(W^om
VlcSticQ.o*
NO. 144
Ameriška Domoviima
AH€RICAN IN SPIRIT fOR€)6N IN LANOUAO« ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 28, 1964
SLOVENIAN
HORNING NEWSPAPER
STEV. LXII
VOL. LXH
Sukamo išče v s!iski pomoč pri Nizozemski
Predsednik Indonezije se pogaja o ui'editvi spornih vprašanj z Nizozemsko, nekdanjo gospodarico Indonezije, v upanju, da bo dobil od nje pomoč.
CLEVELAND, O. — Odločnejša zunanja politika naše dežele, ki jo je začel predsednik Johnson, je rodila že več dobrih Uspehov, med njimi tudi tistega v Indoneziji. Pred Johnsonom je indonezijski predsednik Sukamo uganjal, kar je hotel, naše državno tajništvo mu je šlo zmeraj na roko. Sedaj je drugače. Naši diplomatje ne letajo več za Sulkarnom in se tudi ne Mejijo njegovih maščevalnih korakov kot na primer ljubimkanja s kitajskimi komunisti, upokojitve generala Nasutiona itd. Našo odločnost je treba deloma Pripisati tudi angleški prošnji, nuj Indoneziji nič ne popuščamo.
Sukarno je tako prišel v gospodarsko zadrego. Ni mu kaza-
0	drugega kot, da se sprijazni z Nizozemslko, ki je svoj čas gospodarila v Indoneziji kot kolo-nijalna uprava. Bila je radi te-Sa v Indoneziji osovražena, Sukarno je to sovraštvo še napihoval. Sedaj si je pa indonezijski diktator premislil. V apri-JU jo poslal svojega zunanjega ministra na Nizozemsko na o-hkk, &£,daj ja ,pa šel nizozemski minister dr. Luns na obisk v
Džakarto, kjer je bil sprejet z vsemi častmi.
Nizozemski zunanji minister na obisku v Džakarti
Pogajanja so se začela takoj P° njegovem prihodu in bodo rajala 8 dni. Ne bodo lahka, ajti dr. Luns ne misli prav nič Popuščati. Sukamo ima pa do-"Ji želja. Najprvo bi rad, da bi ku nizozemska kraljica povabi-(1U 113 °bisk, da mu tako prizna ravnopravnost” pred vsem vse-t°m. Dr. Luns ni imel nič proti mu, ako bo sporazum dosežen v vseh ostalih točkah. Sukamo
1	dalje rad dobil od Nizozemko podpore in kredite ter olaj-, .Ve Pr* izvozu indonezijskega
uga na Nizozemsko. V Indone-^Ji namreč strašno pogrešajo o -wdanje gospodarske stike med ^ešelama. Dr. Luns je
lip6 ' k* 86 ° *em g°vo-
ču’ !°da -^dormzija mora pla-do/ .T*zozemski najprej bilijon ie or'leV Za Promoženje, ki ga
liži i>>arn0 SVoje dni “naciona-ra brez vsa^e odškodnine.
. ^ukamo ni Lunsovih pogo-nip kar načelno odbil, kot je
Nagnala naVada' Stiska Sa je Pai’, 3 na skromnost, zato u-2akj:uda Ijodo Pregovori ugodno
2 Nasi administraciji se zdi ni-Pnlillka napram Indo-
stri^- dodra’ ker se v glavnem 2r.,^a 2 našo, zato podpira ni-Zozemsko stališče.
loto Vi Virglniji nakopljejo na
PremogaOU 23'5 m,ilijc)nov ton
iggrwftvc
Vremenski prerok
pravi:
J6«00"* sončno, vroče in s^-rn0 Najvišja temperatura 90. Možnost neviht.
Novi grobovi
Frances Champa
V nedeljo zjutraj je umrla, kot smo že poročali, v Euclid Glenville bolnišnici 54 let stara Frances Champa, roj. Tanko, z 245 E. 246 St., članica Društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ in Podr. št. 50 SŽZ, zaposlena preje pri Hickok Electric Instrument Co. Zapustila je moža Andrewa, ki je tajnik Društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ in član glavnega odbora SDZ, hčer Dolores Dyb-zinski, tri vnuke, očeta Johna Paitar in mater Jennie, roj. Pintar. brata Josepha Tanko in Johna Rutar, sestri Jennie Arko in Josephine Urbančič, strica Franka Tanko (New Philadelphia, O.) ter druge sorodnike tu, v Jugoslaviji pa še brata Antona Tanko. Pogreb bo iz Zakrajško-vega pogreb, zavoda v četrtek ob 9.30 v cerkev sv. Vida, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Sophia Jackshaw (Jakša) Včeraj zjutraj je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 72 let stara Sophia Jackshaw / (Jakša) s 23930 Effingham Blvd., rojena v Jugoslaviji. Zapustila je sinova Stephana A. in Walterja R., hčeri Helen Buckingham in Matildo Ramos ter brata Louisa Kosteinsek. Pogreb bo iz Brick-manovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue jutri, v sredo, ob 10.30 v cerkev sv. Pavla, nato na All Souls pokopališče.
Joseph Mausar
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 1238 E. 167 St. Joseph Mausar, star 76 let. Zapušča soprogo Mary, roj. Smrdel, doma iz št. Petra na Kra-
Preko 5 odstotkov še vedno brez zaposlitve
Kljub stalni rasti gospodarstva v zadnjih letih je v deželi še vedno 5.3 odstotke brezposelnih.
WASHINGTON, D.C. — Dežela uživa gospodarsko konjunkturo že nekaj let in gospodarstvo stalno raste, vendar je v deželi še vedno 5.30 odstotka ljudi brez redne zaposlitve. Dobički podjetij so porasli, porasli so tudi zaslužki, čeprav je povprečno le 87 odstotkov celotne industrijske zmogljivosti uporabljene.
Ko je imel predsednik Johnson pretekli teden v gosteh vodnike gospodarstva, med katerimi so bili R. BJough od U.S. Steel, F. G. Donner od General Motors, Henry Ford in še vrsta drugih, skupno 240, je te opozoril na ta položaj in izrazil u-panje, da bo najdena možnost za zmanjšanje odstotka brezposelnih.
Predsednik je vodnike gospodarstva prosil tudi, naj pomagajo s svojim vplivom preprečevati naraščanje napetosti med črnimi in belimi.
Podobno prošnjo je naslovil naslednji dan na vodnike organiziranega delavstva, ki so se odzvali njegovemu vabilu na sestanek in razgovor v Belo hišo. Tudi njim je govoril o narodnem gospodarstvu in zatrjeval, da dežela še ni1 storila vsega, kar je sposobna za čim širše blagostanje. Seveda je razlagal tudi načrt svojega predloga za boj proti revščini. --------------o-------
lzsl™:naselbin NOVIH 5,000 «I0Z POJDE
SKOPO V JUŽNI VIETNAM
— Samo okoli dva odstotka su, otroke Josepha, Mary Slado- prebivalcev naše dežele ima per-
tekli petek, 24. julija, je umrla v San Diego, Calif., Mary Luka-sko-Okorn na domu svoje hčere Betty. Pred leti sta imela z možem Ignacom Okornom krojač-nico in čistilnico ra St. Clair Ave. v Clevelandu. Zapustila je sinove Johna, Andrewa, Josepha poleg imenovane hčerke Betty ter sestro Helen.
vic, Josephine Okorn, Eleanor fekten vid. Zaller in Edwarda, 8 Vnukov in vnukinj. Rojen je bil v Zdenski
F.G.G.: Preveč trgovske propagande na radiju!
WASHINGTON, D.C. — Da naše radio-oddajne postaje odmerjajo preveč časa trgovski propagandi, je stara pritožba vseh tistih, ki še poslušajo ra-dijo-oddaje. To ve tudi administracija. Zato je sedaj Federalna komisija za komunikacije le z večino glasov odobrila podaljšanje koncesije za tri leta 8 radijskim postajam v južnih državah, ki so vkljub svojim obljubam pred 3 leti še zmeraj prenatrpavale svoje programe s propagandnim materijalom najslabše vrste.
Komisija je do sedaj odobravala podaljšanje koncesij soglasno, to se pravi vseh 7 članov je bilo za to. V sedanjem slučaju so pa bili samo 4 člani za podaljšanje koncesij, trije pa proti. Verjetno bi pa do podaljšanja ne prišlo, ako ne bi južni člani našega Kongresa pritisnili z vso silo, da morajo biti koncesije podaljšane Na shodih pa seveda kongresniki in senatorji vsi od kraja grmijo proti nizki kulturni ravni naših ra-dijo-oddajnih postaj!
Čehi so zbežali na svobodo preko Gorice!
GORICA, It. — Pet Čehov, ki bi radi kolikor toliko varno zbe-
Bil
vasi pri Dobrepolju. V Ameriki1 lekarnar. Delal je dolgo let pri je bil 57 let. Bil je član Društva Westropp Drug na E. 152 in
Mir št. 153 SNPJ. Zadnjih 11 let je bil v pokoju, poprej je bil zaposlen 29 let pri New York Central železnici. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.15 iz Jos. Ze-
Westropp Avenue. Zapušča hčer Ruth Orloff in sina Jacka (N. Y.) Žena je umrla leta 1954. Pogreb je danes popoldne ob 1.30 iz Zelotovega pogreb, zave-
le in Sinovi pogreb, zavoda na da na 458 E. 152 St.
458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
John Bartelt
Po 8 mesecih bolezni je umrl Garfield Heights. Pogreb ima v v Castle bolnici v Millersburg,' oskrbi Ferfolia pogreb, zavod. Ohio, John Bartelt, star 84 let.1 Podrobnosti jutri.
~ 1 ''	■ " — =|žali na svobodo, je prišlo na ori-
je znan med Slovenci kot ginalno idejo, ki se je tudi obnesla. šli so najpreje s svojim avtom v Jugoslavijo kot navadni turisti Tam so jo pa mahnili proti Gorici.
Ko so prišli do neke slabo zavarovane točke na državni meji, so kar z avtomobilom podrli ograjo in šli v italijanski del Gorice, kjer so pri policiji izjavili, da prosijo za političen azil.
Upajo, da ga bodo tam lažje dobili kot v Avstriji ali Nemči-i ji. Tam je tudi težje prestopiti | ilegalno državno mejo.
Louis Sever
V Marymount bolnišnici je umrl sinoči 62 let stari Louis Sever z 10804 Penfield. Ave. na
Po vesteh iz Pentagona bodo Združene države poslale v bližnji bodočnosti v Južni Vietnam novih 5,000 vojakov, ki bodo pomagali domačim oboroženim silam v boju s komunistično gverilo, ki postaja iz dneva v dan silovitejši in trši. V Washingtcnu izjavljajo, da ameriške čete ne bodo posegale same neposredno v boj.
WASHINGTON, D.C. — Položaj v Južnem Vietnamu se očividno slabša, ker sicer se Združene države ne bi odločile, da bodo poslale rja k dosedanjim 16,000 svojim vojakom še 5,000 novih. Kot prva enota bo poslan tja oddelek 600 mož z Okinawe, kar je bilo objavljeno že pred nekaj časa. Novi ameriški “vojaški svetovalci” bodo sodelovali z domačimi vojaškimi enotami vse doli do bataljonov, ne bodo pa se spuščali v boj z rdečimi v lastnih enotah. Rdeči so pospešili in razširili gverilsko vojno preko vsega Južnega Vietnama, med tem ko se je ta do nedavnega vodila v glavnem v njegovem južnem delu, največ na področju Mekongove delte. Vlada Južnega Vietnama bi rada odgovorila na komunistični pritisk z udarom na Severni Vietnam, toda Združene države za sedaj take načrte odklanjajo, brez njihove podpore pa jih Južni Vietnam ne more izvesti.	*>, ,, ............ ........■ .—
Združene države bodo poslale v Južni Vietnam tudi večje količine orožja in druge vojne o-preme. V vladnih krogih trdijo, da Združene države niso v načelu spremenile svojega stališča do vojne v Južnem Vietnamu.
Še vedno so odločene pomagati domačinom v boju proti rdečim napadalcem, nimajo pa namena poslati v boj svoje lastne čete, ker to je vojna Južnega Vietnama na njegovih domačih tleh.
Do lanskega decembra so v vladnih krogih napovedovali, da bodo ameriške vojaške svetovalce postopno začeli vračati domov in da bodo do konca leta 1965 vsi zapustili Južni Vietnam.
Sedaj objavljen načrt o pošilja-tvi novih 5,000 mož v Južni Vietnam kaže, kako se je položaj v kratki dobi spremenil in pred kako težavno nalogo se Združene države nahajajo. Z vso svojo strahovito vojaško močjo, ki ji po izjavah Bele hiše ni para na svetu, niso sposobne ukrotiti komunistične gverile, ki je odločena s podporo Severnega Vietnama in rdeče Kitajske osvojiti nov kos jugovzhodne Azije.
Zadnje vesti
N1KOZ1A, Ciper. — Predsednik nadškof Makarios kljub ponovni zahtevi tajnika ZN Tan-ta ne pusti enotam ZN nadzirati celotnega otoka, posebno ne pristanišč, preko katerih prihaja na otok orožje in vojaštvo iz Grčije. Vlada je po-i zvala prebivalstvo, naj izkop-' Ije na vrtovih v bližini svojih! hiš jarke, v katere sc bo zateklo, če bodo turška letala začela metati bombe.
WASHINGTON, D.C. — Republikanski predsedniški kandidat B. Goldwater se je včeraj
Iz Clevelanda in okolice
1
Mladi junaki vabijo—
Na Grdinovem igrišču med 61. in 62. cesto se je razvilo živahno športno življenje. V okviru Perry Little League je sedaj 16 skupin fantičev, ki igrajo tam vsak večer žogo. Veterani so sponzorji in podporniki cele organizacije, posamezni trgovci in podjetniki senklerskega področja pa zaščitniki posameznih skupin. Zvečer pridite starši in poglejte to veselje. Little League rešuje mladino za srečno bodočnost. Kdo je našel?—
G. Frank Stefančič z 231 E. 200 St. je pretekli petek izgubil na Muskoka Avenue blizu E. 200 Street državljanski papir in jugoslovansko vizo. Kdor je dokumenta našel, je prošen, da ju vrne lastniku ali pokliče KE 1-7774.
Knjižice—
Vseh 18 vrst salezijanskih •‘Knjižnic”, ki so izšle v Trstu, je naprodaj v Slov. piserni v Baragovem domu na 6304 St. Clair Avenue.
V bolnišnici—
Mrs. Anna Tušek z 1162 E. 61 St. je v St. Alexis bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Goldwaterjevci ustanavljajo Svete narodnih
konservativcev
CHICAGO, 111. — Pristaši senatorja Goldwaterja so ustanovili v Chicagu Svet narodnih konservativcev, ki naj agitira za Goldwaterjevo kandidaturo. Podobne svete bodo ustanavlja-
Priljubljeno ime
V naši deželi je 18 občin z imenom Independence.
De Gaulle se zopet jezi in kritizira
dalj časa razgovarjal s pod-|li po potrebi po vsej deželi.
predsedniškim kandidatom W.
Millerjem, nato sta v skupni izjavi časnikarjem napovedala sestanek z vsemi republikanskimi senatorji, kongresniki,'v najmanj dva dela. Da bo več guvernerji in vsemi kandida- miru, bodo voditelji Goldwater-
Ideja sama je rojena iz želje, da se ne zaostrijo notranji boji v republikanski stranki. Stranka potrebuje mir, da se ne cepi
jeve skupine lahko poslali svoje največje peteline v Svete, ki niso republikanska organizacija. Tam bodo zagrizenci lahko po mili volji agitirali za Goldwaterja, pa tudi napadali senatorjeve nasprotnike brez vsake škode, kajti vse skupaj se ne bo vršilo pod strankinim imenom.
Svilena pot” med Kino
zopet
CLEVELAND, O. — General De Gaulle ima navado, da drži letno najmanj dve veliki redni tiskovni konferenci. Letošnjo poletno je močno zavlekel, ker mu v politiki ni šlo vse tako, kot je računal.
Kar je letos hotel doseči, je tesnejša povezava z Zahodno Nemčijo, vsaj taka, kot je bila pod Adenauerjevim režimom v Nemčiji. Novi kancler dr. Erhard se je dolgo obotavljal, da bi govoril jasno besedo. Sedaj je ni mogel več odkladati. Na zadnjem rednem sestanku z De Gaullom mu je jasno povedal, da Nemčija ne mara žr to vati svojega prijateljstva z Ameriko francoskim interesom, da pa tudi noče sedanje zveze s Francijo, namreč take, kot je, žrtvovati ameriški zunanji politiki na ljubo. Dočim je predsednik Johnson razumel smisel in cilj nemške zunanje politike, čeprav mu morda ni ravno preveč všeč, se je pa De Gaulle vrnil zelo slabe volje iz Nemčije, kjer je
bil na obisku. Erhardovo stali- dajo na mednarodni položaj pre- ameriško politiko v Aziji, to se šče je namreč pokopalo genera- cej drugače kot francoska via-1 razume samo posebi. Ponovil je lov načrt, da bi neke vrste fran- da. Johnson je še posebej po-cosko-nemška skupnost bila udaril, da Amerika noče nobe-hrbtenica evropske konfedera- nega vodstva tam, kjer tako cije, ki bi jo seveda vodila vodstvo ni zaželjeno.
Francija.
Da je De Gaulle obupal, da bi kmalu prišel do svojega cilja,! je pokazal na svoji zadnji tiskovni konferenci, kjer je svoji zaveznici Nemčiji odmeril izredno veliko časa. Očital je nemškemu kanclerju Erhardu, da hoče še zmeraj ostati pod ameriškim pokroviteljstvom in da še nima pravega smisla za evropsko neodvisnost. Po njegovem Erhard ne razume, da se je svet razdrobil in da je ameriškega vodstva v svobodnem svetu, ruskega pa v komunističnem, konec in da je sedaj prišel čas, da se Evropa popolnoma osamosvoji v svetovni politiki, seveda pod francoskim vodstvom.
De Gaulle je naravno takoj dobil primerne odgovore tako iz Bonna bot iz Washingtona. Od obeh strani so povedali, da gle-
De Gaulle je tudi nezadovoljen, ker njegovo stališče, da je Amerika nezanesljiv zaveznik, ni dobilo nobenega novega pristaša po Goldwaterevi kandidaturi. De Gaulle namreč trdi: v Ameriki pride lahko Goldwater v Belo hišo in takrat ni izključeno. da bo popolnoma preusmeril svojo politiko do Evrope, talko da se Evropa ne bo več mogla tako sigurno zanašati na ameriško pomoč kot se sedaj. De Gaullu so na novo pritrdili samo komunisti, svoboden svet pa si misli to, kar je rekel Churchill: Amerikanci radi ponorijo tekom volivnega boja, po volitvah se pa vrnejo v stare kolesnice. Tega De Gaulle noče ne u-videti ne priznati.
Da je De Gaulle pri svoji slabi volji še primerno skritiziral
svoj stari recept, kako je treba ozdraviti mednaroden položaj v Aziji, toda zdravila za svoj načrt pa zopet ni povedal.
Izredno varčen je bil De Gaulle z besedami, Iki so se nanašale na francosko notranjo politiko. Zdi se, da misli, da še ni prišel čas, da bi svojim rojakom povedal, kako si zamišlja bodoč razvoj francoske notranje politike.
Ker je bil slabe volje, je seveda tudi napovedal, da bo Evropska gospodarska skupnost tudi prišla v krizo in morda celo razpadla, ako se Evropa ne bo tako zedinila, kot on predlaga. Ta grožnja ni napravila nobenega vtisa. Jo je general že prevečkrat ponovil.
Časnikarji so pa opazili, da se je De Gaullu prvič poznalo, da se stara. Njegova izvajanja so se parkrat zataknila, iskal je primernih besed. Do sedaj je govoril zmeraj gladko, kot da bi mu bilo 40-60 let.
ti, ki žele sodelovati v volivni borbi z republikansko stranko. Sestanek naj bi pomagal k enotnosti in slogi v stranki v volivni borbi. Določen je za 6. in 7. avgusta.
VIENTIANE, Laos. — Laoške vladne čete skušajo potisniti nazaj enote Patet Lao, ki so se vgnezdile na križišču poti v Luang Prabang in Vientiane, obe glavni mesti dežele.' in Pakistanom bo Zajele so dva vojaka iz Sever-	odprta
nega Vietnama in ju hočejo! KARAČI, Pak. — Svilena privesti sem kot dokaz vmeša-: pot, po kateri je v stari dobi vanja Severnega Vietnama v prihajala na zahod kitajska svi-Laos, kar je proti določbam la, bo v nekaj tednih zopet od-ženevskega dogovora.	j prta. Zaprl jo je Pakistan leta
LONDON, Vel. Brit. — Združe- 1959, ko so Kitajci zasedli del ne države so v soglasju z Ve- Ladaka, ene izmed pokrajin dr-liko Britanijo zavrnile sovjet- zave Kašmir, katerega si je prišiti poziv za nov sestanek že-'lastila leta 1949 Indija. Pakistan nevske konference o Laosu,[in Kitajska sta se v zadnjem ker ni bil vezan na izvršitev! času pobotala in sprijaznila, pogojev za tak sestanek; ki jih tako bodo starodavno karavan-je stavila laoška vlada princa sko pot zopet odprli.
Suvane F uma. Ta je zahteval,	--------~~
da se čete Patet Lao umaknejo na položaje, ki so jih imele zasedene pred 16. majem letos, ko so začele svojo ofenzivo, šele potem se je pripravljen udeležiti konference. Patet Lao je zahtevo odklonil.
CAPE KEENEDY, Florida. — Vzstrel vesoljske ladje Ranger VII. proti Luni so morali včeraj zaradi tehničnih težavi odložiti za 24 ur. Upajo, da gat bodo danes poslali na pot proti Luni, kamor naj bi dospel v petek.
OPORTO, Port. — Ko se je včeraj iztiril en voz osebnega vlaka, prenatrpan z ljudmi, je bilo 89 mrtvih in okoli sto ra-
njenih. To je doslej največja železniška nesreča, kar jih Portugalska pomni.
ELYRIA, O. — Ko je včeraj tovorni avto pregazil cdprt o-sebni avto na John F. Kennedy Memorial Parkway, sta se smrtno ponesrečila 9 let stari Al Mario Schrenkel in njegov 13 let stari brat Joseph, pet drugih pa je Jiilo ranjenih. V V kritičnem stanju so še Mvs. John Brletic, 37 let stara, z 3229 Elyria Av., Lorain, in njena otroka 12 let stara Mary Jane in 16 mesecev stara Michele. Mrs. Schrenkel in Mrs. Brletic sta peljali svoje otroke kopat v Cascade Park.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNIN A:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 'Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio	_
^ss^»33	No. 144 Tues., July 28, 1964
Pred smrtjo Perspektiv in po njej
Pesniki in pisatelji imajo že od nekdaj navado, da se zbirajo v svoje krožke, včasih so to kavarniška in gostilniška omizja, včasih prava društva z odbori in člani^ včasih pa se zbirajo okoli svojega glasila, navadno literarnega mesečnika ali tednika. To navado so ohranili tudi slovenski pisatelji in pesniki pod komunistično diktaturo. Samo z dvema omejitvama. Svojih društev ne smejo ustanavljati, ker jim režim tega ne dovoljuje, v vsaki skupini pa morajo biti komunisti ne samo v večini, ampak tudi na vseh vodilnih pozicijah. To je privedlo do tega, da vsi ti krožki obstojajo večinoma iz samih komunistov.
Če pa oblačijo in vedrijo v teh krožkih komunisti, ni s tem rečeno, da se zmeraj strinjajo z uradno politiko komunističnega režima. Zelo radi izražajo tudi svoje misli, pri čemur se varujejo, da ne pridejo navzkriž z diktaturo. Večkrat napravijo korak dalje; ne izražajo samo svojih misli, po ovinkih in previdno tudi kritizirajo režimske korake v politiki, vendar pa skušajo ugotavljati mejo, do katere smejo kritizirati brez strahu, da režim ne bo zadavil njihovega krožka. So pa tudi taki krožki, ki so zelo pogumni in si dovoljujejo tako kritiko, ki drugim rojakom ni dovoljena. V Ljubljani imamo kakih 5-8 takih “literarnih” krožkov, večina med njimi ima svoja mesečna ali tedenska glasila. So med njimi taki, ki se odlikujejo z bojazljivostjo, so pa tudi taki, ki od časa do časa precej odkrito izražajo svoje misli.
Med tistimi, ki so šli najdalje v kritiki komunizma, je bila skupina okoli mesečnika Perspektive. Okoli njega se je zbral cvet mlade komunistične inteligence. So to samo mladi, nadarjeni in prebrisani fantje, ki so v sebi premagali vso vzgojno navlako, ki jim jo je v mladih letih hotel vcepiti komunistični režim. Ker so slovenski komunistični voditelji vedeli, da je to skupina najbolj nadarjenih in sposobnih mladih komunistov, so jih začetkom nosili na rokah in jim spregledali marsikatero kritiko, ki bi koga drugega pokopala za zmeraj.
Perspektive! so se tega zavedali in postajali zmeraj bolj predrzni. Končno so prišli na dan s tem, kar res mislijo: sedanji komunizem je zanje tuja, importirana roba, ki ni za značaj slovenskega naroda. Treba ga je zameniti z novim; kakšnim, pa še niso utegnili povedati. Dosledno z njihovim stališčem se mora umakniti s sedanjim komunizmom tudi sedanji novi razred, to je taki komunistični stebri kot so Zveza komunistov Slovenije, sindikati, Socijali-stična zveza delovnega ljudstva, vse NOV organizacije, Zveza komunistične mladine itd., torej vse to, kar komunisti imenujejo uradno; institucije. Te svoje misli so javnosti razodevali v kritiki filmov, iger, sedanjih gospodarskih neuspehov, nizkih zaslužkov za delavce in uradnike, preganjanja kmetskega stanu itd.
Tedaj, to je začetkom tega leta, je pa završalo v vrhovih slovenskih komunistov. Že dalj časa so namreč dobivali iz drugih republik zlobna vprašanja svojih tovarišev, koliko časa bodo še trpeli to gadjo zalego okoli Perpektiv. Poskusili pa so še ob 12. pri spreobrniti tiste mlade puntarje okoli Perspektiv. Poslali so v uradništvo Perspektiv tovariša Kavčiča, ki je trenutno glavni ideolog slovenskih komunistov, z nalogo, da spreobrne zakrknjene mlade grešnike. Kavčič jim je bral levite in govoril zelo odkritosrčno, kar pri komunistih ni ravno navada. Perspektive! so pa ostali trdovratni, saj so vedeli, da je vse skupaj le komedija in da jim bo njihov mesečnik tako ali tako ustavljen. Sestanek je torej potekel brez pravega uspeha. Per-spektivci so pa iz same hudobnosti napravili Kavčiču in njegovim tovarišem še posebno packarijo: v zadnji številki Perspektiv so ponatisnili stenografski zapisnik razgovora s Kavčičem. Zadeva je tako prišla pred širšo javnost in se ni dala več zamečkati. Perspektive! so obenem napravili načrt, kako bodo Perpektive objavljali ilegalno. V ta namen so že nabrali rokopise in nekaj denarja. Vse to je zvedela komunistična oblast.
Sedaj je bilo komunističnega potrpljenja konec. Dogodki so se vrstili z izredno hitrostjo. Založnik Perspektiv Državna založba je 19. maja izjavila, da je ustavila Perspektive. Že 22. maja je pa policija vdrla ,v uredniške prostore Perspektiv in tam pobrala rokopise in denar, namenjene za ilegalno številko. Par urednikov je romalo v zapor. Šalamuna so priprli radi pesmi Duma 64, ki ima samo 20 vrstic, njegovega tovariša Pučnika pa radi kritike komunistične kmetske politike. Šalamuna so potem izpustili, Pučnik bo pa moral odsedeti ostanek kazni za nek njegov prejšnji politični greh. Režim je dalje dodal še “druge pritiske policijske narave”: hišne preiskave, zasliševanja na osnovi obtožbe sovražne propagande in podobne ukrepe.
To vse je samo povečalo zanimanje za debato med Kavčičem in uredništvom Perspektiv. Bralci so zvedeli, kako Kavčič sodi o’mesečniku. Seveda ne dobro, toda ni-
so vedeli, da bo Kavčič očital Perspektivcem, da stojijo pod vplivom “belogardičnih idej”! O tej debati bomo skušali še pisati, ker je temelj spora med vodilno komunistično plastjo in mlado komunistično generacijo.
Perspektivci so pa pripravili komunističnemu režimu še drugo zadrego. Na njihovo pobudo je gledališče v Križankah hotelo 31. maja vprizoriti Rožančevo igro “Tople grede”. Težnja te igre odgovarja stališču Perspektivcev, da je komunistični režim pokril vso slovensko zgodovino od 1. 1941 naprej z debelo plastjo laži in natolcevanja in da je prišel čas, da tla plast izgine in se pokaže prava resnica v vsej svoji goloti. V tem duhu slika igra “Tople grede”, kako so se zaslužni partizani vgnezdili v kmetijsko zadrugo in iz nje napravili toplo gredo zase in svoje interese. Prva predstava je bila napovedana za 31. maj. In glej, nanjo je prihrumelo nekaj partizanov iz ljubljanske okolice, ki so s svojim prostaškim obnašanjem in kričanjem preprečili prvo predstavo. Da so ti partizani prišli po lastni volji, to je običajna komunistična potegavščina. Kako pa naj delavci na kmetih zvedo, da je treba ravno 31. maja iti v Ljubljano v Križanke razbijat prvo predstavo igre, ki njena cela vsebina sploh še ni bila nikjer objavljena. Komunistična policija jih je čisto navadno najela, da opravijo zanjo neko delo, ki ga sama ni marala opraviti, ker bi se s tem samo blamirala pred javnostjo.
O škandalu v Krinkah se je potem v “Delu” razvila dolga debata, ki so se je udeležili nasprotniki in zagovorniki igre. Stališče zagovornikov je bilo na koncu močnejše od stališča njihovih nasprotnikov, kar lahko smatramo za znak, da javnost ne gleda na igro skozi ista očala kot komunistična diktatura.
(Konec jutri)
Srebrna maša g. Gabriela J. Rusa pri Sv. Lovrencu
Cleveland, O. — V nedeljo, variji v Clevelandu. — Po na-
2. avgusta, ob 10. dopoldne bo opravil v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu slovesno srebrno zahvalno daritev slovenski rojak marijanist g. Gabriel J.
ravi je bil nadarjen. Kot oče in mož pa je bil zelo dober in skrben človek. V Ameriki je tudi rad pomagal pri slovenski cerkvi sv. Lovrenca; požrtovaino
Rus, profesor modernih jezikov je delal v vrsti slovenskih orna univerzi v Daytonu, Ohio. ganizacij. Pridno je pisal tudi v
Ameriško Domovino. Sprva se je podpisoval “Krojač izpod hriba’*, pozneje pa s pravim imenom.
Mladi Gabriel je kmalu po prihodu v Ameriko zgubil bratca Cirila. Bilo^ mu je samo 11 mesecev, ko je umrl. Zato pa je dobil štiri sestre, katere še vse žive. Danes so vse poročene ter imajo že vse svoje družine. So to: ga. Ivanka Hudak, ga. Roza Sinkovič, ga. Milka Slak in ga. Doroteja Bizjak. Vse se bodo v nedeljo s svojimi družinami zbrale pri srebrni maši svojega brata duhovnika). Zanje bo to gotovo dan neizbrisnega spomina, saj niso mogle biti na njegovi novi maši pred 25 leti na Bledu.
Gabriel je otroška leta in prvo mladost preživel pri Sv. Lovrencu. Ves ta čas ga je med drugim varovala tudi dobra roka župnika msgr. Janeza J. Omana. Dne 15. avg. 1927 pa je stopil k marijanistom. V tej družbi Marijinih častilcev je tako sedaj že skoro 37 let. Bogoslovne študije je opravil v centralnem bogoslovju Družbe mari-janistov v Friborgu v Švici. Dne 25. julija 1939 je bil tam tudi posvečen v mašnika. Obenem z njim je bilo ordiniranih še 13 drugih diakonov - marij,anistov različnih narodnosti. Od domačih sta se mogla udeležiti njegove ordinacije samo njegov oče in mati ter Lekan Jože, eden od njegovih najboljših šentlovren-ških prijateljev, ki je leto za njim isto tam prejel mašnišiko posvečenje. Slovesno novo mašo pa je opravil v nedeljo, 6. avgusta 1939, v svoji rojstni župnijski cerkvi na Bledu. Ne samo zanj in njegove domače, marveč za vse Blejce je bilo to izredno doživetje, saj na Bledu doslej še ni bilo kaj prida novih maš.
Rev. Gabriel J. Rus
Srebrnomašnik je po rodu Blejec. Dne 6. jan. 1910 je bil rojen na Bledu. Tam ima pri Gogalovih še danes živo teto Ivanko in nekaj drugih sorodnikov. Ena njegovih tet pa živi v Ljubljani, tretja pa na Dunaju v Avstriji. Komaj poldrugo leto star je odšel 1. 1912 (maja meseca) z materjo in bratom Cirilom za očetom v Ameriko. Z njima je šla talkrat v Ameriko tudi materina sestra Ana Simončič, katera pa se je kasneje vrnila domov ter živi sedaj v Tržišču pri Mokronogu na Dolenjskem.
Jubilantova mati ga. Nežika, rojena Simončič, doma iz vasi Rovišče, župnija Studenec pri Krškem na Dolenjskem, je imela v onem času v Ameriki tri brate: Jožefa, Valentina in Janeza. Zadnji je vabil mlado Rusovo družino, naj pride za njim v Ameriko. Tako se je odločil najprej Rusov oče Gabriel, da je odšel “s trebuhom za kruhom” v Ameriko. Ustavil se je v Clevelandu, kjer se je naselil pri svaku Janezu, ki je imel tiste čase gostilno na oglu 78. ceste in Osage avenije v vzhodnem delu mesta. — Imenovani Janez Simončič še živi in se kot dober stric zelo veseli nedeljske srebrne maše svojega nečaka Gabriela.
je bil po poklicu krojač. Te o-brti se je učil najprej doma na Bledu, izučil pa vse je je v Ljub
man. Sicer pa kot vem, srebrno- di več slik, saj jim je bil v so-mašnilk še danes z veliko spošt- rodv! Potem s/) en dan ostali na Ijivostjo varuje molitvenik, ki Jezeru, en dan pa so se mudili mu ga je poslal v spomin ta nje- na poti skozi Vintgar; bili so tu-gov blagi stric. Stric dr. I. Sve- di pri slapu Sayice. Potem pa se tina je pred smrtjo naprosil podali na Dolenjsko, kjer je sin svojega prijatelja kanonika A-^novomašnik maševal enkrat v lojzija Stroja, naj bi ga, če prej Leskovcu, drugič na Studencu umrje, zastopal na nečakovi no- in tretji dan v Št. Vidu nad vi maši. Ta je to tudi storil, saj Ljubljano, nato pa se je vrnil pa je tudi njegovega očeta po- v Švico, odtary pa po še enolet-znal še iz njegovih ljubljanskih nem študiju v Ameriko, kjer je let, ko je bil član Društva ka-' (avgusta) 1940 pri Sv. Lovren-tol. pomočnikov v Ljubljani in'eu ponovil novomašno daritev je redno zahajal v Rokodelski in mu je na njej govoril msgr.
Tu bi rad omenil še enega, ki se je poleg staršev najbolj vese-Jubilantov oče Gabriel Rus lil Gabrielove nove maše. To je
bil stric dr. Ivan Svetina, znani slovenski profesor katehet in u-čenjak v matematiki in fiziki.
dom, kanonik Stroj pa je bil vsa ške službe duhovni oče v ime-leta svoje ljubljanske duhovni-novanem društvu.
Na novi maši je Gabrielu na Bledu pridigal ljubljanski škof dr. Rožman. Ko ga je iz Fri-bourga prosil za to (5. maja 1939), mu je odgovoril v pismu od 16. maja 1939 med drugim takole: “Čestitam Vam, da ste tako blizu pred svojim vzvišenim ciljem. Želim Vam, da bi zadnje tedne se prav dobro pripravili za svoj veliki dan in da boste z božjo pomočjo dober in svet duhovnik. Pri vsakdanjem minjal. Vaši želji prav rad u-strežem in bom 6. avgusta na Memento se Vas bom toplo spo-Bledu govoril novomašno pridigo. Kakor sedanje razmere kažejo, bodo Vaši starši lahko prišli iz Amerike, ker je neposredna vojna nevarnost odstranjena. Marija, kraljica miru, naj nam sprosi trajen mir. Pozdrav in blagoslov!
j Gregorij Rožman, škof.”
Poročilo o Gabrielov! novi maši 'na Bledu je napisal dr. Fran Trdan, profesor v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Ameriška Domovina ga je prinesla 28. avgusta 1939, in sicer pod naslovom: Sloven-sko-ameriška nova maša na Bledu. O škofovem novomaš-nem govoru beremo v njem tole: “... nakar je stopil na prižnico g. škof dr. Gregorij Rožman, ki je v klasično izklesanem govoru povedal, kaj je, kaikšen mora biti in kakšen ne sme biti duhovnik.”
Poleg staršev, sorodstva in velike množice blejskih in ‘okoliških domačinov se je Gabrielove nove maše udeležilo še kar nekaj ameriških rojakov, ki so se takrat mudili na počitnicah v domovini, tako Frank in Ančka Jakšič iz Clevelanda, ki sta tisto leto slavila svojo srebrno poroko. Dalje sta se je u-deležila tudi oba tedanja glavna predstavnika ameriških slovenskih pontiških agencij: rajni Leo Zakrajšek iz New Yorka in rajnki Avgust Kollander iz Clevelanda kakor tudi še nekaj drugih rojakov. V .spremstvu prof. dr. Fr. Trdana se je nove maše udeležila sedaj tudi že rajna mati takratnega šentlov-renškega kaplana g. Julija Slap-šaka ga. Jerica Slapšak in ena njena hčerka.
Blejsko Gabrielovo novomašno slovesnost sta zunanje pripravila pod vodstvom tedanjega blejskega župnika g. Franceta Zabreta gg. kaplan Šoukal in ljubljanski katehet Pivek; pomagale pa so seveda vse župnijske verske in kulturne organizacije. Na predvečer so organizirali pred novomašnikovim rostyim domom serenado; na sam novomašnl praznik so nastopile vse katoliške organizacije z zastavami odnosno članstvo v krojih. Ves Bled je bil v zastavah. Župnijska cerkev je bila zunaj in znotraj izredno o-kusno okrašena. Prišlo ni do nobenega incidenta. Po novi maši
župnik J. J. Oman, prisrčno in toplo, kakor je le on znal.
Janez Sever --------O-------
Plavali se je mm®
Cleveland, O. — “Tolikokrat sem mu že rekla: “France, le pojdi v vodo, saj vidiš, kako tudi drugi čofotajo v njej.” Pa se je le okorajžil. Ko je videl Rihtarjeve fante, kako skačejo s tiste visoke skakalnice. Zdaj pa kar komaj čaka, da se v nedeljo odpravimo na Slovensko pristavo, da tam s temi fanti skače, da je joj!”
“Veš, Tonca, preje ga nikamor nisem mogla spraviti, vedno je čepel doma, zdaj pa komaj čaka, da se odpeljemo. Pa veš kaj? Tudi dobro družbo ima, in med našimi ljudmi je, kar vesela sem.”
“Zdaj pa res vidim, da ti naši ljudje, če se za nekaj zavzamejo, to tudi napravijo. Tak plavalni bazen, kot je ta, ga še nisem videla.”
“No, Tonca, zdaj pa še tvojega moža malo podrezaj, da te v nedeljo pripelje na otvoritev! Le naj pride, ne bo mu žal.”
V—ec
Slovenska poroka v iuelife
Ijani, koder je debi tudi kot Zal, da je ni dočakal. Umrl je pomočnik. Krojaško obrt je o- 22. julija 1936 v svoji rojstni 2i-pravljal tudi vsa leta v Ameri- rbvnici na Gorenjskem. Da se ki, dokler ni okrog 1. 1950 hudo s tem svojim velikim stricem zbolel, prišel kasneje ob nogo v času svojih študij pobliže se-in končno 1. 1958 umrl. Sedaj znanil, je bil v svojem času po-počiva njegovo truplo na Kal- sredoval župnik msgr. J. J; O-
Euclid, O. — V soboto, 18. julija 1964, sta se v cerkvi sv. Kristine poročila Dolores Ann Walters in John Donald Snyder. Poročil ju je Father Cimperman.
Nevesta Dolores Ann je hčerka Mr. Dominic Walters z 806 E. 236. ceste. Njen oče je doma iz Novega mesta na Dolenjskem.. Dolores je obiskovala šolo pri Sv. Kristini, eno leto samostansko šolo sv. Frančiška Asiškega v Lemontu, 111., završila je Euclid High School in je sedaj zaposlena pri E.T.C. Inc.
Ženin John je sin Mr. in Mrs. John Snyder z 19316 Kildeer Av. in vnuk Mrs. Johane Miklavčič z 1032 E. 71. ceste. Obiskoval je šolo pri Sv. Pavlu, skončal St. Joseph High School, ter se vpisal na Kent College. — John je bil skozi 14 let zelo aktiven pri deških skavtih v collinwoodskem okrožju in v raznih farnih in drugih organizacijah. Poleg tega je navdušen pevec in skupaj s svojim očetom poje v pevskem zboru Slovan. Sedaj je zaposlen v Works-Steel Improvement.
Poročno slavje je bilo v Slov. narodnem domu na Recher Ave.,
potem pa sta novoporočenca od-je^bil v župnišču sijajen ban- potovala na poročno potovanje
v Pocoma Paradise Valley.
ket. Drugi
dan po novi maši je
Mladoporočencema želimo, da
primiciant maševal na Brezjah.'na skupni življenjski poti naj-Po njej so se svatje z novomaš- deta vso srečo in zadovoljstvo nikom podali v rojstno vas oče- in imata obilo božjega blagoslo-tove matere in strica dr. Ivana va.
Svetina, kjer so pomolili na nje-	A. D.
govern grobu, nato so odšli še v	_______o_______
Vrbo, kjer so si ogledali hišo’ — Amerikanci prihranimo na našega pesnika prvaka France- leto skupno okoli 16 bilijonov ta Prešerna; tu so napravili tu- dolarjev.
Lep napredek Sfrvaško-jugoslovanskega družabnega kluba v Floridi
Miami, Fla. — Čas je, da se vam zopet oglasim in povem, kaj delamo in kalko živimo v našem vročem Miamiju v Floridi.
Naš Hrvaško-jugoslovanski klub je star 14 let. Sedaj smo hvala Bogu kupili en aker krasne zemlje in dve lepi koči na 195 N. E. Berckane Blvd. Vsako nedeljo imamo tam piknike. Serviramo fino kosilo in prav hladno in dobro kapljico, tako da je vsak obiskovalec vesel in zadovoljen.
Iz Clevelanda sta prišla k nam Mr. in Mrs. F. Lorbar. Vsako nedeljo se poveselita z nami. Tu se nahajata tudi Mrs. Goršek in Mrs. M. Nagode. Vedno več Slovencev pride k nam in veseli nas, da se med nami dobro počutijo1 in da so zadovoljni.
Prosimo vse obiskovalce, da nas obiščejo, ko pridejo v Miami. V tem našem slovitem mestu se bodo odlično zabavali. Odbor in člani kluba se trudijo, da vsakemu prijazno postrežejo. Zato je lep tudi finančni uspeh, saj smo v enem letu naredili tri tisoč dolarjev čistega dobička. Mislim, da bomo v par letih mogli postaviti dom, ki bo stal na pravem mestu, med Miami in Hollywoodom, kjer je naseljenih največ naših ljudi.
Letošnje poletje sem ostal tukaj, da vidim, kako je, kadar vlada vročina. Toplomer kaže od 85 do 90 stopinj, podnevi je res vroče, a ponoči se ohladi, da se prav lepo spi. Zato, dragi letoviščarji, pridite k nam v sončno in toplo Florido sedaj, ko so cene prav posebno nizke za stanovanje. če se ne bi znašli, ko pridete sem, kar pokličite me po telefonu in Vam bom rad pomagal.
Vas naj lepše pozdravlja Vaš Steve Lucic
IZNAŠIHVRST
Brooklyn, N.Y. — Spoštovano uredništvo! Prilagam Vam za enoletno naročnino za Ameriško Domovino, kar pa je več. naj bo za pošto. Meni je Ameriška Domovina v veliko razvedrilo. Vse preberem, še po večkrat, ker časa imam sedaj res dovolj.
Vse v uredništvu lepo pozdravljam in ostajam Vaša hvaležna	Helen Pellich
*
•
Cleveland, O. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino zopet za eno leto. Z listom sem zelo zadovoljna. Vse od kraja rada berem, posebno pa dopise iz slovenskih naselbin. Tako izvem vse novice. Lepo pozdravljam uredništvo in vse čitatelje Ameriške Domovine! S spoštovanjem!
Anna Stefančič
*
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Priloženo pošiljam denarno nakaznico za nadaljno polletno naročnino za Vaš cenjeni list, s katerim sem zelo zadovoljna. List prihaja redno, v kolikor mi ga pošta redno dostavlja. Večkrat po dva ali tri dni izostane, potem pa dobim po tri številke skupaj. S pozdravom uredništvu in upravi!
Marija Cerar
O
South Porcupine, Ont. ____
Drago uredništvo! Pošiljam Vam denarno nakaznico za celoletno naročnino. List zelo rad čitam, posebno povesti. Eno željo imam, če Vam je mogoče priobčevati v Ameriški Domovini 'povest “V goliških plazovih”. Ime avtorja mi žal ni znano. Morda se Vam bo posrečilo dobiti jo in se priporočam za objavo.
Vas prav lepo pozdravljam in Vam želim mnogo uspeha.
Jože Hočevar




XMEEIsXa
KANADSKA DOMOVINA
Ob Sloveskem dnevu v Kanadi
Iz slovenskega Toronta
V. Slovenski dan v Kanadi
Toronto, Ont. — Kakor je bilo objavljeno že 21. julija v Kanadski Domovini, bomo letos že petič obhajali SLOVENSKI DAN v Kanadi in sicer v nedeljo, 2. avgusta, na Slovenskem letovišču.
“Slovenski dan” bo z o p e t
ali duša ali vse troje. Na praznik našega slovenskega iz-
,kakor pravi uvodnik
Slovenski dan v Kanadi v nedeljo, 2. avgusta, bo nekak narodni praznik. Ali je na praznovanje takih dni potrebno posebej vabiti? Prav za prav ne. Če smo namreč odkriti sami s seboj, bomo priznali, da pogrešamo takih praznikov. Praznik je dan, ko se človek, ali vsaj nekaj v njem, spočije: ali telo, ali duh
Slovenski dan naj se spočije v nas tisto, zaradi česar po svo-jem čutenju, po svoji pesmi, po sv°jem mišljenju in po svoji preteklosti ne moremo biti dru-§ega kot Slovenci. Odpočije in okrepi naj se v nas slovenstvo, Pa bodisi, da smo prišli izpod Triglava, ali z Dolenjske, iz Be-ali Suhe Krajine, s Slov. Primorja ali daljnega Prekmurja, s Štajerske ali Koroške.
■Res je, da Slovenskega dne ne more biti brez posebnih prireditev, brez pozdravov, nastopov in podobnega. Vsebino in Zunanjo obliko talk praznik mo-ra imeti. Vendar pa še tako le-Pa vsebina nič ne pomaga brez ^s^h, ki jim je namenjena.
razni k pomagajo ustvarjati Judje, udeleženci, ki se iz raz-ičnih krajev in položajev sni-eJo skupaj. V enem dnevu zno-sijo na en kraj skupaj svoje
najrazličnejše brige, skrbi, doživetja, načrte, različne misli, ®'ratka vse, preteklost in upe odočnosti. Vse to premeljejo med seboj v eni škupni zavesti narodnega praznika, ki tako Postane vodnik za naprej. Ko se Judje razhajajo zopet nazaj v Pusto vsakdanjost, so srca lažja; vse hude preteklosti se lažje n°si. pogled v bodočnost je lep-si in svetlejši.
Vedno je bila lepa slovenska navada, da smo take prireditve m je Slovenski dan začenjali s SV' mašo. Premalo je, če je to /’mo narodni običaj. Praznova-Je z Bogom ^ed nami drug
^ na misel, da bi molil za na-
° ne potrebe. In teh potreb ni
a °i le molilcev manjka. V.
2 °Venski dan v Kanadi se bo
ac-l s sv. mašo za vse Slovence.
-Države navadno za narodne raznike izdajajo amnestije. O-asti odpuščajo tistim, ki so se fr*~^remli proti zakonom. Na-0 ^i praznik postane dan od-^uscanja in mnogim začetek no-^e§a življenja. Mi, ki obhaja-
da° l S^°VenS^e nimamo ječ. £■ J'.j^ odprli, in nimamo ] da	amnestije. Imamo pa
r in možnost in priliko odpu-anjn. Tudi med nami je ne-
vera, kakor pravi uvodnik v “Slovenski misli” ... “bo praznik; naše slovenske zavesti.” Vsakdo naj bi pomislil, da so nam taki dnevi prava potreba.
Kot vsako leto, tudi letošnji Slovenski dan prireja “Društvo Slovencev Baraga”. Levji delež pri prireditvi bo imela Slov. Telovadna Zveza. Sodelovali bodo pa tudi rojaki iz Londona in Clevelanda. Vsaj obljubili so^ svojo udeležbo in pomoč.
Glavni govornik dneva bo vsem dobro poznani in priljubljeni pisatelj Karel Mauser. Na ta naš praznik so povabljeni tudi zastopniki drugih narodnostnih skupin in predstavniki o-blasti.
Tistim, ki se bodo prvič pridružili temu praznovanju, naj bo povedano, da bo na Slovenskem letovišču preskrbljeno za vse. Ob 11.30 bo v letoviški lo-sv. maša. Dobrote, ki potola žijo lakoto in žejo, bodo tudi na razpolago. Znancev in prijateljev ne bo manjkalo. Bog pa naj nam nakloni lepega vremena. Slovenci in Slovenke, ne po-
zabimo, da je prva avgustova odpeljali. S pomočjo policije je nedelja nedelja SLOVENSKE- poklicala svojega zeta Toneta
je naša potreba, je premalo molitev za drugega. Komu še pri-na misel, da
Pušč,
frupna polovania
z ladjo ali avionom:
DOžIC: New York - Ljubljana in nazaj z Icelandic, n°vi avioni, kombinirano avion do Luxemburga, polena vlak; 12. dec. do 5. jan US $369,-
Dadijska potovanja od US
$320 naprej v obe smeri.
Ljubljana - Toronto $270.20 cena za imigrante.
1 ošiljke denarja, bankovci, Potni listi in vizumi, notarski posli, prodaja kovčkov.
World travel
SERVICE LTD.
258 College Street Toronto 2 b, Ont.
'V‘A 3-4868	WA 3-4261
letnega starčka. Pa je bil zjutraj po neprespani noči veselo “razočaran”, ko je 70-letnica res prišla, starčka pa ni bilo od nikoder.
Ambrožičev oče, vsi, ki vas poznamo, in teh ni malo širom zemeljske oble, tudi naše čestitke. Bog daj, da bi veseli in po preslanih operacijah pomlajeni še dolgo vrsto let zamanj čakali, odkod bo prišel “starček”.
K. D.
Smrtna nesreča
Dne 7. t. m. se je smrtno ponesrečil g. Andrej Braj, ko se je vračal s svojega letovanja z ženo Marijo. Nesreča ga je doletela na cesti 400 blizu King Ci-tyja. Naprava, ki kaže, koliko je goriva v avtomobilu, ni pravilno delovala. Videti je bilo, da je tank prazen. Ob kraju ceste je ustavil avto in odšel čez cesto po igasolin. Ko ga je sto-čil v avto, je odnesel posodo nazaj na gasolinsko postajo. Ko se je ponovno vračal nazaj k svojemu vozu, ga je v polno zadel pri hitrosti 70 milj drug avto in ga popolnoma razmesaril. Eno nogo mu je vrglo 200 čevljev daleč.
Žena Marija ga je čakala v avtu ob robu ceste in niti slutila ni, kaj se je zgodilo. Slišala je sicer pok in mislila, da mož pač gleda, ker se je verjetno zgodila kaka nesreča. Ura je bila namreč okrog polnoči in se ni daleč videlo. Ko je zvedela, kaj se je zgodilo, so moža že
delali v hiši dosti nadlege, kar bolan človelk še bolj občuti. Živeli so pa dobro ti financarji. Mnogim kmeticam in branjevkam so zaplenili jajca, maslo,
vali — partizanska republika.
Skrbelo nas je, kaj bo potem? Kako bodo postopali z nami? — Zlasti sem jaz bil v skrbeh, ker so mi tako malo zaupali. Kakš-
piščance, kokoši in drugo, ko so no življenje bo v “komunistična vozovih, avtobusih ali kakor- nem raju”? Kako bo s potova-koli vozile na ljubljanski trg ali njem ven čez mejo te republi-pa tudi kam drugam. Uboge jke? ... Dobiti bo treba dovolje-ženske so se morale potem vra- J nje partizanov, če bodo pa to čati proti domu brez denarja dovoljenje našli Italijani, bo pa
in blaga. Financarji so pa pripravljali cele pojedine in nanje še druge povabili.
Za streljaj od nas, levo proti Polhovem gradcu je kake 75 metrov visoka skalna vzpetina. Na eno stran široka kakih 6 metrov, na drugo pa morda 40-50. Na vrhu je bila nekoč neka trdnjava, morda proti Turkom,
zapor ali ustrelitev... Torej še težje življenje od prejšnjega.
Jaz sem bil ves čas bivanja Italijanov nasproti naše hiše skrbno opazovan, kaj delam. Sem vedel to, ker sem večkrat opazil sumljivega človeka v bližini. Zelo so se bali, da bi ne u-stanavljal “belo gardo” s pomočjo Italijanov ... Jaz takrat
morda še iz rimske dobe. Dej- še pojma nisem imel, kaikšna
stvo je, da se nahaja vrh vzpe-
naj bi bila ta bela garda. Pa tu-
tine kaka dva in pol metra vi- di drugače nisem nič mislil na
GA DNE. Prisrčno vabljeni!
Odbor
Starčka je pričakoval
Pred tedni — dan končno ni važen —, je bila zbrana na o-brežju enega izmed ontarijskih jezer številna družba. Pa ne, da piknikovali, še manj zborovali. Naj bralec sam presodi, kaj jih je pripeljalo skupaj.
Po starosti je bila družba kaj različna. Po veselem razpoloženju pa med njimi ni bilo raz-ike. Kdo so bili tam? Svoje družine so pripeljali:	Helena,
Tone, Francka in Matija. Tem družinam so se pridružili še strici:	Lojze, Janez in Jernej.
Sredi med vsemi pa sta zadovoljna kraljevala mati in oče, j večini udeležencem stara mati in stari oče' — Ambrožičeva. Zbrali so se, da bi slišali, kako je Lojze st. v noči med 20. in 21. majem nestrpno čakal, da bo iz čilega in moško-krepkega razpoloženja zdrknil v okorelost 70-
Ambrožiča, da je prišel ponjo.
Gospod Andrej je bil Hrvat po rodu. Bil je izredno dober in priljubljen in je imel, mnogo prijateljev. Njegov župnik ga je ob krsti pohvalil kot vernega človeka. Za njim žaluje žena ga. Marija, hčerka Vera, poročena Ambrožič, in dva sinova ter več sorodnikov in prijateljev. Vsem iskreno sožalje, pokojnemu pa naj sveti večna luč.
D.
šteto jetnikov. Mnogo jih je, ki se v svobodni deželi ne počutijo svobodne; tavajo kot orli s pristriženimi perutmi. Črna zavist in pohlep brez dna sta jim uničila polet v višave. Mnogi so ujeti v mreže lastnega jezika, ki prede bližnjemu pregraje grenkosti in razočaranj.. Kolikokrat smo jetniki drug drugega, jetniki krivih pričevanj in prenaglih obsodb. Oba sta jetnika: krivi pričevalec in po krivem
Kako sem doživljal začetek in potek komunistične revolucije doma
(Dalje)
Nasproti naše hiše čez cesto je bila velika, enonadstropna stavba, z meter debelim zidom. V njej so živeli včasih plemenitaši. Saj je tudi stavba bolj podobna graščini kot kmetiški hiši. Vsa plava kri se je razlila na vse strani. Po okolici so se po raznih kmetijah poženili tudi v navadne “bajte”. Tako je ostala doma samo ena hčer, ki je pa omožila pijanca. Prišlo je do razprodaje in je ostalo pri hiši zemlje le za malo kmetijo s tremi repi v hlevu. S to kmetijo so se potem ukvarjali, pa čeprav so se pisali Zerovnik plemeniti Kostajedvorski. Oče je kmalu umrl, pozneje tudi mati. Za dom je zopet ostala
obsojeni; tisti, ki brez podlage]ena hčer. Bil je tudi še en sin sumniči in osumljeni; tisti, ki doma, a je bil kroničen pijan
podira, in tisti, ki brez moči gleda, kako se ruši v idealizmu zgrajeno; najtežji jetniki pa so jetniki idejnih zmot.
Slovenski dan naj bi torej postal dan popolne amnestije med nami. To je najlepša prilika, da padejo vse nepotrebne pregra-
ček in za nobeno gospodarstvo Ta hči se je dobro omožila, dobrega gospodarja dobila, a dobil je jetiko in kmalu umrl. Pustil je pa tri otroke. Tudi žena je postala kmalu potem jetična in nekako sredi revolucije umrla. V skrbi za otroke in vse druge
je in da prenehamo biti drug i nacJloge je žena mnogo pretrpe-drugemu jetniki. SLOVENSKI la- 0d otrok pa ni nihče postal
DAN — NARODNI PRAZNIK — DAN 'ODPUŠČANJA, DAN SPORAZUMEVANJA, DAN NOVEGA ŽIVLJENJA.
Potrebni smo takih dni, zato bomo vsi vse storili, da bodo čim lepše uspeli in da bodo čim veličastnejši.
jetičen. V kolikor mi je znano, so vsi zdravi.
V to hišo so se kmalu po okupaciji naselili italijanski finan-carji; 17 jih je bilo, niso bili slabi. Bila je to kraljeva vojsko in s fašisti se niso nič razumeli ali pozdravljali. Vendar so
sok in kake štiri metre dolg zelo močan in trpežen zid. Da je trpežen, se vidi v tem, ker je že stoletja brez strehe, pa kljub temu kljubuje vsem vremenskim neprilikam. Je pa večina to skalovje obraščeno z grmovjem, spodaj pa tudi z večjim drevjem.
Na tej vzpetini so se neki večer vgnezdili partizani in začeli, ko se je stemnilo, streljati na Italijane v hiši nasproti nas. Ker je bila že noč, so krogle letele vse križem in tako tudi na našo hišo. Hitro sem nekoliko od znotraj zavaroval okna in šel opazovat Italijane nasproti, kaj bodo storili. Hoteli so napraviti izpad proti partizanom. Dejal sem jim, da bi bila to največja neumnost. Oni so na skali lepo zabarikadirani, ti bi jim pa šli naravnost v past in bi jih lahko vse pobili. In kaj potem? P ar tl zani bi odšli na druge položaje, nas bi pa prepustili italijanskim represalijam. Drugi dan bi jih morda prišlo tisoč s tanki in kanoni, bi streljali talce, ropali in požigali. Vse to sem jim predočil in jih prosil, naj bodo čisto mirni v hiši in naj nikar nič ne streljajo. Partizani so tako zavarovani, da prav gotovo ne bo -nobenega zadela italijanska krogla. Če ne boste streljali, pa bodo tudi oni kmalu utihnili. Ubogali so me in kmalu je nastala mirna noč.
Ko smo zjutraj vstali, ni bilo za partizani ne duha ne sluha. Odšli so na kako drugo mesto Izzivat in delat skrbi in težave ubogim ljudem. Ker šlo je le za to, da so izzivali. Morda se jim je ponesrečilo, da so tudi ubili kakega Italijana, nato odšli, ljudem pa nakopali na vrat italijansko vojsko in kar je bilo njo v zvezi. Ker drugače niso mogli pridobivati ljudi v ho-sto, so delali na ta način, ker marsikdo od mlajših je le rajši šel k njim v hosto, kot da bi čakal doma Italijane, ker so ponavadi po takem napadu streljali talce, pa nihče ni vedel kdo bo v to odbran. Zato se je vselej po takem napadu pridružilo partizanom nekaj novih moči. In ker so prišli prostovoljno, so navadno tudi ostali pri njih. Ker povratka od tam ni bilo, če si šel kot prostovoljec. Prisilni mobiliziranci so pa radi uhajali.
Dolgo niso Italijani več ostali pri sosedu. Nekako v aprilu leta 1942 so po dogovoru s partizani odšli od tu. Takrat so izpraznili vse od Žirov, od koder so se umaknili tudi Nemci, pa tu doli do gabrske cerkve, pa horjulsko dolino in gori čez Rovte in Sv. Tri kralje. To mi je povedal en dan pred odhodom -neki Italijan, fihancar. Bil |e dober, pošten fant in hud protikomunist. Povedal je, da so pogodbo podpisali Italijani,
nase, kar najbolj sem mogel v času tiste njihove republike. Sem pač vedel, kaj se sme in
Dnevna hoja
NEW YORK, N.Y. - Povprečni Amerikanec napravi na
kako obrambo, ker smo bili predaleč od fare in občine. Tukaj je bil premajhen kraj za to. Prej so tiste, ki so imeli nadzor nad menoj, stalno menjavali, ker so ‘se bali, da bi Italijani kaj ne opazili. Ko so oni odšli, sem dobil takoj stalno stražo. Nisem pa tega kmalu opazil. Bilo je takole: Pri Klnacu, na domu Riharja, je živel neki mlad, pripraven fant, izučen čevljar, s Črnega vrha doma. Že prej je večkrat prihajal k nam po kake cigatere, vžigalice ali drugo drobnarijo. Kar je bil fant, Štefan Rihar se je pisal (zanimivo: Rihar, kot pri Klnacevih), prijazen in prijeten za pogovor, je že prej večkrat malo posedel v trgovini in smo klepetali. Sedaj je sedel po cele ure v trgovini in to dopoldan, popoldan in zvečer. Opazil sem pa, da, ako je šel mirno K^naca proti nam in dalje kak tuj človek, da e takrat takoj za njim pripe-jal s kolesom do nas tudi Štefan. Včasih se je malo tudi popeljal za njim, pa kmalu zopet nazaj k nam. Najbrž je imel on določen pregled še čez vas Hra-stenice, ki so bile od nas ob cesti oddaljene 8 minut. Zato se je vedno tako hitro vrnil, ko je videl onega odhajati naprej od Hrastenic. Ta Štefan je bil zaročenec Klnačeve domače hčerke. Tistikrat tega še nisem vedel. Mislil sem, da nima dovolj dela s popravljanjem čevljev, da je brezposeln in da zato toliko poseda pri nas. Vendar se mi je pa včasih že zdelo malo sumljivo.
Nekoč me je poklical na stran in mi povedal, da sem od partizanov na smrt obsojen ter da se, če hočem, rešim na ta način, da se z denarjem odkupim. Skozi vse kosti me je presunila ta novica. Po vsem životu so mi zagomazeli mravljinci in prav nič nisem vedel nekaj časa, ali plavam v zraku ali stojim na zemlji. Niti spregovoriti nisem mogel takoj, taka groza me je obšla. Potem sem ga vprašal, koliko bi moral dati, da bi se odkupil.
Povedal mi je in ker ni bila vsota pretirana, sem mu dejal, da bom to plačal. Takoj sem šel po denar in ga mu dal. Dejal mi je: “Zdaj si pa brez skrbi za en čas. Kar mirno zaspi ponoči. Tega seveda nisem nikomur povedal, tudi ženi ne. Nisem ji hotel delati skrbi še več, ker jih je itak že imela čez glavo dovolj. Sam pri sebi sem pa mislil: A tak tiček si ti, prijateljček Štefan. V službi partizanov'1 Boš moral pač zaslužiti Klnačevo hčerko, če jo hočeš dobiti.. . Pa tudi tole sem mislil: Kdo ve, če je tale denar v zvezi s partizani? Morda je pa tole Štefan sam porabil zase in za svojo nevesto? Kaj se ve. Saj partizani me niso imeli za
kaj ne. V takem slučaju je treba potrpeti, kar največ se da.
Tega Štefana in Klnačevo hčer je pozneje poročil neke noči v gabrski cerkvi tisti odpadli duhovnik Mikuž. Ta Mikuž, Kidrič, Kocbek in še drugi od “štaba” so se precej zadrževali v našem kraju. Kapjada jih tistikrat v času — republike — ni pihče preganjal. Imeli smo za dobro, če so nas oni pustili na miru, kar pa ni bilo vedno. Dovolj grobosti je bilo treba prenesti od njih. Pojedli so nam vse, kar smo imeli, kupiti pa nismo mogli nič nikjer, ker ven iz kraja in čez mejo ni bilo varno hoditi, v kraju samem se pa ni nič dobilo in tudi denarja ni bilo več nikjer. Vse je šlo po zlu, pa nihče ni vedel povedati, kako in kam. Mikužev bunker so pozneje dobili vaški stražarji. Moral je oditi tik pred njimi ven, ker je na mizi še gorela petrolejka.
(Dalje sledi)
dan 7.5 milje hoje, poštar 20 milj, policaj in gospodinja pa po 14 milj.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Dnevno delo
Iščemo žensko za čiščenje in likanje en dan in pol ali 2 dni v tednu; trije v družini. Kličite IV 6-4434 pred lo. zj. ali po 6. uri zvečer. (146)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Enodružinska, 8 sob, 1 garaža, polna klet, bakrene cevi, lep vrt, na 951 Ida Ave. blizu St. Clair Ave. Prodaja lastnik.
Kličite 371-9796 ali 432-1524.
— (144)
Sukarno bi rad kupil v Kanadi letala
OTTAWA, Can. — Kanada je zavrnila prošnjo Indonezije za nakup letal za njene oborožene sile, bo pa nemara pomagala Maleziji v obrambi njenega o-zemlja na Borneu, ki ga ogrožajo indonezijski gverilci.
Včeraj je prišel sem na tridnevni obisk predsednik malezijske vlade Abdul Rahman. Na dnevnem redu razgovorov je tudi to vprašanje, kot je izjavil sam predsednik kanadske vlade Pearson.
Plodne zemlje manjka tudi v Tuniziji
TUNIS, Tunizija. — Tunizija je v maju nacijonalizirala vsa veleposestva, ki so bili njihovi lastniki tujci. Radi tega je prišla v oster spor s francosko vlado. Morala se je obvezati, da bo bivšim francoskim lastnikom plačala polno odškodnino za na-cijonalizirano zemljo. Toda tako nacij onalizirane zemlje ni dosti, da bi bila lahko osnova za obsežno agrarno reformo. Zato je tunizijski ministrski predsednik Burgiba sedaj “svetoval” tudi domačim veleposestnikom na “nekaj zemlje” odstopijo revnim kmetom in delavcem, da ne bo med tem proletarijatom vladala taka revščina kot do sedaj.
Izjava ministrskega predsednika je verjetno napoved, da bo nacijonalizirana tudi zemlja domačih veleposestnikov. Pričakovanje je upravičeno, kajti veleposestniki so že začeli opuščati obdelovanje svoje zemlje. Vedo namreč, kaj se je zgodilo z alžirskimi veleposestniki. Zato bo Burgiba kar prisiljen, da razlasti zemljo in jo razdeli med potrebne kmete in delavce, kajti drugače bo zemlja ostala prihodnje leto neobdelana.
V fari sv. Vida
Na Bonna Ave., 6-sobna enodružinska hiša, garaža in dovoz. Lastnik mora takoj prodati.
A. KNAUS REALTY IV 6-2030
(145)

Izvršujemo cemenina
dfils Dovozne poti, pločnike, uwih brezplačna ocenitev.
JOHN ZUPANČIČ, KF. 1-4993 j
S
Hiša naprodaj
Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10,500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254. Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte.	(148)
V najem
štiri na novo opremljene sobe se odda. Vprašajte mi' 1377 E. 43 St. HE 1-7694.
(144)
E. 71 St.
Na 1081 oddamo 5 1A sob. Plinski furnez. Kličite oskrbnika 881-7529.	(x)
Dvodružinska hiša
$19,900 — E. 169 St., and Lake Shore Blvd.
Majhna ranch hiša
Priključena garaža, krasen lot. Se mora prodati. $12,900.
CARPENTER REALTY CO. IV 6-3900
(147)
V najem
4 sobe, plinski furnez, zgoraj. $40. Vprašajte na 6404 Carl Ave.	(148)
Nemci in partizani ter odobrili, nič obsoditi na smrt. Saj jim da sedaj to ozemlje pripada nisem nič takega naredil, da bi partizanom in ga bodo imeno- 1° zaslužil. Sem pač pazil sam
Angleški parlament bo poslal Churchillu zadnji pozdrav
LONDON, Ang. — Angleški parlament ima še zadnje seje, kmalu bo razpuščen. V novem parlamentu pa ne bo več Churchilla, ki je sedel v njem celih 64 let. Zato bo sedanji parlament, ki je Churchill še njegov član, imel posebno slavnostno sejo in sklenil resolucijo, ki bo povdarjala Churchillov pomen za Anglijo in ves svet.
Resolucijo bo staremu državniku izročila posebna deputa-cij. Churchill je namreč že tako opešal, da ne bo mogel priti osebno na parlamentarno sejo, ki bo njemu posvečena. To bo prvi slučaj v angleški parlamentarni zgodovini, da se parlament na ta način poslavlja od svojega najstarejšega člana. Churchill bo namreč jeseni dosegel 90. leto.
V	najem
5-sobno stanovanje s kopalnico, na 1149 E. 63 St. EN 1-5887.	—(148)
V	najem
Oddamo 4 sobe zgoraj; spredaj, odraslim; shramba, stranišče, plinski furnez, velik čist porč. Na 1124 E. 63 St.
— (146)
V najem
Tri neopremljene sobe, krasno dekorirane, oddamo 1 ali 2 zanesljivim, treznem osebam. — Vprašajte na 1176 E. 61 St., spredaj.
(xTu-Fr)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, vsako stanovanje ima 6 sob, klet, na E. 77 St. južno od St. Clairja. Kličite po 6. uri zvečer 531-3074.	—(148)
Hiša naprodaj
šestsobna, anglaško-k o 1 o-nialna hiša na E. 146 St. in Lake Shore Blvd. Prodaja lastnik. Za pojasnila kličite IV 1-9170 po 6. uri zvečer.
— U47)
Pierre Benoit:
VELIKI
ROMAN IZ IRSKE
Antiopa ni odgovorila, jaz se pa nisem drznil še naprej siliti vanjo. Brez dvoma bi mi bila odgovorila:	čemu neki!
In tudi če bi bila govorila z menoj in mi potožila svojo bol ter povedala svojo sramoto, kaj bi ji mogel reči v tolažbo? Treba mi je bilo samo trenutek pomisleka, da sem jo videl v Ralphovem objemu in že sem jo sovražil. Tretjič je ponovila:
“Kako strahovito!”
Kako je mogel ta človek, ta hlapec dobiti tako veliko moč nad njo? Mislil sem na bojevito dekletce iz Aix-les-Bainsa, na tistega otroka, na katerem je bilo videti, da je stopil v življenje z jahalnim bičem.
Kako jo je življenje spremenilo.
“Vrniva se domov,” je dejala Antiopa z glasom, ki je trgal srce.
Splezala sva navzdol. Tresla se je tako močno, da sem jo moral podpirati.
V pol ure sva prišla do gradu, ne da bi spregovorila besedico. Skupno sva šla po velikem stopnišču navzgor. Mehanično sem spremljal grofico do vrat njene sobe.
Ko sem se hotel od Antiope posloviti, me je zagrabila za roko. Tiho in jecljaje je dejala :
“Prisezite mi, da ne boste mislili o meni nič slabega, pa tudi če boste kasneje zvedeli o meni kar koli.”
Trepetala je. Njeni pogledi so bili kot prošnje. Slutila je torej, da vem za nje nevredno skrivnost. Kako je bilo mogoče, da sem se še dalje jezil nanjo. Nasprotno, jaz sem moral izrabiti trenutek, ki mi ga je usoda tako nepričakovano ponudila, da bi napravil vendar že konec tej komediji, ki jo igram že ves mesec. Da, prišel je trenutek, da bom povedal Antiopi resnico. Končno, če sem se lagal in če sem se izdajal za nekoga drugega, sem to naredil samo zaradi tega, da bi zopet videl njo. Ali bi kaka ženska ostala brezčutna zai takšen razlog? Tako bi se tudi osvobodil in imel možnost, rešiti se te ogabne pogodbe, ki me je vezala na lažnega dr. Grutlija. Tako bi lahko razkril tudi njegove
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
COTTAGE — 4 Rooms up and 3 rooms: down. 2 car garage, excellent condition. Gas heat. By owner. Vic. 32nd and Springfield. Call after 6 BI 7-4674.	(144)
By Owner — 6 RMS., bath, 2 end. porches, Interiors complete remod. Everything new! Gas furnace ht., hot air, corner lot 100x150. 60 mi. S.W. of Chicago. $11,700. Pictures can be seen. Call bet. 8 a.m. & 4 p.m. wkdays. — Mi 3-4223.	(145)
BENSENVILLE — BY OWNER. 5 rms., 3 bedrm. Brick Ranch. car gar., S/S, full bsmt. w/bar. Enclosed fenced yard. Close to transportation. PH. 766-1044	(146)
načrte in tako s te strani odvrnil nevarnost.
“Sedaj me poslušajte,” in začel sem se tresti po vseh udih. “Vzemimo, da se nekdo izdaja za kaj drugega, kakor je, in da si je ime in naslov nepravično prilastil . . .” Sunkoma je iztrgala svojo roko iz moje.
“Molčite,” je šepetala. Prestrašen sem jo pogledal.
“Mislite si,” sem skušal nadaljevati . . .
“Molčite,” j e ponovila z glasom, ki me je presenetil. Omahnila je in se naslonila s prekrižanimi rokami na vrata.
“Molčite, molčite!”
Ko sem se okrenil, da bi jo prijel za roke, je sunkovito odprla vrata in zbežala v svojo sobo. Slišal sem, da je zaklenila vrata. Ostal sem na hodniku.
Pri kosilu nam je prof. Hen-riksen za spremembo bral poročila, ki jih je prejel prejšnji teden iz sveta duhov. Zdaj sta povedala svoje mišljenje kancler Gorčakov in kardinal Rampolla. Smejali smo se njegovi neumnosti, v kateri je ponoči menil, da govori z duhovi, namesto da bi spal.
Poleg tega nam je sporočil polkovnik Harvey, da je senator Barkhilpedro spet pisal in da se opravičuje, ker ni prišel v Kendale, češ da je prisiljen potovati drugam, da je zbral potrebne listine za delo, ki ga pripravlja. Pismo je bilo oddano v Monte Carlo.
“Ah,” sem si mislil, “samo še osem dni.”
Po obedu me je prosil dr. Grutli, ki je resnično močno šepal, naj mu pomagam v sobo. Strah, ki mi ga je povzročil s tem, da sem mislil, da je profesor keltščine, se je pri meni spremenil v močno sovraštvo. Vendar pa sem smatral za pametnejše, da sem ga spremljal.
Komaj je sedel, je že začel zbijati šale kot snoči. Gotovo je mislil, da je duhovit.
“Kljub poškodbi — kajti res sem si zvil nogo — je bilo današnje kosilo sijajno. Saj me razumete. Prvikrat se ni-
CHICAGO, ILL.
KEAL ESTATE FOR SALE
CHICAGO HEIGHTS—BY OWNER Beautiful ranch home, 3 Ige. bdrms., IVz baths, 24 ft. paneled den with fireplace, finished bsmt., elec, kitchen, double drive with carport, Ige. patio. 195’ lot. Many extras. Nr. all schools, trans., shops. Will sacrifice at $22,500. SK 5-5906.	(145)
BY OWNER — DA STORY BRICK, 6 rms. down, 3 rms. up. $85 month income. 25’ lot with side drive, 2 car gar. on it. Modernized, W/W crptg., frplc. 68th ISitreet. West of Damen. — 476-3579.	(144)
BY OWNER — 2 Story Brick Building. Nr. Logan Blvd. 4V2 up; 4% dn. Good income. Side drive, full basement. Very low dn. payment. Mid. 20’s. 235-9840.	(144)
OAK LAWN—BY OWNER, 5 Room Brick Home, 3 bedrooms, 4 years old, D/fe baths, gas heat, 2 car gar. with built-in barbeque, storms and screens. — 8053 S. Neva, GA 3-6014.	(145)
BUSINESS OPPORTUNITY
DRESS SHOP — Well Established Vic. North and Harlem. Owner Retiring. Fine opportunity, Phone 369-6664.	(146)
ARMITAGE AND CENTRAL PARK Side st. location. 3 yr. old, brick ranch, 3 large bedrms., spacious liv-ingroom. Tiled kitchen & kitchenette, tiled bathrm. Remodeled full bsmt. Alum. S & S. Fenced yard. W/W crptg. Owner must sell. EV 4-4022 or SP 2-6660.	(144)
sem nič bal, da boste načeli kak stih iz Thomasa Moora in mi rekli, naj ga nadaljujem. Tudi vas je stalno mučil tak strah. Kar izpovejte se. Priznajte vendar, saj je to tako smešno.”
“Ali mi dovolite, da odidem,” sem vprašal.
“Ah, ne poprej, preden vas ne poprosim za majhno uslugo.”
“Za kakšno uslugo?”
“Kakor vidite, sem popolnoma nesposoben, da bi mogel iti ven, in to po vaši krivdi.” “Po moji krivdi? Kolikor vem, nisem jaz kriv, da ste padli z drevesa.”
“Ne, toda vaš nepričakovani prihod me je prisilil, da sem moral splezati gor.”
“Mudi se mi, povejte hitro,” sem rekel. “Za kaj gre?”
Dr. Grutli me je vprašujoče pogledal.
“Gotovo ste poročeni, ljubi gospod Gerard?”
“Poročen? Ne. Zakaj?” “Jaz tudi ne,” je rekel in dvignil oči proti nebu.
“Toda kakor si pač mislite” — in pri tem spačil obraz — “imam svojo malo prijateljico.”
“Moje najprisrčnejše čestitke.”
“Ona je angel, ljubi gospod Gerard. Desdemono Parker je treba videti in že ste zaljubljeni vanjo. Zlato se svetlikajoči lasje. Njene oči so bolj plave kot nebo. In duhovita je ... In čustvena!”
“Rekel sem, da se mi mudi.” “Sem že pri stvari. Sem že
pri stvari. Lahko me razumete, da zelo trpim, ker sva ločena. Zato ji pošiljam že vsak mesec, vsak dan, ki mi ga Bog da, poročila. Toda danes se ne morem premakniti.”
“Kaj naj naredim?” “Računal sem na vas, da boste to brzojavko oddali na njen naslov. Za vračilo sem rad pripravljen.”
“Hvala! Toda najbližja pošta je v Traleeju . . .”
“Da, vem. In zato vas prosim, da bi bili tako ljubeznivi in bi šli v Tralee.”
Namesto da bi odgovoril, sem pokazal na okno, kamor je neprenehoma udarjal dež. Lilo je tako, da se je zdelo, da bo park izginil v vodi.
“Ah,” je vzkliknil, “to je samo majhna nevihta, v desetih minutah bomo imeli najlepšo mavrico. Poleg tega pa so vozovi grofa Antrirna zato tukaj, da jih uporabljamo. Dobri Jožef bo vesel, da vam bo mogel izkazati uslugo. Tja |in nazaj potrebujete slabi dve uri.”
To, kar me je najbolj jezilo, je bil mir, s katerim je ta zoprni človek razpolagal. Toda ali sem res mogel kaj odbiti človeku, ki je imel v svojem predalu fotografijo pravega profesorja Gerarda?”
Naredil sem nejevoljen
obraz, toda privolil sem.
“Ponavljam vam, da sem za vračilo ved,no rad pripravljen. Mislim si, da imate tudi vi majhno prijateljico, kateri morate od kdaj pa kdaj pošiljati brzojavke.”
Iz žepa sem potegnil svojo listnico. Pomežiknil je z očmi.
“Mislim, da se razumeva?” Ponudil mi je že napisano brzojavko. Niti za trenutek ni dvomi, da ne bi privolil.
Ko sem odšel, me je poklical nazaj.
“Pst, pst! Zaprite vrata. Vidite, to, kar me pri vsej stvari najbolj zabava, je misel, da Lausanne ni tako daleč od Pariza. Lahko ste prepričani o tem, da si profesor Gerard in dr. Grutli dopisujeta. Dva tako znana učenjaka keltščine se morata poznati. Prav tako, kakor se midva tukaj prijazno razgovarjava, morda onadva v istem trenutku ali v Lausanni ali pa v Parizu z vnemo razglabljata kakšen jezikosloven problem. Ali ni to smešno? Smejte se vendar, smejte!”
“Vrag naj vas vzame,” sem zamrmral in močno zaloputnil z vrati.
Četrt ure kasneje mi je prišel William povedat, da je že napreženo.
morala
‘Vaša milost bo
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
j'’.1'"*'
r *'
v*
Jslaznčrnilo in JZahttala
V globoki zVlosti, pa vdani v božjo voljo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 28. junija 1964 po dolgotrajni, težki bolezni preminul naš predragi soprog, oče, stari in prastari oče
ANTON LUZAR
Pokojni je bil rojen dne 8. januarja 1880 v Veliki Žalni na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1909 in sicer v Minnesoto. Leta 1916 se je z družino preselil v Cleveland, Ohio. Sin Joe je umrl 11. aprila leta 1958. V Sloveniji žaluje za očetom njegova sestra Pepa Mencin in njena družina.
Pokopali smo ga dne 2. julija 1964. Iz Zakrajškovega pogreb, zavoda smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, od tam pa na pokopališče Kalvarija.
pohiteti, če se hoče vrniti pred I nočjo.”	"Hi
Pred stopniščem je že čakal enovprežen voz. Hitro sem vstopil. Imel sem komaj toliko časa, da sem sedel in že smo se odpeljali. V trenutku smo bili iz parka.
Tedaj sem pa v veliko začudenje, ki ni bilo brez skrbi, videl, da vozi gospod Ralph. Smatral sem za pametno, da se mu zahvalim.
(Dalje prihodnjič)
\ ZULICH I
J
INSURANCE
AGENCY
,18115 Neff Rd. IV 1-4221 § Cleveland 1», Ohio §
V-*'«-o— v~	-
70 - Lil - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti-
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni (podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezpi in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
KSKJ izdala najmodernejše vrste certifikate za odrasle in
mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Akc še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
)
GLAVNI URAD K.S.K.J.
v 351-353 No. Chicago St.
Joliet, lllinois^j
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
i
Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik je opravil pogrebne žalne obrede v pogrebnem zavodu, daroval slovesno pogrebno sv. mašo, spremljal pokojnega na pokopališče in ob grobu molil za večno srečo njegove duše. Poslovili so se od pokojnega in počastili so ga s svojo navzočnostjo pri sv. maši tudi Rev. Matija Jager, Rev. Francis Baraga, Rev. Josip Godina, Rev. Victor Cimperman in Rev. Edward Pevec.
Naj sprejme našo najtoplejšo zahvalo Rt. Rev. Msgr. Louis ifaznik za daritev sv. maše, pogrebne obrede, za obiske med boleznijo na domu in vso duhovno tolažbo. Iskreno smo hvaležnim drugim častitim gospodom duhovnikom za molitve v pogrebnem zavodu in za udeležbo pri pogrebni sv. maši.
Prav lepo se zahvalimo društvom, ki so počastila svojega sočlana: društvo Sv. Vid
št. 25 KSKJ, društvo Sv. Anton št. 138 C. K. of O., društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu
in podružnica Slovenske Moške Zveze št. 5. Posebej hvala vsem, ki so se udeležili skupne molitve sv. rožnega venca ob krsti, zlasti številnim članom Marijine Legije.
Naši dobri sosedje so zbrali sklad za sv. maše in venec. Prisrčno se zahvaljujemo Mrs. Rose Turk in Mrs. Stana Barstov, ki sta zbirali in vsem, ki so darovali.
Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence kakor tudi vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Posebej hvala Zakrajškovemu pogreb, zavodu, ki je ljubeznivo uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Hvaležni smo vsem, ki so prišli kropit, vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in spremljali pokojnega na njegovi poslednji poti do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, 'kolikor smo imeli naslove, Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti in sprejme tole javno, skupno zahvalo, ki jo izrekamo prav vsem, ki so ob slovesu kakorkoli izkazali pokojnemu svoje spoštovanje, nam pomagali in nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalovanje ali kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Dragi naš oče, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti!
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas; kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
Žalujoči:
soproga JOHANNA hčere: MRS. JENNIE PAJK, MRS. JOSIE BRODNIK, MRS. ANN DOLES, MRS. VERA GERJEVIC, MRS. MARY ECKART sinovi: ANTON, JOHN in FRANK snahe: ROZI, MARY, ROZI in ANN zetje: JOE PAJK, JOE BRODNIK, FRANK DOLES,
FRANK GGERJEVIC in EDI ECKART 20 vnukov in vnukinj, štirje pravnuki, nečakinji MARY LUŽAR in FRANCKA KOPRIVEC ter OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, Ohio, 28. julija 1964.
PAPEŽ BLAGOSLAVLJA KOLESARJE — Papež Pavel VI. blagoslavlja z okna Damaščanove palače v Rimu skupino kolesarskih dirkačev, ki se je zbrala tam pred začetkom dirke.