278. številka. Ljubljana, v petek 4. decembra. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MAROa
Izhaja vsak dan »ećer, izimEi nedelje in prasnike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel t- toliko več, kolikor poštnina znaš*. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 19, Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Koroškim Slovencem.
„Živeti ali častno umreti* — te Štiri besede zapisali so si koroški Slovenci na svojo zastavo, kakor nam poroča prijatelj iz Celovca. Borba za narodne pravice koroških Slovencev se je pričela in bode čimdalja tem buja ter bode trajala, dokler se tudi trpinom slovenskim oe bodo priznale tiste pravice, ki jim gredo. Odločni korak koroških Slovencev pozdravili so vsi Slovenci z velikim veseljem, katero se je jako simpatično izražalo po vsem slo* venskem časopisji.
Seveda smo vedeli že naprej, da nasprotniki ne bodo molčali, da bodo skušali pobiti z vsemi mogočimi sredstvi izjavo, s katero so stopili koroški Slovenci pred svet. In tako se res godi zdaj, ko so se prijeli nemški časopisi prav strastno tega uprašanja.
Ne mine skoro dan, da bi se jeden ali drugi velikonemških organov ne pečal s koroškimi zadevami ter skušal dokazovati, da je sloveoski narod zadovoljen, da si ne želi ničesar druzega, nego v miru živeti s svojimi nemškimi sodeželani in jednake, že stokrat ovržene in do skrajnosti obrabljene lažnjive fraze. Zdaj skušajo mobilizovati tudi nemški „Đauernbund", ki naj bi potrdil to, kar je govoril posl. Ghon v državnem zboru. Naročil si je mož nekaj pritrjevalnih izjav nekaterih slovenskih renegatov v Pliberku in v Podkloštru, katere naj bi dokazovale, da mu tudi Slovenci pritrjujejo. Žalostne nam majke Slovenije, da bi res štela mej svoje sinove take odpadnike, kateri tako sramotijo pred svetom svoj materni jezik, da imajo le nemščino za sredstvo, katero more osrečiti Slovenca. Taki ljudje naj ne zlorabijo imena Slovenec, ki ne pristaja takim kukavicam.
Sveta dolžnost vsacega pravega rodoljuba na Koroškem je, delati z vsemi svojimi silami, da se podere visoki zid, s katerim hote obdati nasprotniki koroške Slovence, da bi jih odtujili od ostalih slovenskih bratov in jih potem toliko laglje potujčili popolnoma. A ta nakana se ne bode dala izvesti tako z lahka. Na Dunaji imeli bo priliko slišati merodajni krogi iz ust odličnih koroških veljakov
LISTEK.
Kneginja Ligovska.
(Odlomek romana M. J. Lormontova, poslov. V r ban o v.)
Dalje.)
Šesto poglavje.
Tri dni potem, ko je bil Pečorin pri knezu, je povabila Tatjana Dimitrijevua nekaj znancev i n sorodnikov na kosilo. Štefan Štefanovič s Boprogo bil je tudi mej njimi, kar se razume samo ob sebi.
Pečorin sedel je v svojem kabinetu in se oblačil, da poj de v salon, ko je k njemu prišel topnicarski častnik.
„A Branicki," zaklical je Pečorin: „jako me veseli, da se tako prav prišel, ti bodeš vsckako danes pri nas na kosilu. Pomisli, danes je pri nas pulim hiša mladih devojk, ali jaz Bem sam jim odločen za žrtvo. Ti vse poznaš, stori mi to dobroto in ostani pri nas.
— Ti si tako lepo prosil — odgovoril je Dranicki — kakor bi bil slutil, da ti odrečem.
„Ne, ne smeš mi odreči," rekel je Pečorin.
Poklical je slugo in velel, da se Branickega sani odpeljejo domov.
in domoljubov, da na Koroškem še živijo Slovenci, s katerimi bode morala računati tudi vlada.
Zadnje občinske volitve, pri katerih so zmagali v nekaterih krajih Slovenci s svojimi kandidati, so nam vesel dokaz, da se vedno širji krogi zavedajo svoje slovenske narodnosti, katero hote braniti proti potujčevalnim nakanom svojih nasprotnikov. Baš te volitve razsrdile bo grozno velikonemške organe javnega mnenju.
Podružnice sv. Cirila in Metoda in slovenske posojilnice so tudi bud trn v očesu nasprotnikov. Posebno jih jezi to, da se je že dvanajst koroških posojilnic pridružilo Celjski slovenski zadrugi. Radi bi jih bili dobili v kako koroško zvezo in potem upi i vali v svojem zmislu nanje. A koroški domoljubi držali so se prav pametnega gesla „Svoji k svojim8 in preprečili že naprej zle nakane svojih .prijateljev".
Vsaka nova posojilnica, vsaka nova podružnica sv. Cirila in Metoda je nova trdnjava narodna, ki bode uspešno odbijala napade sovražnikov, zato naj jih domoljubi Bnujejo povsod, kjer jih do zdaj še ni. Kakor gosta mreža preprežejo naj te narodne trdnjavice ves slovenski Gorotan in ne bode se nam bati, da nam propade, dokler ga bodo branili zavedni Slovenci.
Če bi druzega ne bili dosegli za sedaj koroški bratje, nego da se je toliko govorilo in pisalo o njih, je žo tudi to nekaj. Ni še davno temu, ko Be sploh o Slovencih ni vedelo ničesar, ko o njih nikdo govoril ni, kukor da jih ni. Danes priznavajo nas že kot faktor, priznavati bodo morali Slovence povsod, kjer se prizuavajo sami, kjer se postavijo odločno na noge za bvojo pruvice.
Zatorej naj koroških bratov ne prestraši nasprotna agitacija, katero bode morda uprizoril „Đauernbund". Nasprotniki poskusili bodo vse, da oslabe dober utis koroške deputacije, a to se jim mora preprečiti s paznostjo in energičnim delovanjem. Dolgo časa je hhipčeval koroški Slovenec, sedaj je kupica prikipela do vrha, konec mora biti trpljenju. Bog bodi koroškim Slovencem v tej pravični borbi milostljiv.
Daljšega razgovora ne bodem navajal, ker je bil prazen in pust, kakor so sploh razgovori mladih ljudij, ki no vedo kaj delati. Pa povejte ni i, o čem pa morejo govoriti mladeniči ? Zaloga novic hitro poide, v politiko se pametni ljudje ne spuščajo, o Blužbi se že preveč govori v službi sami, ženske so pa v sedanjem barbarskem stoletji izgubile polovico svojega upliva. Zaljubiti se, je že skoraj sramotno, o ljubezni govoriti pa smešno.
Ko se je zbralo nekaj ljudij, šla sta Pečorin in Brauicki v salon. Tam so na treh mizah igrali vist. Ko so matere štele trumfe, so hčerke sedelo okrog majhne mize in govorile o poslednjem plesu in novih modah. Častnika šla sta k njim. Branicki je z neprisiljenim besedičenjem spretno oživil malo družbo; Pečorin je pa bil razstresen. On je že davno opazil, da Branicki hodi za njegovo sestro. Pečorin pa ni premišljeval daljših posledic, in vznemirjal prijatelja z opazovanjem in sestre z neskromnimi uprašanji. Barbki se je dobro zdelo, da jo tak prebrisan mlad človek vidno tako odlikuje mimo drugih, njo, ki še ne zahaja na vse zabave.
Polagoma so se sešli vsi gostje. Knez in kneginja Ligovska prišla sU mej zadnjimi. Barbka je šla naproti svoji Btari prijateljici, kneginja jo je pa poljubila liki pokroviteljica. Kmalu seli so za mizo.
Državni zbor.
Na Dunaji dne 2. decembra.
Kljubu vsemu prizadevanju predsedstva in k ljubu vednim sejam bode ministerstvo le z največjim nsporom spravilo svoj proračun še letos pod streho, vsekako pa bode trajalo zasedanje skoro do božičnih praznikov.
Včerajšnjo sejo izpolnilo je trgovinsko mini-sterstvo, ki je zopet dajalo priložuost nekim poslancem, razvijati načela, za koja bodo pač težko kako večino našli, ki bi je vsprejela.
Otvarjajoč 27. sejo objavil je predsednik Smol k a smrt nadvojvode Henrika in njegove soproge ter izjavil, da bode imenom zbornice izrazil sožalje ua najvišjem mestu.
Finančni minister Steinbach odgovoril je na interpelacijo Burgstallerjevo o carinski odpravnini, da v Trstu ni prouzročila nikakih obratnih zaostankov in da so se prejšnje nepriličnosti vsled pomnožitvi osobja pri carinskem uradu odpravile.
Zakonski načrt o začasni trgovinski pogodbi s Turčijo, Bolgarsko, Špaojsko in Portugalsko se VBprejrne po priporočilu poročevalca.
K prvi točki dnevnega reda govoreči Burg-ataller zagovarja potrebo neposredne železnične zveze Trsta z ozadjem, oziroma železnico Divača Loka. Kizmere v Trstu so gmotno slabe, trgovina se manjša, tujci omejujejo avstrijsko trgovino vedno bolj in bolj in to zlasti zaradi tega, ker ni krajše in cenejše proge, nego je južna železnica.
Sledeči govornik Biirnreither kritikuje vladno predlogo glede osnove zadružnih uradov in izjavlja, da ne more biti nikakor dobra delitev, ka-keršno sta prouzročila poljedelsko in trgovinsko mi' nisterstvo v tem, da je prvo pri teh uradih delavce in delodajalce sjedinilo, drugo pa v svojem področji zopet drugače odločilo.
Posl. L i e c h te n s t e i n omeni, da je pričakoval obširnib gmotnih in gospodarskih reform in to tembolj, ker jih je uapovedala izjava levičarjev za času volitev. Doslej se ni izpolnila tiikaka nada. Vlada ne dela nič, Dasprotoo se pa Bocijalizem vedno bolj in bolj razširja in krepi.    Obrtni stan se od
Obednica bila je razkošno opravljena soba. Po steni visele so slike v zlatih okvirih. Njih teme, stare slikarije bile so v ostrem nasprotji z drugimi sobnimi olepšavami, ki so bile bolj lahke, kakor je vse, kar je po novejšem ukusu. Osebe teh podob nekatere pol nage, druge slikovito zagrnjene v grške plašče ali oblečene v španjska oblačila, v široko-krajnih klobukih s peresi, naslikano na platno z umetnikovo roko v uajsijajne|ših trenutkih njih te-ologičnega in fevdalnega življenja — so, kakor je bilo videti, strogo gledale na osebje v tej sobi, raz-svetleni s sto svečami, na osobje, ki ni mislilo na prihod njo8t, še manj pa na preteklost, ki Be je se-šlo ua sijajni obed; nekateri neso prišli zaradi tega, da bi Be nusladili z razkošnimi darovi, temveč, da bi se pobniiali s svojim umom ali bogastvom, drugi so prišli iz radovednosti, iz priličja ali iz kakih d nizih skrivnih smotrov. V obleki teh ljudij, tako dostojno Berfcčib okrog dolge mize, na kateri je bilo polno srebrnih in porcelanih posod, so bili pomešani vsi časi, ravno tako pa tudi v njih pojmih. V oblekah opazil si prave starodavnine, pa tudi najnovejše izume Pariške modistovko, grške frizuro ovite z girlandami od ponarejenih cvetic, gotiške uhane, židovske turbane, potem lase gori počesane a la cbinoise, ali kite a lu Sevigne, prekrasne krinoline,
dne do dnu manjša, k lah i in vedno bolj omaguje, da slednjič onemore. Socijalizem pa je hudo orožje, kateremu se je težko ubraniti.
Posl. Dyk ponavlja svoje že spomladi izrečene želje in tožbe ia omenja resolucij uhoda čeških mlinarjev v letošnji jeseni v Pragi, kateri zahtevajo podržavljenje avstrijskega dela „državne železnice4 in uvedenje kilometerskega cenika. Ogerski uvoz se veduo veta, domače delo se pa manjša vsled visoke vozne cene. Vlada naj odpomore toll hitremu propadu manjših obrtov, kakor se sedaj vrši.
Posl. Pichler zavrača napad Liechtensteinov na levico in izvaja, da se mešet arija ne sme popolnoma uničiti, ker bi se b takim postopanjem zajedno oškodil obrtni stan. Slednjič sklepa, da i Liechteusteiu, ki predbaciva levici, da je zastopnica velicega kapitala, no bode pomogel do drugih reform, nego ona.
Trgovinski minister Baquehem omenja, da toli raspravljao* podpora „Dunavski parobrodni družbi" namenja le vzdržauje našega upliva na vzhodu, ki bi silno trpel, da bi ta družba ustavila obrat na spodnjem Dunavu. Tudi ine dežele podpirajo brodarstvo in z vso večjimi sredstvi nego mi. — Razstava v'Čikagu pa ima za nas le pomen, če se nastavi ondu vladni komisar, ki bode dostojno skrbel za uvažanje Avstrijcev. — V oziru na obrtne zadruge vidi Bi mu, da dobro uspevajo, so-sebno po večjih krajih. O Moke obrtnih oblaBtev presodi vedno še upravno Bodišče. V zadevi malih obrtov izjavi, da doslej ni-Jmogla vlada sprožiti svojih inicijativ, da pa veduo skrbi za njih okrepčanje nasproti velikim obrtom. A ruzmerje je prvemu neugodno, ker je uk v prvem slučaju mnogo težji, dolgotrajnejši nego v drugem, kajti mala obrt se popoinuje z učenci, velika pa z različnimi delavci. Vlada pozna to in se nadeje, da se stan malih obrtov zboljša z vladno pomočjo iu s krepko soudeležbo z njih strani.
V poučevanje vstdi teli razmer pa zahteva večje vsote v razpolago in omenja, da jo že dobil od Nj. Velečastva dovoljenje za povečanje proračuna za 10.000 gld. v obrtne proučevalue uanietie.
Posl. ltizzi želi, da se vlada podviza z gradnjo pomorskih del pri isterskih lukah. Za Dalmacijo se mnogo bolj skrbi nego za Istro. Za mali Lošinj ;e ničesar ne stori, ali hi se ne mogla parobrod na družba lošinjska podpirati, da\ ložje vzdržuje obrat z vzhodno Istro in hrvatskim obrežjem? Istotako se za 1'iran, ki je važno trgovinsko mesto, ne stori ničesar. Slednjič želi govornik, da se Trst zveze s telefonom z Dunajem, kar uajpreje.
Posl. K o z 1 o w s k i pri s , da trgovinski minister pri zadevah, ki se tičejo količkaj poljedelstva, povabi v sodelovanje zastopuike kmetijskih družeb.
Posl. Wohanka želi, da se tudi v Pragi ustanovi stičen obrtni muzej, kakeršen je na Dunaji, kar bi silno povzdignilo domači ugled in pomnožilo izvoz, Izjavi tudi, da Cehi žele ustanovitve deželne železničue direkcije v Pragi za Češko in meni, da sedauu žele/nični tovorni ceniki nikakor niso umestni, nekoliko celo škodljivi.
Obravnava se na to prekine in seja ob 43/* uri popoludne zaključi.
rokave strašno široko in strašno ozke. Miški bili j so počesani a la jeune Frače, a la Itusse, a la mo-yeo age, a. la Titus, videl si gladko podbradke, brke, zalisue, špičaste in celo polne brade. Tukaj bilo bi primero navesti Puškinove besede: „Kaka zmes oblek iu lic!*1 Pojmi teh ljudij bili so tako zamotani, da se ue upam poskusiti jih pojasniti.
Pečorin je sedel ne prav nasproti Veri Dimi-trijevni. Na njegovi levici sedel je rudečolasi gospod, z mnogimi obešenimi križci, kateri je prihajal k ujim le tedaj, kadar je bil vabljen ua kosilo. Na njegovi desnici je sedela dama kakih trideset let stara, jako sveža, ki jo bila videti še precej mlajša, z rudečiui glavnim nakitom s perjem. Držala se je ponosno, kajti slovela je za nepristojuio krepost Iz tega vidimo, da si je Pečorin kot gosj>odur bil izbral najslabše mesto pri mizi.
Poleg Vere sedela je ua jedni strani starka, oblečena kot kokla, s sivimi obrvmi iu črnimi kitami ; na drugi strani je sedel diplomat, dolg in bled, počeBau a la Russo iu slabši govoreč ruski, nego vsak Francoz. Po drugi jedi se je začel oživljati razgovor.
— Ker Šo nesle dolgo v Peierburgu — rekel je diplomat   lineginji — gotovo še neste okusili
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 4. decembra. Poljski glas. Lvovski iist „Tribuna" pravi, da je bilo glasovanji o Plenerjevem predlogu jako pomembno, ker je to bila nekaka poskušnja sestaviti zopet staro večino. Ta poskus se pa ni posrečil, kajti računalo se je pri njem na politično nasprotstvo, obstoječe mej Mladočehi in Nemci, ni se pa gledalo na to, da so baš nazori o gospodarski politiki mej tema dvema strankama kolikor toliko strinjajo . Za Poljake je pa to glasovanje toli večjega pomena, ker je pokazalo, da bi postali Poljaki peto kolo v državnem zboru, ako kmalu no pristopijo na levo in se združijo z levico, ne zmeneč se za vlado, zakaj, ko bi se primerilo Poljakom, da bi prišli zopet kdaj v manjšino, ne bili bi več državnega zbora odločujoči faktor.
Stavoeeska popustnost je kriva, da se zdaj vrši razdelitev sodnih okrajev na Češkem, in sicer večiuoma, da ne rečemo izključno tako, kakor /.do Nemci, katerih težnje podpirajo vladni funkcijonarji z izrednim samozataje-vaujem. Predlogi, katere stavlja češki deželni odbor, se navadno odklanjajo, akopram zadoščajo Nemcem. Ti pa niso zadovoljni s tem, da se od čeških okrajev ločijo nemške občine, nego zahtevajo, da je nemškim okrajem priklopiti celo take občine, katerih prebivalstvo je po svoji narodnosti sicer vseskozi češko, kjer pa imajo uplivom nekaterih fabriltantov Nemci večino v občinskem odboru.
Ogerska Uelegacija. razpravljala je predvčeranjim o državnega vojnega ministra tirjatvah in tudi vse odobrila, toda šele po daljši precej burni debati, v kateri so se zlasti odlikovali pristaši opozicije, ki so vojnega ministra kar grdo napadali. OJlikovali so se posebno grof Apponyi, Deothv in Bolgar in se pri tem opirali na uove 4 in pol milijona znašajoče tirjatve ministra. B-othy je celo zahteval, da je ovreči ves proračuu. V vojaških in političnih krogih so radi teh govorov jako nevoljni, ali Madjari se menijo zato kaj malo.
Vnaiije države.
Avstrija in Italija.
V sredo odgovarjal je italijanski ministerski predsednik na interpelacijo posl. Bovia glede govora grofi Kalnokyja. Oficijozni listi Rimski napovedali so že prej, kakšen bode odgovor Rudinijev. Ti listi pravijo: Grof Kalnoky ni govoril o rimskem upru-šanji nego o razmerji mej kurijo rimsko in kraljevino Italijo, katere res še niso dognane. Uprašanjo rimsko še ni rešeno, to je fakt, bi nikogar žaliti ne more. Grof Kaluoky konstatiral je samo to, kar tudi vsa Italija \6 in čuti. Vzlic temu, da se je do gnalo, da je bile brzojavno poročilo nalašč falsificirano, trde rimski klerikalni listi še vedno, da je grof Kalnoky izrazil se v neugodnem za Italijo zmislu.
Iz Srbije. „Narodni Dnevnik", navadno dobro informovan list, poroča, da bode odstojiil vojni minister general Praporčetovič, iu Bicer zato, ker je uiiniHterski sovet odklonil njegove nekoliko povišane tirjatve v vojaške namene. Ta demisija bila bi za ministerstvo Jako ueugodna, kajti Praporčetovič je zelo popularen in obljubljen v vojski in tudi sicer jako čislan rodoijub.
IVancosk škof.
V Bayonne-u v katedrali je prepovedoval jezuit, da papel odobruje obnašanje škofa Gouthe-Soularda. Skof pa mu je segel v besedo in mu prepovedal tako govoriti, ker ve,  da je papež sam prepovedal
VSell prijetnosti tukajšnjega življenja. Ta poslopja, katerim se na prvi pogled tako čudite, kakor vsemu velikemu, s časom za vas zgube vsako ceno, ko se spomnite, da je tukaj se začela, razvila in razcvela kultura, in bodete videli kako se prosveta lahko in prijetno oživlja v teh poslopjih. Vsak Rus mora ljubiti Peterburg, tukaj je vsa boljša ruska mladina, kakor bi se nalašč zbrala, da poda prijateljsko roko Evropi. Moskva je lep spomenik, sijajni iu tihi grob preteklosti,  tukaj je življenje, tukaj so nade.
Tako visoko, pazuo in modro je govoril suhi diplomat, kateri je hotel veljati za velicega dijdo-mata. Kuegiuja se je zasmejala in razstreseuo odgovorila.
— Morda bo s časom sprijaznim s Peterbur-gom, pa mi ženske se tako rade udujemo srčuim nagonom in, žal, tako malo mislimo o splošni pro-sveti iu državni slavi. Jaz ljubim Moskvo, b spomini na Moskvo so zvezani spomini o tako srečnem času! Ali tukaj je vso tako hladno, tako mttvo. To pa ni le moje mnenje, tako menijo tudi tukajšnji prebivalci. Govoie, da se ljudje popolnem premene, kadar pridejo v Peterburg . . .
(Daljo prih.)
klerusu umešavanje v politiko. Tako govori škof v Bayonne-u. Pri nas se pa nagovarja in celo hujaka duhovnike, da se bavijo s politiko.
Nemški cesar, čegar zgovornost js bila le večkrat prodmet prav neljubim razpravam, Čutil je znova potrebo, govoriti vojakom svojim na srce In rekel jim je celo, da bodo morali — ako to alučaj nanese — streljati na lastne tvoje starifle. Nemški listi so vsled tega silno razburjeni in pišejo tako rezko, da se ne upamo posneti njih enuncijacij.
Socijalizem na Angleškem. Na Angleškem se množi stranka mcijaliatov le zelo počasno, Ali vse kaže, da bode odslej rapiduo napredovala, ako bode angleška policija ž njimi tako ravnala, kakor se je pred kratkim začelo. Brez nobenega posebnega uzroka postopa namreč Londonska policija s socijalisti tako strogo, kakor nikjer drugod na svetu, to pa je pridobilo socijalistom simpatije vseh nezavisnih meščanskih krogov, ki baš svobodo političnega gibanja čislajo nad vse. Liberalci se skušajo okoristiti tega ravnanja z ozirom na bodoče volitve.
Dopisi.
■k Kamnika 1. decembra. [Izv. dop.] Tukajšnja kmetijska podružnica imela je 26. novembra svoj občni zbor, pri katerem je bilo prisotnih 20 udov. Podružnični tajnik g. Burriik otvori zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi tajnika c. kr. kmetijske družbe, g. Gust. Pirea, ter naznani, da se je občni zbor moral sklicati pred, nego določujejo pravila kmetijske družbe, fcer podružnica nima predsednika, kajti g. dekan Jan Oblak odložil je predBedništvo zaradi preobilega svojega posla, njegov naslednik g. župnik Aut. Zorman pa zaradi bolezni. Poroča dalje o podružničnem delovanji in o denarnem stanji, namreč, da ima podružnica v krnujski hranilnici naloženih 1GG gld. Priporoča prav toplo kmetijsko družbo in prosi prisotne, naj so potrudijo pridobiti tej jako koristni družbi še novih udov. Število podružničnih udov so je od lanskega leta zdatno pomnožilo, sedaj šteje podružnica 49 udov.
Podružuičnim predsednikom voli se gosp. Emil Janežič, posestnik na Perovem, ki vsprejme častni posel, obljubujoč, da bode vsekdar radovoljno in z veseljem delal v korist podružnice in povzdigo kmetijstva, prosi pa tudi ude in posebuo novi odbor, da bi ga v njegovem poslovanji podpirali, dižć se gesla našega presvetlega cesarja: „Su združenimi močmi \ a
V odbor sklene se voliti 6 odbornikov namesto 4, ker nadejati hu je, da bode pomnoženi odbor lahko več storil v povzdigo podružnice. V odbor se volijo gg.: Janez Jeran, posestnik v Sniuici, Karol Prelesnik, posestnik v Stahovci, Andrej Svetlin, posestnik v Podborštu, Ivan Štele, posestnik v Kamniku, Nik. Sadnikar, c. kr. živiuozdravnik v Kamniku, Val. Burnik, nadučitelj v Kamniku.
Tajnik g. Pire govori prav poučno o svinjereji, govedu- in konjereji. Za svinjerejo, s katero s ljudje v tem okraji Čedalje bolj pečajo, priporoča mrjasce angleškega plemena, ki jih oddaja kmetijska družba udom par po 15 gld. Kupovauje hrvaških prešičev za pleme kar naruvnost odsvetuje Zi povzdigo govedoreje uujtopleje priporoča belansko pleme, kajti živina tega plemena prodaja se najdražje iu je tudi za dom najboljša. O upra-šanji, kako bi se dalo obširne pašnike na Kamui-ških planinah izkoristiti, pravi, da hooe sklicati prihodnje leto vso posestnike teb pafluikov in jib o tem poučiti.
Zaradi dreve«, do katerih ima pravico vsak ud kmetijske družbe, sklene se, da v prihodnjem letu oni udje, ki želo dobiti dreves, prejmo te brezplačno.
Predsednik zahvali se g. Pjrcu za zanimivi pouk, navzočim pa za zanimanje pri zborovanji, katero sklene, odkritosrčno žoleč, da bi bilo delovanje podružnično plodonosno.
Domače stvari.
— (Novo poštno poslopje v L j <i b -ljani.) Poroča so nam, da je v včerajšnji seji državnega zbora trgovinski minister izjavil se, da glede novega poštuega poslopja Ljubljanskega treba čakati, kaj so doženo z razpravami mej mestno občino iu v o j i usko upravo. — Glede na to, da je občinski svet uedavno sklenil ua željo trgovinskega miuistra, prepustiti za uovo pošto trg Cesarja Jožefa, utegne poročaua novica marsikoga osupniti. Če se no motimo, pojasniti si je to stvar tako, da
je včerajšnja izjava ministrova v zvezi s trudom deputacije Ljubljanskega mesta, katera je nedavno pri vojinskem ministru prosila, naj bi ukrenil, da se vojaška bolnica umakne 8 sedanjega prostora v sredini mesta. Če pravo vemo, je deputacija tedaj opozarjala, da bi so ta prostor potem lahko uporabil za javne stavbe, kakor za poštno poslopje, za novo gimnazijsko poslopje itd. Vojioski minister, kakor tudi trgovinski miniBter sta to misel odobravala iu obljubila, da bodeta tem rajši skušala ustreči mestni občini, katera zeli odprtega prostora tam, kjer je sedaj vojaška bolnica. Če se glede odstopa tega prostora porazumeta mestna občina in vojiusko ministerstvo, potem utegne vender-le novo poštno poslopje postaviti se ua le-ta prostor. V tem zmislu, menimo, je umeti včerajšujo izjavo ministra Baquehemn.
— (Slovenski napisi v Ljubljani.) Nekateri „dobrovoljni Slovenci" Ljubljanski pišejo nam, da se pridružujejo iu popolnoma strinjajo z mnenjem, izraženim v našem listu glede sloveuskih napisov v Ljubljani. Naj bi se o tem važnem upra-Šaoji skoro pričela odločna Agitacija v krogu naših zavednih narodnih trgovcev.
— (.Slovenec") že ne ve več, kje bi povsod upletal svojo neslano polemiko. Zdaj je celo mej raznoterostimi pričel pogrevati stari golaš po 10 kr. porcija. Vidi se, da je revež res zelo gladen in ne ve več, s čim napolnjevati lučua svoja predala. Prosit!
— (Imenovanje.) Za kateheta na nunski šoli v Ljubljani imenovan je kapelan pri sv. Jakobu g. Rok Mcrčun.
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) je z naročilom, naj knjižice dopošlje koroški mladini, poklonil preč. g. župnik Ivan Vrhovnik 24 komadov delca „ l' o m 1 a d n i Glasi", spisali Ljubljanski bog o slove i. — Priredil Ćirilski, 1891. — Ko se očitno zahvaljujemo za to Miklavževimi g. darovalcu kot prijatelju lepe knjige, prosimo ob jednom one bogato nadarovane pisatelje tega darilca slovenski mladiui, naj bi prej ko prej hoteli nadaljevati te svoje spise, saj so glasna priča njihove prave unerae in blagotvorne delavnosti za svojo vero in svoj rod. Nam pa je znano, s kakšnim duševnim pridobitkom prebira „Pomladne glasove" uprav naše ljudstvo v „pomladr" — naša mladina. — Torej „Ćirilski" — z Bogom naprej!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (.Kmetovalec*,) iluBtrovan gospodarski list s prilogo „ Vrtnar" ima v 22. št. nastopni obseg: Seradela. — Itženi rožiči. — \/. podružnice za Tuhinjsko doliuo. — Uprašunja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene.
— (Obrtno gibanje meseca novembra v Ljubljani.) Proste obrti so z g 1 a -sili: Frančiški Strle na Žabjaku št. 2, branjerijo; Janez Hočevar v Kurji vasi št. 4, branjerijo; Fran Zanoškar na Tržaški cest št 28, branjerijo; Viktor Han t h na Marijinem trgu št. 1, trgovino s poza-mentirskitn iu drobnim blagom, belo prteniuo in pletenino; Helena Rebolj v Gruberjevih ulicah št. 7, branjerijo. — Izvrševanje rokodelskih obrtov se je pripustilo: Franu Velkavrhu na sv. Petra cesti št. 3G, jeinuMiarski obrt; Karolu Giitzu na ZabjnkU št. 1, ključavničarski obrt — Koncesiji' so bile podeljene: Heleni Micu-liuič na sv. Jakoba trgu št. 2, za izvrševanje go-Btilničarskege obrta; Franu Ferlincu ua Oburju Jožefa trgu, za dovoljene igre ter prodaji) kuhane kave, čaja in druga poživila. — Prenesli 8 o obrte: J. Justinov! dediči, gostilničarskl obrt iz hiSe št. 64 na Poljanski cesti v hišo št. 48 podi; Peter Strel s Turjaškega trga št. 8 Pred Škofijo št. 1. — Odpovedsii bo obrte: Anton Ko I le r na sv. Jakoba trgu, črevljarski obrt ; Anton Primoič v Fiorjanskih ulicah Št. 14, branjevski obrt; zapuščina Antona Miculiniča, gostilničarski obit; Josi-pina Andretto na sv. Petra cesti Št. 35, pivkajo-valski obrt; Matej Uauth na Marijinem trgu št. 1, trgovino b krojnim in suknennn blagom.
— (Izpred porotnega sodišča) Pri predvčerajšnji prvi porotui obravnavi zatožen je bil 15 let stari mizarski učenec Jožef Švvoiger iz Med-neg'i hudodelstva uboja. V llauešah pri mizarskem mojstru Jakob Vaguju službujoč, spri bo je z mizarskim učencem Francem Žhbnikom, ker mu je ta rekel da je „Grilee", zatoženec pa Žlebniku da je „Komiti", Žlebnik je zatoženca potem udaril
po glavi z nekim polenom, na kar je Šweiger udaril s kleščami za vijake po Zobniku in ga zadel na glavo tako močno, da je Žlebnik še tisti dan, 24. novembra t. 1. umrl. Zatoženec dejanja ne taji, a pravi, da je Žlebnik a hotel udariti le po hrbtu, da pa je ta glavo zasukal iu da se je tako nesreča zgodila. Zagovornik dr. Krisper dokazoval je v izvrstnem govoru, da se je zatožeuemu otroku zgodila zgolj nesreča in da ni imel sovražnega namena. Porotniki so razlogo zagovornika dr. Krisper-ja uvažali in stavljeno jim uprašauje (načelnih je bil g. Foderl)z 8 proti 4 glasom zanikali, na kar je bil Svveiger od sodišča založbe hudodelstva uboja oproščen
— (Morilka deset mesecev starega svojega otroka.) Dne 2. decembra začela se je popoludne ob 4. uri pod predsedstvom deželne Bod-nije svetnika gosp. Pleska, obravnava proti 23 let stari Mariji Blatnik, kmetskomu dekletu iz županije Gabrovške, Litijskega okraja. Zatoženka je bila že pri okrožnem sodišči v Novemmeatu zaradi tatvine obsojena na trinajst mesecev težke ječe. V zaporu porodila je dne 19. decembra ,1890 fantka, ki je bil kiščeu na ime Anton. Obtoženka prebila je kazen v Begunjah na Gorenjskem, in prišla potem po odgouu v Ljubljano in od tod do Litije v bvojo domovinsko vas, kateri so bili nje sina izročili v začasno oskrbovanje. Županu je rekla, naj ji iz roči otroka, ki je bil le v cunje zavit i u zadnja dva goldinarja, katere je imela Če iz prislužka v kaznilnici v Begunjah, porabila je v to, da mu je kupila srajčko iu ga sploh oblekla. Potem jo nastopila pot proti Ljubljani da poišče očeta otroko-vegii, kateri je stanoval na barji. A zvedela je pri Kastelcu, da ni varno hoditi k domu očeta neza konskega otroka, kajti mati njegova je juko huda iu „strgala bi tebe in otroka če greš tja", oče pa je odišel na Tirolsko iskat dela. Zatoženka šla je potem z otrokom proti Kranju, tam prenočila, od tod v Biezje ker se je mu lila malo caso v Poljcah in potem prišla 28. oktobra v Lese*. Še dva krajcarja je imela vsega premoženja in hotela kupiti v neki hiši mleka za lačnega otroka, a niso ga imeli in ji rekli, naj vpraša spodej v gostiinici v Lescah, tam da ga dobi. Zatoženka ni šla v go stilnico, ampak napotila so po cesti proti Bledu. Ko je prišla na cesti proti Bledu do mostu pred gozdom, hotela je vreči otroka, jokajočega od lakote, v umazane valove Save. Ali prestrašila se je tega namena, in odšla je nazaj po cesti, češ, da tega vender ne stori kar se je namenila. A vender se je zopet vrnila na breg Save, in brez premisleka vrgla otroka v reko. „Daleč ga uisem mogla vreči", odgovorila je zatožeuka na predsednikovo uprašaoje. Zatoženka šla je proti Lescam nazaj, in ko jo je vprašila žena, pri kateri je hotela kupiti mleka, kje ima otroka, zlagala se je, da ga je nesla očetu. Šla je potem nazaj v Ljubljano, v svoj kraj se ni upala, ker se je bala, da bi jo vprašali, kje ima otroka. Vest pa jo je v jednomer pekla, ui mogla iti služit in naposled sama šla na /•.: ek in tam ovadila svoje zločinstvo. Predsednik gosp. Pleško konstatuje, da ni po natačnih poizvedbah nikakega sledu o otroku, da je tedaj brezdvomno utonil v Savi. Državni pravdnik g. Pajk označuje v svoji zatožbi današnji slučaj kot jako žalosten in opo/.ai ja porotuike, da se ne smejo pri odgovoru na stavljeno jim ?praSanje ozirati na bedno stanje zato-ženke. Koliko je revnih Iju li, pa vender pošteno oskrbe in odgojujejo svoje otroke Tu ne gre apelo-vati na miiOBt, isto ima deliti le Njega Velečanstvo presvetli cesar. Porotniki (načelnik c. in kr. stotnik V. Nolli.) so stavljeno jim uprašanie na umor jednoglasno potrdili in sodišču je obsodilo Marijo Blatnik na smrt na vislicah. Zagovornik dr. vitez Schiippl je prosil, naj slavno sodišče priporoča zatoženko milosti Njega Velečauitva cesarja, sosebno zaradi tega, ker se je sama ovadila sodniku, kajti drugače bi bilo težko mogoče zločinu priti na Bled. Ko je zaslišala Marija Blataik, da je obsojena na smrt, začela je ::iasuo ihteti in jokati, in to zmirom hujše, da jo je moral tolažiti nje zagovornik dr. vitez Schiippl. Dobroznani „krimi-imldoktorji" in nekatere, po Bvoji moralnosti kaj slabo odlikujoče se delavke iz tobačno tovarue, ki navadno kar trumoma prihajajo k obravnavam, uganjale so pri tom prizoru svoje burke, tako da je pač upravičena želja, naj se taka svojat ne šteje za „publiko" in naj se odpravi iz aodne dvorane.
— (Vrhniška čitalnica) priredi v soboto dne it. t. m. ob G. uri zvečer v čilalmčui dvorani
„MiklavŽev večer", na katerega uljudno vabi ude in goste z družinami odbor.
— (Iz Vrema) se nam piše: Zaradi neko ovire ne bode ustanovitev podružnice c. kr. kmet. družbe za „Vremsko Košansko dolino" ua Miklavževo nedeljo, ampak v 8. dan decembra t. I.
— (Kresnice v nove mbru.) Preteklo nedeljo opazili so v Celovci v mesto se vračajoči izletniki naselbino kresnic v koprivah ob potu.
— (V morje padel je v Trstu) nasproti „Hotel de la Ville" pismonoša Andrej Veljak, ko so je sprehajal okoli 6. ure zvečer na bregu. Nekateri mornarji ho ga sicer potegnili iz vode in prenesli v bližnjo lekarno, kjer ga je mestni lizik skušal zopet oživiti, a ves trud bil je zamau, nesrečnež bil je mrtev. OstaVil jo udovo in petero nepreskrbljenih otrok.
— (Skrbna beračiea.) V Trstu umrla je te dni 74 letna, po vsem mestu znana beračica za kapjo. Našli so pri njej 250 gld., katere si je prihranila.
— (Na c. in kr. vojaškem živino-zdravniškem zavodu na Dunaji) bili bo tekom meseca novembra t I. za živinozdravnike diplomirani naslednji narodnjaki: gospod Adalbert Rut ter iz Lukpvca pri Kamniku, gospod Viljem Ro-sina iz Kandije pri Novem mestu, oba sta bila promovirana 7. novembra ; gospod Vekoslav Pavlin iz Kranja, kateri jo bil 14. novembra promoviran ; gospod Hugon Turk, o katerem se je le poročalo, 28. novembra, kakor tudi gospod Božidar Šeber iz 1'ostojine.
— (S k u ji n i samomor.) Blizu Dunaja našli so na produ Dunava skupaj zvezani trupli moškega in Ženuke v katerih ho spoznali Ivana in Marijo Domladiš iz Ilir.-ke Bistrice na Notranjskem. Domladifi preselil se j** 1 1880 na Dunaj, kjer je po nesrečnih njiekulacijah zgubil vse svoje premoženje. Iz obupnostl iskala je priletna zakonska dvojica smrt v valovih Dunavu.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
LVOV 3. decembra. Poljskim listom se javlja z Dunaja, da grof TaufVe hoče po novem letu odločno poskusiti, da sestavi kartelno večino. V to svrho žrtvoval bi tudi grofa Ho-henvvarta, ki bi se pozval v gospodsko zbornico in torej moral odpovedati vodstvu konservativnega kluba. Ekstremni elementi bi se izločili iz Hohenvvartovega kluba, da bi se nemško-liberalna stranka ne branila dalje pridružiti se večini.
BeligTad 3. decembra. Letošnji višji dohodek pri davkih presega lanjski dohodek že za 4*/i milijona frankov.
Pariz 3. decembra. „Figaro" javlja, da je Angleška iz straha pred Rusijo ponudila Kitajski defenzivno zvezo.
Dunaj 4. decembra. „Presse" konstatuje o zadevi odpo.siljatve nainestniske komisije v Liberce, da je P/ade v interpelaciji z dne '22. oktobra na ministerskega predsednika sam zahteval odločno, da se vrsi preiskava o tožbah zaradi zatiranja Liberških Cehov,
Pariz 3. decembra. Ministrski svet je sklenil, da bode zahteval, naj zbornica odhodi Hubardovo interpelacijo o zadržanji duhovščine, dokler se ne vsprejme bttđget.
Peking 4. decembra. Reuterjevo poročilo: Po uradnih naznanilih naskočil poveljnik knichovvskega okraja 27. in 28. novembra z veliko vojsko upornike ter jih premagal. Uporniki zgubili 600 mož in poveljnika. Poveljnik v Jehu je baje tudi premagal upornike.
Kazne vesti.
* (Z o p e t d v a h r i b o I a z c a p o n e 8 r e 6 i 1 a.) Iz Turi na se poroda, da sta dva brata Muren/., ki sta iz Aoste Be podala na planine, padla s 300 m visečega vrba Grauionice. Š*< le po daljnem iskauji našli so vsa razbita truplo ponesrečenih bratov.
* (Požar v cirkisu.) V Antverpenu nastal je požar v mestnem cirkusu mej predatavo. Mnogo ljudi je bilo poškodovanih v gnječi, akopram se je Ogenj hitro pogasil.
* (V Black burnu na Angleškem) pripetila ne je eksplozija plina v nekem hotelu, ki je razrušila vxe poslujije in sosediio hišo. Več oseb izvlekli BO mrtvih iz razvalin, mnogo j>a jo težko ranjenih.
* (Mort se je podrl) pri Kalispellu v državi Montanana v severni Ameriki. Petnajst oseb jo mrtvih, nad dvajset pa ranjenih.
Listnica uredništva:
Gosp. A. B. v Ljutomerski okolici. Vašega cenjenega dopisa ne moremo priobčiti, ker hi nas sicer zadela konfiskacija. Jemljemo pa na zuanje, <la se v Yaa>m kraji no strinjate s pisavo „Slov. Gospodarja" o našem parlamentarnem položonji.
i'osp. N. N. v S in ar j i pri Jelšah. < itajte listnico našo v Št, 276. Pri najboljši volji no moremo ustreči vselej gg. dopisnikom tako nnglo, kakor zele. Prišla bode vrsta tudi na Y»S dopis.
Gosp. dopisniku iz Prevalj. Tudi Vas prosimo potrpeti do jutri. Ni bilo mogočo doslej.
»i 111 niiUiiKi*******..........in »»«
„LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v unu.
| C J 7, zjutraj •S   '2. popol. 9. zvečer		737-8 mm. 789*8 mm. 749-9 mm.	»•*• C 7 0" C 4 4" G	si. zah. hI jzh. si. jzh.	jasno d jas. obl.	0-()0mm. ; 1
Srednja temperatura 4*6*, za 2-8° nad normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 30. novembra 1891.
Prejšuji teden
Bankovcev v prometu 440,750.000 gbl.
Zaklad v gotovini 24S.6OO.OO0 »
Portfelj..... 175,021.000 „
Lotnbard.....28,459.000 „
Davka   prosta ban-
kovčna reserva .   .     13,501.000 „
(-( — (-(+
8,234.000 gld.)
341.000 4,969.000 549.000
(-f-    2,793.00)    , )
IDuLn-aJslsa "borza
doc 4. decembra t. I.
(Izvirno tolerančno poročilo.)
	včeraj —	
	.    *ld. 9145	- <n: 9180
Srebrna renta ....	.     , 9120	-    , 9P6*
	,.     ,    M'7 80	-    ,   108 40
5"/0 tuarcna renta . Akctje narodne bnnke	,    101 85	-    „   H> 195
	.    , 1009	-    p 1004 -
Kreditno ahcije ....	.    ,   87995 -	-   ,   27B 7."»
	.    ,   .178) -	-    .    117-85
		__•--
	.     „       935 -	-   . 935
	, b*6Q	-    ,      n 60
Nemško marke ....	.     -     r.7 87«/, -	-   , 5M>2
4°,'0 državne srečke iz J. 1854       250 gld. 134 gld. 50 k
Drlavoe srečke i* 1 IrjK*              100   . 17» , —
Ogcraka zlata renta 4°/„....... 103 . 90
Ogcrska papirna ronta ...... 100 , 95
Dunava ie«. srečke 5°/0  .   .   .     100 gld. 191 „ f»0
Zemlj. obč. »vitr. 4,,'l°/, slati *aat. listi .   . 116 „ 50
Kreditno sr.-čko......100 gld. 185 , —
Rudolfove srečke    .....      10   „ 1 i H 50
Akcije anglo-avatr. banke   .   .     120   . 149 , —
Tramway-društ. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . 220 „ —
KAEOL TTLL
Špitalske ulice 10. LJubljana. SpitaIske ulice 10.
p»pir in lavli ki v kasetah in zavojih. ('.•-trtiuka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napis'. Vi žitnice, Ili6£ra#b*ane ali ti-tkane (najbolj moderna oblika). VaabuvrNtno potrebačlne za, pi -MHrnieo Hli plunln« mize: podloge za pisanje, tintniki. podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, sušilni kartoni itd. Itd. Trgoiake kulise kopirne knjig", be* letnice, glavno knjigo, o^ke gtrazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisne ali povzetne knjige, knjige beloznice, beležnico za perilo. I.jmluki koledarji, pisni iu stenski koledarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarnični koledarji, patentovani stebrični koledarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v veliki izberi.   (456 19.
„NARODNI TISKARNI" v UUBUANI
je izšla knjiga:
Hcman.   Ceski spisal VAenlav Beneš-Treblaaky. Preložil Ivau Clornlk. Mala 8°, 523 stranij. Cena 70 kr., po poŠti Hit kr.
Mej narodna
PANORAMA
v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhallo".
Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do
9. ure zvečer. 1 Nt o pni ii» za osebo 2© kr.  O ustopnio se dobi za ft© kr.   Otroci lO kr. 0«l četrtka «liio 3. t. m. «lo uAtete sobote (S. decembra:
VII. serija: (986-17)
Egipet, Amerika, Kalifornija.
Tujci:
3. decembra.
Pri M»ll«i: Mandl, Wmter, Lautner, Maler, Brauner, Bet -ger, Harth z Dunaja. — We-nedikter iz Kočevja. — K<>s U Maribora. — Blažon iz Begunj. — Bondy ii Budimpešte.
Ilalla, Kaiser iz Trsta. — Terpotic iz Trbovelj. — Kerp iz Kolina.
Pri Nlnuu: Kohn, Mayer, Bienenfeld, Steineri, Aschen-b*ch, Kovvitz z Dunaja. — Lazolo, Z\vieilenek iz Gradca. — Sabec is Trsta. — Tacg« iz Berolina: — Dr. Bergmau iz Slov. Ristrice. — Dr. Kli-uek z Bleda. — Dr. Szotavski iz Ajdovščine. — Bognolo iz Rovinja.
Pri »vatrllttkean re»wrjl: Turk iz Miirzuschlaga.
Pri J ii ti.«'iik kolodvoru : Zu«zi iz Beljaktt. — Jouke, Miklavčič \t St. Pavla. — Fritscho iz Brežie.
Pri hawarMkfui dvoru : Hamburger iz Trsta.
Zahvala in priporočilo.
1 Mimo podpisani Štejem si V dolžnost,  izreči  visokospoštovanim svojim p. n. gostom iiHjNrčueJNO zalivalo za mnogobrojno obiskovanje moje restavracije
v hdtelu
99
Maliču"
takisto v poletni kakor v jesenski sezoni 1891 in prosim, da se mi obrani ta naklonjenost tudi v začenši se zimski dobi.
Zajedno naznanjam najudaneje, da se bode začelo točiti izborno pivo la uic-«*-ttQMk«> pivovara« -v Plznu dne 3. deeetnbr« t. 1. ob 5. uri popoludne.
Kakor dosedaj, točilo se bode tudi nadalje izvrstno Relnlngknuarr-jeTO pivo. Plznsko in Reiniugliauser-jevo pivo, sproti natočeno v pateutuvaue atekleulce, dobiva bo po 10 steklenic in več, poslano brezplačno na dom, po: Plznsko 1 liter 30 kr. Keininghauser-jevo marčno 1 liter 20 kr.
Z odličnim spoštovanjem
Henrik H6selmayer
11057) restavrater:
Zaradi otvoritve velike konfekcijske trgovine na Dunaji
e Ljubljanske
POPOLNA RAZPRODAJA
velike moje zaloge
konfekcijskega blaga za dame
znižanih cenah.
Ljubljana
Mestni lrj* štev.
začenši s 1. avgustom:
Dunaj
I, okraj, Brandstatte und Bauernmarkt.
(1058—1)
Gradec
Crospodske ulice *^*>.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".