M< imajo pod seboj Abesin-Mnofifo domačinov v angleški službi je bilo ubitih. Mdon, 17. okt. — Diference Veliko Britanijo in Fran-> glede sankcij in kolektiv-i nastopa zoper Italijo v pri-blokade so se včeraj poo-t Francoski ministrski pred-hik in zunanji minister Pier-se nikakor noče spri Sedem rudarjev iz Gallupa oproščenih Državne priče oslabile prosekutorjev načrt za omreženje Domačevesti Nov grob v Indiani Indianapolis. — Tu je umrl Frank Luzar, star 46 let in doma iz Potovrha pri Smihelu na Dolenjskem. V Ameriki je živel čez 30 let in tu zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. Poleg drugih jednot je bil član tudi SNPJ. Milwautka družina ponesrečena Milwawkee. — Rojak John HoČevair se je zadnjo nedeljo odpeljal v avtu s svojo drbžino malo na deželo, ko je bilo lepo vreme. V okraju Waukesha je pa neki drugi, nerodni avtomobilist trčil s Hočevarjevim avtom in ga prevrnil v globok jarek. Vsa družina je bila pobita, posebno pa Hočevarjeva žena, ki ima težke poškodbe na glavi. Zgodila se Aztec, N. M„ 17. okt. — Pri obravnavi proti desetim rudarjem iz Gallupa, ki so bili obtoženi umora šerifa Carmichaela, je porota spoznala za krive u- . ; . J - r ,----— mora druge vrste tri rudarje Je nerodnost, da so Johna sedem pa oprostila. Posvetovala odPelJa,i 2 lic* neteče v wauke-se je dve uri in 32 minut Pri- ško boIn,Anico' njegovo. ženo poročala je milo kazen .Gertrudo pa v milwauško bolniš- Pokrivljeni rudarji so: Juan'?!COfi j?hna, 80 f^11 dofov Ochoa, Manuel Avit a in Lean- f U' J* F A ? dro Velarde. Oproščeni pa: Au- Fl ^ČT gustine Cavillo Joe Bar&l, Gre- Gertrude Ho^evar Je Predsednica m v ai »c iimaKor noče spri- . ^^^ 'v. . . društva Venera št. 192 SNPJ. ,iti z drastičnimi sankcijami ^Jconl wmn T ~ Pred ^evi je tu umrla do danes se še ni obvezal, da fn^^Tl *V«r. Certvežnik, Francija pomagala Angliji z ^ /inm * stara 26 let. Zapušča moža in tri ) mornarico, če pride do AZiec» (h^) — Ce- Jikta na Sredozemskem V™ 8° cel®dJžavne rju. Na drugi strani je Laval 8lab*le P™ekut<>rJev načrt za Pozivna agresivno INDUSTRIJSKI UNI akdjoprotivojni0N1ZEM PORAŽEN ZapoboSitei!totMu-NA KONVENCIJI [neprestanih stikih z Mussolini-i katerega bi rad pridobil za • sklenitev miru v Afriki in •nje konflikta z Ligo naro- :leška vlad« je včeraj ime- 1 seboj U valov predlog, ki sugeriran iz Rima, naj Britanija umakne svoje brodovje s Sredozemskega. Angleška vlada je ta 'of? zavrgla z odgovorom, da lija bo mislila na umaknitev »je mornarice šele tedaj, ka-■r Italije umakne svoje čete ^bije. (Libija ozorima Tripo-W'ja je italijanska kolonija, ki »JiJ Egiptom v severno vzhod-■ Afriki). Mussolini pa dela i narobe: pošilja nove čete v »Jo. To je prisililo Anglijo, Povečala svoje vojaško gi-v Egiptu in Sudanu. b Rima je pa prišla vest, da | Muaaolini mrzlično pogaja z ®fijo za dobavo onega mate-ga ne bo mogel dobiti Wgih dežel, če pride do fak-J blokade. Italija ponuja frJu Plačilo v zlatu, ' v *adju in ostalo na kredit, tofani urgira Nemčijo, naj ■potrebno blago iz drugih P^bno iz Amerike in ga njemu. 17. okt. — I)aily Te- JJPh porota iz Ženeve, da je Uredila mobilizacijo * "Bih-divizij svoje armade. To gorila na urgenco Italije, češ, ""fOKlavija tudi mobilizira in Albanijo. Jugoslavija i- * «»je 60,000 vojakov ob al-"'kl ^ji. Albanija je pred j^jela od Italije za 12 »jorw<< _____ V. ,,r"v lir raznega blaga, o-"> m uniči je i n po načrtu a generalnega štaba 't. lovati z Itali-»il ,r>ha »preti Jadran-V južne strani. ^17 okt. _ Vse kale, da pripravlja večja ki najbrfe po-U valove vlade. Le- »t K Krar h v/; t k k? nti, ki soglasno za-^"krajnejAe sankcije in splošno naitopa-'J". napadajo Lavala, 'J mi kompromisi z , rn predal«* in zdaj ' 'laziti iz blata. je bila, da je ^'.me.tljiv zaveznik J-^bajaj^iro konfllk-in to zavezništvo 4rrija ohraniti za vsa-j* Laval v Mirip-' n» dali ** «« l lUMLl omreženje 10 rudarjev iz Gallupa, ki so obtoženi umora šerifa Carmichaela pri demonstracijah brezposelnih dne 4. a-prila, je bila radi velikih predsodkov proti obtožencem nevarnost, da bodo spoznani za krive in poslani v dolgoletni zapor ali pa celo v smrt. Sodnik McGhee je takoj od pričetka pokazal, da stoji z o-bema nogama na strani vitrio-ličnega prosekutorja Chaveza in storil je vse v svoji moči pri o-viranju obrambe. Zagovornikom je odrekel predlog za odgo-ditev obravnave za en teden, da se bolje pripravijč za obravnavo. Slično je tudi odrekel premestitev obravnave v drugi kraj. Ze takoj prve dni obravnave se je polomila prosekutorjeva obdolžitev, da so obtoženci bili dogovorjeni, da spravijo s poti bivšega šerifa. Celo iz izpovedi državnih prič je razvidno, da ni bilo med obtoženci nobene zarote. Amerika čaka na nova pojasnila Lige Surovin še ne bo ustavila za Italijo Washington, I). C., 17. okt.— Državni tajnik Hull je včeraj informiral poročevalce, da ameriška vlada uradno še ni prejela note Lige narodov oziroma Anglije in Francije v zadevi skupnega nastopa v bojkotu I-talije. Včeraj je prišlo poročilo, da je Liga vprašala Združene države, kako daleč so pripravljene sodelovati z Ligo pri bojkotni akciji. Hull je rekel, da ameri*ka vlada bo počakala z vsako nadalj* njo akcijo s svoje strani predno se odloči za prepoved pošiljanja surovin v Italijo. Ameriška vlada mora prej dobiti od Lige narodov natančen program, kaj Liga prav za prav namerava. Ford ustavil poiilja-nje trukov v Italijo? Detroit, Mkrh. — Tu poročajo, da je Ford Motor Company obvestila municijski odsek v Wa-shingtonu, da je ustavila pošiljanje avtotrukov Italiji. Ford je leto« prodal Italiji 2;ovedal Kellogov pakt, da obsodijo Italijo radi kršitve tega pakta. Nadalje tudi urgira izredno zasedanje kongresa, ki naj raztegne zakon ameriške nevtralnosti, da La^jegradipki si priboriti zmago ■ 1 m> Priznane to jim zahteve da bodočnost ADF in unijskega gibanja zavisi od njih glasovanja o tem vprašanju. "V Ameriki so na delu sile, ki so pripravljene razbiti delavsko gi- bo uključeval tudi prepoved voj- ^tnJ® J!rfv It(,al;?J.,;fi!or ? ?! v nih posojil in prodajanje sirovin l Nfmeiji inJ Ita,i^ za vojni material. wi* v sv°Jem *°voru' Predsednik tipografične unije Howard je pa delegatom povedal, da se bodo ameriški delavci organizirali v industrijskih unijah, ne glede, kaj oni store. "Ce se ne bodo mogli organizirati pod praporom Ameriške delavske federacije, tedaj se bodo organizirali pa pod kakšnim drugim vodstvom — ali pa tudi brez vodstva," Ce bi bilo sprejeto manjšinsko priporočilo resolucijskega odseka, tedaj bi si poklicne u-nije ne mogle več lastiti juris-dikcije nad svojimi vse Waahington. — (RP) — Arbitražna komisija, katero je postavila vlada, je ladjegradnlš-khn delavcem v Camdenu, N. J., priznala domala vse zahteve. Njih 15-tedenska stavka ni bila zaman. Japonska izziva voj-E NOTNA FRON- no s Sovjetsko unijo J A PROGRESIV- V«like priprave na Ki- CEVNAZAPADU .»..,. - l}oWlcl v Dobili so splošno zvišanje plač ; m»Hnlh industrijah, kjer so de- ...........— lavci večinoma neorganizirani pa bili izurjeni ali navadni. Za vsako industrijo bi federacija za pet odstotkov, ki velja od 29. avgusti}. Nadalje 36-urni tednik s plačo in pol za čezurno delo, odbor za izravnavanje sporov, 36-urno obvettenje pred začasnim na "jugoslovanskem kulturnem vr- . . . - . tu" v metropoli, ko »o odkrlv.H ^'".ir.I^.-T!^! spomenik Baragi ... nja v unijske zadeve s strani družbe. Ti pogoji morajo veljati, dokler niso izgotovljene bojne Nov grob v Minnesoti Gifoert, Minn. — V bolnišni-Ai „D . , .' .r ci v Virginiji je umrl 15. t. m. ^ " katerle ^ ^U*b,ifl!,reJ<4' rojak .Anton Kušljar* ^tar 46 ,a vlttde okro,f fi0 let in doma s Planine pri Logatcu. Bil je član društva 182 SNPJ. Rud ar tki izgredi v Angliji; 40 ranjenih London, 17. okt. — V Juinem VValesu so se včeraj razvili izgredi iz pasivne resistence rudarjev, katera se je pretvorila v aktivno stavko, linijski rudarji so se spopadli z neunijskimi in okrog 40 oseb je bilo ranjenih*. Unija je pozvala na površje 1200 rudarjev, ki so bili v pasivnem odporu pod zemljo in zantavkalo je okrog 18,000 delavcev, istočasno je pa družba zaprla tri premogovnike. Stavka izvira iz konflikta med dvema organizacija-ma, ki si lastita območje. Stavka se je pričela 11. maja pod vodstvom Industrial llnion of Marine £ Shipbuilding VVork-ers in končala 29. avgusta. Vex čas stavke se je družba trdovratno upirala pogajati se z unijo, a je bila končno prisiljena vsled akcije v kongresu. Odlok arbitražne komisije pomeni popolno zmago za unijo. Stavka telegrafistov San Franclsco.—Pri Mackay Radio družbi v tem mestu so za«tavkali vsi telegrafisti proti kompanijski uniji, za priznanje svoje organizacije in zvišanje plač. Pri tej pomorski družbi | resolucijo, kreirala eno unijo za vse delav ce. In ker poklicne unije kontro lirajo federacijo, so naravno za vrgle to propozlcijo. Sprejeto ju bilo večinsko priporočilo resolucijskega odseka, ki določa, da federacija ostane pri resoluciji lanske konvencije v San Fran-ciscu. Ta resolucija, kakor se izvaja v praksi, pomeni ustanavljanje napol industrijskih unij v industrijah z masno produkcijo za napol izvežbane in navadne delavce. Nad izurjenimi delavci — rnašinisti, kleparji, itd. — imajo jurisdikcijo unije njih poklica. Atlantic Clty. — (FP) — Na torkovi seji konvencije ADF Je vodja rudarske unije John L. Levvitt stopil na prste tudi liillu Greenu in ne namo Mattheu VVollu, katerega je takorekm forsiral na odstop iz Amtrlcan Civic federacije, ko je predložil katera prepoveduje stavkajo telegrafisti tudi po vodjem ADF biti član te pod drugih pristaniških mentih. 1 M)ill» na S. ilrtnll tajskem ftanghaj, 17. okt, — Japonski militaristi sudijo, du je prišel čas, ko lahko provocirajo vojno s sovjetsko Rusijo. To bodo storili na ta način, da "intervenirajo" na Kitajskem z novim vojaškim pohodom z namenom, da "pomagajo" kitajski nacionalistični vladi pri likvidaciji kitajske komunistične armade, ki se je zadnje tedne umaknila iz province Szečvan In ' katera zdaj kontrolira tri province ob zunanji Mongoliji. Zunanja Mongolija je pa pod kontrolo sovjetov. Kitajske komunistične Čete gotovo pridejo tamkaj v stike z ruskimi aovjetl in to bo pretveza za japonske mllitariste, da na|w-dejo zunanjo Mongolijo, istočasno pa morda Sibirijo. Zadnje dni so se vršile tajne konference Jonskih militari-Htov in v Mandžuriji Je v teku veliko vojaško gibanje. Japonci tamkaj noč In dan grade strate-qrične železnice, ki vodijo proti Sibiriji. General Jatsu Tsugu Okamu-ra, šef mandiurskega oddelka japonskega generalnega štaba. Je včeraj rekel, da "intervencija" v kitajskih komunističnih provincah je neizogibna In zunanja Mongolija mora biti odrezana ml teh provinc. Demonstracije brez-poselnih v St. Louisu Zahtevajo izboljianje relifa Ht. talila. — Nad tisoč brezposelnih je oni dan demonstriralo v glavnem delu mestu proti poslabševanju relifa in zahtevalo od relifnih oblasti izboljšanja. Demonstracije so se zaključile s ahodom pred mfstno hišo, katerega se je udeležilo do tri tisoč oseb. Relifna administracija se u-pira plačevati stanarino, plin, elektriko in premog družinam, ki so na relifu. To stori le v ekstremnih slučajih. Znižala Je tudi rellfne dajatve za deset odstotkov. Hoj brezposelnih vodi v tem mestu bojevita American VVork-ers unija. Predzadnje demon-stracije brezposelnih Je policija razbila, vsled Česar je bila predmet velike kritike n strani unij iu Mineralnega elementa. To je toliko pomagalo, da so za te demonstracije dobili policijsko dovoljenje in priznanje m strani oblasti, da imajo tudi brezposelni nekaj pravic. Prosperiteta je še daleč od delavcev Slaba kupna sila ogra-/a tekoče "okre- vanje »» o j a. i j *-------( UGAND* V a t n v A Zemljevid Abesinije. v katero je vkorakala MuMoJinijeva armada, lijanskega prodiranja. kažejo smer ita UaNhinKlon. (FP) Ko 'smo bili v Ameriki na dnu depresije, mitio produHrall le toliko kolikor je znašal življenski stan-itard letu IMIM; od najnižje točk« sel-nost v Ameriki \e<*ja ko pred letom. ZnaAu nad II milijonov o> neb .Statistika o l»r«xlukeiJi, ii|si«U'< noiti in izplačanih meglah za prvih onem mesecev tekočega leta tudi ne daje nobenega upanja za povratek proNfM'rite(e, Prislu« krtJm k<* Je t** zvišala za osem odatotkov, to«!« hrt i vsakršnega znižanja brrspoaelnostl. Ta m- je v K anil i ša zvišala. Skupna konferenca delavstva in liberalcev v Washingtonu ZA PRAVI "N E W DEAL" Tncoma Wash. — (FP) — Zadnji teden so tukaj »borova-li dva dni zastopniki raznih de-lavskih, farmarskih in reformi-stlčnih skupin in sprejeli ekonomski in politični program. Da-si je bila konferenca političnega značaja, ni razpravljala o novi stranki niti o Indorslranju kandidatov. Vršila no je pod vodstvom Washlngton Conimon-vveslth federacije, Zastopane so bil« vse refor-miatlčiie in antikapitalistične skupine v državi rasen komunistov. TI niso imeli dostopa. Vseh delegatov je bilo 488. Od teh je 116 delegatov zastopalo unije, uključlvši državno delavsko federacijo, 28 farmarsko organisacijo Grange, 96 tri or-ganizacije tehnokratov, 70 Com-monwea!th Builders, 19 Združene producente (brezposelne), 11 zadruge, 15 liberalne klube, M demokratske klube, 4 socialistično stranko, 7 organizacije vojnih veteranov, 3 klube za starostno pokojnino (ne Town-He i ulove) In 60 delegatov razne asortirane skupine. Sprejeli au ustavo in platformo nove organizacije —. VVash-ington Commonwealth federacije. Prva točka v platformi se Klasi: "Hmo za produkcijo za rabo za v««- in odpravo pro/it nega «iHtema." V tem ao šli dalj ko Sinclair, ki Je za produkcijo za rabo le za brezposelno. Načelna izjava potiva delavce, farmarje In profesloniate, naj se organizirajo za neodvisno ekonomsko (n politično akcl. Jo, in sicer "ne aamo za nadomestitev obrabljenega profltne-ga sistema z boljšim (more ef-ficient), marveč tudi ta protek* ti rs nje ekonomskih Interesov In žlvljenskega standarda, dokler obstoji sedanji sistem." Kljub temu je pa konferenca sprejela resolucijo, v kateri Je rečeno, da ue l>o "diakutirala o promoviranju kakšne tretjo stranke niti indorsirala kakšne stranke ali kandidatov za |H>li-tlčne urade." Taka akcija pride najbrž isizneje. Konferenca Je ožigoitala časopisnega magnata VV. it. IlearNta, katerega je nstvala za "najvišjega sovražnika programa produkcije y.a rabo v Ameriki." Fitrmalno je tudi izjavila, da "mi ne čltsmo Hranila", kar pomeni bojkotiranje njegovega časopisja. 1'rihodiija konvencija bo v aprilu 10.'(0, za oficielno glasilo gibanja pa je bil doloCen tednik roimiionweultb lluilder. Mleharahi farmarji nh le pa jo premirje Chicago. Stavka mlekarskih farmarjev v nevernem IHi-noisti in južnem VViaconsInu je bila zadnje dni končsna, ko so ne farmarji «Hll«šili ra S0-dnev. no premirje in \ tem »anu »e bodo pogajali /.a Ceno. Na drugI strani tudi nI no»>e-iwga izboljšanja v plačah iu kupni sili. Zaslužek se je letos res dvignil /a 511'., ampak c«*ne so »m« na drugi strani še bolj |>ovi« šale. Narasle so za W <, kar po-meni pad< • kupne aile. Mest« ni pn gled federacije pravi, da \ takefn (sdožaju ni moirm4« MM M teto. M po) Uta, II »• M Utrt btt. M CkUMMO 1« Clmr« »7 A« a* mU lato. |1 71 u |wl l«U; u i»uiMMttr« »41. fcuWrlt,lloa rataa: U,t tU U..IU4 »taua (a.revt Ohica««,) ••4 Cana4a M <4 l*r raar. Ch.ra««. an•«' Om "gi^f— po Auc. paanu Itd ) - "»«» p**il)»t«0« te » ala*aju. i <• te pri lotil pe*tnl>.» [ Ad»»rtuiii« ra(«a ut, Mfm »ua»l.-lUnua«rl#pa ot comindiil-mUum ik4 un««iMlUh kar l«s etlk • I teto« t PKOSVKTA l«iT-»t Sa. I.a»«.dal» A »a.. (Mcafa. Illlnaia M KM It CM OP THK »KlJKBATKD PKESS Divjaki se zgražajo Iz Addis A babe (menda že veste, kje je ta kraj) poročajo, da se abesinski vojskovodje bridko pritožujejo in zgražajo nad Italijani. Vojna bi bila "ali right", če bi se Italijani bojevali po pravilih, pravijo Abesinci, ampak to, kar počenjajo italijanski faširti, je slabše ko anarhija, JI več ko divjaštvo ... Po pravilih abesinskih divjakov se mora vojna vršiti med vojaki, mož proti možu, Italijani pa delajo baš narobe: abesinskih vojakov se ogibljejo in z bombami iz zraka pobijajo civilno prebivalstvo — ženske, otroke in starce. Abesinski divjaki nikakor ne razumejo tega in zato se po pravici zgražajo. Abesinski divjadi še ne poznajo fašistične, povojne "civilizacije", zato ne razumejo. Do svetovne vojne je bilo med barbari na svetu v navadi nekakšno mednarodno pravo. Imeli so pravila za vojskovanje. Po teh pravilih so barbarske države prej vojno napovedale in pretrgale diplomatične stike s sovražnikom predno so ga napadle. Saj veste, kako je bilo med svetovno vojno: slovesne napovedi vojne so deževale ko toča in poslaniki so prejemali potni list s pripombo: marš domov! Drugo pravilo je bilo, da barbar ne sme pobijati civilnega prebivalstva v sovražni deželi; vojna je bila le za vojaštvo. Po teh pravilih je vojna'bila vojna! Aliesinci so menda prespali vso našo povojno "civilizacijo", zato ne vedo tega, da je danes vse drugače. Odkar je Liga narodov na svetu in odkar je bil sprejet in svečano podpisan Kel-loggov pakt, ki Je odpravil vojno — ni več vojn na svetu. Vojna se več ne napoveduje, ker je ni! Pravila iz starih barbarskih časov glede vojskovanja ne veljajo več, ker vojne ni! V Rimu pravijo, dh vojne v Afriki ni! Kakšna vojna? To, kar se godi v Als-siniji, je "policijska akcija!" Ko so Japonci z velikimi armadami, t<>i>ovi, tanki in aeroplani udrli v Mandžurijo in v severno Kitajsko, so povedali svetu, da "preganjajo bandite". Policijska akcija! Policija pa ima opraviti samo s civilisti! Zato je japonska "policija" na Kitajskem imela predvsem opravek s civilnim/ prebivalci; iz istega razloga ima zdaj Mussolini jeva "policija" v Abesiniji opraviti v glavnem z ženskami in de-co. MUssolinljeva "policija" leta po zraku In meče bombe na Abeslnke in otroke, ki so ostali doma. To je pač nova fašistična civilizacija, katere barbarnki Abesinci še ne poznajo in zaman se penijo jeze nad uničenimi pravili vojskovanja. Vstlo t>9 nekaj časa predno m- zaostali, primitivni narodi seznanijo z visoko civilizacijo, ki se poraja v K v ropi, Ameriki in na vzhodnem koncu Azije. Najprvo se morajo seznaniti s krutim faktom, tla barbarske vojne, kakršno še oni poznajo, ni več na svetu! Danes je znanstvena, civilizirana vojna, ki še nima pravega imena, začasno se pa imenuje "policijska akcija". Pri tej "|K>licijski akciji" igrajo glavno vlogo I« tala in bombe i/, /raka s strupenimi plini. Na potu so še v ne drugačne fizične in kemične po-saatl, naprsni katerim bodo topovi na tleh — otroška igrala. Dokler ima Mussolini opraviti le z Ala^sinei, je lahko nepremagljiv, toda vse kaže, da bo i-mel oprav iti tudi z Anglijo in vsemi onimi državami, ki stoje z Anglijo (Liga narodov). Anglija ni AIh Hfhiia in Anglija noče', da bi Mussolini okupiral A besi ni Jo. To dejstvo morda re-si Abcsiuijo. Anglija vitli, da Mussolini postaja nevaren nji Mt inu imperiju v Afriki in Mali Aziji — in /a'radl tega ie danes v fcenevi nekaj, česar šg ni bilo v zgodovini človeštva, da bi namreč zveza d ihti narikovnla kazenske sankcije proti Italiji k»»r j«* zagrenila čin vojne. Liga narodov, kovenaut m sankcije — vse to -i» ugodnosti,„k i Angliji dobro služi jo. Sankcije so lahko\ojna. ampak za Ligo narodov tudi to ne Imi vojna bodo I« sankcije; kazen za ne-Navaden človek iivrši umor in pa ka/nii v! aretin vet. A »aj I" rim tir/ »rti, (Mtlkaj Ali je p Jllioia? Vi >mcjal temi Knako ra it. Kdor bo > tem, da ga ustreli! Hi kaznovan zaradi (luiraiii svet. se bi je M' p I'vojno oride <1 do\ <"K lh! |i na r mm pus |M»znali iv laki' i r" mo V u iM/.vije med tiaro-uiiitfi) z orožjem— Prej Imi *»■ mnogo gonov na bandite", •ročna zanka, ki ta-vcem a la Mussolini, le meje. )<» prav Drlave "vl» iibiji. D .n i« «♦ »mo v Glasovi iz naselbin O poaetu prijatelja Bridgeport, O. — Po dolgem pričakovanju je končno vendarle prispel k nam "Big Tony" Tomšič s svojo soprogo. Vltan-sasu so ga vedno nazivall za Big Tonyja. Sem ga je iz Cle-velanda pripeljal v petek 11. okt. ob 2. popoldne .Frank Somrak, prvi podpredsednik SNPJ. Pričakoval sem ga šele v soboto ali nedeljo in sem se žu-ril, da bi izvršil delo že pred njegovim prihodom, tako da bi bil v soboto in nedeljo prost za skupno razgovarjanje, obiske in pregledovanje ter razkazovanje okolice. Toda Big Tony je vedno imel navado, da je svoje prihode napačno javil, tako tudi sedaj. Kaj sem hotel, ko so prišli k meni v šolo, Iger sem delal, zunaj je lilo ko iz škafa, pri nas pa ni bilo nikogar doma? Peljal sem jih k Rebolovim, nakar sem se vrnil na delo, Tonyja pa sem vprašal, če ima s seboj kon-certino. Dejal je, da jo je pustil V metropoli, česar pa nisem verjel, temveč sefri se šel sam prepričat v Somrakov avto, kjer je v resnici koncertina v ozadju avta počivala, pripravljena, da bo pod pritiskom Tonijevih prstov izvajala vesele komade in { fine melodije. Delo sem hitro izvršil s pomočjo žene, ki mi je prišla pomagat, nato pa stekel k Rebolovim, kjer je Tony že veselo i-gral. Pokazal sem mu konzum-no prodajalno, v kateri dela mesar, ki je pred kratkim prišel sem iz Californije. Stopila sva v Kosovo delavnieo, a njega ni bilo doma, le šin in zet sta bila tam. Bil sem precej nervozen, da me je žena' kar naprej vpraševala, kaj ml je. Povedal sem ji, da bi bila tudi ona nervozna, če se bi po 19 letih sešla s svojim dobrim prijateljem in učiteljem. In če pride tak prijatelj 3000 milj daleč na obisk, to pač nI šala! Ko smo se malo okrepčali, je Tony pritisnil na tipke svoje koneertine in iz nje so veseli zvoki znanih melodij. Med odmori so se vrstila razna vprašanja o tem in onem. Prišlo je par prijateljev, nazadnje pa še ttebol. »Sledile so cele lita-nije, obilo smeha In zabave, ki je bila pravo zdravilo. Tony je naznanil, da bo meni "na čast" zaigral najlepši komad, kar jih zna, kar se je z odobravanjem sprejelo. Potem nas je obvestil, da mora kmiUu nazaj, kar nas je močno užalostllo. Somrak je odšel k Rebolovim, Tony in njegova soproga pa sta ostala pri nas. Pozno v noč smo se razgo-varjali in še naslednje jutro, ob 10. dopoldne pa so se že odpeljali. Zelo težko sem se poslovil od Big Tonyja in njegove soproge. Kdor pozna Tonyjevo zgodovino in njegovo delo, mora prizna-I ti, da je pač dosti prestal v bojih za delavske pravice in v prid i SNPJ. Bil je zaničevan in šikanirali. Ampak kadar je šlo za pravico, Tony ni odnehal. On še danes stoji v naprednih vrstah zavednega delavstva in članstva SNPJ. On Je Inačaj, humorist je bil označen ob treh popoldne, začelo se pa je, kot je naša navada pozneje. Osebe: SIvec, tovarnar, je bil Anton Dolinar; mnogo mojih prijateljev, a to Zoti, njegova soproga, Florence ni bilo mogoče. Skoda! ijeraj; Marica, njegova nečaki- Kot sem razvidel iz poročil v nja> Ann Medic; Vrančič, delo-Prosveti, so Big Tonyja in nje- vodja pri SiVcu, Anton Mihe-govo soprogo povsod lepo apre- lich. piavšič, delavec-zaupnik, jeli, koder sta se ustavila na Ivan Sterle; Mana, delavka-vdo. svojem potovanju iz daljne Ca- va, OilkA Jaklich; Frida, puatfc-lifornije, kar pač ni čudno. To- jovkaf Ann Revere; Erman, u-ny te zna pripraviti v smeh in Loui« Chernich, Pleše, bo- dobro voljo, tako da moraš ob Rat trgovec in samec, Albin zvokih njegove harmonike ple- Prjmc; iupnik v Bukovem dolu, sati in se veseliti, zna pa tudi john Steblay; Gaber, župan v politizirati. | Bukovem dolu, Vid Janči<: žu- Izvedeli smo, da nas v krat- panjaf njeg0va soproga, Jennie kem obišče Frank Barbič, član Zakrajšek; Slamar, bogat po-gl. odbora SNPJ. To bo na 30. gegtnik( ^ Laushin; Mokar, nov., ko bo na proslavi 10 let- ^ Frank Jereb; pet*lin, menice našega kluba in 25 letnice „ar in trgovec, Peter Ster; 2a-JSZ igrala godba njegovega si- nCf oWinski sluga, Frank Jeler-na v dvorani na BoydavilluJ čich; Ukinja, mrs. Bašel; poganstvo našega kluba se pridno potnik, Louis Kaferle. pripravlja za ta dogodek in pri- f . a„ UDrizorjena Dre_ čakuje se velika udeležba. qeJ ^^ biJwla Društvo Cardinals št 640 SN.,k0 M Tisti igralci, ki iz- „ w „ ri ^ovarjajo be8ede či8t6 P° doma- ^Hkaj si zavijal? Ker si, te no za svojo prireditev dne 26. ^ in ki znajo rabiti geate( so1 ram Dahniti v neizmerno glo- if^Sti** " - - ^ oni, "ki rabijo bočino!" In Jaka se bo znašel la večerja s špageti. To bo ne-, 8iovnico"( posebno tukaj roje- kašen banket v društveni dvo- nf( ne napravijo ^o dobrega rani. Za to prireditev vlada ve- tiga Name je med V8emI ^ liko zanimanje. | pravil najbo1jši vtis Leo Lau- Veselica mladinskega kluba „hln, tako v izgovarjanju kot v —Padar*U4 Plcturaa L. A. McLean, novoizvoljeni predsednik Mortgage Bankera Amit Kadar ga bo ljubi Bog k sebi poklieal, ga bo posvaril: "Jaka, mo- PETEK. 18. OKTOPD ^ soc. lige na 12. okt. je bila dobro obiskana od strani mladine. Nastopil je tudi njen organizator Ben Shangol, slušatelj sociologije na ohijski univerzi, ki je mladini izročil poslovnico ali kretnjah, dasi je meni tuj, drugi pa bolj poznani, ker so nekateri že velikokrat nastopili na odru. Mogoče pa je, da se drugim zopet vidi drugače. Med ženskami se nti je zdela najtež čarter. Vse je šlo lepo naprej, le ja vloga delavke Mane (Cilka Jaklich), vendar se mi je zdela malo prepočasna v izgovarjavl v tretjem dejanju. • ♦ Med gledalci jih je navadno precej, ki ne za popadejo pomena fars in tragedij. Ko je resnost, se pričhejo nekateri na neki neznanec je motil mir. Morda je bil vinjen ali pa naščuvan. Rov Blaine je po dveh letih počitka končno napravil rekord v tednu med 7. in 12. oktobrom, ko je obratoval 5 dni skupaj. Toda dela ne dobi nihče, ker ča- ka nad 500 rudarjev od rova gla7 krohSatl, Uko~kornekoČ fetanley ki je zaprt in last iste pri [gr[ up^ brar. ko je u_ družbe da dobe v njem delo. , mira, in govoril po8lednje be8e. Poročila, ki so prišla po u- d nj nihče njega p^^ am. stavljenju obrata v rovu št 6 pak buSkni, je kroh(yt nad na Neffsu, kjer je bilo zaposle- Krjavljevo kozo! No, prvih sto nih več članov SNPJ, da jih bo- ]et je ^ teiVo drugih gto bo do zaposlili v dveh drugih ro- ,ftžj ker do takrftt ^ bomQ še v h v bližnji okolici, katera tu- veliko naučili Saj 8em ga že di lastuje družba R & R. Coal tudi 8am parkrat lomH ^ odru, Co., se niso uresničila. Se vseh ' a poiomji| jn to pred ne svoje 1550 rudarjev je brez del* in ve|Iko gospodo ki je imela dru- prihajali nihče ne ve, kdaj bodo spet do- ačne ka jce k'Q Jamet} Debevec bili delo. Joseph Snoy, H od A. D. v Clevelandu, Ohio. Veste, rojaki, naš metropol-ski urednik Jaka se mi ree smili, "če verjamete ali ne," posebno odkar se je spreobrnil in po- "Razkrinkana morala" in Jaka /Cleveland. — Pravijo, da je 18 nesrečna številka, zato sem se udeležil na 18. oktobra igre ,taf dober^ katoličani Bojim "U Mll/Kllilfi. nn m»a>ln" .. (JI.. za njegovo dušo. Ako se ne mo- Razkrinkana morala" v Slovenskem delavskem domu, ki jo je uprizorilo dramsko društvo VeroVšek. Hotel sem videti, kaj bo vse razkrinkano, pa človeku ni treba vselej videti, kako se razkrinka na odru, ker v naši metropoli je še veliko za razkrinkati, posebno stvari, ki se dogajajo kot v igri, ki je bila uprizorjena. Zato pa bi bilo treba vsaj pet reporterjev* eden je premalo. Drugič je pa dobro, da smo v Šajtrgi, ki jo bodo vozili možje z repi in rožički od furaeza do furneza ter mu žgali podplate, kajti katoliški mož je grešil in nobena spoved ne bo pomagala. Z njim ne bo tako kot je bilo z irskim Majfcom, ki je grešil, potem pa šel k spove-di. Spovednik pa mu je dejal: "Majk, ne greši več, temveč izroči meni naslov grešnice." Jesserrri! Kaj vse čaka ubogega Jakata, tega katoliškega možaka ! Taki so čitatelji A. D., niti čitati ne znajo. Če razumejo, da je Barbič kandidiral za čast, ko Debevc zapiše, d« za špas, tedaj ni prav. — Ko se je nadvojvoda Ferdinand vozil skozi Zagreb tik pred sarajevskim atentatom, so mu zagrebški Madžari klicali "Eljaen" ali živio. Neki naročnik pokojne C. A., sedanje A. D., mi je v Chicagu rekel, da so Madžari vpili nad Ferdinandom "Elija". Kako se bodo bralci kaj naučili, če list "ro-najo" taki ptiči! Frank Barbič, 53. ' Vinska trgatev Moon Run, Pa. — Tukajšnji ženski klub priredi vinsko trgatev v soboto 26. oktobra v dvorani samostojnega podpornega društva. Za ples bo igral Ludvikov orkester iz Strabana. U-ljudno ste vabljeni vsi od blizu in daleč, da se udeležite naše prve jesenske veselice. Znano tim, pravi neka točka v desetih božjih zapovedih: "Ne laži," ali j je, da posete rade vrnemo, ne zavijaj. Ali on pa mora, dru-l Naše članice so večinoma čla-gače mu žilica ne da miru. Zo-j niče tudi SNIPJ, ki je največja pet je zavil v soboto v svoji ko- in najboljša slovenska podpbrna Ioni, da je sveta Kristina priredila vinsko trgatev. Ker so o-glaševalci, ne da bi kdo vedel kdo so, drveli po naši cesti, je James zavil po svoje, da je Bar-bičev France priletel strahoma iz hiše, a niti doma nisem bil, ker sem šel baš iz busa radi za organizacija v Ameriki. Kdor še ni zavarovan pri tej organizaciji, naj postane njen Član ali članica čim prej, kajti človek nikdar ne ve, kdaj ga zadene nesreča ali bolezen. Pred nami so volitve. Udeležimo se jih in oddajmo naše vsaj enkrat dobili nekaj, ^ kar, pogienoHtj. V tistih paradarjih glasove delavskim zastopnikom, nisem videl ničesar drugega kot, ne pa kapitalističnim. Na plan, res odgovarja odru delavskega doma. Ker včasih pravijo: "Kam to zapisati?" je res treba, da se zapiše, da bo svet izvedel, da počasi le napredujemo! Kot nam je bilo povedano, je igro poslala Prosvetna matica to, da so nosili narodne noše me-sto črnih kut. Ce je to res bila sama sveta Kristina, je zame pač uganka. Kaj vendar Jaka misli o sv. Kristini? Ce bi bila živa, dekle ali vdova, mari mi- trpin! Jennie Jerala. iz Chicaga, pri kateri je dram- H\\t da me ne bi marala? Zakaj sko društvo VerovŠek včlanje- pa ne? gaj jKjznamo več svet- Zahvala za sodelovanje WiUard, Wia. — Sezona farmskih pridelkov je tako rekoč že minila in pospravili smo Že vse pridelke, ki so bili v večini dovolj dobri. Sedaj bomo imeli j. on je značaj, numortst no. Saj pa je že od nekdaj v ve- njc kj M radc tmele fante. O nekoliko ve* časa za počitek pri in Uboren igralec na koncerti- yavi med slovenskim narodom,I sv. Neži je nekoč neki reverend' gorki peči? to zadnje se seveda no. Njegova soproga je vedno ako h(^e dobiti kaj bolj napred- pridigoval, da ko je bila velika, največ tiče žensk, ob njegovi strani m se prijazno! no-delavskega, da se mora obr-| je imela veliko ljubezen do Bo- V nedeljo dne 18. okt. se je vršila sej* članic gospodinjskega kluba fn bila je prav živah-kakšoega fanta. Vsega tega pa na. Tudi dve novi članici smo liet. Sedaj dobimo take odpust- naš katoliški mož Debevc goto- | sprejele v naš klub. Članicam ke tudi v Clevelnadu, ker za to vo M Ve. zato pa izrigava take i se zahvaljujem za obilen poset budalosti o svetnicah, češ, da se na seji. Veselje in živahnost na smehlja; razumeta se dobro, kar, nltl na Chicago, če pa je hotel iHhko pH je tudi mogoče, da je vet ko pol življenja. Imata kaj klerikalnega, se je moral jt. imola i veliko ljubeaen do štiri sinove „1 hčerko, vs, /e od- prej na* narod obračati na Jo- kakšoega fanta. Vse k a tega pa ranil in vsi sinovi so muzikant je. Rekel je, da je vesel, ker me poskrbi Ameriška Domovina. <1»»0« » fc*4i.j, lu loto.) je našel v takem |>o|o£aju, še rajše pa bi videl, da bi bil pri lailjšem zdravju kot *em, am%i pak ponosen je, da je Imel mladega fanta za borderja, ki je [T.ostal zvest principom, katere me je učil. /a to bom Tonyju ostal vedno hv aležen; on me je kot mladega, nezavednega mladenka pridobil v SNPJ in v delavski jH»kret; on mi je vcepil ideje naprednega delavstva, da sem |>t»stal -»talni naročnik Pro-svete in Proletarca; on mi je |M»kaial |M»t. po katrri mora de-lavntvo hoditi, da Ihi prišlo do ovojih pravic. Iskrena zahvala. Ton> ! Teika je bila ločitev, če-I ter on morda ni opazil, ko sem •»e komaj pokonci drtal in je Somrak odpeljal z Rebolovega dvorišča Zal ml je, tla -»ta » So-j mrakom tako hitro odšla. Zelei M m. da bi $ Tohyjcni obiskala Pa pojdimo Pričetek jih je France ustrašil! Pricor s zabave ietskih (krajini. kmetov naši seji je največ povzročil u-speh naše veselice, ki se vršila 22. sept. v Narodnem domu. Zahvaliti se moramo našemu pevskemu zboru, k1 je pod vodstvom Mirka Pakiža zapel več lepih pesmi ter s tem pripomogel do zaželjenega uspeha. Iskrena hvala vsem pevcem in pevkam, posebno pa pcvovodjl Mirku Pakižu! 1 aroUna Zupančič. ** predsednic*. Popravek W. Aliquippa. Pa. — V mojem dopisu z dne 10. oKf. bi se moralo pravilno glasiti, da se podpisani in njegova družina i zahvaljuje prijateljem, drnštve-nikom in sodrugom v' W. Ali-quippi, ne v Libmryju. kakor je na kolektivni kmetiji; (»omotoma zapisano Anton Grncnik. atad Ti Volga i..J Matjuška Volga = največja evrop^a r m jem. Ker pa te vodne ceste naraščajočim htevam modernega prometa niso več dorai so se nedavno in po dolgoletnih pripravah < ločili, da bodo skupno z Volgo samo preurei ter deloma zgradili na novo tudi prekor* ptovne pritoke. Glavni smoter zasnovan« dela, ki ga bodo skušali izvršiti v treh etap je poglobitev vseh v poštev prihajajočih vodi žil, tako da bi mogle po končani preuredi plati po njih tudi manjše morske ladje, ki gajo le pet metrov pod vodno gladino. Da biodo stroški tega ogromnega dela čim bo obrestovali, bodo vzporedno z zgradnjo stj zgradili množico električnih vodnih central priprav za namaknnje polj. Prvi del projekta, ki bo kmalu dovršen, i sega zveza Volge s prostimi morji Rusije (Z za Volga-Don, Vzhodno Ledeno morje in p kop Oneško jezero-Severno morje) ter z v med zgornjim tokom Volge in Moskvo. Oben bodo z napravo zbiralnih jezov kanalizii zgornji tok Volge in reko Kamo. Zajezena d» (pomisliti moramo, da vali Volga v morj vsaki sekundi 9,000,000 litrov vode!) bo oi gočlla izrabo vodne sile s skupnim učinkon milijonov kilovatov. V drugi etapi, ki jo bodo previdoma izvr šele leta 1940, torej uredili srednji tok Vo ter bodo na ta način pri samarski vi jugi dobili poldrug milijon kilovatov. Tu dob električni tok bodo v pretežni meri izrabili namakanje sedaj še neobdelanih stepskih delov ob spodnjem delu Volge. Za zaključek tega v tehničnem pogledu velikopoteznega dela bodo poglobili glavni Volge. Ce se bodo dela izvršila točno po načr bo imela kmalu Rusija najbolj gospodarstv vodno-prometne žile v Evropi, imela bo t rekoč morje na kopnem. Dobiček, ki ga bo črpala država iz vod prometa, bo v precejšnji meri zvečan z dor nimi energijskimi centralami in s polji, ki bi vzcvetela na sedanjih stepah. Nadzornica vseh žlez Na letnem zborovanju Britske znanstv zveze v Norvvichu je govoril prof. Herrini prosluli žlezi možganskega podaljška, hip kot fizični osnovi človeškega temperamenU O tej Žlezi so tudi časniki že dovolj pi da povzroča njeno prevneto delovanje rast likanov, kakor nastajajo po drugi strani voljo njenega^ pomanjkljivega delovanja tlikavci. Ima pa tudi, kakor znano velik na rast spolnih organov. Celo mlade živali, ki so jih obravnavali ločnino te žleze, so postale v najkrajšem spolno zrele, tudi če so ostale v drugih o i nerazvite. IzločninA te žleze spreminja glavca v žabo, povzroča pri samicah sesa izločevanje mleka, dviga krvni pritisk in ska jajčnik. -Zadnji učinek uporabljajo zd niki danes v pomoč pri porodih in ima gol tudi pri normalnem porodu svojo ulogo. dvoživkah daje ta izločnina temnejšo ba Po ovinkih, preko drugih žlez, ima hipe največji vpliv na vse človeško življenje, ta ali oni način vpliva prav na vse žleze, s buja ščitnico in stransko ščitnico, skorjo *t skih obisti in endokrino tkivo spolnih o nov, uravnava tudi gospodarjenje s slad jem v trebušni slinavki. Tako je neke v nadzornica za delovanje vseh žlez z notran, izločevanjem, poglavarka žlez. To pa ni vse, njen vpliv sega tudi na h talamus, del možganov okoli nje. Tu se u-nava po vsej priliki presnova z vsemi svo, posledicami, gladom in žejo, dalje telesna ' peratura, spanje, razmnožitev, občutja, vpliva hipofiza na hipotalamus, da lzzovi-spremembe v temperaturi, znojenje in dr stvari. Po drugi strani vpliva hipotalamu hipofizo n. pr. pri parjenju kuncev tako pospeši hipofiza svoje delo. kar učinkuje i na jajčnik, da izvrže svoja zrela jajca, k potem lahko oplode. Herringovo predavanje je pokaw»" daleč je segla stvarna znanost že v kralje človeških dogejanj, čustev in ravnam, 1 bilo še pred nedavnim objekt neresne fii ške špekulacije. ________ PoiU skrbTzaljudsko zdravj dP k Da se uporabljajo poštni žigi za no reklamo, ni nič novega več, nov skus nankinške vlade, ds bi po tej budila prebivalstvo za upoštevanje pravil. i Na pismih, ki jih prejemajo Kitaj časa, lahko čitajo napije sledeče v t pljuvaj T — "Ne pozabi na snago lesa?" — "Sminkanje je nezdrav oboli* zateči se k zdravniku Uspehi te poštne zdravstvene pr-v po uradnem zatrdilu tako ve.iki. vajo sedaj na Kitajskem izdati tufl znamke * u,;,fY>*<,r!1' ,n ^ (Osis P?" k**"** ' meddebju. ko so star* pravila m pa še ni. Zato današnja vojna. ney» prejšnjih vojn. nI več vojna. I>s j'1 ,mti hif. fl^ja. OKTOBRA. jvljcnjc "po uri" katero /^ovni čut je stvar, ^terna znanost zelo rada ba-'^ikaj zanimivega je te mi z njim. V živaJ-Lm svetu je ta čut po vsem vi-Z zelo razširjen. Vzemimo n. ^kresnice, ki svetijo normalno iLk> ponoči. Poskusi so pokata fi tO svojo navado obdrfe tu ijoejih im»m0 v 8^alno temne« Ltorti. Ce je zunaj noč, tedaj J7jih 8vit prav očitno močnej- iičejih imamo v »talno temnem u O je zunaj noč, tedaj jfiijih svit prav očitno m lin postaja slabotnejši če se ruti dani. Podobno je pri nočnih jetuljih. Te žuželke imajo nava« jo da naravnajo svoje oči na do-jrien način za gledanje podnevi ifledanje ponoči. S poskusi so povili, da naravnavajo svoj rKj povsem v skladu z dnevnim jwm. tudi če jih držimo v stal-enakomerno razsvetljenem gcstoru. Zaiumiv je primer morskih ve-jfjiio v pasu. kjer so samo za ča-gplime v vodi. V času oseke, to-rj tedaj ko so na suhem, se sti-taejo in zaprejo svoja usta. Ce ifgadimo te živali v akvarij, bo-,opazili, da razprostrejo svoje »tke oziroma se stisnejo redno skladu s časf>m plime in oseke, fcle po več dneh ali tednih "opa-ajo". da jih slične previdnosti no več potrebne. Najobsežnejše preiskave o Čajnem čutu so izvršili s čebela-ul Pred vsem so ugotovili, da prihajajo te točno ob istem čiri do krme. Napravili so poskuse rtemnem prostoru in spet so prl-hajale v rednih presledkih do krpe. Znanstveniki so menili, d« im do tako razvitega časovnega sta pomaRa morda ozračna e-tttrika. ki se v teku dneva v ko-iot toliko redni menjavi dviga i pada. Zato so napravili poskus rlobini nekega rudnika, a tudi Ji ftfaele niso opustile točnosti, i »o je bile navajene. Navadili »jih celo na to, da so prihaja-natančno vsak drugi, tretji ali fctrti dan točno ob istem Času do dediče s hrano. Čebelam je tako razvit časov-B čut nujno potreben, kajti cve-ičnega nektarja v naravi ne dole ob poljubni uri. Vsaka rastli-»odpira svoje cvete — in s tem prehajamo že do časovnega Čuta »rotlinskem svetu — za ome-jfiičas. Tako se ajda n. pr. odpre t najzgodnejših jutranjih urah, »od 9. ali 10. predpoldne dalje i več dostopna žuželkam. Ci-fcrija zapre svojo "točilnico" v f»ldaiwki uri, beli lokvanj o-top 6. zvečer. Mnoge rastline oprejo svoje cvete sploh šele v ičernih urah. ^vetna ura" je neke vrsta •toa ura, kajti rastline odpira-JMvoje cvete v skladu s sonč- položajem, s stopnjo dnevne Wlobe. Podobno se ravnajo II-®'«n»*ih rastlin. Listi fižola so ^nevi Pr. razširjeni in na-^nani tak". ^osvetljenem pro-' "'Pazile" zunanjega m noči. Skrivnostni ča-cut n bel imajo tedaj tudi 2™linc. Za čudo pa so baš New York. — (FP) — Odkar so "socialni kreditarji" v Kanadi osvojili vlado province Alberte, je tudi v Ameriki nastalo večje zanimanje za socialni kredit. To gibanje dobiva pripadnike predvsem v vrstah srednjega sloja, med profesio-nisti in trgovskim meščanstvom. V nekaterih krajih dežele rastejo klubi "socialnih kreditar-jev" ko gobe po dežju -— slično kakor se je širila tehnokracija pred nekaj leti. To gibanje bo najbrž šlo po isti poti kakor vse panaceje. Na-1 pol pečeni radikalni meščani s«' oklepajo socialnega kredita predvsem radi njegove mistike! in privlačnega imena, delavski in farmarski sloji v Kanadi na primer pa radi obljube, da jim bo država plačevala "za začetek" po $25 na mesec. Idej in programa menda ne razumejo niti glavni eksponenti socialnega kredita. Kljub temu ga pa o-znanjajo kot solucijo dolge depresije. I Večina ekonomov smatra socialni kredit za neizvedljiv in tudi za skrajno kompliciran sistem. Med njimi je tudi profesor Colston E. VVarhe iz Am-herstovega kolegija. Poleg tega, da bi socialni kredit ne motil, še manj pa odpravil sedanjih odnošajev med delavcem in delodajalcem in ni naperjen proti profitnemu sistemu kot takemu, je profesor VVarne mnenja, da vodi v inflacijo. Kot znano, je oče socialnega kredita angleški inženir in major C. H. Douglas. VVarne pravi, da Douglas smatra sedanji sistem pomanjkljiv samo na eni točki, samo pri kreditu in ban-kirstvu. Operacijo je treba napraviti le na sistemu kredita in bankirstva in družabni sistem bo ozdravljen. Douglas. postavlja to domnevo na znano dejstvo, da sedanji finančni sistem bazira v pretežni večini na kreditu in prav malo na zlatu. Ameriške banke so leta 1020 na primer napravile za 57 milijard posoiil, kar je kreiralo prav toliko bančnih vlog. Vsa ta finančna struktura je slonela na okrog štirih milijardah zlata, ki je ležalo v a-meriških bankah. In reformiranje te, finančne strukture je cilj "socialnih kre-, ditarjev". Kakšne reforme hoče-1 Blaševjrtei. Zgodilo se je že čo-jo, so menda .sami najmanj na1 stt>krat, da je American Federa-jasnem. Niti glavni eksponent tlonist oglašal tvrdko, pri kateri "socialnega kredita" na ameri- J* bl,a »tavka. V" vsaki številki škem kontinentu, novi premier Pa >ma otfase aagrizenih open-kanadske province Alberte, zdaj *aparskih vtrdk. "socialnega kredita". Da je skrajno kompliciran, lahko vsakdo vidi. V veliki meri ni nič drugega ko žonglira nje in ekonomsko mazaštVo. Kdor bi ga hotel izvajati, bi res zmešal finančno strukturo od vrha do tal in nedvomno naprav4Hi sedanjega kapitalističnega 'kaosa še večji kaos. Profesor Warne je mnenja, da bi bilo socializira-nje industrij in uvedenje načrtnega gospodarstva veliko boljša remed ura za dosego bilance med produkcijo in distribucijo, kar je glavni problem sedanjega časa. Industrijski unionizem poražen na konvenciji (Nadaljevanj« a l. atranl.) jetniške in antirdečkarske organizacije. Greenu je stopil na prste z resolucijo, ki določa, da American Federationist, glasilo federacije, katerega urejuje Green, ne sme prejemati nobenega oglasa od družb, "ki na splošno ne priina-vajo niti ne prakticirajo kolektivnega pogajanja z legitimnimi delavskimi organizacijami." Glasih) federacije ni do zdaj delalo nobenih diskriminacij med naklonjenimi in sovražnimi o- premišljuje, kaj prav za prav to pomeni. V kampanji je farmarjem in drugim obljuboval "za začetek" po $25 od države na mesec. Zdaj je v škripcih, ker mu je oče te teorije major Douglas povedal, naj se češe po glavi, ko ga je prosil, naj mu sestavi program. Tudi "father" Coughlin in Henry Ford, s katerima je zadnjič konferiral, mu nista pomagala z nasveti. Edina pozitivna stvar pri socialnih k redita* jih je to, da so vehe-mentno proti bankirjem. Pri diskusiji o delavski zakonodaji Rooeevdtove administracije ja bilo oaračje bolj nasičeno z razočaranjem kakor pa z zadovoljstvom. Sploh o slednjem ni bilo sluha. Sodišča še vedno udrihajo po delavstvu z injunkcijami. Amendment za odpravo otroškega dela se vlači po deželi že* oaem let in je prav malo upanja, da bo sprejet. Zapiranje vrat v vladne službe delavcem brez višje izobrazbe, praktičnimi skušnjami, toda s ......„ „BlinilJllll je bil predmet druge kritike. To Edini kriterij za presojanje* predvHem v zvefi 1 »nranizira- ..........~ njem sistema vladnih uposleval- nic. Veiik dvom se je izražal tudi o vrednosti VVagnerjevega delavskega zakona. Osemdesettet-ni "delavski tiger" Andrew Fu-ruseth, predsednik mornarske unije, je odprto povedal, da prl- socialnega kredita je program, katerega je sestavil oče te teorije major Douglas za Škotsko, Anglija. Na ta program bo mogoče tudi albertski governer A-berhart skušal opirati svojo vlado. In ta Douglasov program je sledeči: 1. Dognanje, koliko je dežela vredna; pri tem se naj določi tudi kapitalizacija ali vrednost delavstva. 2. Poenostavljenje finančne strukture, preklic vseh vknjižb in bodnih dolgov; za obveznosti naj veljajo samo navadne in prednostne delnice. .'i. Vladna kontrola (ne lastništvo) zemljišč. 4. Vladno plačevanje letne di-vidende vsem posameznikom (v All>erti po "$25 na mesec za začetek"). 5. Organiziranje sistema "registriranih" privatnih trgovin, v katerih bi posameznik dobil 25'i popusta od nakupa. 6. Reduciranje plač za 25 in nadomestitev te redukcije z letno ali socialno dividendo. Vlada bi skrbela, da bi so Unije in podjetniki striktno držali kolektivnih pogodb. 7. Nobene dividende delavcu, ki bi ne hotel sprejeti dela, za katerega je kvalificiran. 8. Plačevanje nakupnega davka sorazmerno z dohodki. Stop-njcvalni davek na dohodke jn tudi zemljiški davek bi izginila. To je Douglasov program čakuje, da bo vrhovno sodišče ubilo ta zakon. Pobijal je priporočilo legislativnega odseka, naj državne delavske federacije delujejo za sprejetje sličnih zakonov po državah. "Ce bo sprejeto to priporočilo, tedaj bom predlagal razpust Ameriške delavske federacije kot brezpomemben privesek." R. J. Watt iz Massachusettsa je temu priporočilu, ki je bilo končno sprejeto, nasprotoval, ker bi razteg nitev VVagnerjevega delavskega zakona po državah, v vsaki ne^ koliko drugačen, pomenilo "era-zy (juilt" ali mrežo polno neso* glasij. Konvencija je sprejela sklep za gojitev delavske dramatike na profesionalnem In dlletant-skern odru. Na profesionalnem odru jo bo gojila organizacija J,abor Stage Inc., katero spon-sorirajo unije Amalgamated Clothing VVorkers, Internationa) Ladlea' Garment VVorkers In U-nited Textlle VVorkers. Sodelovala bo tudi z diletantskiml skupinami v prizadevanju, da se "pokaže prava delavska pozicija bojev In stremljenja." Nova kriza v Evropi: spor med Anglijo in Francijo! (Nadaljavanja a 1. at.aiiM je Anglija boljši zaveznik kakor Italija. Francoske levičarske stranke so pa že davno na jasnem, da Francija ne sme imeti nobenih stikov s fašistično Italijo in zdaj mora stoodstotno sodelovati z Anglijo z namenom, da bo Mussolinijeva diktatura u-ničena. Radikalni francoski tisk že napoveduje padec La valove vlade. Pariz. 17. okt. — Knez Pavel, načelnik jugoslovanskega re-gentatva, je včeraj prišel v Paril. Poročilo se glasi, da je obiskal nekega slovečega zdravnika, a to je le pretveza. Pavel je vsekakor prišel, da se pritoži Lavalu glede trgovskih sankcij proti I-taliji. Jugoslavija pošilja 20 odstotkov avojega eksportnega blaga v Italijo in za njo bo silen udarec, če mora ustaviti ta eks-port. — Enako pritožbo ima Ru-munija, ki ima dober trg v Italiji. Rumunska vlada hoče vedeti, če jo bo Liga narodov oziroma Anglija odškodila za izgubo trgovine z Italijo. Ženeva, 17. okt. — "Generalni štab" Lige narodov (odbor o-somnajstih), ki vodi sankcije za Italijo, danes počiva in čaka, da se Anjrlija in Francija dogovorita, kakšen naj bo prihodnji korak. Pododsek štaba ima še vedno pred seboj predlog angleškega delegata Edena za prepoved kupovanja italijanskega blaga, ki Še ni odobren, ker se je Francija uprla. Voditelji Liginega štaba pričakujejo, da se Laval danes odloči, nakar bo odbor nadaljeval z nadaljnjimi sankcijami. Mnenje v Ženevi je, da se mora Laval hitro odločiti. Italijani v Ženevi so kajpada zelo veseli tega spora i u upajo, da se zavleče. Pri njih šteje vsa-' ka minuta. Cc bi le Laval ostal v negotovosti še nekaj časa, da bi italijanska armada medtem izvojevala večjo bitko v Abesinl-ji in da bi Mussolini i/.manevri-1 ral Angleže do kakšne agresivnosti ! Vendar ima Italija slabo upanje. Dobro ve, da Anglija, ki se je enlcrat odločila za akcijo, ne bo odnehala. Anglija ima močan kol, s katerim lahko opleta Francijo: lokarnski pakt, v katerem Velika Hritanija jainčl Franciji njeno mejo ob Nemčiji.1 Ta pakt poteče 21. oktobra. Cr ga Anglija ne obnovi, bo mrtev. I I^Midon, 17. okt. — Z a bes in-1 ske fronte ni nič posebnega. Iz Addls Abal>e (»oročajo, da so a-beslnske Čete včeraj Invadirale italijansko iSomalijo na jug«u v [ Slovenska Narodna UatMMvtjaM april* 1*04 Podporni Jidnoti l.ko,p l7 (unu. I(0T • J.U.I lllinoU TaL Rackvall 4M4 i\ M&7-&I Lawndat» Ava„ Chlcairo, III. GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNIOD8KKi VINCENT CA1NKAR, pradiadalk... .W87 S. Lawmlala Ava., Chlcaco, I1L rRKl) A. VIDKR, (I. tajnik.........2«W7 S. Uwr»data Ava., Chkato, 111. LAWRENCK URADlSHKK, taj.bol.odd.UI1R7 8. Uwndala Ava., Chkato lil JOHN VOCiRlCH, (I. hlairajntk.......2057 8. Uwndala Ava., Chlcafo, Ui. riUP GOD1NA, upravitelj gla.Ua... .2667 S. Lawndala Ava., Chiaafo, IU. JOHN MOLBK. uradnik «laiila......2067 8. Lawndala Ava., Chl«a«o, DL ODBORNIKI i FRANK 80MRAK. prvi podpr«d«*dnik.... Wfl E. 74th St., Clavalaad, O. IOHN C. LOKAR JR.. drugi podpradardnlk. U08 E. 170th St., Clavalaad. O. GOSPODARSKI ODHKK: »IATH PRTROVICH, prad»adnlk............BDA K. UOth 8t, Clavalaad. O. ANTHONV CVLTKOVICH............,.US3 Sanaca Ava., Brookljra, N. Y. IOHN OLIP....................MU 8. Proapact Ava., Clar-ndon Htlla. DI. POROTNIOD8KK* JOHN GOR8EK, pradacdntk..............414 W. Hay St., Sprlngflald, Ul ANTON AULAR...................................Bok 27, Arma, Kana. IOHN TRCKU...................................b«« 257, H t raba m, Pa. K RAN K PODBOJ..................................Boi «1, Parkhlll, Pa. FRANK BAKBICU....................1UM1 Muakoka Ava., Clavaland, a NADZORNI ODHKK i FRANK ZAITZ, pradivdnik................3UHU W. Kit h St., Cbieago, ni FRED MALOAl..............................U Cantral Park. Paru, 111 JACOB AMBROZ1CH......................418 Piana 8t„ Evalath, Minn. rosoa l~»»in»l»« v gt itta, M tr«l ukaUi VSA PUMA, ki m na na na »mI» fl. urUa^RlU, mJ m na.U«* na >rt<«i.«»« i« .«».h. ki m im*j* «t. «n«mn m. u mm nai«. aaj m M*tUai« m «1. iainUiva Vaa aaa^ra, tlkata«a m MnOka M*|>ar«. naj aa Mečajo direktno z interesi šolskih otrok. Za izločitev delavskih organizacij iz šolskih dvoran, kar ta sklep taktično pomeni, je glaso* val tudi "delavski prijatelj" odvetnik Frederick Nelson, Ali ste naročeni na dnavnlk •Proavato*? P<»diiiraf(e avoj liat! Debšova obletnica Chicago. — Glavni stan socialistične stranko poroča, da Je a-ranžiranih |m» mnogih krajih dežele veliko shodov v sjajmln o-b le tulce liebaove smrti dne 20. oktobra. V njegovem rojstnem mestu Terre llautu. Ind„ bo na spiuninskem shodu govoril Norman Thomaa. Za obdrlavaitje teh slnalov je določen čas med 20. okt. In B. nov., dneva Debeove smrti in rojstva. hi.ovknhk a narodna l*odpor. NA JKDNOTA I vdaja avoja pul>likarl)r In km piMrli-mi IIhI 1'rtMivala *a karUII. I*r po-trahno Ngilarljo avojlh drullav In *a propagando nvojllt ld»J. Nikakor pa nr ra |irop«gando drugih podpornih oriranUarli. Vaaka orjranlaarlla Ima olilČHlno nvo|r jflanllo. Tor*| ani-talorknl dotO«! In nainanlht drugih Itodptirnlh itrnanlanrll In n)lh druAtrv na) aa ar po4ll|a)o tlaiu Prtiavata. Milta ka*e prtHiirnnjt italijanskih «ojak(H v Abe«iniji. Železniški klerhi v mirovnem gibanju Cincinnati, O — PrediM-dnlk unije železniških klerkov Geor-ge Harrfnon poroča, da so bife tajnikom vseh krajevnih unij |K>slane jieticlje "Ijudukega mandata" za nabiranje podpisov za mfr. Te peticije, ki ko zahteva za mir, krožijo po vreti tako zva-nlh demokratičnih državah fr» bodo predložene vladam. Zbrati -n*mera\ajo .V) milijonov podpisov. Prav ima Nekje v Ameriki nt je vršil pro|Mtgandnl shod zo|*r alkohtii. Govornik |e začel: "Alkohol ima ver |ju vsem iirontoru, kateri se čisti. Samo $1 naplačila Vprašajte iu brezpla< eri i nikar, na domu. Nikakih obve/noati. h rt mu m, w»rn (/< «i|ii »< mikih nf/liimt» In mi • tfMSfHitfi mu HrtffK hliiffu, m* ni*irii)if /t* i-Mrl t f i mmdi tnlmtkn mo ilmiAr. tfiilm mu /iliii iIm, fn t nt I ii mk nirmrtno t < iithn in tilMinu II rlilflikii I hi iiiit, l iimiitti nhirtti ri#i ntnifhr, »» i m u mii Hihnhl,>i ritfn n hiti iin, i, r1,.itn mm mu i.btohr i.ff, ' MM io Shoj* /Uroughttii i.hn*t£0 4M| Hf.,»l«at ali m f.Slii \i Jff MidlifO) Ava, /til* MlJaraoka« A»a MtJ) t. ktata St anl a. A»l»la<»«J A*r tali lr» šest od sto. To je šest dolarjev na »to, za tristo pa osemnajst dolarjev. Nu, ali rie znam imenitno množiti z desetimi? /daj deli osemnajst z dvanajstimi, to da na mesec poldrugi dolar obresti." U-molknil je, zadovoljen, la je bil dokazal svojo trditev. Nato je trenil z obrazom, kakor da ga je izpreletela nova misel. "Stoj! To Ae ni vse. To so obresti od pohištva za štiri ao-be. Dell to s štirimi. Koliko je dolar in pol, deljeno a Atirimi?" "Štiri v petnajst je trikrat, ostane tri," je naglo pričela Saxon. "Štiri v tridesetih je sedemkrat, osem in dvajset, ostaneta dve; in dve četrtinki sta toliko kakor pol. Zdaj veA." "ViA jo! Ti si prava umetnica v računanju." Pomolčal je. n "Nisem te dohajal. Koliko ai rekla, da je?" "Sedem in trideset in pol centa." "Aha! Zdaj bova videla, kako so me odirali pri moji sobi. Deset dolarjev na mesec za Ati-ri sobe je dva in pol za eno. Prištej k temu sedem in trideset in pol centa obresti za pohi-Atvo pa dobiA dva dolarja sedem in osemdeset pa pol centa. OdAtej to od šestih dolarjev . . ." "Tri dolarje dvanajst in pol centa/' mu je brž pomagala. "Vidiš! Za tri dolarje dvanajst in pol centa me odirajo pri aobi, v kateri stanujem. Kaj? Biti oženjen je toliko kakor varčevati, mar ner "A pohiAtvo se obrablja, Billy." "Vraga, na to nisem nikoli pomislil. To je treba seveda tudi zaračunati. Vsekako je stvar sijajna in prihodnjo soboto popoldne glej, da pridcA zgodaj iz pralnice, da pojdeva kupovat pohiAtvo. Snoči sem bil pri Salingerju. Petdeset plačam takoj, ostalo pa V obrokih, po deset dolarjev na mesec. Cez pet in dvajaet mesecev bo pohiAtvo najina last. In zapomni si, Saxon, vzemi vse, kar potrebujeA, ne glede na to, koliko stane. Pri tem, kar je zate in zame, ne bova nič stiskala. Ali me razumeA?" Pokimala je in nič na njenem obrazu ni izdajalo neAtetih skritih prihrankov, ki ao ji bili na umu. Njene oči so se vlažno zasvetile. 'Tako dober si z menoj, Billy," je zamrmra-la, stopila k njemu in se mu atisnila v objem. "Tedaj ae je vendar zgodilo," je dejala nekega jutra Mary v pralnici. Deset minut Ae nista delali, ko je njeno oko zapazilo obroček a topazom na prstancu Saxonine leve roke. "Kdo pa je srečnež? Churley Long ali Billy Roberta?" "Billy," je bil odgovor. "Uh! Tak mladeniča, da ga boA vzgajala, kaj?" Ta hudomuAna opazka je Saxono očividno zbodla in Mary je bila vsa skesana. "Ali rea ne razumeA Aale? Strašno me veseli. Billy je neznansko dober človek in vsa vesela aem. da ga dobiA. Malo takih je dandanes na ■vitli in Ae ti Ikiao vsakemu na ponudbo. Oba sta h ročna. Kakor uatvarjena drug za drugega in ti mu !m>A boljAa žena od vsake druge, ki jo poznam. Kdaj pa miallta napraviti?" Ko ae je 3axon nekaj dni |w> tem vračala iz pralnice, je srečala Charlesa I»nga. Stopil ji je na jnit in jo prisilil, da je obstala. 'Tak z bokMačem hodiA," je zarenčal. "Sle|>ec lahko vidi, kakAen bo konec." Prvič, odkar ga j« poznala, se Sason ni u- strasila tega velikega črnobrvnega moža s kosmatimi rokami in prsti. Vzdignila je levico. "Ali ga vidiA? Ti mi ga nisi mogel natakniti, čeprav si velik in močan. Billy Roberta mi ga je nataknil čez komaj teden dni. Ugnal te je, Charley l>ong, kakor je ugnal mene. On ni tak kakor ti. Mož je, od nog do glave, fin, spodoben človek." l>ong se je hripavo zasmejal. "Kakor je videti, te je res ukrotil." "'Iebe, tebe!" mu je zabrusila. "Marsikaj bi ti lahko rekel o njem. Odkrito, Saxon — nič prida ga ni. Ce bi ti povedal —" "Spravi se rajAi s poti," mu je segla v besedo, "če ne, povem njemu in potem že veA, kaj te čaka, teleban." ix>ng ae je nerodno umaknil in zlovoljno stopil v kraj. "Nevarna si pa res," je dejal skoraj z občudovanjem. "Billy Robertu tudi," ae je zasmejala in krenila dalje. Ko je napravila pol tucata korakov, je obstala. "Cuj!" je kriknila preko rame. Veliki kovač se je jadrno obrnil. "Na vogalu," je dejala, "sem videla moškega, ki je v kolku Aepast. Lahko ga greA nahrulit, če hočeA." Eno samo potrato si je Saxon dovolila v kratki dobi svoje zaroke. Dala se je fotografirati in potrosila celo dnevno plačo za pol tucata kabinetnih slik. Rilly jo je naganjal, čeA da mu je življenje neznosno brez njene slike, ki bi jo gledal zvečer, preden leže spat, in zjutraj, kakor hitro vstane. V zameno za to sta krasili njeno zrcalo dve njegovi fotografiji, ena navadna, ena pa v boksaAkem kroju. Ko je ogledovala le-to, ae je spomnila pripovedovanj svoje prečudne matere o starih Saših in njihovih gusarskih vožnjah vzdolž angleških obal. Iz predalnika, ki je bil priAel preko prerij, je vzela Ae neko drugo dragoceno relikvijo — materin album, v katerem je bilo nalepljenih mnogo tiskanih stihov iz pionirskih dni Kalifornije. Tudi več posnetkov slik je bilo v njem iz starih lesorezov iz mesečnikov, ki so segali za pokolenje in še delj nazaj. Sama je obračala liste, ki so bili njenim prstom tako domači, in se ustavila ob sliki, katere je iskala. Med ponosnimi skalnimi rti in pod sivim oblačnim nebom je bilo videti tucat čolnov, dolgih in ozkih in temnih, kljunastih kakor ogromne ptice, pristajajočih ob peščeni obali, ki jo je belila pena morja. Možje v čolnih, pol nagi, miAičasti in plavolasi, so imeli, krilate čelade na glavah. Z meči in kopji v rokah so do pasov skakali v valove in bredli na kopno. Divjaki, oblečeni v kože, a vendar ne podobni Indijancem, so se zbirali na obali in bredli do kolen v vodo, da bi jim ubranili izkrcanje. Prvi udarci so že padali in tu pa tam so ae valila v vodo trupla ranjenih in ubitih. Eden izmed plavolasih napadalcev je visel preko roba enega izmed čolnov; puAčica v njegovih prsih je pripovedovala, kako je bil umrl. A preko njega je z mečem v roki skakal v vodo njen Billy. Pomota ni bila mogoča. Presenetljivo plavi lasje, obraz, oči, usta, vse je bilo isto. Se izraz obličja je bil tisti, kakor ga je imel Billy na dan izleta, ko je krotil divjo irsko trojico. Iz trume bojevitih plemen so bili izAli Billy-jevi in njeni predniki; taka je bila njena misel, ko je zaprla knjigo in jo položila nazaj v predal. In nekdo izmed teb prednikov je bil napravil ta starodavni, zbiti predalnik, ki je bil preplul slano morje in preromal prerijo in ga je bila v boju z Indijanci na Little Meadowu prebila svinčenka. (Dalja prihodnji«.) Nekaj j spominov iz svetovne vojne PiAe Anton Potlaek, (Rillton, Pa.) (Nadaliavanja.) Na polju, ko smo korakali proti vasi, je letalo vaepolno mrtvih Rusov. Sli smo naravnost po cesti /a sovražnikom. Tekla je skozi gozd in na poti sm<» dobili nekaj novih tovarišev. It fbstUi smo prišli na polje in tu »o nas pozdravile ruske krogle. PriAlo jr povelj, za napad in k., je trfd>enta<' naznanil naskok, Je nastala velika ztiH-šnjava Prod nami v dolini je letala \as, katero smo zagledali Aele, ko «mo prišli prav Nizu.. Imela Je kakih sto hiA, ki -O bile v plamenih. Vtgalo jih jr bo ml »a rti i ran je pov. Bil je strašen pogled, kajti civilisti *♦» jokali, thina je tulila. tojMivi so pM grmeli kar na-prej. Vn«du m je bitka na bajo-net, v kateri Je jiadto dosti naših in Rusov. Ru«i */«-14 nogah tioleti, line na Prišli a*> gorki |M»mladni dnevi, \ dolinah je izginil sne* n>'k..n-čno smo ar ti»tavi)i v n«-ki \a»i, kjer »mo ae morali sprt zakopati Za nami je priAla kuhinja, toda večerjo so dobili le bližnji. Tisti. ki smo bili na fronti, nismo dobili nič. Vsak je moral skopati svoj jarek. Neko noč je voda zalila moj jarek, pa aem se izkopal iz njega in odAel proti bližnji hiAi. Komaj sem namili pur korakov so me zam-h« »mo «|irt nadaljeval Po tr«h urat doa|M*tl V gozd et nadaljevati pot. VI V zasilno bolnišnico smo prišli vsi izmučeni. Tam ao nas zdravniki pregledali. Moja noga |e bila tako otekla, da ao morali zrezali čevelj, ki je bil poln krvi. Potem so nas nalotili na vozove In odpeljali dalje. Po pet-ttrni votnji. ki je bila zelo mučna. ker »o bile ceste razkopanc in so vozovi |>oakakovali, smo d<*|».|i v neko vsa. Tam so nas nastanili v neki hiši, kjer so bi-la ležišča it slame kar na tleh. v slami pa polno uši. Tu smo ležali (Iva dni. tr»»tji dan pa so spet priAli vozovi, ki so nas od-prljall vt drugo vas. Tam so nas spravili v cerkev, kamoi o nam civilisti t večer prineali mlek T<»till so. da so imeli d atv in. katere |w ao jim pobrali. a. ne s t i je-vojaki Nasleslnj« ia- !in odpeljali ao ! to nas v . jutro so i>a« pe\rnl na postajo. Potisni leleznilkr •rnterih ao bile posije. Dali sc nam tudi Čisto spodnjo obleko in takoj smo ae počutili bolje. Bil nas je poln vlak. Naše obleke ko zbasali v vreče u jih obesili nad postelje. Zjutraj, ko smo se zbudili, zt) bile we«L"» vse pisane od uši, ki S3 p: flezlc ven. Po dvadnevni vožrj! smo dospeli v Debrecin nu Ogrskem, kjer so nas spravili v bolnišnico. Tam so nas oitrgh, obrili, skopali in preoblek1) Po dolgih mesecih sem bil spfci enkrat o-čiščen in sem lahko brez akrbi zaspal. 1 V tej bolnišnici sem bil deset dni, nakar so na* odpeljali v Line. Poslali so nas v bolnišnico nad mestom, kjer so na j spet o-čistili in položili v čiste postelje. V moji sobi nas je bilo trinajst, a samo jaz sem bil Slovenec, vsi drugi ranjenci so bili Madžari. Postrežba v tej bolnišnici je bila izvrstna. Notri je bila tudi kantina, in če je človek imel denar, si je lahko kupil, kar je hotel. Drugi dan je prišla k meni usmiljena sestra, ki je prodajala razglednice. Ko sem ji povedal, da ne morem ničesar kupiti, ker nisem prejel vojaške plače šest tednov, mi je tri razglednice podarila. Tako sem takrat prvič pisal domov. V tej bolnišnici sem bil pet tednov, potem pa so me poslali v Steyer. V tem mestu je bila bolnišnica v artiljerijski vojašnici, toda hrana je bila slaba. Tam na« je bilo mnogo Slovencev, toda nobenega od tistih, s katerimi sem bil skupaj na bojišču. Večina so bili ranjeni, u-biti ali ujeti in tudi jaz sem bil v bolnišnici. V Steyerju so izdelovali strojnice in municijo. Povedali so nam, da je pri tistem delu upo-slenih nad 40,000 delavcev. Po treh tednih smo dobili listine in obvestilo, da mora vsak oditi k svojemu polku. Odpeljali smo se v Celovec, kjer so nam povedali, da »o sedemnajsti polk premestili v Ptuj. Vozili smo s« dalje proti Ljubljani in ae pogovarjali. Vsak bi bil rad šel domov, da bi spet videl svoje ljudi po dolgem času. V Ljubljani sem se sešel z bratrancem, ki je služil pri nekem oficirju. Oba sva bila vesela tega snitjenja. Sla sva v gostilno, kjer mi je bratranec kupil pijače in pripovedoval, kako je strogo v Ljubljani, odkar je Italija napovedala vojno Avstriji. Ob osmih zvečer ne sme biti nobene luči in vsi vojaki morajo biti v vojašnicah. Ljubljana je bila res žalostna ponoči. To sem opazil, ko sem šel na kolodvor in se odpeljal proti domu. Kar nekako čudno mi je bilo pri srcu, ko sem šel proti domači vasi po dolgih mesecih, kajti nisem mislil, da bom še kdaj hodil po tisti znani poti proti domu. Domači so bili zelo veseli, ko so me zagledali. Mislili so, da sem mrtev, ker nisem toliko časa nič pisal. Prešli so starčki in žene in me vpraševali po svojcih in pripovedovali, da jih že veliko pogrešajo. Moral sem jim pripovedovati, kako je na fronti in oni ao me s strahom poalušali. Pokazal sem jim tudi noge, ki so bile vse črne od ozeblin, ko so me odpeljali v bolniAnico. Tam so mi dali zdravila, da mi je Ala trikrat koža stran in se je Ae sedaj lupilu. Ljudje ao vzdihovali in tarnali, kaj bo zdaj, ko je Ae Italijan začel. PETEK, 1«, OT;Tr,nr Oddelek ruskega vojaštva se vrača v mesto Kiev po končanih manevrih^ okolici!" P. Karinthy: Poligamija Mož (pri obedu): Ta nova ideja je pač od Amen ta, in zelo zanimiva je. 2ena: Kakšna ideja? Mož: Tista, o kateri je davi v pisarni gospod Baumer pripovedoval. 2ena: Kaj-je pa pripovedoval? Mož: O tistile one . . . Hm! Veš, samo- Idejo kot tako mislim. V resnici: sijajen domi-slek! Zdi se mi prav zanimiv; saj se mi sme, mar ne? žena J ravnodušno): Seveda. Mož: No, saj ideja ni tako nova . . . Saj se je tudi po tridesetletni vojni uveljavila. Žena (mirno): A, tako? Mož (razburjeno): Niamreč so tudi takrat o tem govorili . . . Zakaj zaradi premnogih žrtev na bojnem polju se je ljudstvo hudo skrčilo; prav tako je bilo hudo kakor zdaj, ko imajo ljudje samo po enega otroka. Morali so se takrat pobrigati za potomstvo. Zato pa meni tovariš Baumer, da bi tudi zdaj ne Žena (vzame spet vilice v roke in se upre na njene konice): Kaj, tebe tare skrb za več žena? Mož (presenečen): Ali mar nisva . . . govorila ... o poliga-miji? Žena: Kaj me le briga ta zlodjeva poli ... ali kako si že rekel. Pravkar si govoril o več ženah, pa ne o poli ... ali poli-magiji . . . (prične nekaj sumiti). Kaj pa prav za prav je ta polimanija, ali kako si že rekel? (z vilicami krili pred seboj). Mož (pobesi glavo): A tako . . . Poligamija? Ja, to ti je centralizacija carinskih lestvic . . . Državna organizacija za uravnoteženje plač javnih nameščencev ... je pa še znanstveni izraz za cvetno čašico tro-bentice. 'Poli pomeni trobenti-co .. . gamija pa čadico ... (pokorno in spokorjeno pogoltne ostanke obeda). Njena toaleta "Mina", se je ogorčila gospa, "sinoči ste se predrznil: vzeti mojo plesno toaleto na veselicr. Takšne nesramnosti še ne pom- bilo^iapak, še*celo prav bTbiioJ Sram naj vaa bo\',.i. ako bi jo zdaj vpeljali. Žena (mirno): Koga? Mož (po kratkem premoru):' . . . . . , , Poligamijo! (Hitro obrne gla-,mi f,pa že,nm/e za«ro5f,l' da b.° vo in skrije obraz za prtičem.) razdrl 2aroko' če me *e kda' v;dl Saj si ne morete misliti, mi-lostljiva, kako me je že bilo sram!" zaihti krščenica. "Zraven pone vi Žena (zaupno): A tako, poli gamijo? Mož (začuden, ker mu ni nič v glavo priletelo): Da. Žena: Da, poli . . . zakaj bi je pa ne vpeljali! Mož (navdušeno): Kaj ne da? Tudi ti si za to. Vidiš, tako je prav; to je sijajno. Nikoli bi ne bil verjel, da si tako vzvišena . . ., tako brez predsodkov, tako objektivna . . . Žena: Saj! Ti si me zmerom podcenjeval. Mož (nad vse navdušeno): Toda odslej te bom višje cenil, imel te bom za plemenito, nesebično in prav pametno ženo . . . Zdaj se bom vsaj lahko s teboj pogovoril, kakor s prijateljem, kakor s polnovrednim človekom . . . zato ti lahko že zdaj zaupam, da bi bil tudi jaz močno za to, da jo vpeljejo . . . Žena (mirno): Koga? Mž: Poligamijo! Žena: Da, da — poligamijo. Mož (navdušimo in glasno): Vsi tisti ugovori, ki bi jih u-tegnil človek zaradi morale i-meti, so pač današnji dan pi- n.*™.. i i j , , j Aka . . . Saj so vendar na svetu Doma sem ostal dva dni, po-! , . ' .. _ ............, , i narodi, ki se jim zdi monogami- ja nenravna . . . Poligamija je — zdi se — vkoreninjena v bistvu človeka in zato bi bilo prav in v redu, da jo tudi pri nas vpeljemo. Žena: Prav res! Mož (žareč od navdušenja): Kaj ne da? Kako si pametna in razumna! No in tudi iz gmotnih ozirov . . . Človek bi na pogled mislil, da bi poligamija naložila mtKŠkemu bogsigavedi kakšna težka bremena . . . Ce si pa stvar <»d bližje (»gledamo, pa ne ostane samo gospodarsko ravnotežje nedotaknjeno, temveč ae celo zboljAa. Prav gotovo! Žena: Ce je prav gotovo, potem je kar dobro! Mož (s poudarkom): Da . . . Zakaj, če imam torej skrbeti za več žena. so tudi te lene . ž«-na (odloži vilice); Kaj, ka ko je to? Kaj to j*»meni. to « več ženah? Mož (začudeno ra/pr No, |»oli . . . tem sem i»a moral odpotovati k svojemu polku v Ptuj. Tam aem se javil in dodelili ao me k takim. kr se niao bili sposobni za slutim. Sole in druga velika poslopja so bila vsa spremenjena v bolnišnice in vojašnic«. Jaz sem Ae hodil ob palici, katero ao mi pa kmalu vzeli. Rekli ao. da ne smem s palico hoditi v mesto. Nekega dne je prišel ukaz. naj m' tisti, ki mislijo, da ao spodobni za delo. javijo. Delat bodo Ali na neko kmetijo v bližini me-»ta. Jaz in dva druga smo se javili. Sli smo na kmetijo, kjer, nas je gospodar peljal tri ure! daleč v gorice travo koait. Tam i »o bili tudi vinogradi in pri rasnih delih smo bili upoaleni dva tedna. Nekega dne je prišel go-spndar it me k ta in nam povedal. da se bomo morali vrniti v Ptuj. kjer bomo dobili dopuat. (Dalja prihodnji*.) Ali af« naročeni aa dnemik 'Proav eto'? Podpirajte svnj |i«t* v tako nespodobni oble''i!" Nedvoumno V restavraciji jc neka m dama ravno povečerjaia i| prižgala cigareto, ko pripelj« takar neko starejšo damo k ni mizi. "Upam, da vas ne bom mq če bom jedla med vašim k njem?" "Nikakor ne — dokler I ahko slišala godbo." * Dve zdravniški "Ali ima vaš nečak še kaj cientov ?" "Na žalost še malo. Saj sorodniki pomagamo, kjer le remo—toda zmerom človek darle ne more biti bolan!" * "Nu, ste se ravnali po m< navodilu ?" vpraša zdravnik, li spite zdaj pri odprtem .Ai "Da!" "In ste se prehlada sreu nebili?" "Še ne! Le ure in den.rn * • Ženitni oglas "Nu, kako ste zadovoljni spehom svojega ženitnega < sa?" "Ne morem še presoditi-roka bo šele jutri teden!" Ali sta is naročili Prosvelo ali dinski liat s ro]««*»••. •»»■