PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 1950 LETNIK VI. - L. VSEBINA: Debeljak Ciril: SEVERNI RAZ DEDCA (konec) / Dr. J. Pre-ieren: PO POZABLJENIH STEZAH / OBZOR IN DRUŠTVENE VESTI: Prejeli smo / Novi vzponi / Razgled po alpinističnem svetu / Iz svetovne planinske literature / Zimska soba v Staničevi koči / Opomba uredništva ★ Planinski Vestnik je glasilo Planinske zveze Slovenije I Izdaja ga imenovana zveza, urejujo pa uredniška odbor l Revija izhaja 12 krat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki Skupaj I Članki se pošiljajo na naslov: Tine Orel, Celje, t gimnazija I Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Likoearjeva ulica, II. provizorij, tel. 33-35 / Tu se urejujejo: reklamacije, naročila, naročnina, honorarji, oglasi, računi, razvid naslovov f Tiska Celjska tiskarna v Celju I Letna naročnina znaša 150 din in se lahko plača tudi v dveh obrokih po 80 din I Tekoči račun revije pri Narodni banki 601-93603-22 I Spremembo naslova naj naročniki javijo na Upravo Planinskega Vestnika I Pri spremembi naslova javljajte prejšnji in novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami, da ne bo pomot. ★ Zaradi varčevanja s papirjem smo morali znižati obseg in naklado lista. Novih naročnikov ne sprejemamo. Maja bosta izšli Številki 4—5 v enem seditku. * Prva priloga v »Planinskem Vestniku«: V zaledeneli a Umi. Fo>to Rado Kočevar. Bmhmcljt: Rio. Selenburgova ulica z barom Sl&vlja. Gosposvetska cesta Daj dam, Cankarjeva ulica Cinkole, Poljanska cesta Kavarne: Emona, Cankarjeva ulica Evropa. Gosposvetska cesta NeboUCnik, Gajeva 1 z barom Tabor, Skofju ulica (JfilSilTE SlaSČItsrna: Volga. Cankarjeva ulica Gostilne: GOSTINSKA PODJETJA Figovec. Tyrfiev» cesta Savica, Celovška cesta Sokol. Pred Škofijo Rulokrnnjc, KlorjaiiBka ulica Rožnik, Pot na Rožnik Podrožnlk, Pot na Rožnik Ruski cur, Mala vas 16. Jeilca Hotel: SoCa, Sv. Petra cesta PrtnofISfa: r GLAVNEGA M E S T A Pri starem TiSlerju (za prehodne goste) Pri Bclokranjcu, Florjanska ulica Restavracije: LJUBLJANE za usl. na potovanju: Tavčarjeva ulica 4 Stari TiSler, Kolodvorska ulica Debeljuk Ciril; ----SEVl^I«JJlAzj)BDf A steJVo'iT?„Ms z vnsars^tnav"er,lie,,ih pi<"Mah Ä ¿sa säjüs? žr, -¡ £ s: KS " ^ ,.bll vtstao ,„ d0 tfj^rj f. svojem mituTtaTÍ nepozaben, je risa, äkr,at„o ra,e A^.^t SÄe N^Ä noč, tako vsakdanja, vsaki drugi enaka, s tisočerimi lučmi in lahnimi na-pevi nočnega pcvca. Pribita in privezana na klin sva skrčena in stisnjena drug k drugemu čakala novega dneva. Mraz jc lezel do kosti. Izčrpano m spoteno telo ie drgetalo v ledenem vetru, misli pa so begale od stvari do stvari, od spomina do spomina. Spomnil sem sc zgodnje mladosti, tako vesele in srečne, brez skrbi in težav, ki jo je presekala nepričakovano sekira usode. Misel mi je begala k očetu, ki je zadnji svoj krik dal tebi, prelepa slovenska zemlja. Krogla je presekala nit njegovega poStenega življenja. Spomnil sem se matere, ki je v zadnjih krčih za temnimi zidovi plinske celice klicala tebe, domovina. Spomnil sem se vsega preganjanja in trpljenja tisočerih množganih ljudi, spomnil sem se sto tisočev, ki so izginjali v nenasitnih žrelih krematorija, zoglenelih teles ob bodečih žicah Dachtfua, Osvvieczima in Raba. Neizbrisljiv, krvav žig je usekal Nemec v mojo mladost. Za vse življenje. Dom, nekdaj tako lep in vesel, so sedaj nadomestile gore. Ljubim ta dom, ker vem, kaj pomeni. Ure so tekle počasi v neskončnost. Mraz me jc stresal. Ko bi imel nekoga, da bi se ogreval ob misli nanj, sploh, da bi lahko vso noč mislil. Toda zmanjkalo je počasi tudi tega in minute so postajale ure, noč pa večnost. Zabliskalo se je. Nisem upal verjeti svojim očem; saj se varam, to je le odraz prenapetosti živcev. Toda ne. V dolgi črti so zažareli grebeni Ojstrice, dolg, nepretrgan blisk je osvetlil nebo. Rado je strmel nemo predse v noč. Vedel je kot jaz. kaj pomeni za naju danes nevihta. Odprta in navpična stena, klini in zaponke, izve-šena polica, vse skupaj pa krasna tarča za vsako strelo, ki bi vžgala. Kaj bi ostalo od naju? Morda samo ožgana skala na mestu najinega bivaka. S strahom sem buljil v nebo, ki je bilo še jasno in posulo z zvezdami. Zopet se jc posvetilo, to pot za Mokrico. Morda pa to ni nevihta. »Saj je ne bo, je predaleč,« je menil Rado, da bi potolažil mene. Globoko pod nama je zasvetila drobna lučka. Nekdo od naših gleda skozi okno na Korošici Morda jo Ivan ali Koko. Skrbi ju najina noj. Cez Čas začujeva klice-»Kako je?« »Vse v redu, pa lahko noč!« »Zjutraj pridite z vrvjo nad steno!«, je zaklical Rado. Lučka je ugasnila in bilo je zopet vse tiho Na spanje nisem pomislil. Bolelo me je koleno in roka, Radota pa glava od sunka, ki ga je dobil pri mojem padcu, ko ga je silna teža vrgla iz stojišča in zagnala ob klin. Menjala sva mesti, tako da sem dal Radotu noge pod pazduho, ker sem bil brez nogavic. Enakomerno tiktakanje Radotove ure je noč še podaljšalo. Polnoč. Prav tako sva pred pol leta čakala jutra v zaledeneli se-verm triglavski steni in se tresla v mrzli ledenižki sapi. A tedaj je brnel pred nama kuhalnik in vrela voda v njem. Zalagala sva se vso noč z vsebino nahrbtnika, ki ni bila skromna, saj je bila velika noč. Prestala sva to noč in tudi danes jo bova. Ure so tekle. Ob petih je rahlo zažarelo nebo na vzhodu in doživljala sva rojstvo dneva. Nemo sva strmela v to lepoto in občudovala zarjo, ki se je raztezala in lezla vse više. "Vse barve je nadelo nebo in končno je prvi žarek sonca zasvetil prav na Ojstrici. Zbudil jo je in hitel drugam, da vzdrami še druge, ki .so še temni in zaspani sanjali nad dolinami » Hej! Pogledala sva v dolino in opazila dve drobni piki v melu pod steno. Bila sta Ivan in Sivka, ki sta hitela pomagat. Izginila sta v gmšču za zahodnim razom, kmalu nato -pa sva jih začula že nad sabo. »Pazi, vrgel bom kamen!« Zažvižgal je točno preko naju in udaril v prod. Kmalu za kamnom je prisikala vrv in obstala nekaj metrov nad nama. Ivan se je spustil za dolžino v steno, se tam zabil in vrgel znova. To pot je vrv z zaponko zaplesala tik naju in udarila v steno Privezal sem se nanjo. »Varuj!« Stisnil sem Radotu roko, ki je varoval in zapustil polico — najin bivak. Varovan z vrha sem prelezel težko mesto, to pot brez večjega napora. Nad previsom sem varoval Radota, ki je bil kmalu pri meni. Plezal sem dalje v kotu neizrazitega stolpiča in varoval v globoki votlini 10 metrov pod Ivanom. V koncu votline sem odkril velikansko gnezdo ne vem kakšne ptice. Biti je morala prccejšnja, ker bi se v gnezdo za silo spravil tudi sam. Iz luknje sem prečil izredno težavno v levo, obšel preveso in izplezal do Ivana. Prevezal sem se na njegovo vrv in tako zopet varovan z vrha izplezal še zadnjih 30 metrov. Na vrhu naju je sprejelo toplo sonce. Kot omamljena sva se usedla na mehko travo. Bila sva zopet sre'ina in vesela, saj sva doživela nekaj, kar je dosegljivo le redkim. Spoznala sva v teh dveh dneh, najtežjih v najinem gorskem delovanju, kje je meja človeške zmogljivosti, spoznala sva, kaj pomeni tovarištvo, ki je prvi pogoj življenja in uspešnega ustvarjanja vsega, kar stoji na zemlji. DIREKTNA SMER (SMER: B) Vstop na desni strani stebra. 10 metrov naravnost navzgor (klin). Pod gladkim trebuhom prestop v levo in 4 metre navpično navzgor na neznatno stojišče (3 klini, skrajno težavno). Preko previsa (klin) in po navpični poklini nekaj metrov do luske. Desno od luske klin za stojišče. Od tu skrajno težavno 10 metrov levo. Stena 90° naklonine. Tu zabiješ specialni prečni klin, ki pomaga, da dosežeš boljšega nad njim. Nato skrajno težaven prestop v levo okoli ogla. (Klin pred prestopom ostal v steni.) Dalje navpično navzgor, malo oprimku«.', brez klina 10 metrov do luskice, prislonjene v navpični steni. Levo od nje v kotu ostal klin v steni. Dalje do specialnega klina in naprej prosto po črni in previsni steni z neznatnimi oprijemi (skrajno težavno in tvegano). Najtežje mesto okoli 20 metrov do police (dobro varovališče). Klin za stojišče ostal v steni. Nekaj metrov desno navpično navzgor po poklini, skrajno težaven prestop na poličko. Okrog 10 metrov laže navzgor so klini. Po poklini z dobrimi oprijemi v udobno votlino. Izredno težaven prestop v levo do police pod streho. Po njej levo in čez streho na dobro stojišče. Od prečnice levo in po zajedi navpično na vrh. Plezala dne 22. in 23. septembra 1949 Ciril Debeljak (Celje) in Rado Kočevar (Ljubljana). Cisti čas plezanja znaša 9 ur. Smer je skrajno težavna (6 stopnja zgornja meja). Foto KoCevnr Rač" Severna stena Dedca A: Smer Debeljak-Arnšek. B in C: Smer Debeljaflt-Kočevar. Dr. J. Prcšern: _ _PO POZABLJENIMI STEZAH I. Poznega poletnega popoldneva stojimo trije pred hišo nekje v Trenti Pred hiso, pnslonjeno na breg, ki je zunaj tako bleščeče pobeljena m ki je v odprti veži tako čista, da kar diha snago. Nič nima skednja nobena hiša v Trenti, ne kozolca in hlev je še posebej redek. Ne rabi skednja m kozolca, ker Trentar pridela samo fompc in malo fižola Mrva se lepo spravi v podstrešje, ki je dostopno z malo Jestvo ali tudi brez nje, hlevček pa je spodaj. Na oknih so pelargonije, na Primorskem tako priljubljena cvetka, ki v Bovcu in Kobaridu kar kipi v temnordečem zaru m v neverjetnih množinah z vseh oken. S količi ograjen vrtič je pri hiši, v njem nekaj poznega poletnega cvetja, nekaj čomp in fižola, zraven ležeča njivica pa zori glavno hrano — krompir. Njivica je pognojena od zgoraj; gnoj ni ipodoran, kajti drugače bi se njegova učinkovitost porazgubila brez haska v peščeni zemlji. Trije stojimo pred veznimi vrati in prosimo prenočišča na senu ki nas bolj mika kakor trdi pogradi pri »Zlatorogu«. Zajetna mamica stoji na pragu, gleda nas tako dobrohotno in smehlja sc nam tako prijazno vemo> stregla nam bo. Zakaj brali smo .pri Trentarju-Abramu-' ». . Reven je Trentar in skromen, a če pride potnik, znan ali neznan, v h vso, ga prijazno sprejme, po moči pogosti in prenočišča ne odreče nikomur...« Taki ao bili Trentarji pred štiridesetimi leti. Ali so še? Se so, morda manj kot pred štirimi leti, mogoče že manj kot lani kajti tujskt promet terja svoje, rodi profitarstvo in uničuje stare domače običaje Presenetilo nas je vprašanje: — Ali greste inari »črez«? — Mamica je pri tem navihano pome-ziknila z desnim očesom. — Cez mejo? Ne! Prelepa je Trenta, predrage so nam sedaj naše gore in dobro vemo, da je v tujini kruh trd in grenak. Tako smo kar brez lestve stopili na seno v podstrešju in odložili oprtnike Nato smo pogledali v večernem hladu na mehko muravo pred hišo. Počasi je začel Žareti v oranžni barvi vrh Prisojnika, ki kaže semkaj svoj vitki profil, a v Pišnico gleda s svojim širokim čelom, Bavški Grin-tavec in njegova soseščina pa se je v kulisastih ploskvah brez detajlov povasi zavijala v modrino prvega mraka, tako da so nastali kontrasti barv kakor v znani Klingerjevi sliki »Die blaue Stunde«. Kadar sem stal na Vršiču ali hodil po cesti čezenj, vselej se mi je z-, ibid. stav 58. v Koritnieo odsvetoval kot prenevarno, opozarjal je na to, da se je na njej ponesrečilo do smrti več italijanskih vojakov in nam priporočal kak drug prehod v Bavščieo, katerih nobeden da ni nevaren, samo grd; so, ker so polni grušča. Sicer pa je dejal, da bomo že prišli čez, če smo turisti in da bomo pod vrhom nekje naleteli na leseno kočo, ki so jo postavili Italijani. Mi smo bili mnenja, da se bomo pač vrnili, če ne bomo mogli čez, ker čas to pot ni naš gospodar. Po ozkih »ulicah« Zadnje Trente, obdani h ob obeh straneh s ciklop-skimi zidovi, se vzpenjamo po položni ¡poti skozi gozdič na malem griču Klinu, ki deli dolino od izvira Soče do Grintavca na dva dela. Ta dolina se imenuje Za Podnem. Kadar koli sem stal na serpentinah pod Vršičem, vedno sem bil očaran po velikem amfiteatru, ki se vleče od Jalovca preko Grintavca vse do tja, kjer napravi Soča veliko koleno pri cerkvi Sv. Marije in I^ogti v Trenti. Reže ga beli ipixxi hudournika Trente skoraj po sredi, veliki travniki so vedno sveže zeleni, ob vznožju gora pa so prisl «njene domačije Zadnje Trente, izza katerih se dvigajo v navpičnih itenah vrhovi do impozantnih višin. Opaziti je več škrbin in škrbinic, ki kažejo na možnost prehodov na ono stran. Nehote obstane potnik, ko vidi pred seboj Grintavcc, ki obrača na Vršič obliko piramide, dalje vrsto strmih sten z dolgo vrsto imen, ki se vlečejo od njega naravnost proti severu do Jalovca, čez katere mora peljati pozabljena stezica v Koritnieo, zaznamovana celo v vojaških kartah; aH pa občuduje severne prepade rajde od Grlntovca do kolena Soče. Zadnja Trenta — Bavški Grintavec roto dr. Prešern Glede imena Za Podnem ni prepira. Čeprav je Trentar-Abram prvotno pisal Zapoten,8 je pozneje to naziranje izpremenil v Zapodnem.0 Temu je pritrdil tudi dr. Turna. Poldne ¡pomeni v starinskem jeziku jug, polnoč sever. Torej za gorami na jugu. Lavtižar razlaga na ta način Ponca.7 Analogij je drugod vse polno: Maloško Podne. Piz du Midi, Cima di Mezzodi, Mittagskogel, Miitagskofel. Ko pripelje vozna pot s Klina, stojimo pred betonskim koritom, iz katerega teče voda iz vodovoda. Opravili smo tam jutranjo toaleto, zavili na dcssno proti iprvi hiši, kjer se odcepi pot v serpentinah v smeri proti Jalovcu naravnost proti severu. Kmalu smo našli italijansko markacijo 1-11 in ji sledili potem prav do Koritnice. Pot drži spočetka skozi bukov gozd, je lepo izpeljana, tista pot, ki jo je zgradilo SPD in izročilo »ro-metu 2G. avgusta 1906* kot zvezo med kofio v Koritnici, ki je danes ni več, ter Jalovcem in Trento. Pozna se ji, da je malo hojena. Ko smo počivali, nas je prišel pogledat gams, kar nam je dalo povod, da smo začeli razpravljati o trentskih divjih lovcih, o katerih vesta veliko po vedati oba, dr. Kugy in Abram. Gostoljubni so še, ali so tudi še vedno tisti stari divji lovci, katerim se ni ustavila nobena stena, Listi, ki so vodili Kugyja ipo samo njim ananih potih? Poleti smo nekoč sedeli pri -»Zlatorogu« v njihovi družbi. Na vprašanja, če je še kaj gamsov v teh krajih, so 'odgovarjali strašno izmikajoče, češ da so pač neko: bili, da je sedaj vse drugače, da je morda še kje kateri, da ni časa za take reči. Končno se je oglasil eden njih, ki mu je krasila klobuk mogočna gamsova brada: »Za nas jih je še dovolj.« Pa je prišepnil drugi, češ da je mož pravkar prišel iz zapora raradi divjega lova Ko tako modrujemo, se nam odpre bukovina in že stojimo na mali jasi, ki je redko zarasla s prav mladimi macesni. Sredi njih je razpadajoč ostenje planinske koče. Nekdanja Trentska planina. Sedaj je zapuščena, a ne, ker bi je Trentarji ne potrebovali. Svoj čas jo je kupil od lastnikov italijanski vojni erar, menda za nekako obmejno postojanko, katere pa ni gradil. Nekdanji lastniki se ipotegujejo, da bi jo dobili nazaj. Se nekaj zavojev skozi mešan gozd, ki končno preide v redke macesne, na kar se pot vzpenja še vedno dobro vidna in dobro markirana proti tistemu velikemu presledku med velikani, ki je tako dobro viden iz doline. Veliko nižji je od sosedov na desni in levi, na sredi pa stoji popolnoma osamljen steber. Jalovec je medtem izgubil svojo lepo figuro, ki jo kaže tudi še v Trento, postal je bolj zajeten tudi zaradi perspek-tivične skrajšave. Gremo mimo skale, kjer se je ohranila še dobro vidna minijeva markacija SPD iz leta 1906 z napisom: Jalovec—Trenta. Ker Jalovec trenutno ni v našem programu, sledimo stezi, ki gre v zavojih proti stebru, pod katerim zagledamo v veselo presenečenje malo leseno zavetišče. Bilo je zaprto, pa ne zaklenjeno. Ker je notranjščina pokazala s Trentar-Abrsm: Na Zapotoku, Pl. V. str. 73. 9 Isti: Opis Trente, Pl. V. 1907, str. 82. T Lavtižar Kranjska Sibirija, Pl. V. 1906, str. 105. 9 Poročilo v Pl. V. 1906, str. 155. Se dovolj udobno lice, pel ležiš i t ostanki slame, drvmi in pečico, smo svoj načrt spremenili: Prenočili bomo, gremo lahko na Jalovec in jutri nadaljujemo pot v Koritnico, saj se je do sem izkazalo, da je steza, čeprav pozabljena in malo izhojena, kar stezica za planinski izprehod. Notri je na steni nabit karton z napisom: »Zavetišče pod Špičko. 2050 m, PD Jesenice.« Pod pogradi smo našli kovinasto tebi o s še dobro čitljivim napisom: »C. A. I. — Rifuggio Efrem Desimon — 2050 m.« Kdo je bil ta Efrcm Desimon? Kdo je bil tisti Seppcnhoier na Križkih podih m kdo Ernesto Pieconi na Krmi? Neznane nam veličine! Vsiljuje pa se razmišljanje, če je oznaka Špička točna. Špička se mi je zdela pieveC kranjska, skoraj ljubljanska. Na vprašanje pri starem Trentarju sem itasneje dobil odgovor: »gpica, špičica.« Poslušalec pa je pripomnil- "Kranjci jo imenujejo tako.« »Jeseničanje?« »Da, mi Pa pravimo Turen za gradom.« Ni potrebno in tudi ne kaže, da bi brez potrebe izpreminjali stara, že dolgo udomačena krajevna imena, čeprav morda imajo svoj izvor v tujem jeziku, zlasti če mesto drugih korenik uvajamo germanske Naj bi ostalo lopo staro domače ime: Turen za gradom. Zakaj Za «radom se bo pozneje izkazalo. Stene zavetišča so popisane na drobno in tudi »naslikane«. Erotičnih izlivov je v nalpteih zelo malo. O mrazu tožijo, o slabem vremenu govorijo m o trdih posteljah. Zelo malo je povojnih slovenskih. Edin, napis ki 'ma nekaj vsebine: Piu salgo - pu\ valgo - čim vise se vzpenjam,' tem več veijam. Zavetišče je uporabljalo skoraj izključno italijansko vojaštvo, ki trd, o sebi, »da so italijanski aipiini najboljši vojaki na svetu « Vsekako bi bilo potrebno, da se zavetišče ohrani* Tura iz Trente v Kontmco, skozi Log v Bovec je dolga in se da le s težavo opraviti v enem dnevu Z Vršiia na Jalovec in v Bovec ravno tako. Pa tudi stene vse-naokoli vabijo alpiniste na prvenstvene vzpone na svojih obeh straneh S prenočišeem m hrano v Logu pa je velik križ in so moje izkušnje v tem oziru tako bridke, da samo z jezo in ogorčenjem mislim nanje Zavetišče je imelo malo obiskovalcev v povojnih letih. Iz papirjev pod kamnom na mizi smo mogli dognati, da je bila letos pred nami tu samo ena skupina in še ta je prišla iz Bavščice. Zavetišče pa ima vendarle stalnega prebivalca: kar dobro rojeno mLško. Turen stoji sred, med dvema izrazitima točkama. Severovzhodno tvori Jalovec (2643) m vrh 2483, jugovzhodno pa po avstrijski kart, točka 2324. Ce se primerja avstrijska vojaška karla z opisi v naši planinski literaturi, se pokaže, da nekaj ne more biti prav. Po karti naj bi zavila steza natančno severno tik nad točko 2324 na bavško stran Ce stvar natančnejše preiskujemo, se pokaže sledeče: Trentar-Abram piše", da se Skutnika drži skoraj navpični Pele katerega se drži zareza, imenovana »Čez škrbinieo«, od katere se vleče dalje zelo razjeden in oster greben na Ozebnik (tudi Mali Ozebnik) in • Zavetišče je bilo med tem obnovljeno. — Op pis Trentar-Aibram: Opis Trente, Pl. V. 1907. str. 68. Jalovec (tudi Veliki Ozebnik). Višin ne navaja. Pomniti je. da ta avtor postavlja Mali Ozebnik zraven .Jalovca, ki ga imenuje tudi Vel. Ozebnik. 2e navedeno poročilo o otvoritvi tega pota v Vestniku pravi, »da se je ekspedieija vrnila z Jalovca čez Vel. Ozebnik in krenila po kamenitem svetu proti Peleu, stopala potem zopet kvišku na greben med Pelcem in Malim Ozebnikom.« Vprašanje se zaplete še s tem, ker dr. Turna piše:1" »SPD je napravilo pot iz Koritnice v Ozebnik. čez I/anževiot>, ¿kozi Skrbino za Gradom in zad za Malim Ozebnikom 2324. Za Zclcnico (2278 m) in Vel. Ozebnikom (2483 m).« V Imenoslovju" pa navaja v smeri od severa na jug: Vel. Ozebnik (2483) ali Na Prodih Spiea, iprvo Trenta rji, drugo Koritni-čanje... Mali Ozebnik (2324 m). Škrbina za Gradom, na vzhod Dolina 7a Gradom, nato Pele nad Klonicami (v Bavščici) ali Pinja (v Trenti) 2437 m. Srednji ali Balenski Pele 2337, Zadnji ali ZapotoSki Pele 2316 in dalje do Grintavca še celo vrsto imen. Potemtakem bi bili med Jalovcem in Grin-tavcem kar štirje Pclci, pa je v okolišu doline Za Podnem še peli, kajti po dr. Tumi se nahaja v pregradi v kolenu Soče še Trentski Pele." Ce bi dr. Turna nc bil priložil svojega narisa k 10. štev. Pl. V. 1911. bi se bilo v tej zmešnjavi težko znajti. Vsekakor pa Abram nima prav, ko istoveti Jalovec z Vel. Ozebnikom. Pomota je opravičljiva, ker se iz doline Jalovec in Vel. Ozebnik težko ločila in jc Skrbina med njimi s prehodom v Loški žleb in Koritnico težko vidna. Seveda nima prav, ko postavlja Vel. Ozebnik 2483 m kot Mali Ozebnik. Zato jc pač šteti kot dognano Jalovec 2643, Vel. Ozebnik 2483. Mali Ozebnik 2324. Vojaška karta točke 2437 (t. j. po dr. Tumi Pele nad Klonicami ali Pinja) nima. Po omenjenem narisu pa se izkaže, da je Pele—Pinja podaljšek z Mal. Pelca 2324 proti jugovzhodu. Steza v vojaški karti v primeri z dr. Tumovim narisom in dejanskim ipoložajem ni pravilno zarisala. ker po karti drži tikoma severno od Mal. Ozebnika 2324, v resnici pa drži tudi po dr. Tumovem nariisu južno od Mal. Ozebnika čez škibino, ki jo Trentarji imenujejo Škrbinica za gradom, med Mal. Ozebnikom in Pelcem—Pinjo na bavšfco stran. In ta Pele je po dr. Kugyju15 »tič, ki šale ne pozna«. Vzpon nanj da nudi čške doline, samo Veliki vrh — Rombom, neposredno pod seboj pa zelo ozek žlebič, ki preide v "nekak nos, kjer se v modrini neba vse konča. Ob steni so ostanki nekdanje železne vrvi, ki nudi še dane« dovolj varnosti do konca nosu. Tam se steza obrne v ostrem kotu na desno v stene grajskega obzidja. Sele tukaj se razgled razširi. Pokažejo se vrhovi okrog Rablja, okrog Logov. Prepiramo se nekaj časa, če je Mangrt že kje na vidiku. Prihajamo do zaključka, da leži pred nami dolga vrste Karnijskih Alp tja do Kanina in Poliškega Špika. Razgled je tako lep, da počivamo na koncu nosa nad brezdanjimi brezni, ki padajc v BavščiOO, nad katero leži pod nami sredi zelenih pašnikov zgradba planine Bale. Nad brezni drži steza dalje. V skalo je vsekana, bila jt nekoč zavarovana z vrvmi in klini. Vrvi so deloma izginile, deloma visijo prosto v zraku, klini pa so še ostali. Dovolj pa je opor in prijemov, take da objektivne nevarnosti ni, posebno ker steza kmalu preide na travnate sedlo Tu je križpotje: križajo se steze iz Trente čez Skrbinico za gradom, ,po kateri smo prišli in ki je v svoji dosedanji smeri na Plešivet (2185) in na Bavh (2189, v avstrijski karti po dr. Tumi,a napačno Kol-čevka, spačenka iz Goleževice, slednja pa je vrh 2101, ki v avstrijsk karti ni kotiran). Druga pripelje iz Bavšoice čez planino Balo in preval 16 Dr. Turna: Kaninska in Mangrtska skupina. M. V. 1911, str. 202. na sedlu v Koritnico. Sedlo so imenovali meni v Bavščici Lanževica, kakor ga naziva enkrat tudi dr. Turna,'6 drugič" pa sedlo Nad Brcžičem! Ne zanimajo nas temelji porušene italijanske financarske stražnice, ker nas je prevzel pogled na Mangrtovo južno steno, na zapadne prepade Jalovca in Vel. Ozebnika m daleč dol v globino. Nehote .smo odložili oprtnike, polegli na mehki trati in se norčevali iz tistega Ti-entarja, ki nam je grozil z nevarnostjo pota. Kajti to, kar smo prehodili, za nas ni pomenilo nevarnosti ali neprehodnosti, pod nami se pa odpira veliki kotel Ozebnika, v čigar dnu leži še sneg, nato pa se začne macesnov gozd. Kje more torej biti še kako neprehodno mesto? Daleč, daleč spodaj nekje pod stenami Mangrta leži v polnem soncu Koritniška planina. Lepo se nadaljuje po melišču jasno izražena naša nadaljnja pol v Koritnico. Iz nje se dviga oko počasi, počasi od dna do vrha, zroč v Mangrtove stene, katerih se dr. Kugy ni lotil. Jalovec kaže sem svoj profil, za katerim ne zaostaja mnogo profil Vel. Ozebnika, med katerima je jasno izražen Loški žleb, kot drugi prehod iz Trente v Koritnico. Po opisih pa je zelo neroden in zahteva precejšnje sposobnosti. Sonce kotla pod nami še ni zajelo. Skoraj hladno je, ko se spuščamo po serpentinah navzdol po melišču in nimamo potrebe, da bi lovili vodo v velikem snežišču. Cim prej bi radi prišli na sonce tik nad redkim gozdičem, ki nam zakriva pogled nad tisto, kar utegne biti še spodaj, rako smo prišli nekako tja, kjer se ped navedenim snežiščem, imenovanim tudi Vel. Ozebnik, nahaja stožec »Mali Turn v Ozebniku in na robu pod njim Tura v Malem Ozebniku in niže doli Veliki Turn. Pod Ple-šivcem je Mali Ozebnik in na robu pred njim Turn v Malem Ozebniku. Lepa macesnata polica od Malega Ozebnika proti sredi pobočja Plešivca je Zagon.«18 Zdi se mi, da počivamo to pot na Zagonu. Gledam, karto vrtim, pa se potem, ko sem mogel srečno dognati vrhove obeh Ozebnikov, vsaj enega izmed Pelcev in enega od Turnov, v tej zmešnjavi Ozebnikov, Pelcev in Turnov, obupan zleknem na mehko travnato polico. Dovolj mi je danes imenoslovja in me noben Ozebnik, pa naj si bo to snežišče ali vrh ali snežen kuloar ne zanima več. Zraven police šumi nekje prav izmed skal tenak curek snežnice, ki nam zaliva kosilo, oko pa se je umirilo in stanovitno počiva na stenah Mangrta, med tem ko um razmišlja paradoks, ki bi si ga pred vojno nikdar ne bil mogel misliti: Severna in severovzhodna stena Mangrta sta ostala v rokah tujca, južna pa je naša. In ta južna stena ima še precej nerešenih problemov, ki so mojim letom že prehudi. V mnenju, da so težka mesta prehoda v Koritnico čez Škrbinioo že za nami, se vdajamo tudi duhovnemu brezdelju in da ga pretrgamo, nadaljujemo brez skrbi pot navzdol. Je že res, da je pot nadelalo SPD, ampak tako lepih »štengic«, ki se vrstijo z etaže na etažo, SPD gotovo ni napravilo. To je laško delo. Se bolj neskrbni postajamo, pa se zdajci znajdemo nad precej nerodnim mestom, kateremu sledijo druga, vedno bolj nerodna. Klini, potrgane vrvi. 10 Isti ravno tam str. 202. 17 Isti ravno tam str. 220. 18 Dr. Turna: Mangrtska skupina. Pl. V. 1914, str. 69 in si. v skalo vsekane stopinje, spodaj odsekano skalovje in v dnu bel, hudourniški prod. Dosegli smo ga sreino in skoraj dali Trentarju prav. A tudi tu ni objektivne nevarnosti. Tako se izkaže, da ijpada ta pozabljena stezica med vrsto zelo zanimivih potov, ki nudi izpremembo za izpre-mc-mbo, prijetna presenečenja, lepe poglede in primerno pažnjio na izipio-s ta vi j enih mestih, ki se vrstijo s skoraj promenadnimi odseki. Ne da se pritrditi dr. Turni, da bi bil prehod težaven in nevaren. Za nami je Mangrt, globoko Kotovo sedlo z njegovimi vrhovi, Jalovec in Veliki Ozebnik, ki tvorijo veličasten polkrog. Pied nami pa vsa Koritnica, ki jo zapirajo dolomitskim stolpom podobni vrhovi Jerebice, ki jih je mirovna pogodba »pravično« razdelila med obe državi, tako da so praktično nedostopni. V njenem dnu ležita oba Loga, bela cesta pa drži na Predel. Pri prvih hišah v Koritnici nas je ujel dež. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da Koritničanje (prav nič ne zaostajajo za Trentarji z gostoljubnostjo in prijaznostjo. Tudi v revščini ne zaostajajo za njimi. Ko so se za četrt ure razgrnile megle, se je pokazala vsa krasota lega kola, vsi vrhovi od Mangrta do Ozebnikov in težak je bil odgovor, kaj je lepše: Za Podnem ali Koritnica. II. Za Klinom se Za Podnem razširi in šele tu se pokaže vsa njegova lepota. Obsežni subalpski travniki so skrbno ograjeni ne več s kamenjem, temveč z lesenimi pregrajami iz klanih in celih debel. Ozke so steze med njimi in luknje v njih ni. Skrbno čuvajo Trentarji seno in otavo za trdo zimo, ki čaka nje in njih dr6bnico (drobnica je hruška), kajti krava je v Trenti redkost kakor knnj. Zadnjih šest hiš je pri-slon jenih, če le mogoče, na bregove in brežuljke. da je bilo mogoče zgraditi dom trentskega tipa. V pozni jutranji senci se zdi, da bi rade še malo podrcmalc, saj pride sonce do njih tako pozno in ga pozimi dolge mcsece sploh ni. Tokrat sem sam in počivam ob znanem koritu, ki jc že v soncu. In zopet se vprašujem, ali je Za Podnem lepši ali Koritnica. Zopet vrtim vojaško karto in študiram izvlečke iz dr. Tumovih spisov, pa vse skupaj odložim. V obraz mi gleda Bavški Grintavec s svojo široko platjo, ves osvetljen od rumenkaste jutranje svetlobe, njegov pendant na vzhodu Prisojnik pa jc le kulisa, ki je nerazčlenjena. Kar leži nd Grinlavca proti severu, vsi tisti Pelci in Ozebniki z Jalovcem vred se pa svetijo v žarki luči, vendar more od tod poznati njih veličino le tisti, ki jim je pogledal od drugod ali od bliže v obraz. V dolino niso tako odsekani kakor njih sosedje nasproti. Dolino reže neprimerno široka struga hudournika Trente, ki daje vodo samo spomladi, ko se topi po vrhovih sneg. Takrat je divji in če se njegova divjost ne bo ukrotila, bo sčasoma uničil še tiste malo ravnine. V dolini vir,da tihota in mir, zakaj daleč je že Log in cesta čez Vršič. Od tu naprej veže nase o:i bolj tista velika pregrada v kolenu Soče, za katero stoji sonce opoldne, poleti in pozimi, zdaj više, zdaj niže. Tako strmo padajo njene stene v dolino, kakor da so zrasle naravnost iz nje brez vsake opore ob nogah. Nešteto problemov za alpiniste. Imenoslovje v tej skupini je strašno zmedeno. Treba je pogledati le dr. Tlimo v spis o Treopr. potov . . 362.283.47 din Skupaj . . 20,788.504.51 din Investirano v 1. 1949. Iz lastnih sredstev . 3,356,076.79 din Iz invest. kredita . . 14,521.473.86 din Iz kredita ZSS . . 930.142.86 din Iz kredita PZS . . . 115.300 — din 118.205 prostovoljnih ur v vrednosti . ■ . 1,865.671,— din Skupaj . . 20,788.664.51 din Planinska zveza Slovenije. OBVESTILO Ker se obiskovalci planinskih postojank ne zavedajo nevarnosti, ki preti ljudski imovini zaradi nepazljivosti pred požari in splošnimi okvarami planinskih naprav, smo morali sprejel i na drugi skupščini Planinske zveze Slovenije naslednje sklepe: 1. Kajenje, kuhanje ter uporaba nezaščitenih svetilk v spalnih prostorih plan in skd h postojank je strogo prepovedana. 2. Vstop v spalne prostore je dovoljen samo brez okovanega obuvala. Sklepi so obvezni za vse obiskovalce. Oskrbniki postojank so dolžni vršiti kontrolo nad Izvajanjem sklepov, zavedne tovariše gornike pa naprošamo, da pri tem sodelujejo. Kršilce reda v planinskih postojankah pa javljajte Glavnemu odboru Planinske zveza Slovenije, I.jmbljana, Ldkozarjeva ulica — firftulturni provizorij, da se proti njim uvede potrebni disciplinski postopek. Planinska zveza Slovenije. PREJELI SMO Pregled zadnjih letnikov Planinskega Vcstnika kaže veliko vrzel, in sicer: kako so naše planine preživele leta okupacije. Koliko zanimivih doživljajev bo padlo v pozabljenje! Ko hodi človek po gorah, se vprašuje, kaj vse so doživljali kurirji, ko so v snegu in viharju hodili preko Karavank in Kamniških planin s težkimi nahrbtniki literature tja v zibelko slovenstva, Koroško. Kaj vse so doživljale Julijske Alpe od Jalovca preko Triglava, Ratitovca, Blcgaša do Nanosa in še naprej! Kolikokrat so bile prehojene gore na bivši jugoslovansko-italijan-6Sti meji! Kolikokrat so se morale umakniti manjše partizanske edinice v varstvo sivih vršacev in pri tem opravile marsikateri za takratne razmere težak vzpon. Lahko bi se to v taki ali drugačni obliki napisalo ali vsaj zapisalo. Na ta način bi obenem postavili trajen spomenik gornikom, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo. Ako tega ne storimo, nam bo osta'-> v rokah le to, kar bomo izvlekli iz spominskih knjig, če so ostale; v njih pa bomo dobili v glavnem le stopinje nemških krvnikov, kateri so se nekaj časa upali zasajati svoje krvave prste v naše stene ... NOVI VZPONI Dne 17. marca so na jeseniškem alpinističnem tečaju v Martuljku pristopili alpinisti: Krušic, Vertelj, Suli-gajeva, Slavec in Pšenica v Amfi-teater preko Skoka (tretji zimski pristop) ter so se nato povzpeli na prvi vzhodni vrh Široke peti. S tega vrha so izvršili prvo zimsko grebensko prečenje prvih treh vrhov Široke peči, nato so zaradi pomanjkanja časa sestopili v Amf i teater ter sc po običajni poti povzpeli na Dovški križ. lfl. marca sta izvršili navezi Sitar, Zupan in Kobler Slavko, Stražišar četrto ponovitev severnega raza Kukove špice v štirih urah in pol. Plezalci so nato odšli na Škrnatarico, sestopili po njeni severnozapadni steni v Amfi-teater ter so se preko Skoka spustili po vrvi. Severni raz Kukove Špice je prvič pozimi preplezal leta 1842 Bro-jan Janez, njegov vzpon preko raza pozimi 194G v družbi z Delavcem je že prva ponovitev in ne prvenstven vzpon, kot sem napačno registriral v svojem pregledu vzponov v letu 1948 (glej PV 1949, str. 4). Istega dne so Krušič, Baš, Polak, Vertelj in Suli-gajeva Izvršili prvo ponovitev grape v severni steni Velike Martuljžke Ponce. Grapo so prvič preplezali v zim: poprej Zupančič. Medja in More. Dne 19. marca je pristopil Zupančič po južni grapi na Kušico ter dalje na Riglico. Z Riglice je odšel po grebenu mimo Okna na Rušo peč, od- koder je sestopil v dolino. Ta kombinirana tura je bila v celoti prva ponovitev, grapo v južni steni Kušice je prvi preplezal Krosu: s tovariši pozimi 1946, greben Riglica—Rusa peč pa Arih Miha, sam, med okupacijo. V Kamniških je preplezal 12. marca Debeljak z Vinterjevo novo smer v Poljskih devicah. Cas plezanja 7 ur. Višina stene 300 m. Mestoma V. stopnja. Teden kasneje prepleza Debeljak z Zidarjem severni raz Ojstrice. Cas plezanja 12 ur. Višina stene 600 m. Mestoma V. stopnja. Uporaba 3« klinov. V mesecu marcu sta preplezala Pre-ložnik Slavko (AO Celje) in Krivec Lucij an (AO Krško) šc poletno smer Arnšek—Debeljak v severni steni Dedca. Cas plezanja pet ur in pol. V istem mesecu sta preplezala Preložnik in Vovk Andrej (AO Celje) novo smer v severni steni Vršičev. SavelJ, Krivec in Habičeva so prvič ponovili zimsko smer Debeljak—Vinterjeva v severni steni Vršičev. 12. marca sta preplezala Kočevar in Pajerjcva južni greben Skute do vrha. Dve in pol ure, III. stopnja, višina 500 m. Leta 1940 je Skerl preplezal spodnji del grebena, a je nato sestopil na Pode. 19. marca so plezali Kocevar, Pa-jerjeva in Andlovic Kopinškovo pot na Ojstrico. Cas 4 in pol ure. Zgornji del so preplezali že leta 1948 Debc- lijak, Vojsk in Ledoik, ko so izstopili iz vzhodne stene Ojstrice. Dne 2S. marca sta preplezala Debe-ljak in Kekec Olga prvič pozimi smer Kočevar—Zupeit v severni steni Poljskih devic. Smer sita pleeala v sneženem inetcžu in megli 5 ur. Mestoma zelo težavno. Dne 2. aprila 1950 so izvedli Debe-ljak Ciril, Urh Silva in Kekec Olga prvi zimski vzpon preko severne stene Velikega vrha. Izstopili so na se-verozapadtu greben, ki ga loči od vrha neprehodna žkrbina. Zaradi tega so se morali spuščati po vrveh okrog 100 metrov preko gladke zapadne stene na sneg. Smer je izredno zaledenela in težka. Višina stene 400 m. C as plezanja 8 ur. RAZGLED PO ALPINISTIČNEM SVETU Ujnri. jc Frank Smythe, najmarkant- nejši angleški alpinist, v 49. lotu starosti. Sedemkrat je bil na Himalaji, 1946 in 1947 je bil v Ivanadskem visokogorju, prehodil je A.pe od Dolom.-tov du Dauphinéje. Mnogo novih smeri je utrl, bil je dober smučar in je na smučeh prečil ALpc s Tirol do Mont Blanca. Na Mount Evorestu je dosegel višino 8500. Izdal je vrsto planinskih knjig, med drugimi znamenito biografijo Edvarda Whympcrja. F fils und Firn, alpinistična revija, ki Izhaja v sovjetski coni Avstrije, pri-občuje članek M. Damberga o sovjetskih nazorih o alpinizmu. Ruski strokovnjaki štejejo individualni alpinizem s samostojnimi vrvitvami za zastarel. Modoma sovjetska tehnika uvaja množično plezanje, Ici ga vodijo in kontrolirajo z baze po radiu. Patrola številka 1. 10. gorska brigada v Švici je aprila 1949 že tretjič priredila ledeniški tek. Tekmovalci so morali preteči 97 km, premagati 10.000 metrov višinske razlike in v najkrajšem času prinesti poročilo iz Zermatta v Vertaier v Val de Bagnes. Pafa-ola št. 7, ki Je startala med poslednjimi, je strmoglavila v leden ižko razpoko zapadno od Col de la Tête Blanche Našli so jo šole po 9 dneh iskanja. Švicarski komentator pripominja: Treba je dvigniti glas alpinista, čeprav ga nekateri ne bodo slišali radi Nesreča dokazuje, da Haute Route ni nobeno dirkališče. Zadnja letta je govorila reklama, kakor da tu sploh ni nobene nevarnosti. Našli so se ljudje, ki so reklami verjeli, ker sicer v tem območ;u ne bi naleteli na smučarje v sami vetrovki. Taka oprema pač zadostuje v lepem vremenu, če pa se vreme spremeni, lahko povzroči hudo nesrečo. Reklama »Haute Route za vsakogar« prevzema torej s tem veliko odgovornost. Pri tekmovanju naslaja predvsem vprašanje varovalne tehnike. Tekmovalci sr> prisiljen; najpotrebnejše varovanje opuščati, če hočejo doseči dober čas. Terjajte od mladih ljudi težka in najtežja dejanja, v nobenem primeru pa naj jih v gorati ne vrše pod pritiskam časomerilca. Tudi v Švici nas je obsedel športni duh, ki lahko preide v pretiravanje. Če bi v resnem primeru, v primeru gorske vojne, bilo treba velikih enkratnih dejanj, vemo: Mi bomo imeli na ducate vojakov, ki jih bodo izvršili, čeprav se niso nikoli udeležili le-doniškega teka. Težko je s tekmovanjem v gorah. Atmosferske razmere se lahko spremene v najkrajšem času. Prve patroie imajo lahko dobre in najboljše razmere, naslednje slabe in najslabše. Ali obratno. Kjer se izmuznejo trije brez nezgode, lahko četrti zgrmi v ledeniško rasspoko. Pobočje je za pivo patrolo še varno, uro nato plazovito. Kako potem urediti vrsto tekmovalcev? Kdor orfianMra take stvari v gorah, mora zamje vedeti im je za nesreče soodgovorni. Prvi zimski vzpon sta 28 marca 194!) po grebenu La Tour Ronde na Mont Maudit opravila Arthur Odotz in Poz-zi. Ta veličastni greben je bil preplezan leta 1887, sloves pa je dobil po spisih Malloryja in Tvndala. Mount Everest. V juniju lanskega leta je minilo 25 let, odkar je angleška okspodicija pod vodstvom generala Brucca poskušala priti na najvišji vrh Himalaje, Mount Everest ali kakor jo imenujejo TiibeUmci Comolungmo (božanska mati zemlje, 8882 ali 8840m). General Bruce je že 1922 z Mallorv- jem, Pinchem, Somervellom In Long-staff om trikrat poskušal priti na vrh 20. in 21. maja so Bruce, Norton in Samervall prišli do 8198 m, 22. maja pa sta MaJlory in Norton prišla do 8225 m. Poleti 1924 sta Mallorv in Ir-viiie ponovno poMkusila. Iz taborišča so ju opazovali še 260 in pod vrhom. Paul Mon ta d on, znameniti alpinist, trdi, da vrha nista dosegla in da ju je smrt dobila že na vzponu. 4. junija 1924 sta Norton in Somervell dosegla 8607 m. lorcj Se zmerom nižje, kakor pa so poslcdnjič videli Mallorv j a in Irvina. Matterhorn. »Lo Scarpone« javlja, da sta dva italijanska alpinista ponoči od 15. do 16. februarja 1949 priplezala na Matterhorn po via Gervasutti preko Can a lino del Leone. Švicarski list ironično pripominja: Pri občujemo to novico, da pokažemo kakšne možnosti so še odprte. Vzponi ponoči ncuneóla podnevi; ob ščipu, ob prvem ali zadnjem krajcu, v mlaju, v trdi temi... ltJ. aprila 1949 sta preplezala zapad-no steno Matterhorna Monney in Fuchs. Imela sta dva bivaka. Istega dne sta Perrenoud in Vallotton prepletala greben Mattcsrhorna v 17 urah in bivakirala na vrhu. Vsi štirje so člani zelo aktivne francoske alpinistične skupine Bouquetin (divji kozel). Pivi zimski vzpon na Aiguille Noire île Penterey (3772 m) po južnem gre benu sta 27. februarja 1849 naredila gorska vodnika Gohbi in Rey. Prvi vzpon po tem grebenu imata od leta 1930 Monakovčana Brendel in Sehaller. Na Kilimandjaro (6010 m) najvišji vrh v Afriki, je sam pristopil gorski vodnik Oto Buehi ml. iz Berna. Avstrijski alpski klub je leta 1948 praznoval 70 letnico obstoja. Leta 1878 je bil ustanovljen na Dunaju in je tudi v letih, ko je formalno prenehal »zaradi ideologije zedinjenega nem-Stvac, nadaljeval s samostojnim življenjem. Ugledna Oesterreiehische Al-penzeiitung izhaja že 67 let. Naraščaji v alpinističnih klubih na zapadu. Na slavnostu, ki jo je priredila neka alpinistična sekcija (de Diableret) pri sprejemu člana št. 2000, je M. S. Aubert namignil na nevarnost, ki je v naglem naraščanju kluba. Po njegovem mnenju je to sicer drugod znamenje življenja in živahnosti, v alpinizmu pa gre to na rovaš povezanosti, harmonije, sodelovanja, zvestobe duhu in idealom posameznih alpinističnih klubov. Marsikdo se boji, da bo šlo to naraščanje tudi na rovaš enačaja, ugleda in resnične vrednosti švicarskega alpinizma. Podobno vprašanje se je postavilo v 26 klubih Vel. Britanije. Climbers Club je odprl javno diskusijo, če ne bi kazalo zajeziti pritiska novih članov. Sekretar lega kluba se zavzema za omejitev: pri številu 480 večina članov drug drugega pozna. Ce se to število občutno zviša, se osebna vez, brez katere klub ne more obstajati, onemogoči in angleški klubi bodo postali podobni švicarskim. Pritok novih članov je možno omejiti na več načinov: z izborom in z izpitom, s kvalifikacijo, kakur dela to Alpine Club, v poštev pa pride tudi numerus clausus, kjer se izpolnjujejo samo prazna mesta. Drugi Anglež J. C. Longland zastopa popolnoma nasprotno mnenje. IZ SVETOVNE PLANINSKE LITERATURE James R. Ullman, The High Conquest. Ameriški avtor, neutrudni popotnik, goreč alpinist in avanturist, popisuje. kako je človeštvo zavzemalo gore po kontinentih. Začenja s predzgodo-vinskinvi časi, ko so bile gore bivališča bogov in demonov in konča z modernimi, v katerih je raziskovalni duh za-padne civilizacije zmagal nad strahom. Njegova definicija alpinizma je: »Zgodovina alpinizma ni samo zgodovina zmage nad gorami, marveč obenem zgodovina zmage človeka nad strahom. Za prvimi pionirji alpinizma so šli in bodo še šli miljoni mož in žena - alpinizem je postal način življenjske akcije, svetovni nazor, oblika življenja. Konča pa: »Nič zato, če so Alpe raziskane! Stik z naravo, veselje nad preatanim naporom itd., to bo alpinizem ohranilo. The American Alpine Journal. Ameriška alpinistična delavnost je zelo velika. Plezalci osvajajo na stotine doslej neraziskanih vrhov. Kaže, da bo novi kontinent v drugI polovici 20. stoletja v alpinizmu vodil, tako pravijo Švicarju Mladi ameriški alpinisti se poslužujejo vseh novosti v plezalni tehniki. V letu 1947 se je smrtno po- ZIMSKA SOBA V Vodno pogosteje se je dogajalo, da so bile zlasti pozimi planinske postojanke v Triglavskem pogorju nasilno vlomljene. Prav gotovo je pri tem največ trpela Stani če va koča, ker je v zimskem času najlaže dostopna, poleg lega pa ima že to prednost, da stoji sredi »poljan belega športa«. Enemu vlomu v zimi 194C so sledili trije v letu 1947 in tem ponovno trije 1948 Na ta surovi način je bila napravljena ljudskemu imetju velika škoda. Preprečitev vlomov bi ustregla vsem, ki si že dolgo žele zimskega zavetišča na Stani čevi koči. Planinsko društvo Dovje-Mojsitrana je pristopilo h gradnji zimske sobe. Planinska zveza Slovenije je dala na razpolago potrebna denarna sredstva, vse ostalo je opravila dobra volja. Od prvega do zadnjega kosa so ves gradbeni material in opremo sobe znosili nosači v višino 2332 m. Soba je zgrajena na solidnih temeljih, pokrita in obita s pocinkano pločevino ter prislonjena na steno koče. Oprema je sicer preprosta. OPOMBA U Od Zavoda za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov In prirodnih znamenitosti, referat za varstvo prirode, smo prejeli: Na 281. strani Planinskega Vestni-ka leta 1949 čitamo naslednje: »Kako je fant plezal! Videl sem ga nekoč, ko smo v strminah pod Mrzlo goro nabirali planike...« Na 283. strani istega letnika je napisano: »Drugega dne smo na prostranem travniku pri Piskemiku kosili travo. Gospodinji smo prinesli širok cokar planik...« nesrečilo 11 plezalcev in predsednik C. A A. Walther Wood je naslovil na gornike »Apel na razum«. Leta 1945 je C. A. A. ustanovil poseben fond za razcvet vseh znanosti, ki so v zvezi z alpinizmom. STANIČEV I KOCI vendar zadostna. Najvažnejše za pre-mraženega človeka je pač primerno ležišče in štedilnik. Ce računamo še s leni. da se bodo naši planinci sčasoma vzgojili v ljudi, ki ne bodo šli preko najnujnejSih potreb, potem se utegne zgoditi, da bodo čez nekaj let tudi pripravljena drva zadostovala za vso zimo. V letošnji sezoni tega pač še ne bomo dočakali. Soba ni namenjena za oddih, ampak le za zasilno prenočišče in kot taka bo lahko služila vsakomur, ki bo tega potTebcn. Obiskovalci sobe, ki bodo porabili zadnja drva, naj to javijo ob svojem povratku Planinskemu društvu Dovje-Mojstrana, da jih bo spet napravilo. Zavetišče je stalno odprto. Ker je 7. zimskim zavetiščem opremljena tudi koča Planika, je problem vlomov verjetno rešen. Ce bi se kaj takega še ponavljalo, bi bilo to čisto navadno lopovstvo. Vsi planinci tn alpinisti bi se morali zavedati, da so ljudje iz kulturnega sveta. S. J. .EDNIST V A Priznamo, da tako pisanje nasprotuje varovanju prirode in zakonito zaščitenih redkih planinskih rastlin. Trganje planik je bilo prepovedano z več uzakonjenimi uredbami od leta 1921 do zadnje vladne Uredbe z dne 30. maja 1947, Ur. 1. LRS št. 43/138-47 Cvetje, kd je najbolj ohranjeno na težje pristopnem skalovju, igra veliko vlogo ter prispeva tudi k osemenitvi krajev, kjer je bila planinska flora že preccj uničena. Sotrudnikc lista prosimo, naj ne navajajo takih nedopustnih dejanj, posebno pa ne, če gre za vidne alpiniste, saj se s tem še poveča skušnjava za množico mladih ljudi, ki danes od vseh strani vro v gore. Triglav s Tosca Foto Stane Hudnik zavaruje IMETJE poslopja in premičnin« proti škodi «armdi požara. eksplozije, potresa, viharja, povodnji, useda zemlje, vlomske tatvine, steklo proti razbitju, posevke ln pridelke proti škodi ea-radi toče, poplave in viharja, živino za primer pogina in prisilnega zakola, blago med prevozom in prometna sredstva, zakonito dolžnost jamstva OSEBE za primer doživetja in smrti proti posledicam telesnih nezgod Državni zavarovalni zavod ščiti ljudsko imetje m s tem sodeluje pri socialistični preobrazbi našega gospodarstva. - Dviga življenjsko in kulturn» raven delovnega človeka. — Pomaga pri Izpolnjevanju nalog našega petletnega plana. ( XXX f 1 XXX I » D R Ž > POD. \ V N O I E T J E ( xxxxxx l XXXXXX V XXXXXX 'lovenija šport LJUBLJANA T Y R Š EV A 18 £ Vam nudi fizkulturne potrebščine za vse panoge športa 1 1 II lili II IIIII I