T DOMŽALE, 24. JUNIJA 1999 • ŠT. 6* LETNIK 38 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Kar mislimo, to tudi doživljamo. In takšni, kot mislimo, da smo, takšni tudi v resnici smo. Naše misli in čustva oblikujejo in vzdržujejo našo zavest takšno, kakršna je. Milena Plut-Podvriič: Pot do srca / r MINISTER ANTON BERGAUER SLOVESNO ODPRL REKONSTRUIRANO GLAVNO CESTO Od Depale vasi do Dobrave po štiripasovnici 15. junija 1999 je bila slovesno predana svojemu namenu rekonstruirana glavna cesta G-10 Domžale-Črnuče, na odseku od Depale vasi do Dobrave, ki velja za najbolj obremenjeno glavno cesto v državi. Povprečni letni dnevni promet med Črnučami in Trzinom dosega namreč 31.000 vozil na dan, od Trzina do vstopa v Domžale pa okoli 22.000 vozil na dan. Namen rekonstrukcije odseka glavne ceste med Depalo vasjo in Dobravo je zagotoviti primerno kapaciteto ceste in s tem povezano primerno hitrost - do 70 km na uro. Razširjena cesta omogoča večjo varnost udeležencev v prometu, zmanjšali pa se bodo tudi negativni vplivi na naravo in še posebej na življenjsko okolje, na celotni dolžini rekonstruiranega odseka pa bo s semaforji zagotovljen zeleni val. Z novo cestno povezavo, ki so jo v spremstvu številnih gostov na pot pospremili /upanja Občine Domžale Cveta Zalok.n ()u/rm, župan Občine Trzin Anton Peršak ter Anton Bergauer, minister za promet in zve/e, hkr.iti zagotavlja tudi potrebne infrastrukturne pogoje za gospodarski razvoj bližnjih krajev (Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Obrtno industrijske cone Trzin). STRAN 2 Minister za promet in zveze Anton Bergauer je v družbi z obema županoma prerezal vrvico več kot 3 km dolg odsek štiripasovnice Depala vas - Dobrava. in odprl nekaj __=> POGOVOR S FRENKOM KAVKO »Aljaska, moj drugi dom« »Aljaska, pokrajina severnih obzorij, ki so jo leta leta 1867 Američani za prgišče dolarjev kupili od Rusov, je postala obljubljena dežela za Frenka Kavko,« sem o njem in njegovem prvem srečanju z Aljasko zapisal v lanskoletni septembrski številki Slamnika. Frenk Kavka, najboljši slovenski smučarski tekač z vlečnim psom, se je v ponedeljek, 22. februarja 1999, z brniškega letališča drugič napotil na Aljasko (njegov odhod je pri- STRAN 18 kazala tudi ljubljanska televizija), in se spet vrnil v njen mrzel, vendarle najslajši objem. Tja seveda ni odpoto- val čisto sam, družbo mu je skoraj ves čas delal njegov zvesti Aval, sibirski huskv, ki ga še nikoli ni pustil na cedilu. 6. sezona Grajskih kulturnih večerov na gradu Tuštanj se pričenja petek, 2. 7. 1999, ob 20.30 koncert Orkestra slovenske policije Predstavili se bodo z izborom popularnega programa domačih in tujih skladb. nedelja, 4. 7. 1999, ob 20. uri opera G. Donizetti - Ljubezenski napoj Izvedli jo bodo študenti Akademije za glasbo. Na oba kulturna večera ljubiteljev klasične glasbe vabi družina Pirnat. Koncerta bosta v atriju gradu Tuštanj, v primeru dežja pav dvorani kulturnega doma v Moravčah. Natančnejše informacije lahko dobite na telefonski številki 061/731-722. VABLJENI! ■'11 Ob dnevu . h državnosti vam iskreno čestitamo ^QM<.dr.8rodn! festival komo.no gla.be in želimo prijetno praznovanje! ŽUPANJA CVETA ZALOKAR ORAŽEM OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE Cerkev svetega Luka Že na voljo) Novi SeatToledo. Zapeljivo popoln! SEAT Center Trzin. Ljubljanska 3a. Trzin, Tel.: 061/716 262 5EHT Vendar pa je ta gotska cerkev, ki sodi med dragocene kulturne in verske spomenike potrebna temeljite obnove. Tako je zapisal Stane Stražar v uvodnih besedah k predstavitvi cerkve svetega Luka v Pra-prečah v svoji knjigi Črni graben, ki je izšla že leta J 905. Da je to res, so ugotovili vsi prebivali i, ki spadajo pod podružnično cerkev sv Luka. S pomočjo gospoda Andreja Sveteta so se glede na možnosti lotili tudi obnove. Ustanovili so gradbeni odbor in pričeli z urejanjem dokumentacije ter zbiranjem sredstev. Najprej so sanirali temelje, v letošnjem letu pa se pripravljajo na sanacijo strehe, ki jo bodo postavili tako, kot je bila na začetku. Pridobili so že vso potrebno dokumentacijo, sedaj pa jih čaka še velika naloga zbrati vsa finančna sredstva, da bodo lahko pričeli z deli. Del sredstev bo dala občina Lukovica, nekaj bodo prispevali na spomeniškem varstvu, največ pa bo še vedno ostalo na bremenu podružnične cerkve sv. Luka in njenih krajanov. Vendar, če želijo uhranili cerkev kasnejšim generac&jfm, je nujno potrebno postaviti novo streho. Pri njihovem delu jim želimo čimveč sreče. *L DADI UREDNIKOVI PREBLISKI Brez politike, prosim Pišem predzadnje Prebliske. Nedelja, 20. junij 1999. Dan pred najpomembnejšim obiskom v zgodovini samostojne Slo-venije. K nam prihaja karizmatični BiH Clinton, najpomembnejši državnik sveta. Kot posebno darilo državi Sloveniji za H. rojst ni dan njene samostojnosti in neodvisnosti... Izročila ljudske izkušnje v pregovorih in pravljicah nas opozarjajo, da so od nekdaj bile najbolj mamljive tri stvari: oblast, slava in bogastvo oziroma udobje. In jutri bo prišel v Slovenijo na skoraj celodnevni obisk Bili (lm ton, predsednik najmočnejše države na svetu. O njem je bilo v zadnjem času prelito pravo morje časopisnega in revialnega črnila, zato ne mislim vanj preliti preveč Slamnikovega. Najbrž med nami ni nikogar, ki ne bi v teh dneh o Clintonovem obisku izrekel vsaj besedico ali dve. Ali prebral članek ali dva o njem. Naša mnenja so kot običajno različna, veliko je tudi vprašanje, če bi se med seboj zedinill da ima ameriški predsednik v rokah veliko oblast. V Sobotni prilogi Dela (12. 6. 1999) je Core Vidal, ameriški pisatelj, v intervjuju za Suddeutsche Zeitung izjavil o Bil lu Clintonu, da je »le majhen nameščenec. Zanimivo je njegovo mnenje, da je njihov predsednik pomemben le za zunanjo politiko, pri njih so najpomembnejši koncerni, ki vodijo tudi posle države. Alije vse to res, ne vem, prepričan pa sem, da pa je slaven in bogat. Moj politični vzorniki No, dejstvo je, da se bo jutri na Kongresnem trgu v Ljubljani kar trlo Slovenk in Slovencev. In policistov. Znano je, da je bilo dobesedno razgrabljenih 50.000 brezplačnih »vstopnic* za njegov koncert, pardon, nastop oziroma javni nagovor slovenskemu ljudstvu na osrednjem ljubljanskem trgu. Bogve, koliko ljudi se je še moralo obrisati pod nosom, ker niso uspeli dobiti »dovolilnice* za ta veliki dogodek. Predsednik Bili Clinton je namreč že nekaj let zapored najbolj priljubljeni tuji državnik pri nas. Ugled ameriške politike - tudi po zaslugi Billa Clintona - narašča dan za dnem, cena naše politike pa je vredna toliko kot vstopnica za jutrišnji Kongresni trg, kajne? Spomnimo se samo nedavnega sramotnega predloga zakona oziroma novele o predčasnem upokojevanju naših poslancev in neverjetno vzvišenega nastopa LDS-ovske poslanke Darje Lavtižar Bebler v parlamentu ob njegovem sprejemanju. »Politično delovanje po svoji naravi vodi v plitvost in brezobzirnost,* je dr. Jože Ramovš že leta 1990 zapisal v svoji knjigi Sto domaČih zdravil za dušo in telo 1. Kdo bo vrnil »izgubljeni* ugled slovenski politikif Naslednje leto bodo spet državnozborovske volitve. Resne politične stranke že iščejo nove/stare kandidate za poslance v novi Državni zbor RS. Že sedaj sem radoveden, kakšna bo njegova sestava. Če bomo po novem volili po t. i. večinskem sistemu, bo najprej dobro, da bodoči poslanci ne bodo smeli biti profesionalni župani. Dobro bo tudi to, da bodo volilci po novem volilnem zakonu volili predvsem ljudi, šele nato politične stranke, zato bodo mora le stranke pošteno premisliti, koga bodo predlagale za kandidata za poslanca. Pošteno politično delovanje je nehvaležno in skrajno naporno delo. Pokojni slovenski pisatelj Pavle Zidar je nekoč šaljivo zapisal, da je to pravo mučeniško žrtvovanje, čeprav kandidatov zanje nikoli ne (z)manjka. Kako premagati vzvišeno odmaknjenost od »umazane* politi ke, kije posebna oblika hinavščine? Morda z državljansko vzgojo r V svoji knjigi Državljanska vzgoja je leta 1920 Josip jer a j zapisal tudi tele pomembne misli: »Država je izraz našega dela, ne pa dar od zgoraj. Državljanska vzgoja bo morala v bodočnosti posebno mladi rod o tem prepričati in vzgojiti. Potem bomo mnogo bolj realistično, pravično presojali razmere, se izognili mnogim medsebojnim težavam, rasli pa bomo vsak dan v prepričanju, da smo država mi sami* Prepričan sem, da bi državljanska vzgoja o zrelem in odgovornem osebnem življenju ter o sožitju in delovanju v narodu in državi, ki bi gradila na kontinuiteti zgodovinskega izročila in bi se ravnala po narodnem duhu, odločilno pripomogla k demokratičnemu in konstruktivnemu političnemu delovanju vsakega državljana. Brez politike ni države. Zato ne recite nikoli več: »Brez politike, prosim!« Človek je tudi politično bitje, če to prizna sam sebi ali ne. Ob tej priložnosti vam v svojem imenu in v imenu uredništva čestitam za veliki praznik dan državnosti. Bodimo ponosni na samostojno in neodvisno Slovenijo in vsi - brez izjeme - izobesimo slovensko zastavo! Vsem bralcem Slamnika pa še mimogrede sporočam, da naslednja številka glasila (še) treh občin izide 23. julija 1999 Rok za oddajo člankov in fotografij je torej 14. julij. Pišite in ostanite še naprej z nami. Lepe počitniške in dopustniške dni vsem bralkam in bralcem Slamnika želi Hof.d.m Ošolln odgovorni urednik zn /lamnik Domžale 6. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Sprejeta delitvena razmerja med občinama Domžale in Trzin ter Statut Občine Domžale 6. seja Občinskega sveta Občine Domžale je bila v sredo, 26. maja 1999 ob 16. uri, v sejni sobi Občine Domžale. Po pooblastilu županje jo je vodil mag. Milan Pirman (podžupan), pri delu mu je pomagala Petra Grkman, pomočnica direktorja občinske uprave za organizacijo dela Občinskega sveta, odločalo pa je 26 članov Občinskega sveta. Značilno za sejo pa so tudi številni gostje, ki so sodelovali ob posameznih točkah dnevnega reda. Po sprejemu zapisnika 5. seje Občinskega sveta so člani obravnavali dve spremembi. Točka Obravnava in sprejem sklepa o izdaji mnenja h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Domžale (predlagatelj predsedujoči), je bila sprejeta, enako delni umik točke Obravnava in izdaja soglasja k Pravilniku o sprejemu otrok v Vrtec Urša tudi (predlagateljica ga. Irena Cričar), za predlog umika predlagane 4 točke: »Obravnava in sprejem Odloka o javnem glasilu občine Domžale »Slamnik« (predlagatelj (anez Stib-rič) pa je glasovalo le 8 članov Občinskega sveta. Dnevni red v celoti je bil s 15 glasovi ZA ter osmimi glasovi PROTI določen v naslednji vsebini: 1. Obravnava in sprejem sklepa o ukinitvi javnega dobra 2. Obravnava in izdaja soglasja za najetje dolgoročnih kreditov pri Ekološkem razvojnem skladu 3. Obravnava in sprejem sklepa o določitvi delitvenih razmerij med Občino Domžale in Občino Trzin ter dogovor o delitvenem razmerju skupnih finančnih obeznosti 4. Obravnava in sprejem Odloka o javnem glasilu občine Domžale »Slamnik« - druga obravnava 5. Obravnava in sprejem Odloka o turistični taksi v občini Domžale - dru- ga obravnava 6. Obravnava in izdaja soglasja k Pravilniku o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v Vrtec Domžale 7. Obravnava in izdaja soglasja k finančnemu načrtu, poslovnemu poročilu ter programu razvoja dejavnosti Kulturnega doma Franca Bernika Domžale 8. Obravnava in sprejem poročila o izvajanju dejavnosti osnovnega zdravstva in usmeritve razvoja osnovnega zdravstva v občini Domžale 9. Obravnava in sprejem sklepa o določitvi cen dimnikarskih storitev 10. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988, in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, oboje dopolnitve 1996 in 1998 11. Obravnava in sprejem Statuta Občine Domžale - druga obravnava 12. Obravnava in sprejem Sklepa o ustanovitvi komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo 13. Obravnava in sprejem zaključnega računa Centralne čistilne naprave Domžale -Kamnik 14. Vojitve in imenovanja • Obravnava in sprejem sklepa o izdaji mnenja h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Domžale 15. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta Po sprejemu sklepa o ukinitvi javnega dobra in soglasja k najemu kreditov, ki jih je odobril Ekološki razvojni sklad Republike Slovenije, d. d. po obrestni meri TOM+2% za dobo 15 let za naslednje investicije: • Kanalizacija Dragomelj-Pšata 1. Občina Domžale in Društvo za raziskovanje jam Simon Robič - Domžale vabita na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI ADAM RAVBAR posvečeno 100. obletnici rojstva SKLADATELJA MATIJE TOMCA Nastopajo: v vlogi skladatelja Matije Tomca: JURIJ SOVČEK vezno besedilo bo brala: NATAŠA DOLENC Avtor besedila: SILVO TERŠEK Združeni mešani pevski zbori: Svežina, Šentviški zvon in Groblje Zborovodja: Karel Leskovec Solista-. Bernarda Serša, sopran, Primož Krt, bariton Oktet bratov PIRNAT, umetniški vodja Tone Juvan OGNJEMET - Kemična industrija Kamnik -program pirotehnike v četrtek, 24. junija 1999, ob 21. uri PRI JAMARSKEM DOMU NA GORJUŠI Režija: Alojz Stražar, asistent režije: Edvard ŠpendI, luč: Mavricij Grošelj in Aleš Stražar, ton: Damir Peric, scena: lože Napotnik Soorganizatorja prireditve: Zveza kulturnih društev Domžale in KD Miran Jarc Škocjan V primeru dežja bo prireditev 25. junija ob 21. uri. VSTOPNINE NI! laza in del 2. faze - odobren znesek kredita 20.000.000,00 SIT, • Vodovod Kolovec- Preserje 2. faza in 3. faza 1. odsek - odobren znesek kredita 10.000.000,00 SIT. Določena delitvena razmerja Po razpravi Antona Preskarja (LDS) so svetniki v nadaljevanju seje določili delitvena razmerja med Občino Domžale in Občino Trzin ter sprejeli dogovor o delitvenem razmerju skupnih finančnih obveznosti v naslednjem besedilu: 1. Presežek proračuna, ugotovljen po zaključnem računu za leto 1998 kot nerazporejen prenos presežka prihodkov nad odhodki v višini 107.236.459 SIT se med občini Domžale in Trzin deli glede na število prebivalcev v posamezni občini, in sicer: - 97.124.061 SIT pripada občini Domžale - 10.112.398 SIT pripada občini Trzin Presežek sredstev rezervnega sklada v višini 26.249.000 SIT se deli med občini Domžale in Trzin glede na število prebivalcev v posamezni občini, in sicer: - 23.773.719 SIT pripada občini Domžale -2.475.281 SIT pripada občini Trzin 2. Določitev delitvenega razmerja nakazil tekoče finančne izravnave na ločen račun v obdobju začasnega financiranja ni potrebna, ker nobena od občin v tem obdobju ne prejema sredstev tekoče finančne izravnave. 3. Presežek finančne izravnave iz leta 1996 v višini 10.859.000 SIT ter primanjkljaj finančne izravnave iz leta 1998 v višini 40.452.000 SIT se deli med občini Domžale in Trzin glede na število prebivalcev v posamezni občini, in sicer - 9.834.996 SIT obveznosti plačila presežka finančne izravnave iz leta 1996 prevzema občine Domžale, - 1.024.004 SIT obveznosti plačila presežka finančne izravnave iz leta 1996 prevzema občina Trzin, - 36.637.376 SIT sredstev finančne izravnave iz leta 1998 prejme občina Domžale, - 3.814.624 SIT sredstev finančne izravnave iz leta 1998 prejme Občina Trzin. 4. Za pokrivanje obveznosti do gospodarskih javnih služb se uporabi naslednje delitveno razmerje: - stroške zimske službe, vzdrževanja cest in javne razsvetljave na področju Občine Domžale - pokriva Občina Domžale - stroške zimske službe, vzdrževanje cest in javne razsvetljave na področju Občine Trzin - pokriva Občina Trzin, - vse obveznosti do javih podjetij (Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale oz. Prodnik Domžale, Centralna Čistilna naprava Domžale -Kamnik), ki niso posebej omenjene, se delijo v razmerju, ki ga določa število prebivalcev, in sicer Občina Domžale pokriva 90,57%, Občina Trzin pa 9,43% teh obveznosti. 5. Za pokrivanje obveznosti do javnih zavodov, katerih ustanoviteljev je bila Občina Domžale, se uporabi naslednje delitveno razmerje: - obveznosti do OŠ Trzin - pokriva Občina Trzin - obveznosti do drugih osnovnih šol na področju Občine Domžale, Kulturnega doma r^a/ficeta Bernika Domžale ter Centra za mlad« - pokriva Občina Domžale, - obveznosti do OŠ Ro,je, Glasbene šole Domžale, Zdravstvenega doma Domžale, Knjižnice Domžale ter do morebitnih drugih javnih zavodov -pokrivata obe občini v razmerju, ki ga določa število prebivalcev, in sicer Občina Domžale pokriva 90,57%, Občina Trzin pa 9,43% teh obveznosti. - stroški izvajanja programa v Vrtcu Domžale in v Vrtcu Urša se delijo Minister Anton Bergauer slovesno odprl rekonstruirano glavno cesto Od Depale vasi do Dobrave po štiripasovnici (Nadaljevanje s prve strani) Rekonstrukcija odseka glavne ceste zajema: štiripasovno primestno cesto v dolžini 3.074 km s tremi semaforiziranimi križišči; prestavitev železniške proge v dolžini 1,310 km gradnjo dveh prehodov prek železniške proge z avtomatskimi zapornicami; gradnjo nadomestnih železniških postajališč v Trzinu (Mlake) ter v starem Trzinu in gradnjo novega postajališča za Obrtno industrijsko cono Trzin; ureditev treh avtobusnih postajališč gradnjo železniškega in cestnega mostu prek Pšate ter štirih ploščatih propustov in ureditev vodotokov ter ščitenje vodotokov z gradnjo lovilcev olj in zadrževalnih bazenov. Investitor rekonstrukcije, glavne ceste G-10 Domžale-Črnuče, odsek Depala vas - Dobrava je Minis- trstvo za promet in zveze - Direkcija RS za ceste s sofinacerjema občinama Domžale in Trzin. Za rekonstrukcijo so bila porabljena tudi sredstva Evropske banke za obnovo in razvoj. Izvajalca del sta bila SCT d. d., kot vodilni partner in Cestno podjetje Ljubljana, pri izvajanju pa so jima bila za prestavitev komunalnih naprav v pomoč specializirana kooperantska podjetja. Skupna vrednost opravljenih del znaša 2,3 milijarde SIT, od tega 71 odstotkov za gradbena dela, 24 odstotkov za odkupe zemljišč, rušenje in nadomestno gradnjo petih objektov, 3 odstotke za projekte ter 2 za nadzor. Vsem uporabnikom ceste srečno vožnjo! V. V. med občinama glede na stalno prebivališče otroka, stroške nakupa opreme, vzdrževanja vrtca in nakupa vzgojnih pripomočkov pa občini pokrivata glede na lokacijo enote vrtca. 6. Občina Domžale in Občina Trzin se dogovorita tudi za določitev naslednjih delitvenih razmerij za pokrivanje obveznosti, ki izvirajo iz naslova danih poroštev ter plačila kreditov, najetih pred 1.1.1999, in sicer: Naslednje kredite in dana poroštva prevzema Občina Domžale: • kredit Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, po pogodbi št. 03-LI96-21/97, . v višini 8.750.000,00 SIT, za kanalizacijo Depala vas, za dobo 10 let (do 2008) po 6"/.,, • kredit Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije po pogodbi št. 12LI98A-06/98, v višini I 5.000.000,00 SIT, za kanalizacijo Krtina za dobo 15 let (do 2014), po TOM +4%, • poroštvo, dano Komunalno stanovanjskemu podjetju Domžale, za kredit po pog. št. L198A 0 1/98, v višini 14.300.000,00 SIT za Vodovod Ko ličevo-Domžale III., za dobo IS let (do 2014), po TOM +4% (sklenitelj pogodbe je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, občina refundira anuitete), • poroštvo, dano Komunano stanovanjskemu podjetju Domžale, za kredit po pog. št. 121.198-04/98, v višini 10.000.000,00 SIT za Vodovod Helios-Domžale, za dobo 1 5 let (do 2014), po TM +47.) (sklenitelj pogodile je Naslednje kredite in dana poroštva prevzemata obe občini, in si< erv razmerju, ki ga določa število prebivalcev, in sicer Občina Domžale pokri-va 90,57%, Občina Trzin pa 9,43% teh obveznosti: • kredit Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, po pogodbi št. 403-01-39/94 TOM v višini 10.562.000,00 SIT, za izgradnjo Plinski < enter-( (N I Jomžale Kamnik, za dobo I 0 let (dO 2005) po tečaju DEM + 1%, • kredit I Hi Banke Domžale, po pogodbi št. 5200101-210-2146, v višini 121.314.648,30 SIT za financiranje komunalne infrastrukture, za dobo 8 let (do 2006) po TOM + 5,9%, • poroštvo, dano Komunalno stanovanjskemu podjetju Domžale, za kredit po pog. si. |P-1196-1 3/97 v višini 8.890.000,00 SIT, za Vodovodno zanko v Domžalah, za dobo 5 let (do 2003) po TOM +6% (sklenitelj pogodbe je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, občina refundira anuitete), • poroštvo, dano Komunalno sta- Akti, ki jih je Občinski svet občine Domžale sprejel na 6. seji: Statut Občine Domžale Odlok o javnem glasilu občine Domžale »Slamnik« Odlok o turistični taksi v občine Domžale Sklep o sprejemu Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988, in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, oboje dopolnitve 1996 in 1998 - v prvi obravnavi Sklep o določitvi delitvenih razmerij med Občino Domžale in Občino Trzin ter dogovor o delitvenem razmerju skupnih finančnih obveznosti Sklep o ustanovitvi komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo Sklep o izdaji soglasja za najetje dolgoročnih kreditov pri Ekološkem razvojnem skladu Sklep o usmeritvah razvoja osnovnega zdravstva v občini Domžale Sklep o sprejemu informacije o poslovanju Centralne čistilne naprave Domžale Kanin i k v letu 1998 Sklep o izdaji soglasja k finančnemu načrtu, poslovnemu poročilu ter programu razvoja dejavnosti Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Sklep o izdaji soglasja k Pravilniku o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v Vrtec Domžale Sklep o ukinitvi javnega dobra Sklep o izdaji mnenja h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Domžale Vsi akti so objavljeni v Uradnem vestniku Občine Domžale štev. 7, ki je izšel 02. junija 1999. novanjskemu podjetju Domžale, za kredit po pog. št. JP-LI96-12/97, v višini 19.500.000,00 SIT za Vodovod Kolovec-Preserje I. faza, za dobo 10 let (do leta 2008), po TOM +6'/., (sklenitelj pogodbe je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, občina refundira anuitete), 7. Za pokrivanje stroškov oz. obveznosti objektov skupnega pomena Se določi naslednje delitveno r,i/mei je: - stroške objekta na Krku ter stroške investicijskega vzdrževanja počitniških objektov prevzemata obe občini v razmerju, ki ga določa število prebivalcev, in sicer Občina Domžale pokriva 90,57%, Občina Trzin pa 9,43% teh obveznosti si roške tekočega vzdrževanj.i po čitniškib objektov prevzemata obe občini glede na število zaposlenih v občinski upravi obeh občin 8. Finančne obveznosti do občin lukovica in Moravče iz 38. člena Pogodbe o razdružitvi premoženja bivše ( )bčine Domžale (skupni predlo); Županov) z dne 1 7. 7. 1997 se delijo med ()bčino I )omžale in ()bčino Ir zin glede na število prebivalcev, in sicer prevzema Občina Domžale 90,57% Občina Trzin pa 9,43'/,, teh obveznosti. 9. Vse delitve morebitnih preostalih obveznosti in terjatev iz preteklih let, izkazanih oz. vnovčenih v letu 1999 ali kasneje in se nanašajo na obe občini, bodo predmet delitvene bilance med obema občinama, kakor tudi premoženje občine ter presežki St inovanjskega sklada ()bčine I lom Žale. Nov odlok o Slamniku Gradivo k točki o SLAMNIKU so člani Občinskega sveta prejeli hkrali z vabilom na sejo, na sami seji pa so prejeli amandmaja petih svetnikov. Predhodno sta o gradivu razpravljala Odbor za družbene dejavnosti in Sta-tularno-pravna komisija. Na predlog dr. Marka Starbka (SKD) je predsedujoči orlredil odmor, po njem pa je Franci Gerbec (ZLSDJ v imenu petih podpisanih svetnikov umaknil na seji vložena amandmaja in predlagal v sprejem dopolnitev predloga sklepa pod siev. 2 z naslednjim besedilom: »Novo imenovani odgovorni urednik, pomni nik odgovornega urednika in uredniški odbor začnejo z delom z avgustom 1999, ki je bil / 18 glasovi ZA sprejet, skupaj s sklepom o sprejemu Odloka o javnem glasilu Obči ne Domžale. Soglasno in brez razprave m ()bčinski svet Občine Domžale je sprejel ()dlok o turistični taksi v občini Domžale v predloženem besedilu, izdal soglasje k Pravilniku 0 kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v Vrtec Domžale ter soglasje k Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 720-100, (0609) 634505 Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani občine Lukovica MOMKA DOMITROVIČ Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 720-100 URADNE URE: vsako sredo od 8.-16. ure Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izhaja v nakladi 13.000 i/vodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi zakona o prometnem davku in mnenja ministrstva /a kulturo spada glasilo med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d, Ljubljana /lamnik Domžale /lamnik poslovnomu poročilu za leto 1998 ter programu razvoja dejavosti in finač-nemu načrtu javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale za leto 1999, nato pa je sledila daljša razprava o izvajanju dejavnosti osnovnega zdravstva in usmeritve razvoja osnovnega zdravstva v Občini Domžale. O zdravstvu Uvodno obrazložitev je podal janež Grošelj, direktor Zdravstvenega doma Domžale. Sledila je razprava, v kateri so sodelovali: janež Vasle (SKD) ,Saša Kos (LDS), Martina Urba-nija (SDS), dr. Marko Starbek (SKI >), mag. Milan 1'irman (LDS) in županja, ( vela /alokar-t Iražom, ki je predla gala v sprejem dodaten sklep v zvezi s koncesionarji, dodaten sklep je predlagal tudi Franci Gerbec (ZLSD), razpravljala pa sta tudi Janez Grmek (SDS) in Milena Srebotnjak (SLS). Na vprašanja in dileme iz razprave so odgovarjali Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, županja Cveta Zalokar-Oražem in janež Grošelj, direktor Zdravstvenega doma Domžale. Po razpravi so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Zdravstveni dom Domžale bo v roku enega leta z ukrepi vzpostavil običajno čakalno dobo pacientov v zobozdravstvenem varstvu odraslih, tako da bodo pacienti čakali na oskrbo zdravnika od 1-3 mesecev. 2. Zdravstveni dom Domžale bo proučil načine organiziranja sprejemanja pacientov v splošnem zdravstvu (delitev številk...), da bi lahko paciente informiral o okvirnem času možnega sprejema. 3. Zdravstveni dom Domžale ostaja tudi v prihodnje osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, z osnovno nalogo ohranjanja prostorske in organizacijske celovitosti delovanja vseh izvajalcev osnovnega zdravstvenega varstva, tako državnih kot zasebnih. 4. Strateška usmeritev razvoja zdravstvenega varstva v občini Domžale pri določitvi obsega dela, ki se bo izvajal v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti, je 50% pokrivanja celotnega obsega dela v Zdravstvenem domu Domažalc., ' 5. Zdravstveni dom Domžale bo na podlagi Zakon o zdravstveni dejavnosti določil vsebino dela, ki se bo izvajala v javnem zavodu. 6. Vrednost najemnine za koncesi-onarje se bo povečala tako, da bodo koncesionarji prispevali lastniku tudi ustrezni delež k investicijskemu vzdrževanju ter k naložbam v zgradbo in opremo javnega zdravstvenega zavoda. 7. Vodstvo Zdravstvenega doma Domžale mora do meseca septembra 1999 poročati 0 realizaciji sprejetih sklepov. 8. Zdravstveni dom Domžale naj prouči pripombe koncesionarjev, predstavljenih na seji Občinskega sveta, in jih upošleva pri nadaljnjem usklajevanju dela in medsebojnih odnosov med Zdravstvenim domom in koncesionarji. 9. Zdravstveni dom Domžale naj prouči potrebo za izvajanje dodatnih sistemskih pregledov posameznih rizičnih skupin zavarovancev in predloži svoje ugotovitve o tem za eno pri-hodnih sej Občinskega sveta. Spremembe planov Potem ko je županja kot predlagateljic a umaknila točko o določitvi cen dimnikarskih storitev, so se svetniki lotili obravnave ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOl C,O ROČNEGA PLANA OBČINE DOM- ŽALE /A OBDOBJE 1986-2000, DOPOLNJENEGA 1988, IN PROSTORSKI! I SESTAVIN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-1990, ZA OBMOČJE OBČINE DOM/AH, OBOJE DOPOLNITVE 1996 IN 1998. Gradivo k točki so člani Občinskega sveta prejeli hkrati z vabilom na sejo, naknadno pa še tabelarični pregled evidence pobud za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale in opredelitev strokovne službe do posameznega posega ter pomanjšan izvleček grafičnih sestavin osnutka sprememb plana v merilu 1:25000. Na sami seji pa so prejeli še predlog novih sklepov. Po uvodni obrazložitvi Zorana Vi-toroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter predstavitvi mnenj Odbora za prostor in varstvo okolja, so si člani Občinskega sveta ogledali spremembe plana z datosko-pom. V razpravi so sodelovali'Jurij Berlot (SLS), Franci Gerbec (ZLSD), Roman Lenassi (SKD). Nato so svetniki sprejeli sklepe, ki jih objavljamo posebej. Sprejete spremembe statuta Gradivo k toči so člani Občinskega sveta prejeli hkrati z vabilom na sejo, na njej pa so prejeli še pregled bistvenih sprememb statuta z ozirom na dosedanje veljavni statut in tri amandmaje. Predhodno sta o predlogu statuta razpravljala Nadzorni odbor Občine Domžale in Statutarno-pravna komisija, ki je k Statutu Občine Domžale vložila amandma. V razpravi sta sodelovala dr. Miha Brejc (SDS) in Juri Berlot (SLS), ki je predlagal amandma v zvezi z delom Nadzornega odbora. Člani Občinskega sveta so nato z glasovanjem sprejeli statut in že predhodno izglasovana dva amandmaja. Brez razprave so nato člani Občinskega sveta soglasno sprejeli sklepa o ustanovitvi Komisje za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja favne funkcije s pridobitno dejavnostjo ter zadolžili Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da do naslednje seje Občinskega sveta pripravi predlog za imenovanje komisije. Zaključni račun CČN Po krajši razpravi - Anton Preskar (LDS ), Jože Lenič (LDS), janež Grmek (SDS), Franci Gerbec (ZLSD) in J Liri j Berlot (SLS) ter odgovorih na vprašanja in dileme iz razprave (županja, Cveta Zalokar-Oražem in predstavnica Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik, mag. Marjeta Stražar) so svetniki sprejeli naslednje sklepe: 1. Občinski svel ((bčine Domžale sprejema informacijo o poslovanju ( entralne čistilne naprave Domžale-Kamnik v letu 1998. 2. Občinski svet Občine Domžale predlaga Skupščini Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik in predstavnikom Občine Domžale v skupščini, da se 50% čistega dobička, ustvarjenega v letu 1998, razdeli lastnikom. 3. Člani Nadzornega sveta, ki zastopajo solastnika (Občino Domžale), naj na seji Nadzornega sveta zahtevajo revizijo računovodskih izkazov za leto 1998. Nato je Občinski svet Občine Domžale izdal pozitivno mnenje h kandidaturi mag. Jožic e Polanc, stan. Šumberška 32, Domžale za ravnateljico Osnovne šole Domžale, slerlila pa je še točka VPRAŠANJA, POBUDE, PREDLOGI IN ZAHTEVE ČLANOV SVETA, kjer je bilo postavljenih 10 pobud, vprašanj in predlogov. Dnenvi red je bil izčrpan in seja sklenjena ob 20.30. V. V. SVET ZA VARNOST OBČANOV OBČINE DOMŽALE Varnost je dobrina, ki jo moramo zagotavljati vsi V Občini Domžale je bil pred kratkim ustanovljen Svet za varnost Občine Domžale, ki je posvetovalno, koordinativno telo. Njegov namen je pomoč občanov pri zavzemanju za višjo kakovost življenja ter zagotavljanje kvalitetnejše varnosti, zmanjševanje kriminala in odpravljanje drugih varnostnih problemov. Njegov namen se uresničuje s sodelovanjem organov oblasti, institucij, posameznikov in policije. Cilj delovanja so predvsem odpravljanje vzrokov, ki privedejo do odklonskih pojavov ter seznanjanje javnosti s problemi in dejavnostjo institucij za odpravo le-teh. V svetu sodelujejo predstavniki občinske uprave, upravne enote, osnovnih in srednje šole, zdravstvenega doma, centra za mlade, centra za socialno delo, policijske postaje ter organizacij s področja varovanja, krajevnih skupnosti, medijev ter drugi. Na svoji prvi seji so vsi prisotni poudarjali, da je naloga sveta predvsem ta, da vsi skupaj razmišljamo in iščemo rešitve za varnejši jutri vseh nas. Na tej osnovi bodo člani sveta pripravili program dela, v katerem bodo navedli, kaj lahko vsi skupaj naredimo, da bi bila naša prihodnost jutri varnejša. V programu se bodo upoštevali predlogi in pobude z vseh področij, ki jih pokrivajo posamezni člani, poudarek pa bo na preventivnem delu, ki naj bi združilo vse, ki lahko vplivajo na to področje. Že na prvi seji je bilo opozorjeno, da bi skupni cilj lahko lažje dosegli s sodelovanjem vladnih in nevladnih organizacij. Občina Domžale je ena prvih, v kateri smo se orgaizirali na tak formalni način. Na prvi seji je bilo dogovorjeno, da bodo člani že do prihodnje seje predlagali določene ukrepe in rešitve, ki bodo koordinirane v okviru sveta, ki bo zagotovil tudi splošno obveščenost o svojem delu. Prvi konkretni predlogi so bili že posredovani in sicer: organizacija izobraževanja o nasilju v privatni sferi in pravicah žensk; obeležitev svetovnega dne boja proti nasilju nad ženskami (25. november), preučitev pristojnost ukrepanja med OŠ in policijsko postajo v primeru 'negativnih pojavov v osnovnih šolah, izdelava primerjave o medvrst-niškem nasilju, uvedba anonimnih telefonov ipd. Za predsednico Sveta za varnost občanov Občine Domžale je bila imenovana mag. Jožica Polanc, Svet je na drugi seji sprejel program dela, v katerem so predvsem konkretne aktivnosti. Svet vabi bralce in bralke Slamnika, da posredujejo predloge ukrepov in konkretnih aktivnosti, ki jih bo Svet v okviru možnosti tudi upošteval. V - VOJSKA Zelo smo vedoželjni, zanima nas oprema avtomobila. Policist pri Ostržkovih URBANISTIČNA DELAVNICA Kakšen bo center Domžal jutri? V Domžalah je bila od 15. do 19. junija 1999 URBANISTIČNA DELAVNICA z naslovom DOM-ŽALE-OBLIKOVANJE CENTRA MESTA. Namen delavnice je bil pridobiti strokovna izhodišča za pripravo strokovnih podlag in usmeritev za oblikovanje širšega in ožjega mestnega središča. Delavnica je potekala v organi za< iji Fakultete za arhitekturo. Na delavnici je sodelovalo 7 projektnih skupin, med njimi: Marko Venturi (Instituto Univer-sitario di Architteruta di Venezia) Sanja Filep (Arhitektonski Fakul-lei Sveučilište u Zagrebu) Ferdo Jordan, I vgen (' aigo (I 11/) Ivan Stanič (Urbanistični inštitut RS) Borut UJčar (RRD) Tatjana Capuder (samostojna ar-hitektka) Lučka Ažman Momirski (Fakulte- ta za arhitekturo (Univerza v Ljubljani) ob sodelovanju Fakultete za arhitekturo. Prvi rezultati delavnice so bili že razstavljeni v Likovnem razstavišču Domžale, občani in občanke pa boste tudi povabljeni k okrogli mizi z udeleženci delavnice in strokovno javnostjo ter k ogledu celovitih rezultatov URBANISTIČNE DELAVNICE. U. Ž. Mali šolarji sedijo v svoji igralnici, polni narisanih, izrezanih, sestavljenih vozil, prometnih znakov, semaforjev, knjig o prometu. Devetega junija nestrpno čakajo napovedani obisk, z rumenimi ruticami za vratom... in ga dočakajo. V uniformi stopi med nas gospod Ivo Pustotnik, prijazen policist. Na poseben način, ki ga otroci dobro razumejo, jim približa svoje delo, odgovarja na njihova vedoželjna vprašanja in se spontano vključi v KVIZ O PROMETU, ko otroci zelo sproščeno razgrnejo svoje znanje s pesmijo in odgovori na vprašanja. Podeli jim značke in jih povabi na ogled avtomobila. Vključena sirena razvname otroške čute, pa tudi mnogi mimoidoči se ozirajo ... Avto je super, sklenejo otroci. Še lisice preizkusimo, pa pištole bi se nekateri radi dotaknili (policist vzame naboje iz nje) in poslovilna policijska sirena se zopet oglasi. »Živijo, prijatelj!« zakliče mali šolar, ko policist že odhaja v drug vrtec. O, da bi ga čez petnajst let ob kaki drugi priložnosti spet lahko tako lepo pozdravil... vzgojiteljica MARJETA OSOLIN Odsevi... Ko se je maj že poslovljal, še zlasti pa v začetku junija, so se druga za drugo vrstile številne zgodbe in aferice. Tako je ves čas vladanja Drnovškove vlade, vseh zadnjih sedem let. Revija Mag je začela objavljati tako imenovano Gričarjevo poročilo, gre seveda za zadevo Vič-Holmec, iz katerega kar štrli vsa pestrost umazanih igric v vrhu slovenske polk ije in politike. Da si malo osvežimo spomin. Pred odstavitvijo tedanjega notranjega ministra Bandlja so nam mediji postregli z eno zgodbo, po kateri naj bi bilo seveda v notranjem ministrstvu vse v redu, Drnovšek je takrat povedal drugo, in sicer, da minister Bandelj dobro dela, po objavi Gričarjevega poročila pa je predsednik vlade dejal, da gre za čenče, da on spet ni nič vedel o dogajanjih v ministrstvu. Za velik hec pa je tedaj poskrbel tudi direktor policije Podvršič, ko je najprej dejal, da je Drnovšek vse vedel, naslednjič pa je spremenil mnenje in vse zanikal. Sedanji notranji minister Borut Šuklje je si< er takoj odstavil nekaj ključnih ljudi v ministrstvu, verjetno v upanju, da se bodo tako zadeve umirile, vendar se je očitno uštel. Razrešeni kriminalist Drago Kos, ljudje se ga spominjajo /lasti po čudni vlogi, ki jo je odigral v zadevi Depala vas, je dobil v medijih toliko prostora, kot ga ne dobi niti predsednik države. Tako so ga v svoje studije povabile skoraj vse TV hiše, polni so ga bili tudi časopisi, Delo pa mu je celo namenilo daljši pogovor na elitnih straneh sobotne priloge. Prepričana sem, da se s tako publiciteto ne more pohvaliti niti njegov nekdanji (in odstavljeni) šef policije Likar. Vedno, ko se naši mediji v kratkem času skoncentrirajo na eno osebo ali dogodek, ne gre nikdar za naključje, ampak za načrtno in koordinirano akcijo. Za kaj je pravzaprav šlo, ko pa Kos ni ravno kakšna pomembna oseba, je možnih več odgovorov. Eni so prepričani, da je nomenklatura Kosa morala umakniti, ker je postajal vse močnejši, med drugim tudi zato, ker naj bi zbiral gradiva o vseh umazanih »rabo-tah«, ki jih je opravil za vrh politike. Drugi spet pravijo, da je Kos moral oditi, ker naj bi Drnovšek s tem pokazal Kučanu, da lahko sam odloča o stvareh, in tako Kosa uporabil kot nekakšen preizkusni kamen moči med njim (Drnovškom) in Kučanom. Kakorkoli že, dejstvo je, da mediji poskušajo prikazati Kosa kot neizprosnega borca za zakonitost, kot strokovnjaka, ki mu ni mar za politične šefe. Zakaj? Zato, ker Kos želi postati tožilec, hkrati pa tudi nomenklatura zelo potrebuje »svoje« tožilce. Kakšno naključje, da te kap! Vodja posebne skupine tožilcev Barbara Brezigar je ravno končala postopek o vlogi Draga Kosa v aferi Vič-Holmec in gradivo hotela predati sodišču, ko je njena šefica, generalna državna tožilka Zdenka Cerar, zahtevala, naj tega ne stori, češ da bo o tej zadevi še prej razpravljal njen kolegij. Kdo bo rekel, saj to je nezaslišano za demokratično državo. Da, vendar na žalost popolnoma normalno za slovensko pravosodje. Barbara Brezigar je nato odstopila, Cerarjeva pa je javnosti nekaj zmedenega pojasnjevala, česar pa ji, sem prepričan.i, tudi najbližji niso verjeli. Po kratkem premisleku so očitno le sprevideli, da ga lomijo in tako gradivo o zadevi Kos predali sodišču. Zelo zanimivo je tudi, kdo je postal novi vodja skupine tožilcev za posebne zadeve. To mesto je pripadlo Antonu Ribnikarju, to je tistemu tožilcu, ki je še nedavno oporekal zakonitost obstoja te skupine, nenadoma pa je čudežno spregledal svojo zmoto in sedaj, ko je on Šef, je ta skupina legalna. Da si svoje mislimo o ljudeh, ki tako hitro menjajo svoje »pravniško« prepričanje, je jasno, jasno pa je tudi, kako bodo takšni ljudje zagotovili neodvisnost tožilstva. Tako lahko brez veliko tveganja napovem, da bodo eno za drugo zavržene ovadbe v zvezi z največjimi lumparijami v tej državi ali pa bodo zastarale, ne da bi seveda tožilci ali sodniki, ki bodo to dopustili, z.i to odgovarjali. Začetek takega početja je na primer koprski tožilec, ki je že zavrgel eno izmed ovadb v zadevi Primex. Na drugi strani, pa na žalost lahko pričakujemo, da se bodo ali bomo na sodišču znašli vsi tisti, ki na napake oblasti javno opozarjamo. Čeprav v kazenskem zakoniku ni več verbalnega delikta, so naši sodniki poiskali druge možnosti in človek je mimogrede kaznovan zaradi obrekovanja, žalitve in podobno, vendar, pozor, tudi to spet ne velja za nekatere, na primer Jelinčiča m njemu podobne služabnike nekdanjih in sedanjih oblastnikov. Na nekdanje čase, ko je včasih zvezna vlada v istem dnevu dvakrat spremenila svoje stališče ali sklep, nas spominja tudi nedavno ravnanje slovenske vlade, koje najprej uvedla vizume za Turke in Makedonce, dva dni kasneje pa jih je ukinila. Poskusi obrazložitve uradnikov zunanjega ministrstva in ministra za malo gospodarstvo Razgorška so bile smešne in žalostne hkrati. Vizume naj bi uvedli zaradi zahtev Evropske zveze, ukinili pa zaradi tega, ker iz teh držav k nam prihajajo turisti. Smo mar v Butalahi1 Po dolgem času pa je celo Združena lista namesto večnega mencanja njenega predsednika potegnila odločno potezo. Ob podpori upokojencev Desusa in seveda Jelinčičeve SNS so vložili interpelacijo zoper kmetijskega ministra Smrkolja. Očitajo mu najmanj nevestno delo pri razglašanju prvovrstnih kmetijskih zemljišč za gradbene parcele in pri tem ni pomembno, da je med lastniki na novo zazidalnih parcel, ki so zato tudi bistveno več vredne, ludi njegov stankarski kolega in minister za promet in zveze Bergauer. Združena lista je poudarila, da sproža interpelac ijo samo zaradi omenjenega ravnanja ministra Smrkolja in da je druge stvari ne zanimajo, toda takoj za tem so se razširile govorice o nenamenski porabi proračunskih srerJsev na področju kmetijstva, uvoznih kontingentov itd. Kdo bo vprašal, zakaj tega ne kritiziram v Odsevih. Moj odgovor je naslednji. Bom, bom, samo v tem trenutku vem le tisto, kar je bilo v dnevnih časopisih, to pa je, kot veste, lahko preveč enostransko. Obtožbe so namreč znane, niso pa še znani odgovori ministra Smrkolja. DADA BRFJf /lamnik Domžale SDS ni zadovoljna z občinskim proračunom Na izredni seji Občinskega sveta Občine Domžale so svetniki sprejemali proračun Občine Domžale za leto 1999. Največ pripomb na predlog proračuna, ki ga je pripravila županja v sodelovanju z občinsko upravo, so imeli svetniki SDS. Zato smo dr. Miha Brejca, vodjo svetniške skupine SDS v domžalskem Občinskem svetu, prosili, naj v nekaj stavkih bralcem Slamnika predstavi poglede in pripombe SDS na predlagani proračun Občine Domžale za leto 1999. • Dr. Miha Brejc, vi in svetniška skupina SDS, katere vodja ste, je imela veliko pripomb na predlog občinskega proračuna, je bil proračun po vašem mnenju res tako zelo slabo pripravljen ali je šlo za kaj drugega? Proračun s proračunskim memorandumom je temeljni dokument, s katerim se razporedijo proračunska sredstva za tekoče leto. Tako kot pretekla štiri leta tudi ta proračun odseva nesposobnost vodstva občine, da bi sredstva usmerila za razvojne naložbe. Veliko denarja gre za zadovoljevanje posamičnih interesov, skupno pa je drugotnega pomena. Če občina deli sredstva po načelu »vsakemu po malo«, ne ostane dovolj sredstev za pomembne naložbe. Zato je tudi sre- dišče Domžal že toliko let v klavrnem stanju in v sramoto, prometne razmere pa so nevzdržne itd. Ker vodstvo občine nima jasnih ciljev, kaj drugega tudi ni pričakovati. • Nam lahko zaupate nekaj svojih bistvenih pripomb po posameznih segmentih proračuna? Svetniška skupina SDS je dala veliko pripomb na proračun, tako sistemskih in načelnih kot tudi zelo konkretnih. Vseh niti ni mogoče našteti, vendar naj le omenim naše prizadevanje, da se proračunska sredstva delijo zgolj namensko, da se denar usmeri za razvojne naložbe, zavzemali smo se za večji delež za mladino in socialo. Predlagali smo, da se del (3-4 milijone SIT) sredstev iz postavke »nabava opreme in inventarja občinske uprave« nameni za pokrivanje stroškov dodatnih dejavnosti otrok v osnovnih šolah. Gre namreč za to, da si socialno šibki otroci ne morejo privoščiti vseh tistih dejavnosti v šoli, ki so dostopne otrokom iz premožnejših družin. Menimo, da bi bil denar za ta namen bolje izkoriščen, kot pa je obnova male konferenčne dvorane, ki ji nič ne manjka. Po našem mnenju je prenova konferenčne dvorane nepotrebno razmetavanje denarja. Naš predlog ni uspel, saj so proti glasovali svetniki LDS, Združene liste, Demokra- tov, Desusa, Zelenih, Liste obrtnikov. Zanje je očitno pomembnejše, da se denar davkoplačevalcev porabi za pisarniško pohištvo kot pa za razvoj znanja in sposobnosti socialno šibkih otrok. • Precej prahu so dvignile tako imenovane županjine promocijske postavke. Ali ima po vašem mnenju županja lahko določeno vsoto proračunskega (davkopla-čevalskega) denarja, s katerim razpolaga po mili volji? S proračunom Občinski svet določi višino sredstev za posamezne namene. Javnost lahko vidi, za kakšen namen je bil porabljen proračunski denar. Iz proračuna je tako jasno razvidno, koliko denarja je namenjeno športnim društvom, kulturi, posameznim projektom na raziskovalnem in ekološkem področju in podobno. Županja pa je v preteklih letih iz teh postavk delila denar po svojem občutku. Približno polovico denarja so dobila razna društva športa in kulture, zato sem predlagal, da se zaradi jasnosti in preglednosti za ustrezne zneske povečajo postavke pri športu, kulturi itd. Ne zdi se mi namreč prav, da nekateri lahko dobijo denar iz proračuna mimo običajnih postopkov. Moji amandmaji niso bili spre- jeti in županja bo lahko tako še naprej delila denar tistim, ki so ji všeč in si z občinskim denarjem delala promocijo. Takšna poraba denarja davkoplačevalcev je za razvite demokracije povsem nesprejemljiva, saj je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom In zahtevo po jasni vnaprejšnji namenskosti proračunskih sredstev. • Proračun je sprejet. Pravite, da bo del proračunskih sredstev županja delila po svoji presoji. Če to ni prav, kaj predlagate? Predlagam, da županja vsak me-, sec v Slamniku objavi, kdo je dobil proračunska sredstva in za kakšen namen. Občani Domžal imamo pravico vedeti, kako se porabi naš denar. Prav bi bilo, da vemo, kdo je dobil posojila, kdo štipendije, denarno pomoč itd. Tu ne gre za kršenje predpisov o varstvu osebnih podatkov, kot to skuša uprava včasih dokazovati, ampak gre za javna finančna sredstva in tu ni kaj skrivati. Je pa res, da županja izhaja iz stranke (Združena lista), ki je bila vajena nedemokratičnega ravnanja z javnimi sredstvi in ji je takšno poslovanje domače. Seveda pa tako »po domače« ne poslujejo v nobeni demokratični državi. • Kot opozicija ste vseeno uspeli prepričati županjin glasovalni stroj, da je izglasoval tudi nekaj vaših predlogov. Katere? Od množice naših predlaganih pripomb in predlogov je bilo sprejetih bore malo. Izpostavil bi projekt pričetka izgradnje nujno potrebne tržnice v centru Domžal, ureditev avtobusnega postajališča v Studi ter pričetek postopkov za izgradnjo vrtca in doma ostarelih v Dobu. JANEZ STIBRTČ Opozicijski pogled na 6. redno sejo domžalskega Občinskega sveta Županja ne bo kandidirala na naslednjih volitvah za državni zbor Na 6. redni seji je že uvodoma zopet prišlo do zapleta. Uganili ste - vladajoče županjine stranke so ponovno želele, da se sprejme po njihovi meri spisan Odlok o glasilu Slamnik. SDS je zaradi tega, ker ni bilo podpisanega nobenega sporazuma med župani občin Domžale, Lukovica in Moravče o tem, da Slamnik kot takšen ugasne, ker ni nobene pravne podlage, da sedanji uredniški odbor ne bi dokončal svojega mandata in ker je bil kršen ustni dogovor z županjo, da bo sedanji uredniški odbor deloval do konca mandata, predlagala, da se točka o glasilu Slamnik umakne s točke dnevnega reda. Umik točke ni bil izglasovan (zopet je bil prisoten »županjin valjar«) in dnevni red je bil sprejet. Seja je potekala sorazmerno gladko vse do pričetka obravnave in sprejema Odloka o glasilu Slamnik. Ob tej točki je opozicija (SKD in SDS) v skladu s poslovnikom zahtevala odmor. Po krajši medsebojni uskladitvi so se usklajevanju za zaprtimi vrati pridružili še županja ter nekateri predstavniki predlagateljev spornega odloka. Svetniki SKD so bili zadovoljni s predlogom županje, da novi uredniški odbor z delom ne prične takoj, temveč šele v mesecu avgustu. Svetniki SDS s tem niso bili popolnoma zadovoljni, saj bi po njihovem mnenju sedanji uredniški odbor moral delovati do konca mandata. Ker pa se je tudi sedanji odgovorni urednik strinjal s predlogom županje, so svetniki SDS spoštovali večinsko sprejeti kompromis. Po tem odmoru je seja potekala brez bistvenih pripomb na obravnavo točk sprejetega dnevnega reda, ki so se obravnavale. Zataknilo pa se je pri obravnavi Statuta Občine Domžale. Za sprejem statuta je Bodi lice ENA DOMAČA Obnova radomeljske šole? (edina šola z dvoizmenskim poukom) V Domžale klic v sili se ne čuje, da šola le prostore nove potrebuje. ENA SOSEDOVA Kilava matura 4 km 4-pasovne trzinske ceste Gradnja ceste traja štiri leta, Gaudeamus vožnje pa še ni zapeta. IN TRI DRŽAVNE Aktualna v stilu novih borcev za privilegije Vse dano iz bogate je palače: direktorjem buržujske plače, poslancem pregosposke pokojnine, slovenski raji pa beraške preživnine. Slovenska pravno-gastronomska specialiteta Prestopek pet let »tenstaš v svinjariji« in kot prekršek ga podaš oligarhiji. Tudi leve stranke so SE financirale (le Ljudska pa je okregana in obtožena) Zato je ("udno strankarsko razmerje, ker kljub obljubi - ni frcalo perje. NA KONCU PA ŠE ENA NAŠA V Jeruzalemu je bila napovedana slovenska popevka Slovensko govoriti - peti je za poštenega Slovenca čast, kdor tega ne zna dumeti, zapravlja si duhovno last France Cerar namreč potrebno, da zanj glasuje najmanj 2/3 vseh izvoljenih svetnikov, to pa je brez svetnikov SDS in SKD nemogoče doseči. V razpravi je sodelovalo precej svetnikov, med drugim tudi dr. Miha Brejc, ki je nanizal mnogo bistvenih pripomb ter podal precej argumentiranih predlogov. Ena bistvenih pripomb oz. dilem, okoli katere se je vrtela razprava, je bila, ali naj se v statut zapiše, da župan v naši občini svojo funkcijo opravijo profesionalno ali ne. Stališče SDS in SKD je, da je naša občina precej velika in da ima tudi denarno precej obsežen proračun, zato župan v naši občini enostavno ne more biti neprofesionalen, npr. za dve ali tri ure dnevno. Preveč denarja je v igri, da bi si lahko dovolil tako neresen pristop. Nasprotno pa so stranke, ki podpirajo sedanjo županjo, zagovarjale, naj se v statut zapiše zakonska dikcija, ki županom omogoča, da se po volitvah sami odločijo o tem, kako bodo opravljali to fuk-cijo. Ob tem je potrebno pripomniti, da so stranke, ki podpirajo županjo, še pred volitvami zagovarjale stališče, da mora župan v naši občini biti profesionalec. Na to je opozoril vodja svetniške skupine SDS, dr. Miha Brejc, ter ob tem pozval županjo, naj se izjasni o tem, kako bo opravljala svojo funkcijo do konca tega svojega mandata - profesionalno ali neprofesionalno. Županja je odgovorila, da bo svojo funkcijo vsekakor opravljala profesionalno do konca svojega štiriletnega mandata. To seveda pomeni, da županja NE BO kandidirala na prihodnjih volitvah v Državni zbor, saj obeh funkcij ne more opravljati profesionalno. Po tej točki so se svetniki podrobneje ustavili še ob obravnavi zaključnega računa Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Zaradi odsotnosti direktorice Centralne čistilne naprave je poročilo podala članica Nadzornega odbora Centralne čistilne naprave, ga. Marjetka Stražar. Svetniki so med drugim izvedeli, da ima centralna čistilna naprava 19 družbenikov ter da predstavnika Občine Domžale, ki sta člana Nadzornega odbora CČN, sploh ne hodita na seje tega odbora, kar je od njiju precej neodgovorno. S tem so se strinjali tudi svetniki, poročilo o zaključnem računu pa so vseeno sprejeli. Svetniki so tako«udi 6. redno sejo Občinskega sveta Občine Domžale končali na isti dan, kot se je pričela, čeprav sprva zaradi zapletov okoli Slamnika in Statuta ni kazalo na to. Počasi, počasi torej svetniki, ki podpirajo županjo, le prihajajo do spoznanja, da je bolje, če se izognejo revanšistični politiki ter zavestnim kršitvam zakonodaje z argumentom, da imajo oni pač večino... JANEZ STIBRIČ r i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR DOMŽALE sporoča vsem svojim članicam in članom ter simpatizerjem, da so URADNE URE vsako sredo od 17. do 19. ure na Ljubljanski 70/M. nadstropje (nasproti domžalske avtobusne postaje) Če slučajno ne morete priti, nam lahko telefonirate <>li pošljete faks: (061) 711-234. Pri nas vas bomo zares poslušali! SKD čaka na vas T I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Udeleženci Konference Območne organizacije ZSSS DOMŽALE V LIP RADOMLJE SEJA KONFERENCE OBMOČNE ORGANIZACIJE ZSSS Razporejanje delavcev Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, ki v zadnjih letih narekujejo zmanjšanje števila delovnih mest, se v večini podjetij še vedno usmerijo na zagotavljanje varnosti zaposlitve svojim delavcem. Strategijo vzpostavljanja varnosti zaposlitve zagotavljajo z različnimi ukrepi in eden takih je razporejanje delavcev na različna delovna mesta in različne lokacije. Ker je razporejanje delavcev postal razširjen pojav in ker se delavci zelo pogosto oglašajo z vprašanji o svojh pravicah in obveznostih, ko jih zadene ukrep razporeditve, je Območna organizacija ZSSS Domžale v četrtek, .3. junija, organizirala problemsko sejo na temo razporejanje delavcev. Seja je bila organizirana v LIP RADOMLJE. Razporejanje delavcev je zelo pogost ukrep tudi v domžalskih družbah. Nekatera razporejanja so posledica reorganizacij, zmanjšanja števila delovnih mest, spremembe tehnologije, iptd. iz vidika vzpostavljanja varnosti zaposlitve je razporejanje delavcev pozitiven ukrep. Slaba stran ohranjanja varnosti zaposlitve z razporejanjem delavcev pa je v tem, da se zmanjša motiviranost zaposlenih. Delavci imajo emocialne probleme, ki se kažejo v obliki napetosti, tesnobnosti, občutku, da so bili šikanirani in podobno. Prizadeti so, ker se zaradi razporeditev znajdejo velikokrat tudi v slabšem finančnem položaju zaradi manjše plače. Pri razporejanju delav- KP za negospodarske dejavnosti ter panožne kolektivne pogodbe. Na podlagi delovnopravne ureditve so možne naslednje razporeditve: - trajna razporeditev na drugo delovno mesto, - razporeditev zaradi višje sile za določen čas, - razporeditev zaradi (zdravstvene) nezmožnosti za delo, - razporeditev zaradi delavčeve nesposobnosti, - razporeditev v drug kraj, - razporeditev k drugemd delodajalcu za določen ali nedoločen čas. Delavec mora biti o razporeditvi na drugo delovno mesto in drugo lokacijo pravočasno obveščen. Delavec mora biti poleg tega o spremembi delovnega mesta obvešen s pisnim sklepom, ker gre za uresničevanje delavčevih pravic, obveznosti in odgovornosti. Delavec, ki se z razporeditvijo ne ' /7/Vz> /\ •Si'NTJt'lCflLN.1 'f\ cev gre za nedopustne poenostavitve, ki so posledica bodisi nepoznavanja zakonske ureditve razporejanja delavcev ali pa tudi namernega kršenja delavčevih pravic. Razmere, primere in postopek za razporejanje delavcev urejajo: Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Zakon o delovnih razmerjih, Splošna KP za gospodarske dejavnosti in Splošna strinja, se lahko v 15 dneh od vročitve sklepa o razporeditvi na drugo delovno mesto pritoži. Član sindikata lahko za pomoč pri razreševanju problematike razporeditve zaprosi tudi strokovno službo Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70, uradne ure vsak dan od 8. do 14. ure. ). ARNUŠ Tri slabe ocene V Domžalah imamo dve večji banki: občanom prijazno Domžalsko banko in precej manj prijazno SKB banko. Ta namenja občanom precej manj časa, njen urnik je za zaposlene izven Domžal neprilagojen, uslužbenec pri bančnem okencu pa gleda na uro, da ne bi slučajno minuto pred pol deveto uro čakajočim strankam ponudil bančne usluge. Pri tem pa je zanimivo, da je SKB banka zelo dobro zapisana pri občinski upravi, saj je večino prostih proračunskih sredstev naloženih prav na njen račun. V Domžalah imamo samo eno pošto, z enim samim okencem za priporočena pisma, pred katerim so ponavadi zelo dolge vrste čakajočih. Ker moramo zaposleni vse priporočene pošiljke osebno prevzemati na pošti, za to pa je potrebno kar nekaj časa, sprašujemo, kdaj bo poštna uprava doumela, da je ona zaradi občanov in ne občani zaradi nje in bo odprla še eno okence za priporočeno pošto? V Domžalah imamo žal tudi diskoteko LIFE po imenu. Letošnji osnovnošolski maturanti, nekateri so bili prvič v lem lokalu, so doživeli bridko izkušnjo. Enim so bile tisti večer po zaključni šolski slovesnosti ukradene denarnice, drugim dežniki. Kaj delajo pristojni iz vrst policije, varnostne in redarske službe, ki so dolžni zagotavljati red in varnosl občanom, da so možne tako množične kraje ne enem mestu? Mogoče je pa še kdo v občini, ki lahko vpliva n,i to, da I )ornžale ne bodo dobile predznaka neurejene in s kriminalom zaznamovano občinel JOŽE NEMEC Domžale /lamnik Razmišljanje ob dnevu državnosti 25. junij.i bo minilo 8 let od zgodovinskega trenutka, ko smo Slovenci prvič v zgodovini dobili lastno državo. 25. junija 1991 je namreč tedanja Skupščina RS razglasila samostojnost in neodvisnost naše države. Uresničil se je tisočletni sen Slovencev o samostojnosti, o tem, da o sebi odločamo sami. Naslednji dan smo se znašli v desetdnevni vojni, napadla nas je Jugoslavija ... Kakšna pa je naša država sedaj, 8 let kasneje. Če pogledamo, kdo Socialdemokratska stranka ob 25. juniju, prazniku Dneva državnosti, čestita vsem prebivalcem občine Domžale, Lukovica in Moravče. nam vlada, lahko ugotovimo, da nam vladajo tisti, ki so bili najbolj proti odcepitvi naše države od Jugoslavije. Seveda mislim pri tem predvsem na LDS in Združeno listo (ta sicer ni v državni vladi, a jo vseeno podpira). Svoj glas so tedaj proti osamosvojitvi povzdignili tudi borci NOV, saj so se bali izjgube svojih privilegijev (pokojnin, nepremičnin, ugodnosti pri izletih in potovanjih itd.). To je za nepoznaval-t a razmer v naši državi povsem nesprejemljivo in skregano z vsako lo- giko. Ljudje so bili skoraj 100% za odcepitev, stranke režimske nomenklature so bile proti odcepitvi in osamosvojitvi in so jo zavirale, praznike, ki so bili sprejeti v čast naši mladi državi, skušajo zminimalizi-rati in jim odvzeti pomen, po drugi strani pa poveličevati praznike še iz časa nekdanje (Miloševičeve!!!) Jugoslavije, a ljudje jih vseeno želijo imeti na oblasti. Na oblasti torej želijo imeti ljudi, ki so Slovenijo pripeljali iz »zgodbe o uspehu« v skoraj popolno gospodarsko in socialno razsulo, ko se povečuje nezaposlenost, ko standard ljudi močno pada, inflaciji pod 10% pa nihče več ne verjame, vsaj ob pogledu na cene v trgovinah in tečaju nemške marke ne... Ob tem razmišljanju nikakor ne moremo mimo Puckovega glasu, ki je kretnico obrnil v levo, saj je dal Drnovšku glas, ki je povzročil nadaljnjo recesijo Slovenije, upadanje njene gospodarske, ekonomske in tudi politične moči. Na volitvah v Državni zbor, ki bodo prihodnje leto, se zna kretnica obrniti na stran strank slovenske pomladi. Ljudje namreč po vseh številnih aferah ne verjamejo več v LDS-ovsko »zgodbo o uspehu«, niti ne v zgodbo o novih 100.000 delovnih mestih, ki jih je obljubljala Združena lista. Namesto njih imamo namreč več kot 100.000 nezaposlenih ... Ljudje niti ne verjamejo več geslu Slovenijo Slovencem, s katero jih je prevaral Jelinčič, saj mnogi sedaj, ko Jelinčič odkrito paktizira s Srbijo oz. Jugoslavijo, hudomušno pravijo, da kra- tica SNS ne pomeni Slovenska temveč Srbska nacionalna stranka. Zato nikakor ni čudno, da se vidno veča vpliv Socialdemokratske stranke, temu se bodo zagotovo pridružile tudi druge stranke slovenske pomladi. Ker bodo naslednje volitve očitno le potekale po večinskem sistemu, ki ga je predlagala SDS, bo strankam kontinuitete preteklega političnega režima počasi le odzvonilo. Kljub temu da bo izredno težko odpraviti številne na- pake, ki jih je povzročilo dolgoletno vladanje LDSa, bi se znali uspehi politike pomladnih strank pokazati sorazmerno hitro. Takrat bomo resnično lahko praznovali praznike, tudi 25. junij - Dan državnosti, katerega sedanja vladajoča struktura skuša izničiti. Takrat nas ne bo več sram, da smo Slovenci, da imamo lastno državo in da se enakovredno lahko primerjamo z drugimi narodi in državami v zahodni Evropi. JANEZ STIBRIĆ 25. junija pojdite z nami s kolesi v Kamniško Bistrico Ob 25. juniju - Dnevu državnosti, Socialdemokratska mladina iz Domžal pripravlja za vse člane SDS, njihove družinske člane ter simpatizerje in športnike kolesarski izlet v Kamniško Bistrico. Zbi- Piknik SDM Domžale Socialdemokratska mladina (SDM) iz Domžal je za svoje člane pripravila piknik na Želodniku pri Dobu. Povabilu so se odzvali tudi člani SDM iz Iga pri Ljubljani, ki so do Želodnika prišli kar s kolesi. Poleg prijetnega druženja in. zabave (športne igre) So se mladi člani So-(ialdemokratske stranke med seboj tudi spoznali ter se dogovorili za vrsto projektov, o katerih bomo kmalu lahko slišali in brali. S piknikom so tako združili prijetno s koristnim. Tekst In foto: |ANEZ STIBRIČ Na pikniku SMD se je jedlo, pilo ter snovalo in kovalo načrte za delo v prihodnje. Programi aktivne politike zaposlovanja Zavod RS za zaposlovanje izvaja programe aktivne politike zaposlovanja v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Pravilnikom o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja. V okviru tega izvaja zavod programe pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, programe pomoči delodajalcem in programe izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih oseb. V posamezen program je lahko vključena brezposelna oseba v skladu s kriteriji za vključitev, ki jih opredeljuje omenjeni pravilnik in v skladu z zaposlitvenim načrtom. Tega pripravita svetovalec in brezposelna oseba. Katere programe pomoči izvajate pri načrtovanju poklicne poti in iskanja zaposlitve? Pri načrtovanju poklicne poti in iskanja zaposlitve izvajamo različne oblike informiranja in motiviranja, delavnice za iskanje zaposlitve, delavnice za odkrivanje poklicnega cilja in klube za iskanje zaposlitve. Ti programi trajajo različno dolgo. Nekateri so eno - oz. dvodnevni in se trajno izvajajo na Uradu za delo, in sicer dvakrat mesečno. Takšna programa sta motivacijsko informacijski seminar »Kaj moram vedeti, da se bom lažje zaposlil« in delavnica »Poti do dela in zaposlitve«. Druge programe, ki so po svoji vsebini daljši, pa izvajajo po potrebi, torej takrat, ko je oblikovana skupina. Izvedemo jo prav tako na Uradu za delo oz. na področju Urada, med tem ko se Klubi za iskanje zaposlitve izvajajo v Ljubljani na treh različnih lokacijah. Kakšne programe in v katerih primerih nudite brezposelnim osebam pomoč pri hitrejši zaposlitvi? Brezposelne osebe, ki jim kljub lastni aktivnosti In postopkom sveio-vanja in posredovanja dela, ki jih izvaja zavod, ni uspelo najti zaposlitve, vključujemo v programe usposabljanja in izobraževanja, programe pospeševanja samozaposlovanja, programe pospeševanja zaposlovanja in programe javnih del. Poleg teh programov pa nudimo brezposelnim tudi možnost, da jim svetujejo specialisti kot so: svetovalec za poklicno svetovanje in poklic -no kariero, rehabilitacijski svetovalec, zdravnik - svetovalec. Med programe izobraževanja sodijo programi za pridobitev strokovne izobrazbe in programi za funkcionalno izpopolnjevanje. Slednji potekajo vse leto, vključitev pa je mogoča potem, ko je oseba prijavljena na zavodu več kot 3 mesece in pod pogojem, da je takšno izobraževanje predvideno z zaposlitvenim načrtom. V programe za pridobitev strokovne izobrazbe pa vključujemo osebe praviloma enkrat letno - jeseni, in sicer v tiste programe, ki so predvideni z razpisom, objavljenim v poletnih mesecih. Letos bomo financirali predvsem programe za pridobitev poklicev: zidar, tesar, mizar, kuhar, natakar, voznik, vrlnar-c vetličar, elektrikar, mesar, pek, slaščičar, strojnik težke gradbene mehanizacije. To so torej poklici, po katerih je na trgu delovne sile veliko povpraševanje, kadrov pa nimamo, da bi mesta lahko zapolnili. Glede na to, da se brezposelni pogosto sami težko odločijo, kateri poklic je pravi, bomo v juniju na Uradu za delo organizirali več programov za pomoč pri odkrivanju poklic nega c ilja ter predstavitve razpisanih programov. Izvajalci teh programov bodo predstavili vsebino izobraževanja, na voljo bodo video predstavitve, možen pa bo tudi ogled posameznih delovnih mest. Poleg tega pa bo pri odločitvi pomagala tudi poklicna svetovalka. Izvajate tudi program psihosoci-alne rehabilitacije. Mi lahko poveste, kaj vsebujejo? Programi psihosocialne rehabilitacije zajemajo delavnice različnih oblik in daljše programe usposabljanja, ki brezposelne osebe spodbujajo k aktivnemu vključevanju na Irg delov- no osebo, nudimo usposabljanje z delovnim razmerjem ali brez njega. V tem primeru zavod krije 120% oz. 140% zajamčene plače praviloma tri mesece in stroške zdravniškega pregleda, poleg tega pa lahko pokrijemo tudi stroške teoretičnega in praktičnega usposabljanja do višine treh zajamčenih plač, če gre pa za invalida, pa do višine največ šestih zajamčenih plač. Usposabljanje za invalidno osebo lahko traja največ dvanajst mesecev. Delodajalec se s pogodbo zaveže, da bo po končanem usposabljanju zaposlil brezposelno osebo za najmanj šest mesecev, če je bilo usposabljanje daljše, pa najmanj za enako obdobje, kot je trajalo usposabljanje. Druga možnost je povračilo prispevkov delodajalcu, ki sklepa delovno razmerje za najmanj dve leti oz. za nedoločen čas, seveda ob izpolnjevanju določenih pogojev. Zavod v tem primeru vsakih šest mesecev povrne delodajalcu prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in porodniško varstvo. Povračilo prispevkov traja do tri leta, in sicer prvo leto 100%, drugo leto 50% in tretje leto 25% vseh prispevkov. Ob zaposlitvi invalidne brezposelne osebe pa zavod nudi še nekatere druge ugodnosti. Delodajalci lahko ob zaposlitvi določenih kategorij brezposelnih oseb (invalidi, prvi iskal ci zaposlitve) uveljavljajo tudi davčne . manjkal pa ni tudi Športno obarvani del ne sile, jim pomagajo pri pridobitvi pozitivne samopodobe. Programi so namenjeni osebam s posebnimi potrebami pri zaposlovanju in osebam, ki so na zavodu prijavljene več kot 6 mesecev. Kaj nudite delodajalcem ob zaposlitvi brezposelnih in invalidnih oseb? Delodajalcu, ki zaposli brezposel- olajšave pri pristojni davčni službi. Za vse te programe se je potrebno vnaprej dogovoriti in oddati za to ustrezno vlogo. Obrazce dobijo delodajalci na vseh uradih za delo. Kakšni programi pomoči so namenjeni brezposelnim, ki se samo-zaposlijo? V te programe se lahko vključujejo brezposelne osebe, ki želijo ures- ničiti poslovno idejo, imajo pogoje in možnosti za njeno uresničitev in jim zavod po strokovni presoji v šestih mesecih ne more posredovati zaposlitve. V te programe pa se ne morejo vključiti brezposelne osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje v lastni dejavnosti, kjer je že zavod sodeloval pri razreševanju vprašanja njihove delovne angažiranosti. Sicer pa v okviru tega zavod nudi programe usposabljanja v višini šestih zajamčenih plač, finančno pomoč prav tako v višini 6 zajamčenih plač. Lahko pa se brezposelni odločijo, da namesto finančne pomoči izkoristijo raje povračilo prispevkov za dobo treh let. V okviru aktivne politike zaposlovanja izvajate tudi programe javnih del. Kaj to pomeni za brezposelno osebo? javna dela so lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki se organizirajo zaradi izvajanja socialno varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih in drugih programov. To je eden pomembnejših programov, ki jih izvaja zavod v okviru programov aktivne politike zaposlovanja. Namen tega programa je zagotavljanje začasne zaposlitve, ohranjanje in razvijanje delovnih navad, zagotavljanje socialne varnosti... Ti programi so namenjeni predvsem brezposelnim osebam - starejšim od 45 let, mlajšim brezposelnim osebam -do 26 let brez strokovne izobrazbe, marginalnim skupinam brezposelnih oseb, brezposelnim invalidnim osebam in osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo ali den. pomoč na zavodu oz. denarni dodatek pri CSD. Vključeni v javna dela se zaposlijo pri izvajalcu javnih del na podlagi posebne pogodbe največ za eno leto. Med vključitvijo jim pripada plača v višini izhodiščne plače tarifnega razreda po spi. Kolektivni pogodbi za gospodarstvo oz. negospodarstvo, stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, stroški prehrane po kolektivni pogodbi. Pripada jim 18 prostih dni, ne pridobijo pa regresa za letni dopust. Upravičeni pa so tudi do vključitve v program usposabljanja in izobraževanja. Brezposelna oseba je praviloma četrtino časa vključena v programe usposabljanja in izobraževanja ter iskanja zaposlitve. Stroške javnih del si delijo Zavod RS za zaposlovanje ter naročnik in izvajalec javnih del. Večji del stroškov krije zavod. SAŠA KOS rališče bo ob 8.45, start pa ob 9. uri pred blagovnico Vele v Domžalah. Pot nas bo vodila mimo Rodice, Jarš, Preserij, Homca, Šmar-ce, Bakovnika, Kamnika in Stahovice vse do cilja v Kamniški Bistrici. Po skupinskem fotografiranju vseh udeležencev ter krajšem počitku in pogovoru ob osvežilni pijači se bomo napotili nazaj do iztočne točke. Pot ni preveč zahtevna in jo boste lahko zmogli tudi tisti, ki kondicij-sko niste njjbolj pri močeh. Najhujši del poti je samo odsek (nekaj klancev) od spodnje postaje žičnice Velika Planina do planinskega doma v Kamniški Bistrici. Ni pa tako zelo hudo, saj to pot igraje opravijo tudi osnovnošolci, zato lahko izkoristite ta izlet ( elo kot ne ke vrste družinsko rekreacijo Pogoj pa je vsekakor tehnično brezhibno kolo, saj bo na poti nazaj potrebno kar krepko uporabljali zavore Si' veda bo potrebno upoštevati tudi cestno prometne predpise. Če bo slabo vreme (morebiten dež), kolesarski izlet odpade. SDM DOMŽALE Edino poslanska skupina SDS v celoti proti predčasnemu upokojevanju poslancev Pred kratkim je slovensko javnost razburila seja Državnega zbora, na kateri so poslanci sprejeli dopolnitve Zakona o poslancih. S temi dopolnitvami so si poslanci omogočili upokojitev pod izredno ugodnimi pogoji in se s tem oddaljili tudi od upoštevanja pokojninske reforme. Proti tem spremembam so v celoti glasovali samo poslanci Socialdemokratske stranke (SDS). Uzakonitev upokojevanja pod privilegiranimi pogoji nikakor ni sprejemljiva za Socialdemokrate. Še posebno ne v času, ko se zmanj-šujejosocialno-varstvene pravice zaposlenih, ko padata standard in kupna moč prebivalstva. Naš svetnik v Državnem svetu je že predlagal veto na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih. Socialdemokrati bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se v naši državi zagotovita pravni red in socialna varnost državljanov. Če se s tem strinjate ali ste celo pripravljeni ak- tivno pomagati, vas vabimo v naše vrste. Izpolnite pristopno izjavo in se včlanite v stranko, ki ji vsako leto zaupa vedno več volivcev. SDS vas vabi na osrednjo prireditev ob dnevu državnosti, ki bo nt večer pnil praznikom, 24. junija 1999 na Pre-zganju pri janCah. Pričetek bo s svelo mašo ob 19. uri, ob 20. uri bo i/ve den krajši kulturni program (Tone Kuntner, Stiski kvartet), sledil bo slavnostni govor predsednika SDS g. /o telefonu 725 050. ISKRENE ČESTITKE ZLATOPOROČENCEMA Marija in Alojz Stupica Gostoljubnost, s katero sta zlatoporočenca Marija in Alojz Stupica stopala skozi življenje, je bila še posebej značilna za vse slovesnosti ob njuni zlati poroki. Ob njej sta združila sorodnike, sosede in znance, ki so občutili prisrčno in iskreno veselje zlatopo-ročencev. »Sploh nisva vedela, koliko ljudi naju pozna,« pravita, ko se spominjata številnih čestitk, daril in drobnih pozornosti, ki so jima povedale, da ju imajo radi. Njuni življenjski poti, sta se začeli pred dobrimi sedmimi desetletji, združili pred petimi desetletji, danes pa sta to ljubeča zakonca, starša in stara starša, katerih hiša je vedno polna njune prijaznosti in obiskovalcev. Zlatoporočenka Marija Gospa Marija, ki sliši tudi na Mirni, se je v Sevnici rodila 27. 11. 1925 kot edina hči v družini Kotnik. Ko se je nad Sevnic o Utrgal oblak in povzročil velike povod nji, se je družina Kolnikovih 19 (6 preselila v Šentvid, kjer je bila prijetna kovačija, ki je dajala kruh družini. Mama je hodila delat k okoliškim kmetom, Marija pa je obiskovala tedanjo osni >vno sol« i v Šentvidu. Pri 15. se |e sla učil za šiviljo v Zeleno jamo. V začetku vojne bi morala na Koroško, vendar je ob pomoči prijaznega soseda mama uredila, da je šla delal v današnji Maj-čev dvor. Skrbela je za otroke, pospravljala in opravljala druga dela. Sodelovala je tudi s partizani, ki jim je prinašala pošto. Ker je šivanje ni preveč veselilo, raje je vezla in pletla, kuhala in pekla, je ostala doma in pri so sedi, po domače pri Dorčet, spoznala svojega bodo-(ega moža Alojza, Zlatoporočenec Alojz Pri Dorčet v Šentvidu se je reklo po očetu Teodor ju, rojstni domačiji zlatoporočenca Alojza. 1. junija 1924 se je med šestimi otroki, štirje fantje in dve dekleti rodil Alojz. V družini je že četrti rod mizaril in po končani šoli v Šentvidu se je za mizarstvo, zlasti izdelavo stavbnega pohištva, odločil tudi Alojz. Mizarstvo mu je bilo v krvi in v delavnic i je delal že od 14. leta. Njihova delavnica je bila moderna, saj so l)ili Dorčetovi napredni. Ker ni bilo elektrike, so najmodernejši stroji za tisti Čas delali na bencin, pohvalili pa so se lahko tudi s prvo kOfMrlniCO in vodovodom v Šentvidu. ()biskov.il je obrtno šolo v Lukovici, opravil strokovni ter mojstrski izpit v Kamniku in pridno delal. Začetek vojne je pomenil odhod v nemško vojsko, hudo bolezen ter dolgo ležanje v bolnišnici v Breslavu v Šleziji. Z dopusta se zaradi sklepne revme ni vrnil. Po skrivanju doma, kratkem stažu pri domobrancih je prišel konec vojne, ki ga je našel na Koroškem, od koder je bil odpeljan v Teharje. Od tam so ga zaradi mladosti spustili, hudo pretepenega in vsega shujšanega, da ga soseda Mirni skoraj ni poznala. Poroka Mlada dva sta si bila všeč. Bolj naskrivaj kot javno sta se z motorjem vozila v Kamniško Bistrico, pa tudi na Bled. Gospod Aloj/ je moloi vozil 10 let in z njim opravil tudi vsa svoja obrtna pota. Poroka je bila 28. maja 1949. Najprej sta se odpeljala na občino v Lukovico. Nevesta je imela siv kostim in prave svilene nogavic e, skupaj sta zbirala karte, da so pri mesarju »Končkovem Pavlu« kupili meso in doma pripravili poroko za 20 svatov. »Kar malo naju je skrbelo, kako bova začela,« se še danes spominja prvih dni gospa Marija. Poroko na tedanji občini v I uko vici, kamor ju je z belimi nageljčki v gumlv nicah, gospa Marija jih je imela tudi v laseh, odpeljal g. Re-panšek, je vodil Franc Grošelj, matičarka je bila Marija Korošec . Po cerkvenem obredu je Marija Kotnik postala Stupica, Alojz njen mož in zakonca sta si toplo gnezdo ustvarila na ženinem domu. Zlatoporočenca Stupica s svojimi otroki: hčerko Majdo in sinovi (od leve) Darkom, Božotom in Fran-cijem. Zakonca Stupica Gospod Alojz je pridno mizaril in v stroko uvajal vajence in je še danes hvaležen očetu in vsem prednikom, ki so delavnico opremili z modernimi stroji. Gospa Mirni je štiri leta delala v Papirnici Količevo, potem pa ostala doma, vzgajala otroke, z veliko ljubeznijo skrbela za rejence, za dom in rože, ki so krasile številne grobove na bližnjem pokopališču. Včasih je priskočila na pomoč možu v delavnici. Gospa je odlična kuharica, poznana po peki dobrih piškotov in še boljših tort, eno je naredila celo za biserno poroko. Zlatoporočenca Stupica imata štiri otroke: hčerka Majda se je rodila 1949 in danes z možem Cirilom Je-retinom in dvema Otrokoma živi na Prevojah. Zaposlena je v Market Trzin; sin Božo je roj. 1951, je samo- Zlaloporočenca Marija in Alojz Stupica stojni oblikovalec in imata z ženo Mijo dve hčerki; sin Darko nadaljuje mizarsko tradicijo in, kot je videti, bo mizarstvo ostalo pri hiši, saj ga bo nadaljeval sin. Z ženo Zdenko imata dva otroka. Sin Franci je najmlajši od otrok, je uspešen podjetnik. Z ženo Tilko imata štiri otroke. Vsi otroci so hodili v šole, sama sta jim vedno skušala pomaga-, ti. Vzgojeni so v skromnem in so njuno veliko veselje na starost: pošteni in delavni, pa prijatelji med seboj - to je za njiju vse, pravita in se veselita nedeljskih popoldnevov in večerov, ko se zanesljivo oglasijo. Posedejo okoli mize v prijazni kuhinji in se pogovarjajo. Gospa Marija je bila 1 7 let rejnica. Življenje družine Stupica je bogatilo 8 rejencev. Dva sta pri njih preživela vso svojo mladost. Rada sta jih imela in oni njiju. To dokazujejo s tem, da ju radi obiščejo in tudi na zlati poroki so bili dobrodošli gostje. Svojim otrokom in rejencem sta razdajala svojo toplino in ljubezen in še danes je njuna velika kuhinja prijazno zatočišče za vse, ki ju radi obiskujejo. Pa še nekaj je značilno za njiju: gospa Marija je kar štirinajstkrat botra svojim vnukom in otrokom rejencev, gospod Alojz je to pomembno nalogo, ki jo opravljata z vsem srcem, sprejel štirikrat. Zlata poroka Zlato poroko sta si želela, posebej gospa Marija, ki je glede na leta zelo mladostna. Gospod Alojz ima / zdravjem večje težave, astma mu greni življenje, vendar je zlata poroka storila, da je pozabil na tegobe in skupaj z ženo praznoval jubilej, ki je dan redkim. Gospa ni ničesar želela prepustiti naključju. Napekla je dobrot, da nihče (tudi jaz ne) v dneh praznovanj ni odšel brez »šajdsna«. Praznovanje zlate poroke zakoncev Stupica iz Šentvida se je pričelo s koncertom šentviškega zbora, katerega predsednik je sin Darko, postavljanjem mlaja in prijetnim večerom, kjer se je zbralo več kot štirideset sosedov in drugih obiskovalcev. So sedje so zlatoporočencema prinesli prenosni lelefon, najbrž predvsem zaradi mene, pravi ga. Marija, ker me velikokrat vidijo, kako z vrta »letam« v hišo, ko zvoni telefon. V petek so krasili cerkev, pri čemer je zlasli po magala hči Majda. Zlata poroka je bila v soboto ob 17. uri. Svatje so se zbrali na praznično okrašeni domačiji in skupaj odšli do Šentviške cerkve. Od cerkvenih vrat do oltarja sta zlatoporočenca pospremila vnuka, ta dva sta brala tudi berilo, pevski zbor, v katerem pojejo tudi domači, pa je polepšal mašo. Slovesnost s 65 svati so imeli pri Frfravu. V številnih govorih so se spomnili življenjske poti zlalopo ročencev, zaigrali in zapeli so vnuki, za prijetno mir no razpoloženje je poskrbel tudi citrar Tomaž Pla-hutnik. (ž njuni zlati poroki govore številne fotografije in darila. Rože sta komaj razporedila po vseh oknih, pa hiša ni majhna, se smejita, veliko je bilo čet titk, tudi po telefonu, posebej pa je bila vesela daril svojih najbližjih, med katerimi je tudi slika Šentvida in njunega doma. Napotilo za lepo skupno življenje Za zakon sta potrebna ljubezen in potrpljenje, zakonca morata biti drug z drugim v vseh trenutkih, drugega recepta za uspešno skupno življenje do zlate poroke ni. V življenju se zgodi veliko: tako hudega kot dobrega, človek mora imeti potrpljenje, tudi molitev |e pomembna, pravi gospa Marija in pripoveduje, kake; je delo oblikovalo njuno življenje. Nikoli ne smeš pustiti življenju, da gre mimo tebe, vsak dan znova moraš poskrbeti, da veš, kakšen bo jutri, pravila in pohvalita svo je otroke in tudi sosede. Vsi so enkratni in ju imajo radi. Veliko veselje za starše so otroci, pa tudi vnuki in vnukinje, katerih življenja skrbno spremljata. Najlepše je, ko so skupaj drug z drugim. To je tudi pogoj, da gre življenje dalje. Pa še na nekaj me opozorita, zgled star šev je zelo pomemben in zato sta vse življenje skuša la ravnati tako, kot so ju naučili starši in kot bi onadva želela, da bi delali njuni otroci. Oni so še večini; njuna skrb in največje veselje, pa tudi prepričanje, samo da bomo vsi skupaj, pa bo šlo. Želita si samo zdravje, in to ne le zase, temveč za vse, pa še kakšno leto, da bi bila skupaj pravi gospa Marija in ljubeznivo pogleda svojega življenjskega sopotnika. Veliko obiskov in veliko iskrenih čestitk ob njuni zlati poroki pa so jima bili tudi dokaz, da ju nn.i|o ljudje radi; tudi ona dva jih imata rada in sta bila vose la in srečna, ker je bila njuna zlata poroka praznik c e le vasi. Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo! VERA VOJSKA 8 /lamnik Domžale MIC LUKA MALDtNSKI MFORMAIIVNI CENTER LUKA MIC Luka je odprl svoja vrata Na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi smo po večerni sv. maši blagoslovili in odprli nove prostore Mladinskega informacijskega centra Luka na Ljubljanski cesti 34 v Domžalah in to v hiši kjer je bil pred 2. svetovno voj- no župnijski otroški vrtec. Ob tej priložnosti je bil tudi krajši kulturni program v katerem so nastopili mladi glasbeniki, obiskal nas je tudi BUS veselja, prostor sta blagoslovila g. župnik in g. kaplan, trak pa sta prerezala podžupan občine Domžale g. Roman Kurmanšek in g. Franc Herle. Ti prostori imajo predvsem namen naši mladini ponuditi nekaj česar drugje ne najdejo. To bo kraj: • kjer se bodo lahko srečevali s svojimi prijatelji in prosti čas skupaj preživljali v veselju, medsebojnem sožitju in bolj intenzivnem spoznavanju drug drugega, j kjer se bomo lahko približali mladim in jim dali občutek spreje-tosti, • kjer skupaj z njimi želimo odkrivati njihove pobude in jim pomagati v življenju odkrivati pozitivne vrednote, • kjer želimo nasploh spoznati problematiko mladih, • kjer jim želimo nuditi svetovanje in pomoč pri reševanju življenjskih problemov, • kjer se bodo zabavali ob skupnih igrah, • kjer se bodo odvijale različne delavnice • kjer bodo mladi dobili čim več za njih pomembnih, potrebnih, smiselnih ... informacij, ki jim bodo koristile v življenju. Geslo MIC LUKA je mladost, vrednote, prijateljstvo in odgovornost. Vsi mladi lepo vabljeni vsak petek in soboto od 17. do 22. ure. Ž. K. D. BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Vse preveč popačenk Slovenci so stoletja živeli pod Germani ter se zlepa in zgrda nalezli njihovih besed in izrazov. Res je, da je teh vse manj, toda v domačem pogovoru nam žal na vsakem koraku večkrat uide nepotrebna popačenka. Kar poglejmo jih: talar, šefla, šporged, šravf, zaš-ravfati, drot, zrihtati, spucan, /micati, premza, pocahnati, šparati, špegu, mašina, šajba, cajtenge, špas, zic, švicati, fuzbal, to je mus, gavtroža in druge. Nemške besede so naši predniki prinašali iz avstrijskih in nemških krajev, predvsem pa je slovenske vojake »posiljeval« uradni nemški jezik. Tudi v obeh jugoslavijah je bila v vseh zveznih institucijah, predvsem pa v vojski obvezna le srbohrvaščina. Na splošno je bila enakopravnost vseh jezikov le na papirju. Slo venskim vojakom se je zdel domišljav in smešen tudi rek - govori srbsko, da te razume celi svet. Zaradi tega in s tem so se predvsem nekateri vojaški vodstveni kadri do drugače govorečih obnašali zelo ošabno, oholo, brezobzirno in objestno. Na račun slovenskih besed ali »slo venske srbščine«, ki so nam jo očitali (največ pripomb je šlo na to, da ne znamo izgovarjati mehkega č-ja), je bilo največ različnih žaljivk izrečenih iz ust oficirskega in podofi-cirskega kadra. Žal vsem tem ni bilo dano, da se je do vsakega jezika treba obnašati dostojno. Po sloven- sko je Prešeren zapisal ŽIVE NAJ VSI NARODI, KI HREPENE... Nasprotno pa se Slovenci do srbsko ali hrvaško govorečih večino ma obnašamo celo preveč vljudno. Katera država na svetu bi dovolila, da bi direktor delavcem (kot je to bilo v Elanu) govorili v tujem jeziku?! Ali recipročno - ali to lahko počne na primer slovenski dirketor srbskim ali hrvaškim delavcem? In to v njihovo deželi? Ob vsem tem pa naše kulturno ministrstvo hlapčevsko molči. Po svetu velja načelo, da se morajo prišleki naučiti jezika tiste dežele, kjer so dobili zaposlitev. Le tako lahko občujejo in se pogovarjajo s sodelavci. Enako velja za prišieka-direktorja ali krakrš-negakoli funkcionarja. Tudi državljanstvo po svetu ljudje lahko dobijo šele potem, ko se naučijo uradnega jezika. Pri tem pa je žalostna izjema najbrž Slovenija. Taka izjema se dogaja tudi v podjetjih, v katerih je zaposlenih veliko delavcev iz južnih držav. Namesto da bi se delavci naučili slovenščine, se vodilni ubadajo s tujim jezikom, ko jim dajejo delo ali naloge. Povezano s tem je značilno prav za te vodilne delavce, da so se nalezli tujih besed, rekov ali pregovo rov. Slišimo pa jih tudi na cesti in v navadnem pogovoru. Naj jih nekaj navedem: - on je bog i batina - on je ali se dela vsemogočnega; Peta obletnica delovanja samopomočniške porazvezne skupine v Domžalah Samopomočna porazvezna skupina v Domžalah praznuje v teh mesecih svojo peto obletnico delovanja. Ustanovljena je bila v sklopu Centra za socialno delo Domžale, njeno ustanovitev pa so narekovale predvsem potrebe posameznikov, ki so se zaradi »slabega« partnerskega odnosa ali pa razveznega postopka znašli v hudi stiski. Stiska je z vključitvijo v skupino postala obvladljiva in premostljiva, predvsem pa je dobil posameznik v skupini občutek, da v njej ni sam. Trenutno je v skupino vključenih petnajst posameznikov, starih od 26 do 57 let. Med seboj si pomagajo z nasveti in praktičnimi napotki, ob strokovnem vodenju pa razrešujejo vprašanja in dileme, vezane na njihovo osebnost. Hkrati skupina članom pomeni druženje, ki je še posebno prijetno na pikniku, izletu ali no voletni zabavi, kar predstavlja sestavni del našega programa. Če se vam ob branju sestavka porodi misel, da bi podobno skupino potrebovali tudi vi, me pokličite na tel. št.: 716-714. NATAŠA BANKO, dipl. psih. - na lepe oči mu je verjel - verjel mu je na prijazen pogled; - jovo na novo - spet od začetka; - pola na pola - pol na pol; - baš me boli - mar mi je; - jok, brate - bratec, nič ne bo; - odbi - tiho, stran, molči; - pa kaj se zezaš? pa kaj se zafrkavaš? - od oka - na oči; - sve i svašta - vse in vsega po nekaj; - blesavo - trapasto, neumno; - smotan - zmeden, zmešan, butast, bukov, neroden; - kaj se guraš? - kaj se prerivaš? - brez veze, nimaš veze. Veza je srbska beseda! Slovenska je vez (vezi) ali pa: zveza; - koristiti gužvo - izkoristiti gnečo;' - kakšna gužva je bila - kakšna gneča je bila; - kako smo se gužvali - kako smo se drenjali ali gnetli; - žitarice - žita; - računica - račun (po slovensko je računica samo knjiga); - povorka - sprevod, procesija. Tuje ali poltuje reke in pregovo re je včasih zelo težko ustrezno prevesti, zato bo tudi na omenjene prevode mogoče izrečena kakšna pripomba. Zanimivo je, da na nogometni tekmi iz ust razburjenih gledacev še slišimo »južni klic«: sudija! Po slovensko seveda - sodnik! Ali pa: pazi, ledža! - pazi hrbet ali za hrbtom I Ni pa tega slišati pri drugih športih. Ža konec še (skoraj) anekdota. Bilo je leta 1977. Sodelavec je po letu dni vojaščine v Srbiji prišel na dopust domov v Ljubljano. Naključje je naneslo, da je več kot pol leta živel med samimi Neslovenci. Starejši sodelavec ga je vprašal: »Si se že prijavil na vojnem odseku?« »Jeste, že,« mu je odgovoril. »Kje pa je zdaj ta vojni odsek?« je še dodatno vprašal. »Vojak pa: »Ma, dole kod ckrve Srca Isusog.« (Ja, doli pri cerkvi Srca Jezusovega - na Taboru.) Ko se je po vojaščini vrnilna delo, se ga je žal prijel vzdevek - Crkva Srca Isusog. France Cerar 50LA ROLANJA Za vse, ki bi se radi naučili rolati oz. izboljšati svoje znanje rolanja in se pri tem zabavali organiziramo tečaj rolanja v Domžalah s pričetkom 3- 7- *999 Za dodatne informacije pokličite na 041/565-502! r Klemen mijatov študira v ameriki Domžalčan na vojaški akademiji VVest Point VVesl Point je najstarejša in najbolj znana vojaška akademija v Združenih državah Amerike z več kot 200-letno tradicijo. Med štiri tisoč domačimi študenti (v vsak letnik je vpisanih 1000) lahko srečaš tudi 1 odstotek tujih. Med njimi je tudi nekaj Slovencev. Prvi med njimi, Slavko Majcen, je študij letos končal na Air Force Aca-demv, med študenti pa je tudi Domžalčan Klemen Mijatov, ki se je med kratkimi počitnicami oglasil tudi v uredništvu Slamnika. Visok, suh fant, pravi košarkar, je resen študent, ki dobro ve, kaj hoče. Poprosila sem ga, da nekaj vtisov o prvem letniku, ki ga je uspešno končal, pove za bralce Slamnika. Klemen Mijatov, roj. 1975, skupaj s starši živi na Ulici Simona Jenka v Domžalah. Končal je Osnovno šolo Venclja Perka v Domžalah in uspešno zaključil tudi Gimnazijo Moste. Med študijem v prvem letniku Fakultete za družbene vede -smer obramboslovja je v dnevnem časopisju opazil povabilo za študij na VVest Pointu. Ker si je že od rane mladosti želel postati vojak in so njegove želje v oblakih iskale tudi VVest Point, se ni obotavljal niti trenutek. Prijavil se je in bil povabljen na celo vrsto testov, zdravniških pregledov, preverjanj psihofizičnih sposobnosti, ki so jih opravljali v okviru Ministrstva za obrambo. Bil je neizmerno srečen, ko se je uvrstil med šest izbranih kandidatov, ki so jih v roke »dobili« Američani. Dvema selekcijskima testoma, kjer so preverjali tudi fizične sposobnosti (tek, zgibi, skok v daljino), je sledil prigovor z ameriškim vojaškim atašejem v Sloveniji in Klemen Mijatov je bil kot edini v lanskem letu izbran, da začne s študijem na VVest Pointu. Z MORS je podpisal ustrez-l no pogodbo, ki mu zagotavlja finančno pokrivanje stroškov študija, pa tudi Klemenove obveznosti po končanem študiju in jeseni 1998 je postal študent na VVest Pointu. Prvi dve leti sta namenjeni predvsem pridobivanju splošnega vojaškega znanja. Pouk je dvosemester-ski, obsega pet do šest predmetov, od katerih je matematika edini predmet, ki je na urniku vsak dan, drugi predmeti pa so angleščina, psihologija, računalništvo, kemija. Študentje imajo veliko možnosti Izbire, sami si krojijo svoj predmetnik in Klemen si je izbral usmeritev v mednarodne odnose. Pa še nekaj je značilno za VVest Poinl. Šludenl je že v prvem letniku začno pisati diplomsko nalogo, jo v naslednjih dopolnjujejo in na koncu četrtega letnika tudi oddajo, tako da je slu dij v celoti končan po štirih letih. Splošna razgledanost in primerna strokovnost, h kateri prispeva tudi izbrani predmet s področja inženiringa, kjer lahko izbiraš med elek-tro, računalniškim ali strojnim področjem, sta cilj prvih dveh letnikov. Zelo pomemben je vojaški del; ob- Promet s kolesi in kolesi z motorjem Ob prihodu toplejših dni se v naših otrocih in mladoletnikih zbudi želja po rekreaciji in vožnji s kolesom. Da bo vožnja s kolesi prijetna in varna, se je potrebno zavedati prometnih predpisov, ki urejajo promet koles in koles z motorjem. Samostojno lahko vozi kolo otrok, ki je star najmanj 8 let in je opravil kolesarski izpit, ali po dopolnjenem 14. letu starosti, prej pa samo v spremstvu polnoletne osebe. Kolo z motorjem lahko vozi otrok, ki je star 14 let in je uspešno opravil lečaj iz < estnoprometnih predpisov. Kolesarji do 14 let in vozniki koles z motorjem morajo med vožnjo nosili predpisano homologirano zaščitno oz. varnostno čelado. Predpogoj za vožnjo s tovrstnimi prevoznimi sredstvi je tehnična iz-pravnost vozil, ki se nanaša na luči, /avore, odsevnike, naprave za dajanje zvočnih signalov. Kolesarji za vožnjo uporabljajo kolesarsko stezo, pot ali pas, kjer pa le-teh ni pa cesto, vendar ne več kot 1 mete? od roba ceste. Vozniki koles z motorjem mora-jf) voziti po cesti, pri čemer ne smejo voziti več kot 1 meter od roba ceste. V kolikor otrok ali mladoletnik krši ceslnoprometne predpise, se z denarno kaznijo za tovrstni prekršek kaznujejo starši, ki so opustili dolžno skrb ali nadzorstvo. Voznike koles z motorjem opo zarjamo na morebitne predelave koles z motorjem, pri čemer se spreminjajo tehnični normativi proizvajalca (povečanje hitrosti). V navedem primeru policisti kolo z motorjem zasežejo in ga pošljejo na pooblaščen servis, kjer se vozilo predela, lako da ustreza normuli vom proizvajalca, stroške popravi la plača lastnik. V kolikor le-teh ne poravna v treh mesecih po končanem popravilu se vozilo proda. S skupnimi močmi se potrudimo, da bo mladost varnejša in brez ne prijetnih posledii POLICIJSKA POSTAIA DOMŽALE sega terenske vaje ob vikendih, parade, pa tudi vsakodnevne preglede sob in videz posameznega studeni,1. Fizična pripravljenost, ki jo v okviru študija krepijo le v poletnih mesecih, je pomembna reč. Vsak študent je sam odgovoren za svojo psihofizično kondicijo, ki jo preverjajo dvakrat v letu. V skupno oceno la del šteje do 10 odstotkov, 70 odstotkov je učni uspeh in 20 odstotkov vojaški del. V letniku, ki ga obiskuje Klemen, je šest tujih študentov, pretežno iz »vzhodnega« bloka. Skupaj z drugimi študenti stanuje v velikem vojaškem naselju, pravcatem malem mestu. Vstajajo ob 5. uri. To velja le za prvi semester, pozneje lahko malo pospijo. Pouk navadno traja do 16. ure, preostali cas je namenjen učenju in obveznim športnim dejavnostim. Uspešnost pri izpitih narekuje dolžino prostega časa in večerno ugašanje luči, ki zlasti |>ied izpiti gorijo cele noči. Klemen težav z izpiti nima, vse na VVest Pointu mu je »blazno« všeč. Od nekdaj je želel biti vojak in po diplomi, ki mu prinaša čin podporočnika, se bo zaposlil v slovenski vojski. Začetek na akademiji mu ni delal težav, saj je imel zelo dobro osnovno znanje, zalo rte pozabi pohvaliti slovenskega šolskega sistema, ki zagotavlja zelo dobro splošno znanje. Kampanjskega učenj,) na VVest Pointu ni. »Šteje prav vse,« pripoveduje Klemen, Vsaka, še tako majhna vaja ali test gre v skupni seštevek, zato je kontinuirano učenje, stalno delanje domačih nalog in dobre priprave na pouk, Klemenova vsako dnevna dejavnost. Profesorji, med katerimi so tudi civilisti, snovi ne razlagajo, temveč študentom le pojasnjujejo, česar ne razumejo. Le če kaj res ni jasno, potem lahko pri« ,1 kujejo profesorjevo obširnejšo raz lago. Učenje mu pobere skoraj ves čas, nekaj pa ga ostane za branje knjig iz zelo bogate knjižnice. Vanjo dO Klemen lelos odnesel tudi slovenske knjige. Včasih zaigra košarko, poskušal se je tudi z rugbv-jem, vendar učenje je prva stvar in tega nikoli ne pozabi. Na akademiji je tudi 1 7 odstotkov deklet, ki živi JO in delajo skupaj s fanli in so ena ko uspešne kot njihovi moški kolegi. Z njimi obiskujejo kino, restavra-< ije, pizerije, ki so del malega mesta, v kalerih je tudi dovolj zabave, ampak O tej Klemen ne ve veliko. Ne pozabi pa tudi svojih domaČih in domovine Slovenije. Domovina je ena sama. Čeprav je svet zelo lep, v primerjavi s Slovenijo po njegovem mnenju ne pomeni nič. Klemen je z domačimi in prijatelji povezan preko elektronske pošte, saj ima vsak študent svoj računalnik, dvakrat v letu odda poročilo o svoji uspešnosti 11,1 M( )RS. Ima 20 dni dopusta, Domžale in starše pa Klemen obišče tudi za novo leto. Klemen Mijalov se je v dneh, ko berete O njem, že vrnil na VVesl Po inl, kjer je pred njim osem tednov terenskih vaj. Začel pa je že tudi drugi letnik, v katerem mu dela ne bo zmanjkalo. »Naložijo ti ga več, kol ga /moreš, da ugotovijo, kaj ti je pomembnejše,« pravi Klemen in zanj vem, da se je že zdavnaj odločil - za študij na VVest Pointu, za vojaško kariero - za cilj, ki ga spremlja od njegovega zgodnjega otroštva. Naj ga spremlja srci ,1, /.1 us| ich bo poskrbel sam! V. VOJSKA Moravče N /tamnik V I v M\yRAVSKETX)] OBČI N A M O R A V C E Na podlagi 9. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Moravče (uradni vest-nik občine Moravče št. 6/96) je župan občine Moravče v dogovoru i Banko Domžale, d.d., Domžale, BS NLB sprejel SKLEP O RAZPISU POSOJILA ZA UGODNO KREDITIRANJE PODJETNIŠTVA IN OBRTI TER OSTALEGA ZASEBNIŠTVA V OBČINI MORAVČE OBČINSKO PRIREDITEV OB mm DRŽAVNOSTI VCETT?TEK,24JUNVJA1999 - Ob 20. uri maša ?a domovino v cerkvi sv. Martina v Moravčah - ob 21. uri kulturna prireditev v središču Moravč? nastopom glasbenikov, pevcev in recitatorjev V nadaljevanju bo sledil jabavni večer s skupino KINGSTON na prireditvenem prostoru pri kulturnem domu. Vsi lepo vabljeni na praznovanje! Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v Občini Moravče (Uradni vestnik občine Moravče št. 6/96) je župan občine Moravče v dogovoru s Hranilno kreditno službo Domžale sprejel SKLEP O RAZPISU POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJ IN KMETIJSKIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI V OBČINI MORAVČE 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 1H.200.000,00 SIT. Minimalni znesek posolila naj ne hi bil manjši od SOO.000,00 SIT. Posojila so plasirajo preko Hranilno kreditne službe Domžale, s katero občina Moravče sklene ustrezno pogodbo. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) i/gradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov na kmetiji b) izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetiji c) nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte ali /a dopolnilno dejavnost na kmetijah d) za nakup kmetijskih strojev in piključkov zanje e) /.i ii.ikup plemenske živine visoke kakovosti f) /.i nakup kmetijskih zemljišč g) ureditev trajnih nasadov 3. člen /,i posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju Na podlagi 1 6. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za stanovanjske kredite iz proračuna občine Moravče (uradni vestnik občine Moravče št. 03/98) je župan občine Moravče v dogovoru z Banko Domžale d. d. BS NLB sprejel SKLEP O RAZPISU STANOVANJSKIH POSOJIL OBČINE MORAVČE 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 19.000.000,00 SIT. Mi nimalni znesek posojila naj ne bi bil nižji od 500.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko Banke Domžale d. d. BS NLB, s katero ima občina Moravče sklenjeni) ustrezno p< »godbo. Doba vračanja posojila je I leta, ol irestna mera je K >M i o%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. ((dobre-ni krediti se zavarujejo i >< > bane1 nih pogojih (pori >šivo, hipoteka ...). Najnižji znesek ocJobrenega posojila je 500.000,00 SIT. Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Kreditojemak i v.....ajo posojilo v skladu s pogodbo, ki jo podpišejo z banko. 2. člen Posojila se dodeljujejo fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju občine Moravče, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje v ol ičini Moravče z; nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - prenovo in revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše. Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki poleg zgoraj naštetih kriterijev izpolnjujejo še naslednje pogoje: da imajo gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od / let, <"e gre /a gradnjo stanovanjske hiše, ki ni do končana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov; - da imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanj,! ali stanovanjske hiše; da so lastniki ali solastniki nepremičnine za katero po sojilo prosijo; - da so sami oziroma njegovi soplačniki kreditno sposobni; kreditno sposobnost presoja banka; - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za raz liko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem in bodo ob odtujitvi neustreznega stanovanja celotno kupnino namenili za nakup oziroma gradnjo drugega ustreznega stanovanja; Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela s katerimi se: poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 10 let). POROČILO S 5. SEJE SVETA OBČINE MORAVČE Proračun za leto 1999 sprejet Seje z zelo kratkim, a zelo pomembnim dnevnim redom, se je udeležilo vseh 12 svetnikov in obe svetnici. Sejo je vodil podžupan Roman Cerar. Po ugotovitvi sklepčnosti in sprejetju predlaganega dnevnega reda so svetniki brez pripomb sprejeli tudi zapisnik s 4. seje. Tretja točka dnevnega reda se je nanašala na Proračun Občine Moravče. Osnutek je bil v javni obravnavi. Občani, KS in društva niso podali veliko pripomb v času javne obravnave. Pripombe so bile v predlogu upoštevane ali pa zavrnjene z utemeljitvami. Na seji so svetniki opozicijskih strank podali nekaj amandmajev, ki pa niso bili sprejeti in tudi ne upoštevani v proračunu. Amandmaji so se nanašali na povečanje postavk za gradnjo planinskega doma, nadaljevanje del na cesti Hrastnik-Limbarska gora, obnovo vodovodnega omrežja ob cesti Dole pri Krašcah-lmenje in gradnjo mrliške vežice v Pečah. Svetniki so predlagali še zmanjšanje sredstev na podstavki ceste v Češnjicah, sredstva za Društvo krajanov Češnjice, ki še nima urejenega statusa in sredstva za KID Limbar. Tudi ti predlogi so bili zavrnjeni. Po enourni razpravi je bil proračun Občine Moravče za leto 1999 sprejet. Proračunski prihodki /,i leto 1999 znašajo 537.502.000,00 SIT in so razporejeni v enakem znesku na odhodke. Rezervni sklad proračuna znaša 1.865.000,00 SIT. 50 odstotkov proračuna je tudi ietos namenjeno komunalno energetski dejavnosti, vendar bo letos cestnih gradbišč v primerjavi s preteklimi leti opazno manj. Za otroško varstvo je namenjenih 10% sredstev, enak delež je namenjen izobraževanju. Ta delež je majhen, ker se letos pričenja izgradnja prizidka, ki je nujna investicija, da bo šola zadostila pros- občine Moravče, če imajo status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno - razvojnega programa, ki ga je izdelal kmetijski svetovalec. Kraj investicije mora biti na območju občine Moravče. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli, prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine ter kmetom, ki iim je kmetijska dejavnost edini vir dohodka. 5. člen Doba vračanja posojila znaša 3 leta, obrestna mera znaša TOM + 0%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene s HKS Domžale. HKS Domžale nudi posojilojemalcu tudi možnost enoletnega moratorija pri odplačilu posojila. Posojilo se zavaruje pri zavarovalnici, s hipoteko ali s kreditno sposobnimi poroki. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa 0 dodelitvi posojila ne izrabi posojila. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprli kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo najkasneje do vključno, 12. julija 1999 na naslov: OBČINA MORAVČC, Trg svobode 4,1251 Moravče z oznako »KREDIT ZA KMETIISTVO 99«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati: ime, priimek in naslov prosilca, matično številko in davčno šlevilko prosile a, opis m predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključilve- investicije. Obrazec vloge za posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite v Oddelku za finance in računovodstvo Občine Moravče (tel. 731-044, ga Mal). - izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi kot so: ostrešje, vse vrste izolacij, inštalacij, fasade, stavbno pohištvo (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 40 let). 3. člen Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. (.lede na števili i družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegali naslednjih normativov: 1 član 44 nV 2 člana 52 m' 3 člani 63 m' 4 člani 74 m'' 5 članov 85 m' 6 i l.tnov 98 nv' Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m1. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč že prejete ugi »dne kredite od prejšnje občine i tomžale, Samoupravne stanovanjskq>fkupnosti ob< ine Domžale, delodajak a ali Republiškega stanovanjskega sklada. Osnova za izračun višine posojila je cena za m'1 stanovanjske površine, in sicer: L ■ za nakup stanovanja 145.000,00 SIT/m' za individualno gradnjo 90.000,00 sil/m - za prenovo oz. revitalizacijo 60.000,00 SIT/ m2 4. člen Do posojila niso upravičeni občani: - lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu, - najemniki v stanovanju z možnostjo odkupa po Stanovanjskem zakonu, -Občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od ožjih družinskih članov oz. sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivšega zakonca), 5. člen Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev bodo: - primernost in kvaliteta sedanjega stanovanja, - premoženjsko stanje prosilca in njegove družine, - socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine, - namembnosti posojila, način reševanja stanovanjske problematike in f.iza gradnje. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, družine / manjšim številom zaposlenih, enostarševske družine. - invalidi in družine z invalidnim članom, - mladi zakonci, - prosilci z daljšim bivanjem v občini Moravče. torskim pogojem za uvedbo devetletke. Prostorski pogoji pa tudi sicer že nekaj let ne omogočajo sodobnih oblik poučevanja. Dobra 2% sredstev sta namenjena soc ialnemu varstvu in športu. Za zdravstvo je namenjenih 3% sredstev, l.e nekaj več kot 3% sredstev se namenja kmetijstvu. Kulturi je namenjenih 4% proračunskih sredstev. Preostanek planiranih sredstev je namenjen požarni dejavnosti, civilni zaščiti in reševanju, stanovanjski dejavnosti, drobnemu gospodarstvu, obrti in turizmu. Takšna je bila odločitev svetnikov. Tako kot vsako leto pa tudi letos ni bilo mogoče zadostiti vsem željam in potrebam občanov. Ker dober gospodar vedno poišče prednostne naloge, so tudi svetniki na korespondenčni seji dne 17. 5. 1999 določili prednostne investicije v občini Moravče. Te investicije so: 1. Sofinanciranje priprav regionalnih razvojnih programov in gradnje infrastrukturnih objektov in naprav regionalnega značaja -vodovod Dešen-Zapodje-Ribče v vrednosti 2.000.000,00 SIT. 2. Izgradnja vodovodne povezave Ples-Marklovec v vrednosti 8.250.000,00 SIT. 3. Rekonstrukcija ceste Katarija (Grmače-Sv. Miklavž) 18.500.000,00 SIT. 4. Rekonstrukcija ceste Gabrje-Hrastnik-timbarska gora 5.000.000,00 SIT. 5. Rekonstrukcija ceste Dole pri Krašcah-lmenje 15.000.000,00 SIT. 6. Rekonstrukcija ceste skozi naselje Velika vas 3.200.000,00 SIT 7. Rekonstrukcija ceste Hrib nad Ribčami-Zgornji Prekar 1.700.000,00 SIT. Če bomo občani znali namenjena proračunska sredstva oplemenititi z lastno udeležbo pri komunalni infrastrukturi, bo leto 1999 zagotovo uspešno. MAl 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. posestni list za celotno posestvo, 2 potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, ki ga izda DURS 3. potrdilo o statusu kmeta 4. usmeritveno razvojni program kmetije, 5. Rradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del. oz. uredbo za ureditev trajnih nasadov, 6. predračun za gradbena dela, nakup opreme ali strojev, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev, 7. overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih ali gozdnih zemljišč, 8. poročilo kmetijskega svetovak a o že izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije 9. prosilec kredita za nakup plemenske živine predloži tudi potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu in (pred)račun za nakup plemenske živine. 9. čle-n Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača. 10. člen Komisija za kmetijstvo bo najkasneje v 1 5 dneh po preteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 1 5 dneh po sprejemu sklepov, obvestila vse prosilce o izidu natečaja. Matjaž Kočar, dr. vet. med. župan 6. člen Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazi), morajo prosilci glede na namen porabe posojila k vlogi priložiti še: - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije) - dokazilo o statusu stanovanja v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju) - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1998 in 1999 (v primeru nakupa) - gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let (v primeru gradnje), - potrdilo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solast-ništvo, ki ni starejše od 6 mesecev - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v občini Moravče, - kreditojemalci dostavijo potrdilo firme o zaposlitvi za nedoločen čas in kreditnih obremenitvah - dokazilo o enostarševski družini, potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije- o višini že odobrenih posojil za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o invalidnosti prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana, potrdilo < entr.i /a soi ialno delo o motnjah v dušev nem ali telesnem razvoju prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana. 7. člen Občani, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu vložijo popolne vloge na obrazcu z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti, najkasneje do vključno 1 S. julija 1999, z oznako na kuverti »STANOVANJSKI KKI D IT 99«. Vloge lahko pošljejo po pošti na naslov OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, 1251 MORAVČE ali osebno oddajo v času uradnih ur v Oddelek za finance in računovodstvo Občine Moravče. Obrazec vloge za stanovanjsko posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite v Oddelku za finance in računovodstvo Občine Moravče (tel. 731-044, ga Mal). Nepopolne vloge in vloge prejete po zaključku razpisa se ne bodo upoštevale. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. 8. člen Po zaključku razpisa bo 5 članska komisija, ki jo imenuje župan, obravnavala popolne vloge in na podlagi izpolnjevanja pogojev iz razpisa in ogleda stanja na terenu v 30 dneh po zaključku razpisa sprejela sklep o odobritvi x>sojil. Po sprejemu sklepov o višini dodeljenih sredstev >o strokovna služba občinske uprave Občine Moravče v roku 15 dni obvestila vse prosilce o izidu razpisa. MATJAŽ KOČAR, dr. vet. med župan 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 24.000.000.00 SIT. Minimalni znesek posojila naj ne bi bil manjši od 500.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko Banke Domžale, d.d., Domžale, BS NLB, s katero ima občina Moravče sklenjeno ustrezno pogodbo. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih objektov; - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih objektov; - nakup nove ali generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki opdravlja obremenjevanje okolja; - pospeševanje turizma v občini. 3. člen Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, ki je energetsko varčen, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjeni, - odpravljajo deficitarne storitvene dejavnosti v občini,* - so turistično in promocijsko usmerjeni. 4. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lasti, - samostojnim podjetnikom (obrtnikom) in ostalim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz. drugega zasebnika. Sedež samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika ali podjetja in kraj investicije mora biti na območju občine Moravče. 5. člen Doba vračanja posojila je 3 leta, letna obrestna mera je TOM + 0%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja po sojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo do vključno 15. julija 1999 na naslov: OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, Moravče z oznako »KREDIT ZA PODJETNIŠTVO 99« Obrazec vloge za posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Občine Moravče (tel. 731-044, ga Mal). Prošnja mora obvezno vsebovati ime, priimek, naslov prosilca, davčno številko in matično številko podjetja oziroma zasebnika, opis in predračunsko vrednost in vesticije, višino zaprošenega posojila za navedbo last nega deleža investiranja, rok zaključitve investicije in predvideno število na novo zaposlenih delavcev. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti priložena naslednja doku mentacija: 1. dokazilo o registraciji - fizične osebe: potrdilo o vpisu v register podjetnikov, obrtnikov ali drugih zasebnikov oziroma potrdilo u vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika oziroma drugega zasebnika, - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register 2. odločbo za opravljanje dejavnosti, ki jo i/da pristojna državna služba 3. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, ki ne sme biti starejše od 1 meseca - fizične osebe, samostojni podjetniki: bilanca stanja, uspeha, overjeno fotokopijo davčne napovedi za preteklo leto in zadnjo odločbo 0 odmeri davka od do hodka iz dejavnosti - pravne osebe: bilanco stanja in uspeha za preteklo le to, BON 1, 2, 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati: 4. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove ali generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, ki ni starejši od 6 mesec ev, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garane ijo izvajale a generalnega pejpravila; - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: notarsko overjenej kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča; - pri gradnji, prenovi ali adaptae iji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje o/., odločbo o priglašenih delih, predračun - ki ni starejši od 6 mesecev, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno po godbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja poselila; 4. dokazilo (fotokopija obrazca M1/2 - prijava delavcev v zavarovanju), da je odgovorna oseba poelje-tja v delovnem razmerju v podjetju oz. pisno izjavo pocl|e-l ja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 9. člen Nepopolne in nepravočasno prispele- vloge- se- ne be;-do upoštevale. Poslana dokumentacija se prejsile e-rn ne vrača. 10. člen Komisija za obrt in podjetništvo bo najkasneje v roku 15 dni po preteku razpisnega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o izidu natečaja. Matjaž Kočar, dr. vet. med. župan 10 /lamnik Moravče Po sprejetju proračuna Občine Moravče za leto 1999 Občinski svet Občine Moravče je s sprejetjem proračuna za leto 1999 omogočil pričetek gradbene sezone na cestah, vodovodih in drugih objektih komunalne infrastrukture v občini Moravče. Po nekaterih ocenah so sredstva proračuna preveč razdrobljena, po drugih pa je najprej potrebno dokončati že začeta dela v preteklem letu. Z vidika dobrega gospodarja je dokončanje začetih del vsekakor pravilna odločitev, res pa je, da bi si vsi želeli v kar najkrajšem obdobju urediti cesto, ki je ena od osnovnih komunikacij za vsakega posameznika. V letošnjem letu se za razreševanje oskrbe z vodo namenja preko 50 milijonov SIT. Nekaj je obveznos- ti iz preteklega leta, zato finančna sredstva nikakor ne bodo zadoščala za razrešitev problematike oskrbe z zdravo pitno vodo. Posebno pereč je problem na območju, ki ga pokriva vodovodno omrežje iz Gradišča pri Lukovici. Stanje cevovodov, ki so se polagali pred slabimi tridesetimi leti, je alarmantno. Občani, ki se oskrbujejo z vodo iz javnega vodovoda, pa bodo morali do razrešitve problema racionalizirati porabo vode. Povsem nesprejemljivo je, da se voda v vodohram vozi z avto-cisterno, porabniki pa istočasno perejo avtomobile in zalivajo vrtove iz javnega vodovoda. Vzdrževalci vodovodnega omrežja prav zaradi tega ne morejo vzpostaviti nemotene oskrbe z vodo. Priznati si namreč moramo, da vzdrževalec vodovoda nikakor ni kriv, če so bile cevi, položene pred tremi desetletji, položene nestrokovno v kanale brez urejene posteljice. Davek za takšno delo plačujemo danes. Veliko vprašanj je naslovljenih na Občino Moravče, kdaj bodo zgrajeni pločniki v Moravčah. Pojasniti moramo,da dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste skupaj s hodnikom za pešce skozi naselje Moravče pripravlja Direkcija za ceste RS, ki je upravljalec regionalne ceste Želodnik-Moravče-lzlake. Od občanov Moravč se pričakuje, da bodo pripravljeni skleniti pogodbe o odprodaji zemljišča, kajti le tako se bo lahko zagotavljal varnejši promet skozi naselje. Hkrati z rekonstrukcijo ceste in enostranskim hodnikom se bo urejala tudi javna razsvetljava. Sodelavci Družbe za državne ceste so informativno zakoličili tudi potrebna zemljišča za razširitev prvega odsega regionalne ceste izven naselja Moravč. Obeta se nam široka in varna cesta, ki bo povezala Moravsko dolino z avtocesto pri Krtini. Če bodo sporazumi o razumni odškodnini z lastniki zemljišč doseženi, potem lahko relativno kmalu pričakujemo prva pripravljalna dela na razširitvi trase regionalne ceste. Občani neradi priznajo, da je nova občina prinesla v Moravsko dolino nov zagon v razvoju in izboljšanju življenjskih pogojev. Res je, da posamezne stvari ni mogoče urediti na sedežu občine v Moravčah, toda pristojnosti lokalnih skupnosti ureja zakon in preko teh pristojnosti občine ne morejo. M. BRODAR 35 let z Mirom Capudrom Moški pevski zbor Kulturnega društva Tine Kos je ob koncu meseca maja praznoval pomemben jubilej. Praznovanje je bilo vsekakor povezano z dolgoletnim vodenjem moškega pevskega zbora, saj ga že 35. leto vodi pevovodja Miro Capuder. Tradicija organiziranega delovanja pevskega zbora sega daleč nazaj v začetek tega stoletja, medtem ko je bilo društvo pod imenom našega rojaka Tineta Kosa ustanovljeno v letu 1949. Povabilu na koncert so se z veseljem odzvale članice Ženskega pevskega zbora z Bleda, obiskovalce pa sta s svojim nastopom navdušila tudi g. Matija Cerar iz Radomelj, Moški pevski zbor že 35 let pod vodstvom Mira Capudra kih in španskih pesmi. Kljub obdobju košnje in drugim prireditvam se je koncerta udeleži- ki je izvajal zimzelene melodije in temperamentni Alberto Cregorič s svojim programom latinskoameriš- v letošnjem letu praznuje 75-letnico obstoja in otvoritev godbenega doma. Ob tej priložnosti vas vabimo na naslednje prireditve, ki bodo potekale ob tem praznovanju. PROGRAM PRIREDITEV: PETEK. 25. 6. 1999. ob 18. uri: Otvoritev razstave v avli Kulturnega doma z nastopom Pihalne godbe Moravče Ob 20. uri samostojni koncert ob 75-letnici obstoja Pihalne godbe Moravče SOBOTA. 26. 6. 1999. od 9.-20. ure: Ogled razstave o delu godbe gatim srečelovom in ansamblom »VIHARNI KI«. lo lepo število tistih ljubiteljev glasbe in petja, ki so z obiskom, za nas pevce nepozabne predstave, Miru Capudru čestital ob 35. letnici vodenja pevskega zbora, hkrati pa so mu zaželeli tudi še veliko zdravih let ob njegovem življenjskem jubileju. Izvedbo jubilejnega koncerta so podprli: Občina Moravče, Termit Domžale, PINO Litija, Lea bar Moravče, AR Remont Domžale, VIAP Dole pri Krašcah, Kmetija pri Mež-narju Katarija in Kmetija odprtih vrat Lukati, Kavarna Detelca Moravče, Avokado Moravče, Mizarska delavnica Moravče in nekateri drugi. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč. Zahvale gre vsekakor tudi vsem tistim, ki ste pisno ali osebno izrazili čestitke ob našem jubileju. Moški pevski zbor je z organizacijo koncerta popestril kulturno po nudbo v Moravčah in se s koncertom oddolžil zborovodji Miru Capudru za dolgoletno vodenje pevskega zbora. MILAN BRODAR PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE Čistilna akcija še z našega vidika V Času vseslovenske akcije Očistimo svojo okolico, se je v akcijo vključilo tudi Planinsko društvo Moravče. Čeprav člani društva, posebej še marka-cisti skozi vse leto skrbimo za urejene planinske poti, pobiramo na njih odpadke, obse-kavamo podrast in odstranjujemo podrto drevje ter vejevje, smo se v teh dneh lotili čiščenja in odstranjevanja večjih in vidnejših kosov s traktorsko vleko. Tako smo v čistilni akciji, 21. aprila nabrali dve traktorski prikolici odpadnega materiala: pralni stroji, sodi, kotli, TV, razno staro železo... Odpeljali smo tudi odvržen avtomobil Yugo, za katerega so že pred pol leta obvestili policista, zadolženega za to območje, pa ni bilo učinka. Ves odpadni material in avtomobil smo prepeljali na dogovorjena mesta. Po nekaj dneh smo ugotovili, da je tam odloženih že 7 avtomobilov. Do dneva odvoza se je povečalo na 10 avtomobilov in še nekaj drugih kosov bele tehnike. Seveda je tak način odlaganja odsluženih kosovnih odpadkov in avtomobilov še vedno bolje, kot da Čez čas najdejo mesto v naših gozdovih, potokih in drugod. V zadnji fazi bi ponovno ob čistilni akciji nabrano robo pripeljali na dogovorjena mesta in bi občina financirala odvoz. To pa kaže na potrebo po postavitvi kontejnerjev v vasi, kjer ne poteka odvoz smeti, sicer se bo nadaljevalo odmetavanje kosovnih odpadkov po gozdovih. Ker vse prijave za odlagalce v divje deponije kljub računalniški evidenci Številk avtomobilov, nič ne zaležejo, apeliram na svetnike Občine Moravče, da razmislijo o predlogu, sicer se ne bomo mogli ponašati s Čisto in lepo Moravsko dolino. Z veseljem pa lahko ugotav ljamo, da je letos te navlake že bisiveno manj. Nedvomno je to rezultat Širše akcije, za katero so zaslužna društva. Sedaj je na potezi Občina Moravče. V dokaz moje trditve prilagam 2 fotografiji. Upam, da jih bo uredništvo Slamnika objavilo in bo tako tudi uredntftvo dalo svoj doprinos k čisti naravi. FRANC KMETIC Maj cvetoč je zadehlel, nam lepo vosi je razodel, da Miro praznuje rojstni dan, in nas vse povabil nanj, da tvoj praznik počastimo, ter s teboj se veselimo! Pozdnvtjm hodi jubilant, nič osivel kar Čvrst si fant, pa obhajaš Šestdeseto leto, videt zdrav, le preokrogol si presneto! Čestitke sprejmi prav iskrene, za svoj lepi jubilej, in vse narbolš naj te zadene, kar možno je na zemlji tej! Dragi Miro, dragi brat, nas pomladanski si olrok, porojen iz sonca cvetja, iz glasbe, zvezd in petja! I )ve teti pred svetovno vojno, n.i ir/nu si privekal v svet, v našem domu žalosti hlo polno, ata bil je zaskrbljen in bled! A ljubil otroka Šestega je glib tako, kot prvega • razlike ni bilo, rad nam pravljice je pripovedoval, lepo, živo - tako jih malokdo je znal! Mama naša pridna mila, nas poštenega Življenja je učila, za čistost duše nas je vnela, in lepo, lepo je rada pela! Radi smo imeli najmlajšega, ,i tebe so zanimale: ptice, glasba in narava, mladiče makasevkine si vzrejal, negoval, naravo vedno opazoval, še danes škoda ■ enkraten bi vrtnar postal! Leto enainštirideseto, vojna je prišla, žendarji, polic aji in gestapo, so se vsidrali v našo vas, Mirko ni še čutil, kako je bilo groza nas! Po vojni si preživljal šolska leta, postaj.il fant in gledal Že dekleta, ne preveč navdušen, šel se učit mizarja, odšli- so sanje, sanje /a vrtnarja' ho aia ni hlo več, sta žalujoča, z mamo se prebijala naprej, si organist postal, kot oče, - orglal 22 let, mama te podprli z glasom in šlo je spet! Dvojčkova narava tvoja, ti dala na miru pokoja, ti v glavi venomer rojilo, da Moravče godbo bi dobilo! Si začel iskati instrumente U,umrli- in trobente, primerite fante navduševal, in z njimi kmalu /ar;i.il' To noči so bile brez spanja, bilo je dosti zastonj garanja, trud, delo in navdušenje, Miro - to zares ti uspelo je! Velik' v življenju si naredil, bilo hudo je in lepo, včas'bi marsikaj spremenil, to dano ni nobenemu! Življenje naše je kot vreme, $e sonce skrije za oblak, za radost ni ta prave vneme, vsak človek je včasih pust-težak! Ca spet pojavi se veselje, in v srcu jasno je lepo, tako se pelje nam življenje, a mi pa dozorevamo! I >ohil si dobro pridno /eno, ki v Življenju spremi/,i !e /veslo, vzgojila otroke je v poštenju, pri njej ti vedno je lepo! Ti vnuki kličejo glasno, ti vse najboljše voščijo, živi, Živi Rog nam derika, v/klika tvoja mala čredka! Štiriindvajset in po! leta, pri godbi si kapelnik hil, odšel brez prav'ga si slovesa..., ja res bi Človek solze lil! Predčasno šel si od godbe stran, v penzionu si že leto dan, delaš kar te veseli, in rečeš: jesen življenja - tud' lepa si! /Jata kaj)lja naj se Ux"i, za Mira našega stavljene*, naj Bog te čuva in ohrani, vsi izpijmo ga, do dna, do dna! CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA IN OBNOVA VASI CRPOV v Moravčah Občinski svet Občine Moravče je v preteklem letu imenoval projektni svet, ki bo spremljal in vodil aktivnosti na področju projekta CRPOV, ki se je pričel izvajati tudi v občini Moravče. In kaj je sploh CRPOV? O tem obstaja več definicij, na kratko povedano pa gre pri projektu CRPOV predvsem za trajnostni razvoj ali spremembo podeželja tako, da bo življenje na podeželju kakovostnejše in da bo postalo vse boli privlačno tudi za prebivalce mestnih območij. Razvoj podeželja je torej potrebno obravnavati celostno, pri tem je treba upoštevati naravne dejavnike, vse kar je v krajino, v kateri živimo, vnesel človek sedanje in pretekle generacije. Pri tem je potrebno upoštevati tudi družbene odnose, ki vladajo na podeželju oziroma posameznem območju projekta. Z besedo podeželje ne mislimo ra/vo ja nasploh, ampak razvoj posebnega območja, za katerega se odločimo. Pri projektu CRPOV ne gre le za obnovo fasad in izgradnjo komunalnih naprav, ampak so pri tem pomembni tudi odnosi med ljudmi na vasi. Naloga določitev območja torej nikakor ni lahka. Na državni ravni poteka projekt CRPOV v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano, rvi lokalni ravni pa poteka projekl ( K PO V na nivoju občine in krajevnih skupnosti in le ob skupni in enotni podpori s strani občanov, ki so vključeni v projekl. Za izvajalca razvojnega projekt.i v n.r.i občini Moravče je bilo izbrano podjet- je STUDIO S. ki s svojimi strokovnimi sodelavci pripravlja osnove razvojnega projekta, le te pa bodo podlaga za izvajanje programa. Prva predstavitev dosedanjega do- la je bila predstavljena na delovnem sestati ku 3. 6. 1999. Navzoči so se seznanili s projektom CRPOV v dolini Temeni' e in Mirne na Dolenjskem, kjer se je rodil naš rojak I ridenk Barag,i, ki je del svoje mladosti preživljal v gradu Belnek pri Drtiji. Občinsko središče se mora razviti v »vitalno in intelektualno« središče, kjer se bodo združevali produkti in interesi iz posameznih območij občine in se pod skupno blagovno znamko plasirali na širši trg. Od občanov se torej pričakuje razume vanje in interes premakniti trend razvoja vasi v pozitivno smer. Pri analizi naselitvo-nega prostora se ugotavljajo v nekalerih primerih večje nepravilnosti, ki jih v vsakda njem življenju niti ne opazimo, propadajo pa objekti, ki so bili nekoč ponos naših prednikov in ki bi jih s pravim pristopom, lahko rešili propada. Občina Moravče se lahko ponaša z 27B različnimi pomeni naravne in kulturne dediščine. Seveda pa projekt CRPOV ne bo zaživel tudi brez trendov po oblikovanju skupne blagovne znamke izrlelkov s kmetij, za razvoj turizma ni dovolj le naravna danosl, ampak bo potrebno temu cilju podrediti števillne aktivnosti in organiziran pristop. Po vročem poletju se nam lorej obeta delovna jesen', kajti v veliki meri bo od nas samih odvisen uspeh pri izvajanju projekta CRPOV v občini Moravče. V našem glasilu bo moral projekt CRPOV dobili dal no rubriko, kjer se bodo lahko objavili predlogi vseh dejavnikov, ki lahko kakorkoli vplivajo n.i uspešen razvoj projekta, na leni mestu pa bodo občani lahko obvešc e ni o tekočih aktivnostih zastavljenega pro jekta. M. BRODAR Koncert cerkvenih zborov na Drtiji Cerkev na Drtiji, ki je posvečena Mariji, kraljici angelov, je v nedeljo, b. junija, gostila moravske cerkvene pevske zbore, ki so letos že drugič zapored pripravili tukaj skupni koncert. Cerkveni zbori zagotovo sodijo meri tisto skupino zborov, ki najpogosteje prepevajo v domačem kraju. Ker pojejo ob različnih priložnostih v cerkvenem letu, mora biti njihov repertoar zelo širok in bogat. Bogata pa je ludi pevska tradicija v Moravčah in po našlo) lih vseh cerkvenih zborov lahko pričakujemo, da se bo la I radi« ija Še nadalje vala. Najprej je po »moško zastavil« Moški cerkveni j)evski zbof pod vodstvom Alojzija Štefana, /apel je pesmi Marijino rojstvo in V zakramentu. Mladinski pevski zbor vodi Elizabeta Kunavar in dekleta so se predstavila s štirimi pesmimi, med katerimi sta poslušalce z vsebino in spev nostjo najbolj nagovorili pesmi Ovca in Veter mi Šepeta. Če nas je mladinski zbor navdušil z ubranostjo, nas je Otroški zbor z neposrednostjo mladih pevk in pevcev. Pod vodstvom Barbare Fale in )ane Vehovec, ki sta zbor spremljali s kitaro in orglami, je zbor zapel štiri pesmi. Kot solista sta nastopila tudi dva mlada instrumentalista, Nejc: Capuder na klarinetu in Miha Cerar s trobento. Upamo lahko, da bo iz tega mlade- ga rodu /rasel spel močan rod pevk in pevcev za rne Sani cerkveni zbor, Mešani zbor pod vodstvom Alojzi ja Štefana je Že zjutraj s svojim peljem polepšal (crkveni zbor. Mešani zbor pod vodstvom Alojzija Štetan.i je Že zjutraj s svojim petjem polepšal procesijo ob prazniku Sv. Rešnjega telesa in krvi, popoldne pa je še enkrat zapel jasno in ubrano. Kot solistka je pesem Ave Marija zapela Elizabeta Kunavar. Njen visoki in čisti glas je zaplaval v višine in z njim tudi naše misli in želje, da bi v moravski župniji še dolgo prepevali pevci s takimi glasovi in takšno zagnajostio. Zbor je spremljal na orglah Tomaž Pirn.it, sicer pevovodja Domžalskega komornega zbora. Vsi cerkveni zbori so Skupno, vsak po svojih močeh, zapeli še dve pesmi. (lospod župnik se je vsem pevcem in zborovodjem zahvalil za to, da s pesmijo ohranjajo slovenski jezik in našo kulturo. Še posebej se je zahvalil vsem pevovod-jem in organistom, ki že vrsto let vodijo cerkvene zbore. Zborovodja pa ni samo učitelj petja, ampak tudi vzgojitelj ali vzgojitelji ca, mnogokrat vzornica, včasih pa tudi mama mlajšemu rodu pevcev. Program je povezovala Barbara Kunavar, ki je za to priložnost izbrala misli An tona Martina Slomška, velikega ljubitelja slovenske besede in pesmi. Po koncertu je pevce Čakala za cerkvijo majhna pogostitev z domačimi dobrotami. Deležni smo jih bili tudi po slušalci, ki smo z znanci poklepetali v zahajajočem soncu čudovite nedelje. MILKA NOVAK NOVA PREMIERA KŠD PEČE Niti tat ne more pošteno krasti Pomladna prebujenost je Kulturnemu in športnemu društvu Peče prinesla nov zagon in novo energijo, ki je botrovala premieri komedije Daria Fo z naslovom Niti tat ne more poŠ-leno krasti. Igro so premi-erno uprizorili Člani kulturne skupine društva v soboto, 24. aprila, v dvorani gasilskega doma v Pečah. V soboto, 15. maja, so jo zaigrali tudi na Vrhpoljah. Po uspešni uprizoritvi komedije Ščuke pa ni I o neta Partljiča so se Člani kulturne skupine odločili, da bo tudi naslednja igra komedija. Glavno vloga sta imela lat in njegova žena. vedel, se je odločil za krajo v njegovi hiši. Pri tem mu je delala veliko preglavico njegova ljubosumna žena, ki je hotela vedeti za vsak njegov korak, Če ne drugače, tudi tako da mu je telefonirala, medtem ko je on kradel. Prvi in še zdaleč ne edini zaplel se je zgodil, ko se je med tatovim obiskom nepričakovano vrnil domov občinski odbornik z ljubico. Tat ni izgubil raz sodnosli in se je pred njima skril pod uro. Pri tem pa ni računal na to, da ura bije zelo na glas. To je bilo zanj tudi usodno, saj se je ob tem prestrašil in skočil po kom i, lako, da sta ga skriv- /godba se je začela v hiši občinskega odbornika, ki naj bi bil na obisku pri mami. Ker je tat po nekajdnev nem zasledovanju to tudi na ljubimca opazila. Vendar je imH srečo v nesreči, ker je bila ljubica poznavalka in oboževalka slavne tolpe Martello, katere član je bil tudi on. /godba se je Še dodatno zapletla, ko je na vratih pozvonila žena občinskega odbornika. Iz te zagate se je rešil lako, da je svojo ljubico in tatu enostavno razglasil za moža in ženo, kar je bilo pravi ženi ZelO sumljivo, še bolj sum Ijivo ji je vse skupaj poslalo potem, ko je po vrnitvi iz sobe, kjer je pripravljala prenočišče za lažni par, v dnevni sobi naletela na pravo tatovo ženo. Občinski odbornik pa ne bi bil ol>< in ski odbornik, če se tudi v tej siutac iji ne bi znašel. Ven dar njegovi i/govori niso bi li več tako prepri« Ijivi. lega pa njegova /ena ni opazila, kei je imela ludi sama piob leme s svojim ljubimcem. Kljub temu, da je bila situ-a< ija izredno zapletena, se je tatu posvetilo, da je bilo v bistvu vse skupaj zelo enostavno. V/ml n.islalt Si tuaclji so bili skoki čez plol vseh udeležencev, Vendar, ko je hotel to glasno povedati, so ga vsi vpleteni ustavili in trdili v en glas, da gre pri vsej stvari za en velik ne sporazum. Nesporazuma pa ni bilo med občinstvom, ki je v nabito polni dvorani komedi jo zelo dobro sprejelo /a radi zanimive in lahkotne vsebine je bila leda ndlična sprosljlev v sobotnem večeru. Pri pripravah na igro so večino dela opravili kar ig raki Sami, v veliko pomoč pa je bil ludi Andrej Vesel, ki je izdelal in postavil si e no. K. B. in D. B. Moravče /lamnik junij i ROŽNIK I Na prvomajskem obisku vojnih invalidov Društvo vojnih invalidov Domžale s sedežem na Ljubljanski cesti it. ima uradne ure vsak četrtek od 9. do 11. ure. Člani Upravnega odbora društva skrbijo za svoje člane materialno in moralno. Člani društva iz vseh novo nastalih občin Domžale, Trzin, Lukovica, Moravče in Kamnik. Za boljše sodelovanje so na terenu ustanovljeni pododbori, ki bdijo nad člani in prenašajo informacije s terena. Ta organiziranost je tudi uspešna, kajti vsak pododbor ima tri člane, ki delajo na terenu in tekoče zadeve prenašajo v bazo. Invalide vidimo na invalidskih vozičkih, z berglami v rokah, vse polno pa je med nami ljudi, ki navzven ne kažejo očitne invalidnosti, so pa težki invalidi, ki z.i Invalidnost vedo le sami in njihovi zdravniki ter domači, ki jim pomagajo premagovati vsakdanje tegobe. Kako živeti Z invalidnostjo, smo povprašali na prvomajskem srečanju tri iz območja občine Moravče. Težko, včasih zelo težko, a vsak se nekako sprijazni z usodo, si pomaga kakorkoli si že mora. Trenutki ,ko lahko pozabijo na bolezen, na telesno prizadetost, so tako redki. Franc VEHOVEC, star 86 let, Drtija pri Moravčah, upokojenec in 20% vojni invalid, udeleženec NOV od Ciril Vehovec (levo), Ivan Vesel (v sredini) in Jože Brodar (desno) Franc Vehovec Alojzij Goršek 1942 do 1945. leta, ranjen v levo nogo in večkrat odlikovan. Kar 24 let je nosil prapor borčevske organizacije Moravče. Po demobilizaciji 1945. leta se je pozneje zaposlil pri podjetju »TERMIT« Domžale in bil zaposlen, vse do upokojitve 1964. leta. Sedaj živita skupaj z ženo Ivano, staro 75 let, ki skrbi za svojega moža, ker je sam za delo nezmožen. Alojzij GORŠEK, star 67 let, stanuje Gora pri Pečah (Selišče), 50% delovni invalid, nezmožen za vsako delo, nepo-kreten, v pomoč sta mu žena Dragica in sin. Pravi, da je 16 let delal v podjetju »TFRMn«. Domžale. Postal je delovni invalid od trikratnega srčnega infarkta, vse tri je prebolel s posledicami. Ko je 1953. leta služil vojaški rok v Strumici se je tudi ponesrečil pri opravljanju vojaške dolžnosti in bil odpuščen. Občasno ga peljejo na zdravniški pregled v Moravče, redno pa prihaja patronažna sestra iz ZD Moravče. Pokojnina je mala, kmetija slaba, za delo ni zdravih ljudi. Žena Dragica pravi, da se prebijajo s temi majhnimi dohodki in so potrebni socialne pomoči. Društvo vojnih invalidov je svojemu članu Alojzu dodelilo enkratno pomoč v višini 20.000 tolarjev. Ob našem srečanju sta se Lojze in njegova soproga Dragica zahvalila za denarno pomoč, praktično darilo in obisk predstavnikov društva. Ciril VEHOVEC, star 78 let, Straža pri Moravčah, je 70% vojni invalid. Aktivno je sodeloval v NOV od 27. 1. 1943 v alteleriji VII. korpusa. Demobiliziran je bil 10. 12. 1946. leta. Kot kmečki sin je prevzel kmetijo in si ustvaril družino. Koristi zdravilišča s popusti in druge usluge, ki mu po zakonu pripadajo. Vesel je obiskov starih borcev, prijateljev in drugih. Obišče ga tudi partonaž-na sestra Kristina iz ZD Moravče, pelje se na zdravniške preglede. Vsi obiskani so bili veseli srečanja s predstavniki društva in hvaležni za darila. Pogovarjal se je in fotografiral |OŽE NOVAK DU MORAVČE 8. srečanje kolesarjev gorenjske regije Organizator osmega srečanja kolesarjev upokojencev Gorenjske regije je letošnje leto bilo Društvo upokojencev Komenda. Srečanje je bilo v torek, 25. maja ob 10. uri v gozdičku pri Lovskem domu Križ pri Komendi. Križ pri Komendi premore 436 prebivalcev in 118 stanovanjskih hiš. Vas Križ s pripadajočo posestjo je prvič omenjena že leta 1279 v oporoki Filipa Spanheim-skega. Verjetno je bil že takrat tu sedež zemljiškega urada oz. župnije. Udeležba na srečanju je bila dobra. Iz 38 društev Gorenjske se ga je udeležilo 280 kolesarjev in tudi nekaj z osebnimi avtomobili. Med udeleženci je bilo tudi 10 kolesarjev iz Moravč. Prisotne je v uvodu pozdravil predsednik komendskih upokojencev gospod Ciril KERN, 0 delovanju društva pa je poročala gospa Marinka VIŠNIKAR. Sledili so pozdravi predstavnikov povabljenih društev. Ob 12. uri je predsednik Društva Komenda sklic al kratek posvet v prostorih Lovskega doma. Ob tej priliki je kot spomin na srečanje razdelil VODNIK po Komendi in okolici. Pokroviteljstvo za naslednje kolesar- Posvet predstavnikov društev in podelitev Vodnika po Komendi in okolici sko srečanje je prevzelo Društvo upokojencev Kranj, katero bo meseca junija 2000 leta v kraju Dragočajna ob Zbiljskem jezeru. Za kulturni program so poskrbeli člani Društva upokojencev iz Kranja, za razvedrilo pa Glasbeno zabavni DUO Sonja s harmoniko in Jože s kitaro. Tudi raznih iger, plesa in šal ni manjkalo. Vzdušje vseh prisotnih in prireditelja je bilo na višku. Srečali smo se prijatelji kolesarskih srečanj, pohodov in izletov. Tega srečanja se je prvič udeležila skupina kolesarjev iz Društva upokojencev Radomlje skupaj z novim predsednikom Ludvikom MAVSARjEM. Za pripravo jedače in pijače je poskrbela posebna ekipa. Cene so bile primerne za upokojenske denarnice, saj smo pred tem prejeli pokojnino z malenkostno povišico. Zapisal in foto: JOŽE NOVAK v Sport in šola Evzal Dželadini je povprečno uspešen učenec OŠ Jurija Vege iz Moravč. Dan pa poteka zanj drugače kol za večino šesto-šolccv, saj znaten del popoldneva preživi z žogo na nogometnem igrišču. Z dobro igro in številnimi zadetki v gol, je opozoril nase. Trener Franci Ravnikar ga je izbral za igranje v reprezentanci do 12 let. Pri igri ga je opazil trener Olimpije Ivan Hvala in ga zaprosil, da hi na turnirju igral za ekipo Olimpije. Igralo je 12 ekip. Odigrali so . tekem. Evzalu je uspelo zatresti mrežo gola kar sedemkrat in poslal je najboljši strelec turnirja. Evzal pa se lahko pohvali s še eno prestižno lovoriko. V mesecu maju je dosegel H. mesto v teku M 300 metrov na državnem tekmovanju v tjuhljani. Rezultat 42.9(1 je primerljiv z zmagovalnim 41.44. Če bo tempo treningov in šolanja uspel združiti v celoto, ima pred seboj gotovo bogato športno kariero, /a oba uspeha mu iskreno čestitam ter želim še veliko šolskih m Športnih uspehov. Mal OŠ JURIJA VEGE MORAVČE Prikličimo poletje in počitnice s pesmijo V sredo, 16. 6.1999, je bil za pevce obeh pevskih zborov in zborovodkinjo Mojco Malovrh naporen a uspešen dan. Po vseh opravljenih šolskih obveznostih so se popoldan ob 18. uri zbrali v gradu Tuštanj in tam odpeli koncert, s katerim so predstavili celoletno delo pri pevskem zboru. Z veliko vnemo so hoteli priklicati poletje, z njim pa še tako težko pričakovane »ta dolge« počitnice. Otroški pevski zbor se je predstavil s sedmimi pesmimi, ki so jih popestrili s spremljavo z Orffovi-mi inštrumenti. Navdušile so tudi pesmi s solističnimi odlomki. V odmoru so si obiskovalci lahko ogledali v grajski kleti razstavo likovnih del, ki so nastala v mesec u maju na I X TEMPORU. Letos je OŠ Moravče tak likovni dan organizirala tretjič, vodila ga je Marija Bergant, ki na šoli poučuje likovni pouk. Udeležilo se ga je 9 šol. Slikali so grad Tuštanj z okolico. Razstavo teh del so si starši lahko ogledali še v avli kulturnega doma na dan zaključne prireditve. V drugem delu koncerta je nastopil mladinski pevski zbor, ki je z izborom sedmih pesmi prav tako navdušil. Obiskovalci, so se znova lahko prepričali, da bPČlo pevci obeli zborov čez nekaj let oplemenitili številne zbore naših kulturnih društev. Ob koncu koncerta se je ravnateljica, Eva Karažija, obema učiteljicama zahvalila za njun trud s šopkom cvetja. Mal UTRINKI IZ VRTCA Planinska dejavnost v vrtcu Skoraj vse otroke iz skupine sem navdušila za članstvo v PD Moravče. V letošnjem šolskem letu smo opravili 6 izletov. Najprej smo se podali kar v bližnjo okolico: na Sv. Mohor, na Limbarsko goro, na Sv. Miklavž, pod vodstvom planinske- w »f y»S"i*...........< M CICI VEDI se še trudijo za ta naslov. Kako so zavzeti, da jih niti nova, izposojena učilnica ne moti. Tekmovanje v Cici-veseli šoli Večina otrok iz skupine »pikapolon« je bila naročena na otroško revijo Cicido. Že ob prvi številki so otroci pokazali veliko zanimanje za reševanje nalog v reviji, zato sem se odločila in prijavila vseh 23 naročnikov na tekmovanje iz Cici-vesele šole. 16. aprila smo se za nekaj časa preselili kar v učilnico v šoli in se igrali »Ck>ve-selo šolo«. Prav vsi otroci so si zaslužili CIČI-POHVAlf in so postali CICT-VEDI. Čestitam! ga vodnika g. Marijana Grila pa še na okoliške planinske točke na Sliv-no in na Gobavico. Na izletu na Sv. Primož nad Kamnikom pa nas je vodila gdč. Urša Jamšek (glej sliko).. 19. junija pa bomo skupaj s starši in vodnikom g. Marijanom odšli na Veliko planino. LJpam in želim, da veselje do pohodništva ne bo zamrlo, ampak se bodo otroci, ki bodo letos začeli obiskovati šolo, vključili v planinski krožek na šoli. Obema vodnikoma pa se ob tej priložnosti ae-hvaljujem za pomoč, ki je nikoli ne odrečeta. Naravoslovne delavnice Vzgojiteljice smo zvabile vse predšolske otroke (tudi tiste, ki si- Off road TOTAL '99 8. in 9. 5.1999 je potekalo dvodnevno srečanje in tekmovanje OFF road total. Prijavilo se je 41 posadk iz vse Slovenije, nekaj tudi iz Avstrije in Hrvaške. Sobotni dan je bil namenjen druženju, trening vožnjam in testiranju vozil KIA SPORTAGE, KIA salona in servisa KUŠAR ter 4x4 motorjev znamke POLARIS. Trening vožnja je potekala po zelo razgibani progi v peskokopu podjetja Termit Moravče. Po zaključnem testnem krogu se je vsak izmed tekmovalcev odpravil na off road vožnjo po moravski občini. Ker so bili udeleženci zelo vznemirjeni in »željni spopada«, se je že v soboto popoldan odvilo zanimivo tekmovanje. Po večih zelo atraktivnih in hitrih vožnjah je zmagal Tomaž Erman iz Žirovnice z ]eep VVranglerjem. Ob koncu dneva so si gledalci lahko ogledali tudi izredno zanimive vožnje ne koliko nenavadnih vozil. V nedeljo je zaradi izredno slabega, deževnega vremana proga postala v celoti neprevozna tudi za najboljša off road vozila. Zbralo se je 30 tekmovalcev, ki so na progi potrebovali veliko pomoči s strani sotekmovalcev, vleke z vitlo itd. V peskokopu je bila zaradi prave drsalnire E)unlop in.il proga skrajšana. Kljub temu so imeli tekmovalci zaradi izredne spolskosti pro- ge ogromno težav. Videli smo lahko tudi nesreče, prevračanje z vozilom, ki pa se je na srečo končalo brez poškodb, razen nekaj zvite pločevine. Gledalci so morali poskrbeti za dobro obutev in obleko. Uradni vrstni red kategorije total: 1. mesto: Aleksander Gregorič, Suzuki '..»ttiiir.ii, |C Brda 2. mesto: Rabak Damijan, Hrvaška 3. mesto: Ivan Gregorič, Mitsubishi Pa-jero, )C Brda Kategorija vozil z bencinskim motorjem: 1. mesto: Aleksander Gregorič, Suzuki Samurai, IC Brda 2. mesto: Rabak Damijan, Suzuki Samurai, Hrvaška 3. mesto: Kranjc Branko, Lada Niva, ORC Maribor Kategorija vozil z dieselskim motorjem: 1. mesto: Ivan Gregorič, Mitsubishi Pa-jero, |C Brda 2. mesto: Gregor lurak, Nissan Patrol, ORC 3 krogi, Koper 3. mesto: Davor Zanini, Nissan Patrol, Hrvaška Tekmovanje se je zaključilo s podelitvijo nagrad in pokalov. Seveda je prireditev zaradi slabega vremena, dežja in obilo blata povzročila tudi nekoliko negodovanja med občani glede cest, ki so bile naslednji dan že v večini kar GORIUP Zaključek bralne značke Mnogi si boste ob tem naslovu mislili, da je knjiga preživet medij in je le še čudna navlaka na knjižnih policah, ki je (ako ali tako nihče ne povoha od blizu. K sreči podatek 280 osvojenih bralnih značk in 11 zlatih bralnih značk, ki jih prejmejo tisli osmošolci, ki so bralni znački ostali zvesti vseh osem let, zgornji pomislek negira. Otroci še vedno posežejo po dobrem čti-vu in se po prebrani knjigi z učiteljem radi pogovorijo. Tudi učitelji jim pri izbiri ne postavljamo strogih meja. Pomembno je, da se z otrokom pogovorimo o primernosti izbranega, poiščemo sporočilno vrednost in preverimo razumevanje. Omembe vreden podatek je tudi, da dosti raje posegajo po prozi kot po poeziji. K boljši bralni kulturi, ki bi vsakomur morala postati duševna potreba in ne le prisila, kot jo mnogi učenci čutijo, največ lahko prispeva družina z dobrim zgledom. Otroci se zgledujejo po starših, če se tega zavedamo ali pa ne. To leto je ob zaključku bralne značke prišel na obisk in pogovor slovenski mladinski pisatelj Dim Zupan. Srečanje je bilo v dvorani Kulturne- ga doma v Moravčah in je mnogim zvestim bralcem ostal v lepem spominu, saj so pisatelja spraševali o knjigah, pisateljevanju in tudi zelo osebnih rečeh kot na primer, če še piše pisma kakšni punci, v kateri trgovini je kupil srajco, ki jo ima na sebi,... Tekmovanje je za to leto za nami: jeseni pa naj se za knjigo odloči še več učencev. Želja za počitnice: naj bodo tudi te popestrene s kakšno dobro knjigo. MAL cer ne hodijo v vrtec), na »naravoslovne delavnice«, ki so potekale na ploščadi pred vrtcem. Otroci so ob različnih poskusih spoznavali lastnosti vode, zraka, zvoka... Skozi opazovalnike so lahko bolj natančno opazovali različne žuželke in cvetice. Najbolj pa so bili otroci veseli izdelkov, ki so jih lahko odnesli domov (vetrnica, čolniček, preprost telefon, pokalica...). Ob koncu delavnic pa so se s plesi predstavili tudi otroci, ki so obiskovali plesno šolo »Miki«. Upam, da ste starši ob poskusih otrokom lažje odgovorili na tisti večni »zakaj?« MARIJA GOTAR PA BREZ ZMERE m ■ ■' V Detelovi ulir i se * *••» marsikaj zgodi. Kot prvo večkrat javna luč ne gori. Tovornjak v kanalizacijo luknjo naredi. Pri pokopališču ti pa lahko od-lomljena veja za vrat prileti. Je pa še več takšnih reči, pred katerimi si Občina zatiska oči. Dolina gradov se ^« «r zaradi i in objestnih voznikov spreminja v dolino prezgodnjih grobov. Velik') je lepili tre nutkov, ki človek jih v šoli doživi. Veliko je truda, ki vlagamo učitelji ga vsi z namenom enim, da z bistro glavo kvalitetneje učenci naši živeli bi. Za konec pa to dobi!!!!!!!! Vprašam lahko se le, če res sem taka »žval«, da ne upate mi v obraz povedati, kaj vam ni prav. Povem le to lahko še v poduk, da jekleni moj konjiček res je nem in potrpežljiv, a vseeno za objestnosl vašo ni pravi naslov. 12 novi V/. 0"RČT cm T.TJ /lamnik Lukovica Sklepi 4. seje občinskega sveta Člani občinskega sveta so na 4. seji, ki je potekala 10. junija, obravnavali 19 točk dnevnega reda. Najobsežnejše in najbolj aktualne so bile naslednje: 1. poročilo o poslovanju Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale p. o. za leto 1998. Na podlagi mnenja odbora za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje, ki je predhodno obravnaval poročilo, občinski svet sklepa o sprejemu poročila o poslovanju za preteklo leto ni sprejel. Razlog za to je izguba pri poslovanju javnega dela podjetja pri vodovodu, kanalizaciji in javni higieni za območje občine Lukovica (podjetje namreč že od 1. 1. 1993 vodi ločeno poslovanje za javni del in za tržni del, kljub temu da sta bili Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. in Gradbeno stanovanjsko podjetje Grasto d. o. o. pravnove-Ijavno registrirani šele v mesecu januarju 1999) in kljub temu da je plan poslovanja za preteklo leto predvideval poslovanje brez izgube. Člani sveta so zato zahtevali analitično dopolnitev poročila z argumentirano utemeljitvijo razlogov za izgubo. Poleg tega so svetniki ponovno izpostavili vprašanje razporejanja rezultatov poslovanja za leto 1998 znotraj enovitega podjetja, kakršno je v tem letu dejansko tudi obstajalo in poslovalo. Svojo pravno subjektiviteto sta namreč obe novonastali podjetji Prodnik d. o. o. in Grasto d. o. o. dobili šele z njunim vpisom v sodni register, torej s 26. oziroma 28. januarjem 1999. Vse dotlej je podjetje tudi v pravnem prometu nastopalo v imenu in za račun Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale p. o. in je tudi uporabljalo žig enovitega podjetja. Dejansko bo tudi premoženje nekdanjega skupnega podjetja razdeljeno s sklepom na prvi skupščini družbenikov po stanju na dan 31. 12. 1998. Pravno nasledstvo obeh pravnih naslednic enovitega podjetja, tj. javnega komunalnega podjetja Prodnik d. o. o. in Gradbeno stanovanjskega podjetja Grasto d. o. o. je tako nastopilo šele s tem datumom. 2. Informacija o gradnji avtoceste in ukrepih na cesti G I 10. Predsednik odbora za spremljanje priprav in gradnje avtoceste g. Janez Miklavc je podal obsežno informacijo o poteku del glede »odprave črnih točk« na cesti G I 10, ta je na magistralni cesti Ljubljana -Celje. Glede izgradnje križišča v Šentvidu so svetniki sprejeli sklep, da se ponovno sestanejo Sveti krajevnih skupnosti Prevoje, Rafolče in Zlato Polje in še enkrat proučijo možnosti njegove izgradnje. Če ne bodo našli rešitve (pridobljeno soglasje lastnika zemljišča za odkup), bo občina takoj začela s postopkom razlastitve. 3. Predlog proračuna in Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 1999. Skupna predvidena sredstva proračuna brez lastnih prihodkov krajevnih skupnosti znašajo 748.814.761,00 SIT. Po dolgi razpravi so svetniki proračun posredovali v 14 dnevno javno obravnavo, torej bo proračun usklajen in sprejet predvidoma v prvi polovici meseca julija. 4. Predlog odloka o občinskih cestah v 1. obravnavi. Predlog odloka določa kategorizacijo, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih ter ukrepe za varstvo prometa, v skladu z določbami Zakona o javnih cestah. Predlog odloka je bil posredovan v 30-dnevno javno obravnavo. 5. Predlog odloka o zazidalnem načrtu PŠ 7 Šentvid pri Lukovici v 1. obravnavi. Ta zajema tehnično poročilo, predhodne pogoje, programske zasnove iz družbenega plana, geodetski načrt obstoječega stanja, zazidalno situacijo in situacijo komunalne ureditve. Z ureditvijo tega območja bo tako kraj pridobil manjšo sosesko enodružinskih stanovanjskih hiš. Odlok je bil dan v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo tako potekala od 16. 6. 1999 do 15. 7. 1999 v prostorih občinske stavbe in na sedežu KS Prevoje, javna obravnava pa bo 6. 7. 1999, ob 18. uri, v prostorih občinske stavbe. 6. Predlog odloka o razglasitvi Marijinega znamenja v Lukovici za kulturni spomenik v 1. obravnavi. Znamenje je kulturnozgodovinski spomenik in je pomembno z vidika ohranjanja kulturne dediščine, saj v Lukovici predstavlja dominantno lego in naselju daje videz trga ali večjega kraja. Znamenje je nujno potrebno obnove, kar je tudi že prvenstvena naloga Lukovičanov v programu celotnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Tako je Svet sklenil, da ga razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena, v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. 7. Predlog statuta Občine Lukovica v 1. obravnavi. Statutarno pravna komisija je pripravila predlog čistopisa predloga statuta; zadnja novela zakona o lokalni samoupravi je namreč zahtevala, da občine svoje statute uskladijo z njegovimi spremembami in dopolnitvami. Te prinašajo kar nekaj novosti, predvsem glede pristojnosti župana (zdaj tudi sklicuje in vodi seje občinskega sveta), sestave in delovanja delovnih teles, občinskega sveta, postopka sklicevanja zborov občanov, odločanja o referendumih itd ... Statut je bil posredovan v 1 5-dnevno javno razpravo. 8. Informacijo o nadaljnjem izhajanju glasila Slamnik. Ker je Občina Domžale v mesecu maju letos že sprejela Odlok o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik«, pred tem pa tudi enostransko razveljavila skupni Odlok o javnem glasilu, na podlagi katerega je Slamnik izhajal kot skupno glasilo Občin Domžale, Lukovica in Moravče, so člani občinskega sveta nasprotovali ravnanju Občine Domžale. Le-ta je tako z novim odlokom določila, da bo glasilo Slamnik v bodoče le glasilo Občine Domžale, medtem ko bodo druge občine lahko objavljale svoje prispevke le v posebni prilogi Slamni- OBVESTILO Občinski svet Občine Lukovica je na svoji 4. seji, dne 10. 6. 1999, sprejel sklep o 30-dnevni javni razgrnitvi in javni obravnavi odloka o zazidalnem načrtu PŠ 7 Prevoje-Šcntvid. Javna razgrnitev bo potekala od 16. 6. 1999 do 15. 7. 1999 v prostorih občinske stavbe in na sedežu krajevne skupnosti Prevoje. Med javno razgrnitvijo bo organizirana javna obravnava, ki bo dne 6. 7. 1999, ob 18. uri v prostorih občinske stavbe. Občina Lukovica ka, na podlagi posebne pogodbe. To pa pomeni tudi brez kakršnegakoli vpliva na uradniško politrko-in gbjavo »naših« prispevkov. Člani sveta so menili, da bi morale najprej vse občine soustanoviteljice sedanjega glasila, razveljaviti, torej soglašati z razveljavitvijo skupnega odloka. Poleg tega tudi nasprotujejo, da novo domžalsko glasilo nosi ime Slamnik, kakršno je bilo doslej. Ne glede na usodo glasila Slamnik pa bo Občina Lukovica začela z izdajanjem lastnega glasila Rokov-njač. Prvo številko lahko naši občani pričakujejo ob občinskem prazniku, v začetku meseca septembra letos. Poleg teh točk je Svet obravnaval in sprejel še naslednje sklepe: - sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi Knjižnice Domžale ter Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Domžale - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju vodo-oskrbe in odpadnih voda - Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov - sklep o pristopu k Združenju občin Slovenije - sklep o imenovanju predstavnika Občine Lukovica v Svet OŠ Roje - sklepe o ukinitvi statusa zemljišč v splošni rabi. MOJCA S. VABILO Turistično društvo Gradišče vabi na turistično srečanje v petek. 25. juniia 1999 Program prireditve: • ocenjevanje najlepših vaških petelinov, ob 17. uri, • tekmovanje v košnji ob 18. uri. pri kateri lahko sodeluje več gostov • pozdrav in dobrodošlica domačinov, • razglasitev najbolj cvetoče hiše in najlepše urejenega kmečkega dvorišča, • razglasitev rezultatov • bik roleta • srečolov Program bo potekal ob zvokih ansambla Mira Klinca. Pridite vsi, ki ljubite zelene gozdove, sončne travnike in pšenična polja. Tu je doma mir, toplina in domačnost. DOBRODOŠLI! Občina Lukovica in Turistično društvo Gradišče vabita na osrednjo proslavo ob Dnevu državnosti, ki bo v četrtek. 24. junija, ob 19. uri v Gradišču. Po končanem kulturnem programu sle povabljeni še na kresovanje. VABLJENI! PRAZNIČNO V BLAGOVICI Novo v gasilskem vozilu »Danes se nam uresničuje program, ki smo ga začrtali pred tremi leti, ko sta se takratni Upravni odbor in Štab operative Prostovoljnega gasilskega društva Blagovica odločila, da združita vse sile za nakup kombiniranega gasilskega vozila. Ni bilo lahko, ampak danes je to pozabljeno in gasilsko vozilo, kakršnega so si želele generacije pred nami, se je pripeljalo v Blagovico,« je na manjši slovesnosti pudaril g. Milan Florjančič, predsednik PCD Blagovica. Udležili so se je številni gasilci in krajani ter gostje med katerimi je bil tudi g. Ciril Smr-kolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, g. Anastazij Živko Burja, župan Občine Lukovica ter predsednik KS Zdravko Prašnikar in drugi, ki so si s ponosom ogledali novo vozilo. Za praznično razpoloženje so poskrbele članice aktiva podeželskih žena, ki so pripravile pravo gostijo, ki veselemu razpoloženju pa je prispeval tudi ansambel Milana Resnika. »Že »prihod« gasilskega vozila GVC 16/25 je pomenil za Blagovico veliko slavje, ki bo še večje v soboto, 3. julija 1999, ko ga bodo slovesno predali svojemu namenu. Zato vabijo vse svoje člane, krajane in prijatelje, da pridejo v Blagovico in se skupaj z njimi veselijo zgodovinske pridobitve. Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica vabi na slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila, ki bo v soboto, 3. julija, 1999 ob 18. uri Po uradnem delu družabno srečanje z ANSAMBLOM BRENDI in KORAI)( )! /a pijačo in jedačo ter dobro razpoloženje bodo poskrbeli gasilci DOBRODOŠLI! PLANINSKO DRUŠTVO BLAGOVICA Skrbimo za čisto okolje Planinsko društvo Blagovica je letos 4. leto v program dela in rekreativnih pohodov v maju planiralo očiščevalno akcijo planinskih poti: Evropska pot, Domžalska pot in Rokovnjaška pot, na območju občine Lukovica. Letos so očiščevalno akcijo organizirali tudi lovsko društvo Trojane-Ožbolt in lovsko društvo Lukovica z OO SDS. Zelo bi bilo priporočljivo, da bi vsako leto v mesecu maju, mesecu cvetja in zelenja, občina in krajevne skupnosti spodbujale krajane po vaseh na očiščevalno akcijo na sanacije črnih odlagališč in bi s skupnimi prizadevanji pripomogli našim čistejšim okolju. Planinsko društvo Blagovica je očiščevalno akcijo organiziralo v soboto dne 8. maja. Ob 8. uri smo planinci zbrali pred reklamnim kozolcem v Blagovici in si razdelili po ti očiščevanja pri skupinah - Troja* ne-Doline-Borje-Vranke-Golčaj, Bla- govica-( iolčaj-Limbarska gora, Kraš-nja-Limbarska gora in Lukovica-Gra-clišče-Vinje-l imb.irska gora. Očiščevalna akcija je trajal 7 ur. Med akcijo se je nabralo kar precej smeti. Odnesli smo jih v dolino. Planinsko društvo z očiščevalnimi akcijami namerava nadaljevali vsako leto, ker ugotavljamo, da je to potrebno, če hočemo imeti očiš-i ene planinske poli in prijetno hojo po njih. VIKTOR US Zahteva Podpisniki civilne iniciative občanov občine Lukovica smo vložili zahtevo oziroma pobudo občinskemu svetu občine Lukovica, v kateri jih pozivamo, da zastopajo prizadete občane, ki so bili kot naročniki telefonskih priključkov prevarani in zavedeni od izvajalca Telekom Slovenije. Zahtevamo zamenjavo vloženih sredstev pri izgradnji telefonskega omrežja v delnice po ceni notranjega odkupa Telekoma Slovenije pod enakimi pogoji, kot so jih imeli delavci Telekoma, to je s 50% popustom - to je 9120 SIT za eno delnico; in izplačilo dividend (dobička) od 1995 leta naprej. Ugotavljamo, da smo kot sovlagatelji v Telekom Slovenije Telekomu plačali za razvoj infrastrukture PTT omrežja v naši občini, in to kot posamezni naročniki in kot davkoplačr-valc i iz občinskega proračuna. V pogodbah navajajo, da bodo sredstva vrnili z obrestmi. Že dalj časa pa nam je jasno, da je to mrtva točka na papirju. Naša odločitev o zamenjavi je nastala zaradi zavajanja, prevar, prikrivanja dejanskega gmotnega stanja v Telekomu, kršenja človekovih pravic (počutimo se kot drugorazredni državljani, ki po zakonu nismo enaki drugim državljanom Republike Slovenije) in izsiljenih pogodbah s strani Teiekoma Slovenije. Pri plačevanju storitev pa smo enaki vsi v Sloveniji, govorimo o podražitvah PTT Storitvah, pri katerih nismo izvzeti kot sovlagatelji. Vse te trditve in dokazano gradivo prilagamo na straneh s kronološkim zapisom in potekom izgradnje telefonije v občini Lukovica. Izračune in primerjave pa lahko vidite na tabelah in na grafikonih na vložišču občine Lukovica. Nadalje jim prilagamo tudi pošto, v kateri prek Državnega zbora komuniciramo z ministrstvom za promet in zveze - sektor za pošto in telekomunikacije. Telekom Slovenije bi se moral rlo konca leta v celoti lastniniti, to je eden od pogojev v približevanju Evropski zvezi, Naša prizadevanja za vračilo vloženih sredstev prizadetih občanov v obliki delnic po notranjem odkupu Telekom Slovenije so že podprli KO SDS Prevoje in OO SDS lukovica ter nas bodo tudi zastopali v tej zahtevi. Socialdemokrati še dodajajo, da se bodo lastninile tudi stavbe pošt, mednarodni optični kabli, kateri so bili zgrajeni tudi iz občinskih proračunov bivše občine Domžale. Zato predlagajo, da se pridobi dokumentacija, o vseh teh vlaganjih. Tudi tam smo soudeleženi po meddelitveni pogodbi z novonastalimi ob- činami Moravče, Mengeš, nove občine Domžale, Trzin in Lukovica z 10%. Tudi ta delež naj se vrne v delnicah po notranjem odkupu Telekoma Slove nija. Danes je delnica Telekom na borzi vredna 24.000,00 SIT, pred dnevi pa je dosegla višino prek 42.000,00 SIT. Takšen padec delnic: pomeni, da vlada pripravlja privatizacijo državnega dela Telekoma. Poudariti je potrebno, da je Telekom v bilanci za leto 1998 zapisal, da je dosegel čisti dobiček v vrednosti 7 milijard SIT. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je realna vrednost Telekom delnic 60.000,00 SIT. Po dosedanjih izkušnjah o lastninjenju večjih podjetij se pripravlja skorajšnji dan X, (cl,inX naj bi bil med letnimi dopusti) ko bo delnica dovoljnizko kotirala, takrat jo bodo nekateri »izbranci« poceni odkupili, Dejanski vlagatelji pa bomo ostali praznih rok. V I )olu pa bomo prebrali »karavana je uspešno prispela na cilj«! Dogovorili smo se, da bo pobudo predstavila svetniška skupin.i OO SDS Lukovica na prvi seji oh činskega sveta občine Lukovica. Svetnike občine Lukovica in župana pa pozivamo, da to pobudo potrdile in sprejmete, kot najvišji interes občanov in občine Lukovica (vložena sredstva bi se tako večkratno povrnila). Predlagamo, da se ustanovi »projektna komisija«, la bo vložek v PTT infrastrukturo na področju ob čine Lukovica iz občinskih sredstev in sredstev prizadetih občanov občine Lukovica ugotovila, nato pa zahtevala, da se občin,i I ukovica in njeni ob( 3 ni vknjižijo na premoženje, ki je po zakonu o telekomunikacijah prešlo v državno last. Predlagali smo, da se ustanovi projektna komisija, ki naj bo se stavljena iz vrst obč. svetnikov, predstavnika podpisnikov civilne iniciative in članov občinskih služb. Civilna iniciativa s podporo KO SDS Prevoje in OO SDS Lukovica s svojim prispevkom za vse pridobljene delnice od občine Lukovica (premoženje) predlaga, naj se pridobljena sredstva namenijo namensko za odkup zemljišč za obrtne cone na Pre-vojah in v Lukovici, to pa naj skupaj potrdi in sprejme občinski svet občine Lukovica: S tem projektom bi zagotovili za naše občane napredek, nova delovna mesta, bolj obetavno prihodnost mladim družinam, starejšim boljšo jesen, predvsem pa se bo zmanjšala brezposelnost, v katero gledajo najmlajši sedaj kot realnost po končanem šolanju. Ker so med podpisniki te pobude celo šlirje svetniki občine Lukovica, upamo, da nas bo občinski svet prijetno presenetil in podprl to pobudo v celoti in namenil sredstva za izvedbo tega projekta proračuna za leto 1999. Za civilno iniciativo Danilo Kastclic Lukovica /lamnik junij -i o ROŽNIK I O Srečanje ostarelih krajanov Zlatega polja Sredi meseca maja so se člani ZB Zlatega polja zbrali na letnem občnem zboru, predsedoval mu je g. Vinko Vrankar. V uvodnih besedah je pozdravil še živeče člane, po končanem izčrpnem dnevnem redu je sledila razprava. Povedano je bilo, da se generacija hitro stara, žal je za nje namenjeno vse manj finančnih sredstev, vse manj posluha pa jim namenjajo mlajši rodovi. Poudarili so, da bi bilo nujno obnoviti spominska obeležja, katera neusmiljeno propadajo. Izrazili so željo po novih članih v organizaciji, toda za zdaj so brez obetavne prihodnosti. Med navzočimi je bil tudi predsednik občinskega odbora ZB občine Lukovica, g. Srečo Strehar, ter se pridružil obujanju spominov na hude čase. Vsako leto se ob tej priložnosti spomnijo in obiščejo še živečega borca in krajana Albina Burja. Ta preživlja svojo življenjsko pot v dom za ostarele krajane v Mengšu. Seveda je vsako srečanje z njim prisrčno in nepozabno. Po končanem občnem zboru je sledilo srečanje ostarelih krajank in krajanov Zlatopoljskih vasi. Obudili so spomine na težke trenutke in trnovo pot od dneva selitve avgusta 1942 do danes. Nemški okupator je 2. avgusta 1942. leta obkolil Zlatopoljske vasi in še istega dne izselil moške nad petnajst let starosti v zapore v Begu- nje, drugo prebivalstvo pa v zbirno taborišče Šentvid nad Ljubljano. Mnogi krajani so zaradi različnih okoliščin izgubili življenje že isti dan med selitvijo, ostali pa so bili iz Šentvida transportirani v nemška taborišča, kjer so preživeli težkih osemintrideset mesecev. Za nekatere je bila tO zadnja pot, saj se od tam niso nikdar vrnili. Po končani vojni so se vračali na svoje po-žgane domove, ker pa življenje v njih ni bilo mogoče, so se nastanili v lesene barake ter sčasoma pričeli z obnovo požganih domov. Prebivalstvo pa je še dodatno osiromašila obvezna oddaja, kot je zahtevala takratna oblast. Vse to pa je prebivalstvo zlatopoljskih vasi premagalo in dočakalo lepše dneve. . V zadnjem obdobju so ti zaselki doživeli velike spremembe, saj so s pomočjo matične občine Lukovica, in drugih zgradili nov vodovod, asfaltirali ceste ter dokončali napeljavo telefon skega omrežja v vse vasi. Velike zasluge za vse to ima tudi župan občine, g. Živko Burja, saj se je nenehno zavzemal, da se življenje ljudi v teh krajih izboljša. Na priložnostnem srečanju so s finančno pomočjo krajevne skupnosti pogostili navzoče, med katerimi sta bila tudi najstarejši krajan ANDRE) POCAČAR iz Brezovice, ki je letos napolnil 90 let, in najstarejša krajanka IVANKA KOSMAT1N iz Trnovč; ta pričakuje letos svo- Najstarejša krajana Andrej Pogačar in Ivanka Kosmatin sta po začetnem obotavljanju le privolila na foto posnetek za Slamnik. jo 91 -to jesen. Priložnostno jima je čestital in zaželel trdnega zdravja predsednik KS Zlatega polja g. )anez Pogačar ter s pripeljem rdečega na-geljna popestril slovesnost. Družabno srečanje je trajalo do večernih ur v zadovoljstvo in veselje vseh navzočih. T. HABJANIČ Veterani Virtusa gostili Zlatopoljce Veterani Virtusa iz Duplice pri Kamniku so tudi letos povabili nogometaše iz Zlatega polja na medsebojno srečanje. Na njihovem lepem in dobro pripravljenem igrišču smo odigrali prijateljsko nogometno tekmo, to je vodil dolgoletni nogometni sodnik Franjo Vugrinec iz Kamnika. Kakor že na prejšnjih tekmah je bilo tudi tokratno prijateljsko srečanje obeh ekip polno borbenosti, toda zelo ter in korektno. Končni rezultat je bil v prid nam Zlatopolj-cem, zato veselja nismo skrivali. Prijetno kramljanje smo po končani tekmi dopolnili s hladnim napitkom, zadovoljstvo in druženje prisotnih pa nam je dalo navdih za ponovno srečanje. T. HABJANIČ šolski kotiček • šolski kotiček • šolski kotiček • šolski kotiček Dan odprtih vrat šol na Brdu Dan odprtih vrat je potekal na OŠ Janka Kersnika Brdo v petek, 14. 5. 1999. Začel se je ob 17.00 z otvoritvijo. Za ta dan smo potrebovali kar nekaj priprav, ki so potekale že kar debel mesec pred tem, zato so morali učenci kar trdo poprijeti za delo. Pri tem pa so nam pomagali učitelji in nas spodbujali. Majdi v spomin so naša po- Kako različr ta... Sošolt i smo bili. Radi smo hodili skupaj v šolo, se smejali in v polnosti uživali otroška leta Zgodaj si se odločila za samostojno pot. Mlada si se poročila in ustvarila družino; rodila si štiri otroke. Kljub temu pa smo ostali še vedno prijatelji, saj smo se zelo dobro razumeli. Prišla je bolezen, kruta in neusmiljena. Trepetali smo zate, upali da jo premagaš uspešno, saj si vse težave, ki ti jih je naklanjalo življenje, vedno uspešno premagovala. Toda bolezen je bila močnejša od tebe. Zdaj smo sklonjeni iti žalostni, saj se trgajo spomini na otroštvo, ki si ga znala tako popestriti. Majda, vedno se te bomo radi spominjali. Tvoji sošolci z Brda Prireditev se je začela s pozdravnim govorom ge. ravnateljice, nato pa so si obiskovalci ogledali predstavitve. Za začetek so si lahko ogledali igro Miška Kranjca - Stara jablana, za tem pa so se vrstile predsta- Hura, počitnice so tu! Vendar ali bodo tudi brez nesreč v prometu. Vse udeležence v prometu, posebej pa vas, otroci, opozarjamo, da cesta ni igrišče. Naj vam počitnice minejo v veselju, igri in zabavi vendar ne pozabite: igrajte se na površinah, ki so za to pripravljene, vsem drugim udeležencem pa: Ne vzemite si počitnic tudi vi in ne vozite brez glave, kajti nikoli ne veš, kje bo kakšen razposajen otrok pritekel na cesto. Naj se v naslednjem šolskem letu ne pojavijo prazni prostori v šolskih klopeh zaradi prometnih nesreč. Dragi otroci, dokaj uspešno smo končali preteko šolsko leto, vsaj kar se tiče prometne varnosti. Ne pozabite pa v teh brezskrbnih mesecih na svojo varnost In varnost drugih udeležencev v prometu. Prijetne počitnice vam želi komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu občine Lukovica. vitve s področja fizike in kemije. Za glasbeno razpoloženje so poskrbeli učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Le kaj je bilo tako smešnega, da se je iz učilnice angleškega jezika slišal tak smeh. Seveda, učenci, ki obiskujejo dodatni pouk, so nam zaigrali smešno igro. Tudi v sosednji učilnici biolo gije nam ni bilo dolgčas. Z mikroskopom smo si lahko ogledali celice najrazličnejših živih bitij. Da pa si ne bi ogledali le majhnih delov naše narave, nam je planinski krožek po diapozitivih prikazal nekaj naših očakov. Računalniški krožek pa nas je popeljal v svet računalnikov in nam predstavil nekatere programe za posamezna predmetna področja. Na tem dnevu pa nismo prikazali le naših sposobnosti, temveč tudi nekaj naših izdelkov, ki so bili razstavljeni. S tem dnevom smo vam učenci in učitelji pokazali, kako delovni smo pri pouku. Bilo nam je lepo in zabavali smo se, vendar smo imeli za ogled vseh stvari premalo časa. Kljub temu se zahvaljuiei ta vsem, ki ste si za nas vzeli kanček časa in si nas prišli ogledat. V imenu vseh učencev pa lahko naznaniva, da nam je bil ta dan v veliko veselje, kajti tu smo lahko prikazali naše sposobnosti in znanje. Posebna zahvala pa pripada g. ravnateljici in vsem učiteljem, ki so nas zavzeto in potrpežljivo spodbujali. V veliko veselje bi nam bilo, da bi se takšne prireditve odvijale bolj pogosto. Še enkrat, najlepša hvala vsem! ŠPELA KVEDER, 7. c. MAJA PUSTOTNIK, 7. c. Prehrana vir zdravja Hrana ni le potrebna za preživetje, temveč ima tudi zapleten psihološki pomen. Hrana nam iz otroškega obdobja ostane v podzavesti kot prispodoba ugodja, zadoščenosti in tolažbe. Večini ljudi pomeni hranjenje nekaj prijetnega. Hranjenje je povezano z različnimi področji človekovega doživljanja. V odnosu do jedi in načinu hranjenja se zrcalijo značajske poteze posameznika. Zato se ljudje v tem, kaj nam hrana pomeni, med seboj razlikujemo. Kdor zna uživati v hrani brez prevelike odvisnosti do nje, kdor zna prilagoditi svoje prehranjevalne navade svojemu načinu življenja, od hrane res nekaj ima. Zdrava prehrana ohranja, krepi zdravje ali preprečuje, da bi se bolezensko stanje poslabšalo; lahko tudi zdravi. V zadnjem času je ljudem podanih obilo napotkov in spoznanj iz področja zdrave prehrane. Veliko ljudi je ob tem zmedenih in se v mnogih priporočilih ne znajdejo. Zato so bila izdelana načela uravnotežene prehrane, ki temeljijo na CINDI - prehranskih priporočilih »12 korakov do zdrave prehrane«: 1. Uživajte v jedi! 2. Jejte čimbolj pestro brano, ki naj bo pretežno rastlinskega izvora! 3. Večkrat dnevno jejte polnozrnati kruh, žito, testenine, riž, krompir in razne kaše. 4. Večkrat na dan ob vsakem obroku jejte različne vrste zelenjave in sadja (več kot 400 g dnevno). Izbirajte doma pridelane vrste! 5. Nadomestite mastno meso in mesne izdelke s stročnicami (fižol, grah, bob, leča, soja ...), ribami, jajci, ali pustim mesom. Kadar uživate meso, uživajte puste vrste, v malih količinah in ne vsak dan! 6. Dnevno uživajte zmerne količine posnetega mleka in manj mastne in manj slane mlečne izdelke (jogurt, kislo mleko, keftr, skuta in sir). 7. Uporabljajte čimmanj maščobe za zabelo, pripravo hrane in namaze. Hrano pripravljajte na zdrav način (kuhanje, dušenje, pečenje)! 8. Čimbolj redko segajte po slaščicah. Namesto sladkih pijač pijte vodo in naravne sadne sokove. 9. Izogibajte se že pripravljene slane hrane in ne dosoljujte si hrane pri mizi. 10. Bodite dnevno telesno dejavni in jejte toliko, da bo vaša telesna teža normalna! 11. Če pijete alkohol, ga pijte čimmanj (ne več kot 1 del vina ali 2,5 del piva) in ne vsak dan. Tudi alkohol vsebuje kalorije! 12. Dojenje je najustreznejši in zadosten vir prehrane dojenčkom do šestega meseca starosti, nato postopno uvajajte priporočeno prehrano za dojenčka od šestega meseca starosti dalje in lahko nadaljujete z dojenjem do drugega leta starosti! »CINDI- prehranska priporočila, 12 korakov do zdrave prehrane* so sprejemljiva za veliko večino ljudi. Uporabljajo jih lahko tako vegetarijanc i, ljudje vseh etičnih skupin, tisti, ki imajo primerno telesno težo, kot tudi tisti, ki so prekomerno prehranjeni in predebeli. Ta priporočila (razen koraka 12) pa ne veljajo za otroke do dveh let starosti, ki do drugega leta^potre bujejo polnomastno mleko in polnomastne mlečne izdelke. Materino mle ko pomeni polnovredno prehrano dojenčka do šestega meseca starosti. Po šestem mesecu se ob postopnem uvajanju priporočene prehrane do jenčku lahko nadaljuje dojenje do drugega leta starosti. Med drugim in petim letom starosti pa mora otrok polagoma preiti na hrano, ki jo uživa vsa družina, tako da lahko tudi zanje veljajo ta načela. Bolniki, ki imajo posebne diete, naj se pred spremembo načina prehranjevanja posvetujejo z zdravnikom. Verjetno ste skrbno prebrali zgoraj navedene korake do zdrave prehrane. Nekatere poznate in jih uveljavljate v svoji prehrani, nekaterih pa še niste osvojili za svoje. Sedaj se vam ponuja imenitna prilika. Na začetku poletja smo. Nekatere vrste sadja in zelenjave že vabijo, vabi tudi sonce in lepo vreme. Kaj ni čas, da to pričnete pametno izrabljati! NEDELJKA LUZNAR, prof. Maturantski ples srednje policijske šole Tako kakor smo se zahvalili Gojmirju Lešnjaku - Gojcu za pomoč pri pripravi in izvedbi programa, je prav, da se zahvalimo vsem, ki so nam pomagali finančno ali pa s svojimi proizvodi izvedbo maturantskega plesa. To pa so bili po abecedi ne glede na višino prispevka: Aral Avto salon in servis Ambrož Lahovče, Avto CAR Mengeš, Avto De bevc, Avbelj Roman Avto salon Veit Vir, Avtoakustika, AS Domžale I lo mec, Droga, DB comp, Belinka Castrol, Cim d.o.o., Dob Erdani šport, čebelar Omahna, Heno, Dnevnik, Gregor Goreč, Ee-go, Gledring, Galant center, Velepec, Gostišče Furman, Glaso Mengeš, Kolinska, Konstill, Kmečki glas, KI KO Ihan, Lavfar d.o.o., Moto mania, Mehanotehnika, Mladinska knjiga, Nedeljski dnevnik, Občina Lukovica, Pivovarna Union, Por sche Slovenija, Radenska, Romat, Servis Debevc, Servis Veit, Tosama, Trgo avto Burnik, Vina Koper, Sitar pnevmatic center. V primeru, da smo koga pozabili, se mu iskreno opravičujemo. Za bral ce Slamnika pa imamo majhno presenečenje. Če boste pravilno odgovorili na vprašanje, ki vam ga zastavljamo in boste izžrebani, boste lahko pre jeli nagrado katerega od naših pokroviteljev. Vprašanje se glasi: Katera generacija je končala šolanje v letošnjem šolskem letu na Srednji policijski šoli? Pravilne odgovore pošljite na naslov Občina Lukovica 1225 Lukovica, s pripisom za SPŠ. Žrebanje pa bo dne 9. 7. ob 20. uri v gostišču Furman v Lukovici. STARŠI UJUNIJ Rozrv /bmnik Domžale Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje »Lipa« Domžale je prijetno zaključilo svoje prvo študijsko leto Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje »Lipa« Domžale je končalo svoje prvo študijsko leto s še enim čudovitim izletom. Izlet bi morali imenovati študijska ekskurzija, saj smo, tako kot že na prejšnjih izletih, spet videli, kako neizmerno bogata je naša kulturnozgodovinska dediščina. Da nas to področje zanima, dokazuje dobro obiskan tečaj za umetnostno zgodovino, ki ga je letos obiskovalo kar 26 tečajnikov. 3. junija smo se torej zapeljali proti našemu najstarejšemu mestu Ptuju. Pot nam je krajšal kamniški humorist in godec gospod Janez Vrenjak in nas nemalokrat spravil v smeh. Na Ptujski gori nam je gospod župnik zgovorno in zanimivo predstavil prelepo gotsko cerkev iz 15. stoletja s številnimi gotskimi in baročnimi umetninami, od katerih so nekatere med najznamenitejšimi v Evropi. Naš naslednji cilj je bil obsežen in izredno bogat muzej na Ptujskem gradu, tu smo z ogledom zbirk notranje opreme iz različnih obdobij, starih glasbil in etnografske zbirke ob zanimivi razlagi zelo razgledane in stro- kovno podkovane vodičke zvedeli veliko novega o bogati zgodovini gradu in mesta Ptuja. Po ogledu starega mestnega jedra in izdatnem kosilu nam je »rektorica naše univerze«, gospa Metka Zupa-nek, razdelila spričevala. Posebej vesela ga je bila naša najstarejša slušate-Ijica, gospa Marija Vilar, saj je bilo to prvo spričevalo v njenem življenju. Zahvalili smo se naši »rektorici« in vodjem tečajev ter delavnic, ki so vsi zatrdili, da se med nami dobro počutijo in da bodo tudi prihodnje leto ostali z nami. Potem smo si ogledali še ptujsko vinsko klet in poskusili nekaj njihovih sort vina nato pa smo se med veselim prepevanjem vrnili v Domžale. Do zadnjega sedeža poln avtobus, vesela pesem in sproščeno razpoloženje dokazujejo, kako radi imajo ljudje take izlete. Prav gotovo se bomo učili in družili na njih tudi prihodnje leto. SILVA MIZERIT ZGORNJE JARŠE - DOMŽALE Srečanje pohodnikov domžalske poti spominov! Združenje borcev in udeležencev NOB, Občinski odbor Občine Domžale in komisija Domžalske poti spominov sta v soboto, 29. maja t. L, v dopoldanskih urah organizirala 22. srečanje v dvorani »Majčevega dvora« v Zg. (aršah. Na srečanje je bilo pisno vabljenih 110 pohodnikov; ti so pot v celoti prehodili 155-krat med 21. in 22. srečanjem. Udeležba na zadnjem srečanju je bila zadovoljiva s skupno udeležbo cca 100 pohodnikov. V tem obdobju je pot prehodilo prvič 48 pohodnikov, vsi drugi pa večkrat. Med pohodniki je 54 ženskega in 56 moškega spola, kot sledijo po udeležbi: 26 iz ljubljanskih občin, iz Domžal 15,12 iz Mengša, 9 iz Kresnic, 8 iz DU Moravče, 6 iz Litije, 6 iz Zagorja, 5 iz Trzina, po eden do treh pa iz Hrastnika, Črnuč, Krškega, Medvod, Dolskega, Lukovice, Iga, Rogaške Slatine Maribora, Kočevja, Vodic, Kamnika in Kranja. Tudi najmlajši so se udeležili pohodov, najstarejša po-hodnika pa sta bila stara 84 in 85 let. Vsem tem so bila vročena simbolična darila. Za 54;rat prehojeno pot 2 po-hodnika, za 10-krat 3 pohodniki pa so prejeli pisna PRIZNANJA iz rok predsednika občinskega odbora Staneta GRILJA. Med pohodniki sta bila dva jubilanta, ki letos praznujeta petinsedemdeseti življenjski jubilej, tudi ta dva sta prejela praktično darilo. Posebno pozornost je komisija namenila tistim najvztrajnejšim pohodnikom, ki so v obdobju domžalske poti bili najbolj dejavni. To so: Ivo KOMAR 50-krat iz Domžal, Ivan ŠTIH 78-krat iz Ljubljane, Tončka in Jurij VULKAN 994;rat iz Domžal. Vsi drugi pohodniki smo prejeli nove spominske znake. Javna pohvala gre našemu Mihi BERNOTU, ki vodi evidenco in drugo administracijo o pohodništvu. Vse prisotne je nagovoril in podal poročilo Miha BERNOT o skupnem delu komisije od oktobra 1997 do maja 1999. Glavni govornik na srečanju je bil Rajko HAFNER, predsednik komisije; zahvalil se je za tako množično udeležbo na srečanjih. Pot spominov je izredna priložnost za utrjevanje in preizkus telesne sposobnos- udeležujejo tudi mladi, skupine z vodiči iz šol. To pot naj postane tradicionalna in vsako leto dobro obiskana. Prisotne je pozdravil predstavnik Slovenske vojske polkovnik GRMEK. Zahvalil se je za skupno sodelovanje tudi na njihovih organiziranih pohodih. Ob tej priliki pa izročil štiri bele majice z zemljevidom vojne pri Trzinu 1991 leta V kulturnem programu je sodeloval Božo MATIC iz Kamnika s harmoniko in moški pevski zbor »TOSAMA« pod vodstvom Avgusta POTOČNIKA. Po programu je sledilo družabno srečanje ob topli malici in kozarčku vina ali piva, v prijetni družbi - prijateljev pohodnikov. Hvala organizatorju in nastopajočim v programu za izvedbo že dvain- ti slehernega pohodnika, saj doživi duševno sprostitev in si pridobi novih moči za redne dejavnosti. Zato predlaga, da se domžalske poti spominov dvajsetega srečanja pohodnikov po domžalski poti spominov. Zapisal in foto: |OŽE NOVAK 20. gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Dob Letošnjega tradicionalnega gasilskega tekmovanja za Pokal KS Doba, že dvajsetega po vrsti, se je 5. junija 1999 udeležilo 19 ekip, med njimi 12 moških in 7 ženskih desetin. Na poligonu ob Osnovni šoli Dob so gasilci in gasilke pokazali zelo visoko strokovno znanje. Najprej so se pomerili v tekmovalnih vajah ter štafetah, nato pa še na sektorski vaji. Sledilo je tudi tradicionalno družabno srečanje, pred katerim so najboljšim podelili priznanja. Tako na tekmovanju kot na podelitvi so sodelovali člani predsedstva Gasilske zveze Domžale, ki sta ga vodila g. Marjan Slatnar, predsednik, ter g. Aleksander Rihtar, častni predsednik Gasilske zveze Domžale. Med moškimi desetinami so bili najboljši člani Prostovoljnega gasilskega društva Strekljevec pred PGD Rova in PGD Šmartno na Pohorju, četrti pa so bili domačini. Pri dekletih Še trenutek in gasilke TOSAME bodo začele s svojo vajo. je bila najboljša desetina iz PGD Loka pri Mengšu, pred PGD Begunje, tretja pa je bila ekipa PGD Tržeč. Tako tekmovanje za Pokal KS Dob kot sektorska vaja sta lepo uspela in še enkrat dokazala, kako pomembno je stalno skrbeti za strokovno usposobljenost članov naših gasilskih društev. V. V. KO JE NA LIMBARSKI GORI »TRAVCA FEDRČKE DOBILA« Ali čudovite ptice štorklje prinašajo otroke tudi diabetikom? Ko so na Limbarski gori pobočje močno ozelenela in zacvetela, so pokošeni travniki v Moravski dolini že prinašali tisti tako prijeten vonj po suhem senu. 30. maja smo se diabetiki, n.iši sorodniki in prijatelji v dopoldanskem soncu in rahlo šuštečem vetru, v zavetju cerkve sv. Valentina, v gostišču Urankar zbrali na PRVEM DRUŽABNEM SREČANJU. Večino gostov je pripeljal avtobus prav do vrha gore, nekateri so prišli z avtomobili, drugi pa so pešpot do vrha izkoristili za prijetno in zdravo rekreacijo. Gostišče Urankar je poskrbelo za hrano in pijačo. Tudi tokrat nismo ušli meritvam krvnega sladkorja in tlaka. S tem sta nas presenetili patronažni višji med. sestri Vida in Kristina, pomagala sta kolega Riko in Nace. Zdravi gostje in diabetiki smo dobili tiste rezultate meritev, ki jih običajna strokovna kontrola v posvetovalnici za diabetike ne zazna. Patronažno delo na terenu je tudi tokrat odkrilo (v korist udeležencev srečanja) nekaj previsokih krvnih tlakov in neurejenega krvnega sladkorja. Seveda zdravstvena kontrola ni bila prvotni vzrok za družabno srečanje, saj raz-mišljujočemu človeku slab izvid prinese tudi slabo voljo. Ima pa to dobro lastnost, da gre ogrožen človek še pravočasno po zdravniško pomoč. Zabavni duet Sonja in Jože sta nas ponesla v plesni ritem in smeh, glas harmonike in kitare pa je odmeval daleč v okoliške hribe in doline. To mi je povedala med. sestra Majdka, ki je ta nedeljski dan hodila tam naokoli. S tombolo smo vnesli precej otroške vznesenosti in pričakovanj. Dobitke so darovali: Franc Horvat, Tomaž Likar, Ivan Osolnik, Nataša Pavli, Dom upokojencev Domžale, Malči Vouk in Milena jež. Darovalcem najlepša hvala. Hvala tudi Radiu HIT za reklamni spot. Prijatelj Ivo mi je ob slovesu in odhodu v dolino rekel; »Veš, tisti, ki hočejo delati, tudi uspejo.« Osem-desetletna gospa Rozi je vsa rdeča in nasmejana ob vstopu v avtobus, da jo odpelje domov, izrazila željo, da čimprej pripravimo podobno srečanje. Diabetiki nekdanje občine Domžale smo končali spomladanske dejavnosti na vseslovenskem srečanju diabetikov rekreativcev, ki je bilo 5. junija v Lendavi. Sobotno jutro je bilo po nevihti hladno, a sončne panonske ravnice so nas prav hitro ogrele. Na poti med Ptujem in Lendavo smo videli polete štorkelj v svoja gnezda in upali, da tudi diabetikom prinesejo veliko zdravih otrok. Mesto Lendava je v zadnjih desetletjih močno napredovalo. To smo lahko videli tudi s čudovitega panoramskega razgleda z lendavskih goric, kamor smo se povzpeli peš preko lepo urejenega mesta in vinogradov, za katere skrbijo pridne roke Prekmurcev. Pokrovitelju a srečanja in slavnostna govornica je bila poslanka gospa Marija Pozsonec, organizator pa Društvo diabetikov Lendava in Zveza dru- Vlllllmlljm i Domžalčani na športno rekreativnem srečanju diabetikov Slovenije, Lendava, 5. 6. 1999. Družabno srečanje na Limbarski gori (foto A. Kvas) štev diabetikov Slovenije. Prvo športnorekreativno in družabno srečanje slovenskih diabetikov smo pripravili leta 1996 Društvo diabetikov Domžale v domžalskem športnem parku. Pobuda in namen sta bila tako učinkovita, da se od takrat srečujemo vsako leto v drugem mestu in tudi z mednarodno udeležbo. Prihodnje leto bomq sodelovali m se srečali v Termah Čatež. Do takrat moramo pazi ti na čimbolj urejen krvni sladkor in krvni tlak, poskrbeti z.t pravilno prehrano, se gibati in delati po naših zmogljivos tih. Hvala članom izvršnega odbora društva za delovno na-ravnanos, saj ta pomaga vsem tistim diabetikom, ki se preko našega programa društva želijo izobraževati, se rekreirati, tudi nasmejati in videti lep svet okoli sebe. ANICA KVAS PRED RAZVEZO Kot okvir brez slike V letu 1998 je bilo v Centru za socialno delo Domžale v okviru razveznega postopka (svetovalni razgovor pred razvezo) obravnavanih 61 parov. Število je bilo bolj ali manj pričakovano, saj podatki zadnjih desetih let kažejo, da je število obravnavanih parov dokaj nespremenljivo. V zadnjih desetih letih smo tozadevno obravnavali 627 parov (gre za pare z mladoletnimi otroki). 414 krat je bila pobudnica razveznega postopka žena, 112-krat je tožbo za razvezo vložil mož, v 101 primeru pa je šlo za sporazumno oblikovani razvez-ni predlog. Med vzroki razveze so bili najpogosteje navedeni: alkoholizem, agresivnost, pomanjkanje skrbi za družino, različna značaja.... vendar ne gre prezreti, da so to le navidezni vzroki odnosa, ki partnerjev več ne zadovoljuje. Dejanske vzroke je treba iskati v čustveni praznini partnerjev, v odnosu, ki je postal prazen, ker ga zakonca nista »negovala«. Zakonsko življenje teče namreč po pravilih, ki nas neizprosno kaznujejo, če jih ne upoštevamo. Zavedati se je potrebno, da je zakonska skupnost odnps dveh ljudi, ki ju veže medsebojna spolno ljubezenska privlačnost. Če je ta izginila, zakon nima več vsebine in ne moči, da bi živel. Navzoča je le še družbenopravna forma, kakor »okvir brez slike« oz., kot mi je nekoč rekel moj klient: »Slika brez tona.« Vse to pa je nesmiselno, mučno in razveza se zdi neizbežna. Med obravnavanimi pari pa so bili tudi taki, ki svojega razmerja ni- so končali z ra^vezno sodbo, temveč so skušali s«^'»žakr^ postaviti na nove, trdnejše lemelje. Dejstvo, da se da svojo ljubezensko zvezo popraviti, izboljšati, že davno ni več le želja, je ludi možnost, ki v prvi vrsti zahteva pripravflenost, sodelovanje in učenje veščin, ki veljajo za skupni imenovalec dobrega partnerskega odnosa in so se v moji dolgoletni praksi na tem področju izkazale kot pravilne. Posameznikom je bila poleg svetovalnih razgovorov ponujena tudi možnost vključitve v samopomoč-no skupino, kjer ob ljudeh s podobnimi težavami in izkušnjami preverijo svojo vlogo bodisi partnerja bodisi staršev, ali pa zgolj razočaranega in osamljenega posameznika. NATAŠA BANKO, dipl. psih. 3. 6. ZA SUMBERKOM PSI IZ PETIH DRŽAV Agilitv Agilitv je zanimiv šport s psi, s katerim se pri nas in po svetu ukvarja vse več lastnikov psov, pri- Prostovoljno gasilsko društvo Radomlje že 70 let Prostovoljno gasilsko društvo Radomlje slavi letos 704etnico obstoja in uspešnega delovanja. Prvo priznanje za ta visok jubilej jim je bilo podeljeno na prireditvi ob krajevnem prazniku. Predsednica Krajevne skupnosti, gospa Lidija Ambrož-Mar-čun, jim je 21. maja v veliki dvorani kulturnega doma izročila kipec Antona Kodra, z zalivalo za dosedanje delo in željami za dobro in uspešno delo tudi v bodoče. Ustanovitev društva so pred sedemdesetimi leti spodbudili številni požari v vasi in okolici, piko na i pa je dodal velik požar. »Pri Martinu« v mesecu januarju leta 1929. Še istega meseca so se zbrali možje nffus-tanovnem zboru, in sicer 27. januarja 1929 v gostilni Pri Nastranu. Zaradi odločenosti, da zatrejo »rdečega petelina«, je društvo hitro zaživelo. Že čez nekaj mesecev so s prispevki vaščani kupili motorno brizgalno in začeli zidati gasilski dom z orodiščem, ki so ga slovesno odprli v juniju 1933. leta. Društvo je že v tistem času in kasnejšem obdobju odigralo pomembno humanitarno, obrambno, družabno pa tudi kulturno vlogo. Tudi sedaj, po sedemdesetih letih, je Prostovoljno gasilsko društvo pomemben dejavnik v kraju. Vanj je vključenih 170 krajanov in okoličanov, od teh je veliko mladih. To že samo po sebi pomeni dobro zagotovilo za prihodnost društva in primerno varnost krajanov, pa ne samo pred požari, ampak tudi pred vse pogostejšimi naravnimi nesrečami. Visok jubilej bodo radomeljski gasilci seveda slovesno proslavili. V drugem tednu julija bo v petek, 9. julija, slavnostna seja, v soboto, 10. julija, pa velika medsektorska vaja. V nedeljo, 11. julija, popoldne pa bodo slovesnosti sklenili z gasilsko parado po Radomljah, blagoslovitvijo nove freske gasilskega patrona sv. Florijana na pročelju gasilskega doma s krajšo slovesnostjo in seveda nadaljevali s tradicionalno gasilsko veselico* Krajani, gasilci, podporni člani, somišljeniki, člani sosednjih gasilskih društev in drugih društev v kraju in okolici, vabljeni na praznovanje. Gasilcem čestitke ob visokem jubileju in čim manj klicev »Na pomoč!«. Miren pozdrav iz Radomelj ZLATKA LEVSTEK Odlična lega v bližini Ljubljane, v zelenem okolju, z dobrimi prometnimi povezavami. ZA VAS GRADIMO: ZA VSAK OBROK KUPNINE, PLAČAN PRED PREVZEMOM NEPREMIČNINE NUDIMO POPUST D+5.5% p.a. I V\ / / — INVESTITORJI: SGP Kraški zidar d.d.. Nepremičninska družba Poteza d.o.o., IN.CO Invest d.o.o. PRODAJA: POTEZA NEPREMIČNINSKA DRUŽBA POTEZA i .0.0. Dunajska 22/IV, Ljubljana TEL.: 061/ 30 70 800 vablja pa tudi vedno več gledalcev na tekme, kjer psi skupaj z lastniki premagujejo ovire v parkiirju in tekmujejo za čim boljši čas. V soboto, 3. julija, bo na stadionu društva v Domžalah za Šumber-kom velika mednarodna tekma v agilitvju, na kateri bo nastopilo več kot 100 tekmovalcev iz petih evropskih držav. Kinološko društvo Domžale je že peto leto zapored uspešno organizira tekme za državno prvenstvo Slovenije v agilitvju. Članica domžalskega kinološkega društva Maja Homar je bila s svojo koker španjel-ko Pašo v preteklem letu državna prvakinja v kategoriji A2 mini, Anka Kokalj pa v isti kategoriji tretja v Pokalu Slovenije. Tekmo, ki bo štela tudi za pridobitev mednarodnega naslova CA-ClAg, bo sodila ugledna mednarodna sodnica Olga Muhič. Častna pokroviteljica tekmovanja bo domžalska županja Cveta Zalokar Ora-žem. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri in bo trajalo do zgodnjih popoldanskih ur. Slovesen konec s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim tekmovalcem bo predvidoma ob 16. uri. SAŠO NOVAK Domžale /lamnik junij i ROŽNIK I Uspelo praznovanje ob 115. obletnici ustanovitve Godbe Domžale Godba Domžale je ob tem visokem jubileju pripravila pester program z množico promenadnih koncertov po okoliških krajih v sodelovanju s prijateljskimi godbami, teden dni je potekala razstava o zgodovini Godbe Domžale, vrhunec praznovanja pa je bil kvalitetni slavnostni koncert Godbe Domžale. Zagreli so nas mladi domžalski godbeniki - učenci Glasbene šole Domžale - že 17. maja z uspešnim nastopom ob otvoritvi razstave v Likovnem razstavišču Domžale. Stani oblačila godbenikov, inštrumenti in note so prikazali, da je bilo takratno godbeniško življenje precej podobno današnjemu. Godba Domžale je ponosna na to, da je po poti glasbe vodila in vodi več gene-i,k ij posameznih domžalskih družin - tako so bile posebno zanimive fotografije, kjer je marsikdo lahko uzrl vsaj znanca, če ne že sorodnika. Število člane >v se veča iz leta v leto, na slavnostnem samostojnem koncertu Godbe Domžale 21. maja se je ob imenovanju novih članov zadnjih petih let priklonila obiskovalcem dobra tretjina godbenikov (velike-zasluge za to ima Glasbena šola Domžale), kar pa ne po- Na otvoritvi razstave so sodelovali učenci glasbene šole (Mladi godbenik). 1884 1999 druga podjetja in Godbi Domžale pomagala do uspešnejšega in lažjega izvrševanja njenih ambicij. Naslednji dan, 22. maja, je Godba Domžale izvedla promenadni koncert v Godbenem paviljonu, Domžalske mažoretke pa so krenile po središču Domžal. Sledila pa je cela vrsta promenadnih koncertov prijateljskih godb, ki so pripomogle k temu, da so utrip praznovanja začutili tudi v drugih krajih domžalske občine - godbeniki Godbenega društva Viktor Parma iz Trebč (Italija) so zaigrali še v Domžalah, Pihalno godbo Moravče so obiskovalci lahko poslušali na Količevem, Papirniški pihalni orkester Vevče je igral v Radomljah, Mengeška godba Mengeš v Ihanu in Mestna god- Otvoritev razstave slik, instrumentov in oblek iz bogate godbenc /y,i, dovine Godbenikom so se pridružile tudi domžalske mažoretke. ba Kamnik v Dobu. Izbira je bila res velika in tako so lahko vsi godbeni privrženci prišli na svoj račun, saj so bili nastopi prav v ta namen razporejeni ob različnih urah, vse gostujoče godbe pa so še povečale veselo razpoloženje s posamičnimi nastopi na ploščadi pred Vele in s tem srečanjem vseh godb se je praznovanje tudi končalo. Godba Domžale se je res potrudila in poskrbela za slavnostno razpoloženje z vsemi temi aktivnostmi ob 1154etnici, za zamudnike pa velja: »Na svidenje čez pet let«! V. V. Slavpostni koncert Domžalske godbe so zaznamovali nastopi mladih solistov. meni, da izkušenejši člani zapuščajo Godbo - veliko število godbenikov je prejelo zlata, srebrna in bronasta Gallusova priznanja za dolgo letno delovanje na kulturnem področju. Vsi skupaj (letos je skupno število članov preseglo število 60) ustvarjajo glasbo za vse okuse, kar so več kot zadovoljivo prikazali na res uspelem in kvalitetnem koncertu - slišati je bilo vse od brazilskega tanga do venčka slovenskih popevk, sijajni pa so bili vsi mladi so- listi. Seveda so k temu veliko pripomogli tudi donatorji inštrumentov: s pomočjo Občine Domžale, He-liosa d. d. Domžale, LB-Banke Domžale in Tosame d. d. Domžale je Godba Domžale bogatejša za štiri helikone, Termit d. d. Domžale je osrečil saksofonista, Napredek d. d. Domžale in PC Poslovne stavbe Tabor sta darovala flavti in Krajevna Skupnost Dob krilovko. Res hvalevredna poteza, upamo pa, da se bodo navedenim pridružila še Zaključek praznovanja na ploščadi pred Vele, kjer so nastopale gostujoče godbe Avlo Osnovne šole Krašnje so napolnili Šraufovi prijatelji: ti so pozorno prisluhnili programu, ki so ga v spomin na svojega prijatelja pripravili člani Športnega društva Krašnja. Dušan Mravlje in Mirko Lebar sta v Krašnji vedno dobrodošla gosta. 3. SRAUFOV SPOMINSKI POHOD Razstava, priložnostni poštni žig, Irena Vrčkovnik, pohod in še in še... »Kljub temu, da se tukajšnji okoliški grički izrazito razlikujejo od mogočnih gora, niso nič manj lepi. So ludi del narave in okolja, ki je naše in ga imamo enako radi. Z veseljem vam ga predstavljamo na poti, ki jo boste spominsko prehodili,« je v prisrčno povabilo vsem udeležencem letošnjega 3. Šraufovega spominskega pohoda zapisal g. Marjan Štrukelj, predsednik ŠD Krašnja. Razstava »Lepote slovenskih gora« Avla Osnovne šole Krašnja je bila spet skoraj premajhna za številne udeležence prvega večera 3. Šraufovega pohoda, ki so ga Krašnjani namenili spominu na svojega velikega prijatelja. Vse prireditve, pri organizaciji katerih so sodelovali številni člani društva, njihovi prijatelji, sponzorji in donatorji, so imele namen, da se ponovno srečajo z mnogimi Šraufovimi prijatelji, ki znajo ceniti naravne lepote, čas spominov, druženja in prelepe možnosti, da vsi skupaj znova poiščejo nove prijatelje. In teh je veliko. Organizatorji so bili iskreno veseli vseh, še posebej pa sorodnikov prijatelja Šraufa, Toneta Škarje, alpinista Tomaža Humarja in predstavnikov pokroviteljev ter donatorjev. Vsi po vrsti so radi prisluhnili izjemno lepemu kulturnemu dogodku, ki so ga ob pomoči Vere Beguš iz kulturnega društva Frani Masel| l'odlimbarski pripravile Dragica Pervinšek, Alenka Lavrič in Brigita Urankar ter tako postavile ravno pravi okvir za vseh 18 slikarskih del Dareta Lebana, na katerih je predstavil lepote slovenskih gora in so jih bili donatorji zelo veseli. Poštni žig 14. maj 1999 bo ostal neizbrisen zlasti v spominih ljubiteljev poštnih žigov, saj je bil v dveh dneh prireditev na voljo priložnostni žig Pošte Slovenije prav vsem obiskovalcem; ti so radi segali po njem. Da so organizatorji zadeli »žebljico na glavico«, priča veliko število izdanih žigov, pa tudi povratne in- formacije, saj so organizatorji žig prejeli tudi na zahvalah prijetno presenečenih obiskovalcev. Ob tej priložnosti se ŠD Krašnja za pomoč iskreno zahvaljuje gospodu janku Štampflu iz Ljubljane. Irena Vrčkovnik navdušila Večer je več kot prijetno zaokrožila en,i najbolj znanih slovenskih pevk zabavne glasbe Irena Vrčkovnik; ob pomoči kitare je predstavila del svojega bogatega repertoarja. Sledila je podelitev slikarskih del Dareta Lebarja vsem donatorjem prireditve, prejel jo je tudi glavni pokrovitelj podjetje M&P Burja Krašnja. Večer smo končali s prijetnim družabnim srečanjem. Spominski pohod Nedelja, 15. maja, ni ravno obetala. Vreme se je namreč močno skisalo in dež je motil prireditve. Ampak samo motil in morda zmanjšal število udeležencev, nikakor pa ni mogel do živega organizatorjem, ki so res vzorno pripravili prav vse: od zgodnje prijavne službe, do urejenih poti, parkira nja, ozvočenja, okrepčevalnice na vmesnih postajah, kjer so se pohodniki lahko okrepčali s čajem in sadjem, zagotovili so zdravstveno pomoč, za vedro razpoloženje sta skrbela Tone Habjanič in Urška Jere, za dobro počutje pohodnikov na progi pa vodniki iz ŠD Krašnja in člani CB Radio kluba »Vrtinec« iz Domžal. Vedno dobrodošla: Dušan Mravlje, Mirko Lebar Pred začetkom pohoda pa je organizatorje čakala še prijetna doižnost, saj so na pot pospremili ultramaratonca Dušana Mravljeta. Spremljala ga je skupina vzdržljivih spremljevalcev, ki so s pohodom opravili že po dobrih dveh urah. Ostalih 128 tekmovalcev je potrebovalo nekaj več časa, da so prišli na cilj, kjer jih je s spominskimi obeski okitil Oba sta navdušila: Dare Lebar z 18 umetniškimi deli na temo lepote slovenskih gora in Irena Vrčkovnik s svojim glasbenim programom. Mirko Lebar, pri tem pa mu je pomagala tudi Šrau-fova hči Mojca z možem. Nikomur ni bilo žal. Prijetno utrujeni so se pohodniki pokrepčali z okusnim golažem, nato pa prisluhnili ansamblu Rokov-njači, kije poskrbel za prijetno nedeljsko popoldne v Krašnji, kjer je bil poleg številnih drugih drobnih presenečenj tudi srečelov, predvsem pa veliko besed o zavzetih članih Športnega društva Krašnja, ki si prav vsako leto »izmislijo« kaj novega. V spomin na svoje prijatelje, v zahvalo za prijetno počutje danes in zato, da mladi ne bi pozabili, koliko prijateljev imajo in jih bodo imeti, o tem sem prepričan, Krašnjani. Vzorna organizacija, prijetna družba in dva pestra nepozabna dneva so odlika letošnjega 3. Šraufovega spominskega pohoda. Četrti bo v letu 2000, tudi tedaj bo majska sobota, zagotavljajo organizatorji in upajo, da s soncem obsijana. Mi tudi. Do tedaj pa iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v prihodnje vsem članom Športnega društva Krašnja in njihovim prijateljem, ki tja vedno radi pridejo! ' V. V. 16 /lamnik Domžale DANSKA - DEŽELA OTOKOV, KOLES IN PRIJAZNIH LJUDI Pa tudi dežela ljudi, ki se vseskozi učijo Za vodstvene delavce javnih zavodov in drugih organizacij s področja družbenih dejavnosti z območja Občine Domžale je bila letos pripravljena strokovna ekskurzija. Cilj 50 udeležencev, med katerimi je bila dobra četrtina iz občine Nova Gorica, je bila Danska. Več kot 900 let stara kraljevina je ena najstarejših na svetu. S svojimi nekaj več kot 5 mio prebivalcev spada med gosteje naseljene države Severne Evrope, prebivalstvo (98% Dancev) pa je pretežno naseljeno v mestnih predelih. Pred odhodom na Dansko je bila pripravljena obsežna dokumentacija, v kateri so bili opredeljeni tudi osnovni cilji ekskurzije: • spoznavanje dežele, ki ima učinkovit socialni in davčni sistem, s pomočjo katerih poskrbijo za vsakega državljana od njegovega rojstva do smrti; • seznanitev s šolskim sistemov ter edinstvenim sistemom izobraževanja odraslih; • vpogled v področja sociale, zdravstva in kulture; • seznanitev z lokalnimi skupnostmi v danskem državnem sistemu; • razgovori s predstavniki posameznih služb s področja šolstva, socialne politike, davčnih služb, zdravstva, urbanizma in varstva okolja; • spoznavanje evropske ideje in konkretnih akcij na področju združevanja evropskih držav v okviru Evropske unije; • promocija države Slovenije skozi srečanja z domačini z željo po trajnejšem medsebojnem sodelovanju; t • ogled turističnih in kulturnih znamenitosti; • povezovanje in utrjevanje stikov med udeleženci strokovne ekskurzije, kar bi omogočalo v bodoče boljši pretok informacij in sodelovanje med zavodi. Polet z Brnika do glavnega mesta Danske se je začel z običajno zamudo in po krajšem preverjanju podzemne železnice smo se namestili v hotelu sredi mesta in se kar takoj odločili za ogled tega milijonskega mesta. Ponedeljek je bil namenjen ogledu turističnih in kulturnih znamenitosti. Po njih nas je vodil veliki poznavalec Danske in predsednik Društva slovensko-dan-skega prijateljstva, pri prevodih pa nam je pomagal prof. Boris Kle-menčič. Odpeljali smo se proti severu otoka Sjaelland in si v Helsin-gorju ogledali grad Kronborg, Hamletov grad, kjer pa menda Hamlet nikoli ni bil. Uvozili so ga za turistične namene, in to zelo uspešno. Po ogledu podzemlja, največje plesne dvorane v severni Evropi ter sprehodu po delčku danske zgodovine nas je čakalo še obvezno slikanje s Hamletom in Ofelijo v pristanišču, nato pa prijetno potovanje do Ros-kildeja, kjer smo si ogledali katedralo, obisk rojstne hiše najbolj znanega pravljičarja pa smo zaradi zamude preložili. Še prej pa smo občudovali skoraj 20 km dolg most med otokoma. Preko otoka Fyn smo pripotovali do Aarhusa, drugega največjega mesta na Danskem, ki smo si ga zvečer dobro ogledali. Naslednji dan nas je po kratkem potovanju z vlakom v mestecu Ry že pričakoval župan Ib Madsen in nas je seznanil z najstarejšo demokracijo na svetu. Ta je namreč doma na Danskem, kjer imajo prebivalci že več kot 1000 let možnost, da izražajo svojo voljo. Njegova kratka informacija o odnosih med državo in občino, o razmejitvi pristojnosti ter davčni politiki je bila dobrodošla, zelo poučen pa je bil tudi ogled občine in nato obisk vrtca in najuspešnejše tovarne v občini, kjer izdeljujejo straniščne deske. V več kot 100 izvedbah in več kot 125 barvah. Zanimivo, kaj vse se da narediti na tem področju. Najbrž ne dvomite, da je bil obisk predmet veselih šal na potovanju z ladjo do podnožja Himmelbjerga, druge najvišje gore na Danskem. Gostitelji so bili res prijazni, njihov Triglav, ki smo ga tudi obiskali, pa ne doseže 200 m. Mestna hiša v Aarhusu - izobešena slovenska zastava. V čudovitem mestecu RIBE, nekateri pravijo, da je to celo najlepše dansko mesto, smo občudovali zgodovino in Vikinški muzej, pred katerim je velika skulptura mamuta. Muzej stare bivanjske in poslovne arhitekture na prostem nas je opomnil, da bi podobno zgodovino lahko predstavljali tudi pri nas. Mestna hiša v Aarhusu nas je očarala s svojo velikostjo, gostitelji pa s prijaznostjo in slovensko zastavo, ki so jo izobesili ob našem obisku. Povedali so nam o pokrajinskem razvoju polotoka, o ambicioznem mestu, ki združuje vzgojo in izobraževanje, cvetočo trgovino in uspešno sodelovanje med občino in privatniki in želi v nasledjih letih postati eno najpomembnejših severnoevropskih mest. V njihovi predstavitvi smo našli veliko vzporednic z Domžalami, kar je poudarili tutii županja (. veta Zalokar Ofdzem, ki je predstavnike občine tuđi obdarila s promocijskim materialom naše občine. Sledili so obiski vrtca, osnovne šole, gimnazije, ki sodeluje s šolo Ravne na Koroškem, doma starejših občanov in glasbenega centra. Povsod veliko novih izkušenj in znanj, ki jih bomo s pridom uporabili vsak na svojem področju! Popoldne smo obiskali muzej stare bivanjske in poslovne arhitekture in ugotavljali, da bi nekaj takega lahko postavili tudi pri nas, zvečer pa se nam je na večerji pridružil častni konzul Slovenije na Danskem, g. Knud Kristensen. Na- slednji dan je bil malce bolj turističen. Ogledali smo si Herning, nato Legoland in se ustavili v RIBE, enem najstarejših in najlepših danskih mest, občudovali vetrnice, nizke svetle hiše, vse v zelenju, pa tudi danske zastave, ki visijo pred vsako malce večjo barako. Vsak dan, ne le ob praznikih. Pozno popoldne smo obiskali otok ROME in se na koncu velikega peskovnika dotaknili severnega morja, ki je bilo mnogo premrzlo za plavanje, ter v Ribe tudi prenočili. Po jutranjem ogledu čudovitega mesta in posebej vikinškega nJEpe-ja smo si na poti do Askova ogledali še EKO - osrednji tekstilni center za severno Evropo, ki uspešno sodeluje z Muro. V Askovu smo si ogledali Folkenhojskole. To je največja ŠOLA ZA ŽIVLJENJE na Danskem katere naziv bi lahko prevedli tudi ljudska visoka šola, v kateri posamezni tečaji trajajo do šest mesecev, obiskuje pa jih lahko vsak, ki je star sedemnajst let in pol. Glavni namen teh šol je razvijanje osebnosti skozi dialoge med učenci in učitelji s poglabljanjem v literaturo, danski vladni sistem in zgodovino. Poslanec danskega parlamenta Andres Samuelsen si je z zanimanjem ogledal knjigo o Sloveniji in Občini Domžale, ki mu jo je v spomin na obisk Domžalčanov poklonila županja. V teh šolah gojijo demokratične vrednote, dialog, miroljubnost in se učijo dati besedo vsakomur in poslušati tuje mnenje. Glavna naloga je širitev obzorja. Po ogledu šole smo se odpeljali proti K0penhavnu in se na poti ustavili v Odensu, rojstnem mestu pravljičarja H. C. Andersena. Večer je bil namenjen obisku restavracije Hercegovina in zabaviščnega parka Tivoli. Obisk v mestni hiši je bil prijeten in poučen. V pogovoru smo izvedeli, kako ne izgubljajo veliko energije i*i usklajevanju dela '.Ir.ink, in tudi pohvalo; češ uspešna država smo in ljudje so zadovoljni z nami. Prav zadovoljstvo ljudi je edino merilo uspešnosti vladanja. Zapomnila pa sem si še eno od iskrivih misli županovega svetovalca: Smo pametni birokrati, ki vse vedo, zato se ni treba vtikati v naše delo! Mesto smo si ogledali tudi s stolpa mestne hiše. Obiskali smo še parlament, kjer smo v pogovoru z mladim poslancem Andersom Samuelsenom zvedeli marsikaj o delu parlamenta, o značilnosti danske parlamentarne demokracije, o najbolj razvitem so cialnem sistemu v Evropi, pied vsem pa o predvideni stavki medicinskih sester. Pozabil pa ni tudi po vedati, da veliko zaupajo ljudem, govoril je o enotnosti v različnosti -vsi so različni, vendar v okviru možnosti in da se poslanci spoštujejo, ne glede na to, kakšne »barve« zastopajo. Sledil je obisk Christianije, različice naše Metelkove ali eksotične posebnosti danskega glavnega mesta, kjer bi si lahko celo nabavili mehko drogo. Nekaj več kot 1000 prebivalcev se ni dalo motiti in so tudi ob našem obisku nadalje v.ili s svojim nekonveiK ionalnim načinom življenja. Soboto smo si oblikovali sami, večina je še enkrat obiskala znamenito malo morsko deklico, se sprehodila do kraljičine palače, se popeljala s turistično ladjo po mestu in z mislimi že potovala domov, kamor smo prispeli, tako kot smo odšli - z manjšo zamudo, vendar z veliko novega znanja, novih spoznanj in izkušenj, ki jih bomo lahko uporabili pri svojem na daljnjem delu. Hvala vsem, ki so vsestransko poučno, koristno in tudi zanimivo strokovno ekskurzijo pripravili in izvedli. V. VOJSKA Študijska potovanja Društva »Lipa« Pomlad je primeren čas za študijska potovanja in v Društvu »Lipa« oz. v Univerzi za tretje življenjsko obdobje smo ga dobro izkoristili. Najprej smo šli v Benetke. Navdušila nas je razstava Majev, prevzelo nas je mesto vode, ko smo sledili vabilu naše vodičke: Pa pojdimo »Pa pojdimo za marelo,* po Benetkah je donelo, ko je Lipa tam vedrila, se z umetnostjo gostila. Že ob petih družba slavna bila je v Domžalah glavna. V avtobus smo se zbasali, vsi zaspani odpotovali. Ko prišli smo v mesto vode, ni bilo za nas svobode. Le dežnike smo odprli, za vodnico svojo drli. Gledali smo levo, desno, se držali silno resno. Končno k Roku smo prišli, varno streho tam našli. Ogledali smo cerkev si in potem še v šolo šli. Tam so usta onemela, nas lepota je prevzela. Vsi zadeti od čudes, kot da sredi smo nebes, v Tintoretta smo zijali, umetnost strastno občudovali. Ko pridrli smo na piano, najprej se napotili zbrano, usmililo se je nebo, sijalo sonce je toplo. V cerkvi dve smo še zavili, se še kar naprej učili, svet'ga Marka obiskali In ob mostu vzdihovali. Nazadnje so na vrsti Maji. Nanje v kači smo čakali, malo se ves čas jezili, v palačo Grassi vstopili. Zatavali smo v zgodovino, spoznali Majev zapuščino, v preteklost daljno se vživeli, imenitno smo se imeli. A spokojnost ne potraja. Izgnani iz Majevskega raja, smo na ladjico hilcli pa smo malo se ušteli. Pa pojdimo za marelo, po Benetkah je donelo. Udeleženci so z velikim zanimanjem prisluhnili ge. Narcisi Deskovič, ki je predstavila arheološke dragocenosti gradu Miramare. Nekaj seje /,iro/Un morila ladjh je premalo, tako naša je prišla, ko že tema je bila. Bolje pozno kot nikoli, rekli smo tej mali smoli, Benetkam Uho pomahali, se proli domu odpeljali. Tako je prav lep dan minil in mnogo vtisov nam pustil. Ob prvi priliki pa spet šli bomo za marelo v svet. Pod vtisi izleta napisala Janka Jerman Glede na predelano snov pri umetnostni zgodovini je bil na programu ogled arheološke dragocenosti - OGLEJSKE BAZILIKE. Priznana profesorica umetnostne zgodovine g. Narcisa Deskovič nas je najprej peljala na okope stare vojaške utrdbe v Palmanovi in nato naprej v Oglej. Še za časa starih Rimljanov je mesto štelo nad 200.000 stalnih prebivalcev. Gradnja prve bazilike v Ogleju sega v začetek četrtega stoletja n. št. in človek onemi nad čudovitimi prizori, prikazanimi v mozaiku, ki se širi na površini 750 kvadratnih metrov. Težko je opisati čudovite in lepo ohranjene freske; te segajo nekatere v 8. ali 9. stoletje. Z ogledom ostankov nakdanjega mesta, rečnega pristanišča, domus ecclesiae in pokopališča postane človeku jasno, da je sedaj to malo mestece, v času razcveta rimskega cesarstva pa je bilo po trgovskem, kulturnem, političnem in še zlasti i /5 * f t Skupinska slika z novomeškim proštom gospodom Jožetom Lapom, ki je udeležencem s svojim velikim znanjem in prijaznim humorjem obogatil izlet. vojaškem pomenu takoj za Rimom. Na poti domov smo si ogledali zgodovinsko mesto na lagunskih sipinah Gradež, italijanska spominska znamenja iz prve svetovne vojne, miramarski grad in njegov čudoviti park. Lepo je tudi doma in veliko znamenitosti imamo. 2H. aprila smo se z našo predavateljico umetnostne zgodovine Nadjo Blatnik odpravili na Dolenjsko. V Stični smo s pomočjo filma zvedeli nekaj 0 zgodovini in razvo ju samostana, njegovi postopni gradnji In arhitekturi, 0 življenju menihov in si ogledali razstavne prostore z dragocenimi in zanimivimi umetniškimi eksponati. Ogled Kostanjeviškeg.i samosla na oziroma gradu nam je nudil veliko umetniškega užitka. Prijazna voditeljica nas je vodila po stalnih razstavah kiparjev in slikarjev Jane- za Boljka ter bratov Franceta in Toneta Kralja. V kartuziji Pleterje smo si ogleda h restavrifano gotsko < erkev in film 0 zgodovini samostana in življenju menihov. Vrhunec izleta pa je bil ogled 1 erkve sv. Miklavža v Novem mestu, kjer nas je gospod prost Jože Lap presenetil s svojim velikim znanjem in prijaznim humorjem. Ogled cerkve s Tintorettovo oltarno sliko, kripte pod prezbiterijem in knjižnk e z di.igm enimi starimi knjigami smo zaključili z ubranim petjem in slikanjem na lepo obdelanem vrtu. Ko smo se zvečer poslavljali, nikomur ni bilo žal, da se je udeležil izleta. 9 Za vas smo napisale: JANKA JERMAN SILVA MIZERIT METKA ZUPANIK Domžale /bmnik POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA V DOMŽALAH Prisrčno dobrodošli v Pomurju! Pomurski folkloristi so zaplesali pred VELE Domžale. V začetku junija so se na ploščadi pred VELE Domžale v sodelovanju z Občino Domžale predstavili Pomurska turistična zveza ter vrsta turističnih delavcev in poslovnih partnerjev. Začetek prijetne predstavitve je pomenila dobro obiskana tiskovna konferenca v gostišču Keber, ki so se je poleg nosilcev turistične ponudbe in predsednika Pomurske turistične zveze g. Štefana Dravca - udeležili tudi predstavniki Občine Domžale, med njimi ga. Metka Cerar, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo, g. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, številni novinarji ter drugi, ki delajo v turizmu. Prisluhnili smo podrobnejši predstavitvi turistične ponudbe tega območja in z zanimanjem pričakovali soboto. Prijetno sobotno dopoldne je privabilo na ploščad pred VELE šte- vilne obiskovalce. Tu so se najprej ustavljali ob ponudbi znanih zdravilišč: RADENSKA RADENCI, MORAVSKE TOPLICE, TERME LENDAVA, TERME BANOVCI TER RADENSKE ZVEZDA - DIANA M. SOBOTA, ki so vabile z značilno prekmursko prijaznostjo in zdravilno termalno vodo. Pri vabljenju jim je pomagal značilni pomurski pozvačin, ki ni pozabil posebej vabiti tudi k znanim gostilnam, kjer so tudi Domžalčani vedno dobrodošli gostje: K ROTUNDI SELO, RAjH BAKOVCI, PREKMURSKA IŽA IŽAKOVCI, ŠINJOR MART-jANCI, GORVAT, LOVENJAK PO-LANA, AJDA CANKOVA, ŠTEFAN MATJAŠEC TURNIŠČE, BREN-HOLC JERUZALEM, GOSTIŠČE ZORKO BOREČI, MAJDA ŠMID GORNJA RADGONA, veliko obi* kovalcev pa sta imela tudi MESARIJI KODILA ter HANŽEKOVIČ, ter VINARJI: MAGDIČ LJUTO- Predsedniku Pomurske turistične zveze g. Štefanu Dravcu je županja Cveta Zalokar Oražem v spomin na predstavitev turistične ponudbe Po-murja podarila slamnike. MER, RADGONSKE GORICE ter VINARJI GORIČKEGA in LENDAVA. Tisti, ki so katero od turističnih kmetij FERENCOVI KRAŠČI, JU-REŠ LJUTOMER, MIŠKO BOKRA-Čl, FLISAR MORAVSKE TOPLICE, FRANK-OZMEC LJUTOMER ter VINOTOČ LIPIČ-PASSERO TEŠA-NOVCI, že obiskali, so se tudi tokrat lahko prepričali o njihovi nena-rejeni prijaznosti in bogati turistični ponudbi. Lahko smo izmenjali izkušnje s predstavniki turističnih društev VERŽEJ, VELIKA POLANA, MURSKA SOBOTA, turističnih agencij: RELAX, PZS PUTRA MURSKA SOBOTA ter turistično informativnih centrov: MORAVSKE TOPLICE, GORNJA RADGONA, LENDAVA in MURSKA SOBOTA. Zlasti veliko obiskovalcev so imeli predstavniki domačih obrti MARIJ RAJTAR RUTNIŠČE, MILAN BELEC, ŽELEZNE DVERI, CVETKA COJTER, LENDAVA, MEDIČAR-STVO JOŽICA CELEČ ter BERNARDA ŽIŽEK, LIPOVCI, ki so s svojimi izdelki navdušili. Pomurci so nam predstavili tudi nekatere najznačilnejše prireditve iz letošnjega leta: 37. KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM GORNJA RADGONA^ BUJRARŠKI DNEVI, FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI, POHOD PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE LJUTOMER, SOBOŠKI DNEVI 99 ter KOLESARSKI MARATON »AJDA«. Vse dopoldne nas je spremljala čudovita glasba pomurskih ravnic, lahko smo zaplesali skupaj s folklorno skupino ali pa prisluhnili številnim predsavitavam turistične ponudbe tega lepega dela naše države. Poleg prijaznosti, s katero se je g. Štefan Dravec za ponujeno priložnost obiskati Domžale zahvalil tudi županji Cveti Zalokar Oražem, ki mu je v spomin na obisk podarila nekaj slamnikov, so nas Pomurci presenetili tudi z odlično organiziranostjo in številnimi turističnimi prospekti ter drugim gradivom, ki ga je bilo na voljo več kot dovolj in so ga številni obiskovalci radi odnašali domov. Zmanjkalo ni niti raznovrstnih dobrot prekmurske in prleš-ke kuhinje, vse dopoldne smo lahko poskušali odlična vina in pričakali tudi bograč, ki sta ga posebej za Domžalčane skuhali najboljši profesionalni kuharici. Hvala vam, Pomurci, za odlično predstavitev, ki je v številnih obiskovalcih pustila veliko prijaznih in toplih odmevov. V. VOJSKA Še malo in bograč bo kuhan. Dober tek! Postavljene so prve klopi ob sprehajalni poti v Groblje Nove klopi ob sprehajalni poli med Grobljam in Rodico. Nedavno ustanovljeno Turistično društvo Jarše-Rodica je že pričelo z določenimi akcijami. Med drugim so že postavili prve tri klopce v drevoredu lip na poti od avtobusne in železniške postaje na Rodici do cerkve Sv. Mohorja in Fortunata v (trobljah. Na njih si sedaj obiskovalci sakralnih prireditev v Grobljah ter naključni sprehajalci v prijetni senci lahko odpočijejo in malce pokram-Ijajo med seboj. Poleg klope pa bo potrebno postavili tudi koše za odpadke, saj teh trenutno še ni. Prizadevne člane Turističnega društva Jarše-Rodica ter krajane, ki se po tej poti sprehajajo, pa izredno motijo pasji iztrebki. Lastniki psov jih namreč ne pospravijo za svojimi ljubljenci. Zato velja poziv lastnikom psov, ki vodijo svoje ljubljence na sprehod po tej poti - s seboj na sprehod vzemite tudi lo-patko in vrečko ter počedite za njimi. Tudi drugi bi se radi sprehajali po čisti in urejeni sprehajalni poti. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Nagrajene DOBROTE in PRIZNANJA zanje. 10. RAZSTAVA DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ Med nagrajenci tudi naši občani Na Ptuju so že desetič pripravili razstavo DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, na kateri že vrsto let sodelujejo tudi kmetije oz. posamezniki iz naše občine. Na razstavi se je letos predstavilo rekordno število 896 kmetij, ki so razstavile 1225 različnih dobrot. Obiskovalci so z navdušenjem spremljali tudi priložnostni kulturni program, ki je bil folklorno obarvan. G. Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem Občine Domžale ter predsednik Turističnega društva Radomlje, je vse nagrajence povabil na klepet. Čestital jim je in poudaril, da je občina na njihov trud zelo ponosna ter jim zaželel tudi v prihodnje veliko uspeha. Na srečanju, kjer so dobitniki zlatih in srebrnih medalj dobili tudi spominska darila, so sodelovali tudi člani Turističnega društva Radomlje, ga. Julka Černivec, predsednica Aktiva kmečkih žena Domžale, ga. Marta Kos, svetovalka, ter člani Mavrice. Preberite, kaj so povedali nagrajenci: Ana in Anton Kodrič, Zagorica 3, srebrno priznanje za hruškovo žganje v embalaži, ki jo poslika kar gospa Ana. Na razstavi sva prvič sodelovala s hruškovim žganjem iz tepk in čer-nivk, prej smo sodelovali z drugimi izdelki. Uporabljamo kvalitetno sadje. Žganje so hvalili vsi po vrsti in samo točka nam je manjkala, pa bi prejeli zlato priznanje. S srebrnim začetkom sva zeb zadovoljna, priznanje pomeni potrditev vloženega truda in več veselja za vnaprej. Žganje kuhamo za domače potrebe, obiskovalci ga dobijo »šilček«. Barbara in Tomo Nastran, Radomlje, Prešernova 19, zlato priznanje za jabolčni kis: »Domači kis delamo po receptu stare mame iz jabolk (krivopecelj, kosmač, zimski bobo-vec) s Čemšeniške planine. To je hišna tradicija. Za kis, lahko ga kupite v boljše založenih trgovinah, za prodajo pa se dogovarjamo tudi z Napredkom, smo že dobili srebrno priznanje, letos pa po vseh kriterijih strokovne komisije vrhunskih strokovnjakov zlato. Ocenili so aromo, čistost, kislost in tudi naravni izvor, kar ljudje čedalje bolj cenijo. Zlato priznanje pomeni potrditev dobrega dela in še več dela vnaprej.« Franc Ravnikar, Sv. Trojica 8 po dvakratni srebrni medalji za hruškovo žganje je letos zanj dobil zlato priznanje: »Žganje kuhamo iz tepk in čer-nivk, drevesa so stara in so zelo dobro obrodila; tekmovanja smo se udeležili na nasvet kmetijske svetovalne službe, ki nam je omogočila tudi strokovno znanje s področja žganjekuhe. Naša sedanja usmeritev je bila proizvodnja suhega sadja, kjer imamo nekaj težav z embalažo, v kateri bi po- nudili to zdravo hrano. Pečemo tudi domač kruh. Vse, ki so jim kmečke dobro všeč, vabim, da se oglasijo.« Anton Šare, Hudo 19 - zlato priznanje za jabolčno žganje je dobil lani in letos: »Žganje kuham iz domačih jabolk, največ za domačo uporabo, nekaj tudi za prodajo. Ko človek enkrat priznanje dobi, se zelo trudi, da kvaliteto obdrži in jo še izboljšuje. Pri kuhanju žganja ne smeš hiteti, biti moraš potrpežljiv, pomembna pa je tudi čistoča (ne sme biti gnilih jabolk). Razstava me spodbuja, da skušam biti vedno boljši, zato se je bom še udeležil. Ob tem naj povem, da kuham zelo dobro žganje tudi z zdravilnimi zelišči, kjer je potrebno paziti, da kakšen od okusov ne prevlada.« Ivanka Brodar, Hudo 23 je nastopila na razstavi že petič in se doslej lahko pohvali že z enim zlatim in petimi srebrnimi priznanji: »Za krofe in potico moraš imeti zlate roke in mir, predvsem pa veliko veselje, ki ga prinaša svetovalka Marta. Pomembno je vse: od testa do peči in maziva, predvsem pa tudi od volje in rok pridne gospodinje. Upoštevam tudi dobre nasvete od tistih, ki jih spoznavam na razstavah. »Pacam« že od zgodnje mladosti in bom, upam, še nekaj časa, dokler bodo ljudje za poroke, obletnice in druge jubileje želeli moje potice in krofe.« Gospa Julka Černivec, predsednica aktiva kmečkih žena, je, tako kot vsi moji sogovorniki, pohvalila svetovalko Marto, ob katere pomoči organizirajo tečaje, predavanja, ekskurzije, predstavljajo pa se tudi na različnih razstavah. Kmetijstvu bi morali nameniti več denarja - tudi za druženje kmetic, saj jim to pomeni pridobivanje koristnih nasvetov in novih znanj, izmenjavo izkušenj pa tudi počitek ob delu na kmetiji. Gospa Marta Kos, svetovalka, je poudarila, da ji je bilo v čast, ko je toliko njenih »varovancev« dobilo priznanja. Vesela je, ker kmetje in kmetice radi pridobivajo znanja in gredo po poti, ki jih bo pripelala do dne, ko bodo svoje pridelke lahko tržili. Premalo se zavedamo, da so to unikatne stvari, z ekološkega vidika neoporečne, predvsem pa delo pridnih kmečkih rok. Kot sem lahko prebrala na Nastra-novem jabolčnem kisu, so vse dobrote naših kmetij delček naše kulture, podedovano bogastvo znanja in izkušenj preteklih generacij, zato jih je treba bolje spoznavati in jim omogočiti pot med ljudi. Zapomnite si torej naslove dobitnikov zlatih in srebrnih pri znanj letošnje razstave DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ in potrkajte na njihova vrata ter se prepričajte, da so to resnično dobrote, po katerih boste vedno radi segali. Vsem dobitnikom iskrene čestitke! V. VOJSKA Nasmejani dobitniki letošnjih zlatih in srebrnih priznanj tradicionalne razstave DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ na Ptuju s svetovalko go. Marto in predsednico Aktiva kmečkih žena go. Julko. 1 Q JUNI I O ROŽ /bmnik Domžale Na Krku je vsako leto bolj veselo V juniju že mislimo na počitnice, ugotavljamo, kje bomo lepo, prijetno dopustovali in hkrati poskrbeli, da tudi denarnica ne bo preveč »suha«. Malčki, ki še niso obremenjeni s šolskim urnikom, so si privoščili počitnice prvi teden v juniju, naročili so si sonce, toplo morsko vodo, za zabavo so vedeli, da bosta poskrbela Samo in Črt, namesto mame za zvečer so pa vzeli s seboj Matejo, Kristino, Mojco, Darjo, Vilmo in Joži. Za kuhinjske dobrote pa poskrbi teta Mar-gita. Na Krk je pot kar dolga, ko postane otrokom dolgčas si zapojejo pesmico, proti koncu poti pa lahko opazujejo velikeladje in žerjave, ki so zasidrani v ladjedelnici, mimo katere pelje pot. Zapeljejo se čez most in že so na otoku Krku. V Vantačičih, kjer je počitniški dom za otroke iz občin Domžale, Moravče, Lukovica in Mengeš se malčki nastanijo v njim namenjenih prostorih, nekaterim otrokom že dobro poznanim, saj so tako pogumni, da zapustijo svoje starše že v četrtem letu in imajo s seboj svojo »drugo mamo« kar trikrat, tretje morje pa jim pove, da so že toliko stari, da morajo v šolo. Šola postavi otroka in njegovo družino v drugačen način življenja, napolni ga z dolžnostmi, tudi prostega časa ni več toliko, kot ga je bilo v brezskrbnih predšolskih letih. M.KAVKA ® Mlade gospodične so se nalepotičile za izlet v Malinsko ® Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj! Če greš v Malinsko se dobro najej in napij! (D Dom na Krku postaja vedno bolj hiša za otroke, sonce na terasi opominja svetilnik, da bo v noči prevzel njegovo nalogo. . POGOVOR S FRENKOM KAVKO »Aljaska, moj drugi dom« (nadaljevanje s 1. str.) Skijoring, smučarski tek z vlečnim psom, zahteva od športnika veliko telesno in psihično pripravljenost, zato se je Frenk Kavka za nov podvig začel temeljito pripravljati (sam in v družbi z Avalom) takoj, ko se je lanskega marca vrnil s prve »odprave« na Aljaski. Tudi sam sem ju več- kraj namreč popolnoma odezan od sveta, zato so bili takrat (1925) zanj edina rešitev ljudje s pasjimi vpregami in seveda zdravilno cepivo.... Naš »časopisni« gost Frenk Kavka se sicer tega tekmovanja ni udeležil, vendar pa je bil zelo vesel, da si je ogledal start te enkratne svetovne prireditve. časa tam ni spoznal. Hitro se je približal petek, 12. marca, ko se je začela njuna druga, tridnevna tekma - NORTH AMERICAN CHAMPIONSHIPS. Na njej so se zbrali tekmovalci s svojimi vlečnimi psi iz vsega sveta. Prvi dan sta na desetkilometr-ski tekaški progi Frank in Aval pritekla na cilj kot tretja. S svojo uvrstitvijo Frenk Kavka ni bil najbolj zadovoljen. Nekoliko več športnega zadovoljstva je v sebi začutil naslednjega dne, ko je skupaj z Avalom pritekel na smučeh na drugo mesto. Pravo veselje in ponos pa je Frenka Kavka preplavilo naslednji, tretji dan, ko sta z Avalom, sibirskim huskyjem, na cilj pritekla prva. Doživetje nove zmage v dajjni Aljaski je bilo nepopisno! Samo deset sekund Frenk Kavka je bil neizmerno ponosen na svojo domovino, ko se je pri razglasitvi rezultatov ob njunih imenih pojavil še napis Slovenija. Najbrž je nekaj podobnega začutil tudi njegov pasji prijatelj Aval... V teh treh dneh je Frenk Kavka tam spoznal tudi Slovenko, gospo Nežko, ki že vrsto let živi na Aljaski. Skoraj bi si upal trditi, da ni dežele na tem svetu, kjer ne bi našli Slovenca ali Slovenke! Do vrnitve v Slovenijo jima je ostalo še nekaj dni, ki sta jih s pridom izkoristila. Frenk Kavka je z Avalom obiskal znance, ki jih je spoznal lansko leto na Aljaski. Skupaj z njimi si je ogledal eskimsko vas, nacionalni muzej, več manjših letališč, ki tamkaj niso nobena posebnost, saj prebivalci Frenk Kavka je nekje globoko v sebi začutil, da mu je Aljaska postala drugi dom. Srce pa ga je nezadržno odvleklo nazaj, k svojim domačim, prijateljem, znancem v Slovenijo, ki ostaja in bo za večno ostala njegov edini in prvi dom. Pot ga je vodila naprej v Los Angeles. Ker se je pri poletu za Pariz nekaj zapletlo, si je kar ves dan ogledoval to znamenito ameriško velemesto. Potikanje po Los Angelesu je bilo zanj tudi precej naporno, kajti iz Aljaske je čutil še -20°C, Los Angeles pa je imel v zraku +20°C. Zato sta bila z Avalom kar srečna, ko sta odletela preko Kanade in ZDA proti Parizu in naprej do Brnika. Toda njegove popotno-tekmo-valne zgodbe še ni konec. Frenka Kavko vleče k novim podvigom, krat videl ob Kamniški Bistrici, kako sta skupaj nabirala prepot-rebno kondicijo... Smučarska asa Frenka Kavko in njegovega zvestega psa Avala je pot najprej vodila preko Pariza v tos Angeles. Po zelo dolgem in napornem poletu se jima je prile-gei sprehod po letališkem parku, kjer sta med sprehajalci zbujala veliko zanimanje, kajti s seboj sta vozila Avalov PVC zaboj z napisom Slovenija in vsemi imeni sponzorjev. Po nekajurnem postanku sta se oba spet »vkrcala« v letalo, s katerim sta odletela v zadnjo deželo na svetu - v obljubljeno Aljasko. Njun pristanek je bil po kar sedem-urnem letu na letališču v obmorskem kraju Anchorage. Toda nikjer ne duha ne sluha o morskih valovih, povsod samo led in snega, pravi beli raj za Frenka in Avala. V okolici mesta je narejenih veliko »snežnih« prog, kajti skoraj najpomembnejše prevozno sredstvo na Aljaski so sani (pomembnejše je zaradi velikih razdalj med kraji - letalo)! V Anchoragu je tudi začetek največje tradicionalne tekme s pasjimi vpregami na svetu, ki traja kar 14 dni. Cilj te tekme, imenuje se IDITAROT, je tisoč milj oddaljeno mesto Nome, kamor so iz Anchoraga v začetku tega stoletja poslali cepivo zoper bolezen, ki je neusmiljeno morila prebivalce tega kraja. Tedaj je bil ta Potem se je začelo petdnevno potepanje, raziskovanje (vmes pa neizogibni treningi) po mestu in okolici. Ker se bo kmalu začelo zares, je moral Frenk Kavka z Avalom v notranjost te prostrane dežele, v Firbanks. Tu je bilo še več snega in čutiti je bilo še nižjo temperaturo, spustila se je namreč do -35°C. V Firbanksu sta se v soboto, 6. marca 1999, oba udeležila prve tekme, imenovane TVVO RIVER, in sicer je tekmovalna proga merila 20 milj. Za zmagovalcem sta zaostala samo eno minuto, zato sta stopila na drugo stopničko za zmagovalce. Nato se je začelo čakanje, obogateno z novimi ogledi različnih zanimivosti, na drugo, najpomembnejše tekmovanje. V nepozabnem spominu bodo Frenku Kavki zagotovo ostali pogledi na polarni sij, ki se pojavi na nebu edinole na Aljaski, in sicer zvečer od decembra do marca. V različnih barvah so polarni siji shranjeni tudi na številnih njegovih diapozitivih. Res so čudoviti! Človek ob pogledu nanje samo strmi... Njegov obraz je kar žarel (kot polarni sij), ko sva jih skupaj občudovala na diapozitivih. Frenk Kavka je bil med svojim potepanjem v okolici Firbanksa silno navdušen tudi nad toplimi izviri, v katerih se tamkajšnji prebivalci kljub silnemu mrazu veselo kopajo. Čas mu je hitro tekel, saj dolg- je za njima zaostal domači tekmovalec, šlo je res za las. Razglasitev rezultatov tega velikega tekmovanja z vlečnimi psi je bilo šele naslednji dan. Športnik od glave do peta, Domžalčan manjša letala redno uporabljajo kot prevozno sredstvo, razdalje med kraji so namreč izredno velike. Slovo od Aljaske in od tamkajšnjih dobrih znancev je bilo težko. zato bi rad še letos obiskal Avstralijo, kjer se bo udeležil mednarodnega smučarskega maratona, to je 42-kilometrskega teka na smučeh. To se bo zgodilo 25. julija, ko se bo naš vrhunski šport- nik v mesecu dni udeležil dveh tekov na tekmovanju Kangaroo Hoppet. Naslednje leto pa spet na Aljasko, kajne, Frenk? Vseh teh njegovih tekmovanj in uspehov ne bi bilo, če ne bi bilo dobrih sponzorjev. Ob tej priliki se Frenk Kavka vsem še enkrat najlepše in iskreno zahvaljuje. Napisal: BOGDAN OSOLIN OBČINA DOMŽALE, SKB LJUBLJANA, VARSTAL DOMŽALE, BS TEHNIK, RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE, BOLERO-OBLAK KRANJ, KORAK NEPREMIČNINE LJUBLJANA, SI I-KOPLESKARSTVO TONE HRIBAR, DOREMA RADOMLJE, UNIOR ZREČE, TITAN KAMNIK, SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ KRIŽMAN TRZIN, RESTAVRACIJA GREGORY QU-ICK, ŠPORTNI SERVIS IN TRGOVINA ERDANI, C. A. SKB LEASING, AM-BAM, MAPIS, SITAR-KAMNIK, TERMIT IHAN, NAPREDEK DOMŽALE, VARNOST MENGEŠ, PELATI DOMŽALE INDUPLATI JARŠE, LEKO ŠPORT DOMŽALE, KS SLAVKO ŠLANDER DOMŽALE, MIZARSTVO ARNEŽ JARŠE, MONRY MESIČ VIR, ELEKTRO LJ., RADIO HIT, VETERINARSKI DOM DOMŽALE, ELAN BEGUNJE, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE, KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE. Zlato priznanje ihanskim malim šolarjem 7. maja je v Rogaški Slatini potekala III. državna revija PIKA POKA POD GORO, na kateri smo sodelovali tudi mi. Ker v našem vrtcu izvajamo projekt OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA, je ob tej priložnosti nastala tudi otroška folklorna skupina. S pomočjo gospe Štefke Mlakar smo pripravili splet otroških iger, pregovorov in plesov z naslovom »GREMO BUČE RUVAT«. Ob spremljavi harmonikarja Borisa Dečmana smo se pripravljali dolgih šest mesecev, kar pa se nam je kaj hitro obrestovalo. Na odru Kristalne dvorane so se otroci uspešno predstavili in s svojim nastopom prislužili vrtcu Ihan ZLATO PRIZNANJE. Za osvojitev teh nagrad pa poleg že omenjenih ge. Štefke Mlakar in Borisa Dečmana zahvalo dolgujemo tudi Tanji Jerič, folklorni skupini Svoboda iz Mengša za izposojo otroških oblačil, kolektivu vrtca Ihan ter gospema Mileni Peterka in Mariji Jerina za strokovno, moralno in finančno pomoč. Otroci iz vrtca Ihan in vzgojiteljica VILMA HROVAT Domžale /bmnik 19 IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Mirna reka ima cvetoče bregove« Nedavno smo v tej rubriki ob pregovorih razmišljali o vojni. Tembolj je potrebno razmišljati o vrednoti miru in o poteh, ki vodijo do njega. Mir ima veliko obrazov. Ni le v tem, da ni vojne. Mir v pravem in polnem pomenu je »delo pravičnosti« (prerok Izaija); je sad reda, ki ga je v človeško družbo položil Bog. Tudi pregovori iščejo v Bogu izvir miru: Kjer je mir, tam je Bog (ali: tam je blagoslov). Kjer vlada mir, tam vlada Bog, kjer ni miru, vlada hudič. Kdor prinaša mir, je božji glasnik. Potrpežljivost je od Alaha, nemir od hudiča, (arabski) Mir je krhka, a tembolj dragocena vrednota. O tem je bogata ljudska domišljija nanizala celo vrsto primerjav: Bolje tenek mir kakor debel (tolst) prepir. Bolje voda v miru kot vino v prepiru. Boljša žlica soka v miru kakor obložena miza v prepiru. Boljša žlica zelja v miru kakor pečenka v prepiru. Bolje kokoš v miru kot pitan vol sredi sovraštva. Bolje jajce v miru kot vol v prepiru. Boljši en mir ko sto vojsk. En mir je več vreden kot deset zmag. Za mir je vredno plačati tudi visoko ceno. O lom, kako je mir potreben zlasti za družinsko življenje, še nekaj i/rekov iz ljudske zakladnice: Če imaš otroke v zibelki, moraš živeti v miru s svetom. V družino, kjer vlada mir, se sreča sama naseli. Mir je mleko starosti. (Th. Jef-ferson) Živeti v miru je za ljudi največji blagoslov. Mirna reka ima cvetoče bregove. Kaj je potrebno, da ohranimo ali znova vzpostavimo mir? Pregovori dajejo preprost in preizkušen nasvet: držati jezik za zobmi. Molk poraja mir. Če hočeš živeti v miru, poslušaj, glej in molči. Kdor preveč govori, ne more živeti v miru s sosedom. Tobak za moške pa kava za ženske, to je hišni mir; če tega ni pri hiši, je prepir. Za nekatere ljudi velja rek, da živijo v miru kakor dva prsta. Nekateri pa so še posebej nagnjeni k nemiru: Troje bitij ne more živeti v miru med seboj: ženske, psi in kokoši. Trije živijo v miru samo, če dveh ni doma. Kdor ni najprej poskusil, kaj je vojna, ne pozna miru in ga ne ceni. Zdi se, da je zunanji nemir večkrat izraz notranjega nereda in raz-rvanosti. Glavni izvir miru je zagotovo notranji, duševni mir, mir vesti: Najlepše poje zvonček mirne vesti. Človek, ki ima mir duše, ni nadležen niti sebi niti drugim (Epi-kur). Naloga vsakega človeka je delati za mir. Evangelij blagruje miroljubne ljudi in jim obljublja. Blagor tistim, ki delajo za mir, ker bodo postali božji otroci (Mt 5,9). BOGDAN DOLENC Za čiste zobe ob zdravi prehrani Zdravstveni dom Domžale je ob zaključku že 15. akcije ZA ČISTE ZOBE OB ZDRAVI PREHRANI povabil na sprejem najboljše učence nižjih razredov osnovnih šol, ki zgledno skrbijo za svoje zobe. Zbrane učence in njihove mentorje je najprej razveselil čarovnik, nato pa Zdravstveni dom Domžale s priznanji in prijetnim srečanjem. Več o učencih, ki najbolj skrbijo za svoje zobe pa v prihodnji številki. V. V. Razstava zaključnih izdelkov dijakov programov Srednje šole Domžale Dijaki usnjarskih programov Srednje šole Domžale vsako leto predstavijo svoje končne izdelke, ki jih ustvarijo v galanterijskih in konfekcijskih delavnicah ob pomoči učiteljev praktičnega pouka. Letos so jih razstavljali od 7. do 9. junija v Likovnem razstavišču Domžale. Na slovesni otvoritvi je sicer majhno število prisotnih s svojim toplim glasom najprej pozdravila dijakinja Sheila Shelk-ha, ki je recitirala pesmi ob kitarski spremljavi Uroša Benetka. Nato je spregovoril nekaj besed direktor zavoda, g. Viktor jemec. Poudaril je, da je razstava izdelkov potrditev uspešnsti dijakov Srednje šole Domžale, ki so se v tem šolskem letu prestavili na Celjskem obrtnem sejmu, sodelovali pa so tudi na modni reviji usnjarske šole in tekstilnih šol Slovenije v Festivalni dvorani v Ljubljani in na prireditvi Moda Fashion. Razstavo je direktor povezal tudi s 50-letnico usnjarske šole, od Usnjarskega tehnikuma do srednje šole Domžale, in 9()-letnico obrtništva z začetkom v Mengšu in nadaljevanju v Domžalah, ki smo ju slovesno proslavili 11>. aprila v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Otvoritev sta nastopajoča dijaka zaokrožila s pesmijo, sledil je ogled razstavljenih izdelkov. Poudariti je treba, da dijaki sami izbirajo material, barve in modele za konfekcijske izdelke, ki jih krojijo po svojih merah, nekateri med njimi pa so namenili zaključne izdelke tudi svojim staršem. Večina izdelkov, med katerimi prevladujejo jakne, je iz črne goveje nape, zapenjajo se z zadrgami, kar je zadnja leta modni trend. Med izdelki velja posebej omeniti dolg črn plašč dijakinje Vesne Ložar. Posebnost plašča najdemo v modni zapovedi, ki ne ločuje moških in ženskih oblik. Med razstavljenimi galanterijskimi izdelki smo si lahko ogledali drobno galanterijo, damske torbice, moške aktovke in mape, vse v črni in rjavi barvi. Med njimi izstopa poslovni damski kovček dijakinje Mojce Trkov. Zunanjost kovčka je izdelana iz govejega cepljen-ca, notranjost pa iz svetlega govejega velujra. Na notranji strani pokrova so izdelani žepi z zanimivimi svetlotemnimi kombinacijami, ki omogočajo primerno razporeditev vseh potrebščin sodobne poslovne ženske. Razstavo je obogatila tudi letošnja kolekcija lahkih oblačil in modnih dodatkov v kombinaciji temne in svetle bež barve, ki je bila pripravljena za že omenjeno modno revijo v Festivalni dvorani. Razstavni prostor so pripravili učitelji praktičnega pouka skupaj z dijaki, pri čemer so bili prepruščeni lastni iznajdljivosti, saj na šoli ni nobenega uporab nega materiala. Vsi se že veselijo bližajočih se počitnic, zato so skušali naseliti v prostor poletno morsko razpoloženje. Za dekorativni material so uporabili ribiške mreže, kamne, školjke. Stene so krasili likovni izdelki dijakov, ki so jih pripravili v okviru projekta Odprte šole. Profesorji in dijaki Srednje šole Domžale so z rastavo končnih izdelkov dokazali, da je usnje lep in uporaben material, s katerim je mogoče ustvariti zelo izvirne in lične izdelke, po katerih bo na trgu v bodoče gotovo vedno več povpraševanja. NUSA FUJAN DRUŠTVA MLADI GASILEC Jubilejno srečanje Dob 99 V organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Dob in Osnovne šole Dob je v maju potekalo že 20. srečanje društev Mladi gasilec, ki so se ga poleg mladih gasilcev udeležili tudi njihovi mentorji. Letošnje srečanje so predstavili gasilci samo s tistih šol, ki so v dosedanjih letih dosegli prva mesta v državi. V mlajši skupini so tako nastopila društva iz naslednjih šol: Vuhred, Žirovnica, Hajdina, Blagovica, Trzin, Ovsiše, Rihar-da Jakopiča in dr. Aleš Bebler, v starejši skupini pa mladi iz osnovnih šol: Kranjska Gora, Dob, Dobje, dr. Franja Žgeča ter Sečovlje. Na uvodni slovesnosti jih je pozdravil g. Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, vse dobro pa so jim zaželeli tudi gostitelji in OŠ Dob. Mladi gasilci so se najprej pomerili v kvizu znanja, kjer so med starejšimi gasilci Dobljani povedli, vendar so Vrtec se mora povezovati z družino, če želimo, da bo vzgoja malčkov kar najbolj enotna. Včasih poleg očka in mamice povabimo v vrtec tudi dedka ali babico. Pri nas smo povabili Mihčevega dedka. Zaradi njegovega obiska in zanimivega pripovedovanja, nam bo ta dan dolgo ostal v lepem spominu. Vzgojiteljica in pomočnica Vrtca Urša: URŠA VOVK in BRANKA PUSTOTNIK Ježa pri Ježu in GIM - CANA Tekmovanje s konji v kategoriji PONY pri nas še ni uradno in tudi ne poznano, vendar je v kratkem pričakovati, da bo. Tekmujejo otroci od 6-12 leta. GIM - CANA je kategorija, v kateri morajo mladi jahalci s konjem obvladati progo z obveznimi prehodi in tehnikami. Proga je seveda prilagojena tekmovalcem in njihovim sposobnostim. Na takih tekmovanjih že lahko izstopajo talentirani tekmovalci in so njim tudi namenjena. V nedeljo, 2.5. maja 1999, so ljubitelji jahanja lahko občudovali mlade konjenike na preglednem treningu v klubu Ježa pri Ježi v Radomljah. Štirinajst mladih jahačev je svoj program dobro opravilo, za kar so bili tudi nagrajeni s priložnostnimi darili in ploskanjem gledalcev, Nekaj mladih je tudi odlično opravilo preskakovanje ovir. Prijetno je bilo opazovati male tekmovalce, kako vešče in pogumno obvladujejo konje, pa čeprav so to le majhni poniji, ter zagrizeno in do konca izpeljejo predpisan program. Dobro pripravljen trening je bil popestritev nedeljskega popoldneva in paša za oči. Ena izmed ekip Mladi gasilec med delanjem vozla. Del udeležencev tekmovanja (foto: F. Zabret) po praktičnem nastopu (igra z brenta-čo, štafeta in ugotovitev, katera bren-tača je prava za gašenje posameznih stvari) v končnem seštevku osvojili drugo mesto. Pa tekmovanje društev Mladi gasilec ni bilo vse. Gostom, ki so prenočevali pri svojih vrstnikih v Dobu, so pripravili še prijeten izlet na Krum-perk in Gorjušo, kjer so si ogledali Železno jamo, slamnikarski muzej in Ko njeniški klub Krumperk. Mladi gostje in njihovi mentorji so bili nad gostoljubnimi domačini navdušeni in so vsi po vrsti povedali, da je Dob prijetna vasica, ki jim je zelo všeč. Izkazala se je tudi osnovna šo la Dob, saj so ob tej priložnosti izdali poseben Bilten. Ob tem povejmo, da je Občinska gasilska zveza Domžale skupaj z Osnovno šolo Dob v dopoldanskem ča- su pripravila tudi občinsko tekmovanje Mladi gasilec. Udeležilo se ga je 29 ekip in vse po vrsti so pokazale zelo dobro pripravljenost. Posebej je potrebno čestitati mentorjem ekip, ki z dobrim strokovnim znanjem mlade usmerjajo na pot do usposobljenih gasilcev, ki bodo s svojim znanjem opravljali plemenito poslanstvo gasilske organizacije. Še posebej pa si čestitke zaslužijo prostovoljna gasilska društva, ki so v sodelovanjih z osnovnimi šolami na tekmovanje pripeljale po več ekip. Rezultati: mlajša skupina: 1. mesto OŠ Krtina 2; 2. mesto OŠ Dob 2; 3. mesto OŠ Dob 1; starejša skupina: 1. mesto OŠ Dob 1, 2. mesto OŠ Rodica 3; 3. mesto OŠ Domžale 2. V. VOJSKA Predsednik Občinske gasilske zveze Marjan Slatnar med pozdravnim govorom OTROCI IZ VRTCA KOLIČEVO SPOZNAVAJO POKLICE Ježki na obisku v Ljubljani Za skupino Ježkov iz vrtca Količevo je bil torek, 25. maj, prav poseben dan. V okviru spoznavanja poklicev so se napotili v Ljubljano. Obiskali so družbo IUS SOFTVVARE v njihovih novih poslovnih prostorih v 12. nadstropju na Tivolski 50 v Ljubljani, kjer so se seznanili z dvema poklicema - pravnik ter informatik. Izvedeli so, s čim se ukvarjajo pravniki in kako lahko uporabljajo računalnik, da je njihovo delo učinko vitejše in hitrejše. Zaposleni v družbi IUS SOFTVVARE so jim tudi praktično pokazali, kako je sedaj, v dobi in- terneta, delo z računalnikom zanimivo, lahko in uspešno. Ježki so bili še po sebno veseli, ko so spoznavali možnosti interneta. Kmalu so ugotovili, da lahko med drugim prek interneta sami izbiralo priljubljene Barbike, jih oblikujejo po svoji lastni presoji (frizura, barva las in oči ipd.) ter tako oblikovane Bar- drugje prostora, si bom pa kar z mize ogledal Barbike na in-ternetu ... Veseli in zadovoljni ježki so se za spomin tudi takole fotografirali bike nato natisnejo na laserskem tiskalniku. Navdušenju ob tem ni bilo ne konca ne kraja. Računalnikom pa je potrebno tudi nekako dopovedati, kako in kaj želimo dobiti od njih. Za to poskrbijo ljudje, ki so po poklicu informatiki. Ti nam tudi pomagajo pri reševanju težav, ki se občasno pojavijo pri delu z računalniki. Tudi nad tem poklicem so bili Ježki navdušeni in morebiti se bo čez nekaj let ravno zaradi tega obiska kdo od njih odločil, da bo postal pravnik ali informatik. Ježki so preživeli prijetno dopoldne, saj so doživeli same zanimive stvari. V Ljubljano so se (mnogi med njimi prvič) peljali z vlakom, bili so v visoki stolpnici, kjer so uživali v razgledu, nekaj posebnega je bila seveda tudi vožnja z dvigalom, spoznali so dva poklica, delo z računalniki in internetom, skratka, bil je dan, poln novih vtisov in presenečenj. V naslednjih dneh so svoja spoznanja in doživetja s tega obiska v Ljubljani tudi narisali. Ker pa smo v dobi interneta, si nekaj slik ter podrobnosti o njihovem obisku v družbi IUS SOFTVVARE lahko ogledate tudi na internetu, in sicer na naslovu http://www.ius-software.si/slo/dodatki/jezki.htm Tekst in foto: JANF/ SMBKIČ on 'UNvM L\J ROŽNIK /bmnik Domžale Na podlagi 73. in 74. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96), 10. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 12/96), 61. in 67. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št, 72/93, 57/95 in 14/95) ter 11. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št, 18/95 in 11 /96) Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti objavlja JAVNI NATEČAJ za izbor koncesionarja za izvajanje javne službe na področju predšolske vzgoje na območju Občine Domžale Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja javni natečaj za izbiro najboljšega ponudnika za izvajanje javne službe na področju predšolske vzgoje na območju Občine Domžale in sicer v obsegu, dnevnega programa oziroma poldnevnega programa pod pogoji, ki jih opredeljujeta 14 in 34. člen Zakona o vrtcih. II. Na javni natečaj se lahko prijavijo vzgojno-izobraževalni in drugi zavodi, podjetja in druge organizacije ki so vrtci, oz. imajo organizirane vrtce. Koncesijsko razmerje se bo sklepalo za določen čas, za dobo 5 let. III. Prijavam morajo biti v skladu z Zakonom o organiziranju in finacira-nju vzgoje in izobraževanja ter Zakonom o vrtcih, poleg ponudbe, priložena tudi dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev iz 33. člena Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja in 40. člena Zakona o vrtcih ter: • dokazilo o izpolnjevanju pogojev predpisanih za strokovne delavce, • dokazilo o izpolnjevanju pogojev predpjsanih za prostor in opremo v javnem vrtcu. IV. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo biti oddane v zapečateni ovojnici na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: »NE ODPIRA! - PONUDBA« IN »KONCESIJA-VRTCI«. Pri izbiri koncesionarja bodo upoštevane le pravilno opremjene in pa polne ponudbe, ki bodo na naslov koncendenta prispele do 26. 7. 1999 do 12. ure. V. Z najugodnejšim ponudnikom, ki bo izpolnjeval pogoje, in ki bo ponudil najugodnejše pogoje za cenejšo, zlasti pa kvalitetnejšo izvedbo razpisanega programa, bo sklenjena pogodba o koncesiji, za dobo najmanj 5 let in bo lahko tudi podaljšana. VI. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale. VII. O izbiri koncesionarja bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 30 dneh po odpiranju ponudb. VIII. Izbranemu koncesionarju bo izdana odločba in na njeni podlagi po pravnomočnosti sklenjena koncesijska pogodba. ŽUPANIA Cveta Zalokar Oražem IZID II., DOPOLNJENE IZDAJE KNJIGE Samopomoč -zelišča in hrana v povezavi z akupresuro V letošnjem maju je izšla II., dopolnjena izdaja knjige Samopomoč -zelišča in hrana v povezavi z akupresuro Izbor navodil za kombinacijo notranjih in zunanjih prijemov. Knjiga je izšla v samozaložbi. Delo je zbrala in uredila ga. Ivanka Koncilja. Ob tem dogodku sem avtorico prosil, naj za Slamnik pove nekaj o sebi, vsebini ter namenu izida knjige. • Sem dolgoletna članica Društva zeliščarjev Ljubljana. V sklopu delovanja društva imamo redna predavanja in strokovne izlete, na katerih spoznavamo in nabiramo zdravilne rastline. Naš predsednik, dr. Jože Spanring, upokojeni profesor Biotehnične fakultete, nam ob vsaki priložnosti odkriva čudodelno moč zdravilnih rastlin. Ko sem k njemu prišla z mislijo, da bi zdravilne rastline povezala s hrano in akupresuro, je moj predlog podprl z navdušenjem. Ob tem mi je nudil tudi strokovno pomoč ter v knjigi opravil revizijo za zelišča, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Enaka zahvala gre tudi mojemu sinu, saj mi je iz angleščine prevedel knjigo »Akupresura za vsakdanje težave«, mojo knjigo pa je tudi računalniško obdelal. Komu je knjiga namenjena? • Vsem, ki si želijo sami po naravni poti olajšati in tudi pomagati zdraviti splošne in pogoste bolezenske težave. Seveda napotki v tem priročniku ne morejo in ne smejo nadomestiti zdravnika, lahko pa pripomorejo, da bodo obiski pri njem redkejši. Obstaja veliko knjig, ki obravnavajo zdravljenje z zdravilnimi zelišči, vitamini, prehrano in akupresuro. Menim pa, da je poznavanje in kombinacija vseh treh vrst zdravljenja najučinkovitejša. Od kod ste črpali informacije o področjih, ki jih obravnava vaša knjiga? • V knjigi so zbrani kratki povzetki sedmih domačih in tujih avtorjev. Domača avtorja sta najbolj znana slovenska poznavalca zdravilnih zelišč, pater Simon Ašič in mag. Janez Kromar. V knjigi je vsak napotek dokumentiran z avtorjem. S tem navajam bralce, naj si zdravljenje svojih težav podrobno preberejo v navedenih knjigah. V moji knjigi pa so na enem mestu zbrana vsa najpomembnejša navodila strokovnjakov s tega področja. Katera področja oz. težave pa knjiga obravnava? • V knjigi je obravnavanih 45 težav, razdeljena so na 11 večjih poglavij. Znotraj njih se potem vsako poglavje razširi s podpoglavji npr. v poglavju Dihanje so podpoglavja prehladi, gripa, vnetje sinusov, vneto grlo, bronhitis, astma in Shiatsu tehniki za izboljšanje dihanja. Poglavja pa so; Splošna vitalnost, Živčni sistem, Imunski sistem, že omenjeno Dihanje, Prebava, Izločanje, Krvni obtok, Reproduktivni sistem, Kosti in sklepi, Mišice in Čutilni organi. V uvodnem delu so še kratka navodila za uporabo, kjer se bralec seznani tudi z nekaterimi osnovnimi pojmi (zelišča, olja, akupresura), v zaključnem delu pa je seznam in grafični prikaz akupresurnih točk ter opis, kje jih najdemo. Za konec bi vas prosil, da nekaj besed namenite še akupresuri. • Akupresura je orientalska terapija, ki zdravi neravnovesje na področju in pretoku naših telesnih energij. Po našem telesu potekajo energetski kanali, ki so vezani na določene organe. Mesta, kjer se energija ustavlja, imenujemo akupresurne točke. S tem ko pritiskamo na te točke, odpravljamo neravnovesje energij in vračamo zdravje. Iskanja točk se da z malo vztrajnosti in potrpljenja dokaj hitro naučiti. Kako, kdaj in na katerem mestu masiramo za določeno težavo, je natančno opisano v knjigi. Prednost akupresure je v tem, da za izvajanje ne potrebujemo drugega kot miren prostor in pa svoje ali, kar je še bolje, prijateljeve roke, ki z masažo zdravijo naše težave. Prepričan sem, da so se bralci sedaj dobro seznanili s kratko vsebino vaše knjige. Dolgujeva pa jim še podatek o tem, kje dobimo vašo knjigo. • Knjigo, pa tudi vse druge informacije v zvezi z njo bralci lahko dobijo, če zavrtijo telefonsko številko 728-809. Prodajajo pa jo tudi v knjigarni Mladinska knjiga v Domžalah. Ga. Ivanka Koncilja, najlepša hvala za tole predstavitev. Vam, dragi bralci, pa v primeru, da ste sami pripravljeni narediti nekaj koristnega za svoje zdravje, knjigo vsekakor priporočam. JANEZ STIBRIČ Zanimivosti o imenih in priimkih (2) Imena imajo svojo simboliko, svoje posebno sporočilo in pomen. To velja za vse stare kulture, še posebej za Sveto pismo. Ime v kulturah Vzhoda in v svetopisemskem izročilu ni bilo samo zunanja oznaka za osebo ali predmet, ampak izraz njunega bistva. Zato je bilo pri Judih prepovedano brez potrebe izgovarjati božje ime. Ime je bistvena sestavina osebnosti tistega, ki ga nosi in nekaj pove o njegovem značaju in lastnostih. Kristjani in muslimani spoštujemo božje ime Bog je svojemu ljudstvu v Stari zavezi dal spoznati svoje ime. Bog ima torej ime, on ni brezimna, neosebna moč ali energija. Povedati svoje ime pomeni dati se spoznati drugim, to je, izročiti na neki način samega sebe, narediti se dostopnega. Odtlej je Boga mogoče poklicati po imenu. Temeljno razodetje božjega imena se je zgodilo, ko se je Bog prikazal Mojzesu v gorečem grmu in mu povedal, da je njegovo ime Jahve. Ta beseda pomeni: »Jaz sem, ki sem«, ali »Jaz sem tisti, ki je«. To zagonetno ime najprej pomeni, da je božje ime neizrekljivo, potem pa tudi, da je Bog polnost biti in da je zmeraj s svojim ljudstvom in ga rešuje. Tudi v islamu je božje ime v veliki časti. Pri njih naštevajo 99 »lepih imen za Boga«. Bogu pripadajo najlepša imena. Muslimani jih recitirajo, ko prebirajo jagode na nekakšnem »rožnem vencu«. Teh jagod je 99 ali pa 33; v tem primeru ga prebirajo po trikrat zapored. Kdor ponavlja božja imena, bo zagotovo dosegel raj. Neznano ime, ki dopolnjuje število imen do sto, imenujejo »veliko ime«. Pripisujejo mu magično moč; po njihovem verovanju to ime obvezuje Boga, da uslišuje molitve. Kdor ga pozna in ga kliče s tem imenom, so mu vse želje uslišane in lahko dela tudi čudeže. Ime kot izraz poslanstva V svetopisemskih časih je ime, ki so ga starši dali otroku, izražalo nekaj tistega, kar so od otroka pričakovali. Z dajanjem živalskih imen (Debora - čebela, Jona - golob) so želeli, naj odlične lastnosti živali preidejo na nosilca imena. Včasih je veljalo: kdor je izgovoril ime kakšnega človeka, ga je imel v oblasti. S tem si razložimo tudi spreminjanje imen. Ime pogosto označuje nalogo tistega, ki ga nosi. Kadar so menjali ime, so s tem želeli označiti, da so se spremenili poklic, stan ali samo bistvo osebe. Znano je, da je Jezus Simonu, prvemu med apostoli, spremenil ime. Ko ga je njegov brat Andrej pri-vedel k Jezusu, mu je ta rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa,« kar se prevaja Peter -Skala (|n 1,42). Kasneje je to preimenovanje utemeljil: »Ti si Peter - Skala in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev« (Mt 16,18). Petrov poklic bo odslej v tem, da bo predstavljal trdnost Cerkve, in to izraža tudi njegovo ime. V krščanstvu je bila do nedavnega navada, da redovnik ali redovnica, ko vstopa iz posvetnega v samostansko življenje, opušča staro ime in si izbere novo. Ta običaj do danes prakticirajo tudi papeži. Sedanji papež si je po zgledu predhodnika izbral dvojno ime; Janez Pavel II. S tem je hotel povedati, da nadaljuje prenovitveno delo, ki sta ga začela Janez XXIII. (1958-63) in Pavel VI. (1963-78). Izbiranje in dajanje imen Iz Svetega pisma je znano, da je otroku navadno mati izbrala ime, redkeje oče in dali so mu ga takoj po rojstvu. Če Bog v Svetem pismu izrecno otroku da ime, ima to preroški pomen. Kako pa je z dajanjem imen danes? Kdo izbere otroku ime? Zakon o osebnem imenu določa, da to storijo starši sporazumno. Prof. Janez Keber v svojem odličnem Leksikonu imen (Mohorjeva družba, 1996) našteva deset splošno veljavnih nagibov ali dejavnikov, po katerih se ravnamo pri izbiranju imen. Na prvem mestu omenja dejavnik tradicije, ki je pri nas še precej upoštevan. Narekuje, da se dajejo imena, ki so običajna v družini, okolju, pokrajini. Dokaj običajno je prenašanje istih imen od enega rodu na drugega, npr. od očeta na prvorojenca. Izbira imen je bila nekdaj močno pogojena z okoljem (mesto, podeželje). Že dlje časa opažamo, da se »mestna imena« selijo na kmete, med meščani pa je spet veliko več »starih« imen - Alešev in Blažev, Matevžev in Rokov, Polonc in Uršk. Na drugem mestu omenjajo etični dejavnik. V davnini, ko so imena še imela svoj pomen, so starši z izbiro imena želeli usmeriti otrokovo prihodnost, izraziti dobre želje in upanja. Ime naj bi bilo dobro znamenje. To izraža tudi latinski izrek »Nomen est omen« v pomenu: »ime je pomenljivo, ima svoj pomen«. Danes ljudje zaradi nepoučenosti le izjemo ma izbirajo imena glede na njihov vsebinski pomen. Na tretjem mestu je verski dejavnik: otroku se izbere svetniško ime. S tem se otrok zaupa varstvu in priprošnji svetnika. Ta dejavnik še dandanes precej vpliva na dajanje imen. Želja Cerkve je, da starši dajejo otrokom imena svetnikov, ni pa zapovedano. Če izrecno želijo dati drugo ime, se doda krščencu še ime kakšnega svetnika in se obe imeni zapišeta v krstno knjigo. Veljavni Zakonik cerkvenega prava (1983) piše: »Starši, botri in župnik naj skrbijo, da krš-čenec ne bo imel imena, ki bi bilo tuje krščanskemu čutu« (kanon 855). Po ljudski navadi so dajali otro ku najraje tisto krstno ime, ki ga je otrok »prinesel s seboj v peščici«, tj. ime tistega koledarskega svetnika, na čigar dan je otrok rojen. Dinastični dejavnik je v preteklosti nagibal ljudi, da so se pri izbiri ravnali po vladarskih imenih. Z zatonom dinastij je ta običaj skoraj prenehal. V Angliji pa so še vedno najbolj priljubljena imena nekdanjih vladarjev npr. Ann, Edvvard, Elisabeth. S tem je povezan politični dejavnik. Znani poli- tiki, državniki, revolucionarji so s svojo dejavnostjo proslavili tudi svoja imena. Literarni dejavnik vpliva na to, da so zanimiva in priljubljena imena pesnikov in pisateljev ali imena, ki se pojavljajo v znanih književnih delih. Slovenci imamo dve tipični literarni imeni: Črtomir (Krst pri Savici) in Iztok (Pod svobodnim soncem); iz ljudske pesmi bi lahko dodali še ime Breda. K temu dejavniku bi lahko dodali še imena znanih igralcev, pevcev (El-vis) in medijskih zvezd nasploh. Pri izbiranju imen ima pomembno vlogo tudi dejavnik blagoglasnosti. Ni namreč vseeno, kako ime zveni, ali ima kakšno neprijetno rimo. Dolžina ime na naj bi bila v pravem sorazmerju s priimkom: dolgemu priimku naj bi ustrezalo krajše ime in obratno. Dejavnik sosedstva, tj. prevzemanje imen od sosedov, je na Slovenskem precej opazen. Na Primorskem in v Prekmurju je veliko imen italijanskega in madžarskega izvora. Zaradi priseljevanja iz drugih jugoslovanskih republik je pri nas tudi mnogo hrvaških, srbskih, muslimanskih in drugih imen. Okusi so zelo različni Dejavnik izvirnosti, tj. izbiranje neobičajnih, redkih, opaznih imen, je pomemben, čeprav do novejšega časa pri nas ni imel večjega obsega. Zadnja desetletja pa je izbira enkratnih, redkih, zlasti pa tujih oblik tudi pri nas postala vsakdanji pojav. Na to kaže podatek, da je skoraj dve tretjini vseh imen pri nas unikatnih in več kot polovico predstavljajo dvojna imena. Nosilci takšnih imen imajo pogosto težave prav zaradi njihove izjemnosti. Ime, s katerim imamo težave, lahko danes tudi spremenimo, vedno pa ni bilo tako. Nasprotni od predhodnega je dejavnik nevpad-Ijivosti, po katerem se izbirajo že dolgo znana imena in se zavestno izogibajo modnim imenom. Ta dejavnik je imel pri nas dolgo časa močne korenine, zaradi njega je bil izbor naših imen nekdaj tako pičel. Modna imena so tista, ki v določenem času postanejo popularna in priljubljena in jih starši na veliko dajejo svojim otrokom. Zato se lahko zgodi, da se v nekaterih okoljih nenadoma pojavi preveč oseb z enakim imenom. Tako se npr. v šoli v enem razredu znajde pet Uršk, tri Barbare, kar je za vse prizadete vse prej kot prijetno. Izbira imen je v glavnem prosta. Naš Zakon o osebnem imenu v tem pogledu ne postavlja nobenih posebnih omejitev, nakazuje pa jih omenjeni verski dejavnik, deloma tudi še dejavnik tradicije. Starši imajo pri prostem izbiranju imen pogosto velike težave. Nekateri se lotevajo izbiranja imen zelo neodgovorno in nepremišljeno. To kaže na njihovo slabo poznavanje imen ali pa na nizko splošno kulturno raven. Vsakemu človeku je najbolj ljubo, če ga pokličemo po imenu. Da bo to svoje ime tudi res rad slišal, je odvisno od dobre izbire, ki so jo opravili starši, predvsem pa od njega samega. BOGDAN DOLENC Kako naj vam podarimo modrino neba? Branje je v vseh letnih časih prijetno, še posebej vznemirljivo pa je ravno med počitnicami. Topel veter, pesek, sonce, vesela brezskrbnost, radost nad življenjem... Vroče poletje je tu... Vabi nas svežina morja, rek in jezer. Pride čas, ko je preprosto treba proč... Proč od pustega, sivega vsakdana... Nekam, kjer ne zvonijo telefoni, kjer se lahko skriješ svetu... blizu ali daleč... Le proč od tečnih sodelavcev, nikoli zadovoljnih učiteljev, morda pretirano skrbnih staršev... Takrat je treba pobegniti... pobegniti v oazo (realno ali fiktivno). Če ste zaradi kakršnegakoli razloga zamudili zadnji vlak sanjskih počitnic, nikar ne obupajte, še imate možnost, da ubežite najbolj zahrbtnemu sovražniku sveta - dolgočasju. Knjižnica Domžale vam priporoča učinkovito protisredstvo: knjigo. Kako? Preprosto. Verjetno poznate ničkolikokrat citiran Brech-tov stavek: Knjiga je orožje, vzemi jo v roko! Morda pa niste še nikoli razmišljali o funkcionalnosti tega, med vsemi orožji človeku edinega najboljšega prijatelja. Zveni paradoksalno. Dovolite mi grobo demonstracijo. Bodite pozorni na namembnost naslednjih novosti: Eknath Acsw.ir.in: Meditacija in še 7 stvari, ki vam spremenijo življenje Keith Schreiter: Kako oboga-teti, ne da bi zadeli na loteriji Herbie Brennan: Kako premagamo pozabljivost Brian Duncalf: Kako uspešno opravimo izpit Pete Sanders: Ko zabredeš v težave Daya VVell: Velika knjiga o hujšanju David Einstein: Osebni računalnik za prezaposlene... Naslovi nam dajo slutiti, da je knjiga resnično univerzalno orožje, ki pa ubija le tiste pridobljene ali privzete, vidne ali prikrite, značajske ali karakterne lastnosti, ki nam grenijo življenje. Ne škodu je nikomur, nikdar. Zgoraj so naštete le nekatere knjižne novosti, ki vam jih ponujamo za vroče poletne dni. Če želite izvedeti več bodisi o novostih, morda o samem delovanju knjižnice, o prireditvah za otroke in odrasle, nas najhitreje poiščete na internetu. Naša spletna stran je http://sikdom. dom.sik.si. Za vse druge informacije nas poličite na telefon 721 204. Seveda pa bomo najbolj veseli, če nas kar obiščete. Za vse tiste, ki prebirate te vrstice, naj razkrijemo poletni delovni čas... Prijazno, dopustniško razpoloženo, a uslužno osebje vas bo pričakovalo vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 1.3.00 do 19.00 ter v torek in petek od 7.00 do 13.00. Dragi bralci, obilo sončnih in senčnih dni ter dobre družbe, morda z izvrstno knjigo, vam želimo uslužbenci Knjižnice Domžale. PREBRALI SMO ZA VAS Družina, Ljubljana 1999 BOGDAN DOLENC, Sejalec na Ozarah Na slovenskem knjižnem trgu se je v zadnjih letih pojavilo kar veliko število knjig, ki se lotevajo zapletenega vprašanja duhovnosti, knjig, ki poskušajo bralcu prikazati ali približati doslej neznane ali manj poznane poglede na svet duha. Slovenski bralci radi posegajo po tovrstni literaturi, zato bo zagotovo njihovo pozornost zbudila tudi knjiga Bogdana Dolenca. Avtorja slovenska javnost pozna z malih ekranov, kjer že od leta 1994 vodi oddajo verskega programa TV Slovenija Ozare, strokovna javnost pa ga pozna kot docenta na Teološki fakulteti v Ljubljani in uglednega publicista. V tej knjigi je objavljenih devetin-osemdeset zapisov, ki jih je avtor predstavil televizijskemu občinstvu v letih 1994-97, dodanih pa je še štirideset nedeljskih misli, ki jih je napisal za Družino, za slovensko oddajo celovškega radia in za revi jo Oznanjevalec. Prvi hip je bralcu seveda jasno, da gre za knjijjo z versko vsebino, ki naj bi bila v prvi vrsti namenjena zlasti verujočim, toda ko preberemo prvi zapis >;l Jbožimo diktaturi hrupa«, je tu že »Veselje pričakovanja« in tako naprej. Zapisi so kratki, vsak pa ponuja bralcu ne le razlago fragmentov i/ evangelija, ampak tudi preprosto razmišljanje o ljudeh, naših navadah, upanjih in zmotah. Na svetu divjajo vojne, tudi v naši bližini, veliko je nerazumevanja, nestrpnosti, nasilja in sovraštva, svet se utaplja na eni strani v blaginji in na drugi izginja v lakoti in trpljenju. Prav nič niso redki zapisi o koncu civilizacije, pojavljajo se črni scenariji. Nič čudnega, da človek postaja malodušen in brez upanja. In v takšnem svetu se tegobe današnjega časa pokažejo povsem v drugi luči, ne le z razlago Kristuso vega nauka, ampak v bogastvu razumevanja naše stvarnosti. Težko je iz knjige izbrati posamezno zgodbo ali zapis, toda vseeno bi si drznila opozoriti na »So- vraštvo nosi kazen s seboj«, v katerem avtor razpravlja o enem najbolj nerazumljenih in za marsikoga protislovnem delu Jezusovega govora na gori, kjer pravi: »Ne več oko za oko in zob za zob, ampak ljubite svoje sovražnike, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih. Lahko je ljubiti tiste, ki nas ljubijo, bili prijatelj tistim, ki z nami prijateljujejo, zato pač ni treba nobene vere, zato ne potrebuješ Boga, to je pač človeško«. Toda ravno ta pravzaprav nemogoča, za marsikoga človeku nenaravna zahteva ponuja človeku možnost, da se povzpne iz svoje majhnosti in omejenosti, zagledanosti vase ... Ljubezen do sovražnikov pomeni odpovedali se nasilju, navaja nas k mirnemu reševanju sporov. Človek, ki sovraži, jo nesvoboden, je notranje zasužnjen, sovraštvo ga razjeda in uničuje. Če sovražimo svoje sovražnike, jim dajemo veliko moč nad seboj... Ljubezen do sovražnikov ni norost, ampak razumnost, ki pomeni, da imamo pogum napraviti prvi korak. Avtor ta zapis zaključuje z duhovito mislijo Marka Tvvaina: »Preden se odločite, da boste ljubili svoje sovražnike, začnite malo lepše ravnati s svojimi prijatelji.« Knjigo lahko začnete brati na začetku ali na koncu, kjerkoli vmes. Bralcu se kar same ponujajo različne teme in vabijo k branju in razmisleku. Časa za razmišljanje pa v svetu, ki se tako hitro vrti, ni nikdar dovolj, /alo naj opozorim na veliko simboliko, ki jo izraža že sam naslov knjige. Če so ozare travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug in si lahko konji pred novo brazdo malo odpoi ije jo, se tudi človeku zastavlja vprašanje, kje so naše ozare, kje je ta prostor in čas za razmislek o našem živ ljenju. Knjiga nam torej pomaga razumeti naša ravnanja in ravnanja drugih ljudi, je naš travnat svet, kol je rekel Tabore, »kjer imajo fnoji trudni dnevi zrak in svetlobo.« DADA BREJC Domžale /lamnik JUNIJ O-! ROŽNIK L I VERA TERSTENJAK JOVIČIČ ŽIVI, SLIKA IN POUČUJE SLIKARSTVO V DOMŽALAH Domžalska slikarka razstavlja v Slovenj Gradcu Od leta !')(>(>, ko je domžalska slikarka Vera Ter-stenjak Jovičič prvič samostojno razstavlja v Nevv Yorku, do zadnje razstave, ki je bila v maju odprta v Galeriji Kolar v Slovenj Gradcu, je minilo 33 let oz. 3(> razstav. Slikarka, ki jo je na odprtje razstave v Slovenj Gradec pospremila njena prijateljica, naša županja Cveta Zalokar Oražem, s katero sta pred leti skupaj izdali knjigo v slovenskem in angleškem jeziku Prebujenje, se je v tem lepem slovenskem mestu predstavila tretjič. V povabilu je slikanje akademske slikarke opisala ga. Jadranka Šumi in ga ocenila kot slikarstvo, ki sodi v vrsto najbolj zanimivih in izvirnih umetniških dejanj Ob odprtju razstave g: Niko R. Kolar, lastnik galerije Kolar v Slovenj Gradcu, akademska slikarka Vera Terstenjak (ovičič in županja Cveta Zalokar Oražem. in je dokaz trdega in izjemno predanega dela, na odprtju razstave umctniškihfdel Vere Terstenjak jovičič pa je spregovoril Niko R. Kolar, lastnik Galerije Kolar. V. V. Krajevni praznik v Radomljah IVI L \* I 21. maja 1999 je po novem tudi krajevni praznik Radomelj. V veliki dvorani Kulturnega doma je bila lepo pripravljena proslava, ki so jo organizirali člani fotoki-no kluba Mavrica in kulturnega društva MLIN pod okriljem KS. Program je bil tokrat pripravljen malo drugače. Ob prelepem petju moškega pev-skoga /bor,i snto na platnu občudovali skrbno izbrane posnetke, ki so jih Mavri Carji izbrali za vsako pesem posebej. Program sta dopolnjeval mladi flavtistki in učenke osnovne šole, ki so prebirale odlomke iz knjige Antona Kodra. Program so popestrile ret itatorke, ki so ()rebirale pesmi Nine Vidergar in Maruše Murn. Zlata l evstek in Janka lerman sta oje pesmi prebirali sami. Janka Jerman se nam je prvič predslavi-s svojo prelepo in tankočutno poe/ijo. Predsednica Krajevne sku|>nosti gospa I idija Marčun Ambrož, je v kratkem nagovoru pozdravila navzoče, se nekako predstavila v novi vlogi in po/vala krajane, da /družijo moči v reševanju raznih težav, ki jih v na$i KS ni malo, jih povabila k sodelovanju in jim ponudila tudi vso svojo pomoč ter znanje. Kot se za praznik spodobi, je ob tej pri liki podelila tudi priznanja Krajevne sklonosti, kip Antona Kodra, in sicer: (.ASM SKEMU DRUŠTVU RAO( )MI JI oh 70 leinit i obstoja I o K )KIN() KLUBU MAVRICA za 30-letno plodno delo in našemu krajanu gospodu ANDREJU ŠRAJLJ za Šestletno uspešno predsedovanje v Krajevni skupnosti in za dolgoletno prepevanje pri moškemu pevskemu zboru. Program je svojevrstno povezoval gospod Igor Lipovšek, končali pa so pevci. V |>redverju nas je po stari navadi pogostila Še gospa lirodarjeva s potit <>. I udi okrasitev dvorane je bila tokrat drugačna, kar gre zasluga cvetličarni Erika. Naslednji dan, to je v soboto, pa smo se krajani, borci in še nekaj preživelih iz I utove l>olni< e zbrali pri liunčku na Kolovcu ter Skupaj s harmonikarjema odmaširali proti Lukovi bolnici. Tam nam je gospod Hafner opisal dogodke izpred 55. let, dopolnila pa sla ga še dva preživela bon a Vinko /ebo vec, ki je bil takrat z ranjenci, in Bernot, ta je bil v oskrbovalnem bunkerju. Spomini še vedno sežejo v tiste težke čase, ki jih nikakor ne smemo pozabiti, saj je bil to boj za svobodo izpod fašističnega jarma. Harmonikarja sta urezala stare partizanske in udeleženci pohoda so s petjem počastili spomin na tiste čase. Zafcorce so to lepi trenutki in bi jih mo rali večkrat ponoviti ter vključiti v podobne manifestacije tudi mlade. Praznik KS smo pričeli s pesmijo in ga tudi končali, saj je imel v soboto popoldne pred Kulturnim domom v Radomljah kon-< ert Papirniški pihalni orkester Vevče, ki se te predstavil s svojim bogatim programom. Lepo je praznovati, osnovni namen prazntka pa naj bi bil druženje in povezovanje krajanov Radomelj in sosednjih vasi. Hvala vsem in nasvidenje drugo leto. ZAČETEK KULTURNIH PRIREDITEV V POLETNEM GLEDALIŠČU STUDENEC Prvi gost - Častni povabljenec Maj je še bil, ko so nas člani Kulturnega društva Miran |arc Škocjan skupaj z Gledališčem slepih in slabovidnih Nasmeh, ki deluje v okviru Kulturnega društva France Prešeren Žirovnica-Breznica, povabili v Poletno gledališče Studenci. Prijeten soboten večer smo preživeli s skupino igralcev iz različnih koncev Slovenije. So prvo gledališče sle pih in slabovidnih pri nas in komedi ja Častni povabljenec, pri kateri jim je veliko pomagala mentorica Alenka Bole-Vrabec, ni njihova prva predstava. S komedijo Dan oddiha so namreč gostovali že v več kot tridesetih krajih po celi Sloveniji. Na prijetni sceni Poletnega gledališča Studenec so se igralci dobro znašli in nas popeljali skozi spletke in vesele prizore bo-emske komedije o Leonu z zanimivim priimkom Zajeden, ta uspešno opravlja poklic častnega povabljenca, ki je znan tudi pri nas. To so namreč ljudje, ki se kar sami povabijo na razne zabave, se navečerjajo in nekaj večerje odnesejo tudi domov. Tak je Leon, ki se uspešno znajde v dveh vlogah in še bolj uspešno pripelje komedijo do konca. Gledalci smo se zabavali, igralce pa nagradili z glasnim aplavzom in jim tako dali vedeti, da njihovo delo cenimo in smo veseli, ker so se odločili, da pridejo na Studenec. Res je bil večer malce drugačen kot navadno. Ampak za vse, ki smo bili tam, je bil še lepši, še bolj iskren in tudi poučen. Kdor še doslej ni vedel, so mu povedali in s svojo igro dokazali člani Gledališča slepih in slabovidnih Nasmeh: pot vztrajnosti je tista, ki zanesljivo vodi k uspehu. V. V. Del udeležencev tradicionalnega srečanja slovenskih izgnancev v Mos-tecu iz Domžal. DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Ne prezrite sprememb Zakona o žrtvah vojnega nasilja V današnjem članku bi najprej žrtve vojnega nasilja opozoril na pravkar sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 43/99 z dne 4. (>. 1999 in začne veljati 19. junija 1999. V zakonu je opredeljena nova kategorija žrtve vojnega nasilja od b. 4. 1941 do IS. S. 1945 BEGUNEC: • oseba, nasilno pregnana s svojega doma zaradi povračilnih ukrepov okupatorji zoper družine partizanov, pobitih t,il< ev ali zaradi sodelovanja / N( >H; • oseba, nasilno pregnan,i od okupa torja s svojega doma zaradi poZiga, po-rušenja in izropanja stanovanjske hiše oz. stanovanja ter se zato ni mogla vrniti vanj najmanj tri mesece; • otrok, čigar starši (oba) sta bila ubita zaradi sodelovanja v NOB ali sla bila ubita kot taka. Ker podrobnih navodil o uveljavljanju statusa in pravic še ni, naj vsi upravičenci počakajo in sledijo člankom v Slamniku, lahko pa pokličejo tudi vodstvo društva, kjer lahko dobijo fotokopijo omenjene spremembe zakona. Pristojni referat Upravne enole Dom-žale bo pripravil obraze a /a vložitev novih zahtevkov. V obrazi u bodo navede ni tudi dokumenti, ki bodo potrebni za dokazovanje nasilja. 7. junij-DAN IZGNANCFV Društvo izgnancev Domžale je tudi letos organiziralo obisk osrednje prireditve ljubljanske regije v Mostei u (lani društva so se odpeljali z dvema avtobusoma in v Mostei u preživeli prijetno popoldne. V kulturnem programu so pevci in recitatOTJI obudili spomin na preživete gro/ole, izgnani cm pa je o zakonodaji s lega področja in predvide- nem sprejemanju Zakona o vojni odškodnini spregovoril mag. Franc znidar-šič, poslanec v Državnem zboru. V petek, 4. junija, pa se je del vodstva Društva izgnancev Domžale udeležili v Uni-onski dvi iranl i wednje sk ivenske prlre dilve ob dnevu izgnancev. Pomladanske aktivnosti bo Društvo izgnancev Domžale končalo z obiskom Primorske: Šentanjela, Nove Gorice, Svete Gore in drugih prijetnih krajev. Na pot gremo S. julija 1999. Če ste se na izlet prijavili, pa še niste dobili povabila, pokličite! »Kontrabant in regrat u salat« V petek, 28. maja letos, nam je vodstvo domžalske knjižnice v izvedbi glasbene skupine »KONTRABANT« priredilo večer ciganske glasbe. Koncert je potekal v večnamenskem prostoru knjižnice, v katerem že več let prirejajo svojske zanimive kulturne prireditve. Da je ludi ta glasbeni večer pritegnil poslušalstvo, se je pokazalo že ob prvi izvajani pesmi. Občinstvo se je s ploskanjem, tleskanjem in ritmiko telesa vključilo v izvajanje pesmi oziroma glasbe. Zanimivo, kar je bilo moč opaziti, da so prevladovali mladi in mlajši. Skupina je v svojem programu zajela cigansko glasbo oziroma pesmi iz Prekmurja, del Balkana, Madžarske, tja od ruskih do Pirenejskega polotoka, Sicilije, Francije, nekdanje Avstroogrske in kot poslastica celo Brahmsovo kompozicije na temo madžarske ciganske glasbe. Glasno so ploskali posebej pesmim: Dželem, dželem, Tarantela, Vaktžanka In pesmim iz Prekmurja, s katerimi je skupina končala nastop. Skupino KONTRABANT sestavlja pet članov, vsi zgovorni, od Geze, Vlada, Urha, Vida in laneza. Ti glasbeni »tihotapi i« vedno znova presenetijo glasbene sladokusce. S svojim prvencem, kaseti in CD-ju »UTRINEK« oziroma v letu 97 z albumom so bili nominirani za Zlatega petelina kot najboljša etno skupina, in za najboljši etno album, letos pa so bili nominirani za najboljši album. Po prireditev je harmonikar Geza povabil navdušene poslušalce k po-kušnji prekmurskih vin, posebej še znamenitega lendavskega traminca in njemu podobnih. Ob teh besedah se mi je spomin nehote pomudil tja v preteklost pred 29 leti, ko sem se kot literarno-kulturni urednik študentskega časopisa »KATEDRE« v Mariboru na raziskovalni ekskurziji o dvojezičnosti po napornih delovnih nalogah, posebno s pogovori v madžarščini in prevajanju iz nje poveselil v kleteh lendavskih goric. Le malokdo ve, kako dobra so ta vina. Mladenki Saša in Sonja, predstavnici knjižnice, sta s svojim temperamentom in postrežbo še dodatno poskrblei za dvig razpoloženja, nakup kaset in CD-jev. Toda tudi čas se je za vse prisotne neusmiljeno iztekal. Ob koncu vrstic povejmo še tole: z izdajo albuma »REGRAT U SALAT« pridemo do spoznanja, da regrata ni potrebno samo jesti, ampak ga lahko z zanimanjem tudi poslušamo. LON SENGER V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h LIKOVNA DELAVNICA VERE TERSTENJAK Razstava del učencev Učenci Likovne delavnice Vere Terste-njak, ki je v letu 1998 praznovala svojo prvo desetletnico, so skupaj s svojo menlo-rico tudi letos pripravili razstavo svojih izdelkov. Med njimi smo lahko občudovali prave umetniške slike na platnu, kjer so uporabljene različne vrste slikarskih tehnik, predstavili so se s poslikavami svile in stekla, spretne roke pa so oblikovale tudi manjša kiparska dela. Učence Likovne delavnice akademske slikarke Vere Terste- njak kljub različni starosti (od prvošoJčkov do študentov različnih fakultet) druži Iju bežen do slikarstva in veselje do slikanja, kar se je pokazalo tudi na vseh razstavi j* nih delih. Skupaj s starši in številnimi gosti so prisluhnili kratkemu nagovoru svoje mentorice, kj je najboljšim v posameznih slikarskih skupinah podelila tudi lična priznanja. Po priložnostnem kulturnem programu je bilo v okviru Galerije Vera tudi družabno srečanje. V. V. GOSTOVANJE V DOBU Pleskarji nimajo spominov Kulturno društvo iožef Vuk Dob nas je skupaj s Katoliškim prosvetnim društvom Planina-Sele povabilo na gledališko predstavo Pleskarji nimajo spominov. Konec aprila smo si jo ogledali v Kulturnem domu v Dobu. Predstava je bila nekaj posetjnega z dveh vidikov: najprej je bilo to gostovanje slovenskih gledalisčnikov z onstran meje, drugič pa so nam predstavili delo Daria Foa, ki je pred dvema letoma prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Najprej je bil predvsem slikar, nato pa se je posvetil gle daliŠki dejavnosti in pisal predvsem skeČe in satire, pa tudi farse, ki jih je uprizarjal / lastno gledališko skupino. Sodobna kome dija, ki je spominjala na make daljši skeč, je bila dobro odigrana. Igralr i smo ga spremljali s salvami smeha in s satiričnimi ostmi. Igralci, zlasti pleskar in njegov Šef, pa tudi lutka so pokazali izredno fizično kondicijo, saj so bili v nekaterih prizorih pravi akrobati, ki so pod vodstvom režiserja Francija Končana in v koreografiji in kost u mografiji Gordane Schmidt prijetno prese netili občinstvo, ki si takih gristovanj ZMtWt Ijivo še želi. V. V. Jubilejna prireditev Po domače Pri Repanšku Zvezi kulturnih organizacij občin Domžale in Kamnik pripravljata v nedeljo, 11. julija 1999 ob 15. uri, v sodelovanju z gostil no Repanšek že IS. jubilejno prireditev Po domače Pri Repanšku. Gre za vsakoletno tekmovanje godcev, ki igrajo diatonično harmo- niko, sodelovali pa bodo glasbeniki iz občin Domžale. Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, poleg njih pa tudi tisti, ki ne prihajajo iz omenjenih občin in bodo uvrščeni v posebno kategorijo. Prijave bodo sprejemali dve uri pred začetkom tekmovanja, harmonikarje pa bodo razdelili v tri starostne skupine, in sicer do 15 let, od 16 do 50 let in tretjo nad 50 let. Vsak harmonikar bo zaigral eno skladbo po lastnem izboru, vrstni red nastopajočih pa bodo določili z žrebom. V vsaki kategoriji Ijodo p' vih sest nagradili s praktičnim nagradami, ki jih bodo prispe vala podjetja in obrtniki i/ bližnjih občin. Vsi sodelujot'■> bodo prejelt \>rt/nan\A, poseb no priznanje kamniško majo liko po bodo dobili najmlai Ši harmonikar, najboljša bar monikarkd, najboljši debitant, najstarejši godeč in absolut-/magovaler iz vseh katege Nagrajeni pa bodo tudi g' ci: za najboljši scenski nastop, za nerazumevanje strokov komisije, prvi izžrebani. T movanje harmonikarjev Repanškovi gr>stili na Home u bo vodil igralec in humor r. t Kondi Pižorn, za zabavo po tekmovanju pa bo poskrbel ansambel Stopar, ki letos t* ko kot prireditev sama - pr nuje 1 5-|ptni< o svojega vanja. DOBRODOŠLI NA KMETIJI ODPRTIH VRAT Pri »Soud« v Zagorici Ko se po cesti iz Radomelj peljete skozi Rova in še naprej proti sosednji občini Lukovica, vas bo na enem od križišč cest presenetilo lično znamenje. Kmetija odprtih vrat »Pri Soud«. Zaviti morate levo in še minuta ali dve vožnje ali malce več sprehoda in sredi prijetni' Zagori* e boste tudi levo zagledali prijazen dom Ani (,U> bočnrk, Zagorka 7. Po domaće M ■ « '' pri Soud, bližnji in daljni gostje so se /e večkrat prepričali, da so na kmetiji vedno dobrodošli. Prijazna gospodinja Ani, ki se s kmetijo odprtih vrat ukvarja že od marca 1997, vam bo najprej ponudila domač narezek, v katerega spadajo tudi okusne suhe klobase. Posedli se boste lahko v manjši sobi, kjer je prostora za 20 gostov, poleti pa najraje posedejo pod senčnimi drevesi na dvorišču lepo urejene domačije. »Vse je domače«, pravi gospodinja Ani, ki priporo- ča kompletna kosila,kjer ne bo manjkata prava goveja juha, pečenka, polnjene leč je prsi, vsak petek tudi pečen odojek, sladu e, med katerimi se vam bodo ce sline ob Čudovitem domačem sirovem jabolčnem zavitku, sirovimi Štruklji in o novo ali pehtranovo potic o in še kaj se našlo. Pijačo boste izbrali sami. Morda informacija, da odojka lahko naročite, g pa Ani pa vam ga bo spe kla in piknik bos te imeli lahko kar doma. Seveda pa se boste morali o vseh nafte tih dobrotah in prijazni kmetiji odprtih vr Pri Soud v Zagorici prepričati sami. To bo težko, saj imajo od[>rto vsak dan, razen morda ponedeljka, pa še takrat se vrata prijazne domačije lahko odpro, če se dru/ ba ali skupina najavi, lahko tudi po telefonu 727-732. V. V. Se posebej prisrčno dobrodošli ste 2S. junija 1999, ko se bo zvečer okoli li) ure pri Soudovih ustavila Valvazorjeva konjenica in po stari navadi prenočila kar na seniku 99 JUNIJ LL ROŽNIK /lamnik Domžale RAZGOVOR Z ŽUPANJO CVETO ZALOKAR ORAZEM Prvo leto novega mandata V enem od prispevkov, s katerimi so slovenski novinarji v dnevnem časopisju (Naša kronika) obeležili paznik naše občine, smo lahko prebrali, da v Občini Domžale, tudi pod taktirko ene redkih slovenskih županj Cvete Zalokar Oražem, uspešno krmarijo dokaj visoko nad sivino slovenske lokalne povprečnosti. Se strinjate s to trditvijo? Vesela sem, da tudi tisti, ki niso naši občani, opazijo in pozitivno ocenjujejo naše delo in razvoj občine. Prav gotovo so novinarji tisti, ki poleg občanov lahko najbolj objektivno ocenijo naše delo, ga primerjajo z drugimi okolji in ocenijo našo uspešnost oz. neuspešnost. le v to smer naravnan tudi pravkar sprejeti proračun? S sodelavci smo se trudili, da bi bil in z njim prepričali tudi svetnike, ki so podprli temeljno usmeritev, da skušamo življenje naših občanov kvalitetno izboljševati. Osnove so bile po mojem mnenju postavljene v prejšnjem mandatu, ko smo vsaj delno uredili nekatere probleme, ki strjih druge občine že prej: prvo javno otroško igrišče, javna kuhinja, obnovljen kulturni dom in bogat program, ki se odvija v njem (za kar gre pohvala prizadevnemu direktorju g. Milanu Mariniču), nadaljevanje komunalnega razvoja, začetek reševanja prometnih zagat in podobno. Tokratni proračun je prvi v tem mandatnem obdobju. V njem se jasno vidi, da želimo dokončati nekatere začete projekte (urejanje prometa, širitev pokopališča Domžale, gradnja kanalizacij v KS Rova, Krtina, Dragomelj- Pšata, Ihan, nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja, ločeno zbiranje odpadkov). V njem pa so tudi sredstva, namenjena projektom, ki jih želimo uresničiti v tem mandatnem obdobju: sanacija kopališča, gradnja športne dvorane oz. telovadnice v Športnem parku Domžale, gradnja OŠ Dragomelj in prizidka k OŠ Pre-serje pri Radomljah, gradnja novega doma upokojencev na Viru. Na področju družbenih dejavnosti največ finančnih sredstev namenjamo gradnji nove devetletne Osnovne šole Dragomelj, prizidku OŠ Preserje pri Radomljah, jeseni naj bi odprl vrata nov vrtec v Radomljah. Bodo s tem rešeni prostorski problemi? S tem vsi prostorski problemi še ne bodo rešeni, vendar kaj več v tem mandatnem obdobju zaradi omejenih finančnih sredstev ni mogoče planirati. Za gradnjo obeh šol bo občina Domžale morala prispevati preko 500 mio SIT. Ker Občina Lukovica pričenja z gradnjo vrtca na Prevojah, bo to pomenilo sprostitev preko 50 mest v domžalskih vrtcih, določeno število mest pa prinaša tudi gradnja vrtca ob OS Dragomelj. Letošnje leto je leto skrbi za starejše. Načrtujemo razširitev doma upokojencev v Domžalah, nov dom na Viru, gradnjo varovanih stanovanj. Bo to skrajšalo čakalne dobe za sprejem? Težava zaradi čakalnih dob je v celotni regiji zelo velika. Žal je gradnja prizidka v Domu upokojencev Domžale kljub našim prizadevanjem izpadla iz triletnega nacionalnega programa, upam pa, da bomo omenjeni investiciji na Viru, ki naj bi bila ena prvih in vzorčnejših tovrstnih gradenj v Sloveniji, uspeli pritegniti tudi zasebne investitorje. Čaka še nekaj zadev, vendar volja obstaja, saj je bilo že podpisano pismo o namerah. V proračunu so tudi sredstva, namenjena za izdelavo projekta izgradnje večnamenske športne dvorane v Športnem parku - neuresničene sanje ali realna prihodnost? V tem trenutku potekajo živahni pogovori in proučevanje dejanske možnosti, da pride do skupne gradnje večnamenske športne dvorane in telovadnice pri Srednji šoli Domžale. Gradnja telovadnice v standardnih merah je v finančnem aranžmaju kredita, ki ga je Slovenija dobila v okviru sredstev pri Svetu Evrope v letih 2001 in 2002 v višini 294 SIT. Trenutno izdelujemo urbanistične presoje, iščemo najugodnejšo lokacijo, naročen je investicijski program, ki bo pokazal, kolikšna sredstva so za takšno dvorano potrebna. Ocenjujem, da je realno pričakovati, da bomo našli ustrezne rešitve. O tem bodo občani kmalu obveščeni. V letošnjem letu pa nadaljujemo tudi z gradnjo otroških igrišč. Z njimi bomo razveselili zlasti otroke na Viru in v KS Venclja Perka. Posebej so se v letošnjem letu povečala tudi sredstva za kredite, ki so namenjeni pospeševanju razvoja zasebništva in malih podjetij. Kaj je še novega na tem področju? Poleg že znanih ugodnih kreditov, ko občina subvencionira obrestno mero, bodo letos prvič na voljo tudi krediti za subvencioniranje obrestne mere ob likvidnostnih težavah zasebnikov in malih podjetij. Z njimi naj bi pomagali zlasti ob uvajanju davka na dodano vrednost. Področju komunale je tudi letos namenjen zajeten del proračuna. Gradimo vodovode, kanalizacije, asfaltiramo, po mnenju nekaterih preveč, po mnenju krajanov premalo. Ali pa morda ravno prav? Potrebe, ki jih izražajo KS, so vedno večje od finančnih možnosti našega proračuna. Menim, da smo komunalno primerno urejana občina, četudi imamo še nekaj velikih težav. Naslednjih sedem let bomo gradili kanalizacije v KS Dra-gomelj-Pšata, Rova, Krtina in Ihan. Drugi najbolj pereč problem pa je zdrava pitna voda. V gradnjo novih vrtin in vodovodnega omrežja je bilo v zadnjih letih vloženo preko 300 mio SIT. Planiramo, da bo v naslednjem letu dokončana gradnja glavnega voda od Kolovca do Homca in s tem rešena zadeva zdrave pitne vode za KS Radomlje, Homec-Nožice in Preserje. Nadaljujemo z razširitvijo pokopališča v Domžalah. Katera dela bodo izvedna letos? Dokončali naj bi širitev pokopališča na vzhodni strani in uredili ograjo ter parkirna mesta. Planiramo, da bomo s skupno 120 mio SIT odkupili vsa potrebna zemljišča, plačali prekvalifikacijo kmetijskih Pregled zbranih posebnih odpadkov v občini Domžale v okviru akcije za čisto in zeleno občino Domžale Akcija je potekala od 19. do 26. aprila 1999, skupni finančni stroški so bili 2,800.000,00 SIT, brez stroškov za odpadne avtomobilske gume. Skupaj so bile zbrane naslednje količine posebnih odpadkov: olje barve zdravila pesticidi kozmetika kemikalije baterije akumulatorji 2085 kg 3006 kg 66 kg 189 kg 206 kg 132 kg 67 kg 6729 kg skupaj 12460 kg URAD ŽUPANJE zemljišč, kupili elemente in dokončali celotno ograjo ter delno uredili parkirna mesta. Po prometnih zagatah smo »zasloveli« po vsej državi. Bralcem Slamnika še nismo pojasnili, kaj bo s plačilom obveznosti Občine Domžale do gradnje štiripasovni-ce, najbrž jih zanima tudi potek obvoznice Želodnik-Komenda, bi morda predstavili tudi reševanje prometnih zagat v centru? Glede plačila potekajo pogajanja in pogovori. Stališče Občine Domžale je, da bo poravnala stroške gradnje te ceste, ki so nastali do 08. 08. 1998 (datum ustanovitve nove Občine Trzin) v višini ca 50 mio SIT, medtem ko menimo, da-za plačilo obveznosti, nastale po tem datumu, nimamo ustrezne pravne podlage. Pri gradnji je bila cela vrsta pomanjkljivosti in podražitev, s katerimi se absolutno ne moremo strinjati. Priprave na gradnjo tako imenovane štajerske obvoznice po uskladitvi z Občino Mengeš temeljito potekajo. V tem trenutku izdelujejo lokacijski načrt, ki naj bi ga Vlada sprejela do jeseni. Trasa oz. koridor za omenjeno cesto se ohranja že več desetletij, zato je težko razmišljati o večjih spremembah. Seznanjeni smo, da krajani trasi nasprotujejo in potrudili se bomo, da bi poiskali takšno rešitev, ki bi pomenila izboljšanje za KS, vednar v okviru danih možnosti, s katerimi začetka gradnja ne bi podaljševali oz. celo preprečevali. Katere ukrepe prometne varnosti ste že izvedli? Še pred poletjem naj bi začeli z deli pri preureditvi Ljubljanske ceste pri Vele s postavitvijo semaforizi-ranega krišišča s Kolodvorsko ulico ter sinhronizacijo prometa po Ljubljanski cesti od križišča s Savsko do križišča pri Policijski postaji. V proračunu je tem ukrepom namenjenih 20 mio SIT. Prav tako bodo potrebni večji posegi v KS Radomlje, kjer prav v tem trenutku usklajujemo vrsto križišča (rondo oz. semafor), razširitev mostu preko Kamniške Bistrice ter razširitev in gradnjo Prešernove ceste. V sprejemanju pa je tudi Ureditveni načrt križišča Dragomelj. Uredili naj bi tudi črno točko - križišče na Homcu. Seveda je to le nekaj največjih investicij, saj bomo širili Bukovčevo cesto na Viru, hodnike za pešce na Cesti tal-cev-Domžalah, na Gubčevi cesti v Dobu ter cesti Ihan-Prelog, urejali bomo križišče Količevo-Dob, nadaljevali bomo z urejanjem cest v Štu- NjOVE POKRITE POVRŠINE ZA ŠPORTNIKE Šotor slovesno odprt V nedeljo, 13. junija 1999, je bilo v Športnem parku Domžale slovesno. Zadnja nogometna tekma domačega prvoligaša je bila hkrati tudi priložnost za družabno srečanje vseh športnih navdušencev, ki so se še posebej veselili slovenskega odprtja šotora. Novi šotor so odprli županja Cveta Zalokar Oražem, predsednik Nogometnega kluba BST Domžale Stane Oražem in predsednik Ko-talkarskega kluba Pirueta Anton Grilj. Šotor pomeni novih 900 m2 pokritih površin za treninge športnih društev in klubov, pa tudi rekreacijo vseh, ki si jo želijo. Že prvi uradni dan šotora pa je dokazal, da je primeren tudi za druge dejavnosti. V. V. foto. V. MA)HENIČ di in Jaršah. Veliki pa so zapleti pri urejanju križišča v Depali vasi - ob koncu štiripasovnice. Upamo, da bo sporazum z lastniki omogočil kajanom Depale vasi varno vključevanje v promet. Odpadki so velik problem. Kaj pripravljate na tem področju? Živahno je pričela z delom Projektna skupina za uvajanje ločenega zbiranja odpadkov, ki jo vodi podžupan Roman Kurmanšek. V ta namen smo v proračunu zagotovili 25 mio SIT, s čimer naj bi opremili in zgradili preko 100 ekoloških otokov na celotnem območju občine in s tem prešli na ločeno zbiranje odpadkov. Razgovor je bil začet s pozitivnimi ocenami novinarjev, v eni izmed prejšnjih številk SLAMNIKA pa smo lahko prebrali zelo ostre očitke v zvezi z zaključnim računom za leto 1999? Res je, naj bi se v zvezi s sprejemanjem zaključnega računa lanskoletnega proračuna občine Domžale po mnenju ge. Dade Brejc dogajale hude nepravilnosti in kršitve. Nadzorni odbor je zaključni račun obravnaval na dveh sejah: - na prvi je postavil vrsto vprašanj in zahteval pojasnila, kar pa je bilo pričakovano, saj je s svojim delom šele pričel. Skupaj z občinsko upravo smo pripravili odgovore na vsa vprašanja - preko sto strani kopij in izpiskov o porabi posameznih postavk proračuna. Druge seje se je prav zaradi dajanja pojasnil udeležila celotna občinska uprava. Res pa je, da sem zahtevala, da se Nadzorni odbor pri delu drži Poslovnika, ki ga je sam sprejel, in ureja način njegovega dela. S pojasnili in odgovori se je od devetih članov Nadzornega odbora strinjalo osem članov. Kako ocenjujete delo v prvih treh mesecih novega mandata? Morda je bilo delo občinske uprave in vodstva občine v prvih mesecih novega mandata nekoliko neusklajeno in nerodno. A to je povsem normalno za začetek novega mandata, pri čemer so vzroki tudi v tem, da sta odšla na novi delovni mesti dva ključna delavca uprave (direktor in tajnik), nova delavca pa sta delo začela šele v mesecu februarju. Koalicija strank, ki me je podprla na volitvah, je trdna, ima jasne cilje in ve, kaj hoče. Zato nikomur ne bo uspelo zasejati razdora z govoricami o tem, kaj in kdo je komu všeč in kaj ne. Branjevske metode ne bodo obrodile sadu. Delo poteka v zadnjem mesecu zelo uspešno (pogajanja z Občino Trzin o delitvi premoženj so v zaključni fazi, pripravljamo pomembne razvojne projekte, proračun, ki je usklajen, številne investicije potekajo na komunalnem področju...). Žal za tovrstne pozitivne novice in informacije pri obveščanju občanov v občinskem glasilu ni prostora. Odnosi v koaliciji so korektni, sodelovanje usklajeno in koalicijo nikakor ne pooseblja le ena oseba, pač pa temelji na dogovarjanju in argumentih. Delo v občinski upravi in vodenje občine dandanes ni preprosta zadeva. Interesi so različni, zahteve in pričakovanja velika, občine pa ljudem najbližje in odločilne /.) var no in prijetno bivanje v urejenem in gospodarsko razvitem okolju. Občinska uprava v naši občini je glede na število prebivali evin problematiko (avtocesta, prostor, urbanizem, komunalne zadeve) po številu de-lavi ev med najskromnejšimi v državi. Sistem nagrajevanja je zelo tog in najboljših strokovnjakov občine ne moremo privabiti k delu. Ob po manjkanju ustreznih strokovnjakov v celotni državi nihče več ne dvomi. Obremenjenost in delo preko delovnega časa je stalnica (odločanje na odborih, komisijah in svetu poteka v popoldanskih in večernih urah). Ob vsem povedanem je izredno težko motivirali vodilne de-lavi e občinske uprave, še posebej, kadar je opoziciji (SDS in SKD) v naši občini prevečkrat edini cilj in namen povzročati težave, blokirali delo, zavlačevati odločanje, obremenjevati občinsko upravo z nepomembnimi zadevami, s ponavljanjem islih dilem in vprašanj. Slamnik? Zahtevo po sprejemu novega odloka o glasilu Slamnik ter predčasni razrešitvi uredniškega odbora so podali v imenu svojih svetniških skupin svetnikov petih političnih strank v občinskem svetu. Je res tako nenormalno, nedemokratično, neevropsko, če si želijo in čutijo odgovorne za to, da postane Slamnik res glasilo občine Domžale (in vseh njenih občanov in občank) in ne le peščice posameznikov. Nihče tudi ne izganja ostalih dveh občin iz glasila, kot v svojih prebliskih stalno potvarja urednik g. Osolin. Predstavnikom občin Lukovica in Moravče sem jasno pojasnila, da l>o to še vedno skupno glasilo in in da si želimo, da zaradi zgodovinskih in medčloveških povezav ostane takšen, kot je. Seveda pa Občina Domžale pričakuje, da bo člane uredniškega odbora, ki pokriva vsebino naše občine, postavljala in imenovala sama, odnose z ostalimi občinami pa uredila s pogodbenim odnosom, ki bo jasno določil obseg, sofinanciranje in avtonomijo drugih občin za vsebino informacij o lastnem delu. Hvala! VERA VOJSKA TISKOVNA KONFERENCA Številne teme za številne novinarje Prvo junijsko tiskovno konferenco je sklicala županja Cveta Zalokar Oražem. Zanjo so značilne številne teme, pa tudi mnogi novinarji, ki so prisluhnili najaktualnejši problematiki Občine Domžale T-3 Trzin, povabilo k sodelovanju, rezultati razpisa G. Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor, je pojasnil odločitev Ustavnega sodišča, ki je v postopku za oceno zakonitosti odločilo, da Odlok o ureditvenem načrtu območja T-3 Trzin center ni v neskladju z Zakonom. Predstavil je način javne obravnave in razprave o Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988, in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, oboje dopolnitev 1 996 in 1')');{, za katerega vabilo objavljamo posebej. Novinarje je seznanil z rezultati razpisa posojil za stanovanjsko gradnjo prosilci posojila lahko pri čakujejo ob koncu junija ter z razpisom posojila za ugodno kreditiranje obnove fasad, za kar je v proračunu namenjenih 47 mio Sil, vloge pa je potrebno oddati do 28. junija 1999. Se bi vpisali v Srednjo šole Domžale? Mag. Viktor Jamec, v.d. ravnatelja, je na kratko predstavil praznovanje zlatega jubileja Srednje šole Domžale, posebno skrb pa namenil pripravam na šolsko leto 1999/2000. Opozoril je na problem propadanja usnjarske industrije, vdor azijskih usnjenih izdelkov, močan italijanski trg, hitro spreminjanje mode ter negativen odnos učencev do tekstilcev in usnjarjev. Srednja šola je z vrsto akcij poskušala šolo predstavljati in tako zainteresirati mlade za vpis: pripravili so vrsto modnih revij, na-stopili na sejmih, sodelovali na tekmovanjih usnjarskih in tekstilnih šol, predstavili šolo kol odprto in prijazno, ki si vzame čas za dijake in jo predstavili tudi na Internetu. Ob koncu je povabil mlade, da si njihovo šolo podrobneje ogledajo in morda tudi odločijo za vpis nanjo. Tretji rojstni dan Centra za mlade Ga. Lili Jazbec, direktorica Centra za mlade, je na kratko predstavila dosedanje dejavnosti Centra, novinarji pa so dobili tudi obširno pisno informacijo, v kateri so lahko prebrali o dejavnosti centra, katera se deli na: primarno dejavnost: pomoč staršem in otrokom, ki eksperimentirajo z drogo ali so zasvojeni, svetovanje, izobraževanje prostovoljcev, vrsto projektov, ki se nanašajo na nuđenje pomoči in razvijanje Življenjskih veščin ter sekundarno dejavnost: kontaktni telo fon, ustvarjalno preživljanje prostega časa, projekte, delo na likovnem področju, okrogle mize, izobraževalne programe za mlade; predstavila pa je tudi nekatere programe, ki jih pripravljajo za letošnje leto. Posojila in javna povabila Županj,i (Veia Zalokar ()ražem je predstavila letošnjo pomoč občine podjetništvu in obrti ter drugemu zasebništvu v Občini Domžale m kmetijstvu: z.i prvo je na voljo več kot 110 rnio kredi tov po obrestni meri TOM + 1%, za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti pa 20 mio SIT pa obrestni meri TOM + 0%, za oboje je potrebno vlogo oddati do 28. junija 1999. V prejšnji številki SLAMNIKA so bila objavljena tudi javna povabila za sofinanciranje obnove kulturnih domov, športnih objektov, za prijavo programov sofinanciranja kulturnih prireditev in založništva ter programov dela z mladimi. V ta namen je v proračunu namenjenih več kot .30 mio SIT, vloge pa je bilo potrebno oddali do 12.junija I999. Določena delitvena razmerja med občinama Domžale in Trzin Novinarjem je bil predstavljen dokument o delitvenih razmerjih med občinama I )omžale in Trzin ter dogovor o delitvenem razmerju skupnih finančnih obveznosti, podana pa je bila tudi informacija o postopkih za ureditev delitvenih razmerij v zvezi z Obrtno industrijsko cono Trzin. Predstavljeni pa so bili tudi nekateri drugi dokumenti, ki jih je na 6. seji sprejel Občinski svet Občine Domžale, in sicer: Statut Občine Domžale,Odlok o javnem glasilu občine Domžale »SLAMNIK«, novinarji pa so se seznanili tudi s sklepi, ki jih je Občinski svet sprejel v zvezi z obravnavo problematike in usmeritev osnovnega zdravstva v Občini Domžale ter z postopki za nuđenje brezplačne pravne pomoči socialno ogroženim. 900 m2 pokritih površin Ob koncu so bili novinarji seznanjeni tudi z olimpijskimi dnevi, v okviru katerih Športna /veza Domžale v maju in juniju organizira vrsto športnih in rekreativnih dejavnosti. Posebej slovesno bo 13. junija 1999, ko bodo v Športnem parku Domžale odprli šotor, pod katerim bo športnim društvom za treninge in rekreacijo na voljo 900 m pokritih površin. Zapišimo še, da so novinarji vsem uvodni carjem postavili vrsto vprašanj. Najbolj so jih zanimale spremembe prostorskega plana, možnosti višjega šolstva v I )omžalah (trenutno jih skoraj ni!), gradnja telovadni! e za polic be Srednje sole Domžale ter večnamenskega objekta, sredstva za dejavnost ( entra za mlade Dom/,ile, delo prostovoljcev, višina kredi tov, uporaba novih pokritih prostorov /a šport in rekreacijo ter problem javnih stranišč v mestu. Ob koncu je županja povabila prisotne novinarje na predstavitev Pomurske Turistične zveze v Domžalah ter povedala, da se je akcija zbiranja posebnih odpadkov v naši občini »prijela«, saj smo v zadnji zbrali več kot 12 ton posebnih odpadkov. Tiskovno konferenco je končala s povabilom novinarjem, i niju zaradi nekaterih aktualnih tem i •>ret ajo v Domžalah. ; v ju-nkrat Domžale /lamnik JUNI) 90 ROŽNIK L 3 Spoštovanje drugačnosti drugega v Tednu gozdov '99 Moja domovina, moj dom, moje dvorišče, moje srce - besede, ki nam skoraj vedno vzburijo solzno žlezo, pospešijo dihanje in bitje srca, nam ustavijo podivjani in neurejeni tok misli. Ob teh pojmih se lahko spomnimo marsičesa, največkrat pa pogleda iz skrite kamrice našega srca, kamor se lahko človek zateče v uri veselja in v uri žalosti, kot je zapisal Ivan. Te besede lahko predstavljajo kos neba s cvetočo vejo jablane, pogled na zorano polje, ki ga v rosnem julru obiščejo duhovi zemlje, kipečo zeleno preprogo gozda, čadaste planine s poslednjimi lisami snega ali babičino okno z bršljin-kami in tuksijami v glinenih loncih. Geopolitične, katastrske ali kake druge razdelitve, lokalni prepiri, do kje je »naše«; s temi pojmi, vsaj tako si upam misliti, nima pričujoče razmišljanje nobene povezave. Prijatelj, večni popotnik, pravi, da sploh ne gre od doma, ampak samo za vogal, pa čeprav prezeba nekje v Tibetu. Zanj je dom celo zeleno modra frnikula, prepredena z belimi lisami, drveča s soncem vred v neprestano razširjajoči se prostor. Prostor: malo zdolgočasen pojem, ki pomeni marsikaj, največkrat je to kos kopnine z nebom, vodo in vsem življenjem poleg. Vanj smo postavljeni po i/ ročilu Bibliji! kot dominantna in modra bitja s pravico uporabe in gospodarjenja. Najbolj občudovan in opevan je prostor, ki nam daje tisočere možnosti, /buja najbolj razgibane simfonije čuslev - narava sama, z vsemi svojimi tisočerimi obrazi in odtenki, ki se pretakajo in spreminjajo iz trenutka v trenutek; narava z neizmernimi bogastvi za telo in dušo, prostor, ki ga sprejemamo z vsem svojim bitjem, komur je seveda tO sploh dano. Pa se je z nami zgodilo nekaj nedoumljivega, za sedanje pojme pa nekaj »OK«. Lahko delam listo, kar hočem, kjerkoli hočem. Iz našega ravnanja ni izvzet niti naš dom - naše okolje. Najbolj cenjen, bolje povedano, ocenjen, je tisti njegov del, na katerega se privežemo s svojo materialno odvisnostjo. Zaradi služenja tej odvisnosti mu v vseh mogočih planih in načrtih predpisujemo strogonamensko uniformirano obliko in funkcijo. Seveda nam prinaša taka ureditev materialne korisli in vsa naša dejavnost je namenjena le temu, da lako slanje traja čimdlje. Zmeraj bolj se naprezamo, da iz neposredne okolic e odstranimo Čimveč MTTO tenj«. Moli nas nas uidaski sosed s svojo ograjo in sovraštvom do našega ljub Ijenega psa, drevo v meji, ko jeseni z (lvorišč,i pometamo listje, krt v našem idealno urejenem zelenjavnem vrtu, opažena in neopažena živa bitja, Jci z nami delijo isti prostor, neukroćena voda in skoraj vse, kar je se neločljivo po- vezano z nami v isti sistem. Motimo celo oslanke samih Sebe, če ne uspevamo prehitevati ali pa vsaj dohitevati našega materialnega hitja - časa. Pred tem zlim duhom sodobnega sveta poklekamo v prah in blato lastnih ruševin in smo pripravljeni zatajiti tudi zakone in predpi-ise, s katerimi si kot družba poskušamo urediti sobivanje in medsebojne odno se. Opravičimo se seveda z najbolj uporabljeno in hkrati obrabljeno frazo: Kaj mi pa kdo more, sa/ nas sistem ne 1I1 ■hifi ■; preden pride zadeva naokoli, bo zastarala; tisto malo kazni, kolikor je bo, bomb pa priSteli v stroške. , Pri vsej tej čudni mentalni psihozi naša vest ne šteje prav nič. Cenimo jo kot največjo vrednoto, častimo pa le denar. Skupaj z našimi možgani se je tudi naš jaz razdelil na dva dela. t na polovica manično prisluškuje cingljanju in šušte-nju mamona, se napihuje v lažni moči svoje politične veličine, obupno se peha za časom in z vsevečjo grozo pri« akuje konec zemeljskega potovanja. Drugi del pa se obupno jezi in negoduje nad spremembami, ki tečejo mimo naše volje in želja. V eksotičnih krajih, kamor gremo na prestižni dopust, negodujemo nad pozidavo plaž, krčenjem gozdov, gnečo, nad smradom in zasmetenostjo pristanišč, večno umazanijo citadel, nad vso bedo drugače živečih - ne pomislimo pa na kos njive, travnika ali gozda, ki smo ga pred domačim pragom izločili iz cikla naravnega kroženja prvin zemlje in se naprezamo, da se ga uvrsti v zazidaka. Groza nas je ob nerazumljivemu nasilju človeka nad človekom - ne pomislimo pa na vse povožene žabe, s pesticidi degenerirane ptiče in zajce, tiho propadanje hrastov na melioriranih področjih, na razprta in nesanirana nedrja zemlje v kamnolomih in peskopih, ki smo jih samovoljno odprli. Obupno se borimo za svoje zdravje in hrepenimo za lepotnimi ideali in TVsrečo - ne pomislimo pa, da s prekomernim potrošništvom na vse možne načine obremenjujemo sebe in druge v našem življenjskem okolju. Po vsej verjetnosti si bomo morali v najkrajšem času odgovoriti na naslednje vprašanje: Od kod si, kot eden izmed množice členov, jemljemo pravico, da tako zvi-šeno in velikopotezno posegamo v sistem, od katerega smo odvisni f Zmeraj bolj je očitno, da si s svojimi dejanji režemo popkovino, s katero smo privezani na ta planet. Ko bomo prekoračili meje dopustnega, bo človeštvo odmrlo, Planet se bo vrtel naprej po svoji poti, brez človeka kot superiorne vrste. Zelo cenimo sistem učenja na napakah, gotovo pa je, da je naše preživetje izjema, v jeziku statistike - poskus brez ponovitve. Ali bomo to preizkušnjo opravili ali ne, je vprašanje, pri katere je vsako razpravljanje jalovo. Če bomo vendarle pripravljeni prisluhniti svoji vesti, sebi, sočloveku, drugemu živemu bitju, vsej Zemlji, z vsem spoštovanjem sprejemali drugačnost drugega in se neopazno in kar najbolje uskladili z okolico ter zadihali v njenem ritmu, potem bo pojem poslednjega dne izginil iz našega razmišljanja, iz naših slovarjev, ostal bo v mračnih legendah o nekem drugem človeku, ki je obstajal v drugače mislečem svetu pred začetkom Časa. GM OPOZARJAMO! Preverite svoje žive meje in ukrepajte! Tale posnetek je komunalni nadzornik naredil na Pelechovi ulici v Radomljah. Če podrobneje pogledate, boste videli, da se znak, ki določa omejitev hitrosti, sploh ne vidi. Bo kdo še pred prometno nesrečo uredil živo mejo? V neposredni bližini OŠ Jarše grmovje precej zastira pogled na že lako preozko cesto, ki jo vsakodnevno za pot v šolo uporabljajo tudi učenci. Čeprav lepo cveti, pomeni veliko prometno nevarnost. Foto: A. K., tekst: V. r Že ob načrtovanju hiše razmišljajmo o porabi energije Preprečevati je lažje kot odpravljati. Zato je potrebno misliti na varčevanje z energijo že ob načrtovanju gradnje. Zamisel o podobi vaše hiše naj raste v sodelovanju z energetskim svetovalcem, ki bo že na začetku opozoril na vse potrebne posebnosti in okoliščine gradnje. Razumljivo je, da gradbene parcele ne morete vedno izbirati samo po merilih učinkovite rabe energije, kljub temu pa kolikor je mogoče, upoštevajte klimatske vplive, kot npr. sonce, veter, temperature zračnih plasti v dolinah itd. Severno pobočje ni primerno, ker boste morda kdaj vgradili sončno napravo in boste prejeli le majhen del sončne energije ipd. Pomislite tudi na to, da drevesa in griči mečejo sence, obenem pa nas rastline zaščitijo pred klimatskimi vplivi iz severa tudi pozimi. Zato na severno stran posadite zimzelena drevesa (smreka, ipd.), na južno stran pa listavce, ki poleti daje-, jo senco in varujejo hišo pred pregrevanjem, pozimi pa prepuščajo sončno svetlobo (so brez listja). Velika okna sodijo na južno stran, manjša pa na vzhodno in zahodno stran zgradbe. Oknom, vgrajenim v severno stran zgradbe, se raje Izogl bajte, lako boste najbolje Izrabljali brezplačni vir energije, sonce. Predpisi določajo, da se na severni, severovzhodni in severozahodni sirani vgrajujejo okna, manjša od 1/7 tlorisne površine prostora. Na južni, jugovzhodni in jugozahodni strani, so okna lahko večja od 1 /7 tlorisne površine. Tako pozimi boljše izkoristite sončno sevanje. Potrebno pa je, da poskrbite za premično sončno zaščito, da se poleti prostori ne bodo preveč segrevali, da bo osvetlitev skozi vse leto primerna In da toplotne izgu be ne bodo prevelike, ko sonca ne bo. Prostori, v katerih ste najpogosteje, naj bodo obrnjeni proti soncu, torej proti jugu, stranski (npr. stopnišča, VVC, shrambe, ipd.) pa naj bodo nameščeni proti severu. Kdor namerava vgraditi sprejemnike sončne energije (sončni kolektorji), mora prirediti smer in nagib strešin. Nagib strešine naj bo med M) in 50 stopinj, smer pa naj ne odstopa preveč od smeri proti jugu. Močno razčlenjena oblika zgrade izgublja precej več energije. Bolj ko je oblika zgradbe strnjena (enostavna), tem ugodnejša je za porabo energije (teoretično je najbolj idealna oblika okrogla). Naprave za regulacijo ogrevalnega sistema omogočajo varčno rabo energije, predvsem pa zanesljivo in avtomatsko delovanje sistema. Poleg VaTi ne rabe goriva je najpomembnejši kriterij za uporabo regulacijskih naprav, želja uporabnikov po trajnem toplotnem ugodju, na katerega lahko vplivajo / nastavitvijo posameznih regulacijskih elementov. Pri izbiri velikosti oziroma moči kotla in ogreval je potrebno določiti toplotne izgube objekta, pri tem je potrebno upoštevati sestavo zidu in i/nI,i< ije (tudi v primeru, če le še ni mate). Na podlagi teh vrednosti lahko projektant določi velikost kotla. Velikokrat nastajajo težave pri sanaciji starih objektov, ko po izoliranju do tedaj neizoliranega objekta postane kotel prevelik in zaradi tega slabo izkoriščen. Če izolirate objekte, tudi zamenjajte kolel (neustreznost, dotrajanost, ipd.). Za centralno regulacijo pri tempe raturi medija na dovodu potrebujemo tipalo temperature; to je vgrajeno v prostor ah pa zunaj objekta. Centralna regulacija temperature dovodne vode je odvisna od temperature v prostoru, kjer je tipalo za tipanje temperature vgrajeno v izbrani prostor. Običajno je to v dnevnem prostoru, kar pa ni najboljše. Tipalo je povezano z ustrezno elektronsko krmilno napravo, kjer se izvaja primerjava med temperaturo v prostoru in temperaturo ogrevane vode. Krmilna naprava vpliva na vgrajen motorni mešalni ventil, ki je bolj ali manj odprt. Glede na položaj mešalnega ventila priteka do radiatorjev toplejšega ali hladnej š.i voda tako dolgo, da dosežemo želeno temperaturo v prostoru. Slaba stran se pokaže predvsem takrat, ko se v povečanem vplivu sonc a ali drugih notranjih virov toplote podhladijo sosednji prostori. Temperatura ogrevane vode se zniža, če temperatura v prostoru s tipalom naraste. Take regulacije ne smemo uporabljati pri talnem ogrevanju zaradi njegove velike vztrajnosti. Boljša je i enlralna regulai ija tem perature ogrevane vode v odvisnosti oi I zunanje temperature. Ta je posebno primerna pri večstanovanjskih hišah, kjer v prostorih potekajo različne dejavnosti (študijske sobe, otroške sobe, kuhinje, ipd.). Tipalo zunanje temperature je vgrajeno na severni steni objekta in je povezano z ustrezno krmilno napravo. Ta primerja impulze lipala temperature ogrevane vode in tipala zunanje temperature in vpliva na mešalni ventil, tako da dobimo zahtevanim razmeram ustrezno tempe ratUTO ogrevane vode. Kontrolno vlogo igra tudi tipalo temperature ogrevane vode. Razmerje med zunanjo temperaturo in temperaturo ogreva ne vode nam ponazarja ogrevalna krivulja, ki jo moramo izbrati glede na karekteristike objekta in ogrevalnega sistema. Osnovnemu sistemu regulacije pa lahko dodajamo različne dodatne funki ije, ki povečujejo ugodje v prostoru in prispevajo k varčevanju z energijo. Tako lahko vgradimo stikalno uro, ki vklaplja nočno znižanje dovodne vode itd. Velikost prihrankov energije z vgradnjo kakovostne regulacijske naprave je glede na neregulirane ali pa ročno regulirane ogrevalne sisteme različna od vrste regulacije. Pri izbiri primerne regulacije se posvetujte s strokovnjakom. Ta vam bo, glede na vaše želje, vašo hišo in način ogrevanja v njej, izbral primerne elemente, ki bodo, povezani v regulai ijski sistem, zagotavljali primerne bivalne razmere in prihranke pri energiji. Še tako moderna regulacijska naprava ne pomeni nič, če ni pravilno projektirana, nastavljena, vzdrževana in upravljana. Zato še nasvet. Pazljivo in s potrpljenjem preberite navodila in se posvetujte s strokovnjakom. Ne kupujte naprav po nasvetih trgovcev ter naprav, lepih na pogled, z veliko elektronike, ki je ne potrebujete. Za lažjo odločitev smo vam na voljo energetski svetovalci, ki vam z brezplačnimi strokovnimi nasveti svetujemo o učinkoviti rabi energije v vašem domu. ESP DOMŽALE-KAMNIK IVAN KENDA, dipl. inž. POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL (V) Razvoj kmetijstva Stoletja dolgo so naši predniki orali in obdelovali polja z živino. Z njo so pripeljali gnoj na njive, gnojnico pa na travnike, z njih pa so domov vozili napol suho krmo za v kozolec ali pa suho za »na štalo«. Z živino so vozili pridelke s polja, iz gozdov pa pozimi in spomladi hlodovino za drva. Tanjše drevje in hosto so zvozili domov ali pa iz tega naredili butare (na M) centimetrov nasekano vejevje, povezano s srobotom ali vrbovim šib-jem, pred drugo svetovno vojno pa že tudi z žico) že kar v gozdu ali na travnikih. Po dveh letih so bile suhe butare ali polena že dober pridelek ali dodelek za v kmečko peč. Enkrat na teden za grmado, ko je bila peka kruha ali pa pozimi za vsakodnevno ogrevanje hiše. Peč je bila stoletja dolgo glavni »ogrevalni objekt« v domovih. Ko so se pojavile zaprte kuhinje, so se ogrevale ob kuhi, to je ob kurjenju štedilnika, drugi prostori pa večinoma niso bili ogrevani. Med pomembnimi kmečkimi opravili je bila tudi mlačev. Na podih z lesenimi tlemi je bilo poleti in jeseni dan za dnem slišati ponavljajoči se glasovni ritem pri udarjanju s cepci: pikapo ka pikapoka. Suho snopje na sredi poda v dveh vrstah s klasjem skupaj, dvakrat po šestnajst parov snopov. Po štirje mlatiči so nasade umlatili najprei po eni plati, jih obrnili in nato še po drugi, nakar je sledilo stresanje. Prazne in otresene snope so s poresli povezali v otepe; ostanek so pregrabili, zrehtali, žito splevami pa zvejali (rekli so spajk-Ijali). Žito so v vrečah znosili v kašče ali skrinje, ki so bile večinoma »na vrh«, to je na podstrešju oziroma v prostorih nad bivališči. Na približno deset dni so otroc i s cizami žito vozili v mlin, za domov pa so bili različne moke (pšenična, ržena, ajdova in koruzna), pšeno, ješprenj, koruzni zdrob za polento, ječmenov in ovseni zdrob pa sta bila za krmo za živino. Med prve poklice lahko štejemo tudi naročene kmečke delavce, v glavnem za košnjo in mlačev. Ta je bila zaradi napornega cJela v celodnevnem prahu in hudi vročini zelo naporna. Bolj romantična in prijetna je bila jutranja košnja, saj so kosci začenjali z delom, že ko se je naredil dan. Ko pa se je koscem med osmo in deveto uro v hrbet uprlo vroče sonce, je romantika čisto popustila. Velikanski prelom ali napredek je v kmetovanju nastal, ko so na domačije prišle strojne mlatilnice; prve so bile še na ročni pogon. V naših krajih pa so bile prve na vodni pogon in z različnimi prenosi do mlatilnic, nekaj pa jih je bilo na gepeljski pogon. Izredno pripraven in kar odrešujoč je bil pogon na di- Opec v sedanji obliki je sestavljen iz jesenov? ga »ročnika« in drenove »betice« ali »cepca« z »grčo« na koncu, ki je navezana v zarezi »kobilici« z usnjato »gožjo« ali »sklepnikom« na ročnik • je nedvomno »tar it tisočletja. zelski stroj ali na »motor«, kot se je rek lo. »Mašina« (mlatilnica) in motor sta potovala od vasi do vasi in od domačije do domačije. Ker nobena ni imela dosti delovnih rok, so si sosedje med seboj pomagali. Kadar se je tako mlatilo, je bil kar nekakšen vaški praznik Zimski praznik je bil, ko so klali praši Ca, poletni pa, ko je v vas prišla mlatilnica in vse dotlej, da je odšla v drugo vas. Ko je v kraje ob vodi, v bolj odda Ijene pa pozneje, začela prihajati elek trika, je bila mlačev še bolj poenostav Ijena, posebno še, če je vreme kaj po nagajalo. Kar nekaj desetletij se je viek 10, da je bila strojno omlačena samo pšenica; ječmen, rž, oves pa so mlatili še na roke, to je s c epe i, proso so orne 11, ajdo pa obtolkli ali »oštokali«. Ročne kosce je v naši okolic i v šest desetih letih zamenjala italijanska strojna kosilnica BCS, ki je bila na bencin ski pogon. Zamenjala je tudi težke vprežne kosilnice. V tistem času so si kmetje začeli uvažati iz tujine najprej stare traktorje. Kmalu pa so se začeli pojavljati tudi novi, domači in uvoženi. Ob tem pa so šla težka ročna dela po časi v pozabo, saj so imeli traktorji vse več in več različnih priključkov. Velik skok v razvoju kmetijstva sta naredila nakladalni voz in slamoreznii a s puhal nikom. Tako je odpadlo tudi naklada nje in zmetavanje sena »na štab« ali v druge prostore. Danes pa traktor poleg koruze za silažo pokosi travnik, naslednji dan pa je ob lepem vremenu napol suho seno stisnjeno in povito v bale, kar živinore| ci kot silažo pokladajo živini. Prek poletja pa svežo krmo s traktorjem pripe Ijejo do hleva ali, te je dosti velik, pa kar vanj. Vsi večji hlevi imajo avtomat ske napajalnike, molzne stroje in me hanizirano odstranjevanje gnoja. Za kakšno romantiko pa je vse manj po sluha, smisla, predvsem pa časa. FRANCE CFRAK Prve mlatilne stroje so imeli že Egipčani. Ti so bili podobni našim klo-potcem, ki so s kladivi mlatili po klasju; gonili so jih na roke. Prvi upo rabni mlatilni stroj sedanje sestave, ki mu pravimo mlatilnik ali mlatilnica, so izdelali okrog leta 1750 na Angleškem. Na sliki pa je eden prvih mlatilnih strojev na ročni pogon. Da je boben dosegel predpisano število obratov oziroma hitrost sta bila potrebna dva delavca, ki so ju zamenjali na dve uri. HYUnrjHI Šubelj Domžale parilo kupcem Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL/FAX.: , (061)716 221 1 /lamnik Domžale Pisma bralcev • pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma Laži, podtikanja, konstrukti... Gospod Janez Stibrič je v svojem opozicijskem pogledu na izredno proračunsko sejo Občinskega sveta navedel vrslo laži, podtikanj in konstruktov, za katere je dobil že večkrat natančne, pa tudi pisne odgovore, vendar jih v želji, da z nenehnim ponavljanjem javnost prepriča v njihovo resničnost, neprestano ponavlja. Po vrsti: 1. V proračunu je za potrebe promocije občine in sodelovanja občine z drugimi občinami, pokroviteljstva, sponzorstva skupaj namenjenih 8,9 mio SIT in ne 15 milijonov, kot trdi g. Stibrič. 2. Z amandmajev je SDS želel odvzeti sredstva za nakup opreme, ki bo namenjena nakupu prepotrebne računalniške in programske operne, s katerim bomo dvignili kvaliteto in hitrost dela občinske uprave, le v manjši meri (nakup t 5 stolov) pa pisarniški opremi za konferenčno sobo. 3. V občinskem proračunu, ki je izrazito socialno naravnan, je za potrebe socialno šibkih otrok namenjen znaten del sredstev: za nakup učbenikov, sofinanciranje kosil, sofinanciranje zimovanja. 4. Kriterij za višino proračunske dotacije za delovanje tabornikov in skavtov je število članov (Rod skalnih taborov -prek 450 članov, Skavti - 200 članov). 5. Med Desus-om in Univerzo za tretje življenjsko obdobje ni nobene neposredne povezave, saj je prva politična stanka, druga pa društvo oziroma gibanje za aktvino preživljanje prostega časa v starosti. Univerza za tretje življenjsko obdobje je sredstva v proračunu dobila tako kot vsa aktivna in delujoča društva v občini na osnovi programa dela in aktivnosti. 6. Lista obrtnikov in podjetnikov ni podprla moje kandidature ob volitvah za županjo, zato jim nisem dolžna nobene »finančne zahvale« kot natolcuje g. Stibrič. 7. Obrtnikom in podjetnikom sta namenjeni dve različni obliki kreditov: - kredit, pri katerih subvencioniramo obrestno mero za uvajanje novih izdelkov, nakup opreme, nakup, graditev ali prenovo poslovnih prostorov in zemljišč - za omenjene kredite je sprejet pravilnik, imenovana komisija in v majski številki Slamnika objavljen razpis: - krediti, pri katerih subvencioniramo obrestno mero ob likvidnostnih težavah obrtnikov in podjetnikov. Pravilnik bo občinski svet obravnaval na junijski seji, da je to nova oblika pomoči obrti in podjetništva, uvedenem zaradi pričakovanih posledic uvajanja Davka na dodano vrednost, leseni bo objavljen javni razpis v občinskem glasilu. Denarja še nismo prav nič »talali«, obtožbo o tem, kdo bo prejel kredite (nekaj od županje posvečenih malih zasebnikov in podjetnikov) pa ste mi spisali že kar v naprej. V letu 1998 je prejelo kredite 77 obrtnikov in podjetnikov, v zadnjih štirih letih pa prek 250. Očitno jih je toliko »blizu z županjo in ZLSD ter LDS«, vsekakor pa to še zdaleč ni 5 ali 6 »posvečenih« kot zavaja g. Stibrič. 8. lavne razsvetljave na Slomškovi in pričetek projekta povezave Petrovčeve ulice s Šolsko cesto in novim mostom prek Mlinščice niste »iztržili« opozicijski svetniki, pač pa ste si to zaslugo lažno pripisali. Sredstva so bila zagotovljena z amandmajem občinske uprave, pobudo zanj pa je dal občinski svetnik Franci Gerbec. Osem laži v kratkem članku! P. S. Naj ob tem še povem, da je odgovorni urednik g. Osolin našel v majski številki glasila SLAMNIK dovolj prostora za objavo omenjenih laži, medtem ko je objavo pogovora z menoj o proračunu gladko zavrnil, češ da je žaljiva za člane uredništva in zanj ter z argumentom, da nima primernega naslova. S tem mi kot županji (ki proračun pripravi in predlaga občinskemu svetu) ni dal možnosti javnosti in občanom pojasniti nekatere ključne poudarke v proračunu, pojasniti nekatere najbolj pereče probleme in načine, kako se jih bomo lotili, se ustavili ob prioritetah v letošnjem proračunu... In ob tem v uvodniku še vedno trdi, da je to občinsko glasilo. Županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM Stibričev pogled na izredno proračunsko sejo V zadnji številki časopisa Slamnik me je med objavljenimi članki, ki jih je podpisal občinski svetnik g. |anez Stibrič, k pisanju spodbudil članek z malce demagoškim naslovom »Denar raje za opremo občinske sejne sobe kot za otroke socialno šibkejših staršev«. V tem članku se g. Stibrič loteva komentiranja letošnjega občinskega proračuna, ki ga je sprejel občinski svet. Posamezne dele pogleda opozicije na letošnji proračun, g. Stibrič jih imenuje »cvetke«, je označii kot promocijo in denarno zahvalo tistim grupacijam, ki so podprle županjo in njeno stranko ZLSD. Vseh cvetk ne bom komentiral, ustavil pa bi se pri eni izmed njih, ki me kot dolgoletnega člana taborniške organizacije posredno zadeva. Gre za tisti del članka, v katerem podpisnik omenja tabor- nike in skavte in višini njihovih dotacij iz proračuna. V svojem članku najprej ugotavlja, da so »županjine stranke« dale vedeti mladim, ki se ukvarjajo z varovanjem narave, da so eni vredni več, drugi manj. Svojo trditev nato utemeljuje z ugotovitvijo, da sta imeli v lanskem letu, ko so imele stranke slovenske pomladi še večino, obe organizaciji po višini izenačeni dotaciji. Podpisnik še naprej ugotavlja, da sedaj, ko so na oblasti stranke, naslednice kontinuitete preteklega režima, skavti dobijo manj denarja kot lani, tabornikom pa se dotacija povečala za več kot 58%. In konec tega dela je ugotovitev, da je to sprto z vsako logiko. G. Stibrič takšno letošnjo delitev označuje z besedo anomalija. O tem, ali je šlo za anomalijo takrat, ko se je proračunski denar delil ne glede na programe in obseg dela obema organizacijama v enakih zneskih, ali sedaj, naj presodijo bralci sami. Sam menim, da različna zneska obema organizacijama iz letošnjega proračuna izhajata z dejstva, da sta si obe organizaciji, ki jih g. Stibrič omenja med svojimi cvetkami, po obsegu in realizaciji programa ter navsezadnje po številu aktivnih članov precej različni. V taborniški organizaciji je v zadnjih letih vključeno okrog 500 članov različnih starosti, v organizaciji katoliških skavtinj in skavtov v Domžalah pa je, po meni znanih podatkih, okrog 80 aktivnih članov. Iz Stibričevega pisanja je razumeti, da med grupacije, ki so volile županjo in njeno stranko, uvršča tudi tabornike. Ta trditev pa skoraj ne more držati in je napisana tako kot večina tega članka malce za politično rabo. Med 500 člani taborniške organizacije v Domžalah je namreč več kot 80% otrok in mladine, ki še nimajo volilne pravice in na rezultate lanskih volitev neposredno sploh niso mogli vplivati. Taborniki, ki so s svojimi glasovi na volitvah že odločali, pa so svoje glasove oddali po lastni presoji in skoraj prepričan sem, da tudi strankam, ki so danes v opoziciji. Denar, ki ga je iz proračuna občinski svet namenil tabornikom, bo porabljen koristno. Poleg rednih tedenskih sestankov, ki potekajo vse šolsko leto na vseh domžalskih osnovnih šolah, in na njih malo starejši vrstniki - usposobljeni vodniki, posredujejo znanja in veščine svojim mlajšim prijateljem, organiziramo v zimskih, predvsem pa v letnih počitnicah taborjenja, ki se jih udeleži 200 do 300 otrok. Med njimi je v zadnjih letih tudi skupina otrok iz socialno šibkih družin. Za te otroke stroške bivanja sicer pokriva Center za socialno delo, vodijo pa jih naši vodniki. Tako tudi otroci iz socialno šibkih družin, ki med letom niso včlanjeni v taborniško organizacijo, del svojih počitnic preživijo v naravi med svojimi vrstniki - taborniki. Taborniki in skavti imamo skupne cilje, varovati naravo in v tem duhu vzgajati mlade. Zato bi bilo res nespametno nasesti ugotovitvam g. Stibriča, ki na takšen »politikantski način« v obe organizaciji, ki naj bi s politiko in političnimi strankami praviloma ne imeli nič skupnega, vnaša nestrpnost, sovraštvo in razdor. Mnogo pametneje in koristneje je združiti moči in, če hočete, tudi sredstva, v skupno dobro mladih v obeh organizacijah. Ivo(are Ali je to prav? Občani Preserij, smo se 10. 6. 99 zbrali v Osn. šoli Preserje, da bi zvedeli to in ono o načrtovani gradnji avtomobilske cone na tem področju. Pričakovali smo, da nam bo kdo od načrtovalcev ali pa tistih, ki so bolj ali manj (uradno) že dalj časa vključeni v »razmišljanje« o tem, razložil (ali pa skušal prepričati), katera izmed treh variant tras je najcenejša oz. sploh najpametnejša. Pa od tega ni bilo nič! Povabljene osebe so se izmaknile ... na zbor (prek 100 občanov!) jih ni bilo! Baje zato, ker je že odločeno (?!), da bo cesta šla prek Preserij - Kdo je tako odločil in na kakšnih razlogih temelji ta odločitev, tega prizadetim občanom ni sporočil nihče! Zbor je zato potekal na ravni, kakršne tako pomembna zadeva seveda ne zasluži! Ne preveč kratek pregled polomij na področju varstva okolja nam je predočil Lojze Jagodic: (iz Mengša). Kasneje smo zvedeli tudi za ravnanje nekaterih novih oblastnikov, ki - po polomijah sodeč! - sledijo še ne tako davnim predhodnikom, a na katere ti novi oblastniki sicer zelo pogosto pljuvajo! -Glede na to, da so mnoge zadeve takšne, da vznemirijo vsaka kolikor-toliko pozorna ušesa, menim, da je prav, če pozivamo županjo občine Domžale, da nam odgovori na naslednje: Na zboru ste bili nekajkrat omenjeni kot glavna zagovornica »lužne« variante, in prav vaše stlaišče naj bi prevesilo (potlačilo) drugačna mnenja (?). Ali občani Preserij po zaslugi katerih ste bili izvoljeni nismo vredni, da bi o »strojenju naše kože« karkoli zvedeli, ali pa je razlog za tako ravnanje kje drugje?! Radi bi zvedeli za razloge, ki so bili odločilni pri izoblikovanju vašega mnenja! Želimo, da jih navedete razvrščene za vsako od treh variant smeri. Naopravičljivo je, da k razpravi o tem ni bilo pritegnjeno širše občinstvo. Danes je to v vseh pogledih izvedljivo! Imamo medobčinsko glasilo! Govorjenje, da se z molčanjem (in številnimi navzkrižnimi |dezinformativnimi| podatki prikrivajo »žeparski« interes nekih posameznikov, v nekaterih primerih gotovo ni brez osnove, a govorjenju, da je za vsem tem »politika« oz. »višji družbeni interes« (katerega naj bi predstavljala neka zdajšnja stranka, kot nekdaj KP), lahko verjamemo le še v Butalah! Da bi ost naše kritike bila še bolj jasna, tole 1. - Če se v glasilu »Slamnik« trati prostor za take »podatke«, ki so za danes in za zgodovino popolnoma brez-vredni; 2. - da se na široko pisari o tem, kjer je treba postaviti versko znamenje (npr. kapelico); 3. - da se objavljajo po živi, kjer naj bi (neki prekrojevalci zgo dovine) podrli spominsko obeležje padlim borcem (za našo svobodo!), a da o zamišljenih potekih ceste (trasah) ni »spregovoril« nihče, je nezaslišana nemarnost! Cesta, katere »korist« je tako in tako dvorezna; cesta, ki bo imela neslućeno kvarne posledice (posebno za tiste prebivalce, ki se bodo »znašli« tik ob njej); cesta, ki se ne da odstraniti tako, kot da se da kapelica ali partizanski spomenik; cesta, ki bo za »vse čase« spemenila bivanjsko okolje vsem živim bitjem«(!), ta cesta v očeh novih voditeljev naše mlade države ni zaslužila skrbne, pametne, trezno razmišljajoče (pole mične) tiskane besede! (V časopisu »Slamnik« je že nekaj let vse manj prostora za pametno pretehtavanje resnih zadev. Vse bolj »mlatijo slamo«.) Znan je pcegovor: »Več glav več ve!« Ali se nekateri teh novih voditeljev imajo za toliko pametne, da zaležejo za sto drugih?! Sodeč po tem, kako mastne plače si jemljejo, svoje glave očitno zelo visoko cenijo. (Slišimo pa, da ne znajo pisati in da zato ni od njih »nobenega glasu«!) Tisti, ki delajo za plače teh spo sobnjakovičev, tistih stotisoč brezposelnih (ponižanih, razžaljenih, okradenih!), ki jih je že »zvilo« vaše modro vodenje, so in smo upravičeni poseči v vaše »račune«. - To pa zato, ker jih bomo morali - kot vedno doslej - mi plačati! Spoštovana (?) županja! Ne terjamo, da bi se sami trudili s strokovnim pisanjem. Naštejte pa nam tiste, ki bi to morali storiti! Ste pa nekim (baje) »znali« svetovati, naj se raje pogovarjajo, kakšne ograje naj bi imeli (si jih dali narediti?) ob bodoči avtomobilski cesti. In če je tako, potem bi najbrž tudi drugi »obcestni« občani bili upravičeni do kakšnega »nasvetka«... toda objavljenega v »Slamniku«! Seveda, pisanje vzame nekaj časa, pa nekaj znanja tudi terja. Ste pa (vsaj osebno) le nekoliko na boljšem, kot je nek naš minister, ki je potožil, da morajo najemati honorarce, ker redno zaposleni (z njim vred?) »ne spravijo nič skupaj«! (Lepo bodočnost nam bodo napisali ti, dobro plačani, državotvorci!) Konec koncev pa boste tokrat morda naleteli celo na razumevanje in pomoč uredništva »Slamnika«. V pričakovanju skorajšnje objave vašega odgovora, Marijan Slevec, Preserje Ali Slamnik bo ali ga ne bo več? Revanšistična politika Združene liste že od lanskih lokalnih volitev dalje želi neomajno in za vsako ceno zavladati in »prevzeti« Slamnik. Polemike o tem potekajo praktično na vsaki seji Občinskega sveta Občine Domžale, v delovnih telesih občine Domžale, razširile pa so se tudi v nekatere medije. Predvsem v Domžalskih novicah je ponovno opazen pritisk Združene liste oz. županje, da se sedanji uredniški odbor glasila Slamnik mora zamenjati še pred uradnim iztekom njegovega mandata. Veliko bralcev Slamnika me zadnjih nekaj mesecev obsipava z vprašanji, ali bo Slamnik še izhajal. Baje da krožijo Informacije o tem, da je s Slamnikom konec in da njihovega priljubljenega glasila ne bo več. Vsakdo od njih ludi pohvali moje objektivno in argumentirano pisanje oz. razkrivanje zapravljanja dav-koplačevalskega denarja s strani županje ter prikazovanja resnice 0 dogodkih med in po 2. svetovni vojni, ki je bila zaradi komunističnega režima (pre)dolgo skrita in celo prepovedana. Pohval in želja o tem, naj še naprej pišem in vztrajam v pokončni drži, prejemam resnično ogromno. Veliko je bralcev, ki v Slamniku poiščejo in prebero najprej moje prispevke, nato šele druge. Nekateri so mi celo priznali, da Slamnik berejo samo zaradi mojih prispevkov ter prispevkov ga. Dade Brejc (njeni Odsevi so zelo priljubljena in brana rubrika) ter g. Osolina. Mnogi od njih me sedaj tudi sprašujejo, če bodo morali namesto Slamnika res brati Domžalske novice, kar jim nikakor ni po godu, pa še slabo bi bili informirani, saj njih ne zanimajo horoskopi, vedeževanje, županjina stran in druge »tračanje« iz rumenega tiska. Zaradi vseh teh vprašanj in pritiskov na mene, naj še naprej pišem kritično in argumentirano v zvezi z delovanjem strank in posameznikov s strani politične kontinuitete prejšnjega, nedemokratičnega režima, sem se odločil, da bom vsem malce pojasnil situacijo v zvezi s Slamnikom. Kot sem že navedel v uvodu, je po stal pritisk od županje in Združene liste za zamenjavo uredniškega odbora takoj po lokalnih volitvah izredno močan. Za razjasnitev situacije je predhodno potrebno navesti nekaj informacij. Glasilo Slamnik ureja uredniški odbor. Zaradi razmerja sil, izraženega skozi lokalne volitve, je sedanji uredniški odbor sestavljen tako, da imajo v njem večino stranke slovenske pomladi. Stranke kontinuitete preteklega, komunističnega režima, so v njem torej v manjšini, a tega ni čutiti (kar poglejte, kako nenormalno veliko, glede na rezultat tedanjih lokalnih volilev, je objavljenih prispevkov županje, ge. Vere Vojske, borcev NOV itd.). Torej očitek, da se je Združeno listo in LDS oz. t. im. »levo opcijo« »izločilo« iz Slamnika, nikakor ne vzdrži. Nevesti je potrebne) še to, da ima LDS trenutno kar dva predstavnika v uredniškem odboru, Združena lista pa zaradi njihove lastne napake oz. nepoštenosti (za člana uredniškega odbora so namreč predlagali nekoga, ki nima stalnega prebivališča v naši občini) nobenega. Lahko bi ga sicer imeli, vendar bi se mo rali o tem dogovoriti »partnerski« in tudi politično sorodni stranki LDS in Združena lista. Če bi se LDS odpovedala enemu članu, bi enega imela tudi Združena lista. Do tega ni prišlo. Združena lista pa kot glavni očitek oz. zahtevek za zamenjavo uredniškega odbora navaja to, da oni nimajo člana v sedanjem uredniškem odboru. Je to »krivda« strank slovenske pomladi ali Združene liste? Očitno Združene liste. Po lanskih lokalnih volitvah je prišlo do preobrata. Združena lista sicer ni prejela več glasov kot pred štirimi leti, so pa uspeli »zlobirati« LDS, Zelene, Desus, Demokrate, Obrtnike in svetnico SLS. Skupaj imajo sedaj večino v občinskem svetu, kar nekako avtomatično pomeni, da bodo imeli prevlado tudi v uredniškem odboru, tako kot v vseh drugih odborih. Do tu vse lepo in prav, vendar... Nobena od strank slovenske pomladi nima nič proti temu, da se zamenja sestava uredniškega odbora, saj je to lo gična posledica rezultatov lokalnih volitev. Stranke slovenske pomladi pa vztrajajo samo na tem, da naj sedanji uredniški odbor svoje delo opravi do konca svojega mandata (november 1999), saj je to v skladu z demokratičnimi pravili kajti resnično ni nobenih razlogov, niti najmanjših ne, za predčasen konec mandata. Tu pa sedaj nastopi Združena lista. Zaslepljeni zaradi »uspešnih« volilnih rezultatov in prežeti z revanšizmom, so zahtevali zamenjavo že takoj po volitvah, ob tem pa navajali, milo rečeno, povsem izmišljene in neresne razloge, jedro spora pa je povsem drugje. Po informacijah, s katerimi razpolagam, je jedro spora v tem, ker pred časom nek županjin članek, ki ga je napisala »po službeni dolžnosti« (če me spomin ne vara), ni bil honoriran, nato zato, ker ni bila objavljena njena fotografija skupaj z našim nadškofom in metropolitom dr. Francom Rodetom (na ta način se je namreč hotela »prikupiti« vernikom) in ker smo nekateri pisci (večkrat se ob lem omenja moje ime) kritično in z argumenti pisali o njenem nepotrebnem trošenju javnih (davkoplačevalskih) sredstev - očitno bi jo morali hvaliti ali vsaj biti tiho, kar pa (vsaj za mene) v neki demokratično urejeni državi, kjer naj bi bila poraba javnih financ resnično javna, ni sprejemljivo. Če malo razmislile, potem lahko ugotovite, da so torej natolcevanja v smeri, češ da je prejela toliko glasov na volitvah zaradi »napadov« nanjo prek Slamnika, povsem zgrešena. Če hi bilo to morebiti celo res, potem bi ona vsekakor vztrajala na tem, da se sedanjemu uredniškemu odboru mandat podaljša, jaz pa da bi imel v vsaki številki na voljo najmanj eno stran, na kateri bi jo napadal... Združena lista in županja so v ihti in ob revanšizmu polnoma pozabili, da smo pri nas leta 1990 z veliko večino (več kot 90)% ukinili komunizem in da imamo sedaj pri nas demokracijo. Demokracijo, ki si jo oni razlagajo in tolmačijo očitno povsem po svoje (iz tega tudi izhaja splošno politično in so< ialno stanje v naši državi in občini, ko marsikdo pravi, da je bilo »prej bolje«). Zato so ob »prevzemu« Slamnika »za vsako ceno« »pozabili«, da je potrebno gradiva (tudi novi odlok o glasilu Slamnik) predhodno obravnavali na delovnih telesih Občinskega sveta. Zahtevo po zamenjavi uredniškega odbora pa je Združena lista dala že kar na prvi seji nove sestave Občinskega sveta Občine Domžale?, ko niso bili izoblikovani niti predlogi za sestavo odborov in komisij, kaj še-ie, da bi bili ti odbori pregledali gradivo v zvezi s Slamnikom. Naslednja napaka je bila, ker so s pomočjo glasovalnega stroja (Združena lista, LDS, Demokrati, zeleni, Desus, Obrtniki in svetnica SLS) kar sprejeli odlok o glasilu Slamnik, ne meneč se za posledice in pravno načelo, da če je en odlok z isto vsebino že v obravnavi, se v proceduro ne sme sprejeti še enega z enako tematiko oz. vsebino ter da odloka ne morejo predlagati svetniške skupine. Hkrati so naredili tudi novo pravno napako, ko so kar razrešili uredniški odbor. Pri tem so seveda šli tudi mimo tega, da morata za tovrstne »posege« dati soglasje občini Lukovica in Moravče. Pred tema občinama so se hoteli »zavarovati« celo tako (da, celo lako daleč so šli), da bi olji ina I lun Žale oz. »županjini svetniki« ustanovili še en časopis (torej bi imeli v Domžalah kar tri časopise), ki bi se financ iral striktno iz proračuna (ne tako, kot Slamnik, ki se pretežno pokriva z reklamami in oglasi). Kršitev v zvezi s predčasno razrešitvijo uredniškega odbora s tem seveda še ni konec, a bi porabil preveč časa, da bi naštel vse. Me pa močno mika, da bi postopek v razrešitvi sedanjega uredniškega odbora ter sprejemanja odloka o glasilu Slamnik dal pod drobnogled kakšni ustrezni državni in evropski instituciji. Če že ne zaradi drugega pa zaradi tega, da bi l,i zadeva služila kot šolski model kršitve zakonodaje s strani tistih, ki jo sprejemajo, ter dokaz, kako se v naši državi svetniki Združene liste, LDS, Demokratov, Zelenih, Obrtnikov, Desusa in celo svetnica SLS, ki so prvi, ki bi morali spoštovati pravne akte, zaradi revan-šistične politike peščic e posameznikov iz Združene liste odločijo, da bodo zavestno kršili zakonodajo. Mar ni lo že uvod v anarhijo in ponovni totalitaristič-ni režim, iz katerega smo komaj splezali in katerega posledice bomo čutili še leta in leta? Kaj bo torej s Slamnikom? Novi uredniški odbor bo začel z delom meseca avgusta, stari bo pripravil samo še eno številko. Upam, da nova urednica ne bo oseba, ki je sedanja županjina tiskovna predstavnica in svetovalka, saj bi v tem primeru županja v Domžalah »imela« kar »dva« časopisa... Zagotovo pa novi uredniški odbor ne bo »spustil skozi« mojih prispevkov o morebitnih ponovnih spornih županjinih finančnih transakcijah. To sklepam zaradi tega, ker so avtorji novega odloka o glasilu Slamnik ob prvi obravnavi zahtevali, da urednik ali član uredniškega odbora ne sme biti občinski svetnik (to se je med vrsticami seveda nanašalo samo na mene - le kaj bi si izmislili, da bi me onemogočili, če se jaz ne bi odločil, da kandidiram za svetnika?). Ko smo jih malo poučili o tistih določbah ustave, po kateri smo vsi enakopravni, so se ustrašili in so to zadevo črtali iz predloga. Zgodba s Slamnikom torej še ni čisto zaključena. Še posebno ne v primeru, če se odločim in zadevo posredujem »na višji nivo«. V tem primeru bi se znalo celo primeriti, da bi sedanji uredniški odbor svoje delo nadaljeval še precej dolgo. Če pa ne, pa obstajajo tudi druge možnosti objektivnega obveščanja (česar v novem Slamniku, po mojih predvidevanjih, verjetno ne bo več). Ena od njih je recimo možnost, da informacije pridobite iz našega internega domžalskega glasila SDS, ki smo ga poimenovali Zaupanje. Člani SDS iz naše občine ga dobivajo brezplačno, simpali-zerji in ostali zainteresirani pa»ga lahko dobite v času uradnih ur na sedežu na še stranke (vsak torek od 18. do 19. ure) oz. vam ga bomo po želji pošiljali po pošti. Druga možnost, o kateri se dogovarjamo, je tednik Demokracija, v okviru katerega vas bomo tedensko obveščali o dogajanjih v naši občini. Možnosti pa s tem seveda še niso izčrpane. Slamnik kol takšen pa bo sedaj po prehodu v »druge« roke, očitno stagniral in zna se primeriti, da ga čez nekaj časa res ne bo več... IANEZ STIBRIČ Hvala, Bogdan! Ko sem se odločil, da tebi in tvoji pomočnici g. Mariji, kakor vsemu oz. celotnemu Slamnikovemu uredniškemu odboru v imenu somišljenikov ter v svojem imenu posredujem zahvalno pismo, mi je prišel na misel latinski pregovor. ROMA NON UNA DIE ADIFICATA EST, kar pomeni: RIM NI BIL ZGRAJEN V ENEM DNEVU. Kakor je naše življenje kratko in negotovo, tako je tudi vsako človeško delo nepopolno in včasih tudi enostransko. Slamniku so nekateri očitali, da je bil v nekaterih člankih preoster in da so se določeni avtorji v svo jih prispevkih ponavljali ter da je bil preveč cerkven...; ostaja pa dejstvo, da so nekateri njegov izid vedno znova pričakovali. To pa menda že nekaj pove. Ker sem bil tudi sem urednik, in sicer krščansko-demokratskega glasila NAŠI POGLEDI, kakor sam veš, bolje razumem negodovanje določenih krogov. Če koga motijo tako imenovani cekrve-ni prispevki, naj jih kar preskoči in bo vse v redu. Verjamem, Bogdan, da si svoje delo opravljal z voljo in se ti za ves tvoj in vaš trud v imenu somišljenikov in v svojem imenu iskreno zahvaljujem. Zunanja podoba Slamnika pa, kolikor vem, prekaša vsa druga občinska glasila v Sloveniji. Podobnega mnenja je tudi upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Skratka, Bogdan, Bog te živi in vse najboljše za tvoj rojstni dan, katerega si boš še posebej zapomnil. Tvojemu nasledniku ali naslednici pri urednikovanju Slamnika pa za sedaj želim dober start. Naj končam v svojem tonu: Ostanimo združeni v Božji ljubezni. IVAN KEPIC Državno tekmovanje učencev 8. razreda v znanju angleškega jezika V letošnjem letu je bilo v tekmovanje vključenih 9.57 tekmovalcev. Kot je določeno v pravilniku o tekmovanju, učenci lahko osvojijo bronasto, srebrno in zlato priznanje v treh kategorijah: redni pouk tujega jezika, fakultativni pouk in zunaj konkurence. I )ržavno tekmovanje je bilo v skladu s pravilnikom organizirano po štu-clijskih skupinah. 20. aprila je potekalo državno tekmovanje za Šs i >onr Žale Kamnik Mengeš Ir/in na OŠ Trzin. Tekmovalo je 47 učencev, 4(> v kategoriji redni pouk, i učenec pa je tekmoval zunaj konkurence, i JčeiK i, ki so osvojili 69 in več točk, so dobili bronasto priznanje teh je bilo 540; učenci, ki so osvojili 83 in več točk, so dobili srebrno priznanje teh je bilo 230; učenci, ki so osvojili fili ločk in več pa so osvojili zla to priznanje teh je bilo 11 7. cilj tekmovanja je spodbujanje učencev k poglobljenemu učenju tujih jezikov ter odkrivanje bolj nadarjenih za tO področje, lekmovanje tako predstavlja dodatno motivacijo, obenem pa tudi priložnost za primerjavo znanja med posameznimi učenci osnovnih šol pred vstopom v srednjo šolo. Prejemniki zlatega priznanja lahko uveljavljajo 5 dodatnih točk pri postopku vpisa v srednje šole. Rezultati državnega tekmovanje so naslednji: ZLATO PRIZNANJE SO OSVOJILI mesto učenec šola št. točk mentor uvrstitve 20. Tina SAKSIDA OŠ Domžale 93 Vika MIRMJN 44. Maja KI K MAN (>š, V. I*l RKA 91 Andreja Ml/AN 45. Domen KERN OŠ Radomlje 91 lelka MtKLAVČIČ 61. Martin SITAR ()š Mengeš 90 Marija 1IVAKI )VIČ «2. i lelerta KAI IŠNIK OŠ V. Perka 89 Andreja Ml /AN 11 i. Ijaša MISI.EI OŠ Mengeš 88 Marija LIVAKOVIČ ZLATO PRIZNANJE v kategoriji zunaj konkurence je osvojil 2. Žiga DERMITZ OŠ Radomlje 88 lelka miki AV( IČ SREBRNA PRIZNANJA SO OSVOJILI: 150. Mojca LESKOVEC OŠ V. Perka 87 Andreja MEŽAN 151. Petra KREGAK OŠ Radomlje 87 Zdenka MEGLIC 194. Tanja MERČUN OŠ Mengeš 86 Marjanca PLTKINA 235. lurij NEMEC OŠ Rodica 85 Marta ŠKUFCA 285. Nina ROGAČ OŠ Trzin 84 Nuša SLATNER 286. Katja PETKOVŠEK OŠ V. PERKA 84 Andreja MEŽAN BRONASTA PRIZNANJA SO OSVOJILI Rok TAVČAR - OŠ Marije Vere, Metka MALOVRH - OŠ Radomlje, Primož ZUPAN - OŠ Franca Albrehta, Gašper TOPLIČAN - OŠ Domžale, Mi-rela IKIĆ - OŠ Mengeš, Klemen BRUMEC - OŠ Stranje, Nina VENGUST -()š stranic, len a PRIM( oš i. Albrehta, Blaž i >R< >l < < >'. Radomlje, trika KOVAČ OŠ Dob, Aleksandra Doroteja RETTINGER OŠ Rodica, I lasa KC )PI I AK ( )š I lomžale, I rika GODEC t IS V Perka, Malej V( )J SKA OŠ Dob, Črt JAMŠEK Oš T. Brejca, Mirjam PEKLAR OŠT.'Brej i a, Blaž VKl A( NIK < )Š M. Vere, Domen DAI.AN OS Trzin, Ines II Rl I INA ()š kodi. a, Boris Gl KAK - < )š Moravče, lurij |l JI IANI ( IS Kodi < a, Anja (,|l K( ,1 K Oš F. Albrehta, Špela KRAII OŠ F. Albrehta, Aleš ADAMIČ OŠ Domžale, Katja JERAJ OŠ Mengeš, spela ŠTRITOI OŠ Stranje, Matjaž EKMI ČIC ()Š Rodi« a, Ijaša Ml AKAR (is Stranje, Bošt jan ŽANKAR - OŠ V. Perka. Vsem učencem, ki so se izkazali na državnem tekmovanju, iskrene čes-tike. Čestitke veljajo tudi mentorjem, ki so s svojim zavzetim in intenzivnim delom vodili svoje učence na poti k uspehu. Podelitev vseh priznanj bo na zaključni prireditvi - valeti za učence 8. razredov na posameznih šolah. Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem pa želimo prijetne počitnice. STANKA IAKLIČ Vodja ŠS za angleški jezik Domžale /lamnik junij ) itn. Vodja tekmovanja je bil Peter Zupančič. Mengeš V počastitev praznika ()bčine Men geš je v torek, 1. junija I 999, Šahovsko društvo Mengeš v prostorih Mi Amigo v Mengšu priredilohitropotezni (K) minut) šahovski turnir. Na turnirju, ki ga je vzorno vodil glavni sodnik Frane Poglajen, je sodelovalo 21 šahislov in tri šahistke (mojstrice Pavla Košir, lulka Burja in Ana Martinjak). Premočno je zmagal 33-letni mojstrski kandidat Dušan Zorko, član ŠS lonio Zupan Kranj, ki je samo v zadnjem, to je 9. krogu oddal nasprotniku polovico točke. Zelo dobro se je s tretjim mestom odre/al mojstrski kandidat Boris Skok iz Vira. Zmagovalec: turnirja je v trajno last prejel pokal občine Mengeš, prvi trije pa so prejeli tudi spominske diplome. Končno stanje: 1. Dušan Zorko (MK) 8,5, 2. Igor Babnik (MK) 7, 3. Boris Skok (MK), 4. Bojan Hribar (MK), 5. Jožef Zidarič (II. kal.) 6, 6. Marjan Ogri-nec (II.kat.) 5,5, 7. Anton Trebušak (MK), 8. Pavla Košir (ŽM), 9. Marjan Ocepek (II. kat.) 5, 10. Alojz Jagodic (II. kat.) 4,5 itn. Šentilj V nedeljo, 2. maja 1999, se je v bližini slovensko-avstrijskega mejnega prehoda odigral šahovski turnir v aktivnem šahu (2x 15. min.), na katerem je sodelovalo 36 šahistov. Po 9. krogih je končnega zmagovalca odločil srednji buholc: koeficient, saj so kar trije šahisti zbrali največ (7) točk. Po tem računalniškem izračunu je postal zmagovalec turnirja FIDE mojster Marjan Črepan, član ŠK Kovinar Maribor. Na zelo dobro 1 ). mesto se je »dvignil« moravski šahovski »orel-, Alojz Cerar, ŠK Zagorje ob Savi. Najboljši ša hisi SI) Napredek Domžale pa je bil moj strski kandidat Jože Skok, ki je zasedel dokaj solidno 14. mesto. Tudi 19. mesto 74 - letnega prvokalegornika Petra Zupančič iz I )omžal je vredno vse pozor nosti! Končno slanje. 1. Marjan Črepan (FM), 2. Zoran Veličkovič (M), 3. Miran Zupe (MM), 7, 4. 4. Mihael Lindner (I. kal.I, 5. Tadej Sakclsek (II. kat.) 6... 13. Alojz Cerar (I. kat.), 14. |ože Skok .5... 19. Peter Zupančič (I. kat.), 4,5.... 29. Janez Bizjak (IV. kal.) 3 itn. Lesce Šahovsko društvo Murka Lesce je v nedeljo, 13. junija 1999, organiziralo že 6. mednarodni šahovski turnir, na kale rem je tekmovalo 36 šahistov. Po 7. kro gih švicarskega sistema po slovenskem ralingu v pospešenem šahu (2x15 min.) je s petimi zmagami in z dvema remijema zmagal mednarodni mojsler Zlatko Bašagič. Na zelo d< »bi o 9. i neslo se je 2M vihtel prvokalegornik Vilomir Janjič iz Vira, član ŠD Napredek Domžale. Končno stanje: 1. zlatko Bagail< (MM) 6, 2. Matej Šebenik (MK) 7, .3. Ste-van Kecič (MK), .5,5, 4. Vojko Srebrnič (MK), 5. Jože Percl (I. kat.) 5, 6. Igor Babnik (MK), 7. Ana Srebrnič (ŽMK), 8. Igor Kragelj (FM), 9. Vitomir (anjič (II. kal.), 4,5 ...17. Alojz Cerar (I. kat.) 3,5... 27. Peter Zupančič (I. kal.) 3 itn. Nova Gorica V Novi Gorici se je v soboto, 5. junija 1999, v 9. krogih (2x15 min.) 8. odprtega mednarodnega prvenstva pomerilo 52 šahistov. Povsem zasluženo je prvo mesto brez (bolečega) poraza zasedel domači mednarodni mojster Aljoša Gro-sar. S svojo uvrstitvijo sta bila zagotovo zadovoljna tudi šahista ŠD Napredek Domžale, in sil 61 mojster Vladimir Iva-čič z ti. mestom in mojstrski kandidal Boris skok zti. mestom. Končno stanje: 1. Aljoša Grosar (MM) 8, 2. Simon Jerič (MM), 7,5, 3. Matjaž (listin (M) 7, 4. Ante (urkovič (FM) 6,5,4. Goran Mufič (FM) 5,6. Igor Kragelj (FM), 7. Luciano Carlo (M), 8. Vladimir Ivačič (M), 9. Darko Devčič (MK), 10. Predrag Kliska (MK) 6,11. Boris Skok (MK)... 15. Jože Skok (MK), .5,5 ... 34. Alojz Cerar (I. kal.)... 39. Janez Bizjak (IV. kat.) 4 itn. Zgornja Polskava Tu je bil v soboto, 12. junija 1999, i. šahovski turnir veteranov (nad .50 let) Slovenije Sodelovalo je kar 72 šahistov, ki so se med seboj pomerili v pospešenem šahu (2x 20 min.). Po 9. krogih je z osmimi zmagami in enim porazom prepričljivo zmagali in osvojil naslov državnega vetei.inskega prvaka mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič (I.), član ŠK Triglav Krško. Viceprvak je po odločilni zmagi v zadnjem krogu s Ireljeuvrščenim mojstrskim kandidatom Gorazdom Kle-menčičem (7t.) poslal domžalski šahovski mojster Vladimir Ivačič (7t.), član ŠD Napredek Domžale. Čestitamo! Trbovlje Na odprtem šahovskem prvenstvu Zasavja v pospešenem šahu je v nedeljo, 30. maja 1999, sodelovalo 14 šahistov. Zmagal je domači mojstrski kandidat Hinko Jazbec, ki v 7. krogih (2x 15 min.) ni doživel nobenega poraza, ampak je v prvih petih krogih vse svoje nasprotnike premagal, v zadnjih dveh pa je z obema remiziral. Na zelo dobro tretje mesto se je zavihtel domžalski mojstrski kandidat |ože Slak, član ŠD Napredek Domžale. Končno stanje: 1. Hinko Jazbec (MK) 6, 2. Oto st. Kranjc (MK), 5,5 3. Jože Skok (MK), 5, 4. Franc Kotnik (I. kat.) 4,5 ... 7. Janez Grčar (III. kat.) 4 ... 10. Alojz Cerar II kal.) t, 11. (anez Bizjak (IV. kat.) 2 itn. Prevoje ENOLETNO DELO ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA ČRNI GRABEN »Šahovsko društvo Črni graben« je bilo ustanovljeno 15. maja 1998 in ima prostore v Gasilskem domu Prevoje v Šentvidu 33, od koder je tudi prišla pobuda za ustanovitev. Ustanovni člani so: Viktor lemec, Marjan I )olinšek, Franc Pevec, I rane Andrejka, Marjan Vindišar, Janez Hribar, Martin Andrejka, Lojze Cijan, Tomo Omahna, Mihael Andrejka. Društvo pokriva celotno območje oli-< ine lukovica in ima za zdaj dve sekciji. V letih I 97 i 1976 je ze delovala Šahovska sekcija Prevoje pod okriljem Šahov skega društva Domžale, ki jo je vodil lemec Viktor in je že prirejala kategorniške turnirje in se udeleževala občinskih tekmovanj. Izvoljen je bil Izvršni odbor Vik lor |emec, predsednik; Marjan Dolinšek, podpredsednik; Martin Andrejka, blagaj nik; Lojze Cijan, tajnik; Tomo Omahna, član; predstavnik Šahovske sekcije t ira dišče; lanez Pustotnik, predstavnik Šahovske sekc |je Krašnja, V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Marjan Vindišar, predsednik; I rani Andrejka, član; Miha Andrejka, član in v disciplinsko komisijo: Ivan Hribar, predsednik; lanez Kotnik, dan; lanez Pevec, član. Potrjen je bil os-nuiek žiga in pei a ta društva, ki ju je ob •likoval Božidar Stupica. Prvič je nastopila šahovsak ekipa občine lukovica na Obrtnem sejmu leta 1996 v Domžalah v postavi Ivan Hribar, Viktor Hribar, Viklor lemci in Marjan I tolinšek in osvojila prvo mesto pred ša-hisii občine i (omžale in občine Mengeš, ter s tem prehodni pokal. I ela 1998 pa je zasedla 2. mesti i za I lomžalami in pred Moiavčani in Mengšem, Izvedeno je bilo srečanje na desetih deskah vsak z vsakim v letu 1997na povabilo šahistov občine Moravč e v Moiav Čah, ki se je končalo v našo koiist z re JN MEMORIAM Stane Laznik Tudi šahisti smo obnemeli ob tragični novici, da te ni več med nami. Dolgo vrsto Ivi svojega življenja si posvetil šahovski dejavnosti na dom/alsko-kamniškcm področju. te v otroških letih si vzljubil Uh In mu poleg drugih Športov, ki si jih go jil, OStal/vrst do kom i življenj,i. .S/» va si bil aktivni igralec, nato pa organi/,ilm, voditelj in sodnik najrazlh nejših tekmovanj. Pri vseh večjih ša hovskih prireditvah si bil dejavno so udeležen. Poleg tegapa sjbllvesten zaplsovalet šahovskih dogodkov na šega društva. Brošura 50 let šaha na Domžalskem in tvoji drugi pisni prispevki bodo spominjali na tvojo plodno dejavnost \ društvu, Bodo i mi rodovom si ohranil dragot ene podatke o šahovskem življenju pri nas. Kil si nas dolgoletni predsednik ša hovskega društva in ga uspešno vodil. S svojim nesebičnim volonterskim delom, skromnostjo in preda- nosijo šahu, si hit vsem nam vzor. Odklanjal si vsakršno nagrado za svoje tlelo. I veje najbolj dragOi eno delo pa le bilo delo z mladimi, ki si mu posve tU in mu bil popolnoma predan zadnjih nekaj let. S tvojo pomočjo je društvo organiziralo srednjo šahovsko šolo in poletne mladinske lahore, ki sijih vodil. Rezultat tega dela z mladimi je okrog sto kategoriziranih aktivnih mladih igrali e\ /a tvoje delo se h Šahisti zahvalju jemo. Pri našem nadaljnjem delu le bomo pogrešali vsi šahisti, predvsem še mladi. zultatom 4 i:38, v letu 1998 pa povratno srečanje na Prevojah, ki se je končalo z rezultatom 51,5:48,5 spet v našo korist. Organiziran je bil tudi šahovski krožek na OŠ Janko Kersnik Brdo pri Lukovic i, ki ga je usmer|al predsednik društva, pomagal pa mu je učenec osmega razreda Miha Dolinšek. Posamezniki s šole so se udeležili lekmovanja v Komendi, kjer je Blaž Icmei zasedel 1 t., Gašper Dolinšek 19. in David Češka 25. mesto med 47 tekmovalci. Predlog plana dela v letu 1999/2000: sodelovanje v III. šahovski ligi, sodelova nje na srečanju občin v OTganizai i ( )b čine Lukovica, srečanje Moravče-Črni graben, tekmovanja med Krajevnimi skupnostmi v okviru občinskega praznika, udeležba na šahovskem tekmovanju na Obrtnem sejmu v Domžalah, organizacija dveh turnirjev za kategorije (najprej za IV., potem morda že za tretjo...), sodelovanje z (iS Brdo in vodenje šahovskega krožka, (navezava sodelovanja s kakim tujim klubom), udeležba na turnirju posameznikov v Gradiščah in Krašnji, izobraževalni šahovski večeri v klubski sobi. I Članom šahovskega društva želimo še veliko uspehov v nadaljevnaju. Viktor Jemec Mladinski šah Komenda - Dolžan sem popraviti svoj spodrsljaj, zato bom, čeprav že nekoliko pozno, poročal o kategornem turnirju IV. kategorije, ki je bilo od pet ka, 5. marca do sobote 13. marca 1999 v prostorih Šahovskega kluba Komenda. Po 9. krogih bergerjevega sistema (tempo b0 min, na igralko) je med devetimi mladimi šahistkami prvo mesto zasedla Vesna Brezovšek (ŠD Napredek Domžale) in hkrati osvojila tudi tretjo kategorijo. Tretjo kategorijo so osvojile še Maša Ivanovski, Katja Markelj in Kristina Pelarka (OŠ Venclja Perka Domžale). Ljubljana Na 5. turnirju osnovnošol c ev IJL)bljanske regije v pospešenem šahu (2x15 min.), ki je bilo v petek, 28. maja 1999, je sodelovalo kar 61 šahistov. Prvo mesto je po 7. krogih presenetljivo osvojil 14-letni tretjekategornik Ožbej Peterle (6,5), učenec OŠ Mirana Jarca Ljubljana (in najstarejši sin predsednika SKD). Zelo dobro 3 mesto je zasedel Rok Zabret (5,5.), OŠ Domžale, lep us peh pa sta doživela tudi Luka Pavlic (ti. mesto) in Žiga Osolin takoj za njim vsak od njiju je zbral 4,5 točke. Komenda Izredno dejavno Šahovsko društvo Komenda je v osnovni šoli Komenda-Moste priredilo dvodnevni (21.-22. .5.) šahovski Turnir rujadih Komenda 1999. Mladi šahisti in mlade šahistke, ki so bili razdeljeni v pet skupin (rating), so odigrali 9 krogov dirigirane FIDE variante švicarskega sistema (30 min. na igralca). Turnir je vodil glavni šahovski sodnik Franc Poglajen, »duša slo venskega mladinskega šaha«. Open A - Avtohiša Real: 1. Sašo Brus-njak 7, 2. (ernej Novak 6,5, 3. Luka Lenič 6(17 igrale ev). Open B- Pekarna Hrovat: 1. Ksenija Novak 9, 2. Vesna Rožič 8, 3. Simona t ■!sir i. i igralk). ((pen C - Kemostik: 1. Jernej Mazej 8, 2. Peter Lendero 7,5, 3. Žiga Purič 6,5 (28 igralcev). Open D - Cvetličarna Mateja: 1. Edi Pelerlin, 2. |ure Kržišnik, 3. Matjaž Cerar 7,5 (48 igralcev). Open F - Zavarovalnica Triglav; 1. Saška Bilbija 8, 2. Anja Fine 7,5, 3. Maša Ivanovska 6,5 (13 igralk). V Limbušu je bilo v aprilu 8. državno ekipno šahovsko prvenstvo do 12 let za dekleta in dečke, kalerega so se po uspešnih nastopih na občinskem in regijskem nivoju udeležili tudi učenci Osnovne šole Dob, ki jih je vodil mentor in eden najbolj znanih šahistov v naši občini g. Vide Vavpetič. Ekipo so sestavljali: Žiga Osolin, Uroš Pirnat, Matjaž Cerar, Andrej Rokavec (drugi najboljši na tretji deski), Tadej Cerar (najboljši na peti deski). Mladi dobski šahisti so pokazali veliko znanja in kombinatorikeT pa tudi brez potrpljenja, zbranosti, kondicije in logičnega mišljenja ni šlo. Včasih je k uspehu ali neuspehu pripomogla tudi športna (ne)sreča. Med 25 ekipami iz vse Slovenije so zasedli četrto mesto, vsem petim fantom in mentorju g. Vide-tu Vavpetiču iskrene čestitke in tudi v prihodnje veliko uspeha na črno-belih poljih. V. V. Za šahovske sladokusce Zdi se mi prav, da tokrat vsaj z eno šahovsko partijo predstavimo dvaindvajsetletnega Ljubljančana Dušana Pavasoviča, novega slovenskega šahovskega velemojstra. Ta velik met mu je uspel na turnirju po švicarskem sistemu v Pulju (29. 5.-7. 6. 1999) na mednarodnem šahovskem turnirju 13. OPEN PULA 99, kjei je zbral za htevanih 7 točk in s petimi zmagami ter štirimi remiji končal tekmovanje brez poraza. Pika na i je bil zagotovo zmaga nad vrhunskim hrvaškim velemojstrom Zden-kom Kožuljem v predzadnjem krogu. Pa si nujno brezkompromisno šahovsko borbo pobliže oglejmo! DuškoPavasovic: Zdenko Kožul Sc31?TMB 17. Te4+-] 16.... L:e1 17.T:e1 T:d4 18. Lg3 De7 19. Df4 1. e4 c5 2. Sf3 e6 3. c3 Sf6 4. e5 Sd5 5. Lc4 Sb6 6. I h t d6 7. d4 c:d4 8. c:d4 d:e5 9. S.eS Sc6 10. S:c6 b:c6 11.0-0 Dh4N 111 ... La6 12. Tel Le7 1.3. S< I 043 14. Dg4 Ldi 1.5. Le3 Tb8 II,. I adi I (S 17. Dfi Sd', I8.UI ll(, 19. Se4 Tb4, 20. L:d5 c:d5 21. S:f6+ D:f6 22. Df4 Tc8 23. b3 Tb6 24. Lb3 Tc2 25. Tel g5 26. Df3 g4 0-i Tegzet: L-Klebel, M/Budapest Spring op 199()/EXP 17; 11... Le7 12. Sc3 0-0 13. Lf4 La6 14. Tel Lc4 15. L:c4 S:c4 16. Tel Lf6 17. Se4S:b2 18. Dc2 L:d4 19. Tb1 f5 20. Le3 f:e4 21. L:d4 Schmidt W-Otl,F/ FRG-ch qual Bad Neus-i.mIi 1988/GER 01/0-1 (55)] 12. Sc.3 Lb7 13.Te1 o-o-o+= [13 ... I (K," ti g3 Dh3+-| 14. Se4-|14. Te4l? je vredno pozornosti Dfb 15. Dh.5+-|14... h6 15. Df3 Lb4+- [15 ... T: (14!? je zanimivo 16. .', I Dc7=| 16. Lf4= 116,. e5+- [19 ... Kd8 20. De5 Db4=+| 20. D:e5 D:e5 21. L:e5 T:e4 22. T:e4 c5 23. L:g7 Td8+- ( 23 ... Tg8l? 24. Tg4 Ld5+-| 24. Te7 c4 25. Lc2 Ld5 |25 ... Le4 26. T:e4 Td2 27. La4 S:a4 28. T:c4+ Kb7 29. g4+-| 26. L.:h6 Th8 |26 ... Td7 27. Lf5 Kd8 28. T:d7+S:d7 29. Le3+-| 27. Lg7 [27. Lg7 Td8 28. Le5+- (28. T:a7t! Ie4 29. h4 l:c2+-)l 1-0 Problemski šah Domžalskega ljubitelja problemskega šaha laneza Nastrana smo pred nekaj leti ze (skromno) predslavili bralcem rubrike Na čr-nobelih poljih. Tokrat ga predstavljamo z novimi uspehi, ki jih je od tedaj doživel, za bralec Slamnika pa je tudi izbral in komentiral šahovski problem na temo mat v dveh potezah. Ob tej priložnosti nanizajmo še nekaj njegovih vidnih »problemskih« uspehov oziroma rezultatov: - 2. in 4. nagrada angleškega časopisa The Problemisl za leto I996 v skupini pomožnih matov - častno priznanje časopisa československv šach, Praga za leto 1996 v skupini ilvopoleznikov - 3. častno priznanje časopisa The Problema-tist za leto 1997 v skupini eksotičnega šaha -1-5 nagrada na turnirju Brabec-60, Bratislava 1998 (v sodelovanju s Petrom (ivozdjakom iz Slovaške) »Za bralce Slamnika sem izbral problem, ki je prejel 6. častno priznanje slovaškega časopisa Mat-Pat. Če beli skakač ne bi bil zvezan, bi lahko dal mat na dva načina, na c3 ali na 14 ( e bi bil na potezi črni (temu re čemo navidezna igra) in bi odvezal belega skakača, bi ta imel na voljo enega od obeh matov: 1.... Le5, 2. Sc3 ali 1. ... Se4, 2. Sf4.: V rešitvi se beli skuša odvezali sam: 1. Te3, vendar skakač še vedno ne more matirati, saj črni kralj zdaj lahko zbeži na d4. Pojavi pa se grožnja De6.; in ko se črni brani pred njo, sam ponovno omogoči oba skakačeva mata: 1.... f3: 2. Sc3 (Th4 drži d4| ah I Dc6; 2. Sf4: (La7 drži d4). To pa še ni vse. Če črni igra enako kot v navidezni igri, prav tako brani grožnjo De6, a na to se pojavita dva nova mata: 1.... Le5, 2. Te5: in 1. ... Se4, 2. Fe4:.« lanez Nastran 6. častno priznanje Mat-Pat 1994-1995 Marlin, Slovaška Mat v 2 potezah Shovv skupina Kotalkarskega kluba PIRUETE pred nastopom na Danskem. KOTALKARSKI KLUB PIRUETA Deveti v Evropi Mesec maj je bil za Kotalkarski klub Pirueta zelo dejaven. Hitrostni in umetnostni kotalkarji so sodelovali kar na štirih pomembnajših tekmovanjih in se z vseh vrnili z odličnimi uspehi. Najprej so na sceno stopili hitrostni kotalkarji, ki so sodelovali na Madžarskem. V mestu Szombathelv so bili najuspešnejši v kategoriji mladincev, saj je zmagal (ERNEJ STIPA-NIČ, drugi je bil ROK MELE, tretji pa GREGOR SLAK. Zmagali so tako na kratki kot dolgi progi in bili najboljši tudi v štafeti. Ob prazniku dela je sledilo tekmovanje umetnostnih rolkarjev na Danskem v Friderkssundu. KK Pirueta je na tekmovanju tradicionalen gost in tudi tokratni sedmi obisk je bilo zelo uspešen, saj je bila TEJA RUS med mlajšimi mladinkami prva, NINA GRILJ pa druga med članicami. Največje tekmovanje za klub PIRUETA v mesecu maju je bilo prav gotovo EVROPSKI POKAL v shovv tekmovanju, ki je bilo v Bremerhavnu v Nemčiji. Sodelovalo je 912 kotalkarjev iz 42 klubov in 10 držav. Med njimi je bilo tudi šest kotalkaric iz kluba PIRUETA, in sicer TEJA RUS, SAŠA IN MAJA GRMEK, MAJA MUŠIP, NINA GRILJ in PETRA ŠVAJGER. Nastopile so v kategoriji male grupe in quartet. Posebno četvorka je bila izredno uspešna, saj je zasedla deveto mesto. V shovv kotalkanju je namreč viden izreden napredek predvem shovv plesalcev iz Izraela, ki so prednjačili v vseh elementih kotalkarskega plesa. KK Pirueta je bil edini predstavnik Slovenije na tem tekmovanju, ki je imel toliko moči, da je svoje znanje znal prenesti na evropsko sceno umetnostnega kotalkanja. Tudi vadi-teljica skupine FIONA JOHNSON je bila zelo zadovoljna z uvrstitvijo, še posebej, ker so tekmovalke zadnje dni tik pred odhodom pestile poškod- Povabilo Kotalkarski klub PIRUETA vabi vse ljubitelje umetnostnega kotalkanja na tradicionalni turnir PIRUETA 99, ki bo v soboto, 24. junija 1999, v Sprotnem c entru TEN TEN. Vljudno vabljeni! be, tako da so morale za ta pomemben in uspešen nastop krepko stisniti zobe. Na tekmovanju je sodil tudi sodnik iz Slovenije, in sicer Teri Sedej, ki je hkrati tudi predsednik strokovnega sveta pri Zvezi kotalkarskih športov Slovenije. Tudi on je pohvalil delo shovv skupin Pirueta, hkrati pa jim je po končanem tekmovanju dal nekaj koristnih napotkov za delo v prihodnosti. Ze jeseni plesalke PIRUETE čakajo novi nastopi v Italiji, kamor so jih že povabili na prikaz dveh točk, kar je nagrada za dobro delo kluba. Omeniti je še treba prvo tekmovanje za Pokal Slovenije v hitrostnem rolanju v Kranju. Tudi na tem tekmo vanju so imeli tekmovalci obilo uspeha, vendar je napomembnejše dejstvo, da se je tekmovalec Piruete ROK MELE, ki je odličen zlasti na dolgih progah prebil v ospredje slovenskega hitrostnega rolanja. Na tekmovanju je zasedel prvo mesto in vse svoje konkurente prehitel za cel krog, kar se ne zgodi ravno vsak dan. Za klub je mladi tekmovalec izredna pridobitev. KK Pirueta tako ostaja v vrhu tega popularnega športa in bo imela letos že dva tekmejvalca v državni reprezentanci, ki bosta sodelovala tako na evropskem kot svetovnem prvenstvu v hitrostnem rolanju. . Odlični uspehi na tekmovanjih v mesecu maju, ko se sezona šele začenja, dajejo slutiti, da je delo v Kotalkar-skem klubu Pirueta vse bolj zavzeto in da tako športni funkc ionarji kluba kol druga športna javnost lahko pričakuje podobne uspehe tudi v nadaljevanj sezone. Zaželimo jim srečo! Zlatku je tokrat zopet uspelo! V Ljubljani se je 16. 05. 1999 končalo Državno prvenstvo karateja v okviru Karate zveze Slovenije za dečke in deklice osnovnih šol. Kot na vsakem tekmovanju je imel tudi Karate Klub Domžale svoje predstavnike, ki so več kot uspešno branili ime svojega kluba. Na tem tekmovanju je Zlatko Tkalec branil naslov lanskoletnega državnega prvaka v kategoriji starejših dečkov do 55 kg. Na turnir se je Zlatko, kot pravi, odpravil z mešanimi občutki, vrnil pa se je več kot zadovoljen. Kakšne občutke si imel med borbo in kaj občutiš na koncu, ko veš, da si prvi? Občutke je zelo težko opisati, posebnih občutkov ni, glavno je, da si sproščen in imaš prazne misli (kime), ne smeš misliti ne na zmago, še manj pa na poraz. Osredotočen si na t i sto, kar dHaš (borbo). Seveda je pomembno, da čutiš noge in moč v pleksusu (manipuri). Na koncu, ko vem, da sem prvi, občutki veselja in plačilo za trd trening. Kakšna se ti zdi pri nas konkurenca in razpoloženje na tekmi nasproti drugih, npr. mednarodnih prvenstvih? Konkurenc a je pri nas zadnja leta kar velika, saj je v Sloveniji vedno več novih klubov in tako tudi več tekmovalcev. Ozračje na naših tekmovanjih KZS je dokaj sproščeno, odvisno, od tega kakšnega si sam ustvariš. Na mednarodnih tekmah je konkurenca razumljivo večja, saj so tam tekmovalci tudi iz drugih držav, razpoloženje pa je zame enako kot na tekmah KZS. Kako povezuješ pogled na karate kot veščino in na Karate zaradi samega lekmovanja? Ali se ti zdi, da je tu razlika? Kakšna? Karate gledam kol veščino, ker brez veščine ni borca in rezultatov, zato je vse to med seboj povezano. Veščina je kot neka podlaga za borbo (uspešno), vsaj z mojega vidika. Zlatko Tkalec (s pokalom v roki) z Adotom iz KK Forum skupaj proslavljata že Zlatkov drugi naslov državnega prvaka. Koliko je tekmovalčeva uspešnost odvisna od trenerja? Trener igra pomembno vlogo pri razvoju uspešnega bore a, če ga podpira, tako kot mene, pravilno uči teh niko, ki je potrebna za dobre dosež ke, potem je to že pol zmage, vendar ne brez svojega truda in predvsem »uboganja« in zaupanja v trenerja, kar se sliši tako preprosto, vendar, verjemite mi, da ni. Kaj bi svetoval komu, ki je s svojo tekmovalno kariero pravkar pričel? Kakšne se ti zdijo temeljne postavke, da postaneš dober tekmovalec? Vsem, ki ste tekmovalno kariero šele začeli, svetujem, da trdo trenirate (pravilno) in veliko zaupate svojemu trenerju, kajti, če tega ne bo, tudi uv pehov ne bo. Menim, da večjih te meljnih postavk »ni potrebno imeti«, seveda je dobro, če jih tekmovale« ima, vendar se vse to da natrenirati. Kakšni so tvoji cilji in želje za v prihodnje? Seveda so za vsakega tekmejvalca sanje medalja na Svetovnem pokalu ali (olimpijskih igrah, vendar je do tja še dolga pot. Najlepša hvala za vse odgovore in nasvete. Še enkrat ti čestitamo /a osvojitev lovorike z Državnega prvenstva in ti želimo, da boš še naprej tako uspešen in da se ti tvoje »sanje« tudi uresničijo! q j 26 /lamnik Domžale Z MARJANOM GORZO, PREDSEDNIKOM ŠPORTNE ZVEZE DOMŽALE O športu, atletiki, varnosti in varovanju Gospod Marjan Gorza je predsednik Športne zveze Domžale in je športu zvest vse življenje. Njegova velika ljubezen je kraljica športov - atletika, Atletski klub Domžale pa njegov osnovni klub, v katerem je predsednik skoraj od začetka in si brez njega ne moremo predstavljati tega športa. Bil je tudi prvi predsednik nekdanje Zveze telesno kulturnih organizacij ter kar 14 let sekretar Telesnokulturne skupnosti. Od leta 1991 je poklicno zvest VARNOSTI, družbi za varovanje premoženja, ki že več kot četrt stoletja skrbi za zavarovanje premoženja na območju nekdanje občine Domžale, zato sva nekaj besed namenila tudi področju varovanja. Športna razvitost Občine Domžale je po njegovem mnenju odlična, včasih preveč razvejena. To pomeni možnost izbire športa, hkrati pa je tudi več stroškov, še zlasti, ko je v posameznih športnih panogav več športnih društev oz. klubov. Prepričan je, da bi s po enim klu- bom v posamezni panogi pokrili potrebe, hkrati pa bi to pomenilo večjo uspešnost in povezanost, saj bi s tem presegli drobljenje sil in finančnih sredstev. Športna zveza združuje več kot 60 klubov in je tudi edina, ki združuje vse občine z območja nekdanje občine Domžale. To je bil tudi pogoj, da postane g. Gorza predsednik Športne zveze Domžale. Pogovarjala sva se tudi o uspešnosti klubov: od kolektivnih športov so po njegovem mnenju najuspešnejši nogometaši in košarkarji, v individualnih panogah pa alpinisti, motošport, atletika in kotalkanje, najbrž pa bi tudi v drugih panogah našli še kakšnega odličnega posameznika. Športna zveza usklajuje in-skrbi za skupne programe (šolski šport, prireditve); izobraževanje strokovnih kadrov, zagotavljanje financiranja programov klubov, ki jih finančno pokrivajo občine. Izhodišča so kriteriji za financiranje športa, ki jih je sprejel le domžalski občinski svet, športna zveza pa si prizadeva, da bi jih sprejele tudi ff"! druge občine. S tem bi zagotovili enotno financiranje športnih klubov in društev, ki so doslej velikokrat odvisni od dobre volje »županov«. Glede na veliko znižanje sredstev za šport v začetku devetdesetih, g. Groza ugotavlja, da se sredstva zvišujejo, popravljajo pa se tudi osnovni pogoji za delo društev. Korak naprej pomeni tudi nov šport v Športnem parku, ki bo omogočal zimsko treniranje. Največja neurejena zadeva pa ostaja atletski stadion, saj imajo atleti v naši občini daleč najslabše možnosti. Sedanja atletska steza, ki jo je potrebno pred vsako tekmo obnavljati, ni primerna niti za mlajše kategorije, zato kvalitetni in vrhunski tekmovalci odhajajo na treninge v Ljubljano, kar je zanje dodatna izguba časa. ATLETSKI KLUB DOMŽALE Uspešni atleti in študentje f: Prvič med članicami Bojana Vojska - četrto mesto v finalu APS. Prvo študentsko atletsko prvenstvo Že v prejšnji številki Slamnika smo pisali, da se bodo nekateri a tlo ti Atletskega kluba Domžale udeležili prvega Študentskega državnega prvenstva v atletiki. Kar nekaj smo jih srečali na osrednjem atletskem stadionu v Šiški in kljub neprestevilni udeležbi slovenskih študentov so njihovi dosežki zelo dobri. Tako sta prvi študentski državni prvakinji postali: v teku na 400 m BOJANA VOJSKA, študentka Ekonomske fakultete, v metu krogle ANA NARANČA, študentka Fakultete za farmacijo, podprvaki-nja v teku na 100 m je postala BOJANA HOSTNIK, študentka Pravne fakultete, Aleš Pranjič, Študent Ekonomske fakultete, je osvojil bronasto medaljo, Matej Juhart, študent Fakultete za šport, pa je bil sedmi. Šikijev memorial Na Sikijevem memorialu, ki je bil letos povezan z velikim mednarodnim atletskim mitingom v organizaciji AK Olimpija in so ga poimenovali kar »Zurich v malem«, sta med domaČimi in tujimi tekmovalci nastopila tudi dva domžalska atleta: v teku na 100 m je Gregor Breznik zaradi poškodbe odstopil, Bojana Vojska pa je v teku na 400 m z ovirami osvojila peto mesto. JAVNI RAZGLAS Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Domžale številka 01500-74/99 z dne 26. 5. 1999 poteka od 7.6. do 21. 7.1999 45 dnevna javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986 do 1990 za območje Občine Domžale Osnutek je javno razgrnjen na Občini Domžale, Ljubljanska 69/11. nadstropje. Med javno razgrnitvijo bo organizirana informacijska pisarna na Občini Domžale, Ljubljanska c. 69/H. nadstropje, soba št. 63, ob naslednjih dnevih: PONEDELJEK, 7., 14., 21. in 28. junij 1999, od 11. do 13. ure SREDA, 9., 16. in 23. junij, od 14. do 17. ure ČETRTEK, 10., 17. in 24. junij, od 8. do 10. ure Pripombe in ponudbe je možno oddati pisno po pošti ali vpisati v knjigo pripomb, ki se nahaja v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska c. 2, Domžale oziroma v informacijski pisarni med uradnimi urami. Na sedežih krajevnih skupnosti bo javno razgrnjen del gradiva, ki se nanaša na spremembe v posameznih krajevnih skupnostih. Za krajevne skupnosti mesta Domžale (Krajevna skupnost Venclja Perka, Slavka Šlandra in Simona Jenka) velja razgrnitev, ki bo v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska c. 69, II. nadstropje. Javna obravnava bo 23. junija 1999, ob 16. uri v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska c. 69/1. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Finale Atletskega pokala Slovenije Uspešno so atleti nastopili na vseh kvalifikacijah za pokal Atletske zveze Slovenije, katerega finale je bil sredi junija v Ljubljani. V finale Atletskega pokala Slovenije se je uvrstilo šest domžalskih atletov, in sicer: lože Pirnat v metu kopja in krogle; Erika Pirnat v metu kopja, krogle in diska, Ana Naranča v suvanju krogle, Matej luhart v teku na 100 in 200 m, Bojana Vojska v teku na 400 m in 400 m z ovirami ter Meta Pungerčar v teku na 1000 m. Najboljša rezultata sta četrti mesti Mateja luharta v teku na 200 m in Bojane Vojska na 400 m z ovirami. V. V. Obnova atletske steze oz. gradnja nove je nujna potreba; saj je osnovni program v OŠ atletika - kot osnova za druge športe. Ker v športu ni zaslužkov in večina dela amatersko, je strokovni kader precejšen problem ki je ugodneje rešen v košarki in nogometu, kjer so strokovne zveze že preci leti poskrbele za vrednotenje dela strokovnega kadra. Problem je financiranje športnih klubov, ki za osnovno dejavnost prejmejo do 20% potrebnih finančnih sredstev od Športne zveze Domžale oz. iz občinskega proračuna, preostali del pa si morajo zagotoviti prek različnih dejavnosti, npr. organizacija različnih prireditev in tekmovanj, pomoč sponzorjev in dona-lorjev, članarine. Pri nekaterih klubih je odstotek lastno pridobljenih sredstev celo več kot 90%, pri čemer zaradi specifičnosti športa velik del sredstva prispevajo starši in brez njihovih prispevkov posameznega športa sploh ne bi bilo. Atletika ostaja njegov najljubši šport, zato mu ni vseeno, koliko mladih je v kraljici športa. Sodelovanje z mentorji osnovnih šol oz. osnovnimi šolami ocenjuje pozitivno, ob tem pa opozarja na neizkoriščene priložnosti. Taka priložnost je bilo državno prvenstvo OŠ in SŠ v krosu v Športnem parku Induplati. Udeležilo se ga je več kot 110 OŠ iz vse Slovenije, na njem pa je pogrešal skoraj polovico domžalskih OS, čeprav so nekatere le streljaj od igrišča. Šolarji radi tekmujejo in tega se Športna zveza zelo zaveda, saj je ena redkih v Sloveniji, ki izvaja celoten program šolskega športa. C i. (iorza si želi, da bi v tesnejšem so delovanju na športna igrišča pripeljali še več otrok, zagotovili še več gledalcev. Mladi radi prihajajo na tekmovanja, radi tekmujejo, mi pa jim moramo zagotoviti možnosti in priložnosti, pravi. Njegovo poklic no področje obsega varovanje premoženja. Kol direktor Varnost Mengeš s 120 zaposlenimi v okviru lastnega dežurnega centra 24 ur spremlja dogajanja na objektih, ki so tehnično varovana. Fizično varujejo prek 40 objektov, med njimi Helios, Eto, Kočno, Napredek, Tosamo, Karton Ko-ličevo, občini Kamnik in Domžale, Banko Domžale, opravljajo obhodno službo za 50 objektov, med njimi so vrtci in večina osnovnih šol. Tehničo varujejo prek 200 objektov. Imajo Iri intervonc i| ske skupine, v dnevni službi eno in v nočni.dve vozili in so ena redkih firm za varovanje, ki pri svojem delu uporablja službene pse. Prevažajo tudi denar za naročnike, varujejo večje kulturne in športne prireditve, med dopusti pa občanom varujejo tudi stanovanjske hiše tako tehnično (alarmne naprave) ali le obhodno. Opravljajo tudi vso servisno dejavnost in zagotavljajo odpravo okvar v 24 urah. So tudi člani gospodarskega interesnega združenje varnost (GIZ), v katerem je združenih 11 največjih družb za varovanje premoženje v RS, pa tudi člani zbornice RS za zasebno varovanje. Varnost Mengeš ima tudi licenco za fizično in tehnično varovanje In v zadnjem času največ skrbi namenjajo montaži alarmnih naprav ter video nadzoru. Prav v zvezi s tem področjem g. (iorza opozarja, da je na tržišču veliko nepreverjenih firm, ki uporabljajo material brez atestov. Vsem občanom priporoča, da razmišljajo o skrbi za lastno varnost in da se primerno zavarujejo. ( j. Marjan (lorzo, ki je ludi predsednik Atletskega kluba Domžale, bomo tUdI v prihodnje srečevali ne športnih poteh. Želimo mu, da bi na njih srečeval veliko mladih in starejših športnikov ter rekreativcev. V. VOISKA MALI IN VELIKI ATLETSKI ŠOLSKI POKAL Najboljši atleti so iz OŠ Domžale V okviru šolskih športnih tekmovanj osnovnih šol domžalske regije 1998/99 je v organizaciji Športne zveze Domžale Atletski klub Domžale sredi maja izvedel tekmovanja za mali in veliki atletski šolski pokal. V njem je sodelovalo 559 dečkov in deklic iz devetih osnovnih Šol z območja nekdanje Občine Domžale. Največ mladih atletov in atletinj je bilo iz OŠ Domžale, sledili pa so jim učenci OŠ Dob in OŠ Venclja Perka ter OŠ Rodica. V lepih športnih bojih se je pokazalo, da imajo največ možnosti mladi, ki se že ukvarjajo z atletiko oz. s kakšnim drugim športom. MAŠP V tekmovanju za Mali atletski šolski pokal sta bila v teku na 60 m najboljša Miha Ernstschneider, OŠ Venclja Perka ter Tina Gosar, OŠ Mengeš; v teku na 300 m sta zmagala Evzal Oželadini, OŠ Jurij Vega Moravče, ter Petra Babnik, OŠ Mengeš, na 1000 metrov sta slavila David Orešnik, OŠ Preserje pri Radomljah ter Suzana Mlade-novič, OŠ Domžale, v daljino je najdlje skočil Justin Kovač, OŠ Preserje pri Radomljah, pri dekletih pa Ksenija Rogač, OŠ ZA VA5 5M0 P0FE5TKILI P0NUD30! Trenutno na zalogi več kot 2000 različnih igrač po ugodnih cenah za vse starostne skupine na 150 m2 prodajne površine! Možnost plačila na več čekov ali s plačilnimi karticami KARANTA, EUROCARD! Pričakujemo vas med tednom od 9.00 do 19.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. L (( •imioiimmK Vljudno vabljeni! vaš NIKI. VRATA, ZIMSKI VRTOVI □FINSTRAL ?0 Irr l0 m pri fantih zmagal Kristjan Vuk, OŠ Domžale, pri dekletih pa Iva /akšek, OŠ Domžale, (iašper toplic,in in Klara Nahtigal, oba OS Domžale, sta bila najboljša v teku na )00 m, na 1000 m sta bila zmagovalca Domen (are, OŠ Domžale ter Špela Burgar, OŠ Mengeš, Jernej Gustinčič, OŠ Trzin ter Anka Kihar, lanko Kersnik Brdo, sta najvišje skočila v višino, v skoku v daljino pa sta bila zmagovale a Miloš Keržan, OŠ Domžale ter Tina Levičnik, OŠ Trzin, krogli sta najdlje zalučala Matej Kocjančič, OS Domžale ler Tina Šoper, OS Kodira. V metu žogice sta prvo mesto zasedli Aleš Dekleva, OŠ Kodira in Maja Ig-rec, OŠ Domžale, v štafeti pa sta obe zmagi pripadli OŠ Domžale. Med ekipami pa so bili rezultati naslednji: dečki: 1. mesto OŠ Domžale; 2. mesto OŠ Venclja Perka; 3. mesto ()Š Rodica, pri deklicah je zmagala OŠ I )ornžale pred OŠ Mengeš in OŠ Rodica. Vseekipni zmagovalci so postali učenci OŠ Domžale pred učenci OŠ Mengeš, tretje mesto pa so zasedli učenci z OŠ Rodica. V. V. IGRE TREH DEŽEL V TRBIŽU Domžalskim tekačem pokal za tretje mesto Kot nam je ob prihodu iz Trbiža povedal g. Damjan Berdik, trener Atletskega kluba Domžale, je bilo gostovanje mladih tekačev AK I lomžale na prvih IGRAI I IRI I I l)l /I I v Irbižu zelo usešno. lok movanje je bilo del prireditev ob kandidaturi vseli treh dežel z.i oi ganizac ijo Zimskih olimpijskih igei v letu /IKK, in se aa je iz I lonizal udeležilo i ;s mladih tekačev, ki so skupaj s svojimi starši ludi sami pri spevalt Stroške prevoza. Kar 16 mladih tekačev se je v Domžale vrnilo z medaljami in priznanji ter odličnimi rezultati, odlično pa so se odrezali luili kol ekipa, s.i| je Ailei ski klub Domžale osvojil nted ekipami tretje mesto za domačini in klubom i/ Kopra. < eštltamo! V. V. IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6. tel. 061/711-082, fSCG tel/faks: 061/712-278 razpisuje • Srednje in strokovne šole — verificirani programi: — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/l (400 ur) — gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija in/ali prekvalifikacija) • Programi za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • Usposabljanje za delo EX seminar — protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) Seminar: računovodstvo malih podjetij Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. Varstvo pri delu in požarno varstvo Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) Tečaj strojepisja Tečaj skladiščnega poslovanja Tečaj za voznike viličarjev Tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061)712-278. 4099941 Domžale /lomnih junij 97 ROŽNIK L i ČESTITAMO! Uspešna sezona domžalskih nogometašev Še zadnjič v sezoni 98/99 se je pokazalo, da so tribune nogometnega stadiona v Športnem parku Domžale premajhne za vse, ki so prišli na ogled zadnje prvenstvene tekme med moštvoma BST Domžale in SCT Olimpija iz Ljubljane. Več kot l'iim ljubiteljev okroglega usnja si je namreč ogledalo tekmo, na kateri so Domžalcani dokazali, da so ena najboljših ekip zadnjega dela prvenstva. Uspeh članske ekipe je marsikoga presenetil, saj je bila že uvrstitev v 1. Slovensko nogometno ligo svojevrsten podvig, članska ekipa je kljub napovedim, da so Domžalcani najresnejši kandidati za zadnje mesto in izpad iz 1. lige, je v letošnji sezoni zasedla B. mesto. Kdo bi vedel, Kolikokrat so bile zapisane in izrečene želje, da si tako Koper kot Kranj zaslužita prvoligaša, niti enkrat pa nismo zasledili, da si ga zaslužijo tudi na- še Domžale. Domžalski nogometaši pa so se borili vso sezono, bili v drugem delu celo hit prvenstva in zasluženo in pošteno ne le ostali v ligi, temveč osvojili zanje odlično 8. mesto. Poleg članske ekipe so sezono zaključili ludi vsi nogometaši v drugih kategorijah. Največji uspeh je dosegla ekipa starejših dečkov, ki so postali prvaki in se uvrstili v višji rang tekmovanja. Izredno dobri so bili tudi mladinci in kadeti, ki so zasedli drugo oz. četrto mesto. Ekipa mlajših dečkov je bila osma, nekaj odmevnih zmag pa so na turnirju širom po državi dosegli tudi cicibani. Na končni prireditvi v novem večnamenskem Šotor se je vodstvo Nogometnega kluba BST Domžale s skromnimi darili zahvalilo vsem trenerjem in posameznim igralcem z željo po uspehih tudi v sezoni 1999/2000. Navijači BST Domžale niso manjkali na nobeni tekmi. Takole so se veselili neodločenega rezultata na zadnji tekmi v letošnji sezoni. Foto: V. Majhenič ATLETSKI TROBOJ Marko Lebar Velkavrh Zmagovalca in Manca V organizaciji Športne zveze Domžale je Atletski klub Domžale v maju izvedel tudi tekmovanje v atletskem troboju, katerega se je udeležilo 34 dečkov ter 34 deklic iz OŠ z območja občin Domžale, Lukovica, Moravče in Trzin. Mladi so se pomerili v teku na 60 m, skoku v daljino in metu žogice. V posameznih kategorijah so bili najboljši: dečki: tek na 60 m: 1. Blaž Sve-tic OŠ Domžale, 2. Matjaž Mihel-čič, OŠ jurij Vega, 3. Marko Lebar, OS Janko Kersnik Brdo daljina: 1. Marko Lebar, OŠ Janko Kersnik Brdo, 2. Matjaž Mihel-čič, OŠ Jurij Vega Moravče, i. Luka Veselko, OŠ Rodica žogica: 1. Primož Vilic, OŠ Janko Kersnik Brdo, 2. Milan Naral, OŠ Preserje pri Radomljah, 3. jure ( ,re gorin, OŠ Venclja Perka Domžale. Skupni zmagovalec je postal Marko Lebar pred Primožem Vili-čem, oba OŠ Janka Kersnik Brdo, tretji pa je bil Blaž Svetic, OŠ Domžale. deklice: tek na 60 m: 1. Meta Rode, (>Š lanko Kersnik Brdo, 2. Kaja Vlahinja, OŠ Domžale, 3.Manca Velkavrh OŠ Rodica daljina: 1. Manca Velkavrh, OŠ Rodica, 2. Anita Urbanija, OŠ jurij VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel./faks: 728-601, GSM: 040-219-400 Radomlje Vega, 3. Kristina Verbole, OŠ Domžale žogica: 1. Manca Velkavrh, OŠ Rodica, 2. Tanja Urankar, OŠ Janko Kersnik Brdo, 3. Kaja Ložar, OŠ Vencelj Perko Skupna zmagovalka atletskega troboja je postala Manca Velkavrh, OŠ Rodica, druga je bila Meta Rode, OŠ Janko Kersnik Brdo, tretja pa Anita Urbanija, OŠ Jurij Vega Moravče. Med ekipami je prvo mesto pripadlo OŠ Janko Kersnik Brdo, druga je bila Osnovna šola Domžale, tretje mesto pa je osvojila OŠ Rodica. V. V. ČESTITKE NAJBOLJŠIM Športniki in športnice naših osnovnih šol Postati športnik ali športnica šole je želja številnih učencev in učenk, ki na posameznih osnovnih šolah v različnih športih preizkušajo in dokazujejo svoja športna znanja, spretnosti in uspehe. Tudi letos so na šolah izbrali najboljši športnice in športnike, ki so skoraj vsi že uveljavljeni športniki. Iskrene čestitke vsem za športne boje v šolskem letu 1998/99, še posebej pa naslednjim najboljšim: OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE: Suzana MI.ADENOVIČ, Andraž GREGORIČ OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ Špela BURGAR, Tilen SELIŠKAR OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA Tina BROJAN, Dalibor STEVA-NOVIČ OSNOVNA ŠOLA RODICA Tina ŠOPER, Tomislav HAJDIČ OSNOVNA ŠOLA PRESERIE PRI RADOMLJAH Saša FARIČ, jaka KOVAČ OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO Anka RIHAR, Marko PAVLOVIČ OSNOVNA ŠOLA DOB Tjaša BANKO, Matej VOJSKA OSNOVNA ŠOLA JURIJ VEGA MORAVČE Tina STRMLIAN, Evzal DŽELA-DINI OSNOVNA ŠOLA TRZIN Tina LEVIČNIK, Jernej GUSTIN-ČIČ OSNOVNA ŠOLA ROJE Katja VRHOVŠEK, Edis BEGIČ. Prijetne počitnice! V. V. STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-19. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-19. ure Četrtek od 13.-19. ure Petek od 9.-12. ure OBČINA DOMŽALE Urad županje JAVNO POVABILO V Proračunu občine Domžale so zagotovljena tudi finančna sredstva za CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA IN OBNOVO VASI. Sredstva so namenjena spodbujanju (dopolnilnih) dejavnosti na naših kmetijah, s katerimi lahko obogatijo svojo ponudbo. Vse interesente za omenjena sredstva prosimo, da do 30. junija 1999 na naslov OBČINA DOMŽALE, Urad županje, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE z oznako CRPOV, posredujejo vloge za dodelitev sredstev. V njih naj interesenti navedejo namen, za katerega bodo porabili sredstva, ter vrednost programa oz. investicije. Društvo za preventivno delo bo tudi letos v okviru projekta Mladinske delavnice organiziralo poletni tabor na Kozjaku. Izvajali ga bomo študentje prostovoljci. Program je sestavljen iz delavnic in raznih dejavnosti in je namenjen mladostnikom zgodnjega obdobja (sedmi in osmi razred OŠ). Tabor je zamišljen kot ekološko psihološki primarno preventivni program, ki širi in krepi razvojne možnosti mladih. Posebno mesto v programu zavzemata preprečevanje razvijanja različnih vidikov odvisnosti. Kol prostovoljci imamo omejena finančna sredstva, zato smo vsake pomoči hvaležni. Pošiljamo vam kratko predstavitev programa tabora in vas prosimo, da jo objavite v svojem ča sopisu. Vse dodatne infor macije lahko dobite; na domači strani Društva za preventivno delo: http:// www2.arnes.si/-ljdprd4/, rubrika K.ij je novega? ali na Društvu za preventivno delo, kontaktna oseba: Nives Zelenjak tel.: 061/713-250. Vodja tabora: Nives Zelenjak OPTIKA BMGITA BUKOVČEVA 30, VIR PRI DOMŽALAH Tel.: (061) 711-890 -OKULISTIČNI PREGLEDI - UVOŽENA STEKLA ESSILOR-INTERVIEVV STEKLA ZA DELO NA RAČUNALNIKU, VARILUX id. - KONTAKTNE LEČE -VELIKA IZBIRA KVALITETNIH SONČNIH OČAL DELOVNI ČAS 8h-19h SOBOTA 8J0-12h OBČINA DOMŽALE URAD ŽUPANJE Javni natečaj za zbiranje ponudb za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih programov v letu 1999 Prijavljeni programi morajo podpirati dolgoročni in strateški razvoj občine Domžale, na primer na naslednjih področjih: 1. Gospodarstvo občine - hitrejši tehnološki razvoj, uvajanje raziskovalno-razvojnih dosežkov v prakso ter na tej podlagi nastajanje novih podjetij in novih delovnih mest. 2. Družboslovni razvoj: - pospeševanje inovativne dejavnosti mladih; - raziskave družboslovnega razvoja občine; - publiciranje raziskovalnih dosežkov, pomembnih za razvoj občine. II. Na natečaj se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. Praviloma bomo iz občinskega proračuna sofinancirali raziskoval-no-razvojne programe največ do višine 40% vrednosti posameznega programa. Prednost bodo imeli programi, ki jih sofinancira tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo in druga ministrstva Republike Slovenije ali tuje institucije oz. fundacije. III. Vsak prijavljeni raziskovalno-razvojni program mora vsebovati: - naslov programa, - naslov prijavitelja, - priimek in ime vodje programa ter sodelavce, - izhodišče in namen programa, - predvideno uporabnost rezultatov programa glede na strokovne in znanstvene dosežke, - pričakovane gospodarske in ekonomske učinke, - predlog strokovnjakov, ki rezultate programov lahko recenzi-rajo, - predlog finančne konstrukcije ter izjave drugih sofinancerjev. IV. Predlagatelji raziskovalno-razvojnih programov naj svoje predloge pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE. Prijave bomo sprejemali najkasneje do 14. julija 1999. Županja CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Društvo za preventivno delo TABOR »ALI SE VRTIMO ALI STOJIMO?« Tudi letos inštruktorji Mladinskih delavnic v okviru Društva za preventivno delo organiziramo poletni tabor za vse osnovnošolce/ke 7. in 8. razreda v domu Škorpijon na Kozjaku nad Mariborom od 12. do 21. julija 1999. Izvajali bomo delavnice na teme: • MOŠKI & ŽENSKE • LJUBEZFN MALO DRUGAČE • TOBOGAN PREDSODKOV • PRESKOČIMO PREDSODKE • DA NAM USTVARJALNOST NE POBEGNE • ZEMLJEVIDI MOJE OSEBNOSTI • KDO ODLOČA O MOJEM ŽIVLJENJU • NE LEVO, NE DESNO ♦ NARAVNOST • KAJ SI POMENIM ŠPORTNE DELAVNICE (karate, aerobika, odbojka, športne igre...), KREATIVNE DELAVNICE (fimo masa, risanje na svilo in tekstil, origami, izdelovanje čestitk, pisem in nakita, kamenčki, kiparjenje...), E)RAMSKE DELAVNICE, DEBATNE DELAVNICE, delavnice O PRIJATEJSTVU, STRAHU, ZASVOJENOSTI, MASAŽA, GLASBENA DELAVNICA. Zvečer bomo prijetne dni zaključili • NA PLESU • OB PREDSTAVAH, PRIPRAVLJENIH NA IZBIRNIH DELAVNICAH • NA CIGANSKI NOČI • PRI ODKRIVANJU ZAKLADOV, KI JIH ZA NAS SKRIVA MATI ZEMLJA • PRI SPOZNAVANJU POSEBNOSTI DOMAČIH KRAJEV UDELEŽEN-CEV/NK TABORA • PRI SPOZNAVANJU KULTURE SUBKULTUR Določene dejavnosti bodo potekale tudi mimo tega razporeda: prvi dan za ogrevanje SKUPNO SPOZNAVANJE, pred začetkom popoldanskih dejavnosti IGRE NA MEJI, pred spanjem izbiranje SMILE-ja in skupni PLENUMI, presenečal in osrečeval nas bo SKRITI PRIJATELJ, zadnji večer pa se bomo poslovili z ZAKLJUČNIM VEČEROM. CENA IN PRIJAVA NA TABOR Tabora se lahko udeleži vsak/a sedmo/osmošolec/ka. Za podrobnejše informacije in prijavnico pokličite Društvo za preventivno delo, tel.: 061/1262-004 ali domača stran Društva za preventivno delo: http://www2.arnes.si/-ljdprd4/. rubrika Kaj je novega? Kotizacija znaša 22.000 tolarjev in vključuje stroške prehrane, prenočišče v domu, material za delavnice in druge dejavnosti, prevoz od Maribora na Kozjak in nazaj do Maribora. Sedmo/osmošolec/ka, prinesi svoj košček vrteče energije tudi ti! Inštruktorji MD 0Q JUNI Z O ROŽ /lamnik Domžale ZA LJUBITELJE PRILOŽNOSTNIH ZNAMK 125 let Svetovne poštne zveze Pred 125 leti, natančneje 9. oktobra 1847, so predstavniki 22 držav podpisali Bernski sporazum in tako je bila ustanovljena Splošna poštna zveza, ki se je kasneje pre-» oblikovala v Svetovno poštno zvezo. Ta je s svojim delom zagotovi- la svoboden prehod pisemskih pošiljk čez ozemlje lastne države, kot tudi njihovo dostavo znotraj meja: tako je pismo za naslovnika v katerikoli državi mogoče oddati na vsaki pošti. Danes so prizadevanja Svetovne poštne zveze usmerjene v povečanje razvoja pošte, enak cilj pa ima tudi Pošta Slovenije. Ob 125 letnici Svetovne poštne zveze z nazivno vrednostjo 30 in 90 tolarjev, ki predstavljata pismonošo preteklosti in prihodnosti, je oblikoval Bronislav Fajon. Hkrati pa je v maju Pošta Slovenije dala uradno v uporabo še štiri znamke z motivi konj (slovenski hladnokrvni konj, Ljutomerski kasač, Slovenski toplokrvni konj in Lipicanec) oblikovalca Matjaža Uča-karja in znamko v vrednosti 80 SIT, s katero bo označeno Svetovno prvenstvo reševalnih psov - IRO 99. V. V. PLAVALNI TEČAJI za mladino od 5. do 12. leta V prijetnem okolju in sproščeni obliki dela, želimo otrokom ponuditi eno od oblik aktivnih počitnic, zato smo program pripravili tako, da sledimo slednjim CILJEM: - osvojitvi osnovne plovnosti in sproščenega gibanja v vodi - osvojitvi osnov »plavanja« za najmlajše (od 5 do 7 let) - osvojitvi znanja plavanja, korekcijam osvojenih napak, izpopolnitvi posameznih slogov plavanja, učenju skokov v vodo, učenju potapljanja - druženju otrok in prilagajanju na delo v skupini VSEBINSKI PROGRAM - varstvo - krajši sprehodi, spoznavanje in vključevanje v skupino, spoznavanje okolice, igre v vodi - učenje plavanja - vaje prilagajanja, igre v vodi, vaje drsenja v vodi, vaje za potopitev, vaje dihanja, učenje tehnike plavanja - igre - igre za sprostitev (igre z žogo, badminton, razne oblike tekov), druge dejavnosti (likovno izražanje, pravljice) - preizkusi znanja - vhodno in zaključno IZMENE (delovniki od 8. do 15. ure) I. izmena - od 5. 7. do 16. 7. 1999 II. izmena - od 19. 7. do 30. 7. 1999 III. izmena - od 2. 8. do 13. 8.1999 STROŠKI - PRIJAVNINA - prijavnina za celoten program dejavnosti v eni izmeni -10 dni, po 7 ur na dan znaša 17.000 SIT/posameznik (zajeti so stroški za strokovni kader, malico, bazen) - prijavnina se plača - praviloma - ob prijavi, ali prvi dan izmene INFORMACIJE IN PRIJAVE Športna zveza Domžale - Kopališka 4 (ob bazenu), telefon 722-031 STARŠI - OMOGOČITE OTROKOM PRIJETNE POČITNICE ŠPORTNA ZVEZA DOMŽALE V SPOMIN Marija Zorman 24. maja 1999, le dva dni pred njenim 73. rojstnim dnevom, so se najbližji skupaj z njenimi prijatelji in znanci poslovili od gospe MARIJE ZORMAN, tihe, dobre ženske, ki se je bomo spominjali predvsem po njenem miru in razumevanju, ki ju je nosila v sebi. Pa ne le zase, temveč za vse, ki so ju želeli. In teh ni bilo malo. V vseh, ki so ji bili blizu, je pustila globoke sledi, ki jih ne bo zabrisal čas, saj se tudi to, kar vklešemo v kamen, ne zaraste. Rodila se je v napredni revni kmečki družini na Sveti Trojici, ki ji je druga svetovna vojna prinesla veliko gorja, saj so sodelovali z NOB. Marija je bila skupaj s tremi sestrami internirana in najlepša leta mladosti preživela tudi v zloglasnem taborišču RavensbriJck. Strašni trenutki življenja za žico, strahotna lakota in revščina so jo soočile s kruto resnico sveta in jo s sotrpinkami povezale za vse življenje. S pokojnim možem Francem, znanim družbenim delavcem, sta vzgojila dve hčerki, gospa Marija pa se je posebej posvetila štirim vnukom, ki so ji lepšali starost. Zelo rada je bila v družbi, med ljudmi in zato se je aktivno vključevala v različne človekoljubne organizacije: Rdeči križ, Zveza borcev in Društvo upokojencev. Vse življenje je bila skromna in poštena, so poudarili g. Ivan Bolhar (v imenu ZB NOV Vir), g. Franci Sevšek (v imenu prijateljev in sorodnikov) in dr. Stanka Si-moneti Kranjc, v imenu so-trpink iz taborišča RavensbriJck. Vedela je, da je v tem bistvo in čudež življenja, ki pa ju je iskala tudi v prijaznem klepetu z ljudmi, v sočutju in pomoči tistim, ki so jo potrebovali. Vse življenje je imela trdo vero v dobroto in plemenitost, ki sta ju spremljala do smrti. Po njej so za njo ostali ljubezen, razumevanje in spokojnost; naj spremljajo vse, ki so jo poznali in se ji zahvaljujejo za to dediščino, pa tudi za preprosto resnico, da je treba življenje ljubiti, potem te tudi smrt ne more izbrisati. PRIJATELJI Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in strica, Avgusta Klopčiča iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, tople besede, cvetje in svečke. Zahvaljujemo se tudi družbi TOSAMA in oktetu TOSAMA za občuteno zapete pesmi, g. Perčiču za opravljeno pogrebno slovesnost, enako tudi praporščakom ter vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Njegovi najdražji OB 10. LETNICI SMRTI GLASBENICE METKE PICHLER Živim v svoji veliki ljubezni - v svojih pesmih »Skozi življenje mnogih ljudi je šla in pustila za seboj neizbrisno in nepozabno sled. Ostale so vezi, ki jih. ne moreta uničiti niti razdalja niti čas. Veliko stvari izgine, veliki ljudje ostajajo. Metka Pichler bo ostala vedno z nami,« sta v svoje spomine na predmetno učiteljico glasbe, zbo-rovodkinje, prijateljice, človeka najbolj plemenitih lastnosti, na prezgodaj umrlo Metko Pichler zapisali Anica Črne Ivkovič in Martina Les-kovec iz OŠ Rodica. Vse te besede in iskrene misli so spremljale tudi spominski večer, namenjen deseti obletnici smrti nepozabne glasbenice. S sodelovanjem Občine Domžale sta ga pripravila Zveza kulturnih društev Domžale ter Kulturni dom Franca Bernika, njena prijateljica ga. Martina Leskovec pa je v predverju velike dvorano pripravila tudi razstavo o življenju in delu nepozabne glasbenice. Veliko dvorano so napolnile Metkine pevke in pevci, njeni prijatelji, sodelavci in znanci, med katerimi sta bila tudi oba častna občana Občine Domžale g. Stane Habe in g. Milan Flerin. Najprej smo prisluhnili Dekliškemu zboru, tega je, enako kot Komorno skupino, ki je nastopila za dekleti, vodil zborovodja Karel Leskovec. Zapeli so Metkine najljubše pesmi: Metuljček, Divja rožica, Vsi so venci beli in Pesem. Nato sta nastopili dve operni pevki, sopranistki Alenka Go-tar in Mateja Arnež. Obe sta bili učenki Metke Pichler in je v njiju njihovo sodelovanje pustilo tako globoke sledi, da sta se tudi profesionalno odločili za glasbo. Obe sta že ovenčani z vrsto domačih in tujih priznanj za svoje glasbene izvedbe. Alenko Gotar je za klavirjem spremljala Martina Golob Bohte, tudi sama tesna sodelavka ge. Metke Pichler, Matejo Arnež pa je spremljal Vladimir Mlinaric. Med spominskim večerom, ki sta ga lepo vodila Draga leretina Anžin in Lovro Lončar, smo lahko prisluhnili tudi nekaterim njenim nekdanjim sodelavcem. Ti so med drugim povedali: G. Stane Habe, častni občan Občine Domžale: bila je poklicana za glasbo, za petje, tako kot pevka kot zborovodkinja, ki je bila za glasbo pripravljena storiti prav vse. Prav dobro se spominjam, kako mi je ob pogledu na njeno dirigiranje znan glasbenik rekel: To bo bodoča dobra glasbenica, pazite nanjo. Andreja Jarc Pogačnik, ravnateljica OŠ Rodica: skupaj sva preživeli zgodnja otroška leta in skupaj peli v zborčku na Viru. Še prav dobro se spominjam, kako sva pred približno 30. leti ugotovili, da bova delali na OŠ Rodica, tu sva potem ostali skoraj dve desetletji. Od nje smo veliko več jemali, kot dajali, in to, kar je dala, je dragoceno in ne more umreti. Bila je velika ljubeznivost, neizmerna pozornost in brezmejna dobrota. Tone Juvan, glasbenik: z veseljem se je spominjam kot pevka v Mešanem pevskem zboru Domžale. Od nje si vedno lahko pričakoval pristno zavzetost in veliko strokovno znanje. Žal je bila njena uspešna glasbena pot mnogo prekratka. Ob koncu so se na odru zbrale vse njene pevke, s katerimi ji pred desetimi leti ni bilo dano, da bi osvojila najvišje državno priznanje za pevske zbore, saj je zaradi njene smrti zbor za nastop pripravil prof. Tomaž Habe. Ob svetlobi svečk so njena dekleta obudila spomin na nastop, kjer so za razliko od drugih zborov, ki so se glasno veselili, v svojem prostoru tiho jokali ob spoznanju, da njihova Metka ne bo nikoli več z njimi. Iz mladih grl je ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika zazvenela narodna Zagorski zvonovi zvonijo in po licih so zdrsele solze, srca so se vedno znova vračala k zborovodkinji Metki Pichler. Deset let, ki so pretekla od njene smrti, ni zapolnilo velike vrzeli, nastale / njenim odhodom. Enako kol vse svoje mnogo prekratko življenje je bila Metka Pichler na spominskem večeru 2. junija 1999 z vsemi, ki smo želeli počastiti spomin nanjo in obiskali ter s pesmijo počistili njen prerani grob. Bila je v pesmih, ki so bile njeno življenje. VERA VOJSKA ZAHVALA V somraku spominjanja smo se znova srečali. V naših srcih je znova zagorel ogenj ljubezni. V vseh nas si ga ponovno zanetila, draga Metka. Ftvala Ti! Hvala vsem, res vsem, tvojim čudovitim prijateljem in znancem, ki so ob desetletnici tvoje smrti počastili spomin nate in vanj prispevali najplemenitejši del sebe. Vsi njeni Niti /bogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. V SPOMIN 25. junija mineva žalostno leto, ko te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine Jože Kužnik 1954 Ne moremo se sprijazniti s tvojo izgubo, ki nam je povzročila globoko praznino. Vse nas spominja nate, povsod si z nami. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Odšel ii Ija, od koder ni vrnitve, kjer ni sovraštva in ne bolečine. V naših srcih Mirko ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer li v tišini spiš. V cvetočem maju nam je usoda nenadoma iztrgala iz rok našega ljubega Mirka Mirko Arsič iz Desna oz. Kranja Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sošolcem, sodelavcem in vojakom za podarjeno (volje, izrečeno sožalje'in vse sočutne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v večni dom. Posebna hvala vsem dobrim sosedom in vaščanom iz Desna. Iskrena hvala gospodu župniku Viktorju Primožiču in gospodu župniku Jožetu Urbaniji. Hvala za zaigrano Tišino, pevcem in dekliškemu pevskemu zboru. Najlepša hvala gospodu Milanu Brodarju za izrečene zadnje besede. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ohranite ga v lepem spominu. Njegovi: mami, ati, sestra Mirjana, Matej, njegova Simona in vsi njegovi Ko življenje tone v noč, še Žarek upanja si išče pot ostala pa je srčna bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN 4. junija 1999 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Andrej Drmal Velikokrat se ozremo skozi okno v upanju, da boš zdaj, zdaj prišel. Še vedno ne moremo dojeti, da se je tako nenadoma končala tvoja življenjska pot. Naš dom je brez tebe prazen. Na tvojem poslednjem domu pa gorijo sveče, ki ti jih poleg nas prižigajo mnogi, ki so te ohranili v spominu. Ftvala jim! Žena Vera, sin Ivan, hčerka Irena z družino in sestra Betka z družino Le vej, vej, veter, iz daljin poslan, prinesi vonja s prostih mi poljan, da spomnim se, po čem diši srno in kakšne rože zunaj zdaj cveto. (Oton Župančič) V SPOMIN Drugega julija 1999 bo minilo drugo leto, odkar sem ostala brez tebe, dragi moj mož Anton Kos Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Žena Anica Domžale /lamnik 29 Zam<*n je bit tvoj trud, zaman vsi dnevi upanja, trpljenj,}, bole/en je biLi močnejša od življenja. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi oče, brat in stric Filip Orehek iz Sp. Prapreč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala članom Gasilskega društva Lukovica za spremstvo in besede slovesa ter pevcem za zapete žalostinke. Gospodu župniku hvala za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: otroci z družinami ter drugo sorodstvo V SPOMIN Štirinajstega julija bo minilo leto dni, odkar je za vedno odšel od nas naš dragi Martin Račič z Gorjuše Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi O, saj ni smrti! Samo tišina je preduboka. Kakor v zelenem, prostranem gozdu. IS. Kosnvelj ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša draga Marija Zorman roj. Konjar Hvala vsem, ki ste ji lajšali trpljenje v zadnjih mesecih, vsem darovalcem cvetja in sveč ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Njeni: Sonja in Marina z družinama Vir, 24. maja 1999 V SPOMIN Devetindvajsetega maja mineva že aH Jr pet let, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, ati, sin in brat Peter Leveč Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN Mineva drugo leto, odkar si za vedno odšel, naš dragi Anton Podlipnik Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi Ko vedela bi, kako boli, ker zapustila si nas ti, pokazala si nam dobro pot, ki spremljala nas bo povsod. ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, sestra, babica, stara mama, teta in prababica Marija Kobav s Sela pri Ihranu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatejem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Zaplati za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred, pevcem iz Ihana, cvetličarju in krajevni skupnosti. Zahvaljujemo se g. zdravniku in celotnemu osebju iz Doma počitka Mengeš, ki so skrbeli zadnjo dolga leta. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njeni ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Frančiška Juvan roj. Pavli Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo vsemu osebju Doma upokojencev v Domžalah in še prav posebej gospe Jožici Kljun. Lepa hvala tudi župniku g. Perčiču in g. 1'avliju za cerkveni obred, Oktetu bratov Pirnat, cerkvenemu pevskemu zboru, Godbi Domžale in gasilcem iz Stoba, kakor tudi vsem sorodnikom, sosedom in številnim znancem, ki ste jo pospremili na njen zadnji dom na domžalsko pokopališče. Se enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni •/,,/*'4ir,i„ ' ZAHVALA ■k* V sedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Jl t* Franc Leveč z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše ter vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ni te na vrtu več, ne med gredicami niti na polju več, ne med meglicami ne med šumenjem voda, niti vej ni te nikjer več, kjer hil si prej. (O. Župančič) , ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš mož, ata, stari ata in stric Štefan Cerar Ogrinčkov Štefan iz Stegen pri Moravčah Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, nam izrazili sožalje, ga pospremili na zadnji poti, nam podarili cvetje in sveče. Vsi njegovi Življenje in trpljenje bil je njen oltar, usmili, gopod, si- duše in njo pripelji v raj. (Pevec Milan) ZAHVALA V devetinpetdesetem letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga žena, mami in sestra Marija Orehek roj. Kosec, z Rodice pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavkam in sodelavcem podjetja Šemesadike Mengeš za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in druge darove. Zahvaljujemo so njenemu zdravniku dr. janežu Svoljšaku za dolgoletno zdravljenje ter zdravstvenemu ter strežnemu osebju Doma počitka Mengeš za vso skrb in nego. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lep cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora Domžale in pevcem iz Jarš za občuteno zapete pesmi. Hvala tudi oktetu bratov Pirnat, posebno g. Nejkotu za solo pesem in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V devetdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče in praoče Leopold Kos iz Štude Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin. Posebno zahvalo g. kaplanu, pevcem, Godbi Domžale in PGD Studa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce holi, ker tebe, Petra, več med nami ni. ZAHVALA V trinajstem letu nas je zapustila naša draga in ljubljena hči, sestra, vnukinja, pravnukinja in nečakinja Petra Bokal iz Imenj pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Imenj in z Vira, prijateljem in znancem, sodelavkam in sodelavcem Upravne enote Domžale in Količevo karton, d.o.o. za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste Petro v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji prerani poti. Hvala gospodu župniku, otroškemu pevskemu zboru, dr. Mušiču in Centru Draga. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi, ki jo imajo radi ljubil si življenje, ljubil si '•vni dom, a odšel si tja, kjer ni sovraštva, nc gorja. Zdaj v grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš. ZAHVALA V 85. letu starosti je tiho zaspal naš dragi mož, ata, stari ata in brat Martin Peterka Mrtnačev s Stegen pri Moravčah ()l> smrti našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane svete maše, prispevke za cerkev, cvetje in sveče ter denarno pomoč. Posebna zahvala župnikoma g. Čampi in g. laksetiču za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga spoštovali in se poklonili njegovemu spominu ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala kolektivoma I lorjak Predse in Delikatesa Napredek za izkazano pozornost. Hvala govornikoma Antonu Peterki in Ivanu Lebarju cerkvenemu pevskemu zboru z Vrhpolj, moravskim pevcem, praporščakom PGD, ZB, upokojencem ter gasilcem in vsem drugim. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Ljubil si naravo, gozd, živali, ko vedel bi, kako nas vse boli, ker lako hitro zapustil si nas ti. Ni le več na njivi, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, le trud in delo tvojih rok, a vedno nam ostaja polno rok. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se mnogo prezgodaj poslovili od dragega moža, očeta, deda, brata in strica Viktorja Hrovata st. iz Gradišča pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove cerkve. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala pevcem KUD TINE KOS Moravče za zapete žalostinke, g. župniku Andreju Svetetu za pogrebni obred. Hvala vsem, ki sle ga imeli radi, se ga spominjate v molitvi in ga boste pogrešali. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. line mu (/,)/ v miru jHKtvati. Vsi njegovi Zastale tvoje pridne so roke ustavilo se dobro je srce počivaj v miru tam kjer ni solza in ne trpljenja. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v • 76. letu starosti zapustila naša draga mama Albina Gregorič roj. Slevec, iz Domžale Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala gospodu župniku za lep cerkveni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni /lamnik Domžale Nekaj o boleznih pri mačkah, kijih povzročajo virusi Žalosten je pogled na tako lepo žival, kot je mačka, kadar zboli. Kužne bolezni, predvsem virusne, predstavljajo velik del veterinarske problematike. Virusne okužbe so pri mačkah zelo pogosti vzroki obolenj. Mnoge so neozdravljive. V prvi vrsti je pomembno, kako preprečiti bolezen, kar pa pogosto v popolnosti ni možno in za mnoge ni na voljo cepiv. Mačja kuga Mačja kuga je zelo nalezljiva bolezen. Za njo obolijo mačke vseh starosti, če niso imune. Bolezen se pojavlja kot epidemija, kadar zboli in pogine več mačk, to pa ljudje pogosto pripisujejo zastrupitvi. Znamenja bolezni so: otožnost (mačka pogosto čepi pred posodo z vodo) bruhanje, driska, ki je pogosto krvava, mačke zelo shujšajo, dlaka je nasršena. Večina obolelih mačk pogine. Intenzivno zdravljenje bistveno izboljša prognozo, vendar kljub zdravljenju nekatere mačke ne preživijo. Mačke, ki preživijo 5-7 dni bolezni, si večinoma počasi opomorejo. Preprečevanje bolezni je učinkovito tako, da cepimo mladiče prvič med osmim in desetim tednom, drugič med dvanajstim in štirinajstim tednom in nato vsako leto enkrat. Mačji prehlad Mačji prehlad srečujemo še pogosteje kot kugo. )e zelo nalezljiv. Ni enovita bolezen, ampak jo povzroča več povzročiteljev in znaki bolezni se tudi nekoliko razlikujejo. Najbolj so občutljivi mladiči. Starejše živali so pogosto odporne ali zbolijo za milejšo obliko. Znamenja bolezni so: otožnost, neješčnost, izcedek iz oči in nosa, kihanje, povišana temperatura, včasih spremembe na očeh ali rane na jeziku. Mladiči so v smrtni nevarnosti, vendar ob zdravljenju skoraj vsi preživijo. Pri mladičih in odraslih živalih lahko, če jih ne zdravimo, ostanejo trajne posledice na očeh ali smrkavost. Bolezen preprečujemo tako, da preprečimo stik necepljenih mladičev in odraslih mačk. Cepivo proti mačji kugi vsebuje tudi cepivo proti večini povzročiteljev mačjega prehlada. Mačja levkoza je pogost vzrok smrti pri mačkah. Večina mačk se okuži s povzročiteljem, vendar se večini uspe znebiti infekcije. Nekatere mačke pa ostanejo trajno okužene in pomenijo vir okužbe za druge mačke. Trajno okužene mačke lahko tudi ne kažejo znakov bolezni. Polovico jih preživi več kot pol leta in 20% več kot tri leta. Mačke se okužijo predvsem s slino, medsebojnim umivanjem, skupnimi skledami za hrano ali vodo in pretepi (predvsem nekastrirani mački). Bolezen je veliko bolj pogosta v večjih skupinah. V takih je navadno tretjina mačk trajno okužena in vir občasne okužbe za druge mačke. Bolezenska znamenja so lahko zelo različna/pO' gosta je slabokrvnost, zaradi neodpornosti so pogoste infekcije z drugimi povzročitelji, tumorji. Z zdravljenjem lahko lajšamo bfilezen, vendar je ne moremo ozdraviti. Možni so nekateri preventivni ukrepi. Najpomembnejši je, da omejimo mačje sku- vroče, vroče, vroče... hladno, hladno Ob stoletnici avtomobilov Opel vam Avtotehna VIS in Kosec d.o.o. v mesecu juniju ob nakupu Opel ASTRE nudi vročo ceno za hladno klimo. Ne zamudite izjemne ponudbe in s klimo ohladite vse. Razen strasti. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL Avtotehna Vis in Kosec d.o.o. Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis: tel. 061/715-333 F SERVIS - TRGOVINA "j GREGORIČ L □ REZERVNI DELI - Gorenje, Candy, Bosch □ GOSPODINJSKI STROJI - Gorenje □ SERVIS - pralni, pomivalni in sušilni stroji Gorenje - štedilniki plinski, električni - hladilniki, skrinje - električni bojlerji Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure ŠOLSKA UL 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL (061) 714-939 GSM (041) 734-688 I J pine na pet ali manj, da kastriramo tudi samce, da ne uporabljamo skupne posode za domače in »sosedove« mačke. Ko dobimo novo mačko, je dobro, da jo testiramo. Kadar sumimo, da je z mačkami kaj narobe, jih testirajmo in obolele ločimo od zdravih. Proti mačji tevkozi je na voljo tudi cepivo, vendar so mnenja o učinkovitosti deljena. Kljub temu cepljenje priporočam. Mačke, ki živijo ločene od drugih mačk, niso v nevarnosti. Mačji AIDS je pogosta bolezen, povzroča jo zmanjšana odpornost. Posledica tega so najrazličnejše infekcije. Zelo pogosto je vnetje dlesni, ko žival tudi izloča večje količine virusa. Ker se virus pogosto prenaša z ugrizi, so nekastrirani mačkoni, ki so znani pretepači, tri do petkrat bolj pogosto okuženi. Bolezen je neozdravljiva. Z zdravljenjem lahko podaljšamo življenje in lajšamo bolezenska znamenja. Cepivo proti bolezni ni na voljo. Bolezen preprečujemo lahko le z izolacijo in v ve-iiki meri s kastracijo mačkonov. Kužni peritonitis Bolezen je tesno povezana z boleznijo, ki povzroča blažje ali hujše vnetje črevesja. Z zadnjo boleznijo se v življenju okuži manj kot 25% prosto živečih mačk: Vendar je v skupinah, kjer je v gospodinjstvu več kot pet mačk, infekcija skoraj vedno stalno prisotna, pri čemer se večina (80%) mačk občasno okužuje in izloča virus. Manjši del 10-20% pa je trajno okužen. Prav tolikšen je tudi delež odpornih živali. Pri prenašanju bolezni je najpomembnejši člen mačji WC. V nekaterih primerih se virus, ki povzroča vnetje črevesja, spremeni in povzroči kužni peritonitis: V skupini z več kot petimi mačkami za kužnim peritonitisom zboli in pogine 5% mačk, predvsem mlajših od treh let. Bolezen se pojavlja v treh oblikah. Prva je suha oblika, pri kateri kažejo mačke predvsem znamenja sprememb v centralnem živčnem sistemu in na očeh, čeprav so prizadeti tudi notranji organi. Druga oblika je eksu-dativna, ko se zaradi vnetja v trebuhu nabira tekočina. Ta oblika je bolj pogosta. Možna je tudi mešana oblika. Vse pa so neozdravljive. Učinkovitega cepiva proti bolezni ni. Za prepre- POHIŠTVO - Izdelava pa meri Miz Karantania REN komplet - Sedežne garniture in vikend ležišča (novi programi) - Dnevni regali, nakup po elementih v barvi hrasta, češnje, bukve... - Kuhinje (64 modelov) izdelava po meri - Jedilnice: programi iz uvoza v masivi - Spalnice in otroške sobe Kuhinja MINA Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130 -77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15.30 do 19. ure. čevanje je predvsem pomembno, da omejujemo število mačk v enem gospodinjstvu na pet ali manj. Steklina Steklina je edina od omenjenih bolezni, za katero zbolimo tudi ljudje, kar ji daje poseben pomen. Pri nas je prisotna silvatična oblika, pri kateri obolevajo predvsem divje živali. Cepljenje divjih živali z vabami je uspešno zmanjšalo število steklih živali, vendar so bili v letu 1998 primeri stekline tudi v domžalski in kamniški občini. Domače živali so pomembne predvsem kot vir okužbe za ljudi. Mačke so v centralni Evropi dvakrat bolj pogosto okužene kot psi. Razlog je predvsem, da so psi cepljeni in imajo večinoma omejeno gibanje. Mačke cepijo le najbolj osveščeni lastniki, njihovo gibanje je manj nadzorovano. Tudi besnilo (napadalnost) je pri mačkah bolj pogosto. Cepljenje je tudi pri mačkah učinkovita preventiva. mag. MATJAŽ FRANKO dr. vet. med. IUV - Industrija usnja Vrhnika, d.d. Vrhnika, Tržaška c. 31 Na podlagi sklepa uprave z dne 15.6. 1999 objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin v Domžalah, Aškerčeva 6A Predmet prodaje so: Nepremičnine, vpisane v zk. vi. št. 4324, k. o. Domžale, in sicer 1. pare. št. 5209/2, poslovna stavba, dvorišče v izmeri 59 m? in 922 m2; pare. št. 5213, poslovna stavba v izmeri 32 m? pare. št. 5214, funkcionalni objekt v izmeri 74 m2 pare. št. 5216/2, poslovna stavba v izmeri 498 m2 pare. št. 5216/1, poslovna stavba v izmeri 420 m2 pare. št. 5209/1, dvorišče v izmeri 1261 m2 pare. št. 5211, funkcionalni objekt v izmeri 113 m2 8. pare. št. 5217, park v izmeri 495 m2. Pogoji: 1. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z registrskimi listinami, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu RS. 2. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila. 3. Nepremičnine so naprodaj po sistemu videno-kupljeno. Davek na promet nepremičnin in overitev podpisa plača kupec. 4. Ponudbe morajo prispeti na naslov IUV - Industrija usnja Vrhnika, d.d., Tržaška c. 31, 1360"Vrhnika, v zapečateni ovojnici z oznako »Ponudba za nakup nepremičnin v Domžalah« do vključno 15.7.1999 do 12. ure. 5. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v osmih dneh po zaključenem roku za zbiranje ponudb. 6. Izbrani kupec mora v desetih dneh po obvestilu o izboru skleniti prodajno pogodbo. Lastninsko pravico in posest bo kupec pridobil z dnem plačila celotne kupnine. 7. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnine, ki so zajete v tem razpisu. 8. Vse informacije glede nepremičnin in njihovega ogleda dobijo zainteresirani kupci po telefonu 061/754-211, int. 213, kontaktna oseba je g. Frančišek Jereb. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www. sam. si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO ^IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE: • STREŠNIKA Bramac, Bobrovec, Tondach in drugih kritin • cementa, apna • armaturnih mrež, betonskega železa • barv za polepšanje vašega doma • prane plošče, tlakovci, robniki • vseh vrst izolacij • barv za polepšanje vašega doma • ter ostalega gradbenega materiala. GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 17% NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVIGALOM AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA OPEKA POROBLOK 29 in 39 XVIENERBERGER ORMOŽ Izkoristite čas za nakup pred bližajočo se uvedbo davka na dodano vrednost. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13, ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAM.SI Domžale /lamnik 31 ROŽNIK Pro Montana LJUBLJANSKA 1, DOMŽALE, Tel: 061 716 386 laf uma CRAFT .$1fltp)y mor« SIMAX «> f $ 0 # Možnost plačila na več obrokov! TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO Masljeva 11, Domžale Tel. 721-656, 722-691 - prodaja nadomestnih rez. delov za vse tipe vozil - menjava in centriranje pnevmatik - zavorne ploščice LUCAS, sklopke LUK - akumulatorji BOSCH, TOPLA UGODNE CENE PNEVMATIK MICHELIN & SKLEBER & SAVA 145/80-13 MXTTL 155/70-13 MXTTL 165/70-13 MXTTL 175/70-13 MXTTL 195/50-15 PILOT 6.700,00 SIT 7.350,00 SIT 9.000,00 SIT 9.000,00 SIT 13.760,00 SIT Mali oglasi SLAMNIK 7 2 0 10 0 V NAJEM dajem poslovni prostor, 55m2, za razne dejavnosti. Ihanska 38, Domžale. Dokumentacija urejena. Tel.: 716-754. Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 711 229 HRVAŠKA - NOVE, NIŽJE CENE - več kot 50 počitniških ciljev ob jadranski obali z več kot 350 različnimi objekti (hoteli, apartmaji, penzioni, zasebne sobe) AKCIJA: POČITNICE V DALMACIJI Bol na Braču z letalom te od 41.500 SIT (odhod 21. junij) Hvar, z letalom, že od 39.900 SIT (odhoda 26.junij in 3. julij) Korčula /. letalom že od 39.10(1 SIT (odhodi 27. junij ter 4. in 11. julij) CIPER - hit ob koncu tisočletja (LIMASSOL, LARNACA, AYIA NAPA) - letalski prevoz iz Ljubljane v I.arnaco na Cipru in nazaj, namestitev z zajtrkom, prevoz letališče-hotel-letališče, slovenski predstavnik - enkratna priložnost - večdnevni izleti /, ladjo v Sveto deželo in Egipt - oh prijavi priznamo 5% popust za križarjenja AKCIJA: POČITNICE NA CIPRU odhod 5. julij, teden dni z letalom -hotel": 68.900SIT - hotel***: 88.900 SIT - vrsta drugih počitniških ciljev v Španiji, Maroku, Tuniziji, Grčiji in drugod v Sredozemlju FORMULA 1 - štiridnevni izlet z letalom v London z ogledom VN Anglije (odhod 9. julija) - enodnevni izlet v Spielberg z ogledom VN Avstrije (odhod 25. julija) Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS, tel. 711229, ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah. Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugodni kredit TOM + 0% do 9 mesecev. ZAPOSLIMO delavca za priučitev. GSM: 041/649-765. INSTRUIRAM angleški in sloVenski jezik za osnovne in srednje šole. Kvalitetno in poceni. Tel.: 711-160. MATEMATIKO in fiziko za osnovne in srednje šole učinkovito instruiram. Pripravljam tudi na maturo in zaključne izpite. Tel.041//589-017. ZAPOSLIMO ključavničarja z znanjem elektro varjenja. Prednost imajo mlajši moški. Tel. 061/738-488. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, 040/214-660. PLESKAMO kovinske predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: 061/722-056. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9.-12. ure in od 1 5.-1 7. ure, v soboto: od 9.-12. ure. Tel.: 061/727-897. ORUSTV N VTA Br«*j« IS, talPJJ De>b, GSM: ©-»© / ZOV 066 ŠPORTNO POLETNI KAMPI v Domžalah za OTROKE in MLADINO P R • G A) KOŠARKA • učenj« in vadba otaovaift ketarkirtkih aleseetev (vodenje /•«,«, m 11 na kot, • vadba igre i aa 3 • tekmovanj« v metanj« trojk • dra§* zanimivi tekmovanje ia praktične a«§n Ko t »11 «a eeotit. *• eae a lovit ia »r.oilit. ii oo)ro ] E) KOMBINIRANI (Keiarka, ralaaja-kakaj, tenit, aagamat, keletarjeaje, plavanj«, jahanje, ...) * ta program nudi ueenje eiseva« takaike v zgoraj navedenik^iportih • veliko zakavaik igar • tekmovanje za I., 2. le 3j * praktUne nagrada * *\ *• *aao' r r \r i-* » ■- ^5»aco jb~t** 11 ^ -n ■ In i ^ - -.1*.^.- — Posredujemo pri nakupu in prodaji privatizacijskih delnic podjetij in skladov. Pokličite nas, uredimo Vam vse. Telefon: 061/13-30-325, 324-364, RBM, d.o.o., Dunajska 21, (1. nad.) Ljubljana AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 pulti stroj VVA1131 S hladilni kombi K 33 - POSEBNA PONUDBA -ZAMRZOVALNA OMARA F31 - 83.327,00 (300 I. 7 predalov, višina 178 cm) HLADILNIK, KOMBINIRANI K 33, ZELEN" 90.510,00 (višina 17H, 2 kompresorja) -PRALNI STROJ VVA 1131 S - 81.843,00 (do I 100 obratov, /vočna i/olacija) -BARVNI TV GORENJE, 55 cm - 45.170,00 (teleteksi) - KOVINSKI REZALNIK Gorenje -17.440,00 GOTOVINSKI POPUSTI brezplačna dostava, možnost nakupa na vec obrokov pBAV. NASL0VgZoANAKUP APARATo, Odprto vsak dan od 8. do 19. ura, ob sobotah od 8. do 12. ure zamrzovalna omara F 31 OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER | p Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 F posta clip@clip-domzale.si TEČAJZA ZAČETNIKE (25 ur); WINDOWS, WORD EXCEL(20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva i urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izvajanje (skupine) pnznamo 10% popusta Brezposelnim, dijakom in Studentom pnznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (SPI. stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pn obrtroktv_ /lamnik Zgornje Jarše, Industrijska 16, Telefon: 061/Z18-100 3.000 prehrambenih in neprehrambenih izdelkov na 10.800 m3prodajnih površin pestra izbira hlajenih živil ter sadja in zelenjave 12 sodobnih blagajn diskontne in akcijske cene dostop do avtomobila z nakupovalnim vozičkom velika izbira alkoholnih in brezalkoholnih pijač velik parkirni prostor Odprto od 8:00 do 19:00, ob sobotah od 8:00 do 1 2:00 (7, SVE ŠUM ANANAS- ORANŽA, ■ LIMONA, MARELICA 1.51 NAPREDKA SLADOLED OTOČEC SLADOLED MAX ČRNI, BELI, MANDELJ Ljubljanske Mlekarne W9.- j « L,EDENI CAJ I Ljubljanske Mlekarne OBVESTILO! Julija in avgusta bo sobotni delovni čas v blagovnici Vele od 7:30 do 14:00 ure. PIVO TIVOLI 0.51 Pivovarna Union iT 149*- cena za Kos > > NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI <~