Št. 137* V Gorici, v torek dne 24. novembra 1908. Tem »MVI19. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrte* i ii soboto ob 4. uri popoldne tor stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: vso loto .......15 K «;'„...........10 » v...........s • Posamične Stovilko stanejo 10 vin. „S0CA" ima naslednjo izradno puln/i 01> no ••t.m letu „Kažipot po Goriškem in GradiSCanskeia" in „5Užipot po IJnbljani in kranjski!, me-itih". d nje d\* trat v letu »Vozni red -cieznic, parnifcov in poštni! urei". Naročnino sprejema apravništvo v dosposk^ ulici st.'v. 7 1. nadstr. v ^Goriški Tiskarni« s (»abišrek Na naročila bres doposlane naročnine st ne oziramo Oglasi tn poslanice so računijo i>o , rit usul te nakano I-krat IH v, 2-krat 14 v, .rtffai 1-' \-\siks vrsta. Večkrat po dogudbi. Večje črk t | i |>i ituu — Keklame in .spisi v uredniškem dolu i') \ v ista Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vs ako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vee za narod, svobodo in napredek!« Dr. K.. Lavrič. Uredništvo oe n*Mqa v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nadMr Z uredo&om je mogoč? govoriti vaak dan od 8. do 12 dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a •? n i 51 v o se n»_ haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino iu oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stene vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-60. >Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah : 8chwarz v Šolsk. nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Poter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovanski v Korenski ulici št. ¦ž"!; v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu delia Caserma. ¦ Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Goriška dežela na robu finančnega poloma. (Oilijivor dež. odborniku prof. Berbuču.) (Dalje.) Dokazali smo, da je doseglo naše deželno gospodarstvo v 1. 1906. najvišjo mogočo stopnjo na. dokladak, torej na dohodkih, — a od 1. 1907. dalje se nam kaže čedalje groznejši deficit, za kateri ni več ni fgcfe nsijti kritja, — — in dežela naša drvi v prepad finančnega poloma. V 1. 1905. in 190G. smo imeli še slučajen preostanek, ker smo dobili na užitnini več nego je bilo preračunjeno. Ali deželni odbor ima za ta večji dohodek prav toliko zaslugo kolikor za lanski sneg. — L 1U07. pa je končalo z deficitom K 302.HO. kateri smo še srečno poluv: s preostankom prejšnjih dveh let. In od U0a času naprej je postal deficit kroničen in neozdravljiv. Za !. 19UH. je bilo proračunjenega de lic i ta K 186.23«). AliO bi bil deželni zbor zboroval ter uslišul H> majhen del prošenj, ki ležijo v deželni hiši od vseh stranij m.še dežele, tedaj bi de-licii dosti prekoračil —• 300.000 K. Prof. Berbuč si je dovolil pusto šalo, ko je zapisal, da dobi deželna blagajna za 1. 1.909., še preostanek v blagajni. — Proračun za leto 1909, ki ga ima deželni odbor že tiskanega, kaže primanjkljaj : K 253.734. Toda v tem proračuuu je postavljenih le bornih 8;">.000 K na dispozicijo prihodnjemu deželnem zboru, s katerimi naj zadosti neštetim prošnjam iz cele dežele. Z ozirom na to, da ni bilo deželnega zbora že toliko časa, moram slovenski javnosti naznaniti to le žalostno resnico: Ako bo prihodnji deželni zbor le količkaj upošteval neštete potrebe, prošnje in peticije, tedaj se pokaže primankljaj gotovo 500.000 kron, za katere ni pokritja in ga rednim potom ni mogoče najti, še manj pa iztisniti iz žepov našega ljudstva z novimi davščinami. Ali odkod dobiti pol milijona V! Kaj bo pa v 1. 1910, ko skoro gotovo iiaančni erar no bo več pobiral užitnine v svoji režiji?! Zakon je zakon in veže tudi finančni erar ! Doba preskušnje, kolik dohodek daje užitnimi, bo za 1. 1909. deliuitivno pri kraju in linančni erar brezdvomno razpiše zakup. In gotovo je, da bo dobivala naša dežela manj užitninskih doklad nego jih dobiva zdaj, ko jih pobira finaaca sama. — Torej dohodkov niaaj, izdatki pa rastejo od leta do leta! Kaj bo ? ! Da se nam bodo sedanji dohodki še manjšali, naj sledi dokaz iz teh dejstev. Za i. J 909. je v proračunu 20 % doklada na zemljarino, kar da letnega dohodka 95.000 K. — Ali splošna težnja v državi jo, da se zemljarina vedno niža in končno odpravi popolnoma. Saj so bili tudi na Goriškem že razni shodi, ki so zahtevali, naj se ta davek sploh odpravi! Ako pa zemljiškega davka ne bo, odpadejo tudi doklade. — Iskati bo treba torej kak nov vir dohodkov za dežel ii zalog. V proračunu je dalje '20'Vu doklada na hišarino in naj marino v skupnem znesku 150.000 K. — Toda državna reforma tega davka, ki se v kratkem izvede, nam izdatno prikrajša tudi te dohodke. — Uverjen sem, da je ta okoliščina profesorju Berbuču še španska vas. Opozoril sem ga, naj študira to vprašanje, da bo mogei v deželnem zboru spregovoriti kako umestno besedo. — Torej manjši dohodek tudi tu ! Na 120" '„ dokladah na užitnino vina, mošta in mesa je proračuujenih okroglo 612.000 K. Ako tudi še ostanejo tako grozno visoke doklade, ki so najvišje v celi Avstriji (— sramota za vinogradsko deželo !! — \, pa je že zdaj gotovo, da bo dežela dobivala manj dohodka, ko erar odda zopet pobiranje užit- nine v zakup. — Toda splošna zahteva vseh vinorodnih krajev naše dežele je ta, naj se zniža doklada na vino in mošt. — Ako se to zgodi, kaj bo z deželnim zalogom? Deželna davščina na pivo po 4 K od ! hektolitra je proračunjena na 160.000 K. — Splošna zahteva je, naj se ta davščina poviša na 8 K, ako nam jo vlada dovoli, kar je sicer jako dvomljivo. Povišanje te davščine se zahteva pred vsem radi lega, da bi se omejilo pitje piva in povišalo pitje —vina, ki je domač pridelek. Ako bi se to povišanje torej tudi res izvedlo, tedaj je gotovo, da j dohodek od piva ne bo 320.000 K, marveč k večjemu 200.000 do 240.000 K. Taka je bodoča perspektiva našega deželnega gospodarstva! — Ljudski poslanci bodo imeli v bodočem dežeLem zboru neizmerno težavno nalogo ! Po eni s!rani nešteto potreb, prošenj, peticij ljudstva po drugi pa ne le suhe deželne blagajne, marveč vedno manjši dohodki, vedno večji izdatki in večji letni p r i m a n k! j a j i ! - Veliko poguma in požrtvovalnosti bo treba, ako so bo sploh kdo potegoval za čast ljudskega zastopnika v deželnem zboru goriškem! Prolesor Berbuč je zakrivil v svojem odgovoru še jedno prav grdo i-leparijo svojih backov, katero moramo po vrednosti zavrniti in ožigosati. „Soča" jo povedali), da plačujemo na Goriškem od 100 K čistega kati.stralnega dohodka celih 62 K davkov, da ostane posestniku le :$h K. — Na to pravi prof. Berbuč doslovno tako: „Po kontekstu bi moral vsakdo misliti, da je to zakrivila deželna uprava in da dežela dobiva teh 62 K. In kaj je na tem resnice V Naša dežela ima najmanjše doklade na realni in obrtni davek, namreč 20"/,, na realni in 30" „ na obrtni. Nobena druga dežela v Avstriji nima manj doklad nego po 40" „ aa te davščine." In v tem grmu farizejskega slepljenja tiči velik greh deželnega odbornika! Da se upa deželni odbornik tako "grdo farbati občinstvo, je neodpustljivo in moramo mu javno povedati v brk, kar nu tiče! Gospod Berbuč, čujte svojo sramoto! Res je, da ima naša .dežela najmanjše doklade na realni davek, namreč po 20 in 30%, dočim imajo druge dežele najmanj 40%, - ali res je tudi, da nobena druga dežela nima : 1. okrajnih šolskih zalogo v in za to posebnih šolskih doklad po 100% in Se več,- 2. cestnih odborov in groznih doklad, kakoršue imajo včasih naši okraji! V drugih deželah je s tistimi — „ najmanj 40"/0 --" plačano tudi vse šolstvo, ceste itd.!! Pojdimo še dalje! Etiketa za zboljšanje deželnih tkane, ki je na Dunaju po inicijativi državnega zbora, je dognala, da znaša povprečni ca vseh doklad na državne davke po vseh deželah v Avstriji — okroglo 1207«. In zdaj čuj, ljudstvo na Goriškem, v naši deželi pa dosegajo vse doklade grozno višino povprečnih 173% torej celih fi37„ umi povprečnico cele države. Tudi stoji črno na belem dokazano v tabelah te državne enkete, da ima naša dežela na sploh najvišje doklade v celi državi, najvišje doklade pa tudi na užitnino Vina, mošta in mesa. Vse druge dežele so pod nami, nekatere celo prav nizko za n a m i, da je vsaka primera neinopoča i! Odkod naj dobi deželna blagajna še novih dohodkov za rastoče deželne potrebe in v pokritje grozečega vsakoletnega pri-mankljajaV! — Zato smo prijadrali na rob finančnega propada, — in danes še ni najmanjšega upanja, da bi se našlo proti temu žalostnop i star ju kako vspešno zdravilno sredstvo 1 Zadnji »milostni smrtni sunek" pa nam dajo — novi dolgovi, katerim se je izognil Berbuč z zlobno opazko, da letni proračun za 1. 1908. izkaže deželuih dolgov le 1,797.200 K, torej malo več ne,;o jih imajo ^liberalna podjetja" >len, Trgovski dom. Sudbahukotel in Miza? zadruga. Na fo im-pertinenco zlobnega j,-, 'a odgovorim po- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Trefa mušketirjev". = Francoski spisal: == ALBLKANDRE DUMA8. = (Dalje.) — Zares, vam se meša, Athos, pravi d' Arta-gnan, skomizne z rameni ter pusti slednjič vrata pri miru, ker se niso hotela odpreti. Kako morete reči kaj takega ljudem, kakorSni smo mi, mordieux ! Kaj ne razumete položaja ? — Kaj ? Kakega položaja ? vpraša Porthos. — Kdor pri tej igri ne ubije, je sam ubit, nadaljuje d' Artagnan. Povejte sedaj, dragi prijatelj, ali naj nam pomorejo vaše spokorne jeremijade, v to, da nas žrtvuje Mordaunt svoji sinovski ljubezni ? Če je to vaše mnenje, povejte ga odkrito ! — O, d' Artagnan, prijatelj moj! — Res, žalostno je videti, kam smo prišli! Lopov nam pošlje sto kirasirjev, ki nas zdrobe kot žito v tem Cromvvellovem možnarju. Pojdimo, pojdimo 1 ^a pot! če ostanemo le pet minut tu, pa je po nas! — Da, prav pravite, na y< t! pritrdita Athos in Aramis. — In kam gremo ? vpraša Porthos. — V hotel, prijatelj, po svoje stvari in po konje; potem pa dalje v Francijo, če bo Bog hotel, kjer vsaj vom, kako so zidane hišo! Lao"a čaka na nas ; pri moji veri, to je še naša sreča' D' Artagnan da sam vzgled svojim tovarišem, vtakne v nožnico ostali kos svojega meča, pobere svoj klobuk, odpre vrata na stopnjice ter odide naglo dol, za njim pa njegovi trije tovariši. Pri vratih najdejo begunci svoje lakaje ter jih vprašajo po Mordauntu ; toda nikogar niso videli, da bi bil odšel iz hiše. XII. Ladija Blisk . D' Artagnan je uganil: Mordaunt ni utegnil tratiti časa in ga tudi ni tratil. Poznal je naglost in odločnost, s katero so deiali njegovi nasprotniki, in sklenil je ravnati se temu primerno. To pot so našli mušketirji sebe vrednega nasprotnika. Ko je Mordaunt skrbno zaprl vrata za seboj, se je spustil v podzemeljski hodnik, vtaknil svoj meč, ker ga ni več rabil, v nožnico, in ko je dospel do sosednje hiše, se je ustavil, da se oddahne. — Prav! si je mislil; nič, skoro nič; samo nekaj prask, to je vse ! Dve na roki, ena na prsih. Rane, ki jih jaz zadajam, so boljše! Naj le vprašajo bethun-skega rablja, mojega strica Winterja in pa kralja Karla! A sedaj ne smem izgubiti niti aekunde, zakaj ta sama sekunda jih utegne rešiti, in umreti morajo vsi štirje skup.".j, na en sam mah, naj jih zadene strela iz človeških rok, ker jih noče zadeti božja! izginiti morajo, zdrobljeni na kosce, raztrgani, razmetani na vse štiri strani! Tecimo torej, dokler mi ne odpov ejo noge, dokler se mi ne zasope srce v prsih, a priti moram tja pred njimi! In Mordaunt jo ubere naglih, a endar enakomernih korakov proti prvi konjeniški , ojašnici, ki je bila kake četrt milje oddaljena. Prehcdii je to pot v štirih ali petih minutah. Ko je dospel v vojašnico, se je da) sp>k,..->».li( vzel iz konjušnice najboljšega konja, skočil nanj ter krenil na caitn. Oetrt ure pozneje je bil v Greemviehu. — Tu je pristanišče, je zamrmral; ta temna točka tu doli je Pasji otok. Pol ure imam prod njimi . . . morda celo uro. Kako sem bil bedast! Skoro bi se bil zadušil s tem brezumnim tekom ! In sedaj nadaljuje Mordaunt ter se vzpne na stremenih, kot bi hotel pregledati tja daleč vse te vrvi, vse te jambore, in sedaj, kje je »Blisk«? V trenutku, ko je natiho isgovoril te besede, se je dvignil neki človek, ki je ležal na zvitku debelih vrvi j, ter stopil par korakov proti Mordauntu, kakor da hoče odgovoriti njegovim mislim. Mordaunt vzame iz žepa ruto ter jo razprostre, da je plapolala trenutek v zraku. Člo/ek je postal pozoren, toda ostal je na istem mestu, ne da bi stopil korak naprej ali nazaj. Mordaunt zavozija ruto na vseh šarih vozlih, in tedaj stopi človek prav do njega. Mornar je bil zavit v široko ogrinjalo, ki mu je zakrivalo postavo in obraz. — Gospod, ali ne prihajate morda h Londona, da napravite sprehod po morju? vpraša mornar. — Da, proti Pasjemu otoku, pravi Mordaunt. — Tako, tako. In gotovo imate kako posebno željo? Morda bi radi dobro ladjo, ki bi vozila naglo. sebe, ker ne spada tu oem. Ali v našo razpravo o finančnem polomu naše dežel« spadajo novi dolgovi, katere bo dežela morala narediti v kratkem v izvršitev deželnozborskih sklepov, ki so zakon. In teh novih dolgov bi bilo okroglo 4,500.000 K, kakor je „Sočau že natančno dokazala, česar pa prof. Berbuč riti ni omrnil ter se je sramotno skril za ^avitarstvo ir. sleparstvo ! S Ko bo morala dežela naložiti na ramena ubogih davkoplačevalcev te nove dolgove, s katerimi se pokrijejo edino le sklepi in grehi Pajer-Gregorčičeve dobe šestih suhih let, tedaj poskoči redna letna potrebščina za bodočih 54 let okroglih 200.000 S. Profesor Berbuč! Tu sem Vam podal celo vrsto števil, ki so nam grozne priče, da naša dežela dere v finančni polom! Poživljam Vas, da jih ovržete2 toda ne z zabavljanjem, zavijanjem in lažjo, marveč s števili in dokazi 1 Pogum, vitežki deželni odbornik, pogumno na delo! Med Vami in menoj je velika razlika v tem boju. Vam je v deželni hiši vse na razpolago, Vi ste bili že nad 6 let deležni vsega „delaK deželnega odbora, Vam gredo deželni uradi na roko, Vi tam ukazujete, — meni pa z železno roko prikrivate vse. Med zasedanjem deželnega zbora sem zahteval, pardonl prosil izpisek vseh neizplačanih podpor, ali deželni glavar ni dovolil deželnemu knjigovodstvu, da mi napravi tak seznam! Dovolil mi je le toliko, da sem mogel sam poiskati in izpisati iz knjig. — Ni čudo torej, ako je ta peresni boj Vam lehak, — meni pa težak! Vrhu tega se Vi skrivate za slamnatega urednika, da lahko zavijate in slepite javnost, jaz pa sem se podpisal in nosim odgovornost za vsako besedo. — Torej, gospod prof. Berbuč, na svidanje! Andrej Gabršček, deželni poslanec. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda je prijela te dni krasne spomine iz Postojnske jame od gospoda Kurnika, kateremu bodi izrečena iskrena zahvala. Kamni iz jame bodo služili kaj dobro pri nazornem pouku v naših Šolah. Že opetovano se je družba sv. Cirila in Metoda obrnila na rodoljubne slovenske stariše, naj ti darujejo družbi igrače, katerih njihovi otroci ne rabijo več, pa so vendar še porabne. Koliko veselja bodete naredili, rodoljubni stariši, naši deci s tem pri božičnicah ! Poglejte doma, morda bi se le kaj dobilo za dražbo in za deco v njenih šolah! Družba sv. Cirila in Metoda dobi v najkrajšem času Miklavževe razglednice, katere zlasti našim narodnim trgovcem priporočamo. — Za božič in novo leto si preskrbi družba za svoje odjemalce krasne razglednice v bogati izberi, ki bodo gotovo vsakega zadovoljevale in to v vsakem ozira. Naročila sprejema družba sv. Cirila in Metoda, LjubljaDa. DOPISI, Iz ajdouskega okraja. k Vel. ŽabelJ, 20. listopada 1908. — Vinska kriza v Vel. Žabljah je huda. Tu nas nadleguje neki Dunajčan, ako se ne motim, se imenuje Weber, ki nam ponuja ceno 16 K za M (reči šestnajst kron). Nekaj jih je vjel na svoje limanice in sicer kupil je v naši občini po ti ceni okolu 200 hI. Ali ni to sramotna cena? Ako pomislimo: vino stane nas kmete, ako računamo delo, modro galicoi žveplo, kole, oziroma žico gotovo na 20 K hI v tako dobri letini kakor je b!la letošnja. Kaj pa v slabi letini? Mislim, da kmet mora propasti, kajti nikdo se ne zmeni zanj. Deželni odbor, kaj je napravil za kmeta: nič in trikrat nič! Dr. Gregorčiča in Berbuča želimo med nas, da nam povesta, kaj sta napravila v dež. odboru, ki sta nam toliko po shodih obljubovala. Torej, gospoda, v Vipavsko dolino, da se pogovorimo. Iz S8la na Vipavskem, dne 15. listopada 1908. — Vsak, komur le količkaj v prsih bije srce za narodnost, se mora z žalostjo spomniti naših nesrečnih žrtev, katere so padle dne 20 kimovca 1. 1908. v Ljubljani. V to nas je posebno sedaj spomnila ljubljanska okrožna sodi ija, katera je obsodila pretekle dni ljubljanske „demonstrante". — Ko smo vse to premišljevali, so se nam v Srce smilili tisti ubogi narodni mučeniki kateri so bili takrat ranjeni tako, da bodo sedaj nekateri tudi celo svoje življenje nerabni in brez zaslužka. Zato smo sklenili jim pomagati, kar je v naši moči s tem, da smo začeli radovoljne prispevke od naših obči-narjev nabirati, in sicer so prispevali sledeči: Franc Bavčar miz. mojs. 1 K, Josip Mer-molja ml. 1 K, Kristjan Novak 1 K 40 vin., Fani Mermolja 1 K 3 vin., Anton Bavčar p. d. Šim. 60 vin., Josip Čebron 40 vin., Josip Vovk 40 vin., Ernest pi. Maitti 30 vin., Franc Bavčar št. 66 20 vin., Josip Pirjevec ml. 40 vin., Josip Pišot miz. 40 vin., Kristjan Cigoj 6o vin., Anton Bavčar miz. 40 vin., Ivan Batič 30 vin., Andrej Bavčar stolar 30 vin., Ivan Lipovž 30 vin, Anton Bavčar št. 19.20 vin., Ivan Jeke 20 vin., Evstahij Mermolja 40 vin., Franc Cigoj, Malovše 20 vin. — skupaj 10 K 03 vin. Denar je postan blagajniku gosp. dr. Alojziju Kokalj, odvetniku v Ljubljani. Iz goriške okolice. Iz Št. Andreia. Čitali smo v »Gorici" od 14. t. m. samo neresnico. Revce brskajo in pošiljajo ur edništvu „ Gorice" same klobasarije. Zraven pa stresajo vse bliske, grome in strele, da bi s temi lažmi podpirali svoje lepe reči., Najglavnejše načelo pa je zagovarjati dr. z mirenske ceste. Vprašamo: komu pa je res tako pri srcu, da ga zagovarja ? Kdo se zmoni zanj v Št. Andrežu? Kvečjemu kakšen nieše-tar. Po mnenju vsakega pametnega bi storil najbolje, ako se ravna po nasvetu od predzadnjega četrtka, kar mu bode mnogo več koristilo in tudi več ugleda bo žel, kakor pa se mešati s štandreško politiko. Najbolje bi storil, ako gre v Vrtojbo, kamor spada. Kar se tiče pa bivšega, po klerikalno, občnega zbora, se zopet hlinijo, da je bil res le občni zbor in ne pa javni shod. Podrodb-nosti povemo še o priliki. Za sedaj moramo le to povdarjati, da je bil dr. Srebrnič v zadregi, ne pa g. A. Brajnik. Zakaj ni odgovoril veleučni dr. S. na vprašanje: „Povejte pa »i, kaj je liberalizem !" Sedaj pa se moramo pobaviti malce o naši občinski politiki. Kakor znano, draži naš g. kurat venomer naše nezavedne kmete. Na-hrulil jih je, da so prišli k starešinski seji ter tam govorili, kakor jih je navadil. V torek 17. t. m. so se morali zaslepljeni podvrženci kurata zagovarjati pred okr. sodiščem zaradi razžaljenja časti g. župana in g. tajnika. Obsojen je bil Josip PaškulinnaSO K globe ali na tri dni zapora ter vse stroške plačati. Torej to je sad g. kurata. Tudi druga tožba je bila vložena. O tem in drugem o priliki. Poglejte in pomislite dobro, dragi ob-činarji, kdo dela prepir ter spravlja po nepotrebnem uboge kmete ob denar in čas ? Ali ne g. kurat? Sodite sami! Iz Podsabotloa. (Čuki.) V nedeljo sem se bil namenil iti v Gorico. Ko sem prišel na okrajno cesto v Oslavje, sem srečal nekega prijatelja ter ga vprašam: Kam pa greš ? Odgovor: V Št. Ferjan; glej tam gori je vse v zastavah. Ko se ogledam, vidim v stolpi1 3 zastave in v grajščiui barona Tacco vs« v zastavah mrgoli. Vprašam : Kaj pa bodo imeli v Št. Ferjanu danes ? Odgovor: Slišal sem, da pridejo „čuki" iz Mirna in Podgore in novostrujarji iz Gorice. No, si mislim, to se pač splača videti, če je res tako, kakor mi praviš. Kdaj pridejo? Zdaj zjutraj že k sv. maši. — Ko prideva bl»zu cerkve v Št. Ferjanu, smo videli veliko ljudij, ki so gledali, kdaj pridejo po okrajni o^sti skozi Grojno čuki. In res so prišli. Na trgu pred cerkvijo so nekaj de {'Hirali, potem so šli v cerkev. Par čukov je stregel k sv. maši. Po maši smo culi na „placu" pred cerkvijo močan čukov glas: „Oštja, kje so danes „grgarcia; so se poskrili, oš tj a: zdaj naj vidijo, kaj se upamo napraviti mi klerikalci". Tako je kričal znan Čuk iz Št. Ferjana. S prijateljem sva se posmejala in razšla. iN a dvoru barona Tacco se je vršila popoludaa veselica. Sešla sva se s prijateljem, plačala 40 v za vstopnico in 40 v za sedež, pa sedeža ni bilo. Začela sva nekaj mrmrati, ali hitro se je slišalo zmerjanje iz ust lepih čukov. Kričali so : oštja madona, p.... dio ter začeli tepsti Teodora Kadi k o na i z P o d s-, a b o t i n a. Ako b i n e bil prišel hitro na pomoč neki mladenič iz Št. Ferjana, bi ga bili močno poškodov ali. Brez pretepa pri čukih ne gre. In vse to se godi pod vodstvom g. kurata iz Št. Ferjana, kojščanskega župnika ter vi- karja s Cerovega in goriških novostrujarjev. — Št. Ferjanskemu kuratu že posvetimo, če ne bo miroval. Vemo vse. — „Čukovsko slavnost" so počastili s svojo navzočnostjo ,,novostrujarji": Klavžar, Fon in Brecelj. Živeli! Domače vesti. 8lfl»enSkO gledališče. — V nedeljo zvečer smo videli Fiildovo „Maškarado". Vsebino igre *mo povedali v soboto v glavnih potezah. Igra zahteva izreduo dobrih igralcev, ker ako bi le jedeu ne bil skozi in skozi na svojem mestu, bi se skazilo vse skupaj. Igralci pa so bili res izborni, vsak kos svoji nalogi. D r a gu t i n o v i č je bil popoln Wit-tinghoi, ki ima za sabo razne skušnje življenja ter premotriva hladno človeško družbo in jo presoja prav; ravna pa po svojem srcu ter se upira pomislekom in predsodkom. Tudi on je ravnal v mladih letih kakor drugi iz te družbe, zapustil je bil mlado svojo ljubico, sam priznava to odkritosrčno, zato pa hoče popraviti to na svoji hčerki Marti, katero adoptira. Dragutinovič je bil fin aristokrat, obraz in kretnje ter ves govor so kazale igralca mojstra. Marto je igrala prav dobro ljubka igralka W i n t er o v a. Lepa, simpatična prikazen. Igrala je dovršeno ter je bila naravnost izborna v prizorih, ko bere pismo ljubimca Edmunda, ko jo ostavlja ter ko ga napodi od sebe 1 Našemu občinstvu se je jako prikupila. Edmunda, vladnega asesorja, je igral Iličič. Tip Edmunda je pogodil prav dobro toliko kot ljubimec izven očetovega vpliva, kolikor kot pravi sin hinavskega in štreberskega tajnega svetnika Schellhorna. Nelahko ulogo Schellhorna je igral N u č i č, pa tako izborno, da je šel o njem le en glas, da je Nučič izvrsten domač igralec. Srečen v maski, popoln v nastopu in hipnem diferenciran ju v vlogi, je predstavljal hinavca in štreberja pa starega grešnika Schellhorna ves čas tako, da je le čestitati slovenskemu gledališču, da je vzgojilo tako izvrstno igralno moč. Kaj naj rečemo o gospej Borštnikovi? \ii naj jo hvalimo v Lbranih besedah? Čemu ! Ime nam zadošča, da si napravimo pravo sodbo o njeni igri. Igrala je Elen pl. Tonnin-govo tako, kakor pač zna le Borštnikova. Ivana, soproga Sehellhornova, je bila Ronov-s k a, priznana dobra igralka; kakor da bi bila uloga za njo pisana. Danilo je imel majhno ulogo ministra Wittinghofa. —- Vse igranje je šlo gladko, fino, precizno, videli smo pred seboj prave igralce, prestavljeni smo bili takorekoč v ljubljansko gledališče. — Občinstva se je bilo nabralo toliko, da je bila dvorana polna z galerijo vred. Ne vemo, če je bilo pri kateri predstavi že toliko ljudi. Prišli so iz mosta pa tudi iz bližnje okolice in drugodi z dežele smo opazili več rodoljubov. Sinoči so igrali „Niobo". Dvorana je bila polna, kakor prejšnji dan. Dana nam je bila prilika, občudovati talent gospe Borštnikove, znane slovenske igralke. Svojo ulogo je izvedla umetniško ter očarala občinstvo, katero jej je frenetično ploskalo ter klicalo na oder. Izročena sta jej bila med igro dva — Kakor blisk, odvrne Mordaunt. — Prav, potem iščete mojo ladijo; jaz sem oni gospodar, ki ga potrebujete. — Skoro da vam verjamem, pravi Mordaunt, zlasti če niste pozabili na neko gotovo znamenje. — Tu je, gospod, glejte, pravi mornar ter potegne iz ^epa svojega plašča na štirih vogalih zavozlano r — rrav, pravi vsklikne Mordaunt ter skoči s svojega konja. Sedaj pa ne smeva izgubljati časa. Ukažite peljati mojega konja v prvo gostilno in pe-Ijite me na svojo ladijo. — Toda vaši tovariši ? pravi mornar; zdi se mi, da ste bili štirje, ne vštovši vaših lakajev. — Poslušajte, pravi Mordaunt ter stopi bliže k mornarju, jaz nisem oni, katei ga vi pričakujete, kakor tudi vi niste oni, katerega hup".' > oni najti. Vi ste zavzeli mesto kapitana Roggersa, kaj ne? vi ste tu na povelje generala Cromwelia, in jaz prihajam od njega. — Da, res, spoznal sem vas, pravi mornar; vi ste kapitan Mordaunt. Mordaunt zatrepeče. — O, le nič se ne bojte, pravi gospodar ladije, sname kapuco z glave ter odkrije obraz, jaz sem prijatelj. — Kapitan GrosIow! vsklikno Mordaunt. — Da, jaz. General se je domislil, da sem bil nekoč mornarski častnik, in poveril mi je to ekspe-dicijo. Ali se je morda kaj izpremenilo ? — Ne, nič. Vse ostane pri starem. — Mislil sem za trenutek, da je kraljeva smrt. — Kraljeva smrt je samo še bolj pospešila njihov beg; Čez četrt ure* morda že čez deset minut bodo tu. — Po kaj ste torej prišli ? — Da se vkrcam z vami. — A, a! Kaj morda general dvomi ned mojo vnemo ? — Ne, toda navzoč hočem biti osebno pri svoji os veti. Ali nimate nikogar, ki bi mi lahko vzel konja v oskrbo? Groslow zažvižga, na kar se prikaže neki mornar. — Patrick, pravi Groslow, peljite tega konja v hlev najbližje gostilne. Če vas kdo vpraša, čegav je, recite, da je last nekega irskega gospoda. Mornar se oddalji, ne da bi kaj pripomnil. — Ali se ne bojite, da bi vas ne spoznali? pravi Mordaunt. — Ni nevarnosti, v tej obleki, zavit v ta plašč, in v tej temni noči! Sicer me pa tudi vi niste spoznali; tem manj me spoznajo oni. — Res je, pravi Mordaunt; sicer pa niti v sanjah ne bodo mi3lili na vas. Pripravljeno je vse, kaj ne ? — Da. — Ali je ladja dobro naložena ? — Da. ~~ Pet polnih sodov? — In petdeset praznih. -- Da, tako je. — Peljemo pa portoško vino v Anvers. I — Izvrstno! Peljite me sedaj na krov in vrnite se potem na svojo mesto; ne bo dolgo, ko bode tu. — Pripravljen aem. I — Važno je, da me ne vidi nihče izmed vaših ljudij. — Samo enega moža imam na krovu, in zanašam se nanj kakor na samega sebe. Sicer vas pa ta človek ne pozna, in pripravljen je, kakor njegovi tovariši, pokoriti se najinim poveljem, toda ne ve ni- — Prav ! Pojdiva ! Nato odideta proti Tamisi. Na bregu je bil privezan majhen čoln z železno verigo na drog. Groslo\v potegne čoln k sebi, ga drži, dočim skoči Mordaunt vanj, skoči nato tudi sam za njim, prime takoj za vesla ter začne krepko veslati, da dokaže s tem Mor-dauntu resnico tega, kar je bil poprej omenil, da namreč ni še pozabil mornarskega posla. V teku petih minut sta prišla iz one velike množice ladij, ki so že v onem času polnile londonske pristane, in Mordaunt je že lahko videl majho ladjico, ki se je zibala kakor temna točka nekaj sežnjev od Pasjega otoka, kjer je bila usidrana. Ko se je čoln približal „Blisku", je Groslo\v zažvižgal na poseben način, in na krovu se je prikazala glava nekega človeka. — Ali ste vi kapitan? vpraša ta človek. -- Da, spusti dol vrv! In Groslow pristane naglo in lahko kakor lasta-vica s svojim čolnom tik ladije ter se vstavi vštric nje. — Splezajte na ladijo, pravi nato svojemu tovarišu. (Dalje pride.) lepa šopka. Dragutinovic, Ronovska, jjufiiiS so samo po sebi umevno igrali prav dobro, istotako gospa Dragutinovičeva. Manjše uloge so bile v dobrih rokah: (Iličic, Thulerjeva, Toplak, Bergantova). G. D a n i 1 u ie prinesel goriški zrak prehlad. Igra je bila «rav zabavna ter je izzvala dosti smeha. Imeli smo torej dve lepi predstavi, videli smo pravo gledališče, za kar moramo biti hvaležni „Prosveti", ki nam ju. je preskrbela. Občna.želja je.:Ja„ „da vidimo Jjub.;. ljanske igralce zopet kmalu na odru dvorane -vdovskega doma. Morda kmalu po novem letu V Za družbo sv. Cirila In Metoda se je nabralo If). novembra v čitalnici v Ponikvah- - pri veselici 2 K 81 vin., nabiralnik g. And. Mrak pii je nabral ob istej priliki 2 K 26 vin. Hvala 1 Za družbo sv. Cirila ia Metoda nabrala gospiea Adela Vižintin na veseli svatbi gosp. Alojzija Kerševan z gospico Pavlo Pahorjevo v Renčah K 11.22. Srfcaa hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala (jospica Marija Gregorič na svatbi gosp. Gabrijela Leban v PrvaČini K 12.80. Lepa hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na svatbi gg. Kristine i u Franceta Čeme v Prvačini K 11.50. Živela novoporočenca! Odlikovanje. — Njega Veličanstvo, kralj Grfke, podelil je predstojniku poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Trst, Primorsko ia Kranjsko, c, kr. dvornemu svetniku Hermanu p ° 11 a y, komturni križec kraljevega reda Spasitelja in c. kr. poštnemu, svejniku Nikolaju Dudan častniški križec istega reda. P. n. naročnikom: ^ueto se nagiblje^h koncu. Prosimo vse oue naročnike, ki še niso plačali naročnine, naj store to v kratkem! IZ Mirila so se pripeljali k predstavi v nedeljo v Gorico na 10 vozovih. Vsa čast našim vrlim Mirencem! — Tudi druga okolica ji- bila precej dobro zastopana. Poročilo »Pevskega In glasbenega društva v Gorici" za VIII. društveno leto od 1. oktobra Hi07. pa do 30. septembra 1908. — Pevsko in glasbeno društvo je vzdrževalo tudi VIII. društveno leto svojega obstanka šolo za gla-suvir, gosli in petje. — V šolo za glasovir in gosli je vstopilo 70 učencev, od katerih jo ostalo koncem šolskega leta vpisanih 69 \w Mcor 4'2 za glasovir in 27 za violbo. — (("ojici so bili razdeljeni po napredku in letih v štiri oddelke ter so se poučevali v skupinah po dva do Štiri. — Koncem šolskega lota dne 28. junija 1908. so javno nastopili boljši učenci iz posameznih oddelkov šole za glasovir in gosli v veliki dvorani „ Trgovskega doma" po vsporedu ter se je izvršila skušnja v vsestransko zadovoljnost starišev iti občinstva. Odgovorni vodja šole je bil gospod Josip Michl, izprašan gojenec praškega koiišorvatorija, obenem je poučeval gosli, zborovo petje, teorijo in solopetje. Glasovir jo poučeval gospod Emil Komel, izprašan za srednje šole pred komisijo c. kr. namestnica na Dunaju. -— Učnina znaša na učenca zs gosli in glasovir 3 K, ako sta dva učenca iz eno družine 5 K na mesec. — Drugo svojo nalogo: gojiti uzorno petje ter proizvajati težje skladbe, je izpolnjevalo društvo s tem, da je kakor vsako leto priredilo dva velika koncerta in sicer dne 26. oktobra 1907. in dne 2. maja 1908. Materialni uspeh koncertov je razviden iz računov; na dohodkih K 132831, na stroških K 132348. — Poleg tega priredilo je diuštvo prvikrat dijaški koncert dne 16. Na 1908., ki je lepo vspel. — Vaje Pevskega zbora so se izvršile redno celo Šolsko leto za ženski zbor in za možki zbor dvakrat na teden — dalje za dijaški zbor dvakrat na teden. — Obisk je bil pravilen : Možki zbor je štel 10 tenorjev, 15 basov; ženski zbor 15 sopranov, 14 altov, vsega sku-l)aJ iH glasov. — Društvo je imelo v „Tr-Bovskem domu" najeti dve šolski sobi in eno z* arhiv. Društvo je štelo leta 1907./8. dva Ustanovnika in 83 rednih članov in sicer 29, ki so plačevali po K 2 in 54, ki so plačevali P° K 1 na mesec. Premoženja je imelo društvo v inven-ai'JU: - glasoyirja, 1 harmonij, 2 violini, 1 Vl°lo, [ flavto, pevski arhiv, šolsko tablo in ttov-iulno opravo v vrednosti K 3709-18. Dr- Turna hodi okoli In §* smeši. — v ne- el-io Je bil v Trstu. Zelo maloštevilnim ^Irugom je razlagal, da Slovenci v Trstu *l!i°_ storili nič drugega nego zgradili „Na-*odm dom". Vsak otrok se mora smejati ustnemu* možu, ki tako govori. Svaril jih je, naj se varujejo „n a r o d n j a š k i hš vi n d-larij". A tako! Tržaški rodoljubi vršijo težko, naporno narodno delo, pošteno delajo ti rodoljubi, nesebično — dr. Turna pa imenuje to delo „narodnjaško švindlarijo", Nd, pa je stara pesem, da je slovenskim soc. demokratom narodnost deveta briga. Tako tudi dr. Turni. Neki Ferri je rekel na tem shodu, da so narodnjaki sami - - p s i. Dr. Turna je na to seveda molčal! Lep mož v lepi „družbi! JlajŠterVSfflfč. — TuilHna dekanijski konferenci v Črničah so se spomnili homatij in razkola v klerikalni stranki. Odobrili so postopanje S. L. S. Katero postopanje? Gregorčič morda misli, da njegovo deželi tako škodljivo obstrukcijsko postopanje; morda pa so imeli v mislih postopanje novostrujarjev. — Nuuci v Črničah so se osmešili z „obžalovanjem" zveze „agrarnih poslancev" s pro-tiljuclskimi poslanci. Koliki litrou je rodil „protiljudske poslance" ? — Na to pa javkajo, kako je potrebna sloga in škodljiv razpor in prepir. Zaman vse javkanje. Novostrujarji v klerikalni stranki in Gregorčič ne bodo delovali nikoli več skupaj. —- Nazadnje nunci v Črničah niso hoteli obsoditi „zveze Faidutti-Gabršček". — Ubogi Gregorčič! „Flajšterčki" so vedno slabši. Če pojde tako naprej, bo na prvi dekanijski konferenci Gregorčič obsojen! Proč Z Wie$erjem! — Povedali smo, kako in zakaj je bil obsojen zagrizeni german por-tir Engluch na državnen. kolodvoru v Gorici; to je radi nelepih rečij, katere je uganjal z ženskami itd. Ta človek mora proč iz Oorice, ž njim pa tudi Wieser, njegov zaščitnik, ki mu je dal tako spričevalo, kakor da bi bil Englisch angelj, pa je vse kaj drugega. — Wieserja ne moremo trpeti več v Gorici. Ne nehamo prej, dokler ne izgine iz Gorice. Dr-i. /ni kolodvor v Gorici naj služi svojemu namenu ne pa vsenemSki propagandi. Na Marijinem zavodu v Gospa Sveti na Koroškem je dve tretjini gojenk s Kranjskega in Primorskega, kakor poroča nKlogenfarter Zei-tung" in po njej „Mir". Razume se, da so te gojenke s Kranjskega in Primorskega večinoma Slovenke. „Mir'' pripominja z ozirom na gori navedeno vest to-le: „V tem slučaju, da govorimo prizanesljivo, se čudimo, da slovenski starši s Kranjskega in Primorskega pošiljajo hčere v strogo nemške zavode, kjer je gojenk am, kakor se je nam sporočilo, stro- go prepovedano govoriti v kakem drugem jeziku nego nemškem. Ne glede na to, da je ta pouk v nemščini prava muka za slovenska dekleta, bije ta način pouka vsem pe-dagogičnim načelom v obraz. Zato se prav nič ne čudimo, če prihajajo iz takšnih zavodov prave nemškntarice in ker so po večini hčerke premožnih staršev in v nravnem oziru vzorne, potegnejo nase v večjih yaseh in trgih vse drugo ženstvo, ki se prišteva k ime-nitnejšim in tako se širi po sosednih slovenskih deželah duh uemškutarije." Podpisujemo „Mirova" izvajanja v celem obsegu ter prosimo koroške rodoljube, naj nam naznanijo imena slovenskih gojenk v zavodu v Gospe Sveti, da bomo vedeli, kateri stariši so tisti, ki pošiljajo svoje hčere v nemške zavode! Skrlallca. — Z ozirom na naglo širjenje škrlatice po naših pokrajinah v zadnjem času se opozarja občinstvo, da po svoji moči pomaga pristojnim oblastim omejiti to nevarno kugo, ki tirja toliko žrtev. Sledeči opis naj omogoči spoznati bolezen brž y začetku in takoj poklicati zdravnika. Kajti le tako dobi bolnik potrebno primerno postrežbo in pristojna oblast možnost vse potrebno ukreniti, da se bolezen kolikor mogoče omeji. Škrlatica napade najraj otroke in le bolj poredko odrasle. Začne se navadno z mrzlico, kateri sledi huda vročina. Bolnik toži, da ga boli glava, težko požira. Po noči je nemiren, blodi. Dan pozneje se pokažejo, navadno najprej na gorenjem delu prs in na vratu, majhne rudeče lise, ki se kmalu razširijo po celem životu in zlijejo v splošno škrlatno rudečico, po kateri je dobila bolezen ime. V tem težkem stanju se nahaja bolnik par dni. Potem začne rudeči izpah polagoma bledeti, vročina se začne nižati, in kacih 8 dni po začetku bolezni se jame po celem telesu luščiti koža. To je splošen opis bolezni, ki se pa ne pojavi vedno z vsemi omenjenimi znaki, ki je včasih lažja, včasih težja. Najbolj značilna je ona splošna rudečica, visoka vročina zatekle žleze na vratu in v grlu (težko poži-rauje) in luščenje kože. Bolezen je zelo nalezljiva, zlasti za otroke. Včasih zadostuje samo kratko bivanje v sobi, kjer leži bolnik, da so jo naleze. Tudi vse osebe in sploh vsi predmeti, ki so prišli v dotiko, so*nevarni, da prenesejo bolezen. Zato treba takoj, ko se pojavijo prvi njeni znaki, spraviti bolnika v posteljo in zabraniti vsem osebam, ki niso za postrežbo neobhodno potrebne, vstop v dotično sobo. Vse drugo potrebno oddredi potem zdravnik, katerega je treba, naj bo še enkrat povdar-jeno, v vsakem sumljivem slučaju takoj poklicati. „Ben Hur", roman iz- Kristusovih časov, spisal angleški general W ali ace, — je izšel v drugem docela novem prevodu, kateri je oskrbel znan slovenski pisatelj. — Knjiga je izšla v priljubljeni obliki, kakor „Trije mušketir ji" ali „Ana Karenina". Prodaja se pa le v dobro platno vezana po 4*50 K, s poštnino K 480. Naročila sprejema „Go-riška tiskarna" A. Gabršček. »Kažipot" po Goriškem se letos razširi aajbrže tudi na Trst, kakor je že bilo pred leti. — Ta knjiga je povsod v rabi ter je postala že neizogibna potreba za najrazličniše potrebe. Oglase sprejemamo do 15. decembra. »Kažipot" dobe" brezplačno vsi naročniki „Soče". Zveza narodnih društev. Na KoritnlCl pri Grahovem bo v nedeljo dne 29. t. m. ustanovni občni zbor „Narodne čitalnice" v prostorih g. Ivana Brovča. Zavedni koriški možje in mladeniči, pristopite polnoštevilno v uovo društvo! Politični pregled. »Skupno postopanje jugoslovanskih državnih poslancev." — Govori se o skupnem postopanju jugoslovanskih državnih poslancev, govori se colo o fuziji obeh klubov. „Slovenec" pravi na to: „Gre se za tale cilj: doseči, da morejo v tistih stvareh, ki so vsem Slovencem skupne, tudi vsi Slovenci skupno nastopati. Za nič več in za nič manj. — Treba je na Dunaju med državnimi poslanci potrebne edinosti za potrebne skupne nastope, ne premalo, da se s tem ne izjalovi namen, pa tudi no več, nego je zdaj primerno, ker sicer se vsa reč prekmalu razbije. Ne govorimo o slogi in kompromisih, marveč le o skupnem delu, ki je vsled zunanje- in notranje-politiških dogodkov izza zadnjega časa potrebnejše nego kadarkoli prej." — O tem še spregovorimo. Sfilfja. — Angleški balkanski komite v Londonu je izročil odboru za narodno brambo v lielgradu 100.000 frankov. — Nad 1000 visokošolcev v Moskvi je izjavilo, da vstopijo v srbsko vojno kot prostovoljci v slučaju vojne. — Mednarodna konferenca se utegne vršiti v Italiji. Perzija ne dobi parlamenta. — Po vseh mo- šejah je proglašen šahov odlok, da Perzija ne dobi parlamenta, ker da ljudstvo noče ustave! Razne vesti Med laškimi in nemškimi vlsokošolol na Dunaju je prišlo včeraj do krvavih izgredov. Laška poročila pravijo, da so laški visoko-šolci manifestirali za laško vseučilišče v Trstu, pri čemur so jih začeli Nemci napadati, nakar je prišlo do krvavih izgredov. Z druge strani pa se poroča, da so laški visokošolci peli Ga-ribaldijevo himno ter da je padel strel iz samokresa od laške strani, na kar je prišlo do pretepa največ s palicami. Nemcev je bilo baje 2000, Lahov pa 200, namreč po laških poročilih; ali kdo jim verjame? — Pa naj že bo, kakor hoče, dejstvo ostane, da so bili Lahi zopet enkrat tepeni od Nemcev. To imajo za tiste krive hrbte, katere upogibljejo pred Nemci v Primorjul-------Ranjenih je precej, nekateri težko. DelalCl kupili tlornlGO. — Moravsko ostrav-sko delavstvo je kupilo radvansko pivovarno. S tem nakupom hoče praktično demonstrirati proti moravskemu kartelu, ki je letos zvišal cene pivu. Pivovarno bodo povečali. Ženska, W Živi Od Časa. — Gospiea Belvil v Londonu ima edina dovoljenje, da primerja vsak dan svojo uradno preverjeao uro z ono na grenvički zvezdami, da potem sporoči pravi čas londonskim urarjem. To čudno pravico, ki ji nese na leto okrog 10.000 K, je podedovala po svojem očetu, ki je bil uradnik zvezdarne in si jo dal napraviti izvrstno uro ter s pomočjo te ure obveščal že pred 50 leti mestne urarje. Bratski čin zagrebških Hrvatov. — Mesto venca na grob padlih žrtev dne 20. septembra je med zagrebškimi Hrvati v korist naše družbe „Sv. Cirila in Metoda« umirovljeni profesor gosp. Luka Pt o i 6 nabral 1050 K. „Ako je i malo, ali Vam dolazi od srca, od Vaše brače Hrvata*, piše pošiljatelj, a mi nimamo dosti besed, da dovolj zahvalimo po-žrtovalnega prof. Roiča in vse plemenite da-rovatelje kraljevega Zagreba. Kranjska šparkasa v LJubljani. — Poročilo tega nemškega zavoda za mesec oktober pravi, da je v tem mesecu vložilo 936 strank 499.104 kron 31 vin., dvignilo pa 4233 strank 5 mil. 546.089 K 86 vin. Kaj to pomeni? Vsak Slovenec bo to dobro vedel! Stoletnica Osmrtnic. — L. 1808. so napravili prve osmrtnice. Bile so lepo spisane in napravljene bolj v spomin kot za naznanilo smrti. Leta 1809. so osmrtnice vže tiskali. Njih izumitelj je umrl 1. 1845. kot berač; prve od njegove roke pisane osmrtnice se pa še najdejo tu pa tam v starih masnih knjižicah. „..„...„ zopet delajo. — V Trstu so udrli v ulici S. Nicolo svedrovci v uradne prostore prometne banke ter odnesli okoli 60 000 K. Okoli blagajne so po tleh naložili suknje uradnikov, da se ni slišalo njihovih stopinj. Kako so prišli v banko, se ne ve; glavDa vrata, od katerih imajo ključ nekateri uradniki, so bila zaprta, vrata ravnateljeva, ki se zapirajo od znotraj z zapahi, pa odprta. Policija išče svedrovce. Poštnega uradnika je osleparil v Trstu neki It. Vašek; ko je njegov šef trgovec B. Ludvik vložil na pošti 20.C00 K, je hitel na pošto ter rekel uradniku, da se je njegov gospodar pomotil ter da hoče denar nazaj. Lahkoverni uradnik mu je res vrnil svoto, na kar je Vašek izginil brez sledu. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako jo oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravncjše inseriranje za trgovco in obrtnike. KolIJto jo manjSili trg. kntorili »u dojeli (in <;oIo v ...„„„,, „„„ nikjer no insorirujo. Škoda ni mojima. Prnila SP lika v koJj J° bila 3f> let trgovina 11 Ulici M, 1115(1 z moSanim blagom in polarna. K hiši spada dvorišči', pralnica, velik vrt nasajen 8 trtami. Zadnjih 5 let jo bilo v hiši koti-sumno društvo. Proda se radi onemoglosti gc spodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pri g. Ivanu Suttncr, Via Pouto nuovo 44 v Gorici. mestu — obstoječe iz . 2 sob in kuhinje — za mirno stranko: mati in hei. Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo. ILče se stanovanje' Grand Elektro Bioskop Piazza Oinnastioa - Gorso Bius. Verdi • Via della Ginnaslica. Internacij on al no gledišče živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. 6. Senzacij onelni vspored: Cesarski manevri 1908. na Ogrskem. (Jako zanimive vojaške slike.) — čarobni gumb. (Humori-stiene slike.) — Mali junaki. (Dramatski igrokaz.) — Zaljubljeno pismo. (Komične slike.) — Iz ljubezni do hčere. (Dogodek u življenja; v mnogih krasnih oddelkih. — Pomlad je tu! (Smešne slike.) — Ples s pajčolanom. (Kolorirar.e ilike.) — Soprog na lovu. (Komične slike.) Predstave: ob delavnikih 2 veliki predstavi ob '/27. in fe. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob '/21L uri predp. in pop, ob 2, 3, 4, 5, 6, 7. in 8. uri. Ob sredah in so- botah ob 5. uri predstava s posebnim programom za otroke in djja8ie, frjer plača vsak otrok le 20 vin, v ___________kateremkoli prostoru.__________ Dsaka predstaua traja čez 1 uro! Vsako sredo in nedeljo popolnoma nov vspored. Na prodaj je 300 liektov vina. Natančneje se izve pri lastniku: g. Ivanu Kristančiču v Višnjeviku p. Kojsko. Cenj. dame in gospodje -- pozor! N;i7n;i[ljln Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite >?i najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Ori|inal-iictoria stroji pd0e&Ž uporabi brezšumno. Bripal-Victeria stroji sok^' za domačo rabo in obrtne namene. Briginal-Victoria stroji pšjl za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Orsginal-ViGtoria stroji ^n& lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Oiglnal - Victoria« strjev in drugih Šivalnih strojev, dvokoles »pttch«, orožja, numlcije In vseh lovskih priprav pri tvrdkl KERŠEVANI & ČUK - GORICA IStolniltrg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljaliiica 1UVA CiSTELLO št. 4. 1} Pozor! 8 sledečim opozarjamo si. občinstvo, da gosp. Anton Uršič v Dornbergu ni pooblaščen inkasiiati premijo v našem imenu ter, da v bodoče takih plačil ne priznamo. Podružnica „Greatiae" | v Trstu. I 10 kron nagrade dobi tisti, kateri je bil mnenja, da je kupil šivalni stroj ali dvokolo od tvrdke Saunfg & Dekleva v Gorici v resnici pa mu je poslal gosp. France Saunig, kateri je bil le potovala pri tvrdki in je že meseca maja t. 1. izstopil. J os. Dekleva, Namizna jabolka fine kakovosti po 10*—, VI' — , in M<- -kron za 100 kg razpošilja iz kolodvora v Litiji v vsaki množini po povzetju J. Razboršek v Smartnem pri Litiji --Kranjsko. 5 kg jabolk z košarico in franko pošljem za K 2- — Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri. nakupu kar lia kratko zavitek aH zabojček ^cikorije^, temveč določeno znamko: „Franck" da imate zagotovilo za vedno jed na k o in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti nase zamotanje se v jednakih barvali, papirju in z podobnim natisom ponareja. kmt 'prihrani, Mer lopi izgotovijeoo pohištvo pri Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Ha! IHRISME&CI nam™rLrs* ¦te flamizno orodje in posodje vseh urst. friznano težko posrebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijon gospodinjstvo itd. I. Opernring 5 (Heinrichshof). Chnstofle & C .i Dunaj Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih 'zastopano po prekupcih. — Kot jnn^tvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime ChrLitofle. ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga a omejenim jamstvom* (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, 1. nadstr.) — Telefon it. 79. Račun postne hranilnice štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo : Hranili*® vloge se obrestujejo po 4V, % • Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo oc! vsa&offar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po L>%%, na varščino ali zastave in na men jiee po 6 %. Glasni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550*77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112-328-— GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljaj mo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slo\/enci za Vselej le hlapčeVali tujcem. arab pspfliuje! Poskušajte milo iz te imuno tovarne! Molel je izvrsten. Cene olajno! Naša špecijaliteta je: femraSOle - K0Za 8 SOlllCem. P°SksUv:in41":?'6 * Ani. Brescak-o j| Y Gorici, | j; v Gosposki ulici št. 14:1 (v lastn hiši) % iij \ | kateri Ima v zalogi najbogatejšo ,' \ ------------------------------------------------------------------------------".1 ],| izbere poiižšlva ?seh slogo? za; (j ?sa& slap, priprostega in naj-! jI finejega izdelka. I ! Daje tudi na obrokeJj j! Lastna delavnica | za tapecirano pohištvo.1 u Gene brez konkiirenoe. - \ Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.