlado je stopal predsednik pomorske vlade, vitez K mer. <> :vorivŠi občni zbor je predsednik na-] : »>il tajnika Kathreina. naj prečita poročilo 0 letu 1905. V tem poročilu je bil najprej omenjen kojsi trgovinski svetnik Herman Uerhardus, i je bil preko 14 let člen upravnega sveta. <4lede bilance, je bilo v poročilu izjavilo. da se v sedanji bilanci ni moglo reali- ii ati novega sistemiziranja, ker so se šele sedaj kij učil a pogajanja za obnovljenje pogodbe. Akoravno je trgovinski promet imel veči raz-v j in so njega dohodki presegali iste iz leta • t'>4. se vendar proračun zaključuje s pasi-m K 1.191.145-31. nasproti K 22.o71' 1 risti v lanskem letu. Glavni vzrok temu vspehu je pripisati ladijedelnici. Sicer pa je i.izvidno iz vsega položaja, da se pripravlja s irememba v razmerah družbe, katera spremna obljublja delničarjem boljo bodočnost. Ko se — nadaljuje poročilo — na pobili nove pogodbe lahko iznebimo starih ne-jilodonosnih parnikov in obnovimo Hoto in ko i i i vsa služba reorganizovana po že dobro nroučenem načrtu ter se bo delovanje Llovda zvijalo z racijonalno trgovinsko metodo, za-;l<»bi družba gotovo ono čvrstost, ki jej je j "trebna v njeno povzdigo. Ladijedelnica. Posebno nesrečno je vplival na delovanje leta 1905. nevspeh ladijedelnice, ki. akoravno odgovarja vsem modernim zahtevani, vendar ni mogla izvajati koristonosne delavnosti. To pa zato. ker je ladijedelnica, čakaje m zaključek nove pogodbe z vlado, morala • ti na razpolago prostore, da more even-tu Ino takoj pričeti z grajenjem novih parni-k .v in je morala vsled tega odklanjati grajenj . naročena od drugih strani. Ker se torej ni ničesar gradilo, ne za-se, ne za druge, je lula ladijedelnica obsojena v nedelavnost. Vendar se pa iz raznih vzrokov ni moglo odpustiti delavcev v večjem številu, kar bi bilo znižalo izdatke. Poleg tega je vpoštevati, da y- mnogo stalo popravljanje družbinega bro-lovja. ki zahteva tem več stroškov, čim stanje je. Račun ladijedelnice je obtežil bilanco - K 4.321.060. to je za K 1,530.550 več, nego v letu 1904. Trgovinski promet in promet potnikov. Dohodki plovbe so minolo leto 1905. dosegli svoto 29.889.077'49. to je za K 1.17s.61 i> več, nego v prejšnjem letu. Na- eventuelno določitev glede obnovljenja in'spre- roti temu so pa razni plovbeni troski do-L'li svoto 10,347.670-49, ali K 524.546*51 več, nego prejšnje leto. Sploh se je plovbeni ] i 'inet leta 1905. jako ugodno razvijal. Družini parniki so bili primerno dobro uporabljeni na uvozu in na izvozu, a zabavni izleti, ki so pričeli prirejati to spomlad, bodo tudi pri->!>< vali v bolje izkoriščanje materijala. Sploh 1«- utemeljena nada. da bo možno prihodnje l-to podati ugodnejši proračun. Promet potnikov v minolem letu je do-- ur»*l število 317.403, nasproti 337.U75 v pr.-dminnlem letu. Trgovinski promet je izna-vd 1.235.921 tonelat prevoženega .blaga, na--]>roti 1.137.468 tonelat leta 1904. Število mi-holega leta prevoženih milj je 2,299.948, nasproti predminolega leta prevoženih 2.242.7«i8 milj. Izvoz sladkorja. Na promet je ugodno vplival naraščajoči izvoz sladkorja, provzročen po političnih ho-inatijah v Kusiji. ki so resno ovirale izvoz sladkorja od ondukaj in prisilile konsumente, kega pridelka. Da se zadovolji velikemu prevažanju sladkorja, se je moralo najeti tekom minolega leta 7 parnikov. Sicer pa je bilo ninogo ovir v rednem odpošiljanju sladkorja, kajti v zadnjih mesecih leta so se pojavila olmstavljenja železniškega prometa, kar je nemalo oviralo krčanje. Vzlic temu se je pa poskrbelo za redno odpošiljanje sladkorja v zadovi»ljenje* interesiranih krogov. Aleksandrija. Levant, Indija. Na plovbi v Dalmacijo je promet naravi. toliko na brzoplovni. kolikor 11a trgovinskih črtah. Mej Trstom in Benetkami je Lilo pa 36 voženj manje nego predminolo pravil: posebno da se delniška glavnica zniža od K 25.000.000 na K I5.6o0.000, in sicer na način, da se za vsacih 8 sedaj obstoječih delnic (ki jih je 24.000) po K 1050 izda 13 novih delnic po K 400, a ko bo delniška glavnica znižana na K 15,600.000, da se isto zviša za K 12.000.000, in to z emisijo 30.000 novih delnic po K 400. ki bi imele pravico do dividende počenši s l.januvarjem 1. 1907. vsled česar bi delniška glavnica znašala K 27,600.000 in bi bila razdeljena na 69.000 delnic po K 400. Poleg tega naj občni zbor pooblasti upravni svet. da dogovorno z vlado določi v besedilu pravil one spremembe, ki bi se pokazale potrebne, s pripombo, da bodo te spremembe imele iste legalne učinke, kakor če bi bile določene na občnem zboru. 4. Občni zbor naj pooblasti upravni svet. da poskrbi vse potrebno v izvršitev sklepov pod 2. in pod 3. Debata. Za tem se je vnela o teh predlogih kratka debata, katere so se vdeležili B a u 111. dr. S i n g e r, vit. S c a r a m a 11 g a, d r. W e i s h u t e in B u n z e n, na kar je občni zbor vsprejel vse 4 predloge. Volitve. Upravnima svetnikoma sta bila izvoljena g. vit. Salvator Ventura in g. Karol Arnstein; revizorjem : j;g. vit. Filip Artelli. kom. Jakob Fano, vit. Rafael Luzzato in C. Gu t marin : a namestnikoma revizorjev : gg. grof Sordina in kom. Josip Burgstaller pl. Bidischini. OOOOOOQ009QOOQ^O Tržaška posojilnica in hranilnica rejristrovana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO Ker v smislu § 49 zadružnih pravil občni zbor, sklican na 18. maja t. 1. ni bil sklepčen, sklieuje se v smislu istega § drugi občni zbor ki se bo vrSil v nedeljo, dne 27. maja 1906 ob II. uri dop. v veliki dvorani v lastni hiši Piazza della Caserma 2) Trgo^in^. Borzna poročila dne 18. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležlce lire K—.— do —.—. London kratek termin K 240 40—24Q.6"">, Francija K 95.42'/,— 95.00, Italija K 95.50--95.70. italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.35---117 5 S nemSki bankovci K —.—*— — avstrijska ednotna renta Iv 99.55 - 9J«.f 5, ogrska kronska renta K 95.65—95.95, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 879.— — 631.— državne železnice K 677 tO-679 50 — Lombardi K 133.— 135— Lloydove akcije K 7TO— 77->.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1830 K 302. 310.—. Bc-denkredit 1389 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1 2.50 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob Državni dolg v papirju „ n n srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v Kronah 40/° Avstr. investicijska renta 3 va°/, Ogrska renta v zlatu 4°,'0 kronah 4°e n 3 V« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 2. pop včerai 100.50 100.55 11S.— 99.90 «9.95 114.20 95.75 86.40 1680.— 680.75 «40 40 danes 100.50 100.55 117.95 99.90 t>9.y5 114.;5 95.70 86.25 16K).— 697.55 240.37'/, 117.37'/„117.35 23.47 19.11 95.55 11.32 23.47 19 13 95.55 11.32 menihe pravil, odvisne od istega. Predsednik kom. Becher je obširno razložil pogajanja, ki so se vršila mej upravnim svetom Llovda in zastopniki vlade za obnovljenje pogodbe. Državna uprava ni mogla iz ekonomičnih ozirov prekoračiti nekih določenih mej, a v teh mejah se je omogočilo obnovljenje bro-dovja. pri čemer je šla na roko banka „Union" v tinancijelnem pogledu. Glede vsebine nove pogodbe, je predsednik povedal, da je Llovdu odvzeta služba z Dalmacijo ter da se ista poveri neki samostojni družbi, v kateri bo pa Llovd jako interesovan. Za vožnje v Brazilijo se dogovarja Llovd z neko drugo družbo, v svrho, da bi se te vožnje raztegnile tudi na Argentinijo. V dosedanji pogodbi se je računalo na 1.176.304 morskih milj. a z novo pogodbo se bo računalo na 1.500.000 morskih milj. Llovd bo za to dobival od vlade K 7.234.000 subvencije. Glede tarif, se bo Llvod držal sedanjega tarifnega sistema, ne izključivši primerne revizije raz-merno spremembam okolnosti. Glavna naloga družbe bo obnovljenje brodovja. Program obsega v prvih letih zgraditev ltf novih parnikov s troškom 38 milijonov kron. Ta trošek se pokrije deloma z emisijo novih delnic in deloma s subvencijo države, ki bo dovolila družbi prva leta nove pogodbe 6 milijonov kron brezobrestnega posojila. Uradniški pokojninski zaklad se poviša za kakih 100.000 kron in vzame v pretres preskrbljenje mornarjev na starost. Za tem je predsednik v imenu upravnega sveta stavil občnemu zboru te-le predloge : 1. da občni zbor odobri poročilo o pogajanjih z vlado glede obnovljenja pogodbe. 2. da odobri načrt te pogodbe in da pooblašča upravni svet v sklep te pogodbe s c. kr. vlado. 3. pod pogojem, - da se sklene pogodba, naj občni zbor odobri spremembo društvenih Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.» — Francozka renta 99.12, italijanska renta 105.85, Španski exterieur 97.—. akcije otomanske banke 659 - M enjice na London 251.90. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 141.— unificirana turška renta 95.30 avstrijska zlata renta 99 40, ogrska 4°/0 zlata renta 97.—, Liinderbank —.—, turške srečke 144.—, parižka banka 15 97, italijanske meridijonalue akcije 805.—, akcije Rio Tinto^l6.70. Trdna London: (Sklep) Konsolidiran dolg 39.u/i6> srebro 30.7/s, Lombardi 5.l/t, španska renta 96.!/s italijanska renta 105.— tržni diskont 3s/„ menjice na Dunaju 24.35 Mirna. Tržna poročila 18. maja. Budimpešta. Pšenica za maj K 1556 do K 1516, rž za maj K —*— do--, o^ea za maj Dd d. 17 30 do 17 40 koruza za maj K 13 02 do K 13 04. Pšenica : ponudbe in povprašev&air srednje, tendenca mirna Prodaja: ls.000 met. stot., nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. — Vreme : nestanovitno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava riantjs good average za maj d T 'f4, a^piember 38 —, za de-eember 38.1/,, za marec 39.—. Stalno. — Kava Rio navadna loco M8—40, navadna reelna 41—42, navadna dobra 43—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za maj 16.10, za junij 16.—, za julij 15, za avgust 16.3'», za september 16*45, za oktober 167.5. — Mlačno. --Vreme: oblačno. Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good average za tekoči mesec 46.25, za sept. 47.—. Mirno. New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobate. — Stalno, nespremenjeno. — Prodija: LO.UOO vreč. London. Sladkor iz repe surov 7l5/ie Sh. Mlačno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, za junij 15.25, za julij-avgust 15.50, za sept -dec. 15.50 (mirno). — Pšenica *a tekoči mesec 23.65, za junij 24.70, za julij-avgust 23.20, za sept -dec. 22.15 (mirno). — M )ka za tekoči meaec 30.20. za junij 30.50, za julij-avgust 30.t>0, «»entember-dec. 29.35 (trdno). — Repično olje za tekoči mesec 59.75, za junij 59.75, za julij-avgust 60.50, za sept.-dec. o l-5»» (stalno). — Špirit za tekoči mesec 41.50, za junij 41 75, za julij-avgust 41.75, za september-dec. 3S.25 mirno). — Sladkor surov 88° uso nov 21.'/,— 22 - - (trdno) bel za tekoči mesec 24"5/t, za junij 24.T/«. za julij-avgust 25.—, za oktober januvar 26.'/.,. »mimo), rafiniran 56.--56.50 — Vreme: jasno. Tujci v hotelu ^BALKAN". Na novo so došli dne x 8. maja: A. Ivančič, trg., LJUBLJANA; Karol Fischer trg., PRAGA ; Rihard Thumann, trg. potov., DUNAJ ; Artur Spitzer. trg., LJUBLJANA; Aleks. Minach, posestnik, REKA ; Alek. Licon, trg. potov., LJUBLJANA; Martin Walter, učitelj, NEUSTADT (Ogrsko) ; Henrik Galter, učitelj, NEUSTADT (Ogrsko); A. Mucba, posestnik, BAZOVICA : Martin Andrej-čič s soprogo, posestnik, St. KANCIAN (Dolensko); Ana Diener, zasebnica, MONAKOVO ; Elisa Razmger zasebnica, MONAKOVO; Karolina Pelin, zasebnica, ZAGREB ; August Chwala, lastnik tiskarne, DUNAJ ; Wilhelm Schmelz, trg, KRAKOVO; Fr. Stanovič, ministerijalni uradnik, DUNAJ; Dr. Fr. Oberhauser stotnik auditor, OLOMUC; Franjo Zagnr, lesni trg. LOGATEC. DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Poročiio o reviziji. 5. Razni predlogi*) 6. Volitev načelništva. 7. Volite? nadzorstva. Trst, dne IS. maja 1906. N&čeluiš'.vo. $ 50. Vsak zadružnik siue pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu. «li pa načelništvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. ooooooo^ooooooob Zaloga ta- la mozsm sM vin, špirita is ližerjc? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via deli' Acque stv. 6. (naSprou Me Ceniiale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezerr.nih italijanskih in avstro-oirrskib vin Bordeaus, Bur eunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni trop novec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, dožli^ iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol liira naprej. Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wipplinger-strasse 25.____ Osebni kredit!; S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom, dvornim, državnim in privatnim uradnikom. učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem, ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste na i_ 95 let proti mesečnim l/± Va in ct'10" letnim odplačilom, kjer se ol> enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu pariiko-dunajske enkete (kapitalizacija plače). 4% 4°/0 * 4°/o! 4°/o! Realni kredit ! od 300 kron naprej na I., II. in III. zastavo za posestnike polja, obresti, liiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in družili studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč od 3/4 dela cenilne vrednosti. Stavbeai kredit! Xa gradnje vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in menjava akcep-tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanja po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzemskih in francozko-angležkih zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt! — Priloži naj se znamka za odgovor ! MELLER L. EGYED Budimpešta V. Kohaov-Utcza 1(J/B - i O • i 011 OnOiiO'iO*iQiiOiiOiiO*'Ol O -----—N ww Tovarna pohištva "Mi jTleksander £evi JKinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). ZALOGA: Plfizzn ROSRRIO (Šolsko poslopje). Oen«, da •• nI bati nobeno konkuronoo. Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi po w»aocioo najnižjih in konkurenčnih cenah. VIKTOR PISKTJS. y * - - -iv r . ' <^ r r r f N r r N ' V ' . r X r < Tržaška posojilnica in- hranilnica -, —=Z registrovana zadruga z amajenlm poroštvom. Pimamm Cmmermm šter. a, 1. m. — TU S T — V Ustni hiši. Telefon št. 95*. HT Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge ■prejema od vaakege, f* tudi ni ad zadruge in jih obrestuje pe 4\. Rentnl davok od liranilnih vlog plačuja savod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. PeeoJIla daja samo sadiuinikom in sioer aa uknjižbo po 51/,*/., ne menjice po •*/., aa sastave po 5"/,7«. , , £ Uradna ura: od 9.—12 dopoludne in od 3.—4. popoludne. w teplaftuja vsaki daa eb uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad s s prt. Ima aaimederaeje arejeae varaestae eellee aa shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. 11 ■ 1 1 1 Pefttae knsttslSal rafima S 19.004. ■ ■ « - '7 o\o\ 'J'^^Jf^J^'^tP V soboto, dne 19. maja 100»; nlloa Aroata 9 — vogal nllpo S>vonp Velika zaloga moške, Dečke in otroke. Specijaliteta Snih čriih oMei. VELIKA IZBERA delavskih hlač . extra-morne vrste . a K . ti „ 1.— r Pazile na t.čno3t naslova Francesco Kalasoh ulica Rrcata 9 — vogal ul. del Sapcne ^ TRST. - Ul. R/iadonnina štv. 8. VELIKA ZALOGA pohištva, mauuiaktur. ur. slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedoval ne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. Tovarna cementnih ploše ABISTSDE GUALCO T^ST, ulica S. Serv/olo 2. Velika zuloga dobro vležanih cementain pit i velikosti j \rst in barv. Tovarna in zaloga cementnih cevij ISla^o trpežno. — llrc/konkurenčnc cene. Na željo se stavijo v delo plošče salidno in p > v od izurjenih lastnih delaveav. 0K06£RIJA Josip Ziaon ILS.® ■ ^Jf o o a Izbor firog, barv. čoplćov, pa'csri parfumov, fin. ^ille. — Zalega miaorr.lno voi . voaka za parkete, na mrzlo pripro,/lj »c sirupa tamarlndo, malinevra Itd. Najfinejše namizno in jedilno oi e se vdobi pri narodni zalogi olja Trg Barriera šle?. I ivan m\\on\Sl \ Podpisani priporoča si občinstvu mu zalogo daimaiinskcga vina naliajajočo se v ulici Torre bianca št 4 L> in gostilne ul. Romagna št. 4 in ul Giulia it. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste ^atc D V t Hišk trgovec z vinom. Zaloga Izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) = pive = v sodSekih in v boteljkah, kakor tndi zz kvasa = is tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga JKattonijeve Qlesshubler vedno sveže kisle vode p« smernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. 4 „SLAVLJA" sprejema zavarovanja Člo-▼eikegm življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, k« nobena druga zavarovalnica. Zlasti j« ugodno zavarovanje na doživetje m smrt s zmanjkuj očimi m vplačili Vsak Član una po preteku petih let oooocc: pravico do dividende, osoooc 3 „Slavij a" C vzajemna zavarovalna kanta t Prani. — Bezermi rosi 31.865.3St> 801 izplačane oištodniae: 82.737.159 57 K. Po Telihomti druga rmajemnm mnvmroTnlnicm nade države a raeaitoai aloranako-narod no n pravo. ▼m HJUUU Saj*: Generalni zastop V Ljubljani, ?egar pisarne so v lastni banrni hiši v GosDobskh ulicah 12 Zavaruje poalopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. &kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatna podpore v narodne in občnok )ristn»* namene.