BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA,... •1 PROBAN KA PE Kranj • ter.: o64/3so 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) Gorenjska Banka Banka .< poAubom Eno ali drugo - eno z drugimi AUTOHiŠA VRTAČ Krami Delavska 4, Stražišče pri Kranju >\tl<3l Emailtavtohisa.vrtac@ttvtohisavrtac.si f) £J M /9 € O H 4 H http://www.avtohisavrtac.si VO1!/ J lO'Vft V WILFAN Ienjalnice Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič ©(©IMiM^ISnGLAS LetoLH - ISSN 0352 - 6666 - št. 21 - CENA 140 SIT (10 HRK) 29. teden slovenske drame je končan Nagradi v prave roke, le gledališče je Kranjcem od rok Kranj - Prešernovo gledališče v Kranju je bilo osem dni, od 5. do 12. marca, gledališko središče Slovenije. V tekmovalnem programu se je zvrstilo sedem predstav, tri pa smo videli v spremljevalnem programu. V petek se je v Prešernovem gledališču v Kranju končal 29. teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gru-ma za najboljše novo dramsko besedilo je izmed 47 prijavljenih besedil dobila igra Zdenka Kodriča "Vlak čez Jezero", prvo veliko nagrado festivala, stilizirano gosje pero, pa je med sedmimi tekmovalnimi uprizoritvami domačih dram dobila predstava ION v izvedbi E.P.I. Centra in Drame SNG iz Maribora. V današnji prilogi objavljamo pogovora z Grumovim nagrajencem Zdenkom Kodri-čem in Sebastijanom Horvatom, režiserjem nagrajene predstave ION. Posamezne predstave so bile različno obiskane, velja pa dodati, da se bomo Kranjčani očitno zopet morali privaditi hoje v gledališče, v njem se namreč dogaja vse preveč odličnega, da bi si lahko privoščili izostanek. STRAN 11 Poslovni val Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure 38. MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE vs© xa polje, vrt gozd, dom in druiino* __* prehrana * * čebelarstvo * ^EMSKECENE* ♦ VELIKONOČNI NAKUPI* ifc- I. april 1999 VESELO V POMLAD V soboto na Kokrici, v nedeljo na Blejski Dobravi IrT------— ^ucarska regija Dobrač in Tromeja! E «kACI I' VVARMBAD 1 I A K TOPLICE Smučarske karte s popustom pri: Globtour Kranjska (ima info tel: 064 / S7 {)() 20 Z veljavno smučarsko karto dobite 50 '/< popusta v toplicah „Eilebniatherme Vvarmbad" Beljak in ..Krislallbad" v Bad Bleibergu. I d tO r m a c i j e 0043/4255-2: 004 11() 5 15 snegu: ali G06TIŠČE TATOA^ LKHUO < Žerjavka 12. Kranj, tel.: 064/491-068 OBIŠČITE NAS! j Sprejemamo zaključene družbe do 50 I oseb (ohceti, poslovna kosila, seminarji) Nedeljska, družinska kosila! Velik izbor kulinarične ponudbe I (sveže ribe in morski sadeži, klasična in vegetarijanska hrana) J Sobe 1. kategorije po ugodnih cenah! Kranj, torek, 16. marca 1999 24. Pokal Loka mladim Avstrijcem, naši smučarski upi drugi - Minuli konec tedna sta Škofja Loka in Soriška planina živeli z mladimi smučarji, ki so se pomerili na največjem otroškem smučarskem tekmovanju pri nas, tradicionalnem Pokalu Loka. Na zmagovalnih stopničkah so največkrat stali mladi avstrijski smučarji, ki so na koncu osvojili ekipni pokal, dobro pa je šlo tudi našim, ki so se veselili ekipnega drugega mesta (na sliki). • V. Stanovnik, foto: T. Doki GLASOVA PREJA 1999, drugič V gore, nekoč in danes Druga letošnja Glasovo preja ob 100-letnici kranjskega planinstva bo v sredo, 24. marca, ob 19. uri v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju Gostje bodo: predsednik Planinskega društva Kranj in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske Jože Stanonik in predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Z njimi se bo pogovarjal publicist prof. Miha Naglic. Rezervacije po telefonu: 064/221-133 064/223-111 Hotel Kokra Brdo GORENJSKI GLAS Sponzor: Občina Kranj, Hotel Kokra Brdo, PPC Gorenjski sejem, d.d. OjMladinski oervis Kranj Stritarjeva 5, tel. 360-100 Posredovanje zaposlitev študentom in dijakom, izplačila v 24 urah f-AMBROŽ aaanW POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER LAH OVČK prodaja vozil, TEL.064/421 141 bervib vozil, TEL.064/421 193 I 2 = ^ C3 ■S** a 5 ^ a. S* X < S ■ * — |^-< ? :< v -t < * o £ *%t o — I "5 Z ^ . z ^ iS Si* —i Ui -S 3 ° P3S Danes v Gorenjskem glasu: NAGRAJUJE Nagradna igra od 15. januarja do 16. marca 9770352666018 PO SLOVENIJI __ureja: Jože Košruek Sto sej slovenske vlade Vlada bo zdržala, trdi predsednik Drnovšek Ta vlada je bila v državnem zboru potrjena 27. februarja leta 1997, kar pomeni, daje polovica mandata že mimo. Povprečno je seja vlade trajala štiri ure. Ljubljana, 16. marca - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je pretekli teden napovedal, da bo sedanja vlada zdržala do konca mandata in da bo uresničila ključne naloge iz svojega programa. Premier je izrazil zadovoljstvo, da so sedaj rešeni nekateri dolgo trajajoči kadrovski problemi. Glede reforme volilnega sistema je dejal, da bodo v njegovi stranki kmalu analizirali možne rešitve. Ena od možnosti je tudi, da se števila poslancev ne povečuje, ampak bi se jih od sedanjih 90 60 izvolilo po dvokrožnem večinskem sistemu, 30 pa po proporcionalnem sistemu. Vlada je imela med 28. februarjem leta 1997 in 11. marcem letos 100 rednih sej, eno izredno in 145 korespondenčnih sej. Na rednih sejah je bilo obravnavanih 3910 točk dnevnega reda, na 145 korespondenčnih sejah pa je bilo na dnevnem redu 293 točk. Izredna seja je bila v Posočju kmalu po lanskem potresu. Povprečna seja vlade je trajala 4 ure, povprečno pa je bilo na vsaki okrog 40 točk dnevnega reda. Najdaljša je bila seja, na kateri so obravnavali letošnji proračun. Skupno je v popoldanskih, večernih in nočnih urah trajala 25 ur. Najobsežnejša je bila predzadnja lanska seja vlade. Odločali so kar o 75 točkah dnevnega reda. Vlada je na svojih sejah sprejela za različne obravnave v državnem zboru 231 predlogov zakonov, 70 pred-ogov zakonov za skrajšani postopek in 211 predlogov zakonov za hitri postopek. Dosedanja direktorica Urada vlade za informiranje Marta Kos, ki jo je vlada razrešila in na njeno mesto imenovala Aljo Brglez, je po 100. seji vlade povedala, da so slovenski mediji med 27. februarjem leta 1997 in 10. marcem letos objavili 3923 prispevkov o sejah vlade. • J.Košnjek Varnost in sodelovanje v Sredozemlju V Ljubljani o nadzoru oboroževanja Petkova in sobotna konferenca v Ljubljani je bila zadnja pred III. konferenco o varnosti in sodelovanju v Sredozemlju, ki bo prihodnje leto v Tuniziji. Ljubljana, 16. marca - Konferenco v Ljubljani sta organizirala Državni zbor Republike Slovenije in IPU - Svetovno združenje parlamentarcev. Med udeleženci je bil tudi predsednik sveta Interparlamentarne unije Miguel Angel Martinez. Konferenca o varnosti in sodelovanju v Sredozemlju je zasnovana kot proces in kot mesto dialoga za oblikovanje skupnih načel delovanja in sobivanja v Sredozemlju. Delovanje konference obsega tri glavna področja: politično in varnostno sodelovanje ter regionalno stabilnost, ekonomsko sodelovanje (razvoj in partnerstvo) ter dialog med civilizacijami in človekove pravice. Vrh konference bo prihodnje leto v Tuniziji. Tokratna ljubljanska pripravljalna konferenca je bila zadnja pred njo, na njej pa so govorili o nadzoru oboroževanja v Sredozemlju v luči preprečevanja konfliktov na tem območju,. Članice konference so države s sredozemsko obalo in tiste države, ki so ekonomsko, politično ali strateško neposredno vezane na Sredozemlje, vendar morajo posebej zaprositi za tak status. Take države so Ruska federacija, Velika Britanija, Združene države Amerike in Palestina, članice konference pa Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Ciper, Egipt, Francija, Grčija, Izrael, Italija, Jordanija, Libanon, Libija, Malta, Monako, Maroko, Portugalska, Slovenija, Španija, Sirija, Makedonija, Turčija in Zvezna republika Jugoslavija. • J.Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor bo obravnaval predlog Zakona o orožju Orožje za osebno varnost, lov in šport Posest in uporabo orožja sedaj urejuje zakon iz leta 1981. Predlagani zakon o orožju obravnava prepovedano orožje, orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje, orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje, vendar z olajšavami, in orožje, ki ga je potrebno prijaviti. Ljubljana, 16. marca - Vlada je pretekli teden sprejela predlog zakona o orožju in ga posredovala državnemu zboru v prvo branje. Sedaj, so povedali predstavniki vlade, velja še stari jugoslovanski zakon iz leta 1981. Med prepovedano orožje (kategorija A) so uvrščeni eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji, avtomatsko strelno orožje, orožje, prikrito v druge predmete, strelivo, s prebojnimi, eksplozivnimi ali vnetljivimi izstrelki in izstrelki za tako strelivo, strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek itd. Med orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje (kategorija B) predlog zakona med drugim uvršča polavtomatsko ali repetirno kratkocevno strelno orožje, eno-strelno kratkocevno orožje s centralno udarno iglo, enostrel-no kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov, polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za več kot tri naboje itd. V kategorijo C, orožje, ki je vezano na predhodno dovoljenje, vendar z olajšavami zakon uvršča uvodoma repetirno dolgocevno strelno orožje, dolgocevno orožje z enostrelno risano cevjo, v kategorijo D, to je orožje, ki ga je potrebno prijaviti, pa predlog zakona uvršča Pravila hranjenja in nošnje Vsakdo mora z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo, piše v predlogu zakona. Varnostno orožje se sme nositi samo me opravljanjem službe in v objektih, ki so varovani, lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v lovišču in na strelišču, sp(»U]0 orožje, zračno orožje in orožje s tetivo pa samo na tekmovališcu u zavarovanem kraju. Orožja ni dovoljeno nositi na javnih krajih način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo. Kadar je posameznik pod vplivom alkohola ali mamil oziroma v takem pW hičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv, ne sme nositi orožja, n' hranjenju mora biti orožje zaklenjeno, ločeno od streliva, razen ee sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali posebej zavarovanem prostoru. Borut Šuklje, kandidat za ministra za notranje zadeve. Predlog zakona o orožju so napisali v njegovem ministrstvu. - Slika J. K. enostrelno dolgocevno orožje z gladko cevjo, plinsko orožje, reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja, možnarje, staro orožje, zračno orožje, orožje s tetivo, električne paralizatorje in razpršilce. Predlog zakona določa, da je staro orožje orožje, ki je izdelano pred letom 1871, in orožje na sprednje polnenje. izdelano pred letom 1893. Hladno orožje pa so boksarji, bodala, bajoneti, buzdovani, gumijevke in drugi predmeti ki so prirejeni za napad ali povzročitev nevarnosti. Zakon opredeljuje varnostno, lovsko in športno orožje, pomemben del zakona pa govori o orožnih listinah, med katere sodijo dovoljenje za nabavo orožja in streliva, orožni list, dovoljenje za posest orožja, orožni posestni list itd. Do orožnih listin so upravičeni državljani, ki so dopolnili 18 let in zanje ni zadržkov javnega reda, ki so zanesljivi in imajo upravičen razlog za izdajo listine, ki imajo opravljen zdravniški pregled in opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Med upra- vičene razloge za izdajo orožne listine predlog zakona uvršča dokaze, da je osebna varnost prosilca ogrožena v takšni meri. da potrebuje varnostno orožje, in dokazila, da je prosilec upravičen do lovskega orožja in do uporabe orožja v športne namene. Zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem (način predpiše minister za notranje zadeve) plača posameznik. Predlog zakona določa promet z orožjem (trgovcu mora dati dovoljenje notranje ministrstvo), ureditev in delovanje civilnih strelišč ter izvajanje streljanja, razloge za odvzem n o d q n je menil, da je stari Občinski svet Preddvor pretežno o statutu Krajevno premoženje postaja občinsko Že ob osnutku občinskega statuta je bilo največ pozornosti namenjene premoženju krajevnih skupnosti, ki ga po zakonu prevzema občina. Preddvor, 16. marca - Tokrat je bila seja občinskega sveta Preddvor namenjena pretežno odločanju o statutu občine in njenem poslovniku. Nejasnosti, ki so se pojavile že ob obravnavi osnutka, si je dal občinski urad razjasniti s strani vladne službe za lokalno samoupravo, zadevajo pa predvsem zavarovanje lastnine krajevnih skupnosti. Slednje po zakonu niso več samostojne pravne osebe, zato se tudi njihovo premoženje prenaša na občine. Nekatere krajevne skupnosti, zlasti tiste, ki imajo z lastnimi sredstvi in delom zgrajene vaške domove, bi radi še naprej obdržali, če že ne upravljanja, pa vsaj nadzor na njim. Občina lahko s statutom določi, da občinski svet pred kako svojo odločitvijo pridobi tudi mnenje organa krajevne skupnosti, če denimo želi na njenem območju graditi komunalno infrastrukturo ali prodati nepremičnine, ki jih krajevna skupnost uporablja. To so v občinski statut tudi zapisali, in sicer da mora v primeru prenesene pristojnosti občinski svet pred odločitvijo pridobiti soglasje krajevnih odborov, občina pa mora omogočiti uporabo lastnine na območju krajevne skupnosti v korist krajanov in jim omogočiti vpliv na gospodarjenje z njo. Občinski statut je občinski svet na sredini seji sprejel z dvema vzdržanima glasovoma, dogovorili pa so se tudi, da mora župan v treh mesecih sklicati zbore krajanov. Ti bodo potem izvolili krajevne odbore, nato pa bodo v dveh mesecih pripravili odlok o prenesenih pristojnostih občine na karjevne odbore. Predvsem krajevna skupnost Bela bo hotela še naprej ohraniti vpliv na upravljanje z domom na Zgornji Beli, v proračunu pa naj bi občina temu cilju namenila posebna namenska sredstva. • D.Z.Žlebir GORENJSKI GLAS • 6. STRAN Šolo v Voklem danes obiskuje 43 otrok, 21 pa jih je še v tamkajšnjem vrtcu. Časi, ko je šolo v Voklem obiskovalo 100 otrok iz domače vasi, Vogelj, Prebačevega in Hrastja, so že davno minili. Učitelji, ki so v več kot stoletnem obstoju šole službovali v Voklem, so bili tudi organizatorji kulturnega življenja v vasi. Tudi danes ima več kot samo izobraževalno vlogo, zato bo kljub zmanjševanju števila otrok šola v kraju še dolgo ostala. Gorenjski glas v Podnartu Ta teden bomo obiskali vas Podnart v radovljiški občini. Vse, kar bomo zanimivega zvedeli o kraju, ljudeh in njihovih problemih, boste lahko prebrali v torkovi številki. • CZ. COfTIUM - PIZZERIM ▼ Voklo 52 WW tel.: 064/491-330 AVTOHIŠA AH ČIN PRODAJA VOZIL MITSUBISHI IN DAIHATSU KLEPARSTVO IN LIČARSTVO VOKLO 75A tel.: 498 020 VRTNARIJA ČEBUL J s.p. - aranžiranje, izdelava aranžmajev in žalnih vencev - vzgoja krizantem, enoletnic, dvoletnic, okrasnih okenskih in balkonskih rož VOKLO 85A 4208 Šenčur tel.: 064/491 207, fax: 064/491 207 GSM: 041/731 050 PESTRA PONUDBA BALKONSKEGA CVETJA IN ENOLETNIC VRTNARSTVO W KOZJEK Vrtnarstvo KOZJEK se nahaja v vasi Voklo, v neposredni bližini Šenčurja, kjer imamo 2200 m s steklom pokrite površine. Proizvodnji program za vrtnarje obsega: vzgoja sadik pelargonij, petunij, nove gvineje ter polproizvode v lončkih 6-12 cm. Neukoreninjene sadike dobimo od znane nemške družbe FIS-CHER. Ostali proizvodnji program: V spomladanskem času vam nudimo bogato izbiro balkonskega cvetja in enoletnic, prav tako na željo stranke nasadimo tudi cvelična korita. VELIKA PONUDBA OKENSKIH IN BALKONSKIH RASTLIN PRVIČ PRI NAS: MILIJON ZVONČKOV TEM COTA VRTNARSTVO KOZJEK Voklo 17a 4208 Šenčur tel.: 49 50 50 fax: 49 50 51 mob.: 0609 622 913 E-mad: vrtnarstvo.kozjek@siol.net Obisk v Voklem Lokev v središču je dala vasi ime Voklo, ki leži južno od ceste Šenčur - letališče Brnik, je menda nastala že v 12. stoletju. Vaške kronike žal ni nihče zapisoval, vodili so jo le v tamkajšnji sedaj že 125 let stari šoli. Vokolani radi povedo, da je njihova vas starejša kot sosednje Voglje, ki so že obhajale 750-letnico. Že v 12. stoletju je okoli mlake začelo nastajati naselje in po njej dobilo tudi ime. Včasih so kmetje v mlaki napajali živino, naši sogovorniki pa se iz otroštva spominjajo "gregorčkov", ki so jih spuščali po njej, pozimi pa se je za igrivo otročad spremenila v drsališče. Marjan Štem-pihar, ki nam je o spominu na Voklo in Vokolane poslal obsežen zapis, o tem piše, da so se drsali kar v nakovanih čevljih, nekateri pa so si navezali kosti iz obranih svinjskih parkljev. Lokve danes ni več. Medtem ko sem bil pri vojakih, so jo zasuli, se spominja Janez Zmrzlikar, pozneje je na tem mestu zraslo poslopje z gasilskim domom in trgovino. Janez Zmrzlikar Včasih sto, danes pol manj šolarjev V pisanih virih je Voklo omenjeno leta 1238, tuje živel prvi omenjeni svobodnjak Martin Dinstam. Šolo ima vas od leta 1874 (prvi učitelj je bil Andrej Kmet), cerkev od leta 1862. Zasluge za njen nastanek ima takratni šenčurski kaplan Ivan Koprivnikar. Oltarje so poslikali znani slikarji Šubici, oče Štefan in sinovi Jurij, Janez in Valentin. Cerkev svetega Jerneja je nadvse mogočna, od lani tudi povsem obnovljena krasi vhod v Voklo. Janez Zmrzlikar, ki je že 27 let cerkveni ključar, pripoveduje, da jo zlagoma obnavljajo že dvajset let. Leta 1992 so obnovili ostrešje na zvoniku, lani in predlani pa je bila deležna temeljite obnove od temeljev navzgor. Denar so prispevali vaščani, KS Voklo, gasilci, občina Šenčur in njen župan Franc Kern. Ob cerkvi stoji častitljivih 125 let stara šola, kamor je svoje čase hodilo tudi sto otrok, razen iz domače vasi in sosednjih Vogelj še iz Hrastij in Prebačevega. Leta 1905 so šolo nadzidali in med zidavo se je pouk preselil na bližnjo kmetijo Franca Zmrzlikarja, k Zincu. Med učitelji, ki so tam poučevali, šolska kronika omenja Antona Kosa, Antona Mahkoto in Stanko Zarnik -Mahkota, Franca Rozmana... Že pred vojno je šola postala osemrazrednica. Do šestdesetih let je bila osemletka, se spominja Janko Golorej, ki sodi v prvo generacijo, ki je morala po četrtem razredu v šolo v Šenčur. Letos je v šoli v Voklem 43 učencev, pravi njena sedanja vodja, učiteljica Nada Avsenik. 13 jih je v prvem, 15 v drugemT v tretjem in četrtem pa imajo zaradi manjšega števila otrok prvikrat tudi delno kombinacijo. V tretjem razredu je le 6, v četrtem pa 9 otrok. Morda bo kaj več šolarjev prihodnja leta, ko doraste generacija iz vrtca. V šoli imajo namreč tudi oddelek vrtca, ki letos šteje 21 otrok. Kmetje, zelenjadarji, obrtniki, delavci... Vas se sicer v dolgih letih ni veliko spremenila. Ni je prizadela nacionalizacija po vojni, niti gradnja letališča na severu, niti avtoceste na južni strani vasi. Ker je kmetijsko zaščitena, se tudi ni veliko zidalo, novozgrajene hiše so nastale na dvoriščih in vrtovih ob starih, zunaj vasi na kmetijskih zemljiščih pa ne. Hiše na vasi so zato danes precej na tesnem, toda skrom- Ob lepo urejeni cerkvi svetega Jerneja manj lepa podoba kulturno-prosvetnega doma. Bo še kdaj namenjen kulturi? Sredi vasi ni več lokve, po kateri Voklo nosi ime, pač pa zgradba z gasilnim domom in trgovino. Cesta skozi vas ni le asfaltirana, pač pa opremljena tudi s pločniki. nih ovac gre veliko v en hlev, meni Janko Golorej. Vas ima sicer vse, kar pritiče naselju z okoli 480 prebivalci in kakimi 130 hišami: šolo, cerkve, gostilno, trgovino, gasilski dom... Gasilsko društvo, ki obstaja od leta 1923, je eno najuspešnejših v občini Šenčur, pravijo vaščani, v podkrepitev pa navajajo točkovanje, ki je lani gasilce iz Voklega povzdignilo na prvo mesto med desetimi gasilskimi društvi. Sedanji gasilski dom, v katerem je tudi trgovina, je bil zgrajen leta 1979 (trgovina leto dni kasneje), v njem pa je tudi prostor za kulturne prireditve. Stavba stoji na mestu, kjer je bila njega dni znamenita lokev. Včasih se je vas ukvarjala izključno s kmetijstvom, danes je v Voklem še 15 čistih kmetij. Sedaj se kmetije usmerjajo pretežno v živinorejo, pridelavo mleka, žita, vse več je pridelovalcev zelenjave, kmetje kisajo zelje in repo, nekateri vidijo prihodnost v vrtnarijah. Krompir ni več toliko v čislih, saj za tržišče ni več tako zanimiv. Razmahnila se je tudi obrt. Včasih sta v Kranj vozila dva polna avtobusa delavcev, po dveh desetletjih ni poln niti en sam. Žalostni propad kulturnega doma Najstarejša v vasi sta 93-letna Katarina Vehovec med ženskami in 88-letni Matija Čebulj med moškimi znavajo prejšnjemu predsedni; ku krajevne skupnosti Globočniku, ki ji je predsedoval kar 16 let. Kaj pa bodo delali njegovi nasledniki? Dograditi je treba še odsek ceste mimo cerkve proti Prebačevemu. Na denacionalizirani cerkveni zern-lji bi radi uredili igrišče, saj jf tisto pri šoli namenjeno manjšim otrokom, večji otroci in mladina pa za svojo rekreacijo tudi potrebujejo prostor. Ni Pa še znano, kaj bo s kulturno-prosvetnim domom, ki je P° besedah nekdanjega Vokolana Marjana Štempiharja pravi kup nesreče. Včasih so v njem uprizarjali gledališke igre. Pobudniki so bili vaški učitelji, igralci vaščani, starejši ljudje pa še pomnijo imenitne uprizoritve, ki so v današnjih dneh P° "zaslugi" televizije in drugih medijev žal ugasnile. Tudi spomine na to obdobje, ki nam jih je posredoval Marjan Štempi-har, Andrejzov po domače, je zanimivo brati. Kulturno-prosvetni dom so gradili vaščani, otvoritev pa je bila ravno na dan, ko je Nemčija napadla Poljsko, 1. septembra 1939, se spominjajo starejši vaščani-Škoda gaje, ker propada, ker se Po vojni je vas zelo napredova- je med obnovo cerkve spreme-la: dobili so kanalizacijo, asfalt nil v skladišče! Kultura in pro; na cestah, kasneje celo pločni- sveta se najbrž ne bosta vec Vrtec v Voklem letos šteje 21 otrok. Na sliki so z vzgojiteljicama Veroniko in Andrejo. ke, pa telefon, skupaj z Vogljami tudi kabelsko televizijo, cestno povezavao Voklo -Trboje. Vaški možje, ki jih v svetu krajevne skupnosti sedaj vodi Ludvik Ahčin mlajši, veliko zaslug za vaške pridobitve pri- naselili v njem, saj je temu sedaj namenjena dvoranica v gas1^ skem.domu sredi vasi, razrn'/j ljajo pa, da bi ga namenili kaK drugi dejavnosti, pomembni z vse vaščane. ki • D.Z.Žlebir, foto: Tina D°K GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Delovni sestanek vodstev Obrtne zbornice Slovenije in Območne obrtne zbornice Škofja Loka Obrtniki bi radi delali v urejenem okolju Škofjeloški obrtniki opozarjajo na številne probleme, tudi drobni niso več nepomembni. Škofja Loka, 11. marca - Dualni sistem izobraževanja, plačilna nedisciplina, problematika avtoprevoznikov, obrtna dovoljenja, članarina, dovoljenja za delo v tujini *W. so bile teme delovnega sestanka vodstev Obrtne zbornice Slovenije in Območne obrtne zbornice Škofja Loka. . V štirih letih smo pri uvajanju dualnega ^istema izobraževanja dosegli veliko, žal je se precej nejasnosti, ključnega pomena je vsekakor, da vajenec predstavlja novo delovno mesto, zato naj bi ministrstvo za delo Prilagodilo štipendijsko politiko, je dejal predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger. Vajenci se še vedno učijo 0 parnih kotlih škofjeloške obrtne zbornice sta se tokrat srečali na delovnem ^^^T^^^ l^Z'slm lodleii proti desni) predsednikupravnega odbora OZSStamslav vajencem, ki v delavnico pridejo z neuporabnim teoretičnim znanjem, je dejal Milan Frelih. Glede nagrade vajencem v prvem letniku (znaša 9 tisoč tolarjev) se obrtna zbornica zdaj dogovarja z ministrstvoma za malo gospodarstvo in za delo, še bolj sporno Pa je, da vajenec pred petnajstim letom ne srne stopiti v delavnico. Pripravljamo kataloge znanja, poudarek bo na specifičnosti stroke, kmalu bo nared katalog znanja za kovinarsko stroko. Ker vseh še ni, se vajenci «1 učijo tudi neuporabne stvari, še vedno denimo o parnem kotlu, ki ga praktično ni več. Šole bodo dualnemu sistemu izobraževanja morale prilagoditi tudi način podajanja snovi, "posvojiti" ga bodo morali tudi obrtniki, saj se denimo vsi ne strinjajo s tem, da bi uvedli naziv mojster kuhanja, je dejal Kramberger. Obrtnike ogrožajo veliki dolžniki in "mrtva" podjetja S problemi plačilne nediscipline se ubadajo že od leta 1991, dosegli smo spremembo Zakona o izvršbi, ki je glede plačevanja ^enačil samostojne podjetnike in gospodarske družbe, veljati je začela 15. oktobra lani. Pregledali smo nekaj sto izvržb in bili Prijetno presenečeni, kako hitro se je uveljavila, je povedala Milica Gostiša, vodja gospodarske službe na Obrtni zbornici Slovenije. Problem ostajajo velike gospodarske družbe, ki zaradi neplačevanja pahnejo v težave kopico obrtnikov in malih podjetni- Karel JezerŠek je opozoril na probleme pri dovoljenjih za delo v tujini, saj ima obupne težave z montažo stopnic v Avstriji. Dovoljenj praktično ni moč dobiti, monterji pa tvegajo, da jim bodo bodo avstrijski cariniki v potni list pritisnili štampiljko "nezaželene osebe v Avstriji", saj jih zmoti že ročno orodje v avtu. Medtem pa avstrijski monterji pridejo k nam brez težav. Če stvari ni moč urediti drugače, bi morala naša država ravnati prav tako. Stanislav Kramberger je dejal, da problem poznajo, protestirali so tudi pri avstrijskem veleposlaniku in trgovskem atašeju, vendar brez uspeha. Obrtna zbornica Slovenije je precej "nesrečno" povečala članarino, ki jo obrtniki plačujejo od zavarovalne osnove. Z letošnjim letom so jo z 1,4 povečali na 1,6 odstotka, v globalu naj bi 10 pomenilo 14,3-odstotno povečanje. Joda nekateri obrtniki ugotavljajo, da ie precej višja, govore celo o 65-odstotni Podražitvi članarine. Razgovor je poka-zal, da temu botruje "Kebričev" zakon, Je z letošnjim letom mnogim obrtnikom povečal zavarovalno osnovo. Zategadelj se je obrtna zbornica odločila za razpon od 1.700 do 3.400 tolarjev. Kramberger, predsednik Območne obrtne'zbornice'Škofja Loka FrancŠifrar in sekretar OZS Anton Filipič. Foto: Miha Golobic Skoraj tri tisoč šoferjev je v zadnjem desetletju zapustilo (družbena) prevozniška podjetja, kot odpravnino so dobili stare tovornjake. Tako so nam nakopali problem šoferjev, ki ne morejo dobiti dovolj dela, upokojiti pa se še ne morejo. Zdaj nam država skuša podtakniti še dovolilnice, češ da bi tako odpravili skorumpiranost pri sedanji delitvi dovolilnic, je dejal Stanislav Kramberger. Za lažje razreševanje nakopičene problematike nameravajo pri Obrtni zbornici avtopevozniško sekcijo preoblikovati v tri skupine in sicer v mednarodne prevoznike, avtobusne pevoznike in tako imenovane kiperje. Vsaka skupina ima namreč posebne probleme, za prve so največji problem dovolilnice, za druge (ne)linijski prevozi in za tretje neplačevanje velikih firm. Nenehno nastajajo novi obrtni poklici Na zaplete pri obrtnih dovoljenjih je opozorila Slavka Kalan, sekretarka Območne obrtne zbornice Škofja Loka. Na tako imenovali listi A je namreč kup .obrtnih poklicev, ki izumirajo, z liste B ga bi morali nekatere preseliti na listo A. Poleg tega je precej težje dobiti obrtno dovoljenje kot ustanoviti podjetje in tako opravljati obrtno dejavnost. Cilj obrtnega zakona je bil dvojen, po eni strani naj bi določali, koliko obrtnikov je lahko kje, po drugi naj bi bili deležni ugodnosti. Po petih letih bi država že lahko začela razmišljati o ugodnostih, čeprav še tako potrebuje denar. Sami bomo morali bolj uveljaviti mojstrske izpite, ki zaradi zaostrovanja konkurence pridobivajo na pomenu. Stalno pa bomo morali spreminjati liste, saj nenehno nastajajo novi obrtni poklici. Predstavniki bavarske obrtne zbornice so nam pred kratkim povedali, da je tam izumrlo štirinajst obrtnih poklicev, nastalo pa je 27 novih, je povedal Kramberger. Sekretar Obrtne zbornice Slovenije Anton Filipič pa je dejal, da so inšpektorji pred kratkim začeli pregledovati, če imajo obrtna dovoljenja podjetja, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo. • Marija Volčjak kov, kar je prišlo do izraza pri avtoprevozni-kih. Država prav tako še ni razrešila vprašanja 8.500 "mrtvih" firm, ki zaradi svojih dolgov ogrožajo druge. Vlada obljublja poseben zakon, vendar dvomimo, da bo problematiko razrešilo zavarovanje oziroma bančne garancije za zneske nad 500 tisoč, saj takšna rešitev ni življenjska, je dejala Milica Gostiša. Obrtniki se boje tudi prenosa plačilnega prometa v poslovne banke, kar bo verjetno prineslo še večjo plačilno nedisciplino. Črnogledi so seveda tudi zaradi davka na dodano vrednost, saj ga bodo morali državi plačevati po fakturirani realizaciji, vprašanje pa je, kdaj bodo računi plačani, če pri nas ne bodo veljali evropski plačilni roki. Tri skupine prevoznikov Plačilni nered je obupen, država bi morala nekaj ukreniti, saj avtoprevozniki lahko storimo le to, da z vsemi strankami pač ne delamo. Vendar je to težko, saj je avtoprevoznikov veliko in vzamejo vsako delo. Pri dovolilnicah ni problem v tem, da bi jih bilo premalo, le nepravilno so razporejene, v bistvu pa so delovna dovoljenja, je dejal Andrej Habjan, predsednik avtoprevozniške sekcije pri Območni obrtni zbornici Škofja Loka. Predsednik bavarske obrtne zbornice v Ljubjani Strah pred odpiranjem vzhodnih meja Bavarski obrtniki našim lahko pomagajo pri vključevanju v Evropsko unijo. Jjtubljana, marec - Obrtno »ornico Slovenije so pred J°brim tednom obiskali pre-jjjtavniki Obrtne zbornice za j^oenehen in Zgornjo Bavarsko* stike imajo že dvajset let, lefK dobre v zadnjih osmih "h. Naša obrtna zbornica si va t °^eta pomoč pri vključe-•jgpi v EU, saj v bavarski in 0 Poznajo njene prednosti ^ P°manjkljivosti, svojega pre-, 'avnika pa imajo pri evropski *omisiji v Bruslju. 2*£?VeniJa na poti v EU dosega kam "e rezultatc, med kandidatni dosega najvišji bruto do-v n dohodek na prebivalca, saj kov°Vprečiu dosegajo 40 odstot- 0dstntVi!"°pskega' slovcniia Pa 67 deln DoDro dosedanje so-lahk nje °beh obrtnih zbornic ParJ? PriP°more k regionalnemu bom SlVU v EU' vsekakor pa ° tudi v prihodnje priprav- Heinrich Traublinger, predsednik Obrtne zbornice za Muench-en in Zgornjo Bavarsko. ljali skupne projekte, je uvodoma dejal Heinrich Traublinger, predsednik Obrtne zbornice za Muenchen in Zgornjo Bavarsko. EU tudi obrtnikom prinaša prednosti in pomanjkljivosti. Precej večji prodajni in nabavni trgi jim namreč ponujajo nove možnosti^ evro jim zmanjšuje stroške ter prinaša zaradi večje bančne konkurence tudi precej večje možnosti na kapitalskem trgu. Večje stroške pa predstavlja evropska birokracija, ki jo v Nemčiji spoštujejo, v Franciji precej manp, v Italiji še manj... Evropska gospodarska politika je usmerjena predvsem na industrijsko, na velike kolose in kmetijstvo, ki se napajajo na evropskem subvencijskem londu. V EU zdaj vročično oblikujejo pogoje njene širitve na Vzhod, kar bo preneslo tako velike strukturne spremembe, kakršnih še ni doživela. Dobila bo novo podobo, pri tem pa je zelo pomembno, da ne bi prišlo do zlomov. Zaradi velike brezposelnosti v Srednji in Vzhodni Evropi je namreč moč pričakovati velike migracije, že na začetku naj bi iz petih dežel Cefte prišlo 340 do 680 tisoč ljudi, ki bodo pripravljeni delati za nizke plače. Za Slovenijo bi bilo vsekakor dobro, če bi obdržala dobre delavce, zalo boste morali poskrbeti za konkurenčne pogoje, je dejal Traublinger. V Sloveniji se prav tako bojimo vala cenene delovne sile s Češke, Poljske, Madžarske, zato bi se morali prav tako zaščiti kot EU, je opozoril Pavel Sedovnik z Obrtne zbornice Slovenije. Predsednik bavarskih obrtnikov je priznal, da se ne boje slovenskih delavcev, ki so dobro usposobljeni, temveč cenene delovne sile z Madžarske in Poljske, zato razume slovenske strahove. • M.V. Nova stavba Gospodarske zbornice Slovenije Dom slovenskega gospodarstva Zbornica kljub gradnji članarine ni povečala, denar so pridobili tudi s prodajo premoženja na dosedanjih lokacijah. Ljubljana, 15. marca - Vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije je minuli petek uovinur-jem razkazalo "Dom gospodarstva", kakor so poimenovali novo poslovno stav-bo za Bežigradom. V ponedeljek, 15. marca, so v njej začeli poslovati. Stavba je bila zgrajena v sedemnajstih mesecih, po predračunih je veljala 2.850 milijonov tolarjev. Dom slovenskega gospodarstva so zgradili za Bežigradom, na Dimičevi 13, kjer je Gospodarska zbornica Slovenije zdaj soseda Ministrstva za obrambo. Verjetno je to edinstven primer v svetu, vendar je Za poslopje na Slovenski 41 (ob Figovcu) je v teku denacionalizacijski postopek, Gospodarska zbornica Slovenije se je z Zadružno zvezo Slovenije že dogovorila, da naj bi ji pripadla tretjina poslopja. Zadružni zvezi pa dve tretjini. Novi naslov Gospodarske zbornice Slovenije je Dimi-čeva 13, 1000 Ljubljana, telefonska številka centrale je 061/18 98 300, telefonska številka predsednika 061/18 98 406, številka faksa 061/ 18 98 100 ali 061/18 98 200. Novo poslopje je sodobno urejeno, svetlo in zračno, tudi pisarniški prostori so odprti očem. Zaposleni se bodo morali nanje seveda navaditi, ob našem obisku so nam nekateri dejali, da je delo poslej veliko bolj prijetno. Predsednik zbornice Jožko Čuk je dejal, da so prvi odmevi različni, novo poslopje je bolj kot starejšim všeč mladim. Dodati je potrebno, da mu zaradi zelene zunanjščine Ljubljančani pravijo kar Esmeralda oziroma po slovensko Smaragda. Foto: M. Golobic treba reči, da povsem slučajno. Gospodarska zbornica je namreč imela tam zemljišče, poleg poslovne stavbe, kjer so bila doslej njena združenja in služba za javne listine. Zbornica se je s tem umaknila iz ljubljanske prometne gneče, kjer z avtom praktično ni bila dostopna. Za Bežigradom bo vsekakor pri-pravnejša za gospodarska srečanja, saj je tam moč parkirati v dveh kleteh, kjer je gostom na voljo 140 parkirišč, zaposlenim pa je namenjenih sto, zanja plačujejo mesečno parkirnino. Ker zbornica nudi vse več storitev, pričakujejo, da se bo v stavbi dnevno zvrstilo približno petsto gostov. Vodstvo zbornice se je za gradnjo odločilo, ker je poslopje pri Figovcu v denacio-nalizacijskem postopku, doslej pa so delali še na šestih drugih lokacijah po Ljubljani. V novi stavbi ima delovne prostore 170 ljudi, pisarniške površine so sicer manjše kot doslej, vendar imajo zaradi sodobno urejenega poslopja dobre pogoje za delo. Skupna površina prostorov znaša 18.900 kvadratnih metrov, od tega je poljavnih in pisarniških prostorov 8.600 kvadratnih metrov, dobrih deset tisoč pa kleti in parkirišč. Poleg pisarn je namreč v novem poslopju velika dvorana za seje in zasedanja s prostori za prevajalce, poslovno informacijsko središče Info-link, knjižnica, več učilnic, galerija oziroma razstavni prostor itd. Novo poslopje je bilo zgrajeno v sedemnajstih mesecih, predračunska vrednost znaša 2.860 milijonov tolarjev. Zbornica se je zadolžila le za približno 400 milijonov tolarjev, s prodajo poslopij na dosedanjih lokacijah so pridobili 665 milijonov tolarjev, nekaj je bilo prihrankov. Zaradi gradnje članarine niso povečali, izterjali pa so precej neplačane. Pri gradnji je bilo za približno 600 milijonov tolarjev kompenzacij, v njih pa kar za približno 400 milijonov tolarjev dolgovane članarine. • M.V. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ENKRATNA KNJIGA "UGANKA TITO ■ KDO STE PRAVZAPRAV BILI BR0Z osebnega zdravnika prof. dr. Matunoviča, razkriva osebno življenje kralja našega stoletja, njegovo dejansko poreklo, boj Jovanke za njegov prestol, poskus zastrupitve ruskih špijonskih zdravnikov na Bledu in še veliko novih dejstev. Knjigo naročite "Tomot-Bled, Spodnje Gorje 142, tel.: 064/725-126, 061/342-068, 041/695-875. POSLI IN FINANC! UREJA: Marija Volčjak Zavarovalnica Triglav lani tri milijarde dobička Celo minister Gaspari je prostovoljno pokojninsko zavarovan pri Triglavu Konec lanskega leta so imeli 220 tisoč zavarovancev s sklenjenim življenjskim, rentnim ali prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem. Prav na področju življenjskih zavarovanj imajo največje načrte, saj naj bi v strukturi portfelja dosegla 30-odstotni delež. Ljubljana, 15. marca - Naša največja zavarovalna hiša Zavarovalnica Triglav je lani uspešno poslovala, izpolnili so vse zastavljene cilje in ob 66 milijardah tolarjev vplačanih premij ustvarili okrog tri milijarde tolarjev dobička. Tako bodo delničarjem izplačali 11-odstotne dividende na revalorizirano vrednost delnice, zavarovancem z življenjskim zavarovanjem pa bodo pripisali 7-odstotni donos, kar je več, kot so obljubljali, in več od donosov v drugih slovenskih in tudi nekaterih evropskih zavarovalnicah, je med drugim povedala generalna direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič na novinarski konferenci prejšnji četrtek v Ljubljani. Od skupne vsote vplačanih zavarovalnih premij (lani so jih realizirali realno za štiri odstotke več kot leto prej) so 51 milijard dosegli na področju premoženjskih zavarovanj, 15 milijard pa na področju osebnih zavarovanj. Prvih je bilo realno za tri odstotke, drugih pa za devet odstotkov več kot leto prej. Zlasti občuten je bil lani porast življenjskih zavarovanj, ki jih je bilo kar za četrtino več kot leto prej in so dosegla 10,4 milijarde. Konec lanskega leta so pri Triglavu imeli 220 tisoč zavarovancev s sklenjenim življenjskim, rentnim ali prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem. Prav na področju življenjskih zavarovanj imajo v Triglavu največje načrte, saj naj bi v strukturi portfelja dosegla 30-odstotni delež. Sicer pa se v Zavarovalnici Triglav pripravljajo tudi na pokojninsko reformo, ustanovili so celo posebno projektno skupino, ki naj bi poskrbela, da bodo izpolnili pogoje za vključitev v tako imenovani tretji steber. Zavarovancem pa nudijo tudi že možnost sklenitve prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki je po vsebini primerljivo s pokojninskim zavarovanjem v ostalih razvitih državah (mimogrede, to zavarovanje ima sklenjeno tudi minister za finance Mitja Gaspari, so nam zaupali v Triglavu). Pri razvoju tovrstnih varčevanj pa bodo veliko vlogo imele davčne spodbude, ki jih trenutno ni, opozarjajo v Triglavu, zato upajo, da z uvedbo davka na dodano vrednost premija dolgoročnih osebnih zavaro- Ne zloraba konkurence, ampak poteza za kupce In kako Nada Klemenčič komentira proteste drugih slovenskih zavarovalnic, češ da Triglav z zniževanjem cen skuša izriniti ostale manjše zavarovalnice s trga? "Ne gre za uničevanje ali izrivanje drugih zavarovalnic. Znižanje cen je bilo nujno v luči približevanja Evropski uniji. Zame to ni zloraba konkurence, ampak smo se s tem približali kupcem, "je poudarila Klemenčičeva ter dodala, da so se v Triglavu na znižanje cen premij pripravljali skoraj sedem let. Ostalim zavarovalnicam pa je namenila besede: "Nikdar ne kaži na drugega, loti se sebe, delaj boljše, pa bodo rezultati." In še: "Mi smo najboljši, smo prva liga in nikomur ne bomo pustili, da bi bil boljši. Treba je tekmovati in boljši zmagujejo." CESTNO PODJETJE KRANJ družba za vzdrževanje in gradnja cesl. d.d. KRANJ. JEZERSKA C. 20 • TEL.; (064) 242-221 • TELEFAJC: (064) 242-330 Cestno podjetje Kranj vabi k sodelovanju sodelavce STROJNIKE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Če je naša ponudba za vas izziv in vas veseli delo v gradbeni operativi in imate izobrazbo strojnik gradbene mehanizacije ali avtomehanik pošljite vaše ponudbe z dokazilom o izobrazbi na naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj. z/ Zavod Republike Slovenije za šolstvo Poljanska 28, 1000 Ljubljana Tel. (061) 13-33-266, fax (061) 310-267 razpisuje naslednje prosto delovno mesto 1. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA ANGLEŠKI JEZIK V OBMOČNI ENOTI KRANJ -1 izvajalec Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka izobrazba pedagoške smeri - 5 let delovnih izkušenj - pedagoški strokovni izpit - aktivno znanje 1 svetovnega jezika - delo z računalnikom Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s podatki o izpolnjevanju pogojev z opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana z oznako "za razpis". Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Adriatick Pozavarovalnici Sava, ne k Triglavu Zavarovalnica Triglav ne kupuje večinskega, 51-odstotnega deleža v naši tretji največji zavarovalnici Adriatic, je povedala Nada Klemenčič. Za nakup so se sicer zanimali, vendar so od svoje namere odstopili. V igri za nakup naj bi bili zdaj Slovenka in Pozavarovalnica Sava, slednja je že dobila dovoljenje Urada za zavarovalni nadzor za prevzem 30 odstotkov Adriaticovega lastništva. vanj ne bo več obdavčena s življenjskega zavarovanja za 6,5-odstotnim davkom. V Tri- starejše 50 plus, novost pa je glavu so predstavili še možnost tudi zdravstveno zavarovanje sklenitve življenjskih zavaro- na potovanjih v tujini z asis- vanj z valutno klavzulo v evru, tenco. • U. Peternel Ravnanje z odpadno embalažo Kranj, marec - Delovna skupina za odpadno embalažo pri Gospodarski zbornici Slovenije je 11. marca gostila predstavnike ministrstva za okolje in prostor ter Tereso Presas, okoljevarstveno direktorico družbe Tetra Pak Evropa&Afrika. Industrija mora dejavno sodelovati pri pripravi iskanja rešitev in okoljevarstveni zakonodaji na področju ravnanja z odpadno embalažo, je najpomembnejši sklep srečanja. Zakonodaja namreč lahko pomembno vpliva na zvišanje stroškov proizvodnje, povečanje prodajnih cen in s tem zmanjša konkurenčnost našega gospodarstva. Zato mora biti primerna in izvedljiva v napovedanem roku, da bo industrija vključila v iskanje najboljših rešitev. Evropa nima enotne rešitve, obstajajo pa smernice, ki jih države upoštevajo. Ponekod odpadno embalažo reciklirajo, drugod sežigajo in podobno, sprejete rešitve pa seveda vplivajo na konkurenčnost njihovega gospodarstva, je dejala Teresa Presas. Pri nas je Inštitut za ekonomska raziskovanja naredil raziskavo o količini in vrsti odpadne embalaže, Kemijski inštitut pa projekt o ravnanju z njo, k obema je bila povabljena industrija. Državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes je napovedal, da bo Slovenija zaprosila za podaljšanje prehodnega obdobja pri prilagajanju evropskim smernicam o embalaži in odpadni embalaži. DOBER IZLET Mesto valčkov ob modri Donavi V rubriki DOBER IZLET tokrat napovedujemo serijo štirih izletov, ki jih od sredine aprila do sredine decembra pripravlja ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Kranj, dd, ki Vas prisrčno vabi na DUNAJ, mesto cesarskega veličanstva, valčkov, kavamic, razkošja in romantike ob modri Donavi po izjemno ugodni ceni 15.900 tolarjev za DVODNEVNI izlet. Prvi Alpetourjev izlet na Dunaj bo 17. ter 18. aprila (sobota in nedelja), naslednji pa 12. in 13. junija. V programu dvodnevnega izleta je, med drugim: ogled mesta in dvorca Schoenbrunn; poletne rezidence cesarice Marije Terezije; urice zabave v parku Prater; polpenzion v hotelu. Povratek na Gorenjsko v nedeljo bo v poznih večernih urah. Ampak res ugodna cena tega imenitnega izleta na Dunaj še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega dvodnevnega izleta 17. in 18. aprila samo 15.000 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in Vaše potovanje na Dunaj sredi aprila bo skoraj tisočaka cenejše. Velja pa le naslovljeni izvod Gorenjskega glasa z računalniškim izpisom naslova, ki smo ga uvedli z 8. marcem letos. Odhod v soboto, 17. aprila, ob treh zjutraj z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki, v Medvodah ali v Ljubljani pred halo Tivoli.. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski številki: 064/223-444 in 064/223-111. V Alpetourjevih poslovalnicah in naši malooglasni službi boste tudi izvedeli, kdaj bodo izlet na Dunaj v juniju, oktobru in decembru. UČILA UČILA, založba, d.o.o. C. Kokrškega odreda 18 4294 Križe Ste ambiciozna in dinamična oseba, ki ljubi nove izzive? Želite s svojo energijo in delovnimi izkušnjami uspeti v novem delovnem okolju? Ste mladi po srcu? Potem ste pravi za nas! Smo mlada, a uveljavljena založba, polna smelih, morda nevsakdanjih načrtov za bližnjo prihodnost. K sodelovanju vabimo: a) vodjo trženja b) urednika programa učil c) več komercialistov Pogoji: - delovne izkušnje na sorodnih delih - visoka izobrazba ekonomske smeri (a), pedagoške ali sorodne smeri (b), najmanj srednješolska izobrazba (c) - kreativnost, urejenost in samostojnosti pri delu Pisne prošnje pošljite na naš naslov. Odkupili bodo 20 tisoč prašičev Vlada je na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na seji sredi februarja sklenila, da bo za omilitev prašičerejske krize odkupila do 13 tisoč prašičev. Na četrtkovi seji je to število povečala na 20 tisoč, sredstva, ki bodo potrebna za odkup, pa na pol milijarde tolarjev. Denar za odkup bo zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo. Vlada se je za povečanje interventnega odkupa odločila zato, ker najnovejši podatki kažejo, da število spitanih prašičev presega prvotno določeno količino. Do 5. marca so jih odkupili 3.887, do 12. marca pa je bil dogovorjen odkup še nadaljnjih 5.600 prašičev. Preverjanje ostankov pesticidov Slovenska vlada je izdala uredbo o usklajenem, rednem in sistematičnem preverjanju ostankov pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih. To preverjanje je potrebno zato, da bi ugotavljali skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi ter izvor in vzroke za "onesnaženje" (kontaminacijo) s pesticidi, pripravili takojšnje in sistemske ukrepe za znižanje stopnje "onesnaženosti", preverjali skladnost z dobro kmetijsko prakso in ocenili, ali ostanki pesticidov že ogrožajo zdravje ljudi. Usposabljanje za trgovanje s škropivi Biotehniška fakulteta v Ljubljani bo od 22. do 26. marca pripravila na Inštitutu za lesno in gozdno gospodarstvo tečaj obveznega usposabljanja odgovornih oseb za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi. Udeleženci se bodo seznanili z rastlinskimi škodljivci, z lastnostmi fitofarmacevtskih sredstev in s postopki in napravami za nanašanje teh sredstev, z integriranim varstvom rastlin, z zaščito porabnikov in varstvom naravnih virov ter z zakonskimi predpisi. Cena 35-urnega tečaja je 42.000 tolarjev, zadnji rok za prijave pa je 17. marec. Zniževanje odkupnih cen Kmetijski ministri držav Evropske unije so prejšnji teden vendarle dosegli načelni dogovor o reformi kmetijske politike, dokončno pa naj bi jo skupaj z drugimi ukrepi v okviru Agende 2000 potrdili najvišji državniki članic Evropske unije na sestanku ob koncu tega meseca. Dogovor je po prvih vesteh iz Bruslja precej krhek, med drugim tudi zato, ker reforma še vedno za šest do sedem milijard ekujev presega zgornjo mejo še dopustnih izdatkov za kmetijstvo. Kvote za mleko bodo tudi po letu 2000 ostale, ceno pa naj bi po letu 2003 znižali za 15 odstotkov. Cena govedine naj bi padla za 20 odstotkov, na 2.224 evrov za tono, julija 2002 pa naj bi uvedli še intervencijsko ceno 1.560 evrov, prek katere se ne bi smela znižati. Premija za molznice naj bi se v obdobju 2000 - 2003 povečala za 200 evrov na leto in pri bikih za 210 evrov. Cene žit, koruze in oljaric naj bi se znižale za 20 odstotkov, nadomestila pa povečala od 54 na 66 evrov za tono. Reforma vsebuje tudi ukrep, da naj bi v obdobju 2000 - 2002 deset odstotkov kmetijskih površin ostalo neobdelanih, potlej pa bi to omejitev odpravili. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži -Gorenjski glas nagradi Spet Vas želimo spomniti na enega od dogodkov, o katerem smo obširno poročali v Gorenjskem glasu. Na sliki je nosa sodelavka Simona Jakovac - s skenerjem, miško in računalnikom - obkrožila udeleženko nekega tekmovanja, na katerem so firbci v rekordno kratkem času pohrustali rekordno veliko zadevo in ste o njej brali v Gorenjskem glasu- i Če nas tista, ki je na fotografiji OBKROŽENA, sama I pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: povabilo na I GLASOV IZLET PO IZBIRI; povabilo bo lahko realizit' l ala kadarkoli tja do 6. januarja leta 2001. Za sodelovanje v i nagradni igri obstajata še dva pogoja: treba bo kar natančno I povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija ter I vsaJ neftaj o rekordu. Drugi pogoj: časa za Vaš telefonski klic I j* bolj malo, do vključno tega petka, 19. marca, do 13.30 I ure. Naša telefonska številka za klic 064/ 223-111 - izven I mednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avto- j matski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko I tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko I številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek slab. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak___ AL4«.~fM#% Kantin r1rxnniinia Cetinski in Selškova ostajata člana uprave Aktualno borzno dogajanje Nadzorni svet odpoklical Nerada Slnvrmli hnr7ni inJpk* it> v ieve delnice še vedno stabilno nihaio ■ *t**«fcwi ■ ■■ www. w^|»w Slovenski borzni indeks je v preteklem tednu bolj kot ne ostal na istem nivoju in je teden zaključil na 1.924 točkah. Tudi ta teden je minil v znamenju relativno visokega prometa in novih objav poslovnih rezultatov. Na A trgu so bile najprometnejše delnice Krke in Leka. Ceni obeh omenjenih delnic sta padli. Delnica Krke je najprej izgubila nekaj odstotkov, nato pa se je ponovno dvignila in petkovo trgovanje zaključila nad 30.000 tolarji. Slabše se je godilo delnicam Leka, ki so na torkovem trgovanju nihale na meji 40.000 tolarjev, kar pomeni skoraj 10 % padec glede na prejšnji teden. V sredo pa je bilo trgovanje z Lekovi-mi delnicami zadržano s strani Ljubljanske borze zaradi različnih nepreverjenih govoric o prepovedi prodaje nekaterih Lekovih izdelkov v Združenih državah. Že v četrtek je bilo trgovanje ponovno sproščeno, vendar pa borznih igralcev ni zajela večja panika. Petkovo trgovanje pa je že bilo bolj optimistično, saj je cena ponovno prebila 40.800 tolarjev. Poslovne rezultate so objavili tudi v Drogi Portorož. Ustvarili so 1,4 milijarde tolarjev čistega dobička, kar pomeni 20 % povečanje Slede na leto poprej. Za dividende bodo namenili 35 % dobička. Cena broginih delnic se ob skromnem prometu bistveno ne spreminja in niha na nivoju 34.000 tolarjev. Tudi cena delnic Luke Koper je za malenkost padla in je po petkovem trgovanju vredna 3.336 tolarjev. Objavili so rezultate za prva dva meseca letošnjega leta, pretovor je Ponovno rekorden, saj so pretovorili za 18 % več, kot so načrtovali. Lani so uspešno poslovali tudi v Emoni Obali Koper, njihova realizacija je Znašala skoraj 10 milijard tolarjev, °b tem pa so ustvarili 670 milijonov tolarjev čistega dobička, kar pomeni podobno povečanje dobička kot v Drogi. Kljub napovedani seji nadzornega sveta SKB banke, na kateri naj bi govorili tudi o zamenjavi poslovodstva zaradi slabših poslovnih rezultatov, se cena ni bistveno spremenila in znaša 2.400 tolarjev. Po daljšem zatišju se je iz pepela ponovno dvignil Mercator, saj je v zadnjem tednu pridobil približno 5 lo- K temu dvigu je prav gotovo Pomagalo tudi soglasje vlade k Prevzemu Goriške in Loke. Merkur- DOBER IZLET Lepota, lepota, in še enkrat lepota V rubriki DOBER IZLET tokrat dober predlog za občudovalce lepote: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi na sejem COSMO-PROF v Bologno v Italijo po izjemno ugodni ceni 5.200 tolarjev. Alpetourjev izlet bo v soboto, 24. aprila. Celodnevni izlet je namenjen zlasti ogledu sejma COSMOPROF, največjega, najpopolnejšega in najkakovostnejšega sejma, namenjenega svetu lepote na sejmišču v Bologni. Povratek na Gorenjsko bo v poznih večernih Ufah, z odhodom ob 18. uri iz Bologne. Izlet je primeren tako Za vse, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjate z lepoto; in tudi za vse, ki imate lepoto radi. Ampak res ugodna cena tega izleta v Bologno še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je Cena Alpetourjevega izleta samo 4.900 SIT. Ob prijavi je Potrebno imeti s seboj naslovljeni lZvod Gorenjskega glasa in Vaš °bisk COSMOPROF-a bo cenejši. Odhod v soboto, 24. aprila, mflo pred tretjo uro zjutraj z Bleda, s postanki v Radovljici, v 'ržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpetourjev avtobus "na relaciji gorenjska - Bologna" boste lahko počakali tudi v Škofji L°ki, Medvodah ali v Ljubljani Pfed halo Tivoli. Vse dodatne ,nformacije o programu izleta, Prijave in vplačila: pet Alpe-tourjevih turističnih poslovalnic fa vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, :kofji Loki, Radovljici, Tržiču ln na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega gtasa v Kranju v pritličju poslovila stolpiča na Zoisovi I, vsak (In., -J ..... jeve delnice še vedno stabilno nihajo nad 18.000 tolarji. Za letošnje dividende nameravajo delili dobiček iz preteklih let, saj bo zaradi obsežnih naložb na voljo manj denarja. Na prostem trgu nič pretresljivega, dnevni promet znaša približno 200 milijonov tolarjev, večina tega pa je sklenjenih z delnicami pooblaščenih investicijskih družb. Cena Lokinih delnic se je ustalila na ravni 2.500 tolarjih, kar je na primerljivi ravni z javno ponudbo Mercatorja oziroma Kranjskih Živil. Pretekli se začele kotirati na prostem trgu še delnice Goriških opekam. Omenjeno podjetje je lani ustvarilo 52 milijonov dobička ob dobri milijardi tolarjev visoki realizaciji. Trgovanje je skromno, začetna cena se je oblikovala na 1.71)0 tolarjih. Rezultate so objavili tudi v Valkartonu iz Logatca. Lanski dobiček, ki je lani znašal 224 milijonov tolarjev pomeni dvojno povečanje glede na leto 1997. Tudi te delnice so dokaj nelikvidne, njihova zadnja cena pa znaša 3.000 tolarjev. Cene delnic PlDov se bistveno ne spreminjajo, cene najprometnejših, kot so naprimer Nacionalna finančna družba, Triglav Steber 1 ter Kmečka družba pa znašajo 654 tolarjev, 716 tolarjev oziroma 303 tolarjev. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Janez Novak 7 nn °,d Ponedeljka do petka od I7nnd° 1500 ure> °b sredah do kL,nJire- Naši telefonski številki *«• 064/223-444 in 064/223-111. /\ALPETOUR J Kranj, 15. marca - Nadzorni svet SKB banke, ki ga vodi Andrej Lasič, je odpoklical predsednika uprave Ivana Nerada. Andrej Cetinski in Cvetka Selšek še naprej ostajata člana uprave. Predsednik nadzornega sveta SKB banke Andrej Lasič je po ponedeljkovi seji v sporočilu za javnost zapisal: "Sprememba je bila potrebna, saj Ivan Nerad ni več užival podpore nadzornega sveta in velikih delničarjev. Nesoglasja v upravi banke so namreč resno ogrozila normalno poslovanje banke. Ob tej priložnosti bi rad še poudaril, da je Ivan Nerad skozi vsa svoja leta v SKB banki veliko pripomogel k njenemu uspehu." Naslednja seja nadzornega sveta bo v četrtek, 18. marca, ko bodo obravnavali poslovne rezultate banke. Potemtakem kadrovske spremembe v vodstvu SKB banke še niso končane, saj nadzorni svet še ni ijbral novega predsednika uprave. Prepiri v SKB banki so kot vse kaže dosegli vrhunec minuli konec tedna, ko je Ivan Nerad napovedal, da bo tožil nekatere člane nadzornega sveta, posebej je omenil tudi ljubljansko županjo Viko Potočnik, ter Abanko zaradi njenih izjav za agencijo Reuters. Iz Abanke smo danes dobili sporočilo, da ne ogroža interesov SKB banke in da komentar njihovega borznega posrednika in analitika Tomislava Apollonija za agencijo Reuters ne izraža mnenja uprave Abanke o uspešnosti dosedanje uprave SKB banke. Ob rob dogajanje v SKB banki je potrebno zapisati, da je bila današnja poteza nadzornega sveta po tako vročem vikendu pričakovana, zmotili pa so se tisti, ki so napovedovali, da bo razrešen tudi Andrej Cetinski. V prihodnjih dneh se bodo verjetno še bolj razplamenela ugibanja o političnem ozadju, med vrsticami pa je vendarle vse pogosteje moč razbrati, da je poglavitni razlog dobiček, ki v SKB banki v zadnjih letih stagnira oziroma nazaduje. Nemara bomo odgovor na to vprašanje dobili po četrtkovi seji nadzornega sveta. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Odškodninski sklad se še ni odločil III KIKA ODKUPUJEMO DELNICE; SAVA, COLOR MEDVODE, Žimjttbljaju, EMONA Merkur, KRKA B, PETROLB, TELEKOM PIVOVARNA IMON IN LAŠKO*. "prodajama delnice na barvi ^upravljamo portfelje JESENICE (tel 064/861 511 , KRANJ Tel 064/221 722 (r DOBER IZLET 16 dni Skandinavije = samo 140 tisočakov V rubriki GLASOV DOBER IZLET redno predstavljamo različne, večidel enodnevne izlete, ki jih organizirajo gorenjski avtobusni prevozniki. Tokrat, ko je vsepovsod dovolj snega in nas okolica spominja na skandinavsko pokrajino, predlagamo daljši poletni 16-dnevni izlet v sodelovanju s podjetjem JEREB, d. o. o., na evropski sever v Skandinavijo, tja do Nordkapa po izjemno ugodni ceni: SAMO 143.000 tolarjev za avtobusni prevoz, prenočitve in ladijske prevoze. Podjetje JEREB in Gorenjski glas Vas vabita v Skandinavijo sredi letošnjega poletja, od 4. do 19. julija. Ob prijavi je potrebno predplačilo v znesku 60.000 SIT, sedeži v Jerebovem udobnem avtobusu se oštevilčijo po vrstnem redu vplačil. Ampak to še ni vse: podjetje JEREB, d. o. o., omogoča NAROČNICAM in NAROČNIKOM omenjeni 16-dnevni skandinavski paket sredi vročega julija za samo 140.000 tolarjev na osebo. Seveda julija v Skandinaviji ni tako vroče kot pri nas! Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: JEREB, d.o.o., Škojja Loka, Spodnji trg 2; telefon (064) 621-773 ali 064/682-562; informacije pa dobite tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1 v Kranju (pri tličje), telefon 064/223- 444. Kranj, 15. marca - Odškodninski sklad se bo o prodaji delnic škofjeloške Loke odločal šele v petek, 19. marca, ko se bo sestal njegov upravni odbor, ki ga vodi minister Tone Rop. Potem ko je vlada prevzem škofjeloške Loke dovolila tako Živilom kot Mercatorju bosta o tem dejansko odločala odškodninski sklad, ki ima v Loki 10-odstotni lastninski delež, in kapitalski sklad, ki ima približno petinski delež. Odločitev odškodninskega sklada smo napovedali že za minilu petek, vendar bo kot vse kaže sprejeta šele prihodnji petek. Direktor Anton Končnik nam je danes povedal, da je seja sedemčlanskega upra- DOBER IZLET Po Velikonočne pisanice V rubriki DOBER IZLET odličen predlog za lep dan ob pisanicah: Turistična agencija INTEGRAL, dd, TRŽIČ Vas prisrčno vabi na tradicionalni velikonočni celodnevni izlet v Belo krajino po izjemno ugodni ceni 5.800 tolarjev. Integralov izlet bo tudi letos, že tretje zaporedno leto, na praznični velikonočni ponedeljek, 5. aprila. V programu izleta je, med drugim: obisk Jurčičeve rojstne hiše in Obrščakove gostilne na Muljavi; pokušina belokranjskih vin ter malica v metliški vinski kleti; ogled belokranjskega velikonočnega običaja - izdelovanja pisanic; po naporni rajži se bo prileglo kosilo. V ceni izleta je seveda tudi prevoz z najudobnejšim avtobusom. Povratek na Gorenjsko bo v večernih urah. Ampak res ugodna cena za celodnevni potep po Dolenjski in Beli krajini še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Integralovega izleta na praznični Velikonočni ponedeljek samo 5.300 tolarjev. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod najnovejšega Gorenjskega glasa in po pristne pisanice boste lahko rajžali po najugodnejši ceni. Odhod 5. aprila ob pol sedmih zjutraj iz Radovljice, s postankom v Tržiču, Kranju in Škofji Loki, ter po potrebi na vmesnih postajah. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ, na tržiški avtobusni postaji, telefon 064/563-280, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v prenovljenih prostorih v pritličju na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski številki: 064/ 223-444 in 064/223-111. vega odbora, ki ga vodi minister Tone Rop sklicana za prihodnji petek, odločitev pa ne bo preprosta, saj se stvari spreminjajo iz dneva v dan. Kranjska Živila so namreč danes izboljšala svojo ponudbo in poslej za delnice Loke ponujajo po 2.760 tolarjev, medtem ko so prej 2.580 tolarjev, razliko pa v denarju. Pričakovati je moč, da se bo nanjo odzval Mercator... Do kam bosta šla dražitelja, je seveda odvisno od njunih možnosti. VEDEŽEVANJE 090-43-47 KATARI NA-VOJKO DOBER IZLET Ren - slapovi in otok Mainau V rubriki DOBER IZLET nadaljujemo z dobrimi predlogi in izletniškimi presenečenji: v sodelovanju z ALPETOUR-JEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na tridnevni izlet po Avstriji, Švici, Liechtenstei-nu in Nemčiji po izjemno ugodni ceni 28.400 tolarjev. Alpetourjev izlet bo od 25. do 27. aprila, torej v idealnem terminu od nedelje do prazničnega torka. V programu tridnevnega izleta je, med drugim: ogled najlepših avstrijskih slapov in slapov veletoka Rena - v zgodnji pomladi so zaradi vodnega obilja slapovi še posebej atraktivni; obisk 'otoka cvetja' Mainau ob Bodenskem jezeru in drugih znamenitosti tega dela osrednje Evrope. Ampak res super ugodna cena tega izleta, ki traja tri dni in poleg prevoza vključuje še dva polpenziona, še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta "Slapovi Rena in otok Mainau" samo 27.000 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 1.400 tolarjev bo Vaš izlet cenejši. Odhod v nedeljo, 25. aprila, ob 3.30 uri zjutraj izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Najudobnejši avtobus Alpetouria PA boste lahko počakali v Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Radovljici in tudi na Bledu ter na Jesenicah. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: pet Alpetourjevih turističnih poslovalnic na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah = v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. Telefonski številki sta 064/223-444 ali 223-111. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 15.3.1999 MENJALNICA nakupni.'pmiMnr lukuprn/prodaJTii nakupni/prodaj 1 DEM 1 ATS 100 »TL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) EROS (Stari Mayr) Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka 97,10 97,56 13,77 13,86 9,78 97,1 5 97,55 1 3,75 1 3,86 9,80 96,86 97,61 13,77 13,87 9,78 97,25 97,50 13,81 13,85 9,81 97,20 97,45 13,80 13,82 9,82 97,15 97,45 13,81 13,86 9,81 97,15 97,55 13,77 13,86 9,78 221-722 97,20 97,55 13,80 13,86 9 9, 97,20 97,55 1 3,78 1 3,85 KREl^CA/ABANKAKranj,šk.Loka 96,60 97,50 13,73 13,86 9, LEMA Kranj 97,20 97,50 13,79 13,85 9, VOLKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.,Lj. 97,00 97,43 13,75 13,88 9, NEPOS (Šk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik, Kranj, Medvode, šk Loka ROBSON Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBUKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 97.10 97,50 13,80 13,88 97.11 97,71 13,80 13,88 97,20 97,55 13,81 13,86 95.38 97,38 12,90 13,85 97,1 5 97,55 1 3,75 1 3,86 97,22 97,45 13,80 13,85 97,15 97,59 13,80 1 3,88 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 97,10 97,60 13,77 13,87 SLOVENIJATURISTBoh. Bistrica 96,86 .13,77 SLOVENIJATURIST Jesenice 97,05 97,55 13,77 1 3,86 SZKB Blag. mesto Žiri 97,10 97,60 13,75 13,88 SUM Kranj 362-600 TALON Škofja Loka 97,20 97,49 13,78 13,86 9 TENT0URS Domžale 97,00 97,80 13,80 13,90 9 TRG Bled 97,00 97,50 13,79 13,87 9 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 97,27 97,47 13,81 13,85 9 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 062-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.M3.H, 13.45h VVILFAN Tržič 563-816 80 81 76 81 68 81 80 81 25 80 80 81 80 ,78 ,78 , /8 ,77 ,80 ,80 ,79 .88 9,85 9,90 9,86 9,85 9,85 9,85 9,86 9,86 9,88 9,85 9,85 9,89 9,87 9,86 9,86 9,85 9,90 9,85 9,89 9,86 9,85 9,86 9,90 9,87 9,90 9,86 9,86 18,h) POVPREČNI TEČAJ 97,03 97,53 13,75 13,86 9,77 9,86 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniikih tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniikih tečajih. MEDITERAN CLUB, d.0.0. Imate težave z nepiačniki? Ponujamo vam rešitev. ODKUP TERJATEV! Za pravne in fizične osebe. GSM 041/703 185 telefon/faks 061/15 90 562 mL NONarropcu* W ^0904448 090 7517 VZtHHUAJI INTIME /v* ALPETOUR potovalna nganciju mM^Jjftf REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrsvo za finance Carinska uprava Republike Slovenije SLOVENIJA UVAJA TROŠARINE OBVESTILO REGISTRACIJA TROŠARINSKIH ZAVEZANCEV POTEKA DO 31. 3. 1999 V skladu s 74. členom Zakona o trošarinah (Ur. I. RS, št. 84/98) in 52. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Ur. I. RS, št. 6/99) morajo proizvajalci trošarinskih izdelkov in imetniki kotlov za kuhanje žganja pristojnemu carinskemu organu predložiti izpolnjeno prijavo za vpis v register (obrazec TRO-P) do 31. 3. 1999. Obrazce TRO-P lahko dvignete na vaši najbližji carinarnici ali carinski izpostavi od 8. 3. 1999 dalje. Izpolnjene obrazce lahko dostavite osebno ali pošljete po pošti s povratnico krajevno pristojnemu carinskemu organu. V primeru, da obrazca ne morete prevzeti osebno, pokličite na pristojno carinarnico ali carinsko izpostavo, od koder vam ga bodo poslali po pošti. Vse druge osebe, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere so zavezane obračunavanju in plačevanju trošarine, se morajo pristojnemu carinskemu organu prijaviti do 30. junija 1999. Vsaka oseba (pravna, fizična ali s.p.), ki začne s trošarinsko dejavnostjo po preteku navedenih rokov, mora pri carinskem organu vložiti prijavo za registracijo najmanj 15 dni pred pričetkom opravljanja dejavnosti, zaradi katere postane trošarinski zavezanec. Trošarinski izdelki: so alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki ter mineralna olja in plin. Trošarinski zavezanci so: a) proizvajalci trošarinskih izdelkov; b) mali proizvajalci: - vina (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi vsaj 0,05 hektara vinograda in opremo za proizvodnjo vina ter pridelujejo vino iz lastnega grozdja), - zganja (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanježganja z zmogljivostjo vsaj 2 litra čistega alkohola); c) uvozniki trošarinskih izdelkov. Trošarinski zavezanci in druge osebe lahko dobijo informacije v zvezi z registracijo in izpolnjevanjem obrazca TRO-P na carinarnicah in carinskih izpostavah ter tudi: - v INFO pisarni za DDV (tel: 061-17-34-410 in 061-17-34-412) vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure; - informacijski pisarni Carinske uprave RS (tel. 061/442-933 in 061/140-10-44, int. 26-96 ali 27- 19), - po elektronski pošti: ddv.infoOgov.si - po internetu: www.sigov.si/mf/slov/ddv/ddv.html - ali po pošti na naslov: Projekt DDV, INFO pisarna, Železna cesta 18, Ljubljana. Strokovna predavanja in predstavitve Prehrana krav in ovc Kranj - Kmetijska svetovalna služba vabi jutri, v sredo, ob 15. uri v kulturni dom Korotan na Jezerskem na predavanje o pravilni prehrani krav in ovc. Predaval bo Franci Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijskem zavodu Ljubljana -oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj. Z Jezerskega pojdimo na drug konec Gorenjske, v Žiri, kjer bo priznani sadjarski strokovnjak Tine Benedičič v četrtek ob 15.30 v sadovnjaku Bernarda Jesenka na Novovaški cesti 79 (pri Bartelu v Novi vasi) povedal in pokazal marsikaj koristnega o obrezovanju sadnega drevja, oskrbi sadovnjaka, pomlajevanju starih kmečkih sadovnjakov in o varstvu pred boleznimi in škodljivci. Na predavanje in prikaz vabijo kmetijska svetovalna služba, občina in čebelarsko društvo Žiri. Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželskih žena Svit iz Tržiča pa organizirata jutri, v sredo, ob 9.30 v prostorih Gozdarsko kmetijske zadruge Sveta Katarina na Slapu predavanje o ekološkem kmetovanju in vrtnarjenju. Ana Ogorelec, specialistka za vrtnarstvo pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, bo predstavila priporočila za ekološko kmetovanje, državne podpore ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kmetije. Pomembna tema letošnje zimske izobraževalne sezone je tudi davek na dodano vrednost in trošarina. Samo jutri, v sredo, bosta na to temo dve predavanji: ob 9. uri v domu krajevne skupnosti v Mavčičah, ob 19. uri pa še v zadružnem domu na Dovjem. Obakrat bo predavala Olga Oblak, specialistka za agrarno ekonomiko v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Po predavanju v Mavčičah bo še predstavitev novosti pri sredstvih za varstvo rastlin in letošnjih državnih podpor v kmetijstvu, udeleženci pa bodo lahko dobili tudi osnovni obrazec za uveljanje podpor, ki ga bo v Ljubljano treba poslati do 15. aprila. Na škofjeloškem koncu se bodo v tem tednu "ukvarjali" predvsem z zdravjem. Društvo podeželskih žena Selška dolina in kmetijska svetovalna služba vabita jutri, v sredo, ob 16. uri v zadružni dom na Češnjici na predavanje Francke Bogataj iz zdravstvene postaje Železniki o negi bolnika na domu in dan kasneje ob enaki uri na praktični prikaz, v četrtek ob 16. uri pa še v zadružni dom na Bukovici na predavanje dr. Matija Košnika iz bolnice Golnik o pljučnih boleznih in alergijah. Še eno predavanje bo ta teden. Kmetijska svetovalna služba vabi v četrtek ob 19. uri v dom krajanov v Lomu pod Storžičem na predstavitev mednarodnega projekta v okviru Pharove pomoči Sloveniji o revitalizaciji gorskih območij na slovensko avstrijski meji vzdolž Karavank od Rateč do Luč in na predstavitev uredbe o finančnih intervencijah za ohranjanje kmetijstva in obnovo vasi. Projekt bosta predstavili Majda Loncnar (turizem na kmetijah) in Marija Kalan (ekološko kmetovanje), uredbo pa Matjaž Meglic, kmetijski svetovalec za območje tržiške občine. • CZ. Ob obletnici rojstva dr. Frana Jesenka Jesenkovo priznanje dr. Jožetu Riharju Ljubljana - Na Biotehniški fakulteti vsako leto v sredini marca, ob obletnici rojstva dr. Frana Jesenka, prvega profesorja botanike na ljubljanski univerzi, podelijo Jesenkovo priznanje in nagrado biotehniških ved. Letos ga je prejel 85-letni prof. dr. Jože Rihar, dolgoletni predavatelj in profesor za čebelarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Polnih triinštirideset let je bil predavatelj in redni profesor v Ljubljani in v zamejstvu, poklicno in ljubiteljsko je ves čas delal samo za čebelarstvo. Visoko strokovno, znanstveno in praktično uporabnost njegovih poskusov in spoznanj ter objavljenih del so zelo hitro sprejeli v tujini, kjer je kot predavatelj sodeloval na mednarodnih čebelarskih in entomoloških kongresih. V strokovno raziskovalnih nalogah se je osredotočal na štiri področja: proučevanje medenja iglavcev, selekcijo kranjske čebele, uvajanje nakladne-ga panja in čebelje bolezni. Njegova bibliografija obsega 14 samostojnih knjižnih del, 63 znanstvenih publikacij, 62 znanstveno strokovnih del, 72 poročil in več kot sto poljudno znanstvenih člankov. Vedno piše v jeziku, ki ga razumejo tudi čebelarji. • CZ. Ministrstvo za kmetijstvo Javni razpisi za državne podpore Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo javne razpise za dodelitev denarnih podpor za obnovo sadovnjakov in vinogradov, za ureditev nasadov špargljev in jagod ter za naložbe v izgradnjo in obnovo hladilnic za sveže sadje. O razpisih bomo podrobneje pisali v eni od prihodnjih številk. • C.Z. Občina Naklo Občinski urad Glavna cesta 24, 4202 Naklo OBJAVLJA JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA IZVEDBO SILVESTROVANJA 2000 Ponudbe naj na naslov Občina Naklo, Glavna cesta 24, 4202 Naklo, s pripisom "silvestrovanje 2000", pošljejo zainteresirani vokalno-instrumentalni ansambli. Ponudba mora vsebovati: - ime ansambla, ter naslov ansambla, oziroma kontaktne osebe - številčno zasedbo ansambla, tudi po inštrumentih in vokalih - glasbene zvrsti, ki jih ansambel izvaja - možnost zagotovitve povezovalca - animatorja - skupno ceno nastopa predvidoma za čas od 20. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Zainteresirani naj svoje ponudbe pošljejo najkasneje do 31. 3. 1999 (poštni žig). Vsem ponudnikom bomo najkasneje do 15. 4.1999 sporočili svojo odločitev o izbiri. Občina Naklo w Ekološko kmetovanje - izziv in priložnost tudi za bohinjsko kmetijstvo n i • i i 9 1 • i i vi Ze zdaj kmetujejo precej ekološko V Bohinju so glede na majhnost kmetij, težke obdelovalne razmere, naravovarstvena območja in dosedanjo zmerno intenzivnost dobre možnosti za ekološko kmetovanje. Na večini kmetij že zdaj bolj malo gnojijo z mineralnimi gnojili, skromna je tudi poraba zaščitnih sredstev. Koprivnik - Kmetijska svetovalna služba in Občina Bohinj sta minuli teden pripravili na Kopirivniku tridnevni seminar o ekološkem kmetovanju. V razmerah, ko se povečuje zanimanje za tovrstno kmetovanje in ga država začenja tudi denarno spodbujati, je bil posvet zelo aktualen in tudi dobro obiskan. Devetinštirideset kmetov, med njimi jih je bilo tudi pet iz drugih občin, je dva dni poslušalo različna predavanja o stanju ekološkega kmetijstva v Sloveniji in Avstriji, o razvojnih možnostih kmetijstva v Triglavskem narodnem parku, o smernicah za ekološko kmetovanje, o prilagoditvi kmetij, hlevov, reje govedi, oskrbe travinja in gnojenja merilom ekološkega kmetovanja in še o marsičem drugem, v soboto pa so si na avstrijskem Koroškem in v vzhodni Sloveniji ogledali še nekaj ekoloških kmetij. "Bohinj ima glede na velikost kmetij, obdelovalne razmere, intenzivnost kmetovanja, vodovarstvena in druga zavarovana območja veliko oz. skorajda edino možnost za ekološko kmetovanje. Če izvzamemo deset kmetij, ki kmetujejo nekoliko bolj intenzivno, je povsod drugod kmetovanje že zdaj precej ekološko, s skromno porabo mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Poljščine še večinoma plevejo in okopa-vajo, kemične pripravke uporabljajo le proti krompirjevi plesni," je dejal kmetijski svetovalec Dušan Jovič in poudaril, da od štiristo bohinjskih kmetij za zdaj še nobena ni včlanjena v kakršnokoli društvo ali združenje ekoloških kmetov. Takšno društvo bodo še letos ustanovili na Gorenjskem, za nadzor pa se že dogovarjajo z mariborskim kmetijskim zavodom. Bo dovolj kupcev? "Ekološko kmetovanje je dobra možnost za Bohinj, vendar bo prej treba spremeniti miselnost porabnikov in jih navaditi, da bodo kupovali takšno, kakovostno in bržkone tudi nekoliko dražjo hrano. Za zdaj je takih kupcev bolj malo, ljudje se še večinoma odločajo za nakupe cenejše hrane, hoteli pa hrano celo raje kupujejo zunaj Bohinja kot doma," pravi Anton Medja z Gorjuš in poudarja, da na njihovi kmetiji že zdaj ne uporabljajo škropiv, gnojijo pa samo s hlevskim gnojem in gnojnico. Obdelujejo šest hektarjev kmetijske zemlje, redijo osem govedi, na leto oddajo v mlekarno okrog 20 tisoč litrov mleka, o morebitni preusmeritvi kmetije v ekološko kmetovanje pa bodo še nekoliko razmislili. Osmošolec Simon Ceklin iz Stare Fužine je v šoli vzel "dopust" in skupaj z očetom Tinetom Anton Medja Simon Ceklin Jaka Zupan Ludvika Nadj Ivanka Cvetek Cvetka Stare prišel na seminar zato, ker ga ekološko kmetovanje zanima in ker želi šolanje nadaljevati na srednji kmetijski šoli v Kranju. Ludvika Nadj iz Srednje vasi je povedala, da kmetije v vasi ne izpolnjujejo tiste zahteve ekološke reje goved, po kateri mora biti ob hlevu urejen izpust za živali. Redijo devet govedi, od tega pet molznic. Čez poletje pasejo živino na Praprotnici, kjer mleko predelujejo v sir, skuto in smetano. Gnojijo le s hlevskim gnojem, škropiv ne uporabljajo. Po kolenih nad plevel Ivanka Cvetek iz Srednje vasi je povedala, da obdelujejo dve kmetiji, eno doma in drugo na Koprivniku, oz. skupno okrog deset hektarjev kmetijske zemlje. Mineralnih gnojil niso kupili že deset let, škropiv ne uporabljajo. Redijo devet goved, ki jih čez poletje odženejo na Uskovnico, kjer tudi sirarijo. "Na kmetiji na Koprivniku bi lahko uvedli ekološko kmetovanje, v Srednji vasi pa bi bilo to malo težje," meni Ivanka in dodaja, da tako pridelane hrane ne bi bilo težko prodati, saj je vse več ljudi, ki nekaj dajo na zdravo hrano. Cvetka Stare s Koprivnika ugotavlja, da za prehod na ekološko kmetovanje ne bi bilo treba veliko narediti, s prodajo pa bi bilo verjetno težko, če bi bila tako pridelana hrana tudi dražja od ostale. Na njihovi kmetiji imajo skupaj z gozdom devet hektarjev zemlje, redijo štiri krave in mleko tudi čez poletje, koje živina na Goreljku, oddajajo v mlekarno. Mineralnih gnojil ne uporabljajo, plevela ne zatirajo s škropivi, ampak s pletjem -tudi po kolenih. Jaka Zupan iz Nomenja se spominja, kako so kmetijski strokovnjaki še pred četrt stoletja spodbujali gnojenje z mineralnimi gnojili in uporabo škropiv, država je za gnojila celo namenjala denarne podpore, zdaj pa naj bi teh površinah ekološko kmetovali. "S tem prehitevamo. Ni trgovin za prodajo ekološko pridelane hrane, ne semen za tovrstno pridelavo pa tudi ljudi, ki bi hrano lahko plačevali nekoliko dražje, je še malo," meni Jaka Zupan in poudarja, da bosta skupaj z ženo še naprej kmetovala zmerno intenzivno, "tamlad' pa se bodo potlej lahko odločali po svoje. Redijo dvajset govedi, od tega deset molznic, in oddajo v mlekarno od 100 do 150 litrov mleka na dan. • C. Zaplotnik Regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo — j — -------- —j ~ j Živa ovca za zmagovalno ekipo Nakla Na državnem tekmovanju bo Gorenjsko zastopala ekipa Nakla, ki je za zmago na gorenjskem kvizu dobila za nagrado tudi živo ovco. zdravljenju in bolezni drobnice, pomenu vinogradništva in vinarstva v Sloveniji in o vinu kot pijači doživetja. Ekipam je še največ težav povzročalo gozdarstvo, presenetljivo dobro pa so odgovarjale na vprašanja o vinogradništvu in vinu. Zmagala je ekipa Nakla (Tina Purgar, Marjan Sušnik, Rok Antolin), drugi je bil Kupljenik (Vanja Razinger, Miha Dolinar, Davor- in Bernard), tretja pa prva ekipa Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj (Anita Brus, Mila1! Debenc, Primož Roblek). Četrti je bil Plavški Rovt, od petega do sedmega mesta pa so se z enakim številom točk razvrstili Tržič, Gorje I in II. Glavna sponzorja prireditve sta bila Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled in trgovina Šobrle s Poljšice. • C.Z., slika: M. Golobic Zmagovalna ekipa Nakla v družbi prirediteljev. Zgornje Gorje - Gorenjska Nastopilo je enajst ekip iz gor- kmetijska svetovalna služba je v enjskih društev podeželske mla- sodelovanju z Društvom pode- dine in kranjske srednje želske mladine Gorje in pod mlekarske in kmetijske šole. pokroviteljstvom Občine Bled Tričlanske ekipe so odgovarjale pripravila v soboto v Gorjans- na vprašanja o programu re- kem domu letošnje regijsko tek- forme kmetijske politike, negi movanje Mladi in kmetijstvo, in varstvu mladega gozda, Kmečke žene Za materinski dan v Topolšico Kranj - Društvo kmečkih žena, odbor Sloga, bo 25. marca, na materinski dan, popeljal svoje članice v terme Topolšica-Udeleženke si bodo najprej ogledale Rotovnikovo jamo, ki jo je lastnik odkril, ko je prenavljal hišo, nato pa bodo pot nadaljevale do term Topolšica, kjer se bodo lahko kopale, se sprehodile po okolici ali si ogledale spominske sobe in lončarske delavnice. Po večerji bo tudi tombola. Cena izleta je 4.000 tolarjev in vključuje avtobusni prevoz, ogled jame, kosilo, večerjo ir» kopanje. Prijave sprejemajo odbornice p° vaseh do 19. marca. • CZ. Zdenko Kodrič, Gr umov nagrajenec O UMETNIKU, KI JE TAVAL IN ISKAL nj, 18. marca - Ob zaključku 29. tedna slovenske drame je žirija v sestavi Marinka Poštrak, Pavel Luian, Tea Stoka, Niko Goršič in Aleš Novak nagrado Slavka Gruma podelila Zdenku Kodriču za besedilo z naslovom VLAK ČEZ JEZERO. Aktualno, impresivno in odsko izjemno vznemirljivo dramsko besedilo, je zapisano v utemeljitvi. "Aktualno zaradi teme, ki jo avtor kot osrednjo izpostavlja v besedilu, saj je problem umetniškega ustvarjanja in položaj umetnika znotraj tržno usmerjene družbe danes očitno prav tako pereč kot v kriznem letu 1928, v katerem se drama dogaja... Impresivne situacije, nabite s čutnostjo in dekadenco, nas popeljejo v svet, ki ga danes označujemo s pojmom Srednje Evrope in v čas med obema vojnama, v katerem se zdaj, ob izteku stoletja, presenetljivo zlahka prepoznavamo. Atmosfera brezizhodno-sti, provincialnosti in ustvarjalnega nemira kulminira v hrepenenju po potovanju kot metafori za svobodo, ki pa zmeraj znova trči ob trdi zakon stvarnosti in ostro mejo, ki jo postavlja stiska preživetja," je med drugim zapisano v utemeljitvi letošnje Grumove nagrade. Zdenko Kodrič je sicer avtor dveh romanov in pesniške zbirke, soavtor televizijskega scenarija in petih radijskih iger. Njegovo edino uprizorjeno dramsko besedilo Vida vidim je na oder postavilo SLG Celje pred desetimi leti. Prav ta drama se je konec osemdesetih, sicer pod drugačnim naslovom, uvrstila v ožji izbor z Grumovo nagrado. Zakaj se pravzaprav pisatelj sploh odloči, da bo svoje delo poslal na razpis? "Prvi vzgib je prav gotovo občutek, da imaš tako dober material, da boš zmagal. Tekma je sicer sama po sebi zapletena in huda stvar, človek ob tem doživlja najrazličnejše zaplete in strese, toda ko besedilo odda, je občutek krasen. Ko sem izvedel, da sem nagrajene, je bila moja prva misel, da je Grumova nagrada nekaj, kar sem pričakoval... Potem sem dva, tri dni tako trpel, da me je kar prenašalo - stres najbrž. Zdaj je že bolje." Ste verjeli v zmago tudi zato, ker ste vedeli, kdo so člani žirije? "Ne, vse do konca januarja, ko sem dobil program 29. tedna slovenske drame, sem mislil, da bo o Gru-movih nagradah odločala stara ekipa." Pod besedilo ste se podpisali s psevdonimom Avtor. Zakaj? "Ker se mi zdi, da tako lahko puščam tistim, ki berejo, dovolj prostora. Nimajo nobenih čustvenih vezi, ker pač ne vedo, kdo piše. Menim, daje to najbolj pošten način. Žirija ni obremenjena z imeni." Kaj je bilo takrat, ko ste se odločali za sodelovanje na razpisu za Grumovo nagrado, po vašem mnenju tisto, kar bo prepričalo žirijo, da je prav vaša drama najboljša? "Zdelo se mi je, da jih bo najprej prepričal moj jezik oziroma dramska govorica. Nato tema, večen boj med provinco in matico, med središčem in provinco, pa tudi mit slikarja Jakopiča, ki se ga doslej še nihče ni lotil." Kako ste našli Jakopiča, zakaj prav on? "Jakopič zato, ker je moj glavni junak, prekmursko - madžarski slikar Lajoš Vrečic, prav na Jakopičevo pobudo lahko razstavljal v Ljubljani. Tako sta se soočili dve različni umetniški struji: Jakopič je bil pokroviteljski. Vrečic zale-tav, mlad, neučakan. Zgodilo se mu je to, kar se mu je moralo zgoditi: junak, ki ga opisujem po resnični osebi, živel je v Budimpešti, seje leta 1945 na vlaku z nekim Rusom zapletel v prepir, ki seje tragično končal s strelom v trebuh in Vrečičevo smrtjo. Tak pribiližno je tudi konec drame. Jakopič, ki ga seveda občudujem, ni v ospredju. Tam je Vreči-čeva pot, pot mladega umetnika brez domovine, ki je taval in iskal." Kdaj je nastajalo besedilo? "Porajati se je začel okoli leta 1993, takrat, ko sem se srečal z Vrečičevim življenjem in delom. Potem sem dve leti intenzivno pisal, ga za nekaj časa opustil in kasneje ponudil dvema gledališčema pod drugačnim naslovom. Pravega odziva ni bilo, le Janez Pipan iz ljubljanske Drame mije napisal imenitno pismo in me opozoril na nekatere slabosti. Besedilo sem popravil in se tik pred zdajci, 11. januarja, tri dni pred koncem razpisa, odločil, da ga pošljem." Tekst bo preveden v angleščino. Kaj je tisto posebno, kar kot slovenski avtor lahko ponudite evropskemu občinstvu? "Prav to, kar sem že omenil. Umetnikovo pot, bojevanje človeka iz province s centrom. Tudi Evropo bo zanimal vtis o umetnosti, ki se je dogajala tukaj in je bila v letu 1928, ki je tudi leto dramskega dogajanja, popolnoma identična dogajanju na Dunaju, v Stockholmu, Madridu... Tisti čas se seveda lahko pte-slika tudi v sedanjost, kajti problemi migracij, ljudi brez domovine, umetniških dvobojev, uveljavljanja v družbi, so takšni, kakršni so bili v začetku stoletja, so brezčasni." • IVI. Ahačič Sebastijan Horvat, soavtor teksta in režiser predstave "ION" KONCEPT JE I0NESC0 MED DRAMATIKOM IN SLIKARJEM Kranj, 18. marca - Žirija za podelitev velike nagrade, ki sojo letos prvič namenili najboljši predstavi Tedna slovenske drame, je nagrado, stilizirano gosje pero, avtorja Dimitryja Orlača, namenila predstavi ION, avtorjev Sebastijana Horvata in Primoža Viteza v izvedbi EP.I. Centra in Drame SNG iz Maribora. Pogovarjal sem se z režiserjem Sebastijanom Horvatom. Tekst je hil napisan lani, ko je bil tudi pre-mierno uprizorjen. Zakaj ravno lonesco? "Za Ionesca, kot striktno gledališkega človeka, ki se je najprej ukvarjal s pisanjem dram, s katerimi je obrnil perspektivo dramskega v klasičnem gledališču, je zanimivo to, da se je kasneje začel ukvarjati s slikanjem, daje opustil dramsko pisanje in začel slikati. Kot je rekel, seje šele takrat končno nahajal na umetniškem področju, kjer mu njegovega početja ni bilo več potrebno razlagati. S tem se je na neki način počutil zelo osvobojenega. Pri pisanju teksta ter pri konceptu predstave me je oziroma nas je vse, ki smo seveda sodelovali pri tem konceptu, zanimalo ravno to razmerje med dvema poloma, med lonescom kot dramatikom, ko se avtorja vseskozi razlaga, se ga utrjuje v teoretski razlagi, in med slikarjem, ki pa ostaja nem." Tudi v vaši uprizoritvi delujete z dveh polov, tako na besedilni kot na vizualni ravni. V izvrstnem igralskem ansamblu so nastopili predvsem neodvisni igralci...? "V produkciji so zbrani vrhunski mladi igralci, ki so vsi po vrsti že sodelovali v različnih projektih, z najbolj znanimi režiserji, v filmskih produkcijah in seveda predstava brez njih ne bi bila to, kar je. Gre namreč za vse po vrsti izredno nadarjene, natančne, disciplinirane in obrtniško zelo sposobne igralce." Uprizoritev pa je svojstvena in predvsem izredno zahtevna tudi po tehnični plati... "Tu se je potrebno zahvaliti koproducentu Drami SNG iz Maribora in seveda direktorju Kraljeviču, ki je v to produkcijo pravzaprav šel mimo letnega programa Sebastijan Horvat je bil rojen leta 1971 v Mariboru, na Akademiji za gledališče, radio, JU m in televizijo v Ljubljani je pri profesorju Dušanu Jovanovieu diplomiral gledališko in radijsko režijo. Od leta 1994 do danes je režiral v mnogih gledališčih, v SNG Drami v Ljubljani, v MG L, v PDG v Novi Gorici, v ptujskem gledališču... Je v svobodnem poklicu in je istočasno direktor zavoda za kulturno dejavnost E. P. I. Center, ki se ukvarja predvsem s produkcijo gledaliških projektov. gledališča. Tehnika je izredno profesionalna in seveda tudi zelo zahtevna. Lučna postavitev je zelo natančna, gre za milimetrske nastavitve, tu je računalniška projekcija, animacija, videoprojek-cija, kamera v živo je vodljiva preko joy-sticka..." Torej je bilo pri režiji precej časa potrebno posvetiti usklajevanju igralskega in tehničnega dela... "Delo na predstavi je potekalo v dveh delih, prvi del je bil seveda izključno posvečen igralcem in tekstu, za to smo porabili kar precej časa, potem pa smo se seveda izredno natančno posvečali tehniki, da smo na koncu lahko uskladili oba pola." Bili ste tudi v ožjem izboru dramskih tekstov, ki so se potegovali za Grumovo nagrado. Morebitne vzporednice z veliko nagrado, ki ste jo prejeli? "Mislim, da bi bilo zelo težko pričakovati od komisije, ki sicer je zelo pisana, da bi izbrala nek tekst, ki zanika vse klasične postavke drame. S tem seveda ne trdim, da ima tekst Ion neke blazne literarne kvalitete, nasprotno, mislim da jih nima, mislim, daje to tekst, ki ga ne moreš brati." Katero dramsko delo kot režiser trenutno prebirate? "Se vedno se ukvarjam z lonescom, v redni produkciji Drame SNG Maribor bomo urpizorili lonescov tekst Mac-beth, ki je priredba Shakespearovega Macbetha, tekst pa je na novo preveden v slovenščino, prevedel ga je Primož Vitez, in v Sloveniji še ni bil uprizorjen." Torej ostajate pri lonescu... "Mislim, da Ionesca poznamo po Plešasti pevki, po Učni uri in mogoče še po Stolih, potem pa se zgodba počasi konča. Res je, to so bili njegovi zaščitni teksti, ampak napisal je še ogromno drugih tekstov, za katere se mi zdi, da so zelo zanimivi. Njegovi zadnji teksti iz 70. let so izredno zanimivi celo za današnji čas, ker že na neki način napovedujejo postmodernizem." • Igor K. Prešernovo gledališče Kranj GLAS DQJEWOO PRNttDttin PODRUŽNICA KRANJ RflOTOR SMS SANKA M Kulturno društvo BOHINJ, Bohinjska Bistrica JANEZ JALEN: ROJENICE (ŽALOSTNA IGRA IZPOD TRIGLAVA) Režija: Niko Kranjc Kus, igrajo: Janez Dijak, Dragica Cvetrežnik, Bojan Turunčič, Marjeta Cerkovnik, Bernarda Mikelj, Franc /vari, Branko Ravnik, Matjaž Glišič, Mojca Rozman, Lucija Markelj, Nataša Stare ter članice in člani domače folklorne skupine, oblikovanje luči: Klemen Langus, Zoran Zupan, tehnika Tomo Pfaifer, Zoran Zupan, scena Branko Ravnik, Anton Vencelj, izbor kostumov: Polona Kranjc Kus, glasba: Studio Pan, šepetalka Mojca Rozman. Kar takoj, že dan po zaključku Tedna slovenske drame v Kranju, so bohinjski gledališčniki pripravili prijetno in dragoceno presenečenje (pričujoči zapis jc nastal ob ogledu prve ponovitve, v nedeljo) iz zakladnice slovenske dramatike. To, da so iz pozabe izbrskali dramsko besedilo Janeza Jalna (1891-1966)-za kar gre največja zasluga zakoncema Mulej iz Rodin - ter ga krstno uprizorili (leta 1999!) v primernem etnološkem stilu je velik praznik že sam po sebi. Zgodba je seveda tipična. Jalen nam s pomočjo mita o Zlatorogu in Rojenicah pripoveduje zgodbo o nesrečni ljubezni. Pa šc pouči nas o pravih življenjskih vrednotah. Predstavi tudi neomajno moč narave. Neža, brhka majerica (Bernarda Mikelj) je zaljubljena v revnega, a zelo sposobnega ter poštenega lovca Miho (Branko Ravnik). Le-temu je zmešala glavo bogataško hči Tilka (Marjeta Cerkovnik) iz doline. Njen brat (Bojan Turunčič) je seveda neuslišano zaljubljen v maje-rico Nežo. Usodni krog je tako sklenjen. Drzni lovec Miha je ljubljenec ter varovanec Rojenic. Gorjan, ki mu, dokler sc ne pregreši zoper zakonov narave (= rojenice), vse teče kot po maslu. Zaradi slepe ljubezni zavrže nasvete svojih zaš-čitnic. Da bi ustregel nečimerni Tilki, se odpravi v lov na Zlatoroga (katerega rog odpira pot do skrivnih zakladov pod Bogatinom in si jih prevzetna dolinka tako želi). Uresniči se prerokba. Konča v prepadu. Z razbito glavo. Nesojena izvoljenka Neža pa se z njim združi v smrti. Od same žalosti majerici poči mlado srce. Režiser predstave Niko Kranjc Kus je uspel pripraviti tekočo, lepo usklajeno predsta- Včasih je bilo na odru treba tudi glas povzdigniti. nično dokaj brezhibno, kar je velika redkost na ljubiteljskih odrih). Prav vsi nastopajoči so bili kos svoji nalogi. Morda bi veljalo dati nekaj več priložnosti plesalkam in plesalcem Folklorne skupine Bohinj. Polona Kranjc Kus je poskrbela za primeren (avtentičen in barvno učinkovit) izbor kostumov. Najbolj vsekakor velja pohvaliti repertoarni izbor. Saj so to Jalnovo besedilo lahko najbolj avtentično oživeli ravno v teh krajih. Niko Kranjc Kus nam je tudi zaupal, kako ima pri odločitvi za ljudsko igro, kar največ zaslug Anica Bajt. In kasneje še Janez Mulej, oskrbnik Jalnove rojstne hiše v Rodinah. On mu je namreč zaupali številne materiale iz Jalnove literarne zapuščine. Večinoma so še v rokopisu-Med njimi se je našel tudi izdelan scenarij za celovečerni film (o Zlatorogu), ki sta ga pripravljala skupaj Jalen in Bad-jura. To je bilo režiserju tudi spodbuda, da je v predstavo vključil nekatere filmske inserte mogočnih gorenjskih gora. Osnovno vodilo vseh sodelujočih bohinjskih gledališčnikov je bilo, da pripravijo kar najbolj korektno uprizoritev ljudske igre. Naj poudarimo, da jim je to v celoti uspelo. • R.T. Knjižne novosti: Režiser, Niko Kranjc Kus vo. Nekolikanj se je tudi spogle-doval z multimedijsko uprizoritvijo (povejmo, da teh- DNEVNIK BRIDGET JONES Ljubljana - Založba Vale-Novak je pretekli teden predstavila knjižno novost, angleško uspešnico Dnevnik Bridget Jones. Knjigo, ki so jo samo v Angliji prodali v eno in pol milijonski nakladi, je napisala Helen Fielding, v slovenščino pa prevedla Maja Novak. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešeren in Kranj. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja ob 20. letnici podelitve Grumove nagrade v galeriji pa je odprta razstava fotografij Oskarja Karla Dolenca. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Leon Koporc. V Cafe restaurantu Yasmin na temo konjev razstavlja slikarka Eva Troha. V Mali galeriji razstavlja akademski slikar Veljko Toman. V galeriji hotela Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V Cafe galeriji Pungert razstavlja fotografije skupina Ime. PODVIN - V Hotelu Grad Podvin razstavlja likovna sekcija Vir iz Radovljice. BLED - V prostorih Občine Bled je na ogled prodajna likovna razstava "Poslej seme miruil V Hotelu Astoria je na ogled retrospektiva barvnih fotografij in diapozitivov Marjana Burgar-ja. V hotelu Ribno razstavlja slikar Mik N. Simčič. V hotelu Park je stalna razstava slik Drage Soklič. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava Kje je Miki miška? V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava Kranjska in zamore s krono. Loški muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. V Knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka Edi Sever razstavlja svoje "Šopke". V kapeli Puštalskega gradu je na ogled razstava del, ki so nastala v 4. slikarski koloniji v počastitev spomina slikarja Antona Ažbeta. TRŽIČ - V Galeriji Fontana razstavlja karikature "nabodalo časa" Aljana Primožič. V Paviljonu NOB knjižne ilustracije razstavlja Alojz Zorman - Fojž. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Novo v kinu NEVARNO, TANKA RDEČA ČRTA, IN SMEŠNO, MAFIJA V gbrenjske kinematografe prihajata filma "Tanka rdeča črta", na temo 2. svetovne vojne, in komedija z nekoliko manj komičnim naslovom "Mafija". Film Tanka rdeča črta je posnet po romanu Jamesa Jonesa in pripoveduje o skupini mož iz strelske čete C, ki se spreminjajo, trpijo in se nazadnje dokopljejo do ključnih razkritij o njih samih med bitko druge svetovne vojne na Guadalcanalu. Četo pošljejo na pomoč izčrpanim marincem in zgodba njihovega odhoda, potovanja, boja in vrnitve, kar jih je še ostalo. Stresne situacije, napeti odnosi med ljudmi, boj ne le za domovino, ampak za preživetje... Vse je prikazano precej avtentično, avtor literarne predloge je namreč služil v vojaški enoti na Guadalcanalu. O izvrstni igralski ekipi (filmski četi) govorijo imena Sean Penn, George Cloonev, Nick Nolte, John Cusac... o vsem ostalem pa sam film. Kako narediti ob zlovešči besedi mafija film- z enakim naslovom, kaj film komedijo, je moč spoznati, hmm... v filmu "Mafija". Zgodba gre takole - mali Vincenzo Cortino mora zapustiti Sicilijo in oditi v Ameriko, kjer njegovo družino, potomce... potem spremljamo skozi ves film. Fant odraste in postane zloglasni vodja močne, a zločinske družine. Ko Vincenzo pride v leta, je vajeti potrebno prepustiti enemu od sinov. In prav močan občutek za družinsko pripadnost, bitka za oblast in izdajstvo so osnovne prvine parodije... Glavni igralec lani umrli Lloyd Bridges je odlično odigral Vincenza in mu uspel vdahniti tisto komično, Vincenzo je neusmiljen a včasih hudo neroden mafijski boter. Ja, hudo neroden... Na knjižnih policah DOPOLNJENA IZDAJA ŠKOFJELOŠKEGA PASIJ0NA Ljubljana - Ob letošnji izvirni rekonstrukciji uprizoritve Škofjeloškega pasijona, s "premiero" 27. marca v Škofji Loki, je založba Mladinska knjiga to delo ponovno izdala v zbirki Kondor. Kot smo že pisali bo gledališka rekonstrukcija Škofjeloškega pasijona, ko se bo med 27. marcem in 5. aprilom zvrstilo sedem ponovitev, nedvomno največja kulturna in turistična prireditev na škofjeloškem v letošnjem letu. Avtorji in snovalci so prihajajoči veliki dogodek temeljiteje predstavili v okviru letošnjega sejma Alpe - Adria v Ljubljani, hkrati pa je založba Mladinska knjiga predstavila ponatis (prvič je delo v tej obliki izšlo leta 1987) izvirnega besedila v diplomatičnem prepisu in preprosti fonetični transkripciji s prevodom neslovenskih delov besedila. Knjiga, ki je izšla v zbirki Klasiki Kondorja, zajema avtentični zapis besedila, ki ga vsebuje rokopis iz kapucinskega samostana v Škofji Loki, torej v treh jezikih, latinskem, nemškem in slovenskem. Tako na levi strani lahko berete diplomatični zapis rokopisa, latinski del je oskrbel Primož Simoniti, slovenskega pa Jože Faganel, medtem, ko je besedilo na desni strani nekje namenjeno bralcu nestrokovnjaku. Poleg tega izdaja prinaša tudi spremna besedila, muzikološko študijo Janeza Hoeflerja in teatrološko Marka Marina, gradivo o uprizoritvi je prispeval režiser Marjan Kokalj, pregled strokovnih in literarnih besedil o pasijonu pa je pripravil Goran Šmidt. • I.K. Qf ARS RAMOVŠ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu In glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. (061) 125 33 66 Tudi letos na Bledu Mednarodni festival Violina TUDI LETOS UGLEDNI GOSTI Bled - V prvi polovici julija se bodo na Bledu tudi letos na mednarodnem violinskem festivalu zbrali najboljši mladi violinisti z vsega sveta. Lani jih je na Bled prišlo kar 67, številno in kvalitetno udeležbo, ki jo privabljajo tudi imena mednarodno priznanih profesorjev, pa po besedah umetniškega vodje festivala mag. Jerneja Brenceta pričakujejo tudi letos. Festival Violina Bled je ne samo vseslovenskega pomena, velik odmev ima tako v Evropi kot tudi v svetu, je prepričan umetniški vodja festivala mag. Jernej Brence. O tem govori tako dejstvo, da se ga je lani udeležilo skoraj sedemdeset udeležencev iz šestnajstih držav, kot tudi imena mednarodno priznanih profesorjev, izvrstnih pedagogov - ob mag. Jerneju Brencetu še prof. Dejan Bravničar z ljubljanske Akademije za glasbo, prof. Michael Frischenschlager z dunajske visoke šole za glasbo ter Helfried Fister, profesor na Koroškem deželnem konzervatoriju. O uveljavitvi festivala Violina v evropskem prostoru priča tudi podatek, da je bila prav na festivalu podpisana pogodba o sodelovanju med Visoko šolo za glasbo in upodabljajočo umetnost z Dunaja in Akademijo za glasbo iz Ljubljane. Festival so povabili v mednarodno glasbeno organizacijo ESTA, pisna dobrodošlica pa je ob tej priložnosti prišla izpod peresa samega častnega predsednika organizacije, slovitega, pred kratkim preminulega Yehudia Menuhi-na. Prav takšne ugledne mednarodne povezave tudi mladim slovenskim violinistom odpirajo poti na svetovne šole in odre. Letošnji Festival Violina Bled nadaljuje tradicijo predhodnjih. Z veseljem ga pričakujejo tako mladi violinisti kot domača in tuja publika na Bledu, ki bo glasbenike tudi tokrat spremljala na koncertih v blejskih hotelih, v Festivalni dvorani, v cerkvi in na otoku. "Kot glasbenik, ki mu vsakoletna violinska šola na Bledu pomeni visoko kvalitetno kulturno dogajanje, podpiram in priporočam nadaljevanje tega projekta," je v pismu županu občine Bled zapisal skladatelj in redni član SAZU Uroš Krek. "Bled postaja tudi v vzponu glasbenih ponudb spoštovano in priljubljeno središče glasbenega življenja, ki bo, kot kaže, kmalu med najvidnejšimi imeni muzikalnega dogajanja v svetu." • M. Ahačič Dnevnik Bridget Jones je sprva izhajal kot kolumna v londonskem časniku The Indipendent in leta 1997 izšel v tudi knjigi, ki je kmalu postala uspešnica. Kot pravijo pri založbi Vale-Novak, je Dnevnik vesel in življenjski odgovor na agresiven in zadrt feminizem-Predstavlja celo generacijo mladih in neodvisnih žensk, ki so razpete med svojo samsko neodvisnostjo in željo biti vzorna mamina punčka, ki odraste v spodobno poročeno gospo. Bridget Jones je tako samska tridesetletnica, ki zamuja v službo, nosi kratka krila, neprestano hujša in se šminka, nakupuje, bere težke romane, hodi po imenitnih zabavah in otvoritvah ter vse pomembne življenjske dileme pretresa s svojimi prijateljicami v Cafe rouge-Predvsem se velikokrat pogovarjajo o čustvenih nulah, kot rečejo neodgovornim in nezrelim moškim. Avtorica dnevnika Bridget Jones, Helen Fielding, je štiridesetletna samska Angležinja, ki je diplomirala na Oxfordu in dela kot časopisna novinarka. Zgodbo Dnevnika Bridget Jones je navdihnilo delo Jane Austen Prevzetnost in pristranost, zato Mr. Darcy tudi tu nastopa kar z enakim imenom. Knjiga je tudi v slovenskem prevodu predvsem zabavna in lahko berljiva, za kar ima zasluge prav gotovo tudi prevajalka Maja Novak. • M.A. Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO na TEČAJ FOTOGRAFIJE - ZAČETNI - 20 ur . osnove črno-bele fotografije in razvijani« 16. marec ob 18. uri - NADALJEVALNI - 20 ur zal jucene temei kompozicija, portret... 17. marec ob 18« uri Mentori fotograf Boštjan Guntar Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: ggljgl > MESTNA , OBČINA KRANJ TJOJE-TV Kranj GORENJSKA TREVCU* GLAS DEŽURNI NOVINAR UREJA: Renata Škrjanc Končno obnova Kurnikove hiše Posegi na hiši zelo vidni Polovico sredstev prispevata Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine -Nesodelovanje med tržiško občino in bivšim Zavodom za kulturo in izobraževanje je plod starih zamer. Tržič, 15. marca - Čez dobrih štirinajst dni bodo v Tržiču začeli z obnovo Kurnikove hiše, ki je že od leta 1995 potrebna resnih posegov. Takrat je namreč vogal hiše zadel tovornjak in premaknil hišo, saj je zgornji del hiše skočil iz ležišča, tako da je hiša zamaknjena za osem centimetrov. Z obnovo bo zopet možno varno in po predpisih uporabljati spodnji in zgornji del hiše, saj do sedaj zgornji, kjer so nekdaj pripravljali različne razstave, sploh ni bil uporaben. Župan Pavel Rupar nam je povedal, da bodo z obnovo začeli takoj, ko bo dopuščalo vreme. Občina, ki je lastnica omenjene hiše, je z Ministrstvom za kulturo in z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine podpisala pogodbo o popravilu in sofinanciranju. Obe instituciji sta že prispevali petdeset odstotkov sredstev, ostalo pa bo prispevala občina iz njihovega proračuna. Celoten znesek znaša okoli 11 milijonov tolarjev, dela pa naj bi bila končana v pogodbenem roku, do konca junija. Hišo bodo obnavljali po predpisih Ministrstva za kultu- ro in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Tako bodo obnovili temelje, zidove, restavrirali notranje prostore in prvo nadstropje z zamenjavo lesenih nosilcev (kar je kar sedemdeset odstotkov celotne hiše). Z obnovo bodo dobili statično, trdno in popolnoma obnovljeno dotrajano struktu- ro objekta, ki jo republika Slovenija vodi kot spomenik posebnega pomena. Po besedah višjega kustosa Tržiškega muzeja prof. Janeza Štera so pred štirinajstimi dnevi evakuirali čez 300 predmetov v klet občine, manjše predmete pa v muzej. Trenutno poteka restavracija večjih kosov opreme. Po njegovih besedah se je nazadnje delalo na hiši leta 1996. Med občino in bivšim Zavodom za kulturo in izobraževanje ni nobenega razumevanja in sodelovanja, saj jim občina očita nedelavnost, zapravljanje, nestrokovnost in zanemarjanje. Kljub temu bodo bodo redno spremljali obnovo in nikogar ne bodo spustili do hiše, če ne bodo imeli točnega programa del. •Besedilo in foto: P.Bahun Dijak Matjaž Gašperlin prejel mednarodno nagrado QMI Z znanjem do potovanja na Florido Gašperlin med 500 angleškega jezika Komenda, 16. marca -Matjaž Gašperlin, Zorjev iz Komende, bo prihodnji teden dopolnil 19 let in končuje Srednjo strojno šolo v Ljubljani. V razredu je med najboljšimi. Najbolje pa se je odrezal tudi pri reševanju testa mednarodne nagrade QMI. Med 500 dijaki srednjih tehničnih šol v Sloveniji je dosegel največ točk ter za nagrado prejel potovanje v Ameriko. Po vrnitvi so mu ostali čudoviti spomini, trenutno pa njegove misli zaposluje matura, kajti za vpis na Fakulteto za arhitekturo se bo moral kar Pošteno potruditi. Gašperlin je sodeloval na tekmovanju, ki dijaki srednjih tehničnih šol najboljši - Pomagalo tudi dobro znanje - Za nagrado enotedensko potovanje v Washington in na Florido. ga je pripravilo ameriško podjetje QMI inje bilo namenjeno dijakom tehničnih šol, saj so bila vprašanja strokovna in povezana z motoroznanstvom in poznavanjem strojnih maziv, del testa pa je bil namenjen tudi znanju angleškega jezika. "Zelo vesel sem bil, ko sem izvedel, da sem bil pri reševanju testa najboljši, saj je sodelovalo več sto srednješolcev, poleg strokovnega znanja pa je pri meni zagotovo jeziček na tehtnici prevesilo tudi znanje tujega jezika, saj je to moj najljubši predmet. Čestitali so mi tudi profesorji in naš ravnatelj Peter Janko, zaslužena nagrada pa je bila enkratna," je povedal Gašperlin. Omenjeno podjetje ga je namreč nagradilo z enotedenskim potovanjem v Washing-ton, Orlando in Lakeland na Floridi, kjer si je ogledal njiho- vo proizvodnjo. Tekmovanje je bilo mednarodno, zato se je Gašperlin na Floridi srečal tudi z najboljšimi irskimi, nemškimi, singapurskimi in teksaškimi dijaki ter zmagovalci iz Dominikanske republike. "Zame je bilo to čudovito doživetje, saj sem bil prvič v Ameriki in v tako velikem podjetju. Moram povedati, da so bili tako glavni direktorji podjetja, kot delavci in ljudje na ulici zelo prijazni in ustrežljivi, za odlično uvrstitev sem prejel tudi diplomo, največji vtis pa je name naredila floridska pokrajina," je še dodal Gašperlin. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Kinološko društvo v Naklem deluje dve desetletji Želja praznovati na novem vadišču Nova transformatorska postaja na Zlatem polju Kakovostnejša dobava elektrike Naklo, 16. marca - Če bo vse Po načrtih, bo novo vadišče ob bodoči avto cesti urejeno Jeseni. Člani Kinološkega društva Naklo bi radi tam praznovali 20-letnico ustanovitve. Takrat bodo razvili tudi nov društveni prapor. Ena od stalnih nalog nakel-skih kinologov je skrb za vzgojo lastnikov psov in šolanje živali. Lani so inštruktorji, ki jih vodi Tomaž Bartol, izšo-lali 90 psov. Od začetka niarca letos prihaja na vadišče v Naklo 35 tečajnikov. Enkrat na teden imata Janez Studen in Janez Finžgar malo šolo, dvakrat na teden pa Ljubo Jeglič in Jože Glavan šolata Pse spremljevalce v poslušnosti- Spomladansko izobraževanje bo še potekalo na vadišču °b železniški progi. "Letos se moramo od tod uniakniti zaradi prodaje zemljišča za gradnjo. Zato je dru-stvo kupilo zemljo za novo vadišče, ki bo v bližini bodoče avto ceste. Najprej bomo postavili ograjo in naprave za urjenje. Če nam bo uspelo, bo ob jesenskem praznovanju 20-letnice društva piknik na novem vadišču. Pripravljamo tudi razne svečanosti, med drugim razvitje novega prapora. Pred slavjem naš čaka veliko dela pri urejanju vadišča, kjer nameravamo postaviti montažno brunarico in ob njej urediti otroško igrišče. Ob tem bodo člani tekmovalnih ekip redno trenirali in se udeleževali tekmovanj, za pomoč pa bo pripravljena tudi reše valna enota," je povedal pred sednik Janez Bartol. • S. Saje Kranj, 16. marca - Se je vaš pogled minule dni ustavil na enem od daljnovodnih stebrov na Zlatem polju in ste se spraševali, zakaj so ga delavci ovili s plastično folijo? Razlog je nova transformatorska postaja, ki jo Elektro Gorenjske gradi na Zlatem polju in bo nadomestila dosedanjo, štirideset let staro postajo. Gradnja nove je bila zaradi večjih potreb nujna in bo namesto sedanje z močjo 35/10 kV imela 110/20 kV moči oziroma napetosti. "Kovinski daljnovodni steber, ki je visok 40 metrov, smo zaradi dežja in vlage, med delom morali zaščititi s plastično folijo. Na njem bomo zaradi omenjene nove in zmogljivejše postaje, izdelali ustrezne kabelske glave in močnejši kabelski priključek. Nova transformatorska postaja bo omogočala ne le zadovoljitev čedalje večjih potreb, ampak tudi kakovostnejšo dobavo električne energije," je pojasnil Alojz Bobnar, vodja službe investicij tehničnega sektorja Elektra Gorenjske. Dela na omenjenem daljno-vodnem stebru bodo končana ta teden, prilagoditev stebra novi postaji in njena gradnja pa bosta stali okoli milijardo tolarjev. • R. Škrjanc, foto: T. Doki Povabilo na lep pomladni izlet V Topolšico ali na velikonočni nakup Za naš izlet pred materinskim dnevom to sohoto,20. marca, v Zdravilišče Radenska ne sprejemamo več prijav. ***************** Za ta petek, 19. marca, smo napovedali izlet po Zasavju do Medijskih Toplic. Zaradi objektivnih razlogov moram o datum izleta premakniti na začetek aprila; kdaj bomo raj ta I i do Medijskih Toplic, bomo objavili v petek, ko bomo uskladili nadomestni termin. V program bomo vključili obisk Bogenšperka, tovarniške prodajalne v Sijaju Hrastnik in še kaj; največ časa bo za sprostitev v pokritem bazenu s termalno vodo. Po kopanja bo seveda večerja. Povratek v Kranj do desete ure zvečer. Prispevek k stroškom: 3.200 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane; za ostale 4.000 SIT Novost: za vse, ki ste se odločili za plačilo celoletne naročnine za teto 1999 in že plačali prvo polovico, bo izlet v Medijske Toplice 600 tolarjev cenejši, torej samo 2.600 SIT na udeleženca/ Če bo vsaj 5 prijav z Jesenic, bomo od tam tudi začeli izlet, s postanki v 'Žirovnici in Lescah; sicer pa bo odhod iz Radovljice, s postanki v Kranju, Škofji Loki, Vodicah, Mostah in Mengšu. Z Vami bo na izletu po Zasavju in v Medijske Toplice Bazena Avsec. ***************** Naslednja sobota bo 27. marca bo že prva pomladanska, dva dni po Materinskem dnevu. To bo že zadnja sobota v tem mesec, ko Vas vabi/o na praznični izlet ob materinskem dnevu Terme TopoLšica, Integral Tržič in Gorenjski glas, več kot časopis. Kaj se bo dogajalo? Lahko boste uživalo spomladansko soboto v Topolšici v bazenih, savni in restavraciji hotela Vesna. V 'Florjanovih toplicah' ima termalna voda v velikem bazenu 32 stopinj Celzija, v malem "eofotalniku" pa kar blagodejnih 36 stopinj Celzija. Program izleta bomo, glede na napovedano lepo vreme, se popestrili z ogledom deset stalnih zbirk na Velenjskem gradu, med njimi so tudi ekskluzivna afriška zbirka iz zapuščine prof. Frančiška Foitu, rudarska zbirka o pridobivanju "zmajeve krvi". Zapeljali se bomo na panoramski ogled Šaleške doline. Integralov avtobus bo naslednjo soboto peljal, z običajnimi postanki na vmesnih postajališčih, od Tržiča do Radovljice, Kranja, Skojje Loke, Vodic, Most pri Komendi. Mengša in Domžal. Prispevek k stroškom izleta bo enak kot prejšnjič: tudi tokrat bo v Topolšici z vami Mitjam Pavlic. ***************** Že tretjega aprila je letos Velika noč ter na predlog bralk in bralcev bomo en teden pred praznikom rujžali preverit cene' velikonočnih dobrot v Italiji. Naslednjo soboto, 27. marca, Vas torej vabimo na avtobusni nakupovalni izlet. Avtobus 1NTE-GRA1-A TRŽIČ boste lahko počakali na postajah od Medvod, Jeprce, Reteč, Škofje Loke, Žabnice, Kranja, Radovljice, Lesc. Žirovnice, Jesenic, Mojstrane in Krartjske Gore. Po jutranji kavici bomo nadatjevali pot do Vidma, prestolnice dežele Furlanije Julijske Krajine, do nakupovalnega centra Alpe Adria. V trgovinah Hervis, Bernardi, Lidl, Interspar in drugih bo dovolj izbire pomladnih artiklov in velikonočnih dobrot, daril Itd. Marsikaj dobrega, pravzaprav najboljše iz Pekarne Magušar Lesce in iz Pivovarne Union, pa bomo imeli kar s seboj. Prispevek k stroškom bo 2.000 tolarjev (zgolj za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane), za nenaročnike 2.500 tolarjev. Izlet bo vodila Sergeja Valjavec. Ker bo avtobus iz Integrala Tržič, bo začetna in končna postaja avtobusni parking na Mlaki pri Tržiču, počakali pa boste lahko tudi na avtobusni postaji in na Deteljici. ***************** Ostale informacije za vse GLASOVE IZLETE dobite po telefonu 064/ 223-444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi zbiramo prijave. Na vseh izletih je avtobusni prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo čimveč Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih Zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus, da bodo to vnaprej vedeli tudi vozniki. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse. kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem hipu dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati najmanj 50 odstotkov prispevka k stroškom. PIVOVARNA UNION 3cil^ijatvljv! Moda Srebrno siva /~\ le biti seveda in. *%. Sicer pa ni rečeno, da so to le hladne barve. Svetla siva barva, kot je denimo tale športni hlačni komplet hlače in parka deluje kar prijetno £~M toplo. Za večer si boste jte*^^ morda I^L#,.,7 ^ omislile ->^f ' pleteno bluzico s srebrno svetlečimi se nitmi. Tudi šal naj ima vzorec srebrnega leska, sicer naj bo pa nežno rožnat, bel, ali zelo svetlo siv. Prijeten material zanj je mešanica viskoze in svile. Torbice bodo iz umetnih materialov vendar metalnega izgleda in kvadra-taste. Poskusimo še mi Siva barva dela letošnjo modo, pravijo. Od najsvetlejše srebrno sive do najbolj ine titanove metalne barve. Srebrno siv lesk bodo imeli tudi dodatki, čevlji, torbice, pasovi, nakit. Če boste hote- PDINT GLAVNI TRG 12, KRAKI (NASPROTI CERKVE), TEL: 064 211-364 SPODNJE PERILO, NOGAVICE, PIŽAME G0T0VISNK! POPUST n ^OCKEV v marcu 40% Za vsako bolezen drugačen čaj Rman za prehlajen mehur Rmanov čaj bo dobro naredil tudi sečilom; pijemo ga pri prehlaje-nem mehurju, bolezenskem tiščanju na vodo. V ta namen vzamemo mešanico 100 g rmana in 30 g arnikovega cveta. Naredimo preliv iz ene žličke mešanice in ene skodelice vrele vode. Čaj popijemo eno uro pred spanjem, po požirkih, neoslajenega Mar veste, zakaj se naši jugovzhodni deželici ob Kolpi reče Bela krajina? Nekateri trdijo, daje to ime dobila zaradi belih brez, drugi pa da zaradi belih, doma tkanih grobih platnenih oblačil, ki so jih ljudje tod nosili še v začetku tega stoletja. Ko se je to platno, raztegnjeno po tratah, belilo, je bilo resnično vse belo, kamor si pogledal. Tretji pa pravijo, da zaradi obojega. Bela pa je tudi kadar rastejo gobe. Takrat jih narežejo in sušijo na deskah, košarah, rjuhah vse okrog hiš, da jih imajo za zimo. Bela krajina ima svojo značilno kulinariko; med najbolj poznane spadajo bogati mesni nadevi, cvrtja, polšje specialitete in razne povitice. Gospodinje tod dobro kuhajo in odlično belokranjsko vino točijo. Poseben praznik domačinov pa je je, ko gredo na polhe. Dvomim, da boste kdaj imeli to srečo, da boste okusili polhovo meso, zapisala pa vam bom recept, kako se pripravljajo. Saj konec koncev polhi domujejo tudi na Gorenjskem in v marsikateri leseni koči po vse noči ne dajo miru. Sicer pa je v Beli krajini najbolj priljubljen janjček na ražnju. Če boste naleteli nanj ob kakšnem potepanju po tej naši južni deželici, si ga le privoščite. Kozliček alijagnje v obari 1 in pol kg mesa, 1 čebula, peteršilj, malo zelene, 1 koren, 8 dkg olja, 5 dkg moke, maja-ron, limonina lupinica, sol, kis. Meso zrežemo na majhne koščke; čebulo seskljamo, zelenjavo na drobno narežemo. Na olju zarumenimo najprej čebulo, nato še meso. Lepo opečeno meso pomokamo, malo popražimo in zalijemo. Dodamo zelenjavo, majaron in limonino lupinico. Solimo, nazadnje pa še okisamo. Okus obare izboljšajo široki rezanci ali blekci, če jih zakuhamo vanjo. Vendar obara ne sme biti pregosta. Belokranjski nadev Tričetrt kg belega kruha, pol kg kuhane prekajene svinine, 5 Belokranjska cvrtja in povitice DRUŽINSKI NASVETI Damjana Smid (socialna pedagoginja) Otroci so napisali nasvete. Za vse nas - mame, očete, tete, strice, babice, dedke, učitelje, mimoidoče... Prisluhnimo jim. Ne razvajajte me, dobro vem, da ne morem imeti vsega, kar želim. Samo preizkušam vas. Ne bojte se biti strogi. To mije všeč. Tako vem, kaj smem in česa ne. Ne bodite grobi z mano, sicer bom mislil, da se samo s silo kaj doseže. Rad bom upošteval nasvet. Ne bodite nedosledni. Zaradi tega sem negotov in se izogibam vsaki obveznosti. Ne nasedajte na moje provokacije, kadar govorim in delam vse samo zato, da vas razžalostim. Na ta način bi lahko dosegel kakšno "zmago". Ne bodite žalostni, kadar vam rečem, da vas sovražim. Ne mislim resno, samo želim, da bi vam bilo žal zaradi tistega, kar ste mi naredili. Ne me podcenjevati. Zaradi tega bom igral "velikega šefa". Ne delajte stvari, ki jih lahko opravim sam. Zaradi tega se počutim kot dojenček, utegnil bi vas imeti za svoje služabnike. Naj moje razvade ne pritegnejo vaše pozornosti. To me samo spodbuja, da nadaljujem z njimi. Ne opozarjajte me pred drugimi. Bolj pazljiv bom, če se boste z menoj pogovorili na štiri oči. Ne razpravljajte o mojem obnašanju med prepirom. Ne vem zakaj, ampak takrat slabo slišim in mi ni do sodelovanja. Naredite, kar mislite, da je potrebno, toda pogovorimo se kasneje, v miru. Ne pridigajte mi! Presenečeni bi bili, če bi vedeli, kako dobro vem, kaj je prav in kaj narobe. Ne dajajte mi občutka, da so moje napake grehi. Moram se naučiti delati napake, ne da bi pri tem občutil krivdo. Ne zahtevajte venomer pojasnil za moje obnašanje. Včasih res ne vem, zakaj sem kaj storil. Ne precenjujte me. Če me je strah posledic, se utegnem tudi zlagati. Ne pozabite, da rad eksperimentiram. Tako se učim, pa vas prosim, da ste potrpežlji- vi. Ne varujte me pred posledicami. Na izkušnjah se učim. Ne bodite preveč pozorni, kadar sem lažje bolan. Lahko bi začel uživati v bolezni, če bi začutil, da mi posvečate preveč pozornosti. Ne zavračajte me, ko želim odgovore na vprašanja. Sicer bom moral spraševati in poiskati informacije drugje. Ne govorite mi, da ste idealni in nezmotljivi. S takšnimi je tako težko živeti. Na svetu ni ne idealnih staršev ne idealnih otrok. Ne skrbite, če preživimo malo časa skupaj. Važno je, kako ga preživimo. Nikar naj moje bojazni ne postanejo vaša tesnoba. Še bolj bom prestrašen. Pokažite mi, da ste hrabri. Ne pozabite, da ne morem odrasti brez razumevanja in podpore. Graja mi nikoli ne uide, zaslužena pohvala pa. Bodite moji prijatelji, pa bom tudi jaz vaš. Učite me z zgledom, ne s kritiko. In poleg vsega, zelo vas imam rad, imejte tudi vi mene... dkg suhe slanine, 9 jajc, sol, malo svinjske juhe, pol m volovskega črevesa (lahko si pomagamo z umetnim), 10 do 15 dkg masti za pečenje. Kruh in kuhano svinino zrežemo na kocke. Jajca stepemo in z njimi navlažimo kruh; po potrebi dodamo še malo juhe, v kateri se je kuhalo meso. Solimo. Maso premešamo in jo nadevamo v črevo. Črevo položimo v pekač, polijemo z vročo mastjo in lepo rumeno spečemo. Pečen nadev zrežemo in ga ponudimo z repo, v kateri se je kuhala sveža svini-na. Ta nadev so Belokranjci pripravljali ob večjih pomladanskih praznikih, navadno ob veliki noči, in ob porokah. Originalen recept je zahteval kar 24 jajc. Jed je težka in pikantna, zato jo je treba zalivati z vinom. Belokranjska povitica Testo: pol kg moke, četrt l mlačne vode, sol, pol žličke kisa, žlica olja. Nadev: pol kg skute, 2 jajci, 2 dl goste smetane, 5 dkg masla. Sol raztopimo v vodi, nato zamesimo iz moke, vode, kisa in olja mehko testo in ga gnete-mo tako dolgo, da se loči od rok in posode. Testo razdelimo na dva hlebčka, ju pokrijemo s pogreto skledo in denemo počivat najmanj za eno uro. Hlebčke nato na pomokanem prtu razvaljamo, polijemo z žlico olja in na tanko razvleče-mo. Krpi namažemo z nadevom do polovice, drugo polovico pa polijemo z raztopljenim maslom. Zvijemo in spečemo. Skuto za nadev pretlačimo, ji primešamo jajci, smetano in dobro zmešamo. Če je nadev redek, potresemo testo še s pestjo drobtin. Belokranjska povitica je skoraj takšna kot pečeni skutni štruklji, razlika je le v nadevu. Pet minut za lepši videz Ce ste nagnjeni k debelosti, se morate počasi odvajati mastnih jedi. Počasi gre, to je res, toda gre pa. Pazite pri \ mesu; odstranite vse mastne dele, še bolje pa je, da kupuje- '** te puste sorte mesa in puste sire. Vsaj enkrat na teden naj bo na mizi riba in skrbite za balastne snovi. Skuhajte si vendar spet kdaj lečo, fižol ali grah kot glavno jed. Pa telovadite. Vsaj deset počepov na dan in vsaj dva kilometra hitre hoje! Pomerite si obleko, ki ste jo včasih zelo radi nosili, zdaj vam je pa vsaj deset centimetrov preozka. Naj vam bo za mero in cilj! Če ste se zasedeli, začnite aktivnosti s hojo. Najlažje je tako. Dan, dva, pa boste spet dobili voljo, da bi postali "fit" in se boste lotili tudi drugačnih, bolj efektnih prijemov, da bi "obtesali" postavo. Tudi za kakšen dan posta se boste lažje odločili. Ne odlašajte, poletje bo tu, kot bi mignil. jr Sladica za danes Kvašena kđruzna pogača Četrt kg koruzne moke, Četrt kg koruznega zdroba, 10 dkg sladkorja, 11 mleka, 3 dkg kvasa, 2 žlici masla, 4 jajca, lupina in sok polovice limone. Preliv: kisla smetana Kvas damo v 1 dl toplega mleka; vzhaja naj 15 minut. Nato vse sestavine zmešamo in nazadnje primešamo še sneg beljakov. Vzhaja naj 1 do 2 uri, nato damo v pomaščen pekač in pečemo približno tričetrt ure. Prelijemo s kislo smetano in spečemo do konca. Iz bobiclnih bukev Zemlja za setev v loncih Zemlja, ki se rabi za setev v loncih, naj se pred uporabo dobro prezrači. Najbolje je, če se razširi pod kako streho, kjer je obenem močan prepih, in tam naj se pridno meša. S takim mešanjem se zemlja ne le nasiti zraka, ampak iz nje izginejo tudi kisline, ki so v nji. Ako ne spravimo teh kislin iz zemlje, ki se rabi za take setve, se napravi po vrhu setve zelena plast mahu, ki ovira mlade rastlinice v razvoju._ To mesec na vrtu Že v začetku marca lahko posadimo bob. Postranska dobra lastnost boba je tudi njegova varovalna vloga za krhke in občutljive rastline. Dolgo obrobno gredico na tisti strani vrta, od koder pihajo najmočnejši vetrovi, zasadimo z bobom in v zatišju tc vetrovne zavese lahko lepo uspevajo bučke in kumare. Boljša je sorta boba s svetlim zrnjem. Tudi za grah je že čas, če hočete, da so za zgodnjo setev graha pn* mernejša lažja tla kot težje prsti. Lažje in bolj propustne zemlje se hitreje segrejejo, to pa pospešuje kaiitev. Če grah namenjamo za svežo in suho uporabo, je bolje, da sadimo vsakega na svojo gredico. Če obstoji nevarnost, da bi ptice ali druge perjad izkopala zrna» moramo gredo zaščititi. Včasih so za to uporabljali ribiško mrežo, ki so jo napeli 5 do 6 cm nad gredico, prav bo pa prišla tudi odslu-žena zavesa. Sicer pa se zdaj dobijo nalašč za pokrivanje gredic lahka sintetična pregrinjala. Črni koren sadimo čimprej spomladi, najkasneje sredi marca, ker potrebuje dolgo obdobje, da dozori. Ne prenese svežega gnoja, zato mu pognojimo s starim kompostom ali starim preperelim gnojem-Tudi špinačo sejemo že sredi marca, če želimo za njo sejati še kakšno drugo vrtnino. Računajte na to, da gre špinača hitro v cvet, ko se maja otopli. Peteršilj bo bolj zanesljivo vskalil, če bo sejan v že nekoliko ogreto zemljo. Zato raje počakajmo do konca marca, v hribovitih predelih pa do srede aprila. Redkvice zahtevajo toploto in sončno lego. Ko se bo malo bolj ogrelo, jih sejmo v razmaku enega tedna, da jih bomo imeli dalj časa voljo. Najhitreje dorastejo okrogle sorte redkvic, pridelek podolgovatih sort je pa obilnejši. Blitvo sejemo v rahla tla, da se lažje ukorenini. Potrebuje s humusom in drugimi hranili dobro založeno zemljo, če hočemo, da bodo njeni listi močni, veliki. Slabša tla izboljšamo z obilnim dodatkom šote ali hlevskega gnoja. Skušajrao jih sejati na stalno mesto* Posamezne sorte blitve zrastejo različno veliko; pri sortah rezivkah je razdalja med vrstami 25 cm, rebrače pa sejemo v vrste 35 cm narazen. Korenje ne mara svežega gnoja, temveč rahlo, s starim kompostom obogateno zemljo. Zanj moramo zemljo globoko zrahljati. Marec je najprimernejši čas za sejanje zgodnjih in srednje poznih sort korenja (Nantes, Brunšviški, Marktgaertner). Zgodnje sorte korenja sejemo v vrste po 15 cm narazen, druge pa po 2o cm. Korenjevo seme je izredno drobno, zato nas zavede in ga sejemo pregosto. Pravijo, da korenje najbolje obrodi takrat, ko jc vrtičkar prepričan, da bo moral gredico prekopati in na novo posejati, ker ga je tako malo ozelenelo. Vrste z vzniklim korenčkom bodo vidne največkrat šele mesec dni po setvi, zato si pomagamo s posebno markacijsko setvijo. Dolgo kaleče vrste semena najraje označujemo s solato ali z redkvico. Hitro kaleče seme sejemo v iste jarke, kot seme korenčka. Tako bodo vrste kmalu vidne in bomo lahko gredico brez nevarnosti i'A kalečo setev pleli in okopavali. Redkvica da kar na korenčkovi gr£-dici obilen pridelek, nekoliko odrasle sadike solate pa presadimo drugam, ko je tudi korenčke že dobro viden. Pozno korenje pa Jc najbolje sejati med čebulo. Ko čebulo prvič okopljemo, pravijo stan vrtičkarji, hkrati mednjo posejemo še korenje. Ko bomo čebulo pobrali, bo korenje v zrahljani topli zemlji hitro raslo in se debelih1-V zabojčke čim prej posejte paradižnik, baziliko, papriko in vs kapusnice, če jih že niste, seveda._______- PRIL oga~gor E n j skega glasa o pomlad anskih_ opravilih Pestra izbira vrtne zelenjave Se že veselite sveže okusne in zdrave zelenjave, aromatičnih začimb ter dekorativnega cvetja iz vašega vrta? Sedaj je pravi čas, da razmislite, kaj boste sejali. KORENČEK je nepogrešljiv na domačem vrtu. Nov v Sloveniji je okrogli Pariški, ki je zgodni. Poletni korenček sladki Nantes sejemo od marca pa do srede junija in pobiramo Pridelek julija in avgusta. Pozne KORENČKE veliki Flaker, Danvers ter veliko rumeno korenje Ljubljansko rumeno, ki ga gospodinje uporabljajo za juhe, sejemo od aprila do konca maja m pridelke pobiramo septembra, oktobra. Korenček se odlično obnese v mešanem posevku s ČEBULO in POROM, ker se medsebojno varujejo Pred škodljivci. Čebulo Holandsko rumeno ter domači čebuli Ptujska rdeča in Belokranjka sejemo zgodaj spomladi, redčimo, da jeseni pridela-m9 okusne, velike čebule. S Pompei Pridelamo zgodaj spomladi mlade biserne čebulice, ki jih vlagamo. Por Carentan zdrži na prostem do pomladi por Elefant samo v toplejših krajih, medtem ko je por Domači dolgi, s finim čredno dolgim steblom, občutljiv na mraz. Z vitamini in rudninskimi snovmi bogat PETERŠILJ jemljemo celo leto svežega iz grede: liste aromatičnega domačega lislnika in okrasnega Moo-skrause ter korene in liste tradicionalne sorte Berlinski srednje dolgi in Bardo-viškega. Na polsenčni in vlažni gredi pa lahko vzgajate RDEČO PESO. Cvlindra ima zanimive podolgovate gomolje, ki so odporni na sušo. Bikor se odlično skladišči, za pozno in zgodnje pridelovanje pa je primerna kvalitetna sorta Detroit. Egiptovska ima okusne, ploščato okroglegomolje. Korene ČRNEGA KORENA Enoletni orjaški previdno spravljamo jeseni pozimi. Koreni z okusom po belušu se uporabljajo kot dodatek k solatam, mladi listi pa za pripravo solat. REDKVICA IN REDKEV naj rasteta v vlažnih tleh, kajti vlaga preprečuje puhlost, olesenelost in odganja bolhaČe. Za pridelavo škrlatno rdečih redkvic izbiramo med zgodnjo Saxo, ki jo pridelujemo tudi v tunelu in topli gredi, veliko redkvico Non plus Ultra ter Promptus, ki pa je primerna za vzgojo tudi pod steklom. Belo dolgo redkvico Ledena sveča sejemo spomladi ali pa septembra. Redkvice se odlično obnesejo v mešanih posevkih s korenčkom in solato ter so posebno slastne, če rastejo v sosedstvu VRTNE KREŠE. Vrtno krešo lahko celo leto pridelujemo na vrtu ali v hiši na svetlih okenskih policah. Uporabljamo jo za solate in pikantne obloge za kruhe.Pri slastnih CVETAČAH lahko izbirate med dvema sortama: Erfurtska in Snežna kepa sta primerni za pozno jesensko pridelavo. Odlično sosedstvo cvetače je ZELENA. S Praško pridelate aromatične gomolje, odebeljeni listni peclji in rebra belušne zelene Giant Pascal pa služijo za pripravo okusnih solat. Tako kot cvetačo pripravljamo BRO-KOLI Corvet Fl, katerega zelene rože režemo večkrat na leto. Zgodnja ZELJA, kot so Ditmar in hibrid Tucana Fl, lahko presajamo spomladi in poleti. Srednje zgodnje sorte, Kopenhaško in Futoško s nežnimi listi, Slava z rumeno zelenimi glavicami, Brunšviško predvsem za kisanje, pridelujemo pozno poleti in zgodaj jeseni. Za kisanje pa so odlične naslednje pozne sorte: zelo kvalitetno Varaždinsko, cenjeni domači sorti Ljubljansko ter Emona, odporno Kranjsko okroglo s trdimi ploščato okroglimi glavami. V slovenskih rastnih razmerah se je zelo dobro izkazal hibrid zelja Atria Fl. Le ta naredi velike in kompaktne glave v približno 145 dneh po presajanju. RDEČE ZELJE: glave sorte Erfurtsko rano režemo od poznega poletja do zgodnje jeseni in so primerne za svežo rabo, medtem ko lahko vijoličaste glave sorte Holandsko pozno skladiščimo v domači kleti Z OHROVTOM, KODROLIST-NIM OHROVTOM in BRSTIČNIM OHROVTOM pridelujemo svežo in zdravo zelenjavo od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Pri ohrovtu lahko izbirate med sortami Advent, Vertus z modro zeleno glavo, Winterfurst in Kapucinski, ki prezimijo. Le ohrovt železna glava ne prezimi. Pri kodrolist-nem ohrovtu Kodrolistni celo zimo obtrgavamo z beljakovinami in vitamini bogate liste. Je pomembna klorofilna hrana z obilico za kri pomembnega železa. Okusne brstiče brstičnih ohrov-tov Predora Fl, Rosella in Herkules uživamo še pozno jeseni. Če prave sorte sejete pravočasno, lahko KOLERABICO uživate od zgodnje pomladi do jeseni. Najzgodnejša je sorta Fruhweiss, primerna za vzgojo v tunelih, toplih gredah in rastlinjakih. Zgodnji sorti sta tudi Dunajska bela in Dunajska modra. Deli - kates belo večkrat zaporedoma sadimo in imamo kolerabico celo poletje. Deli-kates modra z vijoličastim gomoljem je podobna Delikates beli, le da počasneje zori. Junija, julija pa sadimo Goliat belo. SOLATA - poznamo krhkolistne in mehkolistne glavnate solate ter berivko, ki jo sejemo večkrat zapored na gosto v vrste. Tudi Ameriška rjavka je berivka. Zgodaj spomladi pričnemo s setvijo berivke (lahko v tunelu). Nato ji sledita mehkolistni glavnati solati Atrakcija in Majska kraljica. Nazadnje sejemo krhkolistne glavnate solate v naslednjem vrstnem redu: najprej Ljubljansko leden-ko (tradicionalna slovenska in evropska svetlo zelena solata) in Braziljanko, ki je rumeno zelena. Sledi setev Dalmatinske ledenke zelene barve, zelene Great Lakes in nato še setev Unicum. izredno okusne poletne solate z rjavimi pegami. Mehkolistni glavnati solati Nansen in Zimska rjavka ter krhkolistna glavnata solata Posavka so zimske solate, ki jih sejemo jeseni v razmaku 14 dni. Solato posadimo na vsako sončno mesto kot "mašilo praznin". Poznamo RADIČE za rezanje svežih listov (Tržaški solatnik, Verona, Treviš-ki rdeči), glavnate radiče, ki oblikujejo glave jeseni in ne prezimijo (Palla Rossa, Pan di Zucchero in Castelfran-co), glavnate radiče, ki prezimijo (Verona, Treviški rdeči, Bianco di Milano, Anivip in Monivip) ter radiče za siljenje (Verona, Treviški rdeči). Radiče za rezanje na gosto sejemo od marca do avgusta in ko so visoki 15-20 cm, jih režemo. Glavnat radič sejemo po 21. juniju do okoli 10. julija. Radič za siljenje sejemo maja. Hitro rastoči listi radiča Magdeburške korenine so primerni za pripravo okusnih solat. Kristina Skrbeč SEMENARNA Ljubljana d.d., slovenska semenarska hiša z dolgoletno tradicijo je za vaše zdrave vrtove in bogata polja pripravila: kvalitetna semena * vrtnin in poljščin (več kot 200 različnih sort in hibridov) * več kot 100 najlepših cvetlic * različne mešanice okrasnih trav * okrasne čebulnice - gomoljne begonije, lilije, irise, dalije, gloksinije, potonike * izbrano okrasno drevje, grmičevje in trajnice Ponudbo pa smo dopolnili z okrasnimi Posodami, vrtnim orodjem, zemljo, gnojili lr* drugimi pripomočki potrebnimi za uspešno vrtnarjenje in kmetovanje. SEMENARNA Ljubljana v»jjL-i*i J—(i yjl V KOMENDO od 19. do 21. 3. 1999 Z današnjo intenzivno rastlinsko pridelavo in enostranskim gnojenjem z mineralnimi gnojili se kmetijska tla siromašijo. S takšnim enostranskim gnojenjem v tla vnašamo le nekaj glavnih rastlinskih hranil, na drugi strani s pridelki odnašamo iz kmetijskih površin veliko število rastlinskih hranil. Iz zemlje torej odnašamo hranila, kijih nismo dodali z mineralnimi gnojili, temveč koristimo zalogo rastlinskih hranil iz prejšnjih let, ki je skladiščena v humusu. Zavedati se namreč moramo, daje humus koloidna organska snov, ki je v tleh precej stabilnejša od rastlinskih organskih ostankov, vendar se v končni fazi tudi humus vedno mineralizira, zato je potrebno ves čas skrbeti za primerno bilanco humusa v tleh. Glavne vrste živinskih organskih gnojil so goveji, prašičji in perutninski gnoj. Z vsemi tremi organskimi gnojili se gnojijo slovenske kmetijske površine že od samega začetka živinoreje. S pomočjo teh treh organskih gnojil nam je uspelo ohraniti dobro rodovitnost kmetijske zemlje in zagotavljati kvalitetne pridelke. Hranilna vrednost govejega gnoja je močno odvisna od vsebnosti dodanega nastila, ki ima relativno skromno hranilno vrednost. Goveji gnoj lahko dobimo tudi v obliki gnojevke, ki je brez nastila, a vsebuje veliko vode. Prašičji gnoj je po vsebnosti hranil bogatejši od govejega gnoja, vendar gaje težje dobiti v trdni obliki, saj večina današ.-njih rej prašičev daje le gnojevko. Perutninski gnoj je po vsebnosti hranil in organske snovi najbogatejši in vsebuje tudi najmanj vode. Odmerki perutninskega gnojila za uporabo so zato precej manjši, kar pomeni pocenitev pri njenem transportu in uporabi na površinah-Perutninski gnoj je možno dobiti kot trdni gnoj ( sveži kurjeki) in kot kompostiran gnoj, ki se imenuje BOGATIN. • Boris BEVC, dipl.ing.kmet. CVETLIČARSTVO TABOR, dLo.o. Podbreije »49» Naklo, teL: 064/731 $47 Nudimo vam pestro izbiro okenskih in balkonskih rastlin, lončnic, enoletnic, grmovnic, posod, korit, zemlje... in še mnogo več. Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska. MliND IDENTICAR SISTEM, d.o.o, Lanišče 25,1291 Ljubljana - Škofjica Tel./fax: 061/666 232, GSM: 041/617 333 E-mail: identica@net.mc-ii.si _ - Po;, ide a presajanje, rastlinjaki, šotni lončki, vrtne folije, oporo za laatlino, nokoraoijo za vrt, razni dodatki v vrtnarstvu, zaščitne ograje, elektronske in mehanske pasti za voluharje, krte in ostale škodljivce, vrtno orodje, zaščita domačih živali pred insekti, itd. Pooblaščeni uvoznik: IDENTICAR SISTEM, d.o.o., 061/666-232. Prodaja: vrtni centri v vašem kraju Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o. Šuceva 27, Kranj Telefoni: centrala: 064/268-500 komerciala: 064/268-504, 268-506 trgovina: 064/268-521, 268-522 Vse za kmetovalce in vrtičkarje. REPROMATERIAL: koruza, ječmen, soja, sončne tropine, krmila in koncentrati, umetna gnojila, sredstva za varstvo rastlin, semena (trave, koruze, krompirja) KMETIJSKA MEHANIZACIJA: stroji, rezervni deli, hladilni bazeni, molzni stroji, hlevska oprema, traktorske gume, olja, drobno vrtno orodje in semena, vrtne kosilnice, zemlja za rože in gnojila. ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO LES, KROMPIR IN ZELENJAVO! Vse ponuđeno in še veliko drugega dobite po konkurenčnih cenah v naši prodajalni na Šucevi 27 v Kranju, ki je odprta od ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. B.+/.69429//^25+-.:2:B 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Ekološka pridelava hrane Pravočasna vključitev v kontrolo Kdor še letos želi začeti z ekološko pridelavo, se mora do 20. svojem kmetijskem svetovalcu, da ga bodo lahko pravočasno marca oglasiti pri vključil v kontrolo. Pridelovanje hrane, ohranjanje zdravega življenjskega Prostora in zdrave pitne vode je osnovna naloga vsakršne °blike kmetovanja. Ekološka oblika še posebej poudarja ohranjanje rodovitnosti tal, zdrave pitne vode in zdravega življenjskega prostora. Samo kmetovanje temelji v prvi vrsti na ohranjanju kolobarja na njivskih površinah, na porabi vseh pridelanih organskih odpadkov (rastlinskih in živalskih) doma na kmetiji tako, da je okolju in tlem sprejemljivo. To pomeni, da se na eko-•oško usmerjeni kmetiji predpiše tudi natančno število živali, ki jih kmetija sme rediti- To pa zato, da pridelana organska gnojila lahko porabi na svojih površinah. Glavne zahteve ekološke pridelave Kmetija se mora v biološko Pridelavo vključiti v celoti. Prepovedana je vsakršna raba sintetičnih mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin. Stalno je Potrebno skrbeti za ohranjanje rodovitnosti tal. Za gnojenje Poljščin in travinja se lahko uporablja le zrel hlevski gnoj ali zrela gnojevka. V pridelavi Vrtnin se za gnojenje z organskimi gnojili uporablja le zrel kompost iz rastlinskih ostankov. Uporaba razkuženih semen je prepovedana. V živinoreji mora biti za živali urejen izpust ob hlevu vsaj 180 dni v letu. Reja živali mora biti živalim prijazna, živali naj imajo dovolj prostora za leganje in vstajanje, ležišča morajo biti suha, hlev zračen, živalim pa omogočeni socialni stiki (krave in teleta skupaj). Krma za živali mora izvirati izključno z domače kmetije, krma naj bo v glavnem seno, sveža trava ali paša. Silaža je dovoljena, vse silaže (travne in koruzne) do največ polovice obroka in sicer pol travne in pol koruzne silaže, ki mora vsebovati vsaj 30 odstotkov sušine. Novorojena teleta morajo vsaj teden dni sesati kolostrum, odstavlja-jo se lahko šele po 14 dneh. Dovoljen je dokup žit za krmo, vendar samo na ekoloških kmetijah, uporaba antibiotikov v prehrani goved je prepovedana. Reja prašičev naj temelji na doma pridelani krmi. Prepovedana je reja kokoši v kletkah. Kmetija mora za ogrevanje svojih prostorov uporabljati les iz domačih gozdov, prepovedana je uporaba kurilnega olja. Začetniki sami plačajo kontrolo Vsak kmet, ki se želi vključiti v to obliko kmetovanja, mora opraviti tridnevni tečaj in se vključiti v kontrolo. Če bi želeli z biokmetovanjem začeti že letos, se morate do 20. marca javiti svojemu kmetijskemu svetovalcu, da vas bomo vklju- čili v kontrolo, obenem pa boste dobili tudi natančnejše informacije o tovrstni pridelavi. Letos so v uredbi o finančnih intervencijah s področja kmetijstva tudi že prve podpore ekološkemu kmetovanju, vendar pa so letošnje podpore namenjene le kmetijam, ki so že v preteklem letu kmetovale na ekološki način in so imele svojo pridelavo kontrolirano ter so vključene v kakršnokoli združenje za tovrstno pridelavo. Kmet, ki se bo vključil letos, bo moral stroške kontrole plačati sam in sicer: 14.700 tolarjev na kmetijo in dodatno za vsak hektar travnika še 930 tolarjev oz. za vsak ha njive 1.265 tolarjev. Na sredstva iz kmetijskega proračuna bo lahko računal šele v prihodnjem letu. Kolikšna bo višina direktnih podpor na površine v prihodnjem letu, je odvisno od tega, koliko bo država za to obliko kmetovanja prispevala denarja, in od površin, ki se bodo vključile v tovrstno pridelavo. Ponekod je pridelava že skoraj ekološka Dejstvo je, da povpraševanje po tovrstni hrani narašča, nimamo pa za biološko pridelane pridelke še prirejenih predelovalnih obratov. To pomeni, da bomo na način, kot ga predpisuje ekološki način kmetovanja, pridelali nekaj manj, pridelke, ki jih je potrebno pre- delati in dodelati, pa bomo prodajali tem obratom zaenkrat še vendo po ceni konvencionalno pridelanih. Možnosti za to obliko kmetovanja pri nas so, saj je na določenem delu Gorenjske zaradi naravnih danosti pridelava že skoraj ekološka. Ali se vključiti v ekološko pridelavo ali ne, je odločitev kmeta, ki se mora zavestno odločiti, da bo spoštoval zahteve ekološkega kmetovanja. Pripravila: Marija Kalan, dipl. ing. kmet., spec. za rast. pridelavo Sadovnjak Resje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce, in Sadjarsko društvo Slovenije sta v soboto pripravila v sadovnjaku že tradicionalno spomladansko srečanje. Letos se ga je udeležilo okrog osemdeset ljubiteljskih sadjarjev. Nekdanji vodja sadovnjaka Tine Benedičič je pokazal, kako se sadno drevje pravilno obrezuje, vodja sadne drevesnice ljubljanskega kmetijskega zavoda Matjaž Maležič je predstavil cepljenje, Tone Pečarič iz nasada Resje pa je povedal in pokazal marsikaj koristnega o obrezovanju vinske trte. Na srečanju je bilo možno kupiti tudi sadike sadnega drevja iz dorfarske drevesnice Cegnar, zaščitna sredstva, jabolka - in še kaj. Sadike jablan so bile po 800 tolarjev, hrušk po 1.000 tolarjev, češenj, visenj in sliv po 1.100 tolarjev, marelic po 1.200 tolarjev, ribeza po 400 in orehov po 3.000 tolarjev. • C.Z. Vrtnar iz Merkurjevega Trgovskega centa Dom v Naklem svetuje Na žlahtno cvetenje vrtnic pomislimo že marca Najprimernejši čas za sajenje vseh trajnih okrasnih rast/in, med njimi tudi vrtnic, je marec. Preden vrtnice posadimo, zemljo dobro založno pognojimo, pri samem sajenju pa je najpomembneje, daje cepljeno mesto tik nad površino zemlje. Marec je primeren tudi za obrezovanje starejših grmov vrtnic. Ko odstranimo zastirke, kot so star gnoj, slama ali smrečje, do konca odrežemo vse pomrznjene in polomljene veje. Način obrezovanja vrtnic se od sorte do sorte nekoliko razlikuje. Pri čajevkah in mnogocvetnicah vse enoletne vejice močno skrajšamo. Pri tem upoštevamo pravilo: šibkejši je poganjek, bolj ga skrajšamo. Vse stare in grčaste veje pa odstranimo. Vejice stebelnih vrtnic skrajšamo na pet do osem "očes". Vzpenjalkam in grmičastim vrtnicam pa odstranimo samo najstarejše vejice, glavne mlade poganjke pa pustimo. Kadar potrebujete nasvet o vzgoji rastlin, obiščite Merkurjev Trgovski center Dom v Naklem in povprašajte njihovega vrtnarja. » MERKUR' Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303 delovni čas: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Prišel je čas sajenja SADNO DREVJE, JAGOPIČEVJE in VRTNICE Raznovrstne sadike za lažji izbor JABLANE: Mantet, James Grive, Alkeme, Zlata parmena, Fantazija, Elstar... HRUŠKE: Butira, Klapova, viljamovka, Kleržo, Konferanse MARELICE: San Castrese, Ogrska BRESKVE: Spring Ladv, Red Heaven, Suncrest SLIVE: Ruth Gerstettr, California Blue, Stanly, domača sliva ČEŠNJE: Majerjeva, Butnerjeva, Bing, Van 1.300 SIT 1.200 SIT 1.200 SIT 1.200 SIT visenj, nektarin, kivijev, kutin, lesk, ribeza, visokodebelnega ribeza, kosmulj, malin, joste, ameriških borovnic... VRTNICE v rinfuzi 410 SIT/kos čajevke, velikocvetne, višine do 1 m: Kraljica Bermuda, Ambasador, Barkarole, Gloria Dei poliante, mnogocvetne, višine do 60 cm: Lili Marien, Sarabande, Samba, Friesia, Papilon vzpenjalke, višine od 2 do 3 m: Don Juan, Šolo, Svmpathie, Royal Gold mini vrtnice, višine od 15 do 30 cm: Baby Masquetade, The Fairv pokrovne in stebelne vrtnice: roza, rdeče ali rumene barve Sredstva za vzgojo rastlin: substrat za vrtnice, ASEF, 50 litrov specialno gnojilo za sadje, UNICHEM, NPK 5:7:16+3+0,1, 3 kg košara za zaščito sadik pred voluharjem, mala srednja MERKUR - trgovina in štorih«, d. d., Koroška cesta 1. Kranj Velika 1.100 SIT 590SIT 660 SIT 750 SIT 860 SIT NARAVNO ORGANSKO GNOJILO ZA VSE VRSTE RASTLIN ZA ZELENJAVNICE, ZA JAGODIČEVJE, ZA VINOGRADE IN SADOVNJAKE ZA VRTNICE IN OKRASNO GRMIČEVJE, ZA LONČNICE IN ZA TRATE ' Ostale informacije lahko dobite po telefonu: 061 814 105 ali 061 481115 GOOOfTEAR U JL*X JTI/tl VjrJTlllr O IZKORISTITE UGODNOSTI: * GARANCIJA PLUS: 2 LETI GARANCIJE NA MEHANSKE POŠKODBE * DARILO ZA VSAKEGA KUPCA PNEVMATIK * Motorno olje PRODAJNO-SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER Prihaja novi prestižni MB kupe CL Nov, velik, prestižen, tudi eleganten, morda celo zelo lep. S temi besedami je mogoče popisati nov Mercedes-Benzov kupe CL, ki je ameriško premiero doživel že v Detroitu, toda tudi v Ženevi je bila okoli njega velika gneča. Verjetno tudi zato, ker pri Mercedes-Benzu pravijo, da je to največ kar v tem trenutku zna in zmore avtomobilska industrija. Avtomobil se tehnično naslanja na jeseni predstavljeno limuzino razreda S, prvič v različici CL 600 debitira tudi novi dvanajstvaljnik, ki v povprečju porabi 13,3 litra bencina na 100 kilometrov. Notranjost je seveda razkošna in pretižna, poleg lesa in usnja si petični kupci lahko zaželijo tudi dodatke iz filigransko obdelanega naravnega kamna. Rojstvo novega Ferrarija Pri tako prestižnih avtomobilskih znamkah, kot je Ferrari, si povsem novih modelov ne privoščijo na vsakem avtomobilskem salonu, tokrat pa so v Ženevo pripeljali novinca z oznako F360 Modena. Poganja ga 3,6-litrski osemvaljnik s 360 konjskimi močmi, menjalnik je tako kot pri njegovem predhodniku ferrariju 355, zelo podoben kot v dirkalnikih Formule 1. Avtomobil, ki so ga zrisali v priznani italijanski oblikovni delavnici Pininfarina, tudi sicer deluje zelo dirkaško. Vodja projekta je bil Paolo Marinsek, ki je svoje znanje nekoč uporabljal pri Fiatu, sicer pa bi bil glede na priimek lahko tudi naše gore list. Pri Ferrariju pa so ob rojstvu novinca zadovoljni tudi zaradi lanskih rezultatov: prodali so rekordnih 3637 avtomobilov. Koroška 53d, 4000 Kranj http://www.panadria.si TEL:064/21 21 41 FAX:064/22 60 28 Nissan 11 AVTO MOČNIK, d.o.o. 1 Britofm, Kranj, teh m 242 277 Poleg izjemno ugodnih cen MICRE, ALMERE, PRIMERE še popust za omejeno količino avtomobilov. Nissan Tino nadomešča Almero Čeprav japonski Nissan v času globalizacije avtomobilske industrije velja za partnerja, ki ga (zaradi visoke zadolženosti) nihče ne mara, se jim bržkone obetajo boljši časi. Za začetek bodo krepko zmanjšali število poslov, na katerih bodo nastajali novi modeli, to pa dokazuje tudi novinec v razredu kompaktnih enopros-torskih vozil z imenom tino. Avtomobil, ki bo povsem nared ob koncu leta, bo nadomestil ne preveč posrečeno almero. Izdelovali ga bodo v Nissanovi španski tovarni v Barceloni, na večini evropskih trgov bo naprodaj v začetku prihodnjega leta. Ponaša se s prostornim prtljažnikom, izpopolnjenim varnostnim paketom in večinoma znanimi Nissanovimi motorji. Pri Nissanu je nov tudi lurbodizelski motor s 75 konjskimi močmi, ki se bo dokazoval predvsem z varčnostjo. NAGRAJUJE Sodelujte v nagradni igri za NUBIRO V vsaki številki Gorenjskega glasa od 15, januarja do 16. marca vam bomo zastavili dve vprašanji, na katera odgovorite in pošljite na naš naslov PANADRIA, Koroška 53d, 4000 Kranj. Vse dopisnice, ki bodo prispele do vključno 22. marca, bomo upoštevali v javnem žrebu, ki bo 1. aprila ob 10. uri v našem salonu v Kranju. Rezultati žrebanja bodo objavljeni 2. aprila v časopisu Gorenjski glas, podelitev nagrad pa bo v petek, 9. aprila 1999. Nagrad ni mogoče zamenjati! Edini pooblaščeni prodajalec v Kranju DAEWOO —!f.W»1:—l V NAGRADNI KU Izpolnjeni kupon nalepite na do in pošljite na naslov: PANADRIA. Koroška 53 d. 4000 Kranj ANKETNO VPRAŠANJE ZBEMTE VAŠ HAJUUBŠi MOOEL Z DRUŽINE VOZIL DAEWOO< i Koroška 53d 4000 Kranj tel..064/367-460 fax:064/226-028 NAGRADNO VPRAŠANJE: NAŠTEJ TIP ENEGA OD MOTOCtKLOV OEALM, KJJtHTRŽJ PANADRIA ? Ime In priimek:. Ua*lw Avtomobilski salon Ženeva 99 Sanje so (še) dovoljene Prva spomladanska avtomobilska razstava na evropskih tleh je že dolgo vrsto let mednarodni avtomobilski salon v Ženevi, ki se letos odvija že 69. zapored, vendar tokrat nekoliko manj pompozno, čeprav avtomobilskih novosti ne manjka. za omejeno količino vozil AVTO MOČNIK, d.o.o. Britof 162, Kranj Tel.: 064/241-696 mazoa Del blišča je ta avtomobilska razstava izgubila zato, ker so nekatere avtomobilske tovarne nekoliko pohitele s predstavitvami pomladanskih novosti, medtem ko druge še čakajo na pravo priložnost. Voz avtomobilske industrije še vedno najbolj vlečejo proizvajalci na evropskih tleh, a tudi na drugih celinah ne počivajo. Med letošnjimi novostmi izrazito izstopajo prestižni in športni avtomobili, tudi enoprostorska filozofija še ne kaže znamenj upehanosti. V drugih avtomobilskih kategorijah je več lepotnih in tehničnih pomladitev, manj čisto pravih novosti. Toda prodaja novih avtomobilov na avtomobilskem trgu po uspešnem lanskem letu tudi v letošnjem letu v večini evropskih držav kaže navzgor upognjene krivulje ali vsaj ravne črte, poleg tega pa je avtomobilska industrija še vedno med najbolj donosnimi. Drobec novosti z letošnjega avtomobilskega salona v Ženevi predstavljamo danes, obsežnejše pa v petkovi številki Gorenjskega glasa. • M.G. m)uW. d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL., FAX: 222-624 HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT KRANJ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM, Rat Panda 1000 fire Renault 5 Campus/5v Renault 5 Campus/5v Isuzu Aska LF 2,0 limuzina Lada Niva 1600 Renault 5 Campus/3v Seat Ibiza 1,5 CLX/3v Alfa Romeo 751,6 IE/4v Volksvvagen Golf JXD Alfa Romeo 33 1,5 IE BMVV316 Peugeot 106 XR/3v Opel Vectra 2,0 Citroen C 15 D Nissan Sunny 1,4 SLX 1 Hvundai I1100 grace van (tov. v.) Renault 19 RT 1,4/4v Opel Astra 1,4 I (karavan) Opel Senator 2,0 24 V CD Subaru Legacv 2,0 GL 4 x 4 1993 bela 1990 rdeča 1991 met. zelena 1991 rdeča 1993 bela 1993 rdeča 1993 bela 1992 rdeča 1989 bela 1993 bela 1987 met. siva 1993 met. zelena 1990 modra 1996 bela 1993 bela 1994 met. siva 1993 bela 1993 bela 1991 bela 1994 met. modra 453.600 462.735 478.800 550.000 550.000 577.395 615.825 655.200 669.900 675.675 676.200 700.350 800.625 919.270 1.038.450 1.113.000 1.135.680 1.189.650 1.323.000 1.848.420 4.670 4.720 4.890 5.670 5.670 5.950 6.350 6.750 6.900 6.900 6.900 7.220 8.250 9.480 10.710 11.470 12.000 12.640 13.640 18.960 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že za 7+3,75 %. Kranj, 15. 3. 1999 PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jelovcan 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Škofjeloški petošolci ustvarjali v Pionirskem doma "petek, 5. sušca, so se učenci treh petih razredov osnovne kasneje) za kulturni dan odpravili v Ljubljano, da bi Pionirskega doma: glasbene, kiparske, gledališke, filmske, "V gledališki delavnici smo morali pripraviti dramatizacije, »a primer, prepira v družini ali opravljanja," pravijo Polona Vchar, Jana Petrušič in Matic Raztresen iz 5. a. "Uživali smo v najrazličnejših vlogah, čeprav ni šlo brez treme; ne nazadnje le nismo bili v domačem razredu." V filmski delavnici so se učili snemati film. Najprej so poslušali razlago, kaj je film, kaj so filmski kadri in podobno. Bilo k zanimivo, prav pa so uživali šele, ko so se prelevili v filmski 'gralce, eden od sošolcev pa je bil režiser. Pisali so kontrolno nalogo, seveda vsi nezadostno. Učitelj jim je dovolil popravljati- Ker je medtem bral časopis, s° si prepisali same petice. šole Cvetka Golarja (drugi pa teden ustvarjali v eni od petih delavnic slikarske. Film so si tudi ogledali in prepričani so, da bodo nekoč še slavni igralci. V glasbeni delavnici so spoznavali Orffove inštrumente in nanje zaigrali refren priljubljene popevke Cela ulica nori. Posneli so se in posnetek poslušali, kaseto pa potem kot darilo odnesli s seboj. V slikarski delavnici so risali s flomastri motive po lastni izbiri. "Kiparji" so izdelovali maske iz barvastega papirja in kartona (na fotografiji). Ponosni na svoje izdelke so se šli pokazat tudi drugim skupinam. Res jih letos ne bodo več potrebovali, a naslednje leto bo pust zagotovo spet prišel. NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM Uganka, uganka, uganka r^r- Na Gregorjevo se ženijo, pa tako lepo pojejo (to smo slišali tudi na Vrtiljaku) in zelo so veseli, daje prišla pomlad... Uganite (narišite), kdo so te naše prijateljice. In še naslov našega Vrtiljaka: Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak. 913 F D STERIO Šolarji tekmujejo v zgodovini, domačem in tujem jeziku, turizmu * petek so se osnovnošolci pomerili v znanju zgodovine na šolskih tekmovanjih, prejšnji torek v znanju angle-noga in v sredo v znanju nemškega jezika, v soboto pa bo vseslovensko tekmovanje v znanju matemscme. Drugega tekmovanja v znanju zgodovine so se udeležili učenci šestega, sedmega in osmega razreda iz 363 slovenskih osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo hkrati v vseh šolah, tema letoš-nJega pa je Rimski imperij in njegova dediščina v sredozemskem prostoru. Na podoben način se bo odvilo tudi tekmovanje v znanju tujih jezikov. Učenci osmih razredov osnovne šole so svoje znanje v angleškem dokazovali 8. marca, v nemškem jeziku pa 10. marca na šolskem tekmovanju. Sodelovanje na tekmovanju v Peščini je prijavilo 361, v nemščini pa 205 šol. Najuspešnejši s šolskega tekmo-Vanja se bodo uvrstili na držav-n°. ki bo 20. aprila za angleški IJ1, dan kasneje za nemški jezik. Tisti, ki bodo osvojili zlato pričanje, bodo lahko uveljavili dodatne točke pri vpisu v srednjo šolo in pri kandidiranju za Zoisovo štipendijo. Šolsko tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje je že bilo. V soboto, 20. marca, bo regijsko tekmovanje. V Kranju, na primer, se bo za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje potegovalo 130 tekmovalcev iz sedmih in osmih razredov osnovne šole z območja upravnih enot Kranj, Škofja Loka in Tržič, iz strokovnih šol, iz prvih in drugih letnikov srednjih šol ter iz tretjih in četrtih letnikov srednjih šol. Predpisani sklop letošnjega tekmovanja je pesniška zbirka Pesmi štirih. Na mladih svet stoji, pravijo v Turistični zvezi Slovenije, kjer spodbujajo njihovo zanimanje za turizem tudi z otroškim festivalom Turizmu pomaga lastna glava. Za letošnjega, že 13. po vrsti, sta se prijavili kar 102 osnovni šoli. Svoja turistična videnja bodo podmladkarji z nalogami, odrskimi predstavitvami in razstavami predstavili na enajstih območnih tekmovanjih, najboljši pa se bodo 15. in 16. aprila pomerili še na državnem tekmovanju v Lendavi. Letošnja tema tekmovanja je Moj kraj - turistični kraj. V osnovni šoli Moravče bo 17. marca tekmovanje za zasavsko območje, na katerem bodo poleg domačinov sodelovali tudi šolarji iz Stranj in Mengša, v osnovni šoli Gorje pa 19. marca tekmovanje za gorenjsko območje. Sodelovali bodo učenci iz osnovnih šol Naklo, Matije Valjavca Preddvor, Šenčur, A. T. Linharta Radovljica, Gorje, Žirovnica, Zali Rovt iz Tržiča in Bovec. • H. J. Bistriška šok, hram učenosti V soboto bodo v osnovni Šoli Bistrica prt Tržiču spet na široko odprli vrata. Letošnji dan odprtih vrat so naslovili Šola, hrani učenosti. Ob 9. uri bodo pripravili kulturni program, nato pa bodo obiskovalci lahko opazovali ali pa tudi sodelovali pri učnih urah, ko se bodo učenci učili astronomijo, matematiko, delo z računalnikom, predstavili svoj razred, se pogovarjali v angleščini, ustvarjali z glino, izdelovali okraske, nastopali za mamice, pokazali bodo tudi, kako pomagajo učencem s težavami, kako je pri športni vzgoji, razstavili bodo tehnične izdelke in projektne naloge pa še marsikaj zanimivega se bo dogajalo v sobotnem dopoldnevu. radio trigiay_ MIRIN VRTILJAK r*S2£E&< Kot vsako nedeljo, bomo začeli z U.ivm.. IMV K.„ «5,1 «1.1 . UI.J Mtr jutranjim pozdravom, nadaljevali s povabilom na lutkovno matinejo ob desetih na Hrušico, kaj več pa bomo zvedeli tudi o letošnjem srečanju Kekčevi dnevi '99, ki se začenjajo v ponedeljek. Lep pomladni pozdrav pošiljata • Miri in dedek. KLEPETALNICA Nedeljska oddaja bo čisto pomladanska. Se nam boste pridružili, ko bomo modrovali o rožicah, ljubezni, pomladni utrujenosti? Saj veste, da imamo za vas vedno dobre nagrade. Z zlatimi in srebrnimi priznanji pa bodo nagrajeni vsi pridni cankarjevci, za katere v soboto držimo pesti. Lep pomladanski teden želijo • radijske klepetulje. BRBOTAVČEK Pozdrav/jeni, prijatelji! Kako čas hitro beži... Jaz bi pa tako rada malo lenarila sedaj, ko pri-v haja pomlad. Včeraj sem hotela malo zapreti oči kar med poukom. Mmm, tisto ptičje petje, ki se je slišalo od zunaj, me je uspavalo. Toda kar naenkrat me pokliče učiteljica pred tablo. Uaaa! Sploh nisem vedela, kako sem prišla tja. Noge so se mi zapletale in potem sem bila še vprašana nekaj o vlogi Pitagorovega izreka. Jasno, da sem dobila slabo oceno. Vidite, da se ne splača spati med poukom. Jana Lešnjak, Puštal 61, Škofja Loka, ki gre z nami na izlet, gotovo ne bo spala. Čao, • vaša Brbotavčka. TERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA p'sali ste nam: Tina Valič, Barja Drnovšek, Krištof Bo-Jjovičar, Matija Dobnikar, Jernej Bernik, Tadej Vidmar, j; enka Mohorič, Domen Dolenc, Tadeja Pivk, Gašper jadnik, Jerneja Primožič, Andreja Kavčič, Maja Rezar, andi Homec, Janez Buh, Kristijan Božnar, Grega Platiša, 'nion Rihtaršič, Božena Pustovrh, Mitja Žižmond, Tomaj ayželj, Anja Košir, Mateja Arnež, Jan Zavrl, Nejc Poljanšek, Anja Križaj, Anže Demšar, Nina Kastelic, Tjaša Jereb, Manca Tratnik, Klavdija Oblak, Aljaž Rampre, Katja Svoljšak, Sandra Jovič, Marko Engelman, Alenka Žitnik in Nastja Dogar, Andreja Triler, Maja Trček, Manca Tratnik, Mateja Demšar, Barbara Demšar, Mohor Kejžar in drugošolci iz Železnikov. ^ Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom vabimo Tino Valič. oja igrača l\(la ^Hjubša igrača je ježek Muri PrZi^ &a irnam, ko z menoj spi °unevi se 2. Če stegne roko. se ti ne bo John, godilo. Dobil boš noro buško. 3. Kadar si- rim m i oblači in dišavi, ji ne reči, da smrdi ali da je smešna, ker I >i »besni. I. Ko nese bralca spat, ne smeš za njo, saj se lahko zgodi, da iz sobe pri-jokaš ti. 5. Ce prižgeš televizor brez njenega dovoljenja, se li bo poznal rdeč odtis roke na obraza. 6. Ce je mami bolna, zaspana ali slabe volje, ne dovoli neumnosti, takrat je vse liho in mirno. • Alenka Mohorič, 3. r. OŠ Tadeusz Sadovvski, Bukovica pa Ina pno zaploskali. Jožko se je tokrat izkazal s peljem in to je bilo za nas veliko presenečenji'. Le s čim nas bo presenetil prihodnjič? Danes se moram tudi jaz naučiti pesmico. Kratka je, vesela, pa mi vseeno dela težave. Vidim črke, besede, vidim zeleno, vidim mamo, vidim tudi tisto, kar ne bi smel videti. Jožko tega res ne more, zato pa zmore tisto, kar mnogi od nas ne morejo, (luli! • Tomaj Tavželj, 4. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Burj a linija' naša vse pomije, u h, če koga ne obrije, liada se z ljudmi zabava, ju, če sploh ne pretirava. I na koncu burja neha, ko že vse ljudi prepeha. Piha, piha in se emiha, liana pa se ji smeji. Ah, si smešna burja ti. • Nina Kastelec, 4. b r. OŠ Žiri Jožko Af, to no. T^vJa^eJa Pivk, 2. a r arJa, Gorenja vas □ "27«, D rJMlDHjbz Logatec • Trfaika 140 • tel.:061/741 632 « fax:06l/74l 612 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz studio 161 31 30 marketing 161 30 60 BRIH lO RADIA TRŽIČ ... vsakič na sporedu - ob sobotah ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz... Pokrovitelj zadnje oddaje Trgovina Suzi, Ročevnica - Bistrica pri Trziču_(tel-064 562-269). Nagrajenca pa sta Florjan O. iz Žirov in Jožica G. '* Radovljice. Čestitamo! 20. 3. se spet slišimo, do tokrat pa nam pišite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Vesele pomladne dni vam želimo in vas pozdravljano Dušan, Tomaž in Mojca. Lestvica Ta dobrh 10 Radia Tržič 1. Zasavci - Mix venček hitrih uspešnic (2) 2. S. Vodopivec - Najboljši fantje (2) 3. Frajkindari - Srčna napaka (2) 4. Duo Tak tik - Prišla je spet tista noč (4) 5. A. Kolman - Prid v moj objem (2) 6. VICTORY - Ne povejte ji (novost) 7. ZLATKO DOBRIČ - Grenko vino (novost) 8. LUCIJA Ž. - Pojdi (novost) 9. TORNADO - Najlepša si (novost) 10. BORIS KOPITAR - Nocoj te ujel bom (novost) I KUPON TA DOBIUH io RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: vaSa pesem Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, RADIO ^a 'zP°'n'te kupon in ga pošljite na naslov: rkrxmČr>TJ Radio OgnJ'šče UUlNJia^E, štuij, 26, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 22.03.1999 Popevke: • TI SI SE BAL - LARA BARUCA 2. DRUGAČEN DAN - KANTOR 3. LJUBEZEN JE LE ENA -GIANNI & VLADIMIR ČADEŽ Nz - viže Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1 POLEPŠAJ SVET 1 LJUBEZNIJO IRENA VRČKOVNIK 2. TE TVOJE ČRNE OČI - FANTJE Z VSEH VETROV »• DALEČ OD SRC A- FANTJE IZPOD ROG LE 2. MOČ LJUBEZNI - nas. ROSA 3. POZABLJENA LAJNA - ans. FRAJERJI VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodiio/abavno vi/o: Ime in priimek: Naslov: Pošla: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30 - vsak torek v Gorenjskem _ Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95.0 FM - stere,j Pokrovitelj nedeljske oddaje STROJNO PLETILSTVO ROZMAN, KRA|NJ' SMLEDNIŠKA 62, tel. 064/328-645. -h Nudijo vam moške in ženske brezrokavnike, velika izbira moških in žensk' puloverjev in jopic, ženski kostimi. V zalogi imajo otroške puloverje z 12 let, modne pletenine za mlade (15-16 let). Skratka, pri današnje ^ pokrovitelju lahko nabavite pletene izdelke od 2 pa tja do 100 let. P°z , Pranje in negovanje pletenin je s praškom za volno enostavno tudi v P nem stroju do 30 stopinj C. V MESECU MARCU 20 % POPUST! Nagradno vprašanje: Kakšne ugodnosti nudijo pri Pletilstvu Rozm v mesecu marcu? KVALITETA, KOT SE ŠIKA, TO PLETILSTVA ROZMAN JE ODLIKA! ^ Odgovore pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripis0 "za Kolovrat domačih". k0 Nasvidenje čez teden dni voditelj oddaje Marijan Wur KUPON Odgovor: Naslov: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ITI ZIIOKI J^F Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410. NAGRADE SO PREJELI: - Dušan Oblak, Stranska pot 2, 4270 Jesenice - Miran Hočevar, Levstikova 22, 1000 Ljubljana -Andrej Oblak, Zabrežnik 5, 4226 Žiri Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 10 1. NATALIJA VERBOTEN - Ne sprašujte me 2. FRANC FLERE - Za tvoj najlepši dan 3. MAJA DOBROTI NŠEK - Vse rože na svetu 4. KVARTET PESNICA - Svveet špirit 5. NAS. ŠTIRJE KOVAČI - Oprosti mi - nov predlog BAZEN-SAVNA Delčas- IaH1, 91 lirp Na Uroc. oc * i iu Pon-> sred> Pet- od 15. - 21. ure Na kresu 25, Železniki £ čet odK15 . 22 ure in Tel.: 064/646-381 0b sob. ter ned. od 10. - 20. ure q l&s o v; TOTIN UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBl: 0609/637-162, 0609/641-169 SK Alpetour je bil konec tedna spet organizator tradicionalnega tekmovanja mladih alpskih smučarjev 24. POKAL LOKA SO DOMOV ODNESLI AVSTRIJSKI UPI Po sobotnem slalomu in nedeljskem veleslalomu na še vedno zasneženi Soriški planini je predsednik ^S!T^^ teoiiegz Pokala Loka Janez šter kipec za najboljše izrocl avstrijskim smučarjem, naši mladi upi pa so si z majhnim zaostankom priborih drugo mesto Soriška planina, 14. marca - Za Loka prav gotovo lahko spišemo, da si je v minulih letih Priboril pomembno mesto med tekmovanji mladih smučarjev. Ne je zaradi dolge tradicije, saj je bil prvjč organiziran leta 1973 °b 1000-letnici Škofje Loke, temveč tudi zato, ker se organizatorji pri domačem smučarskem klubu Alpetour vsako leto ?>»oya potrudijo, da mladi smu-Carji ne bi pozabili, kje so si ^birali prve tekmovalne iz- SMUČARSKI SKOKI kušnje in osvajali prve medalje. Seveda pa srečanja fantov in deklet starih med dvanajst in Petnajst let niso zgolj srečnja na tekmi, temveč se njihovo druženje začenja že v Škofji Loki na zabavni prireditvi, ki je vedno nekakšen uvod v škofjeloški smučarski praznik. Tudi letos je "ilo tako in prav o pomenu druženja med mladimi iz različen konecev sveta so govorili tudi 'etošnji slavnostni govorniki na Čelu s častnim predsednikom Pokala Loka in predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Janezom Kocjančičem. Mlade smučarje je pozdravil tudi škofjeloški župan Igor Draksler, najbolj ^ so bili veseli pozdravov v sv°jih jezikih, ki so se jih za to Prožnost naučili škofjeloški Vrstniki. Tekmovanja za 24. Pokal Loka *° se namreč udeležili smučarji iz Sestnajstih držav, največ tekmo-yalne sreče (pa tudi znanja) pa so UJkli avstrijski smučarji, ki so Pobrali največ zmag in na koncu m eki pni pokal Loka, ki jim ga ]e izročil predsednik Organi-|acijskega komiteja Janez ^ter. Na drugo mesto se je JVrstila naša reprezantanca, j13 tretje pa reprezentanca Sicer pa je tekmovanje dva Qni. potekalo na Soriški pla-2Jjjii kjer so tekmovalci ter sPremljevalci uživali ob le-Peiu vremenu in odlično ^'Pravljenih progah, ki so Jln Pohvalili vsi po vrsti. V j^boto je bil na sporedu *'alom. Med mlajšimi dekli-je zmagala Avstrijka ?.tefanie Lienbacher, pred j 12ozemko Joyce Gooertz 1 Hrvatico Ano Jelušič. Najboljši tekmovalci in tekmovalke so poleg pokalov dobili tudi lepe praktične nagrede. Na zmagovalnem odru pa sta se v nedeljo po veleslalomski tekmi poleg Slovakinje Zuzulove veselili tudi Saša Farič in Urška Rabič. mesto. "Letos prvič tekmujem na Pokalu Loka, sicer pa smučam že štiri leta. Pred tem tekmovanjem je bil moj najboljši rezultat drugo mesto v slalomu na Pokalu Topolino pred štirinajstimi dnevi v Italiji. Tudi sicer najraje tekmujem v slalomu," je povedal edini gorenjski zmagovalec letošnjega pokala Loka Andrej Križaj. bila na mestu Mariborčan-n — srnin Valenti, ki pa je a[° zmagala na nedeljskem . blem ka Jas Glavni sponzor letošnjega Pokala Loka je bila Nova Ljubljanska banka, ostali sponzorji pa so bili: SKB Banka, Mobitel, Termo, Loka, Telekom, Petrol, Fructal, Krka, BTC, EGP, Sava, Šešir, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Adriatic, Polak in Alpetour. slalomu zmagala Slovakinja Veronika Zuzulova, druga je bila Hrvatica Nika Flajs, tretja pa Urška Rabič (Kranjska Gora). Urška je nato pokal za tretje mesto dobila tudi v nedeljo v veleslalomu, ko je spet slavila Zuzulova, druga pa je bila Saša Farič iz Radomelj. zentancc Saša Fabič iz Radomelj ni skrivala veselja nad drugim mestom v nedeljskem veleslalomu: "Letos mi gre kar dobro, posebno v hitrih disciplinah, pa tudi v veleslalomu. V smučanju uživam in tudi na Pokalu Loka mi je všeč. Rada tekmujem, ne le zaradi rezultatov, pri smučariji imam tudi precej prijateljev in prijateljic. Tudi ne vem, kam bi z vso energijo, če ne bi bilo športa," je razmišljala simpatična Saša. V kategoriji starejših dečkov naši smučarji v slalomu niso stopili na zmagovalne stopničke, zmagal pa je Markus Buchacher pred Manfredom Hoertingom (oba Avstrija) in Nielsom Van der Rietom. Naš najboljši je bil Janez Jazbec iz q, slalomu. Dobro se je wr.ezala tudi domačinka aia Dekleva, ki je v slalo-s]u zasedla šesto mesto, v vele-a'°mu pa je v nedeljo žal Andrej Križaj iz Most pri Žirovnici je privozil Sloveniji slalomsko zmago med mlajšimi dečki. popila. Ana in Stefanie pa sta v veleslalomu druga in tretja. S| j^d mlajšimi dečki je sobotna ni|lQmska zmaga ostala v Sloveli1, točneje pri Andreju Križaju Čl» st Pfi Žirovnici, sicer pa nanu SK Blejska Dobrava Casi-u Larix. Andrej se je dobro sj azal tudi na nedeljskem vele-°mu, ko je osvojil četrto Sicer pa je Andrej v slalomu premagal Avstrijca Maria Herzo-ga (ta je nato v nedeljo zmagal v veleslalomu), na tretje mesto pa se je uvrstil Gašper Markič iz ekipe SLO 2. Omeniti je potrebno tudi dober nastop Tržičana Mihe Križaja, ki je bil v slalomu peti, v veleslalomu pa šesti, Matic Pajnik pa se je v veleslalomu uvrstil na tretje mesto. Pri starejših deklicah je v a°8ate praktične nagrade za tekmovalce so prispevali: p£n°urova podjetja, Alpina, Bayer Pharma, Corona, Elan, bat Gorenjska predilnica, Kroj, Nama, Nova Ljubljanska iškr' Odeja, Peks, RTV Slovenija, SZS, Srednja lesarska šola p,°fia Loka, Šešir, Termo, Cvetličarna Pinus, Easv Jeans, fj^.^n, Leya Look, Mesarstvo Farič, Mesarstvo Stajnbirt, P; °m> Nahrbtniki Porenta, Na Gričku šiviljstvo Trebija, SaZerVa P™ IngHču, Rodeo tim, Sadje - zelenjava Limani, ^P^postrežna Tržnica Dane Bogataj, Servis hladilne tehnike Pt P°Hnar, SIND Ljubljana, Slikopleskarstvo Masterl l£Qnci, Stemax - Tyrolia servis, Šport FIT Selca, Trgovina P°stanj Zminec, Ton šport Technoo, Modno pletilstvo Vene, es<*rica in Sivka. Janez Jazbec iz Sebenj je bil četrti v slalomu in odličen tretji v veleslalomu med starejšimi dečki. "Z današnjim pokalom za tretje mesto bom doma imela že pet pokalov, ki sem jih do sedaj dobila na treh tekmah za Pokal Loka. Tekmovati na Pokalu Loka je zame vsako leto novo doživetje, vedno pa se organizatorji potrudijo, da nam pripravijo tudi lepe nagrade," je povedala Urška, ki bo konec tedna upihnila 14 svečk. Tudi njena prijateljica iz repre- KONČNA ODLOČITEV V PLANICI Planica, 16. marca - Sloviti Holmenkolem je bil minuli konec tedna zadnje prizorišče tekem smučarjev skakalcev pred finalom v poletih v Planici. Spet so izvrstno skakali japonski smučarji na čelu z nedeljskim zmagovalcem Noriakijem Kasaiem. Odličen je bil tudi Nemec Martin Schmitt, ki je tako znižal zaostanek v skupni uvrstitvi za vodilnim Fincem Janncjem Ahonenom. S 13. mestom se je dobro odrezal tudi Primož Peterka. Vsi skakalci skupaj pa so napovedali zanimiv boj za veliki kristalni globus in seveda skupno zmago v poletih. Tekme v naši Planici bodo v petek, soboto in nedeljo. • V.S. Tržiča na četrtem mestu, Luka Zaje, ki je nastopal v tretji slovenski ekipi (izven konkurence), pa je bil šesti. Avstrijec Buchacher je nato zmagal tudi v veleslalomu, med šesterico najboljših pa so se uvrstili tudi trije naši smučarji: Matija Zaviršek na drugo mesto, Janez Jazbec na tretje in Jan Škofic na peto mesto. • V.Stanovnik, foto:T.Dokl ZMAGA BOGATAJU Žiri, 13. marca - SSK Alpina iz Žirov je organizirala zadnjo tekmo pokala "MIP" v tej zimski sezoni. Na 60-metrski skakalnici je nastopilo 54 mladih skakalcev v kategoriji pionirjev do 14 let. Zmago je odnesel Triglavan Jure Bogataj pred skupnim zmagovalcem kategorije Mengšanom Rokom Benkovičem, na tretje mesto se je uvrstil Anže Obreza. Tudi domači tekmovalci so bili uspešni z osvojitvijo četrtega Jaka Oblak, petega Gašper Mlinar in šestega mesta Jure Kumer. Zaradi pretoplega vremena so organizatorji uspeli izvesti samo eno serijo. • J. Bešter BIATLON ČETRTO MESTO ZA GRAŠIČEVO Kranj, 15. marca - S finalom svetovnega pokala v Oslu se je končala letošnja sezona za biatlonce in biatlonke. Na sklepnih tekmah je med našimi največji uspeh dosegla Križanka Andreja Grašič, ki je bila vsoboto na tekmi s skupinskim startom odlična četrta, na koncu pa je v skupni uvrstitvi (kljub dolgotrajni bolezni in odsotnosti s tekmovanj) zasedla 16. mesto. Med fanti je naš najboljši v skupni uvrstitvi Janez Ožbolt na 36. mestu, Slovenija pa je v Pokalu narodov skupno na 11. mestu. • V.S. DESKANJE NA SNEGU DEJAN KOŠIR MED DESETERICO Kranj, 15. marca - Konec tedna je bilo na Kronplazu v Italiji finale letošnjega FIS svetovnega pokala deskarjev na snegu. Udeležili so se ga tudi naši najboljši tekmovalci, ki nastopajo v FIS tekmovanju. Že v četrtek se je odlično odrezal Tomaž Knafelj, ki je v paralelnem veleslalomu osvojil šesto mesto. V soboto pa je letošnjo dobro formo še enkrat potrdil Kranjsko-gorec Dejan Košir, ki je bil v slalomu sedmi, v skupni uvrstitvi pa je osvojil deseto mesto. • V.S. ZUPANOVA IN GRILC ZMAGOVALCA Kranj, 15. marca - Na mariborskem Snežnem stadionu so bile konec tedna zadnje tekme deskarjev na snegu serije Ballantine's Snowboard Grand Prix in Viriana Fly Cup. Absolutni zmagovalec med fanti je postal Luka Grilc (SBC Bled), zmagovalka med dekleti pa je bila znana že prej. To je Naklanka Polona Zupan, ki pa je trenutno na tekmah v ZDA. • V.S. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si ALPSKO SMUČANJE KOŠIRJU SLALOMSKO SREBRO Kranj, 15. marca - Sierra Nevada v Španiji je bila prizorišče sklepnih tekem alpskih smučarjev in smučark. Veliki kristalni globus med moškimi je osvojil Norvežan Lasse Kjus, med dekleti pa je v skupni uvrstitvi zmagala Avstrijka Alexandra Meissnitzer. Med dobitniki kolajn v razvrstitvi posameznih disciplin je tudi Mojstrančan Jure Košir, ki je dobil srebro v slalomu. Sicer pa je v pokalu narodov zmagala Avstrija, našim smučarjem in smučarkam pa je skupno pripadlo osmo mesto. • V.S. "ZBOR" SMUČARJEV V MOJSTRANI Mojstrana, 16. marca - Občina Kranjska Gora, TD Dovje Mojstrana, Fan club Jure Košir in ASK Kranjska Gora pripravljajo danes, 16. marca, ob 16. uri sprejem za smučarje iz Zgornjesavske doline. Prireditev bo pred trgovino Delikatesa v Mojstrani. • V.S. GORENJSKI OBRTNIKI TEKMOVALI V VELESLALOMU Podkoren, 16. marca - Tudi dež in sneg nista bila ovira za gorenjske obrtnike, ki so v okviru različnih letnih športnih aktivnosti v soboto, 6. marca, merili moči na smučišču v Podkorenu. Člani Območne obrtne zbornice Radovljice so bili prireditelji letošnjega 20. jubilejnega obrtniškega veleslaloma Gorenjske. Na startu je bilo več kot 140 tekmovalcev in tekmovalcev vseh gorenjskih obrtnih zbornic. Pri moških so v posameznih kategorijah zmagali: Aleks Čebulj (Radovljica), Franc Guzelj (Škofja Loka), Marjan Oblak (Škofja Loka), Brane Lipnik (Jesenice), Marko Robič (Jesenice) in Dušan Oblak (Škofja Loka). Ženske: Marija Križaj (Tržič), Vida Zupan (Kranj), Simona Zupan (Tržič), Mojca Pečelin (Škofja Loka) in Lea Hren (Škofja Loka). Ekipno moški: 1. Škofja Loka, 2. Jesenice, 3. Kranj. Ekipno ženske: 1. Radovljica, 2. Škofja Loka, 3. Kranj. Skupno: 1. Škofja Loka, 2. Radovljica, 3. Kranj. • J. Rabič NOGOMET Prva nogometna liga KRANJČANE JE POKOPAL PRVI POLČAS ŽIVILA TRIGLAV Kranj : RUDAR Velenje 0 : 1 (0 : 1), strelec gola Javornik v 10. minuti, gledalcev 1500. Kranj, 16. marca - Nedeljsko tekmo z Rudarjem iz Velenja, ki pod vodstvom trenerja Braneta Oblaka igra vedno bolje, so nogometaši Živila Triglav iz Kranja zgubili zaradi napak v prvem polčasu. Že na začetku tekme je kranjska obramba "zaplavala", vendar sta nevaren prodor in strel Starčeviča, ki ga je gostujoči vratar Dabanovič odbil v kot, le obetala boljšo igro domačih. Ti so še naprej zlasti v obrambi igrali zmedeno in v 10. minuti je prišel Jernej Javornik sam pred domačega vratarja Laliča, ga premagal, postavil končni izid tekme in zagotovil gostom zmago. Rudar bi si lahko v prvem polčasu zagotovil izdatnejšo zmago, saj je Javornik v 21. minuti zadel prečko in nato še sam prišel pred Laliča, kije strel odbil, v 44. minuti pa je Pokorn zadnji hip zbil žogo iz praznega kranjskega gola. V drugem polčasu so Kranjčani zaigrali veliko boljše. Trener Zupan je Pokorna, Radosavljeviča (sredi drugega polčasa) in Adjeia zamenjal z Jožefom, Vickovičem in Božičem. Med 50. in 55. minuti je gostujoči vratar Dabanovič rešil vsaj dva zadetka (priložnosti so imeli Bogatinov, Radosavljevič in Kollari), v 69. minuti pa so Kranjčani zabili gol, ki ga je glavni sodnik Govedarevič zaradi nedovoljenega položaja strelca razveljavil. To se je zgodilo tudi gostu Vidojeviču, ki je razen tega zapravil priložnost, ko je bil sam pred Laličem. Domači, pri njih je bil najboljši vratar Lalič, so bili zaradi poraza potrti, saj so v drugem polčasu pokazali eno boljših iger. Še naprej so na zadnjem mestu, z dvema točkama zaostanka za Koprom. Z njim bodo v Kopru igrali v naslednjem kolu. Na lestvici po zmagi nad SCT Olimpijo vodi Maribor Teatanic s 39 točkami pred HIT Gorico, ki ima 36 točk, Muro z 32 in Rudarjem z 29 točkami. Za Kranjčane se torej trd boj za obstanek nadaljuje. • J. Košnjek HOKEJ JESENIČANI (ŠE) IŠČEJO PRAVICO Jesenice, Bled, 16. marca - Kljub temu da seje po četrtkovi odločitvi IG HZS-začelo "pospešeno" tekmovanje v končnici državnega prvenstva, kjer kaže, da se bosta v finalu pomerila ljubljanska kluba Olimpija in Slavija, na Jesenicah še niso izgubili zadnjega upanja za rešitev njihove izključitve iz državnega prvenstva. Tako še naprej trenirajo, konec tedna pa jim je podporo pri prizadevanjih za rešitev nastale situacije dal tudi jeseniški občinski svet na čelu z županom Borisom Bregantom. Kot smo izvedeli, so bili jeseniški hokejisti včeraj tudi na obisku pri varuhu človekovih pravic Ivu Bizjaku, že v petek pa so pri HZS vložili pritožbo, saj kljub neigranju še niso prejeli nikakršnega sklepa o izključitvi iz državnega prvenstva. V.S. KADETI IN DEČKI ZAČELI S SUPERFINALOM Jesenice, 16. marca - V senci hokejskih zdrah v članski kategoriji so ta konec tedna začeli z igranjem končnice za naslov državnega prvaka v kategorijah kadetov in dečkov. Pri kadetih se za naslov državnega prvaka potegujeta ekipi Bleda in Olimpije. V prvem srečanju, ki je bilo odigrano v Športni dvorani na Bledu, so prepričljivo slavili Blejci, saj so zmagali z rezultatom 7:2. Za končno tretje mesto v državnem prvenstvu pa igrata ekipi Acronija z Jesenic in kranjskega Triglava. V prvem srečanju so slavili kadeti Acronija z rezultatom 6:2. Za prvo mesto v kategoriji dečkov igrata ekipi Acronija in Olimpije. V prvem srečanju na Jesenicah so slavili domačini z rezultatom 8.4. V srečanju za tretje mesto sta se na Bledu pomerili ekipi Bleda in Triglava. Zmagali so mladi Blejci z rezultatom 5:2. • L. Š. NA IVI 13» NI TENIS UČILA KRIŽE ALI KONDOR FLAMME? Kranj, 15. marca - Po 16. krogih 1. GNTL sta prav ti dve moštvi na vrhu z enakim številom točk in medsebojni dvoboj v naslednjem krogu nam bo pokazal, katera ekipa bo prvak za letošnje leto. Sava je v "gumarskem" derbiju oddala samo dve igri (obe je dobil veteran Betz) in sije zagotovila tretje mesto na koncu. Za četrto mesto se borijo Šenčur 1, Gumar in Alpetour Bandag, medtem ko se izpada ne more več rešiti Partizan 1. Rezultati 16. kroga: Merkur 1 - Kondor Flamme 2:8, Šenčur 1 - Učila Križe 0:10, Alpetoru Bandag - Duplje 1 10:0, Sava -Gumar 8:2, Partizan 1 - Šenčur 2 1:9. V 2. GNTL vodi Loka Kava s tremi točkami prednosti pred ekipama Merkur 2 in Predoslje. Zelo dobro nastopajo igralci iz Ljubnega. Rezultati 16. kroga: Merkur 3 - Steelplast Ljubno 1:9, Predoslje - Jesenice 9: f, Merkur 2 - Duplje 2 6:4, Partizan 2 -Šenčur 3 7:3. • D. Jauh Zahvala Podpisani Kad Drago Vizjak se najlepše zahvaljujem vsem, ki so res prisrčno sodelovali pri praktičnih darilih za obdaritev in pogostitev deklic, ki so sodelovale na 1. Memorialu namiznoteniškega turnirja ob počastitvi obletnice smrti v prometni nesreči preminule članice namiznoteniškega kluba Steel-plast Ljubno Alenke Frelih iz Ljubnega, Remont Kranj, Gospod Enrico Borzatta, Trgovska hiša Sitar Radovljica, Slaščičarna Mišelinka Radovljica, Žito - Gorenjka Lesce, Vipi Brezje, Joštov Hram Podnart Menjalnica Wilfan Radovljica Vsem prisrčna hvala. Soorganizator turnirja Karl-Drago Vizjak, Ljubno ODBOJKA ZMAGOVITI NIZ SE NADALJUJE BREZ GORENJCEV V KONČNICI Kranj, 15. marca - Loški rokometaši nadaljujejo zmagoviti niz, Ločanke pa so izgubile v Ribnici. Prvo B ligaša sta ostala brez točk. Radovljica in rokometašice Save igrajo vse bolje. To so poglavitne značilnosti rokometnega vikenda. Loški rokometaši v spomladanskem delu prvenstva ne poznajo poraza Z novo zmago, tokrat so premagali AFP Dobovo, so napredovali na sedmo mesto in ujeli priključek k zgornji polovici lestvice. Za uspeh gre pohvala vsem, upravi, trenerju in igralcem, ki igrajo dobro, čeprav jih pestijo poškodbe. Rokometašice Jelovice so izgubile v Ribnici. Za zmago je potrebno igrati dva polčasa. Ločanke so sicer dobile prvi del, v nadaljevanju pa močno popustile. V ekipi očitno nekaj "škriplje". V 1. D ligi sta tokrat gorenjska predstavnika po dolgem času oba ostala praznih rok. CHIO Besnica proti vodilni Ribnici ni imela možnosti. Preddvorčani pa so tokrat imeli "smolo", saj so spomladi slabši rokometaši Šmartna prav proti gradbincem prekinili črno serijo. Tako eni kot drugi še niso rešeni skrbi z obstankom. Morda bo o vsem odločal medsebojni obračun v zadnjem krogu. Med 2. A ligaši so tokrat zmagali le Radovljičani, ki igrajo vse boljše. Sava je morala priznati premoč Sežancev, Alples pa tako ali tako nabira izkušnje za naslednjo sezono. Pobirajo se tudi igralke Save. Tokrat so zmagale drugič zapored. Zdaj so se že "poslovile" od repa lestvice. Trener Srečnik ima popolno ekipo, zato so tudi rezultati boljši. V 2. B ligi Jezerjani vse bolj popuščajo, mladi Tržičani pa so vse bližje napredovanju v višji rang. Sadovi dela Andreja Kavčiča se že kažejo. Rezultati: 1. liga - moški: Termo - AFP Dobova 29-24 (12-10), 1. liga-ženske: Gramiz - Jelovica 27-21 (11-12), 1. B liga - moški: CHIO Besnica - Ribnica 25-37; Šmartno - Gradbinec Preddvor 31-24 (16-12), 1. A liga - moški: Radovljica - Črnomelj 25- 17 (13-7); Alples - Grča 15-33 (9-16); Sava - Mitol 23-30 (10 -13), 2. B liga - moški: Duplje - Tržič 23-27; Jezersko - DOM Žabni-ca 21-23, 2. liga - ženske: Sevnica - Sava 20-24, 1. liga - mladinci: Termo - Ormož 33-17; Gorenje - CHIO Besnica - preloženo, 2. liga - mladinci: Maribor - Cerklje 38-15, Kadeti: Koper - Gradbinec Preddvor 19-17; Izola - Termo A 21-18, St. dečki: Termo - Alples 26- 20; Gradbinec Preddvor - Radovljica 17-17, St. deklice: Jelovica - Planina Kranj 20-17; Sava - Polje 24-31, MI. dečki (A): Termo -Tržič 38-21; Duplje - Radovljica 45-16, Ml. deklice (A): Jelovica -Planina (KR) 30- 3; Sava - Polje 15-9, Ml. dečki (B): Tržič Alples 10-10; OŠ Naklo : Termo 7-28, Alples - OŠ Naklo 22-10; Termo -Tržič 27-9. • M. Dolanc KOŠARKA Bled, 15. marca - Odbojkarji ELVO Bleda bi morali za uvrstitev v play-off na tekmi zadnjega kroga rednega dela zmagati v Mariboru. Tekma je bila dokaj izenačena in napeta, Blejci pa nikakor niso bili zadovoljni s sojenjem prvega sodnika in so p° tekmi celo najavili pritožbo. Ker pa je "pristransko sojenje" izredno težko dokazati, bodo Blejci le težko uspeli s pritožbo, kar pa pomeni, da seje v play-off po zmagi s 3:1 (8,-13, 12, II) uvrstila ekipa Stavbar IGM. V vrhunsko formo pa so očitno malce pre' pozno prišli tudi odbojkarji Žurbi team Kamnika. Po zmagi na Ravnah so tudi to soboto zaigrali zelo dobro in premagali še dru-gouvrščeno ekipo letošnjega in lanskoletnega prvenstva - Salon'1 Anhovo. Kamničani so na razliko dobili prvi niz, drugega gladil izgubili, nato pa prevzeli igro v svoje roke in zanesljivo dobi'' tekmo s 3:1 (15, -5,. 3,8). V končnico prvenstva so se uvrstile ekipe Pomgrad, Salonit Anhovo, Fužinar GOK IGEM in Stavbar IGM. ELVO Bled je na koncu zasedel 5. mesto, šesta je Olimpija-Žurbi team Kamnik pa je sedmi. Mesta od četrtega do 7. je P° izredno zanimivem in izenačenem prvenstvu, ob enakem štelP točk, odločal količnik med dobljenimi in izgubljenimi nizi. Odbojkarice Špecerije Bled so zaključile letošnje državno prveij! stvo y 1. DOL že v četrtek. Na gostovanju v Kopru so se najbo'J upirale domačinkam v prvem nizu, na koncu pa po pričakovanju zabeležile še en poraz. V ženski konkurenci so se tako v končnic0 uvrstile ekipe Infond Meltal, TPV Novo mesto, HIT Nova Gorica in ŽOK Marsel Ptuj. Blejke so prvenstvo končale na sedmem mestu s tremi zmagami in trinajstimi porazi. Presenetljivo zlahka so Kranjčani dobili derbi kroga proti ŠDU Brezovica. Trener gostov ima v zadnjem času sicer resda preceJ težav z boleznimi in poškodbami igralcev, toda več kot samo 1? zbranih točk so pričakovali vsi. Astec Triglav : ŠDO Brezovica 3:° (2, 5, 12). Zmaga, s katero so si Kranjčani praktično že zagotovi'1 prvo mesto, saj imajo dva kroga pred koncem štiri točke prednosti. Slabše je šlo tokrat odbojkarjem Termo Lubnika. Na gostovanju v Izoli proti domači ekipi, ki si z vsemi .močmi poskuša zag°" toviti obstanek v ligi, so sicer povedli že s 2:0 v nizih nato pa izg"* bili po petih nizih. Hoteli Simonov zaliv : Termo Lubnik 3:2 -11, 3, 13, 7). Škofjeločani ostajajo še vedno na 7. mestu. V obeh zahodnih konkurencah 3. DOL pa so dva kroga pred k°n' cem že znane vse ekipe, ki napredujejo v 2. DOL oziroma bodo to možnost imele preko dodatnih kvalifikacij. V moški konkurenci direktno napreduje Prvačina, nastop na kvalifikacijah pa si Je^ zmago nad drugo blejsko ekipo zagotovila ekipa iz Mokronoga-ženski konkurenci so visoko prednost, ki so jo imele preko cel olet- GORENJCEM NI SLO Kranj, Škofja Loka, Radovljica, 16. marca - Minuli teden gorenjski košarkarji niso imeli veliko sreče. Najprej je ob slovesu od l.B lige v sredo ekipa Gradbinca Radovljice doma izgubila z Radensko po podaljšku 79:84, nato je v petek na gostovanju v dvorani Tabor ekipa Loka kave izgubila z ZM Lumarjem 87:75 (45:36), v soboto pa je bil v Sežani pri Kraškem zidarju 75:69 (37:39) poražen še kranjski Triglav. Ločani in Triglavani bodo imeli nove (minimalne) možnosti že jutri, ko Loka kava gostuje pri Union Olimpiji, Triglav pa pri Postojni. K sreči je šlo tokrat boljše dekletom. Košarkarice Odeje Marmorja so gostovale pri SKB Jezici mlade in zmagale 73:85 (37:49) in se na koncu uvrstile na peto mesto. • V.S. STRELSTVO STRELCI V MURSKI SOBOTI Kranj, 15. marca - Minuli konec tedna so se najboljši slovenski strelci, ki tekmujejo v prvi ligi z zračnim orožjem, zbrali na predzadnjem turnirju v Murski Soboti. V soboto so tekmovali s puško in v nedeljo s pištolo. Tekmovanja s pištolo sta se udeležili tudi gorenjski prvoligaški ekipi, SD Predoslje in SD Kopačevina, ki sta nastopili solidno. Tokrat so se bolje odrezali Predosljani, saj so zasedli 6. mesto, Škofjeločani pa so zasedli 10. mesto od 12 ekip. Simon Bučan, član SD Predoslje, je med posamezniki zasedel 6. mesto z doseženimi 566 krogi. Izenačenost bojev potrjuje tudi enak rezultat, dveh najbojših ekip, vse pohvale pa gredo tudi Ljubicu za doseženih 580 krogov. • F. Strniša PRVENSTVO SREDNJIH IN OSNOVNIH ŠOL Škofja Loka, 15. marca - Prejšnji konec tedna je Strelsko društvo "Kopačevina" Škofja Loka-Trata organiziralo letošnje regijsko prvenstvo srednjih in osnovnih šol. Med dijaki je bil najboljši Tadej Kalan (SEUAŠ Kranj), med dijakinjami pa Teja Ziherl (Gimnazija Škofja Loka). V ekipni uvrstitvi je zmagala Gimnazija Škofja Loka, za ekipo pa so nastopali: Teja Ziherl, Krištof Kučič in Janez Jenko. V osnovnošolski konkurenci je med dečki zmagal Gorazd Ušlakar (A.T. Linhart Radovljica), med deklicami pa je bila najboljša Živa Debevec (16. december - Mojstrana). V ekipni razvrstitvi so med dečki slavili Ivan Grgič, Igor Šalkovič in Denis Džebič iz OŠ Železniki, pri dekletih pa je bila najboljša ekipa iz OŠ Predoslje, za katero so nastopale: Maruša Strniša, Darja Sajovic in Jerneja Kopač. • V.S. ATLETIKA ČETVERICA NA KANARSKE OTOKE Kranj - Četverica atletinj in atletov kranjskega Triglava - državna rekorderka in prvakinja v teku na 60 metrov Tina Murn, nadarjena Špela Voršič, kratkoprogaš Miloš Šakič in Anja Červek - so v soboto pod vodstvom trenerja Dobrivoja Vučkoviča odpotovali v Tenerife na Kanarske otoke na enotedenske priprave za poletno sezono. Tenerife, kjer so zdaj dnevne temperature med 22 in 30 stopinjami Celzija, vse bolj postajajo zimsko vadbeno središče slovenskih atletov, tja so tokrat že četrto leto zapored odšli tudi Triglavani. Tini Murn omogočata vadbo podjetji Iskratel iz Kranja in IPS iz Ljubljane, med sponzorji priprav pa so še Pizzerija Romano, Foto Boni in Tai-tai. • C.Z. sezone potrdile odbojkarice ASICS Kamnika, ki se tako po en nem "odmoru" vračajo v drugoligaško konkurenco. V 2. DOL _s° nekaj let nazaj igrale tudi odbojkarice Jesenic. Predvsem z odlični111 pomladanskim delom pa si je vsaj nastop na kvalifikacijah priigra'3 tudi sedanja generacija jeseniških odbojkaric. Rezultati - moški/ Pneuma Center Mokronog : ELVO Bled II 3:1, Žurbi team KamnJ II : Bohinj 3:0, Žirovnica : Termo Lubnik II 3:1 - ženske.- ŽO* Radio Morje : ŽOK Partizan Šk. Loka 3:0, Kemiplas Koper II: ELVO Bled II 3:0, Mladi Jesenice : Piran 3:0, ASICS Kanin : BohinJ 3:1, Brestanica : Šenčur 3:0. • B. M. KEGLJANJE LOG - STEINEL OSTAJA PRVOLIGAŠ ki'1 stezah LOG-Steinel iz Stražišča dosegel še tretjo prvoligaš^ zmago. Tokrat je z rezultatom 8:0 (5585:5242) premagal Hidr°itl. Kranj, 15. marca - V 15. krogu 1. SKL za moške je na kranjs* o!igae Hidr Medvod, ki se s tem porazom poslavlja iz društva najbolj 1SKRAEMECO iz Kranja je v derbiju kroga gostoval pri iz Trbovelj. S porazom 6:2 (5737:5651) so se Kranjčani PoS'°lS od Evrope. Na lestvici še vedno vodi Prosol-Stiking (Ljubljana^ 26 točkami, drugi je Rudar (Trbovlje) s 25 točkami, tretji pa Je < vedno ISKRAEMECO Kranj z 20 točkami. LOG-Ste"1 Stražišče je še vedno 9. s 6 točkami. a* V 15. krogu 1. SKL za ženske so kegljavke Triglava iz Kra drugič zapored gostovale na obali in tudi tokrat izgubile. Ao . Convent je bila boljša z rezultatom 6:2 (2544:2471). Najboljši Kranjčankah sta bili Joži Jerala in Silavan Belcijan, ki sta P° po 427 kegljev. j Kegljavke Miroteksa (Celje) so s 30 točkami je že tri kroge P . koncem osvojile svoj osmi zaporedni naslov državnih Prva stj, Pred Prosol-Stikingom (Ljubljana) imajo 6 točk predno Triglavanke so še vedno na 3. mestu z 19 točkami. Po 17 krog1 ' SKL za moške so kegljavci moštva INTER COMMERCE -}eSf £ še korak bliže naslovu in možnosti za vstop med prvoligase/ rezultatom 8:0 (5338:4915) so suvereno odpravili ^°rjjj,n Tekstino in Nove Gorice. Najboljši je bil najstarejši Bos. Langus (912), le kegelj za njim pa je zaostal Drago Geršak (9^ Kegljavci Ljubelja iz Tržiča pa so v Ljubljani proti Slovanu os jjj praznih rok. Kljub lepima rezultatoma Rudija Nunarja (91-" Petra Gregorca (908) so izgubili s 6:2 (5486:5344). gflC V ženski ligi so kegljavke Ljubelja na stezah pod avtobu postajo v Tržiču premagale kegljavke Prosol-Stikinga iz Ljut>iJ . s 5:3 (2418:2366). Avstrijka Birgit Scheffmann (456) je z vrtjjjj sko igro potrdila svoje kvalitete, Marjana Bohte (418) pa Je standardno zanesljiva. V. O. LJUBELJ IZGUBIL DOMA ( Kranj, 15. marca - 13. krog Gorenjske lige je bil usoden j(1 igralce Ljubelja, saj so doma nepričakovano izgubili s P°!et0piarv prepustili vodeči položaj Jesenicam, ki so visoko odpravile ^0 Z istim številom točk je na drugem mestu Lubnik, ki je P^^rii zanesljivo zmagal proti Adergasu. Z zmago v gosteh Prot oSta' seje Kranjska Gora obdržala v boju za vrh, saj za vodečim za ja le dve točki. Zadnji krog ta konec tedna bo odločal o prV ko prve tri ekipe gostujejo, le četrtouvršečna Kr. Gora igra d vendar ima le teoretične možnosti za naslov. , tnji Rezultati: Ljubelj 2. Polet 3:5 (4889:4937) - Per (Ljub.) 875. , (Polet) 854, Intercommerce Jesenice 2:Elan 7:1 (5147:4*'^ Filipaj 903, Larisi (oba I. Jes.) 872, Lubnik : Aderga«; (4895:4807) - Fuis M. (Lubnik) 843, Hidro - Prima 2: Kra J Gora L/ (4926:5025) - Sluga 862, Juko (oba K. G.) 861 keg^ Lestvica: 1. Interc. Jesenice 17 točk (+24), 2. Lubnik 11,0y (+16), 3. Ljubelj 16 točk (+28), 4. Kranjska Gora 15 točk ( Pari zadnjega kroga v soboto 20. 3. v Kranju ob 8.45 uri A . 0f : Ljubelj, v Tržiču ob 11. uri Elan : Hidro - Prima, v Škofi'^ uf 16. uri Polet : Intercommerce Jesenice in na Jesenicah oo Kranjska Gora : Lubnik. J. Pogačnik T»rek, 16. marca 1999 STOTINKA 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Naše najboljše plavalke in plavalci so v soboto že odpotovali proti prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva TRENER GLOBOČNIK ČAKA NA PRESENEČENJE Na velikih tekmovanjih se vedno zgodi kaj posebnega in upati je, da bo tudi deseterica naših reprezentantov v Hongkongu pripravila (prijetno) presenečenje - Trener Ciril Globočnik optimističen, dekleta in fantje tudi B,ed, 16. marca - Letošnje svetovno prvenstvo v plavanju bo potekalo °d L do 4. aprila v Hongkongu. Da se dekleta in fantje vsaj malce privadijo na drugo podnebje, so že minuli konec tedna odpotovali na sklepne priprave v Avstralijo. Svoje načrte in želje pa so še prej strni-h na tiskovni konferenci, ki je bila tokrat v Park hotelu v Radovljici, ki je glavni pokrovitelj našega najuspešnejšega plavalnega kolektiva. Več kot sto držav se bo po napovedih udeležilo letošnjega svetovnega prvenstva v kitajskem Hongkongu. Prvenstvo pa ne bo Privlačno le zato, ker se naglo bližajo poletne olimpijske igre v Sydneyju, ampak tudi zato, ker so za organizatorji razpisali izjemno bogat denarni sklad, ki bo za množico tekmovalcev iz vseh koncev sveta še dodaten motiv za dobre in najboljše rezultate. Kot je ob priložnostni tiskovni konferenci povedal predsednik PK Radovljica PHB Jože Rebec, dela pri obnovi radovljiškega kopališča potekajo po načrtih, tako da naj bi bila bazena odprta 1. junija. Tako kljub obsežni obnovi ne bi Izgubili niti ene plavalne sezone, že v začetku avgusta pa bodo v Radovljici pripravili "Slovenian open". Tudi naša reprezentanca na to veliko tekmovanje odhaja zelo številna, saj je v ekipi kar šest deklet in štirje fantje. "Že na evropskem prvenstvu v Shcffiel-du se je izkazalo, kako pomembno je, da je ekipa številčnejša. Zato sem hvaležen vodstvu Plavalne zveze Slovenije, da je omogočilo štirinajstdnevne priprave v Avstraliji in nato nastope na svetovnem prvenstvu kar desetim reprezentantom. To so prav gotovo tudi tisti, s katerimi upamo, da se bomo drugo leto udeležili olimpijskih iger," je poudaril glavni trener radovljiških plavalcev ter selektor in trener slovenske reprezentance Ciril Globočnik: "Tekmovanje bo za vse udeležence izredno naporno, saj bodo najprej predtekmo-vanja, nato polfinala in finala. Bo ba zagotovo izredno atraktivno in - kot vedno na velikih tekmah - tudi s številnimi presenečenji. Med presenečenji pa ne "dovljiški župan Janko Stušek je slovenskim plavalcem zaželel sreč-n° pot v Avstralijo in nato na Kitajsko, še prej pa je za že dosežene u*Pehe čestitam uspešnim radovjiškim plavalkam, plavalcem in trezen na čelu s "srebrno " iz evropskega prvenstva Natašo Kejžar PLAVANJE zimsko državno prvenstvo dečkov in deklic ZMAGOSLAVJE MLADIH RADOVLJIČANOV Kranj, 14. marca - Deklice (Babic, Palovšnik, Ambrožič in Klinar) So zmagale tudi v obeh štafetah, 4x 100 metrov prosto in 4x 100 •netrov mešano, dečki (Globočnik, Sotošič, Turk in dacar) pa so bdi Prv» v mešani štafeti, na 4x 100 metrov prosto pa so osvojili drugo "testo. Medalje so osvojili skoraj v vseh disciplinah, največkrat pa je n.a zmagovalnih stopničkah stala Anja Klinar, ki je osvojila šest JJa«h in dve srebrni medalji. Med dečki je bil najuspešnejši Anze a ar sJestimi kolajnami, od tega dvema zlatima. Anže Dacar je bil prvi na 200 in 400 metrov prosto, v Pbnah obeh disci- med deklicami pa je slavila tudi Anja Klinar. Na 400 metrov osto pa je šla v Radovljico še ena medalia. in sicer Alenki a|ovšnik. je sla v Radovljico še ena medalja, in sicer ..... Sicer pa je Anja Klinar prva mesta osvojila še na 400 etrov mešano (njena klubska kolega Anže Dacar in Zani Stošič sta ^ a drugi in tretji), na 200 metrov mešano (med fanti je bil Žani nafta tret-^' na 200 metrov prsno (med fanti tretji Žani Stošič) in o00 metrov prosto, kjer je tretje mesto osvojila Ana Ambrožič, ratri pa je bil Anže Dacar drugi. Ostale kolajne pa so si Prv ta^°'e: drugo mesto Ane Ambrožič na 100 metrov delfin. Ar? mesto Laure Babic na 200 metrov hrbtno, drugo mesto Ane dis brožič in tretje mesto Laure Babic na 200 metrov delfin, v isti Qj°'pbni pa §e srebro za Anžeta Dacarja in bron za Mateja obočnika, srebro za Lauro Babic na 100. metrov hrbtno. Na 100 q rov prosto je bila Klinarjeva druga, prav tako med fanti Anže £a°ar' srebro pa je priplavala tudi v disciplini 100 metrov prsno, «?! ^tf)šič pa med dečki bron. Srebrna medalja je v disciplini 100 °v hrbtno pripadla še Lauri Babic. ^etr nis °Stlte'j' državnega prvenstva. Plavalni klub Triglav Kranj, tokrat rjnj lrtle'i večjega izkupička medalj, tako kot denimo pred mesecem je na Prvenstvu kadetov in mladincev. Na zmagovalnih stopničkah Petk 'e ^ana Leskovar, ki je bila tretja na 200 metrov hrbtno, dese[at Pa se v različnih tekmovalnih disciplinah je uvrstila tudi do pose v a-mcsta- Med Triglavani so po mestih do desetega večkrat KrLs8 §e David Oblak, Simon Bizjan, Dalibor Stojčev in Anja vrasovee. 0cJijA0v'J'^ki plavalci so poleg vrste posamičnih kolajn in štirih n0 ?1J ,Za zmage v štafetah z državnega prvenstva odnesli tudi ekip-Miihimago' saj so s 929 točkami premagali oba ljubljanska kluba, JUDUano in Ilirijo. • D.Z.Žlebir T£IGLAVANKE Z MEDALJAMI ga S?!? marca - Peterica plavalk, kadetinj kranjskega plavalne- rn0v .a Triglav se je konec tedna udeležila mednarodnega tek- Plav^inja v nemškem Badbergzabernu, kjer je nastopilo več kot 400 talcev iz H držav_ - u,eer V Trojica seje iz nemčije vrnila z medaljami, m tiietrovesna ^ayčič z dvema zlatima, za 100 metrov prsno in 200 ?a iqq mešano, Maruša Oseli z zlato za 100 metrov prosto, srebrno £aVri metrov hrbtno in bronasto za 200 metrov mešano, ter Ana z bronasto za 100 metrov delfin. • D.Ž. Zadnjič pred odhodom na priprave v H risba ne in nato na svetovno prvenstvo v Hongkong so se najboljši plavalci in vodstvo reprezentance zbrali v četrtek na Bledu. Marko Milenkovič bo na Kitajsko prišel iz ZDA, Metka Sparavec in Peter Mankoč pa sta že trenirala v Avstraliji. izključujemu tudi, rezultatov metrov delfin, 50 metrov prosto, naših plavalcev in plavalk. Sicer pa realno lahko največ pričakujemo od Nataše in Alenke Kejžar, Petra Mankoča in Metke Sparavec ter mešane štafete." Sicer pa bo v Hongkongu nastopilo kar dest naših reprezentantov, vsak pa bo plaval v najmanj dveh disciplinah. Tako bo Tanja Blatnik nastopila na 200 metrov prosto, 400 metrov prosto in v štafeti 4 x 100 metrov prosto, Alenka Kejžar bo nastopala na 100 metrov hrbtno, 100 m mešano, 200 metrov mešano, 200 metrov hrbtno in v štafeti 4 x 100 metrov mešano, Nataša Kejžar bo nastopala na 50 metrov prsno, 100 metrov mešano, 100 metrov prsno, 200 metrov mešano, ter v štafetah 4 x 100 metrov mešano in 4 x 100 metrov prosto, Urška Rošbo plavala 200 metrov delfin, 800 metrov prosto, 400 metrov prosto in 200 metrov prosto, Urška Slapšak 100 metrov prosto, 50 metrov delfin, 50 metrov prosto, 4 x 100 metrov mešano in 4 x 100 metrov prosto, Metka Sparavec 100 metrov hrbtno, 50 Tiskovna konferenca pred odhodom na svetovno prvenstvo je bila tudi priložnost, ko so nekateri sponzorji radovljiškega kluba podaljšali pogodbe, prav tako pa so pogodbe o sodelovanju podpisali novi sponzorji. Med njimi tudi Casino Portorož, Controlmatic ABVV Domžale, SKB Banka, Špeceri-ja Bled, .... 50 metrov hrbtno ter v štafetah 4 x 100 metrov mešano in prosto, Peter Mankoč 50 metrov hrbtno, 100 metrov delfin, 100 metrov mešano in 200 metrov mešano, Blaž Medvešček 50 metrov hrbtno, 100 metrov hrbtno in 200 metrov hrbtno. Marko Milenkovič 200 metrov mešano in 400 metrov mešano ter Emil Tahirovič 50 metrov prsno, 100 metrov prsno, 200 metrov delfin in 50 metrov delfin. "Tekmovanje bo res naporno, saj bom četrti dan plavala v kar treh disciplinah. Vseeno upam na svoje najboljše rezultate in želim, da bo to zadoščalo tudi za katerega od final," je pred odhodom povedala Alenka Kejžar. Tudi sestra Nataša ni skrivala želja po dobrih rezultati: "Pričakujem, da bom plavala bolje kot kdajkoli in da me bo to pripeljalo do polfinal in final," je dodala. Malce manj je bila optimistična tretja članica radovljiškega kluba Tanja Blatnik: "Ob začetku letošnje sezone sem bila razočarana, vendar pa sedaj kaže bolje in upam, da bo na svetovnem prvenstu še bolje." Urška Slapšak je povedala, da bo zadovoljna že z osbnimi rekordi, manj znano pa je, kaj od prvenstva pričakuje peti radovljiški tekmovalec Marko Milenkovič, ki bo na Kitajsko prišel direktno iz študija v ZDA. Kot je povedal trener Ciril Globočnik, pa je po informacijah iz univerze trenutno v dobri formi. • V.Stanovnik, foto: T. Doki VATERPOLO VELIK BOJ ZA DRUGO MESTO Kranj, 15. marca - Vaterpolisti so v soboto in nedeljo odigrali osemnajsti krog državnega prvenstva, vaterpolisti Tivolija pa še zaostali trinajsti krog. Do konca ligaškega dela sta tako ostala le še dva kroga, ki bosta odločila, katera moštva bodo osvojila mesta od dva do štiri. Sobotna oba srečanja v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu sta bila prestavljena na nedeljski termin zaradi plavalnega tekmovanja. V prvem srečanju smo videli zanimivo igro Kokre in Probanke Leasing. Kokra je tokrat le morala priznati premoč "bankirjev", ki jih sedaj vodi legenda jugoslovanskega vaterpola Siniša Belamarič. V drugem srečanju pa smo gledali tekmo igre mačke z miško. Kamničani niso bili enakopraven nasprotnik branilcu državnega prvaka. Rezultati: Koper : Tivoli 11:7 (0:2, 3:2. 3:1, 5:2), Koper : Tivolli 5:6 (1:1, 1:4, 1:1, 2:0), Kokra : Probranka Leasing 3:5 (1:2, 0:1,2:1, 0:1), Triglav : Kamnik 30:2 (8:0, 6:1, 6:0, 10:1). Lestvica: 1. Triglav 34, 2. Probanka Leasing 20, 3. Koper 20, 4. Tivoli 20, 5. Kokra 10, 6. Kamnik 0. Razpored: 15. krog - sreda, 17. marec 1999: Maribor -Pristan 20.00, Probanka Leasing - Triglav - 19. krog, sobota, 20. marec 1999: Ljubljana - Tivoli 20.30 Tivoli - Kokra, Maribor -Pristan 20.30 Probanka Leasing - Kamnik. - 14. krog sobota, 20. marec 1999: Kranj - Olimpija 20.30 Triglav - Koper. • J. Marinček UMETNOSTNO DRSANJE ŠTIRI MEDALJE ZA JESENIČANE Jesenice, 15. marca - Ob številnih domačih in tujih nastopih so tekmovalci in tekmovalke drsalnega kluba Jesenice dosegie opazen uspeh tudi letošnjem državnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Ljubljani. Najboljši jeseniški tekmovalec Gregor Urbas se po odličnih rezultatih v mladinski konkurenci sedaj preizkuša že v članski. Srebrna kolajna je zanj lepa spodbuda, po ocenah sodnikov je bil njegov nastop izredno dovršen, vendarle še nekoliko premalo, da bi tokrat premagal prvaka Jana Cejvana. Pri mladinkah je Alenka Zidar osvojila bronasto medaljo. Zelo razveseljiv in spodbuden pa je bil nastop mladih jeseniških drsalk Anje in Kaje Otovič, ki sta v svojih pionirskih kategorijah osvojili zlati medalji. • J. Rabič KOLESARSTVO SAVCANOM PRVE TOČKE SP Kranj, 16. marca - V švicarskem Mendrisu je bila letošnja prva dirka za svetovni pokal kolesarjev v kategoriji do 23 let. Med 200 kolesarji iz 15 držav so nastopili tudi Savčani in osvojili prve letošnje točke. Zlasti uspešna sta bila Uroš Šilar s sedmim in Martin Čotar z osmim mestom. Del savske ekipe je nastopil na 4. dirki za Pokal Umaga. Zmagal je Milan Eržen (Krka), tretji je bil Klemen Jalovec (Sava). V skupnem točkovanju je drugo mesto zasedel Matej Stare (Sava). • M. Kavaš TAEKVVON - DO USPEŠEN ZAČETEK ZA RADOVLIICANE Radovljica, 15. marca - Konec februarja se je začela letošnja sezona za športnike v taekvvon - doju. Radovljičani so si tudi za letošnje leto zastavili obširen program in precej visoke tekmovalne cilje. Že konec januarja se je njihov trener /.oljko Gvozdič udeležili seminarja in izpita za 3.DAN na Češkem, v Budjejovicah in ga uspešno opravil. Dejan Mencinger in Borut Kogovšek pa sta se nato v Zrečah udeležila izpita za črne pasove l.DAN in ga kot ena najboljših uspešno opravila. Zadnjo soboto v februarju pa je Taekvvon - do klub "Meteor" iz Črešnovcev organiziral 1. kolo DP (verzija WTF) za vse kategorije. Radovljiški klub je na tekmo poslal najbolje pripravljene tekmovalce, najbolje pa sta se odrezala Miha Bitežnik, ki je v svoji kategoriji (- 72 kg člani) osvojil tretje mesto in Tilen Feldin, ki je bil v kategoriji (-51 kg mladinci) drugi. Kot pravi trener radovljiškega kluba Željko Gvozdič, naslednje veliko tekmovanje člane, članice, mladince in mladinke čaka ta konec tedna, ko bo v Celju državno prvenstvo. Na njem bo namreč "ognjeni krst" opravila nova generacija radovljiških tekmovalcev, od katerih je kar polovico deklet. Žal pa se Taekvvon - do klub Radovljica zaradi pomanjkanja denarja ne bo mogel udeležiti tekmovanja v Dublinu, čeprav so od tam dobili posebno povabilo. • V.S. Lokostrelci tekmovali v Kranju - Minulo soboto in nedeljo je bil Klub Lokostrelcev Kranj organizator odprtega posamičnega in ekipnega absolutnega prvenstva indoor. Med posamezniki je v disciplini goli lok zmagal Mišo Likar (LK Mins), med ženskami pa Nada Rolih (LK Ilirska Bistrica). V olimpijskem stilu je bil med moškimi najboljši Peter Koprivnikar (LK Maribor), pri ženskah pa je zmagala Ana Canzuti (LK Gorica). V compound stilu je bil med moškimi najboljši Rajko Usaj (LK Gorica), pri ženskah pa Bernarda Zemljak (LK Mozirje). Odlično sta se odrezali tudi tekmovalki KL Kranj Maja Marčen in Melita Kaše, ki sta zasedli drugo in tretje mesto. V ekipni uvrstitvi je v disciplini goli lok med moškimi zmagal Mins Postojna, med ženskami pa LK Ilirska Bistrica. V olimpijskem stilu je v moški konkurenci najboljši LK Maribor, v ženski - pa LK Ilirska Bistrica. V compound stilu je ekipno zmagala domača ekipa KL Kranj. • V.S., foto: T.Dokl SITAR DEVETI NA KUBI Kranj, 15. marca - Mladi kranjski lokostrelec Dejan Sitar iz Dvorij pri Cerkljah je te dni uspešno nastopal na dvoranskem svetovnem prvenstvu na Kubi. V disciplini compound je na koncu zasedel 9. mesto. Štefan Ošep iz LK Mozirje je bil petnajsti. Sicer pa je novi svetovni prvak v compoundu postal Američan James Butts. • V.S. SAH RAVNIK NA GORENJSKEM Radovljica, 12. marca - V hotelu Grajski dvor v Radovljici je 34 igralcev in igralk končalo letošnje gorenjsko člansko prvenstvo v šahu. V organizaciji Šahovskega društva Murka Lesce so odigrali 9 kol. Turnir je bil zelo izenačen in šele v zadnjem krogu je postal jasen zmagovalec. Za vse nekoliko presenetljivo je zmagal mojstrski kandidat Franc Ravnik iz Žirovnice, član Šahovskega društva Jesenice. Zmago si je zagotovil po remiju Borisa Cigliča z Jožefom Prestrlom in z zmago nad Stanetom Korošcem. Drugo mesto je osvojil Boris Ciglič, tretje pa Janez Kozamernik (oba Murka Lesce). Najboljši mladinec je bil Danijel Vojinov na 27. mestu, igralka pa Simona Orel na 16. mestu (oba Tomo Zupan Kranj). A. D. ANŽE OREL NAJBOLJŠI "DOMA" Škofja Loka, 15. marca - Na Osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loka je prejšnjo soboto potekal 3. turnir kadetske šahovske lige Gorenjske. Najbolje seje odrezal domači tekmovalec Anže Orel (OŠ Petra Kavčiča), drugi je bil Nejc Škrlep (OŠ Stražišče Kranj), tretji pa Žiga Mrak (OŠ Predoslje). • V.S. BLEJSKI ŠAHOVSKI FESTIVAL Bled, 14. marca - Na Bledu je vse pripravljeno za začetek jubilejnega 20. šahovskega festivala, ki bo potekal od 20. do 28. marca v plesni dvorani Kazina na Bledu. Organizatorji pričakujejo okrog 200 igralcev in igralk v štirih konkurencah. Igralci se bodo merili tudi za solidne nagrade v skupni višini 21.000 DEM. Otvoritev bo ob 15.30 v igralnem prostoru, partije pa se bodo, razen zadnjega kola, (ob 10.00) začenjale ob 16.00 uri. • A. D. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN MNENJA, USODE Torek, 16. marca 1999 Med humorjem in paniko Branko Grl ms, državni svetnik Kdo je kdo, dobro pokažejo anekdote. Ni nujno, da so stare sto in več let. Naslednja zgodba je iz novejše zgodovine iz obdobja po osamosvojitvi Slovenije. Zgodila se je pred samo približno štirimi leti v pisarni kranjskega župana, kjer je potekal sestanek predstavnikov političnih strank. Na sestanku je bil navzoč tudi B. S., eden v zadnjem času najbolj agresivnih nasprotnikov uvedbe večinskega volilnega sistema. Nekdo iz novih demokratičnih strank je povedal o prejšnjem režimu nekaj trditev, ki B. S. očitno niso bile všeč, zato je z neprikritim sovraštvom siknil skozi zobe: "Prej ali slej se bo oblast v Kranju zamenjala in potem boste že videli kaj pomeni to, da je revolucija permanentna...!". Zgodba o paničnem iskanju možnosti za pritožbo na ustavno sodišče zoper odločbo istega ustavnega sodišča (o večinskem volilnem sistemu) se je neslavno končala. Poročanja novinarjev o tem, da je pritožbo nasprotnikov večinskega volilnega sistema ustavno sodišče zavrglo, ni nihče zanikal (uradno bo najbrž znana odločitev ta teden in celo če bi bila drugačna, je napadena samo še ena od točk odločbe, katere sprememba ne more več vplivati na bistvo odločbe); soglasnad) odločitev tožilcev o tem, da ne bodo dopustili, da jih vpletejo v očitno protiustavno "ustvarjalno interpretacijo pravnih določb" (prosto po znani gorenjski poslanki), pa je dokončna. Sedaj, ko se je megla pravnega "stro-kovnjaštva " nasprotnikov večinskega volilnega sistema razkadila, bo šele mogoče oceniti vso bedo njihovega početja. V paniki se namreč rade pojavljajo napake. Ne samo (za diplomirane pravhike in celo doktorje pravnih znanosti povsem nedopustne) začet-niške napake, kakršna je bila dejstvo, da so že zdavnaj potekli vsi roki za pritožbe (celo, če bi tožilci pristali na "ustvarjalno interpretacijo pravnih določb"). Kadar se pravna stroka podredi politiki, se v naglici hitro zgodi, da posamezniki "v odtenkih" spremenijo svoje mnenje. Najbolj očiten primer je dr. Krivic. Še pred nekaj leti najbolj znan zagovornik dokončnosti in izvršljivosti odločb ustavnega sodišča je tokrat dajal v svojih pismih v bistvu vnaprejšnjo "odvezo" poslancem, če bodo kršili odločbo ustavnega sodišča. Isti dr. Krivic, ki je pred samo nekaj meseci zagovarjal neodvisnost sodstva, še posebej ustavnega sodišča, je tokrat s svojim pisanjem pomagal ustvarjati poslancem LDS, ZLSD (in drugim tožnikom) močan politični pritisk na ustavno sodišče, kar v pravni državi ni ne dopustno in ne opravičljivo. Ves teater s pritožbo na ustavno sodišče zoper odločbo istega ustavnega sodišča je potekal samo zato, ker nasprotniki večinske ga volilnega sistema niso hoteli upoštevati niti najbolj temeljnih načel pravnega reda. Ce se z od loč bo nekega sodišča ne strinjaš, se v pravni državi pritožiš na višjo stopnjo (instanco). Višja stopnja od ustavnega sodišča pa je kvečjemu Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu. Seveda se g. Krivic, g. Kristan, g. Baškovič in drugi tja rajši niso pritožili, saj bi se takšni pritožbi tam bržkone smejali. Vsemu trudu stare nomenklature in večine poslancev navkljub je ljudstvo na referendumu povsem jasno izrazilo svojo voljo - samo predlog za dvokrožni večinski volilni sistem je dobil več glasov "za" kot "proti". Prav to je bistvo težav prej naštetih gospodov. V Sloveniji bomo volili po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu (to je zdaj že jasno!) zato, ker se je tako odločilo ljudstvo. Bržkone ste se vprašali, kje je tu humor. V minulih tednih ga je bilo v razpravah o volilnem sistemu kar precej. Pustimo ob strani Zmaga Jelinčiča, ki je trdil, da je državni zbor višja stopnja ("instanca") ustavnemu sodišču in torej lahko odločitve ustavnega sodišča tudi zavrne; pa tudi go. Darjo Lavtižar - Bebler, ki se je "strokovno " na vse kriplje prizadevala za "ustvarjalno interpretacijo veljavnih pravnih norm" (dobesedno!). Res je sicer, daje tudi v paniki izrečena neumnost lahko smešna in da je očitno za mnoge revolucija res "permanentna" (pritožbo na ustavno sodišče zoper njegovo lastno odločbo je poznala rajnka "Juga"). Da pa se lahko tudi najbolj resne zadeve brani s humorjem, so dokazali poslanci SDS, ki so na predlog 47. poslancev za pritožbo na ustavno sodišče (zoper odločbo o večinskem sistemu) vložili dopolnilo, s katerim so poslancem kontinuitete predlagali, naj se pritožijo še varuhu človekovih pravic in na Helsinški monitor ter tako še dodatno zaščitijo svoje privilegije: "da kandidirajo na strankarskih listah in so izvoljeni ne glede na število prejetih glasov; da lahko delajo povsem v nasprotju s predvolilnimi obljubami; kršijo ustavo in zakone (pri tem pa še uživajo imuniteto); prejemajo izjemno visoko plačo ne glede na kakovost svojega dela, pa lahko še vedno na strankarski listi računajo na vnovično izvolitev." Stara modrost pravi, daje v vsaki šali pol resnice. V tej - o kateri javna glasila skorajda niso nič poročala (le zakaj ne?!) - pa je bila skrita vsa resnica velikih besed o volilnem sistemu. Branko Griins je član SDS PREJELI SMO Izjava navijačev HKAcroni Vsakemu državljanu republike Slovenije je zagotovljena pravica do sodnega varstva - ta pravica se odreka samo hokejskim igralcem jeseniškega ACRONIja:. - onemogočeno jim je vlagati tožbe na sodišče - zavezani so molčečnosti - oziroma v medijih ne smejo dajati nikakršnih izjav - izpostavljeni so šikaniranjem - trgajo jim pogodbe o zaposlitvi itd. -ne prejemajo plači/a za svoje delo itd. Kljub vsemu zgoraj naštetemu je to zmagovalno moštvo' slovenskega hokeja, za katerim stoji na deset tisoče navijačev. Hokejska zveza Slovenije se je v svojem Statutu zavezala, da bo: - zagotavljala pogoje za vrhunski hokej - storila vse za reprezentiranje slovenskega hokeja, med dejavnost pa so si gospodje iz HZ v Statut celo zapisali, da jim je cilj množičen in kakovosten razvoj ter organiziranost hokeja v Sloveniji - na ta cilj pa so v korist ostalih klubov takoj pozabili. Namesto da bi gospodje v Ljubljani storili vse zgoraj našteto, so raje jeseniške fante izključili iz prvenstva, kajti točno se je vedelo, da so to novi državni prvaki. Navijači Red Steelersa bomo o dogajanju na slovenski hokejski sceni obvestili tudi Mednarodno hokejsko zvezo ter v Slovenijo povabili gospoda Neila K. Sheehyja, nekdanjega Olimpijinega igralca, da bo slovenski javnosti lahko razkril vse umazane podrobnosti v hokejskem športu. Hokejski pozdrav! Navijači Red Steelers, Škofja Loka Olimpija pred Jesenicami Je bilo, je in bo. A le, kar se tiče denarja, s katerim so in bodo kupovali narejene hokejiste z Jesenic. In ni res, gospod Mitja Lomovšek, da tokrat nesramna Ljubljana nima pri stavki igralcev Jesenic prstov zraven. Vi pravite morda, tokrat ne. Varate sebe in nas, ki beremo vaše članke v časopisih. V sezoni 1987/88 sem si ogledal mnogo tekem v Ljubljani, Zagrebu in največ na Jesenicah, saj sem njihov pristaš. V Zagrebu 4:3 za Jesenice, na Jesenicah 5:0 za Olimpijo (več ne bom našteval), a naslov zasluženo Jeseničanom. Navijači Olimpije so vedeli veliko o zaslužkih svojih ljubljencev. Z njimi sem se peljal z avtobusom proti Ljubljani (izdajal sem se za žabarja) in povedali so, da bi dobili tuji igralci pri Olimpiji po 1,6 milijona, domači po 0,6 mil. v primeru, da bodo prvaki. Povedali so tudi, da bodo dobili igralci Medveščaka vsak garsonjero na Krku od podjetja Gortan. Prvaki so postali Jeseničani in bil sem v slačilnici Jesenic. Presenečen sem bil, kar sem videl in slišal. Na tleh dve gajbi piva (menda Union) in besede direktorja Železarne in predsednika Jesenic: "Nocoj boste sami proslavili uspeh, skupaj se bomo dobili kdaj kasneje!" Postali so prvaki Jugoslavije in popili dve gajbi piva. Edo Hafner mi je dal hokejsko palico in povedal, ko sem ga vprašal, koliko bodo dobili za osvojeni naslov: "Oh, Železarna nima denarja, če bo 200,000 din, bo veliko. "In verjel sem mu in mu še danes. Koliko pripadnosti je takrat pokazal Franc Košir, koliko igralci, koliko gledalci, to lahko doživiš in se prepričaš, če si med njimi. In trdim, da je velika razlika v porabi denarja med Olimpijo in Jesenicami. In, če je M. L. našel podatek, koliko naj bi dobil Ed Kastelic pri Jesenicah, naj še poizve koliko dobijo pri Olimpiji. A tega ne bo obelodanil, ker igralci Olimpije ne bodo stavkali. Oni so lahko tudi pet mesecev brez plače, saj igrajo zaradi veselja. M. L. naj zapiše, zakaj so doslej odhajali igralci z Jesenic v Ljubljano in ne obratno. Letos prvič obratno Ed K. Sam se čudim, katere kvalitete so pogojevale njegov prestop k Jesenicam. Enako se čudim glede Simiča, ker Glavič je dragulj. Upam v pravilno rešitev spora, v slačilnici bodo pa igralci Jesenic pili laško pivo, ko bo končana zadnja tekma za letošnji naslov. Takrat pa M. L. napišite pošteno "poročilo" o uspehu in težavah HK Jesenice. Alojz Šribar, Kobile 3/a, Leskovec Solidarnost kaznovanim hokejistom Jesenic Napisat v podporo po krivem kaznovanim hokejistom Jesenic. Uporabili so eno od treh možnosti. Prva je bojkot dela brez plačila (štrajk). Druga je gladovna stavka. Tretja je samomor. Drugih možnosti niso imeli, kol jih nimajo proizvodni delavci. Upali so namreč prekinili delo in glasno povedali, da za delo pripada plačilo. Vsi delavci v tej državi te sme/osti nimajo. Praksa sistema je, da je kriv listi, ki je lumparije obelodanil in ne tisti, ki jih je povzročil. Tudi omenjena hokejska afera ponovno to potrjuje. Gladiatorji - hokejisti Jesenic Kdo pije, kdo plača se že dolgo ne ve, zato hokejisti plač ne dobe. Metode so znane tudi direndaj, delavec plačuje ' za naprej in nazaj. Ko fabrko jeseniško vzel je hudič, država poslala svojih ni prič, se zlati lonec razletelje v nič. Za kar delavci garali so stoletje, zapravljeno prvo slovensko je bilo poletje. Pognali na cesto so nas pet tisoč dvesto, da za svoj promet imeli so prazno cesto. Ni tekla kri, le zvezda nič več ne blesti. Še mala hokejska bledi, ko hokejisti postali so le gladiatorji. Delavcu le solza počasneje vsak dan polzi, ko nekoč njegove tovarne nič več ni. Ni kruha zdaj še iger ni, zakaj naj delavec sploh še živi? Ni v čast oblasti, ki pustila je delavca pokrasti. Denarja velikim nikoli ni dovolj, še v hokej denar prinesel je razkol. Ko ukradeš malo si do smrti zaznamovan, ukradi veliko, vzemi več pa boš opran. Za red narava le skrbi, ko stvar dovolj smrdi jo v gnojišče spremeni. Da še led lahko nam zasmrdi, saj skoraj za verjeti ni. Spet plača bo najbolj razcapan, ko vodilnih ne bo niti sram! Zoran Šporn SKB Banka posluje v nasprotju z veljavno zakonodajo Poslovna enota SKB Banke v Krškem je aprila 98 v nasprotju z Zakonom o bankah in hranilnicah nepooblaščenim bivšim funkcionarjem stranke odprla dve hranilni knjižici, na kateri je odvetniška pisarna Starman iz Kopra nakazala finančna sredstva Zelenih Slovenije (35. člen citiranega zakona). Banka je pri reševanju zahteve Zelenih Slovenije, za prenos preostanka sredstev na matični žiro račun pri APP Ljubljana ugotovila, da so sredstva res last stranke. V svojem odgovoru nas je pozvala, da predložimo vso potrebno dokumentacijo za prenos sredstev na matični žiro račun. Po predloženi dokumentaciji, pa je banka spremenila odločitev in sicer v odločitev, da bo sredstva deponirala na pristojnem sodišču. Razlog tej odločitvi utemeljuje z dejstvom, da ji ni poznano, kdo je predsednik stranke, in da o tem nima razpoložljivih podatkov, ker registrski organ pri MNZ ne vodi registra zakonitih zastopnikov političnih strank. Tako banka poleg nezakonitega odpiranja hranilnih knjižic sedaj lastniku na zahtevo pooblaščenih podpisnikov za upravljanje z žiro računom stranke neupravičeno zadržuje sredstva stranke. Zeleni Slovenije imajo svoj žiro račun pri APP Ljubljana odprt že od 25. I 1990 leta, prav tako pa so tudi registrirani skladno z Zakonom o političnih strankah. Zadnja zamenjava podpisnikov na APP Ljubljana za upravljanje z žiro računom pa je bila opravljena 23. 7.-1997 v času izvolitve Mihe Jazbinška za predsednika stranke. Bankin dvom o predsedniko-vanju stranke je neupravičen in neutemeljen, ker sredstva niso^ predsednikova lastnina, temveč strankina. Zato je tako izgovarjanje banke neutemeljeno. Vsekakor pa je neizpodbitno dejstvo, da je banka omogočila z nezakonitim odpiranjem hranilnih knjižic trošenje strankinega denarja nepooblaščenim osebam za zasebno rabo. Pravno nesporno dejstvo je, da so bili gospodje Vane Gošnik, Ivan Tomše in Rudi Meršak P° postopku določenem v statutu stranke, dne 16. 5. 1998 zaradi finančnih nepravilnosti Pn poslovanju s strankinim premoženjem in utemeljenim sumom storitve kaznivega dejanja ponareditve dokumentov, izključeni iz stranke. Vsi trije so potrdili prejem pismenega odpravka sklepa o izključitvi. Nobeden od navedenih se ni pritožil zoper prejeti sklep, kije po preteku pritožbenega roka postal pravnomočen. Vsekakor pa bomo stopnjo odgovornosti SKB Banke za potrošena sredstva (20 milijonov sit) prepustili ugotavljanju Pn\ stojnemu sodišču. Zeleni Slovenije bomo povrnitev teh sredstev, ki so namenjena programskem delovanju stranke zahtevali od tistih, ki so jih potrošili in seveda tudi od banke, ki je soodgovorna %a tako trošenje. Zeleni Slovenje se opraviči' m o svojim volivcem, ker ne delv jemo v celoti po svojem delovnem programu, vsekakor pa Je vsaka naša zmaga na pravne*71 področju naš prispevek k uvelj^' Ijanju pravne države, kakor Jf zapisano v drugem členu nase ustave. Zeleni Slovenk Generalni sekreta' Božo Dukić U«"- 318 Kako samotno je včasih nase življenje "Danes se zavedam, kako so starši, v strahu pred pohujšanjem, ubili v meni vso željo po spolnosti, po dotiku, po ljubezni, že od malih nog sem poslušala, kako so moški umazani, in da od nas, žensk, hočejo samo "tisto", potem pa nas zavržejo in si izberejo drugo. V naši hiši ne bo nobenega pohujšanja, je bil stavek, s katerim sem hodila spat in se prebujala... "je odkrito in iz srca pripovedovala Jožica. Tiste redke obleke, kijih je dobila, so bile krojene bolj za na pogreb kot pa za mlado dekle. Nobenih svetlih barv, le siva in temno modra. In seveda pravih dolžin, daje ja pokrilo vse, kar bi lahko bilo pregrešnega. "Meni ne bo noben zet nikoli očital, da sem dovolil razuzdanost, je vztrajal oče zmeraj, ko ga je Jožica želela prositi za malo svobode. Edinole takrat, ko je pomagala v cerkvi, je čutila, da ima malo svobode. Tam je oče ni preganjal. Trdno je verjel, da je na varnem... Pa ni bila... vsaj ne povsem... "Bil je še mlad in poln idej o tem, kako ho faranom polepšal življenje, "je nadaljevala Jožica in se nehote zazrla skozi okno kot bi želela, da njene misli svobodno polete nekam daleč. "Vedela sem, da je nekaj med nama, čeprav si tega ne on in ne jaz, nisva upala povedati na glas... Strah je naju bilo... Tako žalostno in otožno meje gledal, koje sedel za harmonijem, jaz pa sem pela v zboru. Sele ob njem sem začutila, da se moje srce odpira in če sva le imela čas, sva se pogovarjala in poslušala drug dru- USODE P i se*: M i ena M i k I a v č i ć gega. Pripovedovala sem mu pesmi, ki sem jih sestavljala v svojih mislih. On jih je z nasmehom poslušal in me učil, kaj bi bilo bolje. Večino pesmi sem posvetila njemu. Zaslužil si jih je... Toda, da ne bi bilo preveč očitno, sva se lahko sestajala le poredko. Ne, saj sploh ni bil lep ali kako drugače dopadljiv. Le njegove besede so me znale pobožati... Pa 6 meni ni mislil, da sem pokvarjena, ker bi rada risala... Pomagal mi je, da sem v sebi našla vsaj malo samozavesti. Nikar ne misli, da delaš kaj narobe, mi je govoril, ko sem z rok drgnila barve, ker sem se bala očeta. Tak je bil... Nikoli ni med nama prišlo niti do poljuba, kaj šele do česa drugega... pa toliko sva si pomenila... Ko je zapuščal faro, se je jokal... Stal je med vrati, še danes ga vidim, in mi stiskal roko, kot bi jo želel odnesti s seboj... Ostani taka, kot si, je šepetal, potem pa se je nenadoma obrnil in stekel po stopnicah... veliko mi je dal.. Čeprav sem bila po njegovem odhodu spet prepuščena sama sebi, sem iz najinih srečanj črpala moč, da sem preživela..." Jožica seje vsa izčrpana od silnih spominov, naslonila nazaj in zaprla oči. "Zakaj so nekateri ljudje v imenu neke pravičnosti pripravljeni uničiti življenja drugih?!"je nato dejala z glasom polnim čustev. "Kaj bi danes lahko bila?! Imela bi najmanj fakulteto, lahko bi razstavljala, poznali bi me... Objavljali bi moje pesmi... Bila bi nekdo... Tako pa nisem nič. Še opazi me ne nihče. Bojim se ljudi. Še zmeraj ne morem pozabiti nasvetov, ki so mi jih v mladosti vsadili v glavo..." Za kratek čas sva z Jožico klepetali o povsem "nevtralnih " stvareh, toliko, da se je spet umirila. "Ja, o pismu sem ti želela povedati... Kako je spremenil, na nek način, moje življenje... Vedela sem, da ima moja soimenjakinja (Jožica Kavčič). Fanta pri vojakih. Vedela sem tudi, da se imata rada, da se morata bolj ali manj na skrivaj sestajati, ker je Jožica že dlje časa hodila z nekim drugim... Skratka, imela je dva... (ne, saj ji nisem bila nevoščljiva..!!) Potem pa ji je njena skrita ljubezen poslala od vojakov pismo. Še danes ne vem, kje je imel poštar pamet, da je tisto pismo pustil pri nas... Seveda ga je oče odprl... Brigalo ga je, na koga je bilo kaj naslovljeno, on je bil tisti, kije poskrbel, da je pošto oddal naprej, če se je tako odločil (ali pa tudi ne)... Kaj hujšega se ni moglo zgoditi... Poštar je prišel ravno takrat, ko je v sadovnjaku, spomladi je bilo, obrezoval drevje. No, je dejal očetu, pa je vaša Jožica končno le dobila eno pošteno pismo... Oče je zlezel z lestve (videla sem ga, ravno sem obešala perilo) prijel tisto pismo, ga nekajkrat obrnil, nalil poštarju njegovo porcijo žganja in izginil v hiši. Bila sem radovedna, kaj je bilo... Ne da bi našla kakšen izgovor, kar tako, sem stopila do vrat. Komaj sem prijela za kljuko, jih je odprl ata. Bil je ves siv v obraz... ne morem opisati, kako me je gledal... Kot bi me želel na mestu ubiti... Potem me je prijel za lase in me potegnil v hišo. Porinil me je, da sem padla po tleh... Prokleta kurha, je začel kričati nad menoj, kdaj si se gonila s tem prascem?! S tistim, meni neznanim pismom, mi je mahal pred nosom in me brcal... Ni bilo važno, kam je priletelo... Ležala, sem na tleh, osupla in odrevenela... Niti braniti se nisem mogla... Le sem in tja sem slišala posamezne odlomke, kajti oče se je, medtem ko me je pretepal, odločil, da me bo sramotil še z napisanim... Vem, da je pisec pisma obujal spomine na neko noč, preživeto skupaj, pred odhodom k vojakom... Spominjam se tudi, da ga je malo skrbelo, da se IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilM takrat ni kaj zgodilo... In take brez veze, zaljubljene reči, kot jih piše nekdo, ki je v kakšno noro zatra- pan..." Jožico je pred razjarjenim očetom rešila njena sestra Poklicala je na pomoč še mamo, vendar se ta ni želela vtikati. On že ve, kaj dela, je rekla... Jožica je med solzami skušala očetu dopovedati, da to pismo ni namenjeno njej, da s tem fantom nista se nikoli nič imela, (da jo, glede na to, čigava je bila, ne bi niti povohal!!!), da je to pismo od neke druge Jožice...\Jbda oče je v svojem prepričanju vztrajal. KO jo je enkrat nehal brcati, je pljunil nanjo, zaloputnil" vrati in šele, ko je bil zunaj, v veži, ga je slišala, da Je zavpit, da je noče nikoli več videti... "Bo mi je priča, da je bilo tako," je dejala Jožica žalostno. "Ni bilo važno, če so ljudje lagali, kradli, bili surovi-Za mojega očeta je veljalo, da je pošten tisti, ki Je živel čisto. Predvsem je to veljalo za ženske... Ne vem' nikoli nisem mogla ugotoviti, zakaj je tako sovraži' misel na spolnost, na privlačnost med dvema človekoma... Saj je, konec koncev, tudi sam imel otroke... Vem pa, da so se mu ljudje, ki so veljali za bolj "živahne strašno gabili..!" Jožica je naslednji dan morala od doma. Nihče jo m niti pospremil, niti ji ni rekle kakšne besede v slovo-Težko je bilo razumeti, toda niso je več marali. Mogoče samo zaradi ihte, ponosa, ker bi s tem priznali, da so se zmotili. Jožica je svojo srečo našla v risanju akvarelov, dob'' la sije službo in, čeprav s težavo, preživela... Toda vc je težko razložiti) nikoli se ne bi mogla navezati n moškega... Zato ostaja sama, včasih nezadovoljna, drugič Polrja' toda življenje gre naprej. In ko na radiu sliši kaksn lepo pesem, ji zaigra srce in ji polepša dan... KAŽIPOT, PODLISTEK 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Protestna izjava o prenovitvi in dograditvi HE Moste Razvijajmo se po meri narave in njenih krajin celotne Slovenije zavedajoč, da nam je Bog - stvarnik Podaril to lepo deželo. Človek je lahko zdrav le ob naravnih elementih svojega okolja in samega sebe. Prizade vajmo si, da ohranimo naravno bogastvo našega okolja, kajti krut poseg v naravo vodi v nove in neozdravljive bolezni, ter predčasni odhod s tega sveta. Vsaj tam, kjer je največje bogastvo naravne moči, bodimo do nje prijaznejši. Irilgavski narodni park moramo obravnavati kot "naravni" in ne kot narodni park. Kajti park je dejansko naravni in je le last slovenskega naroda. Razpoteguje se po vsej Sloveniji s ponosnim idealom Triglava, ki z blejskim in bohinjskim okoljem upodablja pravljični raj tega področja. Na tem osrčju se je ustavil tudi nekdanji pokojni Arnold Rikli t. i. ambasador Švice, c?prav je bil tujec se je zavedal, da je tako naravo, kot je tu, tudi po Nravstveni plati treba ohranjati. Medtem ko imamo mi do lastnih naravnih virov in lepot tako malomaren odnos, kot da nam to nič ne Pomeni. 2e samo ime Narodni park sProža nagib, da narod z njim poče-naj kar hoče. Čeprav narava sama sebe ohranja, da ostane taka, kot dejansko je. Tudi pogonska energijo- ki se hoče pridobivati na Področjih, kjer to škoduje deželi in °kolju naj bi se usidrala tja, kamor s°di. Kajti sonce, voda, zrak in zemlja nam dajejo drugačno tehnologijo pridobitve te pogonske sile in elektrike.. Razširitev turizma (dolgoročno gledano) bo prinašal nove vire, dohodkov za lažje plačilo morebit-nega uvoza energije iz tujine (področnega sveta), koder turizma ni. Strnimo vrste in se odločno Postavimo po robu, kjerkoli se nam neupravičeni posegi vsiljujejo. Vse 'iste, ki so odgovorni za okolje in Prostor (minister Pavle Gantar) P°zivam, da prisluhnejo naravi in občanom (državljanom) Slovenije, da taka zlodejstva preprečimo. To naj dokončno velja tudi za zgrešeni toojek I obstoječe južen obvoznice, ki Jj! Predvidena, da se spelje na "etinski klanec do osrčja Bleda, ^ihče od odgovornih ne pomisli, da °i to pomenilo le navoznico promet-ne8a zamaška dodatnih plinov in neizogibnega hrupa, katerih si Zelimo le z dovolj oddaljeno °bvoznico razbremeniti, zato se tudi naziva kot obvoznica. Jože Sitar, Koritno 63, Bled Ohranimo Slovenijo slovensko Kmetijstvo in turizem sta močno Povezana z gostinstvom in imata v Sloveniji še največjo perspektivo za °bst0j, Vse drugo pa tako ali tako pr°Pada, saj smo domala skoraj vsa p°djetja uničili in smo le še kot trgovci uvoženih izdelkov tujih podjetnikov. Medtem ko se za domače proizvode predvsem kmetijstvo in turizem ne potrudimo. Če bomo uničili tudi naravo, ki nam prinaša edini vir življenja bo konec tudi nas. Turisti bodo radi prihajali k nam le, če bomo naravo ohranili tako, kot je, zato bi se morala dolgoročna strategija kmetijstva in turizma pri nas drugače začeti. Spodbujajmo mlajše rodove v delo na kmetijstvu in turizmu ter bodimo konkurenčni, kajti z nekoliko več dela in ne nasprotno, ki goste ali kupce odvrača, saj le taka politiko lahko prenaša boljši iztržek in delitev plače posameznikom. Nemci so po drugi vojni med drugim tudi v kmetijstvu in gozdarstvu na sto tisoče tujcev (celo na črno) zaposlovali, da rešijo podeželje. Mi pa šele zdaj izhajamo iz stiske tistih časov, kajti imeli smo domačega okupatorja, kije uničeval kmetijsko podeželje in lastništvo ne zavedajoč se, da je kratil voljo ljudstva do tega dela, čeprav je edini najlepši in perspektivni na tem svetu. Če bo šlo tako naprej, da bi' se evropska industrializacija širila (tudi k nam) se bomo Slovenci rojevali le še kot ujetniki in hlapci industrijske vojne in njenih con v korist tujih nad vladarjev. Če se hočemo rešiti tega križa, nam ne preostane drugega, kot da prebudimo podeželje z bogatim vinogradništvom, sadjarstvom, ki se razprostirajo ob prelepih šumečih gozdovih in turizmom, saj le ta nam omogoča največji izvoz našega dela. Preusmerimo pa predvsem kmetijstvo za pridelavo zdrave bio prehrane, ki lahko obrodi le ob varovanju okolja. Hvala! Bled, dne H. 3. 1999 Jože Sitar, Koritno 63, Bled GLASOV KAŽIPOT Islandija, ledena dežela Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled bo v petek, 19. marca, ob 19.30 uri biologinja Alenka Šimic s pomočjo diapozitivov in videopos-netkov predstavila "ogenj in led Islandije". Izleti V Lenti Brezje - Mošnje - Ljubno - Društvo upokojencev Brezje - Mošnje Ljubno vabi svoje člane na pomladanski nakupovalni izlet na Madžarsko v mesto Lenti. Izlet bo v četrtek, 25. marca. Prijave sprejema do zasedbe avtobusa tajnica društva g. Zvonka Šmid po tel.: 730-716 od 16. do 20. ure. Rok prijav z vplačili sprejema do vključno torka, 23. marca. Ura odhoda avtobusa bo objavljena na plakatih. Izlet v Izolo Škofja Loka - Društvo upokojencev Škotja Loka obvešča vse, ki ste se nadejali kopanja v Laškem, da je bazen za zunanje goste do konca maja zaprt. Vabijo pa vas, da se z njimi popeljete na kopanje v Izolo 24. marca z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v društvu od danes, 12. marca dalje do zasedenosti avtobusa. MEG4MIIK 0 stereo fotografiji Škofja Loka - V Martinovi hiši v Škofji Loki bo jutri, v sredo, ob 18.30 uri Mitja Vidmar predaval o stereo fotografiji. Kompozicija v fotografiji Kranj - Fotoklub Janez Puhar Kranj vabi na predavanje Kompozicija v fotografiji, ki bo v torek, 23. marca, ob 18. uri v klubskih prostorih v nekdanjem Delavskem domu v Kranju, Slovenski trg 7 (vhod št. 6, v kleti, nasproti občine). Predavatelj gospod Marjan Kukec bo predstavil pogled likovnega strokovnjaka na fotografsko podobo. Redna klubska srečanja so ob torkih od 18. do 19.30 ure v klubskih prostorih. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Slovenski trg 1, 4000 KRANJ vabi k sodelovanju STROKOVNEGA DELAVCA na področju ZAKONSKEGA IN DRUŽINSKEGA SVETOVANJA Pogoji: - dipl. psiholog ali dipl. socialni delavec - opravljen strokovni izpit na področju socialnega varstva - opravljen preizkus znanja iz ZUP-a - poznavanje osnov računalništva - enoletne delovne izkušnje Zaposlitev je za določen čas enega leta s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pričakujemo v 8 dneh na gornji naslov. Občni zbor PD Jezersko Jezersko - Planinsko društvo Jezersko vabi na redni letni občni zbor društva, ki je lani jeseni praznovalo svojo 50-letnico. Zbor bo v petek, 19. marca, ob 18.30 uri v dvorani Korotan na Jezerskem. Zanimiva poročila o društveni dejavnosti bo dopolnilo še predavanje z diapozitivi štirih domačih planinskih fotografov. Občni zbor TD Ribno Ribno - Turistično društvo Ribno vabi na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 20. marca, ob 19. uri v Hotelu Ribno. Občni zbor DU za Selško dolino Železniki - V Kulturnem domu Železniki bo v petek, 19. marca, ob 15. uri občni zbor Društva upokojencev za Selško dolino. Krvodajalske akcije Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj obvešča, da še do 17. marca potekajo krvodajalske akcije in sicer bodo odhodi avtobusov naslednji: danes, v torek, 16. marca: ob 16.30 uri -KO RK Bela - AP Bela; ob 8. uri -KO RK Duplje - AP Duplje; ob 9. uri - KO RK bratov Smuk - pred KS Bratov Smuk, Likozarjeva 29, ob 10. uri - KO RK Čirče - AP Čirče; ob 11. uri KO RK Huje - pred KS Planina - Huje, C. 1. maja 5; jutri, sreda, 17. marca; ob 7. uri - KO RK Stražišče pred cerkvijo; ob 8. uri - KO RK Stražišče - AP Stražišče pred cerkvijo; ob 9. uri - KO RK Viskoko - AP Visoko; ob 9. uri - KO RK Jezersko - AP Jezersko; ob 10. uri - KO RK Naklo - AP pred Domom kulture Naklo Potujoča knjižnica Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja obvešča, da bo potujoča v knjižnica v mesecu marcu obiskala bralce po ustaljenem urniku: v torek, 16. marca, v Križah pred osnovno šolo od 15.30 do 16. ure, v Snakovem pred trgovino Pod slemenom od 16. do 16.30 ure, na Podvasci pred Gosarjevo hišo od 16.30 do 17. ure, v Pristavi pred bloki od 17. do 17.30 ure in v Lomu pred osnovno šolo od 18. do 19. ure; v sredo, 17. marca, v Lešah pred šolo od 16. do 16.30 ure, v Hudem Grabnu pred Smolejevo hišo od 17. do 17.30 ure in na Brezjah pred Domom družbenih organizacij od 17.30 do 18.30 ure; v četrtek, 18. marca, v Gadovljah pred Ankovo hišo od 16. do 16.30 ure, v Dolini pred šolo od 17. do 17.30 ure in v Jelendolu pred gasilskim domom od 18. do 19. ure; v petek, 19. marca, v Seničnem pred cerkvijo od 16. do 16.30 ure, v Seničnem v novem naselju od 16.30 do 17. ure, v Sebenjah pred trgovino od 17.30 do 18.30 ure in v Žiganji vasi pod lipo od 18. do 19. ure. Tečaj za varstvo narave Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka bo v marcu in aprilu organiziralo Tečaj za varstvo narave za planince in druge ljubitelje narave. Zainteresirani lahko podrob-nešje informacije dobite pa PD Škofja Loka, Kapucinski trg 13, tel.: 064/620-667 ali v vseh gorenjskih PD. Novi prostori škofjeloških študentov Škofja Loka - Klub škofjeloških študentov obvešča, da so se preselili v nove prostore, ki so sedaj na Mestnem trgu 20 (nasproti krčme Mihol, za mesarijo Mesko). Reiki Radovljica - Vsi, ki jih zanima Reiki, se lahko udeležite naslednjega srečanja Reikistov, ki bo 22. marca, ob 17. uri v Knjižnici v Radovljici. Bled - Tečaj Reiki prve stopnje bo 26. marca popoldne in 27. marca ves dan na Bledu. Informacije in prijave sprejema Manja Marija Robič -Reiki in Kamna mojstrica po tel.: 061/140-65-65. De Profundis v kranjski mestni cerkvi Kranj - V okviru Zborovskega ciklusa 98/99, ki ga organizira Klub študentov Kranj bo v soboto, 20. marca, ob 20. uri v glavni mestni cerkvi Sv. Kancijana in tovarišev v Kranju koncert Komornega zbora De Profundis. Zboru z domicilom v Kranju je v zadnjih letih uspel preboj v vrh slovenske komorne glasbe. Svojo kvaliteto je zbor v zadnjem času potrdil z zlatim odličjem na našem največjem zborovskem tekmovanju "Naša pesem" v Mariboru in s prvim mestom na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. Vabljeni k glasbenem uživanju. • I.K. Koncert ŽPZ Andreja Vavkna Ljubljana - Šentvid - Koncert cerkvenega pevskega zbora Andreja Vavkna iz Cerkelj na Gorenjskem bo v sredo, 17. marca, ob 20. uri v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani - Šentvid. Nastop glasbene šole Škofja Loka - V Kapeli Puštalskega gradu bo v četrtek, 18. marca, ob 18. uri nastop učencev Glasbene šole Škofja Loka. Vlado Kreslin v Škofji Loki Škofja Loka - Klub škofjeloških študentov vabi na koncert Vlada Kreslina, ki bo v petek ob 21. uri v dvorani Superstar. Adi Smolar v Sv. Duhu Sv. Duh - V četrtek, 18. marca, bo ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Sv. Duhu koncert Adija Smolarja. Koncert v Naklem prestavljen Naklo - Koncert ansambla Slapovi, ki je bil napovedan za 19. marca v Naklem, je zaradi bolezni v ansamblu prestavljen na april. Datum bo sporočen aprila. Velikonočni koncert Stražišče pri Kranju - Kranjski komorni orkester Carnium in MePZ Musica Viva pripravljata letos velikonočni koncert z izvedbo znamenite duhovne skladbe Stabat Mater J. B. Pergolesija. Kot solistki bosta nastopili tudi naši priznani pevki, sopranistka Olga Gracelj in mezzosopranistka Sabira Haj-darevič. Koncert bo 30. marca ob 20. uri v Šmartinski cerkvi v Stražišču pri Kranju. Znanstvenofantastične ilustracije Kranj - Društvo Pungert Kranj vabi na ogled razstave znanstvenofantastičnih ilustracij Jureta Kralja iz Kamnika, katere otvoritev bo jutri, v sredo, ob 20. uri in bo na ogled v Cafe galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja. Ljudske šege in običaji Begunje - V Galeriji Avla Občine Radovljica bo jutri, v sredo, 17. marca, ob 10.30 uri otvoritev razstave likovnih izdelkov otrok, vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic Vrtca Begunje Ljudske šege in običaji -Zima odhaja, pomlad je tu. Zaplesali in zapeli bodo otroci iz Vrtca Begunje. Razstavo bo odprl župan Janko S. Stušek. Na ogled bo do 8. aprila od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ure. Dobrodelna razstava ob materinskem dnevu Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja je od 12. do 26. marca odprta dobrodelna razstava ob materinskem dnevu. Razstavljene svilene rute so delo treh udeleženk študijskega krožka slikanje na svilo, ki je potekal v Društvu za zdrav osebnostni razvoj Radovljice. Razstavlja Gregor Kokalj Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki je do 1. aprila odprta razstava del Gregorja Kokalja. Boing boing Slovenski Javornik - DPD Svoboda F. Mencinger Slovenski Javornik -Koroška Bela vabi na premiera komedijo avtorja Marca Camolettija Boing boing, ki bo v petek, 19. marca, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnemga doma na Slovenskem Javorniku. Prva ponovitev bo v soboto, 27. marca, ob 19. uri. Nadaljevanje na 27. strani V . . | 84 Emil Milan Pintar, futurist in pametni penzionist Kdor se ogleduje po znamenitih Poljancih, tgveda ne more mimo Emila Milana Pintarja. yed tem pisanjem sva se dobila v gostilni Na vi segajočih do polovice ušes, v času rop1 je bil oblečen v modre ali sive jean* hlače ter zeleno jakno z 'vonjetU P° zatohlem, obut je bil v teniške cop^te' čez glavo pa je imel potegnjeno crn volneno kapo brez izrezov za oči, nl)S in usta. Govoril je v slovenskem jezi™' z gorenjskim naglasom. Kdor bi roparja prepoznal, naj P1 liče na 080-1200 ali na 113. HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. Po Pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si KATEGORIJE A, B, C, D, E, H VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 22. marca, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 19. aprila ob 18.00 B&B JESENIQE, tel. 86-33-00, 19. aprila ob 18.00 B&B AMD ŠKOFJA LOKA, tel. 657-000, 14. aprila ob 16.00 ROZMAN BUS Udi - Bernardi 1.4. trst 13.4.,Palmanova - tovarna čokolade 18.3.,Lenti 27.3. Madžarske toplice od 15 4 do 18.4., Međugorje 24. - 26.3., Planica 21.3., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel.: 411-510 - 25. in 27.3 Lenti - 18. 3. Italija, - 25. 3. Češka - 21.3. smučarski poleti Planica novo- SOVO 1 VILJEM TURIST, s.p. l^^ični prevozi oseb Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vsak ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portogruaro - vsak petek v mesecu Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure po telefonu 451-542 ali GSM 041/670-673 BORZA ZNANJA \ KnJiŽnica Otona Župančiča, \ e"ota Delavska knjižnica, i 'ivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel-(06l) 13-22-178 I e'maik borza.znanja@spika unistar-si AVTO BI SNI PREVOZI BRINOVEC MOKO - kombi prevozi V[eL: 563-876, 557-757 i šiviljstvo in trgovina CVETKA \ Kranj, St. Žagarja 16 Tel-: 225-162 ŠPORTNA DVORANA BLED V Borzi znanja pomagamo tistim, ki znanja in informacije iščejo ali ponujajo. V naši bazi podatkov je že več kot 5000 različnih učnih ponudb in povpraševanj. Tako vas lahko na primer seznanimo s prijaznimi ljudmi, ki vas bodo naučili: - govoriti po portugalsko - izdelovati vitraže - pisati in pripovedovati pravljice - ali uporabljati zahtevnejše računalniške programe Seveda naši člani vedo še marsikaj drugega. Če želite izvedeti, kaj vam je pri nas na voljo, nas pokličite ali obiščite. Naše storitve so brezplačne in so vam na voljo na telefonski številki (061) 13 22 178 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. Po ugodnih nakupih: Trst - Palmanova 18.3., Lenti 27.3. Tel.: 731-050, 041/744-160 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Vabimo vas na veliko predvelikonočno znižanje vseh izdelkov iz lastne proizvodnje - 30% Možnost plačila z odlogom s čeki na 15.4. in 15.5. Pohitite - zaloge so omejene Rekreacijsko drsanje: sobota od 16.00 - 17.30 ure nedelja od 9.30 - 11.00 ure in od 16.00 - 17.30 ure CENIK: otroci do 10 let 300 sit, odrasli 500 sit, izposoja drsalk 400 sit. Vse ostale informacije po tel.: 064 741 612 I ljubitelji Tavanja pV REKREACIJE \ TERME BANOVCI ' 15% popust ZA upokojence jagodni vikend Programi Pokriti olimpijski bazen v Kranju Odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure in od 20. do 22. ure, sobote od 11. do 22. ure, nedelje od 8. do 22. ure. Druge informacije po tel. 064/224-040 vsak dan od 8. do 22. ure. Do 19.3.1999 ugodna cena s popustom v Zelenem gaju za 5x polpenzion 26.214 SIT. V času velikonočnih praznikov imajo otroci do 12 let brezplačno bivanje in hrano. Zelo zanimiv animacijski program. Informacije: Terme Banovci, 9241 Veržej, tel. 069 13 440, fax. 069 87 703. V zdravilišču RADENCI Vam v hotelih Miral in Radin dajemo VIKEND programe v sobah s francoskim ležiščem po IZJEMNO UGODNI CENI. Informacije in rezervacije: ZDRAVILIŠČE RADENCI, tel.: 069/65-331, 66-594, faks: 069/66 604. Rdeča kapica Kranj - V Lutkovnem gledališču Kranj v okviru "Grajskega lutkovnega abonmaja" bo v četrtek, 18. marca, ob 17. uri na sporedu ^•iKovna predstava Rdeča kapica, v kateri nastopa Boštjan Sever. ■ Poredbi ene najbolj znanih pravljic bratov Grimm vas bo lkar Boštjan Sever popeljal v čarobni svet lutk, žive igre in glas-Predstava je dolga 35 - 40 minut inje namenjena otrokom od •do 8. leta starosti. Predstava je za abonma modri in za izven, ^ena vstopnice je 500 tolarjev. • LK. MGL ^Sstno Gledališče Ljubljansko Tel.: 061/214 167 Torek, 16. 3., ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma MLADINSKI 3 Sreda, 17. 3., ob 15.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma SREDA POPOLDANSKI ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma RED 0 Četrtek, 18. 3„ ob 19.30: ANTONIJ IN KLEOPATRA, Abonma ŠTUDENTSKI C Petek, 19. 3., ob 19.30: ŠTAJERC V LJUBLJANI, Razpordano Sobota, 20. 3., ob 19.30: POLICIJA, d.d., Razprodano MALA SCENA: Lahko tako imenovana psihoseksualna terapevtka reši stisko dveh ljubimcev? Oglejte si: Torek, 16. 3„ ob 21.30: LJUBEZEN & SEKS & TERAPIJA, IZVEN IN KONTO Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. Ql^vni trg 6,4000 Kranj BI '^ajna je odprta D Glavnikih od 10. do 12. ure tes°botahod9.do10.30ure, reno uro pred predstavo, v.___[^064/222-681 A. Ayckbourn: POLOVIČNE RESNICE Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta petek, 19. marca 1999, za abonma PETEK 1, IZVEN in konto sobota, 20. marca 1999, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in konto GLASOV KAŽIPOT Prireditve Otroške prireditve Škofja Loka - V Knjižnici I. Tavčarja v Škofji Loki bo ura pravljic danes, v torek, ob 17. uri. Naslov tokratne pravljice je Čarobni napoj profesor Puffendorfove. Železniki - Ura pravljic bo v knjižnici v Železnikih jutri, v sredo, ob 17. uri. Naslov pravljice: Mandi in Nandi. Žiri - V Knjižnici Žiri bo jutri, v sredo, ob 18. uri pravljični video. Tržič - V četrtek, 18. marca, bo ob 17. uri na otroškem oddelku pravljico Antona Pavlova Čehova z naslovom Kaštranka otrokom pripovedovala Nina Mavric, prostovoljka Centra za socialno delo. Jesenice - V četrtek, 18. marca, bodo ob 17. uri otroci v jesenski knjižnici lahko skozi knjigo Janeza Vajkarda Valvasorja Slava Vojvodine Kranjske izvedeli, kako so včasih živeli ljudje v naših krajih in izvedeli marsikaj o rudninah, dragih kamnih, čudovitih gorah... Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bodo otroci v četrtek, 18. marca, ob 17. uri ob prikazu opreme za varno hojo v gore izvedeli kako se odpravimo v hribe. Prikaz bosta pripravili Neda Golmajer in Nataša Vreček. Dan odprtih vrat OŠ Bistrica Tržič - V soboto, 20. marca, se ob ob 9. uri v Osnovni šoli Bistrica začel Dan odprtih vrat. Srečanje otroških folklornih skupin Kranj - V petek, 19. marca, se bo ob 18. uri v Osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju začelo Območno srečanje otroških folklornih skupin. Predstavitev diplomske naloge Škofja loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo jutri, v sredo, ob 19. uri predstavitev diplomske naloge Polone Jamnik z naslovom Učinkovanje kromovih (VI) spojin na izbrane kvasovke. Literarni večer in odprtje razstave Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo v petek, 19. marca, ob 19. uri literarni večer ob izidu nove pesniške zbirke Silve Brank* z naslovom V senci magnolije in odprtje razstave slik Milojke Bizovičar. Mitično v pripovedni pesmi Kranj - O mitičnem v pripovedni pesmi bo v Modri dvorani gradu Khislstein v četrtek, 18. marca, ob 19 uri spregovorila gostja sedmega muzejskega večera v letošnjem letu, pevka, pesnica in prevajalka Klarisa M. Jovanovič. Za popestritev bo zapela nekaj pesmi in se ob tem dotaknila problema reinterpretacije. Pehar dobre volje iz planin Tržič - V tržiškem kinu bo v četrtek, 19. marca, ob 19. uri prireditev z naslovom Pehar dobre volje iz planin, na kateri bodo predstavili planšarstvo. Praznovanje dneva žena in materinskega dneva Mojstrana - Društvo upokojencev Dovje -Mojstrana vabi na praznovanje mednarodnega dneva žena in materinskega dneva, ki bo jutri, v sredo, 17. marca, ob 16. uri v prostorih Kluba upokojencev v Mojstrani. Kulturni program bodo pripravili učenci Osnovne šole 16. december Mojstrana in člani Kulturne sekcije Društva upokojencev Dovje - Mojstrana. V Cankarjev dom Ljubljana - V Cankarjevem domu bo od 16. do 19. marca potekala prireditev Dnevni slovenskega izobraževanja. Zvrstila se bodo številna predavanja, med njimi: predavanje mag. Slavka Brinovca. Didaktične možnosti elektronske proso- RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI jnice, 18. marca ob 17. uri v dvorani E 1; razstavni prostor Učinkovita uporaba izobraževalne tehnologije: Vseživljenjsko učenje, pod mentorstvom prof. Marjana Šilinga, ki bo na ogled v petek, 19. marca, v Mali galeriji Cankarjevega doma; otoček intRonet. Šola ga bo predstavljala v petek, 19. marca, pod mentorstvom prof. Fani Mavric. Velikonočni sejem Cerklje - Prvič so ga organizirali davnega 1885. leta. TD Cerklje bo organiziralo v soboto, 27. marca, od 8. do 18. ure pred OŠ Davorin Jenko Cerklje Velikonočni sejem. Prodajali bodo semenski krompir, razna semena, domača jabolka, košare, lončnice, razne sadike in tudi posodo za lončnice. Na brezplačnih stojnicah, namenjenih gospodinjam, bodo v avli OŠ gospodinje iz cerkljanske občine lahko ponudile poleg domačih rezancev, jajc, piškotov, medu in suhomesnatih izdelkov tudi suho sadje in orehe. V avli OŠ bodo pripravili razstavo posode, ki so jo na domačijah pod Krvavcem uporabljali v velikonočnem času ter "jer-base", pregrinjala in drugo, ki je spadalo k opremi za nošenje k žegnanju. Na velikonočnem sejmu bodo izbrali tudi največje butarice in tri nagradili, pripravili bodo tudi ocenjevanje pirhov, katere bodo ocenjevali obiskovalci, trije najlepši bodo nagrajeni. Pokrovitelja sta občina Cerklje in Gorenjski glas. Za 3 dni na Jadranske otoke Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira tradicionalni 3-dnevni planinski izlet na Jadranske otoke (Rab, Sv. Grgur), v petek, 2. aprila, z odhodom ob 22. uri izpred hotela Creina. Prijavite se lahko do petka, 26. marca, do 12. ure pri: Jasni Soklič, Iskra ERO, 276-400 ali pri Matiju Grandovcu, Iskratel, 273-093 ali na tel. tajnico 272-870. Informacije pri glavenem vodniku, na tel. 041/734-049, do zasedbe mest v avtobusu. Planinski izlet na Gradiško turo Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira planinski izlet na Gradiško turo v soboto, 20. marca, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje je do 7 ur. Prijave zbirajo do četrtka, 18. marca, do 12. ure pri: Jasna Soklič, Iskra ERO, 276-400 ali Matija Grandovec, Iskratel, 273-093 ali na telefonsko tajnico (med delovnikom - popoldan) na tel. -številko: 272-870. Informacije pri glavnem vodniku na tei. številki 327-704, do zasedenosti mest. Obisk nekdanjih taborišč v Nemčiji DIS KO Srednja Dobrava organizira obisk nekdanjih taborišč v Nemčiji. Izlet bo 6. in 7. maja. Prvi dan si boste ogledali baziliko in taborišče v Altottingu, pokopališče v Frontenhausnu, taborišče v Poxauu in tovarno poljedelskih strojev v Dingolfingu. V tem mestu boste tudi prenočili. Drugi dan si boste ogledali mesto Straubing in taborišče v njem, sledil bo postanek z ogledom taborišča v Dachauu. Nato si boste ogledali Muenchen, kjer bo možnost za ugodne nakupe. Na poti nazaj se boste ustavili še v Bergu, kjer je predviden ogled taborišča, nato bo večerja v bližnjem hotelu. Odhod avtobusa bo 6. maja ob 2. uri z avtobusne postaje Kranj, o odhodih iz Tržiča, Zvirč, Podnarta, Upnice, Radovljice in Bleda bodo udeleženci še natančno obveščeni. Prijave z vplačilom sprejema Alojz Vidic, Zgornja Dobrava 15, 4246 Kamna Gorica, tel.: 736-457 do zasedbe avtobusa oziroma do 5. aprila. Na Kum Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 25. marca, izlet na "prvaka dolenjskih gričev" Kum - 1220 metrov. Zbor udeležencev bo ob 6.30 uri pred hotelom Creina. Vodnika priporočata uporabo pohodniških palic in vremenu primerno obleko in obutev. Prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva na Tomšičevi 4 do torka, 23. marca, oziroma do zasedbe avtobusa. Vipava - Vipavski Križ - Nova Gorica - Goriška Brda Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge intersente na avtobusni izlet v zgoraj navedene kraje. Izlet bo v torek, 23. marca, z odhodom ob 7. uri Izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. GORENJSKI GLAS - Več kot časopis Ta teden dvakrat Ve§elo v pomlad V soboto, 20. marca, ob 19. uri bomo na Kokrici, v nedeljo, 21. marca, ob 17. uri pa na Blejski Dobravi Kranj, 15. marca - Po prireditvi na Sovodnju in minulo soboto v Podjubelju (o prireditvi bomo pisali v petkovem Gorenjskem glasu) bomo ta konec tedna na dveh krajih na Gorenjskem. V soboto, 20. marca, ob 19. uri bomo skupaj s turističnimi delavci Kokrice v dvorani kulturnega doma na Kokrici, v nedeljo, 21. marca, ob 17. uri pa v dvorani doma na Blejski Dobravi. Na Kokrici Na Kokrici bodo z nami ansambli Bohpomagej, Mengeški muzikantje in Blegoš ter pevka Barbara Koblar. Pripravljajo pa se na srečanje tudi domačini in med njimi citrarka Vida Učakar s pevkama, instrumentalisti, pevci in drugi. Upamo, da bomo v petek lahko potrdili tudi nastop novega domačega narodnozabavnega ansambla Kranjski kvintet s pevko. Vstopnice bodo v prodaji od srede, 17. marca, v trgovini Živil Storžič na Kokrici. Na Blejski Dobravi Veselo prav na prvi pomladni dan, 21. marca, pa bo tudi na Blejski Dobravi, kjer bomo popestrili tudi program proslavljanja 70- letnice Jesenic. Nasatopili bodo ansambli Blegoš, Borisa Razpotnika, Jevšek, svetovni prvak na harmoniki Klemen Leben s pevko Barbaro, med domačini pa pevka Barbara Koblar, harmonikarji, pevci in drugi. Kar dvakrat bo torej konec tedna veselo, tudi tokrat pa bo glavni pokrovitelj ARK Maja Salon pohištva Predoslje pri Kranju. • A. Ž. GOSTILNA S^Pj 041 /733-709 _153 ^delava mansarde s Knauf ploščami, I °ntaža Armstrong stropov, tesarska O^ovska dela. «491-425, GSM 041/771-637 ^ STROKOVNO OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA - NUDIM. »625-285 5612 AVTONEGA TINA- Podljubelj nudi kompletno nego avtomobila. PRIPOROČA Se! 5633 Prevzamem čiščenje stanovanja ali oskrbo ostarele osebe, 3 x tedensko, popoldan. »312-324, zvečer 5636 Sprejmemo vsa zidarska dela. Imamo svoj oder, delamo kvalitetno in poceni. »325-594 5679 Opravljam vsa slikopleskarska dela -kvalitetno in po ugodni ceni.»730-202, 041/543-519 5707 AVTONEGA TINA Podljubelj, pere, čisti in polira. PRIPOROČA SE! 5737 POLAGANJE parketa in laminatov, brušenje + lakiranje parketa z lakom Sinte-CO1400 SIT/m2. »872-517 5739 TRIMUŽIJAT, d.o.o. Miren 105 5291 MIREN Ukvarjamo se s prodajo ameriške lasne kozmetike M"!atrlJC 'ščemo vestne ter komunikativne sodelavce, ki bi za nas opravljali storitev prodaje po celotni Sloveniji. ^d kandidata pričakujemo ,2Polnjevanje sledečih pogojev: 5 Srednja ali poklicna izobrazba Vozniški izpit B kategorije, lastno vozilo Ce radi delate z ljudmi pošljite prijave z dokazil 0 ^obrazbi ter kratkim življenjepisom na zgornji naslov v 8 dneh od objave oglasa. Planina I, II kupimo večje dvosobno stanovanje v nižjem nadstropju, za znano stranko, AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina I, prodamo petsobno stanovanje, združeno iz enosobnega 44 m2 in trisobnega 83 m2, stanovanje lepo vzdrževano, po sobah je parket, JZ lega, lep razgled, z vsemi priključki, vseljivo julija, cena 19.8 mio SIT. Možnost tudi posamezne prodaje. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE dvosobno stanovanje v hiši 49 m2, CK, prodamo za 4.850.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE Kejžarjeva, dvosobno, komfortno stanovanje, v novejšem bloku, 58 m2, z balkonom, prodamo za 6.305.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) BLED na Grajski prodamo dvoinpolsobno, komfortno stanovanje, 67 m2, z dvema balkonoma za 12.513.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) RADOVLJICA Trubarjeva enosobno stanovanje v hiši 44 m2, klet 20 m2, v celoti obnovljeno, prodamo za 5.820.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) MOJSTRANA lepo, urejeno, komfortno, enosobno stanovanje, z balkonom, 43 m2, prodamo za 6.111.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE oddamo opremljeno dvosobno stanovanje, 56 m2, za 38.800 SIT / mes, predplačilo. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE OKOLICA GARSONJERO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO KUPIMO! TEL.: 064 86 39 77 (e- mail; posing_doo@hotmail.com) KRANJ PLANINA I atrijsko enosobno stanovanje 39 m 2 in atrijsko enosobno 49 m2, prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA III prodamo dvosobno stanovanje 62 m2 in dvosobno mansard-no 70,4 m2. POSING 064 222 076 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO dvosobno stanovanje 60 m2 in trosobno 72 m2, nizek blok, vsi priključki, balkon, prodamo! POSING 064 224 210 (www.pos-ing.si) KRANJ PLANINA I. dvosobno stanovanje 65 m2, vsi priključki, prodamo ali zamenjamo za trosobno v Tržiču. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I, lepo trosobno stanovanje 78 m2, vsi priključki, dva balkona, ugodno prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) V KRANJU IN ŠKOFJA LOKI TAKOJ NAJAMEMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. 064 227 202 (e- mail; posing._doo@hotmail.com) GARSONJERO ALI MANJŠE ENOSOBNO STANOVANJE V MEDVODAH ALI KRANJU ALI ŠKOFJA LOKI KUPIMO. TEL.: 064 227 202 (e- mail; posing_doo@hotmail.com) KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE ALI PLANINA III KUPIMO dvosobno ali dvoinpolsobno stanovanje. TEL.: 064 227 202 (e- mail; posing_doo@hotmail.com) ŠKOFJA LOKA POLUBNIK PARTIZANSKA ALI NOVI SVET KUPIMO TROSOBNO STANOVANJE. TEL.: 064 227 202 (e- mail; posing_doo@hotmail.com) ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prodamo GARSONJERO 28 m2, prvo nadstr., vsi-priključki, cena dogovor. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 4430 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE INGRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, STRITARJEVA 4 KRANJ,nasproti kina Center, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 -4468 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina lepo 1ss, 44 m27X, vsi priklj., 8 mio SIT(83.000 DEM), KRANJ Šorlijevo nas. lepo 1 ss, 34 m2/PR, vsi priklj.,obnovljeno, 6,5 mio SIT (68.000 DEM), KRANJ okolica 8 km, novejše 1 ss, 41m2/l., vsi priklj., avtobus, vrtec v bližini, 6,1 mio SIT (63.000 DEM), LESCE 1 ss 52,65 + 8 m2/ll, vsi priklj., nova kuhinja, garaž. nadstrešek, 8,9 mioSIT(95.000 DEM). DOM NEPREMIČNE, 22-33-00, 0609/650-1234470 LESCE 1 ss, 37 m2/PR, klasično ogrevanje, 5,7 mio SIT(59.000 DEM), KRAN-JPIanina li 2 ss/VII, vsi priklj., zastekl. balkon, 68 m2, 10,6 mio SIT010.000 DEM), KRANJ Planina II, 2ss/VII, 68 m2, vsi priključ., 10,8 mio SIT(112.000 DEM), KRANJ Planina II, sončno 2,5 ss, 85 m2/lll, nizek blok, 2balkona, vsi priključki, 13,1 mio SIT (135.000 dem), KRANJ Šorlijevo nas 3 ss,72 m2/IV., vsi priklj., 12,1 mio SIT (125.000 DEM), KRANJ Zlato polje 3 ss, 86m2/l., plin do vrat, potrebno obnove, 9,6 mio SIT (99.000 DEM). DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 4471 fflTDOflOi'S IŠČEMO STROKOVNE SODELAVCE DON DONATS s svojimi prehrambenimi izdelki osvaja Slovenijo, zaradi razširitve in povečanja obsega dejavnosti vabi k sodelovanju ŽIVILSKE TEHNOLOGE za razvoj in proizvodnjo KOMERCIALISTE za posamezna območja prodaje RAČUNOVODJO za vodenje knjigovodstva in finančne plasmaje Če imate visoko ali višjo strokovno izobrazbo, ki je primerna za opravljanje navedenih del in če imate delovne izkušnje za enega od navedenih področij, se prijavite na naš oglas. Usposobljenost bomo ocenjevali na osnovi uspešnosti dosedanjega dela. Dodatna znanja za delo boste pridobili z izobraževanjem. Kandidati, ki bodo prišli v ožji izbor, bodo morali pred izbiro predložiti program metod in tehnike dela. Lastnoročno pisane vloge pošljite na naslov: DONDONATS d.o.o., Pševs-ka pot, 4000 Kranj. Informacije po tel.: 064/311-164. ______ CM Bratov Praprotnitc 10, NAKLO ■Afc—J Tel./lax:064/471 035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER __-s^»^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV =MONROET KRANJ Zlato polje 3 ss vzdrževano, 86 m2/PR, lasten vhod in parkirišče, plin doblo-ka, 11,6 mio SIT (120.000 DEM), KRANJ Zlato polje 3 ss obnovljeno, 63m2/PR, CK plin, 10,1 mio SIT (105.000 dem), ŠKOFJA LOKA Log novejše 3 ss, 100m2/L, v hiši s pos. vhodom, 10,6 mio SIT010.000 DEM), LESCE UGODNO 3 ssmansardno v hiši, 62 m2, brez CK, telet., opremljeno, vrta 140 m2, 7,2 mio SIT(75.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 4472 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje 3 ss obnovljeno, opremljeno, CK plin, nitel., 58.200 SIT/m4s, varščina, KRANJ OKOLICA 3 SS V HIŠI Z VRTOM, CCA 100 M2,OPREMLJENO, ck, TEL, 58200 sit/mes, ŠENČUR 2 ss, vč hiši, 50 m2/l, vsipriključki, lasten vhod, 44.000 SIT/mes, 3 mes predpl,, BRNIK novo 1 ss vhiši, cca 36 m2/l, vsi prikljul., 48.500 SIT/mes, vsi stroški všteti vna-jemnino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 4473 Škofja Loka - Podlubnik, oddamo v najem za daljšo dobo vrstno atrijsko hišo,možnost poslovne dejavnosti cca 250 m2 površine, dobro ohranjena, vsipriključki. PIA nepremičnine » 656-030 4831 KRANJ PLANINA (Gubčeva lil. ) 2ss+2k, 89 m27IV., lep razgled Triglav, vsipriključki, 14,7 mio SIT, TRŽIČ Bistrica novejše 1ss, 33 m27l., vsipriključki, brez balk., 6 mio SIT(62.700 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 5147 ODDAMO opremljeno sobo, možnost kuhanja, ženski osebi. Smledniška 35, Kranj,zgoraj 5574 Iščeva ugodno ENOSOBNO STANOVANJE v najem. »646-351 5578 V Lescah prodam lepo GARSONJERO, 23,80 m2 v I. nadstropje, CK, priključek zakabelsko in telefon. Cena po dogovoru. »719-003, 041/744-348 5602 PLANINA 1 v nizkem bloku prodamo izredno urejeno 2 ss, 1. nadstr., 64 m2, vsipriključki. FRAST nepremičninska hiša, 340-460 5648 Planina 1 ugodno prodamo 2 ss, 3. nad., 59 m2, cena 95000 DEM oz. 9,21 mio.FRAST nepremičninska hiša, 340- 460 5649 PLANINA 1 prodamo 2+2 ss, delno adaptirano, cena 13,6 mio. FRAST nepremičninskahiša, 340-460 5650 Planina 2 prodamo 3 ss, 89 m2, lep razgled, cena 12,6 mio. FRAST-nepremičninska, 340-460 5661 Planina 3 prodamo 2+2 ss, 85 m2, 1. nad. cena 15,1 mi. FRAST nepremičninskahiša, 340-460 5652 Prodamo JESENICE, lepo dvosobno STANOVANJE z balkonom, blok, visoko pritličje.Ugodna cena. Vseljivo takoj. NEPREMIČNINE J&T, 714-424, 041/738-454 5665 SP. GORJE - prodamo 2 ss v hiši, 50 m2, 1. nad., mirna lokacija. Cena 4.850.000SIT, JESENICE JAVORNIK prodamo 2 ss v večstanov. hiši 56.5 m2, CK olje,stanovanje je NOVO. Cena 6.111.000 SIT, JESENICE prodamo 2 ss v bloku 58m2,CK, 3. nad., balkon, cena 6.257.000 SIT. JESENICE prodamo 3 ss 67 m2, CK, 4. nadstr. Cena 6600.000 SIT. BLED v prizidku JELOVICE ODDAMO v najem GARSONJE-R022 m2, opre.jena, balkon, cena 38.800 SIT/mes. s stroški + 3 mes.predpl.ASGARD, 863-312, 041 /673-048 5669 V Škofji Loki zamenjam 2 ss za 3 ss. »623-175 5738 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi REZERVNI DELI, ODKUP avtomobi-lov.»66-50-50 4867 Ceneje prodam nova HLADILNIK in HALOGENSKE LUČI zaJugo.«803- 161 5576 4 rabljene GUME dim. 185/60/14, prodam za simbolično ceno. »327-257 5639 Ugodno prodam FAPA PRTLJAŽNIK za karavan. »461-414 5644 DODATNA OPREMA ZA VOZILA, AVTO-PREVLEKE ZA VSA HYUNDAI -jeva vozila. UGODNOPRODAMO! AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8. Šk. Loka, 652-202 Rodio Triglav 96 GOREMSKA 189.8 kvcniee. 101.S Bohinj 1101.1 Kranjska Gora VOZILO KUPIM ODKUP KARAM BOLI RANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. »241-168, 041 /730-939 5077 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO! ADRIA AVTO. Škofja Loka(bivša vojašnica) »634-148 in 0609/632-577 4 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. »242-600,242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 8 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla,el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena 2.716.000 SIT(28.000 DEM) Možna menjava staro za novo. »061 /716-221ŠUBELJ DOMŽALE - AKCIJA! 905 MITSUBISHI LANCER 1.5 GLX, 1.90,prvi lastnik, redno servisiran, registriran do2/2000, kov. modre baarve, garažiran, lepo ohranjen, prodam.«061/716-221 2430 mm Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina VAS VABI NA VELIKI SPOMLADANSKI MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA HIPODROMU V KOMENDI otvoritev sejma bo V PETEK, 19. MARCA, OB 12. URI SEJEM BO ODPRL KMETIJSKI MINISTER CIRIL SMRKOU OB 10. URI KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE VABI NA PREDAVANJE: "DAVEK NA DODANO VREDNOST IN KMETIJSTVO" TRENUTNO NAJBOLJ ZANIMIVO TEMO V KMETIJSTVU BODO PREDSTAVILI PREDSTAVNIKI MINISTRSTVA ZA FINANCE IN MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO. PREDAVANJA BODO V KULTURNEM DOMU V KOMENDI. ORGANIZATORJA PREDAVANJ: MARJAN DOLENŠEK IN ANTON JAGODIC RAZSTAVLJENI BODO NAJSODOBNEJŠI TRAKTORJI, KMETIJSKI STROJI, MALI STROJČKI ZA VRTIČKARJE, SEMENA SADIKE IN VRTNICE. NA SEJMU BODO RAZSTAVLJENI TUDI AVTOMOBILI: - RENAULT - FIAT - AUDI - VW ... UGODNI KREDITU MOŽNA TUDI MENJAVA STARO ZA NOVO! GOSTINSKA PONUDBA! V ČASU SEJMA VAS BO ZABAVAL $M<® SONJA JOŽI S 3V®j)IM g@^H - vstopnine nll VUUDNO VABLJENI V KOMENDOI ORGANIZIRANO BREZPLAČNO PARKIRANJE ORGANIZATORJA SEJMA: KONJENIŠKI KLUB KOMENDA KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA KOMENDA HYUNDAI JESENICE NOVA-fcABUEHA. VOZILA ««63-430 PRODAMO I. OPEL KAOETT 1.3 S L86, TEMNO MODRE BARVE, ORIGINALNO STREŠNO OKNO, SPOJ-LER, ŠPORTNI SEDEŽI, REGISTRIRAN DO 4/99 2 VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 GT, LB8, BELE BARVE, ORIGINALNO ELEKTRIČNO STREŠNO OKNO, KATALIZATOR. REGISTRIRAN DO 8/99 3. ZASTAVA 128 CL 1100. L87. BELE BARVE, REGISTRIRAN DO 5/99 4. PORSCHE 924 (IZVEDBA 944) L85, SVETLO ZELENE BARVE ATRAKTIVNEGA VIDEZA. KAROSERIJA POPOLNOMA PRENOVLJENA L97-KOT NOV. VREDEN OGLEDA, REGISTRIRAN DO 7/99 5. SUBARU REX SDX. L88. RDEČE BARVE, REGISTRIRAN DO 10/99 6. OPEL OMEGA 2.4i KARAVAN. L91, MODRA, METALNA BARVA, ABS, STREŠNO OKNO, EL. NAST ZUNANJA OGLEDALA. SERVO VOLAN. REGISTRIRAN DO 8/99 7. OPEL OMEGA 2.01 KARAVAN, L88. BELE BARVE. REGISTRIRAN DO 8/99 10. HVUNDAI PONY 1.3 LS LIMUZINA, L90. VIŠNJEVO RDEČA KOVINSKA BARVA. REGISTRIRAN do 8/99 II. KOMBI FURGON MAZDA E 2200 2WD. BELE BARVE, LEPO OHRANJEN IN REDNO VZDRŽEVAN 12. GOLF JXB. L88. SIVOZELENA KOVINSKA BARVA. TROJE VRAT. LEPO OHRANJEN ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT. MOŽNA JE TUDI MENJAVA ZA VAŠE RABLJENO VOZILO Z VAŠIM DOPLAČILOM. MITSUBISHI COLT 1.3 GLI, nova oblika, prva reg. 4/93, 70.000 km, kov. črnebarve, servo volan, avtoradio, meglenke, garažiran, lepo ohranjen, prodam.«061/716-221 3268 FAVORIT 135 GLX, 1.93, rdeča, 2. last., 60.000 km, ohranjena, 429.000 SIT ali4400 DEM. AVTO LESCE 719-1183299 ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL, staro za novo, HYUNDAI, SUZUKI, SUBARU. AVTOKADIVEC, Šenčur, «418-000 ali 041 /666-754 3434 ODKUP - PRODAJA - KREDITI - PREPISI RABLJENIH VOZIL. «323-298, 0609/643-202 3969 UNO 1.0 IE, I. 94, črn, 5 v, 1. last, reg 6/99, 653.000 SIT ali 6700 DEM. AVTOLESCE 719-118 4505 SvVIFT GL, 1.90, rdeč, 3 v, katalizator, AR, 468.000 SIT ali 4800 DEM. AVTOLESCE 719-118 4507 — ■. ■ GAVALA.d.o.o. GOLF gotovinski odkup, prodaja in prepis rabljenih vozil termenjava staro za staro. «041/673-726, 0609/331-542, non-stop 4518 HYUNDAI H 100 2.5 D, I. 94, bel, furgon, 1. lastnik, nov. 1.150 kg, 819.000 SITali 8400 DEM. AVTO LESCE 719-118 4731 Prodam JUGO KORAL 45, 1.91, registriran do nov. 99. «451-329 4914 NOVO! MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI, 2x zračna blazina, servo volan, elek.stekla, centralno zaklepanje, multi displev (trenutna poraba goriva, zunanjatemperatura, ura...) že za 2.241.000 SIT (22.990DEM). Možna menjava staro zanovo. «061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 4973 GOLF III 1.8 EVROPA, 1.95, met rdeč. 1. last., 5 vrat, SV, CZ, el. s. streha.AIR BAG, kot nov, 1.608.000 SIT ali 16500 DEM. AVTO LESCE 719-118 5052 TVVINGO, 1.94. vijola, ALU platišča, 104.000 km, ohranjen 858.000 SIT ali 8800DEM. AVTO LESCE 719-118 5054 FELICIA COMBI LXI, I." 96, bela, reg. 2/2000, 49.000 km, ohranjena, 945.000 SITali 9700 DEM. AVTO LESCE 719-118 5055 FAVORIT LX, 1.93, zelena, 1. lastnica, servisna, nove gume, reg. 9/99, 69000km, katalizator 507.000 SIT ali 5200 DEM. AVTO LESCE 719-118 5419 VECTRA 1.6 16 V, I. 97, mod 98, met temno rdeča, 47000 km, servisna, klima.ABS, AIR BAG, elek. oprema, 4 vrata, kot nova, 2.476.000 SIT ali 25400 DEM.AVTO LESCE 719-1185420 UNO 1.0 IE, I. 97, met rdeč, 5 v, 1. last., 29000 km, 848.000 sit ALI 8700 dem,ugodno. AVTO LESCE 719-118 5421 OPEL CORSA I. 86, reg. 1/2000, 5 v, dobro ohranjen, prodam.«246-5045551 - Prodam FORD ESCORD 1.4 CL, I. 87, cena po dogovoru. «312-654 5557 Prodam R 5 CAMPUS, I. 91,1. lastnica, garažiran, redno servisiran.«631-213, 633-089 5565 Prodam OPEL ASCONO 16 D, letnik 85, cena 280.000 SIT.«733-300 5566 Prodam JUGO 55, letnik 1989, ugodno. «685-377 557? Prodam FIAT PUNTO 75 SX, I. 94, prevoženih 35.000 km, reg. do septembra 1999,zlate barve. «860-543 5580 ZAHVALA Smrt je mejnik življenja - a ne ljubezni. Ob smrti dragega moža, očija, dedka in brata JOŽETA SAJOVICA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ga imeli radi, darovali sveče, cvetje in nam denarno pomagali. Iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, teta TEREZIJA JEKOVEC Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovašča-nom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Jerajevi, patronažni službi ZD Kranj, Gasilskemu društvu Stražišče, ter internemu oddelku bolnišnice Jesenice. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala gospodu Tonetu Pezdircu za poslovilne besede ob slovesu. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Stražišče, 5. marca 1999 ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, praded in tast ANTON PEČNIK Sp. Bitnje 27 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Kliničnega centra za vso zdravniško oskrbo, D.U. Žabnica, Z.B. Bitnje, Pogrebni službi Navček, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljive pesmi in trobentaču Tišine. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Sp. Bitnje, 12. marca 1999 ZAHVALA V 88. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra NADA LAVTAR Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi pogrebni službi Navček, pevcem, gospodu župniku, nosačem iz Rakovice in Zabukovja, dr. Jerajevi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Bila je kot sončni žarek vsem, ki smo jo imeli radi. Ta žarek bo za vedno ostal v naših srcih. ŽALUJOČI VSI NJENI Rakovica, 10. marca 1999 Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno vašega zaupanja RADIO T R Z I C 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 PEUGEOT 106 XN, bel, letnik 1995, 42000 km, prvi lastnik, garažiran, redno-servisiran, cena po dogovoru, prodam. «621-501 5583 Prodam JUGO 55, letnik 1990, rdeče barve, cena 210.000 SIT.«242-605 5594 Prodam JUGO SKALA 55, 1.90, 82000 km, reg. do 2/2000, ugodno.«731- 368 5595 Prodam R 5 CAMPUS, 1.92, reg. do 6/99, rdeče barve, 120.000 km, cena podogovoru. Močnik, Prebačevo 2, Kranj 5604 Prodam LADO RIVO 1300, 1.88, prvi lastnik. «423-047 5608 Prodam POLO 1,4 1.10/97, reg. do 10/99, 26 000 km, kov. rdeče barve, cena podogovoru. «871-010, dopoldan 5609 128 Z, letnik 1985, registriran do 15.3.2000, prodam.«831-523 ali 891- 003 5616 HYUNDAI COUPE, I. 92 november, 90.000 km, garažiran, ohranjen, prodam. «688-073 5622 ŽIROVNICA KAA/I ni*«* v. PONTIAC TRANSPORT 2.3 B, 1.94, HYUNDAI PONY 1.5 GLS I. 90.»634- 889 5716 JUGO KORAL 55 I. 89, JUGO KORAL 45, I. 88, JUGO KORAL 45, I. 87. RONDO TRADE,634-889 5717 R 5 CAMPUS I. 90, R 5 CAMPUS I. 92, RENAULT 4 GTL, I. 87. RONDO TRADE 634-889 5718 AUDI 100 2.3 E, I. 91/92, R MEGANE SCENIC 2.0 RT I. 97, vsa oprema, kot nov. »634-889 5719 Prodam JUGO 55, I. 85, reg. do 17.2.2000. «715-614 5721 OPEL VECTRA 1.8 i, I. 93, OPEL KADETT 1.3 S 1.89, OPEL KADETT 1.3 I. 84. RONDOTRADE 634-889 5722 VW VENTO 1.8 CL I. 93, VVV GOLF 1.3 B I. 91, VW GOLF 1.3 B I. 86. RONDO TRADE634-889 5723 GOLF JGLD 1.84, GOLF benz, I. 82, prodam. «714-311 5726 Prodam R 4 1.88, cena 80.000 SIT. «041/528-925 5740 Prodam R 4, prva registracija I. 90, registriran do 2000/2.«491-320 5743 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, letnik 1999, ugodna cena že od 1.393.000 SIT(14.280DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit.«061/716-221 Šubelj Domžale 25165 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, I. 99, dvojna zračna blazina, servo volan,centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, ugodna cena, 2.115.800 SIT(21.689 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit.«061/716-221 Šubelj Domžale 25166 HYUNDAI COUPE, NOV, letnik 1999, zračni blazini, servo volan, centralnozakle-panje, el. paket, strešno okno, avtoradio, ugodna cena že za 2.439.500SIT (24.998 DEM). MOžna menjava staro za novo, ugoden kredit. «061/716-221 Šubelj Domžale 25167 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, letnik 1999, servo volan, delna zaporaoiferenci-jala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena 3.289.000 SIT (33.716DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit.«061/716-221 Šubelj Domžale 25168 ZAPOSLITVE Ali vas zanima 150.000 SIT? Zaradi širitve poslovanja, redno zaposlimo 5S0DE-LAVCEV za področje Gorenjske. Inf. za osebni razgovor na«315-380 od 9-13.ure, od ponedeljka do četrtka 2920^ Iščemo nove SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripomoč-kov.«545-446, 041 /651-737 3336 Če želite redno zaposlitev in vas terensko delo ne moti, se javite.«557-995. informacije v sredo; 3432 POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNIŠOLSKI PROGRAM, NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KI JIM DELO NI ODVEČ.»634-064, 041 /637-492 son Vabim k sodelovanju PEVCA, rutinirane-ga kitarista za igranje zabavne in doma-čeglasbe. DUO JOŠT, 312-327 5247 Ob vikendih takoj zaposlimo mlajšo KUHARICO - JA in NATAKARJA s prakso. »422-000 5298 Honorarno ali redno zaposlimo KUHAB-JA ali KUHARICO. »558-909 5383 TELEFONISTKA išče delo, lahko kot receptorka, vamostnica ali gospodinjska-pomočnica. »211-532, od 9-12. ureM84 Priznani narodno zabavni ansambel vabi k sodelovanju TROBENTARJA in VOKA-LISTA.»041/758-954 ___5509 Iščemo dve NATAKARICI za delo v P'Z" zeriji. »041/787-540 5549 ZASTOPNICO za dobro utečeno delo na področju GORENJSKE iščemo. »064/718-371 5556 Prodam VW PASSAT 2.0 GL I. 93, 135.000 km, vsa oprema, razen AB in usnja, cena1.800.000 SIT. »247-060 5626 Prodam OPEL CORSO, I. 88, prevoženih 76.000 km, lita platišča.»328-242 5627 Ugodno prodamo LAGUNA RT 1.8 I. 94, VW JETTA1.6 1.87, ŠKODA PICK UP I. 93,SUBARU LEGACY 2.0 I. 93, OPEL ASTRA 1.6 GL I. 93. Za vsa vozila možen kreditbrez pologa. Vozila so servisirana. »428-0011 ali 428-0012,RENAULT Preša Cerklje 5647 VW 1300, letnik 1968, old timer, v odličnem stanju, prodam.»743-508 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do konca julija. »041/541-030 5663 Prodam HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, 67000 km, I. 95, prvi lastnik, serv. knjižica,met. barva, elek. pomik stekel, ČZ. «7 25-56 7 5684 ŠKODA FAVORIT 135 L, I. 92, reg. 2/2000, meglenke, strešno okno, prodam.«491-519 5688* Prodam OPEL ASTRO 1.6 GT, reg. do 11/99. «731-20 1 5689 Prodam GOLF JX 1.3 bencin, letnik 1990. «564-428_ssso OPEL ASTRA 1.8 I karavan, I. 92, ugodno prodam. «241-022 5692 Prodam ALFO 164 TS 2.0 I. 90, možna menjava za manjši avto.«310-537, 041/686-819 5693 Prodam VECTRO 96 2.0, 16 V, 40.000 km, oprema, CD, 5 vrat.«631-798, po 20. uri 5696 FAVORIT SILVER LINE, I. 94, reg. 2/2000, 99000 km, ohranjena, 643.000 SIT ali6600 DEM. AVTO LESCE 719-118 5698 SVVIFT 1.0, I. 98, 1. reg. 99, 1400 KM, reg. 2/2000, D.C.zakl., elek. stekla ino-gledala, 2x AIR BAG, met vijola barve, 3 v, 1.238.000 SITali 12.700 DEM .AVTO LESCE 719-118 5699 Prodamo RENAULC CLIO 1.2 RN, 5 v, I. 96, HYUNDAI H 100 DIESEL 6 sedežni, I. 95,SUBARU JUSTY 4 WD, I. 96, ŠKODA FAVORIT, I. 93, FIAT CROMA 2.0 CHT SX/5 vrat,ZASTAVA JUGO 45 KORAL, I. 90. AVTOHIŠA LUŠINA, 652-202 5702 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, 1.99, model 99, servo volan, 2 x AB, klima, radio,električna oprema, centralno zaklepanje. CENA UGODNA! AVTOHIŠA LUŠINA, 652-202 5703 Prodam R 19 RT I. 90, reg. do 3/2000 za 510.000 SIT. «332-237 5710 GOLF JXD - nemški, I. 88, reg. do 7/99, ugodno, možna menjava!!«451-170, 041/714-778_ 5711 Prodam PEUGEOT 205 GL, letnik 91, rdeč. «312-422 5712 ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 0R DOBRE GLASBE!!! OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova Vaa 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-076 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - OE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel/fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 Tel. NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: Od 7. do15 ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-997 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežura služba od 14.00 do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.. 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14.do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963, 041/648-963 041/686-808 MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS LEPOTA ZDRAVJE čaj za ženske ( A| /A URAVNAVANJI III 6SNETEZS S KAKNITINOM j*vrcćk 1.087,00 SIT ŽELITE NEKAJ NOVEGA m ZDRAVEGA? CAJ ZA URAVNAVANJE TELESNE TEŽE S KARNITINO NOVO 30 vrečk L. MATIK, d.o.o.. Smrekar)(na :$. I .jubijuna tel.: 0(»I/I59»269 >R TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA d.:: LlmUlmmmkmi«. Š6, ftaafovflica IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ Informacijsko promocijska pisarna Občine Tržič Trg svobode 18,4290 Tržič, Telefon: 064 564 524,064 561 174 KJE SE NAHAJAMO? Na glavni ulici v starem mestnem jedru, v pritličju občinske hiše, na Trgu svobode 18. KDAJ JE PISARNA ODPRTA? Od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9. do 14. ure. KAKŠNE INFORMACIJE DOBITE V INFO PISARNI? Informacijska pisarna Občine Tržič občanom in obiskovalcem Tržiča na enem mestu nudi osnovne statistične podatke ter informacije o turistični in z njo povezani ponudbi posameznih podjetij, organizacij ter društev (prenočišča, gostinska ponudba, odprtost planinskih koč, koledar prireditev). OSTALE DEJAVNOSTI PISARNE Poleg naštetega si lahko v naši pisarni ogledate priložnostne razstave, po želji vam organiziramo vodenje po Dovžanovi soteski, mestnem jedru ali muzeju, lahko pa se včlanite v PD Tržič. *JJi*mw//4Js* 'i %MtfHti< Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z Struževo 3, Kranj NORIH SOUTH Tel.: 064/211-525 V petek je bilo gregorjevo bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... IV/I I bomo pisali Halo, (GLAS! Kranj, 16. marca - Stražišani se morajo med vožnjo ..po Delavski cesti pogosto izogibati parkiranim vozilom, pešci pa paziti, da jih kdo ne povozi, saj so pločniki pogosto parkirišča, pešcem pa tako preostaneta le cesta in načelo znajdi se. Domačinko S. G. prometne razmere na tej cesti hudo jezijo, še zlasti nemogoče pa je, po njenih besedah, stanje ob trgovini Tuš (nekdanjem Zapravljivčku), ki urejenega in označenega parkirišča nima, zato kupci svoja vozila parkirajo na cesti oziroma na pločnikih, kar precej zoži cestišče, pozimi pa so bile razmere na tej cesti katastrofalne. Omenjena Stražišanka se sprašuje, kako lahko dokaj velika prodajalna obratuje brez urejenega parkirišča in kje so policisti ter upa, da bodo ukrepali prej, preden se bo zgodila nesreča. Minule dni nas je poklical Vinko L. iz Gozda nad Krizami, ki seje nameraval, po nasvetu svojih "svetovalcev", reševanja težav lotiti kar s pomočjo novinarjev in nas minuli petek dopoldne povabil na lokacijski ogled. Omenjeni bi namreč rad gradil, vendar zaradi pritožb dveh sosedov ne dobi gradbenega dovoljenja. Novinarji naj bi, po njegovem mnenju, posredno pomagali razrešiti ali vsaj ublažiti medsosedske spore in pospešiti gradnjo. Na žalost upravni postopek še zdaleč ni v pristojnosti in rešljiv s pomočjo predstavnikov sedme sile, ampak bo omenjeni s svojimi argumenti moral predvsem prepričati sosede in pristojne inšpektorje, zagotovo pa se bomo v Gozdu v bližnji prihodnosti oglasili tudi novinarji. R. Š. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si 0 predobrem poštarju Od prejšnjega torka je na prvi strani vsakega Gorenjskega glasa marsikaj drugače; naročniški naslovi so odslej izpisani lepše in bolj čitljivo kot prej; (končno) smo uredili pravilen izpis poštnih številk; za poštarje so svežnji pripravljeni po dostavnih rajonih; itn. Nov način naslavljanja Gorenjskega glasa izvaja Pošta Slovenije v svojem poštnem centru v Ljubljani, dostavo pa, tako kot že vsa desetletja, ravno tako pošta. Oboji, tako Gorenjski glas kot Pošta, želimo kar najbolj ustreči naročnikom časopisa in zmanjšati število napak pri novem naslavljanju. Zato smo se dogovorili, da poštarji dostavijo rezervne, nenaslovljene na tiste naslove, za katere iz Ljubljane pomotoma ni prispel naslovljeni izvod. Dobri tržiški poštar Jože Stegnar, ki raznaša Gorenjski glas v "Trajbahu", je med naslovljenimi izvodi pogrešil časopis za Pegrinove in jim je prejšnji teden dvakrat pedantno dostavil nenaslovljeni časopis 'iz rezervnega kontingenta'. Če bi predobri Jože vedel, kako je gospod Pegrin zaradi tega nakuril našo tajnico Ireno, ki skrbi tudi za naročnine, bi se s svojim rumenim APN-om takoj zapeljal v "Trajbah" in nehvaležnemu Triičanu vzel oba časopisa nazaj! Dan je že dovolj dolg, zato luč v vodo Tudi letos je bila v Železnikih, podobno pa tudi v Tržiču in Kropi, s prireditvijo "Luč v vodo" oživeta tradicija pozdrava pomladi. v vigenjc niso več potrebovali poimenovane "barčice" izdelu-bakle ali leščerbe. Zato so jo jejo predvsem otroci - hiško, na predvečer 11. sušca vrgli v grad, cerkev, vigenjc in še mar- Železniki, 15. marca - Podobno kot v Tržiču in Kropi, se je tudi v Železnikih s četrto zapo- ročilu J. Eržena iz Muzeja kro-parski žebljarji in kovači pred uvedbo električne luči na poti vodo, naslednji dan pa srčno (bil je celo dela prost dan) praznovali prihod pomladi. Tudi tam so nato po vodi splavale deščice, cokle, ali odsluženi peharji, na katerih je gorela smola ali loj, danes pa enotno s i kaj. Seveda se je tudi drugače v Kropi marsikaj spremenilo, « ptički, ki se po ljudskem izročilu ženijo naslednji dan, upajmo, da tega niso opustili.. * . Š. Žargi Avtocenter Vrtač Visoko 77a, pri Kranju fax:064 431 019 PRODAJA: V? 064 438 01 11,43801 12 SERVIS:^ 064 438 01 22 REZERVNI DELI: ^064 438 01 40 pooBimni nmum ih samit wm mmtm ORIGINALNI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA redno ponovitvijo prireditve "Luč v vodo" ta lepo "prijela", pri čemer je zelo pomembno tudi to, da ima iz leta v leto več gledalcev. Ob najstarejši in najbolj pristno ohranjeni hiši v Železnikih "na Plnadi" so številni gledalci najprej prisluhnili kratkemu kulturnemu programu otrok iz vrtcev in osnovne šole ter ansambla Bajtarji, nato pa se je izpolnilo veselje otrok, ki so po kanalu ob tej hiši spuščali resnično pestre gregorčke, za katere so se večina morali kar zelo potruditi. Ti namreč niso več le "diljce z nekoliko goreče smole", pač pa hišice, gradovi, celo podobe znamenitega plavža z gorečimi svečicami. Kot "od sv. Mihaela čevljarji, krojači in muškre, ki po štrenah šivat hodijo, ne šivajo več od jutra do večera ob luči" (tako je zapisal Josip Levičnik v šolskem časopisu 1854 leta), so se tudi gregorčki spremenili. Ostaja pa: "Sv. Gregorija štejejo v naših krajih za prvi pomladanski dan. Ljuba pomlad..." V Kropi so plule bračke Podobno tradicijo pozdrava pomladnim sončnim žarkom imajo tudi v Kropi, kjer po spo---- —H— KAj PA POTIKA TAC€ Pl3A>J£C £e CgL TE -2 ID NI PljAHfrij AfAPflk IN-ŠPČKTOI^U/ ODKRILA S**' To 2&0*j:>ekvH PAKET ISDN 3000 VKLJUČUJE: • ZAMENJAVO ANALOGNE LINIJE ZA DIGITALNI ISDN PRIKLJUČEK • DIGITALNI TELEFON • MODEM ZA RAČUNALNIK • DOSTOP DO SiOL INTERNETA Cena brez p. d.: 80.000 SIT Naročila vTeletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000. Danes pametna, jutri nujna odločitev! Telekom^) Slovenije ©Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo delno jasno, vendar hladneje. Popoldne lahko nastane kakšna ploha. V sredo in četrtek bo bolj oblačno, v četrtek so možne rahle padavine. DAN TOREK SREDA ČETRTEK__% VREME ': vt v } J S, i ... . • T min / T max 1 /8 0/7 -1/7