-p If

Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 EEOTOB.
Entered as Second-Clua Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York. N. Y„ under the Act of Congress of Much 3. 1879.
TELEFON PISAJELNE: 1279 UKJVOB.
NO. 44. — &TEV. 44.
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 21, 1907. — V ČETRTEK, 21. SVEČANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Vsled jmtrajanjega praznika (Wash-ingtonov© rojstvo) izide prihodnja številka "Oiasa Naroda'* v soboto, d se 23. februarja.
UREDNIŠTVO.
Poslovanje kongresa. Hitro delovanje.
Japonsko vprašanje do skrajnosti zavoženo.
V WASHINGTON^ SEDAJ NE VEDO, KAJ NAJ BI POČELI.
I Paragraf proti kalijem je izdelan bar V SENATU SO PRI VECERNEJ	____^ ^ _ t^^.V«
SEJI ODOBRILI PRORAČUNU ZA MORNARICO IN REGULACIJO REK TER LUK
Zbornica je sprejela poštni proračun. Velika dovolitev.
HIGIJENA
Washington, 2L febr. Senat je pri včerajJnjej večerne j seji sprejel in potrdi; mornarični proračun, glase« se na $110,270^07. Debata je trajala 52 mislit. Odobreni so vsi amend-anenti. avno tako hitro jc bil sprejet proračun za regulacijo rek in luik v znebit $!>l2,72U,7JO z vsemi amendment L
V zajstojniškej zbornici so sprejeli dovolitev za pošto., iktera presega vse prt-jinje dovolitve. Devetdeset odstotkov poštnih vslužbeneev dobi večjo plaoo. Sprejeta je bila tudi resolucija, >i ktero se naprosi predsednika, da prosi mednarodni kongres za higijeao in etnologijo, naj zboruje 1. H)09 r Wasbingtonu.
Velikanska kombinacija. Povečanje trusta za tobak
TOBAČNI TRUST HOČE UNIČITI SVOJEGA NAJVEČJEGA TEKMECA
Kupil bode takozvano United Cigar Manufacturers Co.
SLEDNJA SE NE PROTIVL
A_ko 1 x*io sedaj se vršeče obravnave ugodne, se bodo prihodnji teden 2>drii/ile največje tobačne tvnlke v Ameriki in jedina še velika, od trusta neodvisna tvrdika p »stane tast American Tobacco Company, ali trusta, kteri se s tem znebi svojega največjega tekmeca, oziroma United Cigar Manufacturers Company v New Yorku, k te re vodja je J. Wertheim.
<H»o stranki o tem seduj še nečeta mnogo govoriti, vendar je pa že znano, da je združenje zagotovljeno.
Trust mora plačati $20, 000,000, za ktero svoto je neodvisna družba kapital izovana. l^eta 1905 je imela ta družba $1,262*787 čistega dobička. Pri njej je vslužbenih 8000 izdelovalcev smoUi, ki delajo v 19. različnih tovarnah v državah New York, New Jersey in v l'ennsylvaniji.
je na podlagi z Japonsko sklenjene pogodbe.
ZA SLUČAJ VOJNE.
Washington, 21. febr. Tukajšnja vlada je radi japonskega vprašanja v vedno večjih skrbeh. Pri vladi so brezdvomno upali, da bode Japonska z Zjedinjenimi državami sklenila pogodbo, s ktero se odobri protinasel-niški zakon.
Državni tajnife Root trdi, da paragraf proti naseljevanju kulijev sloni na z Japonsko leta 1S94 sklenjenej pogodbi.
Japonci pa po vsej pravici vztrajajo pri trditvi, da Japonci, ki se enkrat izkrcajo na Hawaii, potem niso več naseljenci, ko pridejo na kontinentalno ozemlje Zjedinjenili držav. Temu tudi naša vlada ne more ugovarjati, vendar pa trdijo, da 'bodo, a&o se Japonska z novim zakonom ne zadovolji, jednostavno prepovedali naseljevanje japonskih kulijev, kar je tudi Roosevelt sam izjavil«. Ko se to zgodi, doseže konflikt brezdvomno .svojo skrajnost.
l>o nove pogodbe z Japonsko gotovo ne l)ode prišlo., kajti Japonci se ne bodo udali in talko bode kontroverza postajala vedno bolj resna.
Washington, 21. febr. Vsled povabila tajnika Metcalfa prišla je včeraj vsa mornarična komisija v Belo bišo, da se s predsednikom posvetuje glede ©ventuelne vojne z Japonsko. Vsebina posvetovanja ostane naravno tajna, vendar je pa znano, da se je šlo pred vsem za pomnožitev vojnega brodovja na Pacifiku.
Ubegli blagajničar Walker je nkral tudi cerkveni denar.
IIart ford, Conn., 20. febr. Zginoli b!.'iLrn i ■ ičur hranilnice v Npw Britain, Wii'lam Walker, kteri je poneveril odnesel seboj tudi $55,000 denarja, ki je last tukajšnje cerkve baptistov. Defravdant je bil namreč silno pobožen in je bil tudi blagajnik errlvv. : .-.m premoženja. Za blagajnika imenovane cerkve je bil 21 let in je cerkev dolgo vr>to let varal s tem, da je i/i oral odboru napačna poročila. Cerkev je imela $73,000 premoženja, toda dve tretjini je odnesel pobožni
Poneveril $86,000.
PROTI JAPONCEM.
Japonci, ki prihajajo brez potnih listin iz teritorija Hawaii, se ne smejo več izkrcati na celini Zjed. držav.
Honolulu, Hawaii, 21. febr. Gover-ner Carter je dobil od državnega tajnika Roota brzojavno zapoved, naj agentom parobrodnih družb naznani, da se Japonci, ki imajo potne listine le za otočje Hawaii, na ameriški celini ne smejo več izkrcati. Včeraj od tu v San Francisco od pluli parnik Mongolia vzel je seboj 300 Japoncev.
Japonsko vojno brodovje, ki je na svojih vajah dospelo semkaj, so tukajšnji Japonci navdušeno pozdravili, N'ad 5000 praznično oblečenih Japoncev se je zbralo na obrežju. Admiral Tamika, ki je poveljnik brodovja, je oficijelno obiskal rear-admirala Veri ja in topovi v zaliva so streljali o-bičajne pozdrave. Brodovje ostane l tukaj teden dni, na kar odpluje v Avstralijo.
	m, Masa	L. 21
mestni	blatrajr	near
Newburyporta ja bil danes obsojen v 4—Qletno ječo, ker je v maju miolega leta poneveril $86,000 mestnega denarja.
io si namenjen
ženi, otroki
aH p*
mM) ter	t Ameriko vzeti,
niii ca ooiasnlla. m vodne cene na.: PRANK KssdrBF&w-wfc* St, new Yor*, N. Y, ker t« bode« najpoiteoeje U najbolj« puttrdea. Fr. S*kaer j« " - ' s»«tnih ii
Nezgoda na železnici.
j lnndon, <>nt„ Canada, 20. febr. — , Proti zapadu vozeči ekspresni vlak je j včeraj zvečer na kolodvoru v East Londonu skočil raz tir. Jeden vsluž-. benec je bil pri tem ubit. Potnikom, iuterih je bilo 400 na vlaku, se ni nič j zalega zgodilo, le nekoliko jih je o-praskanih. Vlak je imel nekoliko zamude.
Zaprti šofer angležkega kralja.
V	Parizu so zaprli šoferja angleškega kralja, ker ni imel kraljev avtomobil številke in licence. Seveda so ga takoj izpustili, ko so dognali, ikdo da je.
$200,000 škode.
V	West Carrolltonb pri Daytonu, Ohio, je zgorela tamošnja papirnica tvrdke Friend. Skoda znaša najmanj $200,000.
Najboljže sredstvo proti prehlaje-nju in vsled tega nastalem trganju je RICHTERJEV SIDRO PAIN EXPELLEE. V lekarnah, steklenice po 25e in 60e. |
Obravnava proti milijonarju Thawu.
POKRAJINSKI PEAVDNEK JE VČERAJ VES DAN ZASLIŠEVAL EVELYNO KOT PRIČO.
K'jub temu ni mogel njenih prvih izpovedi omajati.
WHITE JEJ JE DAJAL REDNO DENAR.
Pri obravnavi proti milijonarju H. Thawu je včeraj pokrajinski pravnik Jerome ves dan zasliševal Thawovo ženo Evelyno, ne da bi zamogel omajati njene prvotne navedbe. Vendar je pa dokazal, da jej je White dajal po $25 na teden, ikar je obudilo v dvorani splošno veselost, ker je znano, da dobivajo vse zaipeljane "device" po $25 tedenske "plače". To "plačo" jej je dajal le tedaj, ako ni delala. Zajedno je dajal tudi Bvely-ninej materi redoo tedensko plačo. Pravnik Jerome je dobil te dokaze proti Evelyni od njene lastne matere in jih je pri včerajšnjem izpraševanju spretno porabil, samo da izpostavi Evelynino prošlost v dvomljivej luči. Tako se je tudi zvedelo, da se je 1. 1901 z Evelyno ženil neki James A. Garland, s ikterim se je vozila za-jedno z materjo v njegovej yachti. Vse p'ače skupaj je dobila Evelyna od Whiteja kacih $700. Jerome jo je tudi izpraševal o dogodku z White-jem v stolpu Madison Square Gar-dena in ona mu je zopet povedala že znani dogodek. Z Wbitejem jo je seznanila njena prijateljica Edna God-rich.
Obravnava z zasliševanjem Evely-ne se danes nadaljuje.
114 LET STARA.
To starost je dosegla Mrs. Fannie Schlachetova.
V hiši 302 East Broadway v New Yorku, umrla je včeraj gospa Fannie Schlachetova v starosti 114 let. Po-kojnica je bila rojena predno je Geo. Washington prenehal biti predsednik. Rojena je bila v Budimpešti. Njen oče je živel 118 let in njena mati 101 leto. Njena jedina hči, ktero je imenovala "baby" je umrla pred dvema leti v starosti 82 let. Pokojnica je prišla v Ameriko pred 15 leti. Jedina njena želja je bila, da bi dalj časa živela, nego njen oče. Govorila je angleški povsem gladko.
Caruso je zmagal s strajkom.
Ravnatelj newyorškega opernega gledišča je tenoristu Curusu, ki je štrajkal, privolil v njegove zahteve in mu povišal vsakdanjo plačo te sezone za dnevnih $800 in psikodnje sezone za dnevnih tisoč dolarjev. Caruso bode dobival v naprej po $S300 na večer in drugo leto za vsak večer po $2500.
DOBRI ČASI.
Kaj imenujemo "dobre čase"? Večina ljudi misli, da to pomenja dobre plače ali uspehe v poslu in obilo denarje. Ako pa stvar natančneje pregledamo, vidimo, da se lahko pridobljeni denar ravno tako lahko potroši, da, kadar ga imamo, iščemo vznemir-jujoče zabave, da se mnogo ne zmenimo za naše zdravje in da nas čestokrat napade kaka bolezen. Ljudje pravega trgovskega mišljenja vedno denejo na stran del svojih prislužkov in tudi ne potrošijo vse svoje življen-ske moči. Ako jih napade kaka bolezen, jo Trinerjevo ameriško grenko vino kmalo prežene in prepreči, da bi se spremenila v nevarno bolezen. Tudi ako smo popolnoma zdravi, moramo o priliki užiti nekoliko tega sredstva, da si tako ohranimo moč in vstraj nost. To popolnoma rastlinsko sredstvo, v kterem ni kaeih druzih snovi, se dobro (Tbnese pri vseh boleznih pre-bavalnega sistema, tako tudi pri onih, ki trajajo že dolgo. Kdorkoli potrebuje jak želodec, dober tek in zdravo truplo, naj oživa to aredstvo. V lekarnah. Jo«. Triner, 790 South Aahland Ave., Ch>MfQ| HL
Južne republike. Vojna v Srednji Ameriki.
KAJ JE VZROK, DA SO SE PRIČELE SOVRAŽNOSTI MED NICARAGUO IN HON-D U R A S.
Iz rudnika Las Esperanzas v Coahnili v Mežici so prinesli dosedaj 54 mrtvecev.
CASTRO SE BOLJŠE POČUTI.
Managua, Nicaragua, 20. febr. Vest o pričetku vojne med Nicaraguo in Honduras se potrjuje. V prvem boju ob meji je zmagala Nicaragua.
Pričetek vojne med Honduras in Niearaguo, je direktna kršitev obljube, ktero sta dala predsednika obeh republik Zjed. državam in Mehiki pred tednom dni, češ, da ne pride do dejanskih sovražnosti.
Vojna je nastala na sledeč način: V minolem decembru se je večje število hundurskih nezadovoljnežev or-ganizovalo in odšlo v notranje pokrajine Hondurasa. Ko so dobili potrebno orožje, so odšli proti meji Nicara-gue. Hondurska vlada je za njimi poslala vojaštvo, toda ustasi prekoračili mejo ter pribežali na nicaraguaj-sfco ozemlje. Vodje so prišli celo v Managuo, ki je glavno mesto republike. —
Nicaraguajska vlada je potem poslala manjšo četo vojaštva, da čuva mejo in da prepreči prihod nadaljnih revolucijonarjev iz Hondurasa. To vojaštvo so pa nepričakovano napadle hondurske vladine čete in sicer na nicaraguajskem ozemlju. Nicaraguaj-ci so bili poraženi, mnogo je bilo ubitih in celo one vojake, ki so se udali, so Hondurei postreljali. Hondurske čete so potem prodirale dalje na nica-raguajstko ozemlje in oplenile ter požgale mnogo haziend.
Predsednik Zelaya (Nicaragua) je protestiral radi tacega početja hon-durskih čet in je zahteval od republike Honduras odškodnino. Hondurski predsednik Bonilla je potem ponudil spravo potom .razsodišča in s tem je bil Zelaya zadovoljen, na kar je poslal svojega zastopnika v San Salvador, kjer je bilo zbrano neutralno razsodišče. Tu se je dogovorilo, da obe republiki odpozoveta svoje vojake od meje. Ker se pa to ni zgodilo, sta obe republiki prenehali medsebojno diplo-matično občevati.
Ker je bila vojna takorekoč neizogibna, so sklenile Zjed. države, Mexico, Costa Riea, Guatemala in Salvador posredovati in dne 15. febr. se je tudi poročalo, da je bilo to posredovanje uspešno.
Kmalo za tem se je pa javilo, da je prebivalstvo v Nicaragui navdušeno za vojno proti Hondurasu ter je ponudilo vladi v to svrho celo finančno podporo. Vojski obeh republik sta le majhni in njuni mornarici obstojita le iz par slabih topničark.
Mexieo Ciudad, Mexico, 21. febr. Nek uradnik premogove družbe v Las Esperanzas, kjer se je v torek pripetila osodepolna razstrelba plinov, poroča, da so dosedaj tamkaj prinesli na površje 54 mrtvecev. Med temi je 30 Japoncev. V bolnici je 11 ranjenih, kteri bodo najbrže umrli. Število žrtev bode brezdvomno doseglo 100. Materijelna škoda je velika. Rešilna dela vodi superintendent Jones.
Caracas, Venezuela, 21. febr. Na posebno vprašanje o bolezni predsednika Cipflana Castra, se izjavlja, da se. je zdravje predsednika obrnilo na bolje. Operiran je bil dne 9. februarja. Castro je še v Macati.
Na saneh iz Alaske v Washington.
Washington, 21. febr. Poštni sel iz Alaske, Elie Smith, kteri je nastopil pot v pasjih saneh iz Alaske v Washington za stavo, dospel je veerai semkaj in ga je predsednik Roosevelt prijazno sprejel. Kasneje je Smith obiskal kapitol, kjer se je vse zanj zanimalo.
V SOletno ječo radi male tatvine.
Sodnik Rozalski je včeraj v New Torku obsodil zamorca William Johnsons radi vloma v 201etno ječo. Zamorec je vlomil v neko zastavnieo in odnesel za $4000 blaga. Defravdante, ki pokradejo po stotiaož dohnjev in veS, zapne običajno ca 4 do 0 lat.
Vesti iz Rusije.
Odeški čifuti.
V ODESI SO PRIČELI DOMAČINI ZOPET PREGANJATI ČIFTJT-SKO PREBIVALSTVO.
Avstrijski konzul kot zagovornik Židov. — Nevarnosti v OdesL
NA TRANSKAVKAZU.
Petrograd, 21. febr. Inozemski konzuli so poslali semkaj svojim poslanikom iz Odese poročilo, da njihovi ta-mošnji rojaki nimajo dovolj varstva in je njihovo življenje v nevarnosti. Protičifutski nemiri so tam na dnevnem redu. Avstrijski poslanik je pri ministerstvu inostranih del prosil varstva za avstrijske čifute v Odesi.
Odesa, 21. febr. Domačini neprestano napadajo čifute, kteri so vsled tega zelo ne'rvozni. To upliva tudi na trgovino; borza je zaprta. Tolpe postopače v plenijo prodajalnice in re-' stavrante, kteri so last čifutov. Nek eifut je hotel včeraj streljati, na kar so mu na dvorišču odsekali obe roki.
Domačini ustavljajo na ulicah ljudi in jih vprašajo, ako so čifuti in večkrat morajo slednji pokazati svoje listine. Ako so čifuti, jih pošteno pre-mlatijo. Policija se za čifute mnogo ne zmeni.
Petrograd, 21. febr. V Baku na Transkavkazu prišlo je včeraj do prave ulične bitke med policijo in teroristi. Pri tem so bili ubiti trije teroristi in jeden policaj in več osob je ranjenih. Pri volitvah v dumo še vedno zmagujejo radikalci in dosedaj imajo te stranke ogromno večino. Ra-dikalcem (ekstremnim) slede liberalci z ustavnimi demokrati. Do sedaj je izvoljenih 351 poslancev in sicer: 53 monarhistov, 28 oktobristov in zmernih 20 progresistov, 61 kadetov, 140 članov levice, 40 nacijonalistov in devet poslancev nedoločene stranke
RAZSTRELBA PRI BRIVCU.
Brivec Lombardo je dobil več grozilnih pisem in tem je sledila razstrelba.
Včeraj zjutraj so Italijani, očividno člani tolpe La mano nera, skušali brivnico Italjana Lombarda, 150 Harrison Ave., Williamsburg, Brooklyn Borough v New Yorku, pognati v zrak. Lombardova rodbina je spala v zadnjej sobi, ko jo je probudila jaka razstrelba. Lombardo je bežal na pol oblečen na prosto, toda spočetka ni ničesar videl. Bomba ni napravila kake škode, vendar je vladala v okolici velika razburjenost.
Lombardo je kasneje naznanil, da je dobil več grozilnih pisem, s kterimi je tolpa La mano nera od njega zahtevala denar. Za pisma, ktera so dohajala redno, se ni zmenil. Pisma so bila vedno drugače podpisana in so brezdvomno v zvezi s sedanjim napadom.
PARNIK SE POTOPIL.
Hugoma je zavozil pri New Orleansu v francosko križarko Kleber.
New Or.eans, La.. 21. febr. Par-ni'k Hugoma je včeraj zavozil v francosko križarko Kleber in se je blizo mesta na Mississippi j u potopil. -o-
Farme ca prodaj.
Albany, N. Y., 20. febr. Državni poljedelski oddelek tukajšnje vlade objavil je včeraj buletki, iz ikterega je razvidno, da je v državi New York sedaj 2372 farm na prodaj. V buleti-nu je vsaka farma posebej popisana zajedno s pogoji. Vprašanja po farmah v državi se množe, kar je zelo ugodno, kajti država potrebuje farmer je in farmerske delavce«. Dobre farme je dobiti po $10 do $30 oral in prvo plačilo, ki se zahteva, je zelo miadko, dočim zamore ostanek kupnine dolgo vrato let ostati nespremenjen, urno da se plačuje nizke ob-
Iz Avstro-Ogrske. Anarhističen napad.
ČEŠKI ANARHIST VOSTALIK JE V CERKVI STRELJAL NA DUHOVNA.
Dunajski "krščansko socijalni" župan Lneger bode ozdravil.
ŠKANDAL V BUDIMPEŠTI.
Samo
lOO iztisov
je še na razpolago AMERIKANSKO-SLOVENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga m nima, naj seže po njem, dokler ga je kaj v zalogi.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Reichenberg (Liberec), Češka, 21. febr. Tukaj je anarhist imenom Vo-stalik med mašo streljal na duhovna pri velikem oltarju. Napadalca so prijeli in je odJkrito priznal, da je streljal z namenom, da duhovna ubije.
Dunaj, 21. febr. Tukajšnji "krščansko socijalni" župan Lueger, ki je bil nevarno bolan, postal je izdatno boljši in zdravniki sedaj zopet upajo, da bode v toliko okreval, da bode v marcu zamogel potovati na jug.
Analfabeti (ljudje, ki ne znajo ne citati ne pisati) v Avstriji. Teh je med Čehi 3 med 100 ljudmi, ki so stari nad 24 let, med Nemci 6, Lahi 16,- Poljaki 47, Madjari 60, Hrvati 73, Rusini 76, Rumuni 85, S.oven-ci 20.
Budimpešta, 21. febr. Tukajšnji državni pravnik je zahteval, da mu državni zbor izroči poslanca Lengve-la, da ga zamore tožiti radi tatvine uradnih listing ktere so zginole iz urada trgovinskega ministerstva.
Uradni fist neikega učiteljskega društva na Ogrskem poroča,, da sta v 2 šolah tamošnjega okraja nastavljena čevljarja kot učitelja, in sicer opravljata ta svoj posel samo po zimi, po leti pa pribijata podplate. — To so lepe razmere tam na madjarskem globusu!
-o-
Razne novosti
iz inozemstva.
KITAJSKE OBRAVNAVE Z RUSIJO GLEDE MANDŽURA; TIBET POSTANE KITAJSKA POKRA-J I N A.
Anglija ne sklene več pogodbe z ameriškimi mesarji za dobavo mesa.
RAZNOTEROSTI.
$250,000 V OBRAMBO ŽENSK.
Nek bankar v Cincinnatiju, O., ustanovil je poseben zaklad v varstvo deklet, ko j? bral o Thawovi obravnavi.
Cincinnati, O., 20. febr. Tukajšnji bankar J. G. Schmidlapp naznanja, da je ustanovil poseben sklad v znesku $250,000, čegar obresti bodo namenjene v varstvo deklet. To je storil vsled tega, ker je čital vse grozne izpovedi Thawove žene Evelyne povodom obravnave proti njenemu možu Harry Thawu, kteri je lopova in za-peljivea, arhitekta Stanford Whiteja ustrelil.
Sklad je ustanovi v spomin na svojo hčer Charlotto, ktera je bila v minolem poletju pri vožnji z avtomobilom ubita.
Sklad bodo upravljali mayor mesta Cincinnati, predsednik tukajšnjega vseučilišča in pet ravnateljev Union Trust Co.
Marseille, Francija, 20. febr. Kitajska pošta je prinesla vesti, da je radi pogajanj, ki se vrše med Kitajsko in Rusijo vsled Mandžura, nastal zelo kritičen položaj, radi česar je kitajska vlada sklenila pozvati inozemske zastopnike, da jej pomagajo rešiti, ako že ne ■mandžursko, pa vsaj tibetansko vprašanje. Z ozirom na to želi Kitajska graditi železnico iz Sze-Chuena v Tibet, spremeniti Tibet v kitajsko pokrajino in jemati Tibetance v kitajsko vojsko.
London, 20. febr. Angleško vojno ministerstvo namerava v nadttfj'e za vojaštvo potrebno meso in konserve uvažati iz Avstralije in Nove Zelandije, tako da ne bode več potrebno obnoviti pogodbe z ameriškimi mesarji.
London,"21. febr. Po vsej Evropi divjajo zimski viharji z gromenjem, snegom in točo. Mnogo ljudi je zmrznilo in ob obrežju jih je mnogo utonilo.
Johannesburg ,Transvaal, 31. febr. Pri volitvah v parlament mo dobili Buri večino.
Nezgoda na železnici.
Pri Adrian u, Mich., je nek vlak Wabash železnice po^vozil baggy, v kterem se je vozila Mrs. Mary Hin-kley, Miss Ida Hinkley in Warren Stamp. Prva je bila na me3t» nbita, ostala dva sta težko ranjena.

Žrtve katastrofe Larcbmont.
Vineyard Haven, Mass., 20. febr. Sedaj so spoznali tudi oni trupli, kteri je vrglo morje pri No Man's Landu na kopno, kot potnika potopljenega pamika Larchmont.
Volitve v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 21. febr. Tukajšnjim mavorjem je bil izvoljen republikanski član kongresa John E. Rey-burn z večino 33,000 glasov proti demokratu William Pot ter ju.
Denarje v staro domovino
pošiljamo: ■
ca $ 20.60 ............ 100 kron,
sa $ 40.90 ............ 200 kien,
ca i 204.60 ............ 1000 kron,
ca f108040 ............ 6000 kron.
Poitazina ja všteta pri tok vsotah. Doma aa acktrana evote popolnoma izplačaj* bras vinarja adUtka.
Nafta daaar&a poiOjatva izplačuj« c. ir. pafttai hranilni wad ▼ 11. do 12. daatu
DeajttJe nam poalatt Ja najprillč naje ia |2MI t i—ftal ▼ prlparač* mam alt t—latoara—m ptama, večja pa TtimiiH Fecial Maaej al pa Vcnr York Bask Draft
1«
KB, FT AN JE PARNIKOV. Dospeli so:
Kronprinz Wilhelm 19. febr. iz Bremena (že poročano) z 992 potniki. Ncordam 20. febr. iz Rotterd&ma s
623 potniki. Gregorij Morč 20. febr. ia Odese z
243 potniki. Oceanie 20. februaija iz Liverpooia.
Dospeti imajo:
Georgic iz Liverpooia* Trave iz Bremena. Regina iz Hamburga. Albano iz Hamburga. Francesca iz Trsta. Sami and iz Antwerpena. j Friedrieh der Grosse iz Bremena, j Peterburg iz Libave. I Lodovica iz Trsta. Prinz Sigismund iz Hamburga. Bat a via iz Hamburga. Huidson iz Havre. La Provence iz Havre. Etruria iz Liverpooia. Philadelphia iz Southamptona. Celtie iz A eksandrije in Genove. Zeeland iz Antwerpena. Weimar iz Bremena. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga, Cevic iz Liverpooia. Rynoam iz Rotterdama. Furnessia iz Glasgowa.
Odpluli ao:
La Gaseogne 21. febr. v Havre. 21. febr. v Bremen.
OdplnE Mo:
Stt Louis 23. febr. v Southampton-Campania 23. febr. v Liverpool. Koenig Albert 23. febr. t Genovo. Oalefanfo 23. febr. v Gkftgow. Gmf WaMemee 23. febr. v Hamburg.



)mf>
■\T
"GLAS NARODA"
liat «1«venskih delaveev t Ameriki. Izdaj« alo" enako ti» kovno društvo
FRANK SAK>El<, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Za
Ea 1«*» velja list ra Ameriko . . . $3.00
4 pol leta............. 1.50
a ifcmpj, za vse leto.......4.60
" " pol leta.......2.50
1 " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzema nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued »very da_v, except Sunday* and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVBWIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
2a eg'ase do deset vrstic se plača 30
xntov.
I)opi«i brez podpisa in osebnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po M^ney order.
P-i spremembi kraja naročnikov trosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-§r • naznani, da hitreje najdemo i aslov-nika. Dopisom in j>ošiljatvam nare ite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. » Telefon 1279 Rector.
Nezadovoljni naseljenci
Z ozirom na naseljevanje v naŽih južnin državah nikakor ne smemo pričakovati, da bodo naseljenci, ki. prihajajo sedaj iz Evrope na jug. s ta-mo5ojimi razmerami zadovoljni in tudi južne države ne bodo zadovoljne <z vsakim novodosleceiTL Temu je bilo vedno tako in bode tudi v nadalje tako ostalo, kajti razočaranja so pov-vsodi na dnevnem redu.
Iz (krogov naseljencev v južnih državah prihaja v javnost vedno več . pritožb, vendar pa na podlagi teh še ne moremo zavzeti odločno stališče, kajti pred vsem je treba dognati, koliko je na teh pritožbah resničnega in koliko zlaganega.
Povsem gotovo pa je, da ima naseljevanje na jugu, a. pr. ono preko Charlestona v South Carolini,. ktero senator Tiliman toplo priporoča, veliko napako — da prihajajo na jug delavei, ne pa naselniki. Koristi na jugu in tukli drugod ne smemo iskati v tovarnah, temveč v zem jiščib, katera so vsled ugodnega fxxlnebja zelo rodovitna iu na kterih se pridela mnogo več. nego na severu. Kot far-merji ali naselniki imajo naseljenci na jugu veliko in ugodno prihodnost, in sicer tako. da jo drugod ne morejo dobiti. Tovarniški delavec bode pa moral vedno in povsodi tekmovati s še <-eni'j.šimi in krepkejsimi zamorskimi delavci. Vrhu tega ostane tudi tovarniški delavec za vse čase odvisen oil trgovine in v slučaju finančne krize jmstane brezdvomno največji si-mruak, kar se fannerju ne more nikdar zgoditi Streha nad glavo mu ostane vedno in tudi tla, na kterih živi, so njegova last, ktera preživljajo njega in njegovo rodbino.
Dasiravno je vse to državnim nase niškim oblastim znano, pa skušajo slednje pridobiti v prvej vrsti tovarniške delavce. Oblasti brezdvomno pozabljajo, da prihajajo ljdje v Ameriko v i»rvej vrsti vsled tega, iker u-pajo, da j-'Stanejo tu samostojni kar jim v Evropi ni nikdar mogoče doseči. Oblasii preveč vpoštevajo želje jiržniii podjetnikov ia premalo cene naseljencev, kteri -i hoci^jo tu ustanoviti bolj-.i prihodnost, nego je bila njih preteklost v Evropi.
Iz Avstro-Ogrske.
Kimska "Tribuna" je poročala, da je avstrijski generalni štab dal na avstrijsko - italijanski meji izvršiti podzemeljske rove in tunele. Vsled tega sta	i:i Magni v italijanski
»Ijornici iuter]>elirala. So«laj pa Mag-ni izjavlja, da je vest o podzeme j .ski h rovih neresnična.
Policist Josip Poeze v Konnendu na Ogrskem je jxj prepiru s svojo ženo ženi prerenal vraU zabodel svojega otroka in samega sebe obesil. Žena možu ni dala miru z zahtevo, naj se družina prese i v Ameriko.
V Maidlingu pri Diiiaju »j našli mrtva 'pni.»barja Arnolda Pawlistika in pa strojnega tehnika Wahorniika. Samomorilca sta priredila peč tako, da sta se morala zadušiti in sta si prizadela več ran z nožem pri srcu. Samomorilca sta bila navdušena špi-ristista. Večkrat sta izjavila, da se jima studi življenje. Pawlistik je zapustil več odprtih listkov na svoje znance. Jeden listek ima napis: Na vse kreature in pravi, da ni življenje nič vredno. Poživlja vse ljudi, naj vržejo življenje proč.
Dnevne katastrofe«
Sosednja republika Mexico je v novejšem času pričela živeti pravo kapitalistično živgenje. Vsestranskemu streljanju delavcev, kteri štrajkajo, sleila so v novejšem času večkrat poročila o velikih katastrofah v taznoš-njih premogovih rovih, ktere so zahtevale neštete žrtve — "neštete" tudi z ozirom na to, ker oficijelna !>oročila ne smatrajo umestnim na-vesti natančna števila žrtev podjetniške malomarnosti.
Sedaj se javlja zopet o novej raz-strelbi v Las Esperanzas v državi Coahuili, kjer je bilo nad SO premo-garjev ubitih in še več ranjenih.
Odkrito moramo priznati, da se nam gabi našim citate jem vedno in vedno poročati o sličnih nesrečah, ktere vse nastanejo vsled podjetniške malomarnostii, kajti znano nam je, a je vedno ponavljanje tako žalostnih dejstev skrajno dolgočasno. In vendar je naša dolžnost javnost opozarjati na grozno število dan za dnevom umorjenih delavcev.
V resnici bi zamogli skoraj vsaki dan pisati o človeških žrtvah, ktere zahteva obrt od delavcev.
Oglejmo si samo nesreče, ktere so -e pripetile v januarju:
4. jan. v Lerningen, Nemčija; 40 delavcev ubitih.
12. jan. v Calhoun county,. Alabama; 100 elavcev ubitih.
14. jan. Clinton, Indiana; 5 delavcev libitih.
22.	jan. Terre Haute, Indina; S delavcev ubitih.
23.	jan. Primero, Colorado; 24 delavcev ubitih.
23. jan. Saarbrechen, Nemčija; 169 delaveev ubitih.
28.	jan.. Lievin, Francija; mnogo delavcev ubitih. (Številke iniso navedene.)
29.	jan. Fayetteville. West Virginia; 80 delaveev -ubitih.
30.	jan. Van Hauten, New Mexico; mnogo delavcev ubitih. (Število neznano.)
To je imenik katastrof v premogovih rovih tekom jednega samega meseca. Male nesreče v teh rovih se pa nikdar ne štejejo, in te zahtevajo, kakor znano, še več žrtev, nego ve-.ike. —
ROJAKI, NAEOČAJTE BE NA «'GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN KNEJŠI DNEVNIKI
Avstrijska in italijanska mornarica.
V ravnokar izdanem 3. zvezku re-ije " Oesterreiehische Rundschau" pri občuje anotiim	stroko vn jaški
lanek o avstrijski in italijanski pomorski sili. (Unsere Seemaelit in Ita-lien Oesterr. Rundschau, Heft 3, 1. Februar 1907.) Da je ipisal članek iktivni višji pomorski častnilk, je 3ko-•o brezdvomno. Ne navajamo taktič-iill kombinacij in razmotrivanj o voj-iill oipiraliseih za avstrijsko in za italijansko mornarico ob dalmatinski in z točni italijanski obali, iz člantka^pri-■ »čimo zgolj natančne podatke o namerilni moči obeli brodovij, ki se bosta slej ko prej med seboj borili za prvenstvo v AdrijL
It a ijansko vojno brodovje šteje vsega skupaj 52 ladij, 5S torpedovk s torpednimi rušilci vred in 14 pod-morskili ladij. Vse ladij e imajo -Urtpno 453,200 ton; 180 velikih, 600 srednjih in 1300 lahkih topov, 320 torpednih lancirk in 25,500 mož po-sadke.
Avstrijsko vojno brodovje šteje 23 adiji. 57 torpedovk, vštevši rušilee, 1 pod morski lad i ji; vsega skup 1G8 tisoč 340 ton, 125 težkih, 345 srednjih iu 580 topov, 170 torpedni^lanciitk in 13,250 mož posadke. Do leta 1909, ko bodo izgotovljene nanovo od parlamentov dovoljene avstrijske in ita-ijamske vojne ladije, bode razmerje med italijansko in avstrijsko pomorsko silo 1.9:1, torej je italijanska mornarica dkoro še enkrat močnejša kot avstrijska.
Ko (pridejo v vojski v poštev posamezne divizijq. ki sestojijo iz štiri do pet ladij posestrim, to je iz ladij, ki -o med seboj po tonstki vsebini, ar-tileriji in hitrosti zelo podobne in nake, je treba razmotrivati, koliko Lakih divizij, ki v vojski tvorijo nekako taktično enoto, si lahJko postavita Italija in Avstrija nasproti. Pisatelj v " RuJndschau', pravi, da bode lotična "Ordre de bataille" ladij sledeča:
Itaija: 1. divizija. Ladije: 1. Re-,'i.ia Marglierita, 2. Benedetto Brin,
Sicilia, 4, Sardegna. Po 13,200— 13,800 ton vsebine, 19—20 milj hitrosti. (4.)
Avstrija: 1. divizija (se šele gradi in bode gotova do leta 1909. Ladije: ri (A. B. C.); vsaka po 14,500 ton: _'l milj hitrosti. (3.)
Italija: 2. divizija. Ladije: 1. Na-; > >11, 2. Roma, 3. R-egina Elena, 4 Vittorio Emanuele. Po 12,600 ton, 22 milj hitrosti. (4.)
Avstrija: 2. divizija. Ladije: 1. Krzherzog Kari, 2. Erzherzog Fried-rich, 3. Erzherzog Ferdinand Max. 10,600 ton, 20 milj hitrosti (3.)
Italija: 3. divizija. Ladije: 1. Se Umberto, 2, Ammiraglio St. Bon, 3. Eman. Filiberto, 4. Francesco Maro-sini. Po 11,360—13,893 tor*. 17—18 milj hitrosti. (4.)
Avstrija: 3. divizija. Ladije: L Habsburg, 2. Arpad, 3. Babenberg. Po 8,300 ton, 19 in .pol milje hitrosti. (3.)
Italija: 4. divizija. Ladije: L Andrea Doria, 2. Ruggiero di Lauria, 3. Lepanto, 4. Italia (zadnji dve -iz let 1SS0. prenovljeni 1904). Po 15,900— 15.600 ton, 17—18 milj hitrosti (4.)
Avstrija: 4. divizija. Ladije: 1. Monarch, 2. Wien, 3. Budapest. Po 5| 600 ton, 17 in pol milje hitrosti (3.)
Italija: 5. divizija (se šele gradi; srednja tonska vsebina, zelo hitre ladije). Ladije: 1. San Giorgio, 2. San Marco, 3. Amalfi, 4. Pisa. Po 9,300 ton, 22 milj hitrosti. (4.)
Avstrija: Tej diviziji ne more postaviti nobene nasproti. (0.)
Italija: 6. divizija. Ladije: 1. Fe-ruceio, 2. Oaribaldi, 3. Varese, 4. Carlo Alberto, 5. Vettor Pisani. Po 6500 do7300 ton, 9—20 milj hitrosti. (5.)
Avstrija: 5. divizija. Ladije: 1. St Georg. 2. Kaiser Karl VI., 3. Kai-serin Maria Theresia. Tone: 7300, 6300, 5200. Hitrost: 2^ 20, 19 milj. (3.)
Italija: 1. divizija manjših križa-ric: 1. Fieramosca, 2. Stromboli, 3. Vesuvio, 4. Etna, 5. Giovanni Bausan. Po 3600—3300 ton, 17 milj hitrosti.
(5.)
Avstrija postavi tem nasproti kri-žariee: 1. Franz Josef, 2. Kaiserin Elisabeth, 3. D (se sedaj gradi). Po 4000 ton; hitrost 17, 18, 26 milj (3.)
Italija: 2. divizija manjših križa-rie. Torpedne Ikrižarice: 9 ladij po 2600—2400 ton, hitrost 17—19 milj.
Avstrija: 2. divizija torpednih ikri-žaric: 5 ladij. (Zenta, Ajsperu, Sziget var, Panther, Leopard). Po .1530— 2400 ton, 18—20 milj hitrosti.
Italija: 3. divizija torpednih !kri-žaric: 13 ladij. Po 848—1300 ton. Hitrost 18—23 mi ft.
Avstrija: Tej diviziji ne more Avstrija nobene postaviti nasproti.
Iz tega sledi sledeče: Vsaka izmed 'prvih štirih divizij italijanskih bojnih ladij je za eno ladijo številnejša kot avstrijske prve štiri divizije. Torej je že trn Italija za eno divizijo, sestoje čo iz štirih ladij, močnejša od Avstrije. Ker peti italijanski diviziji ne more Avstrija postaviti 'nobene nasproti, je italijanska divizija za 2 diviziji (8 ladij) številnejša od avstrijske. Druga, tretja in četrta italijanska divizija je po tonski vsebini močnejša od a/vstrijskih, tretja in četrta pa razpolaga z dosti močnejšim topništvom. Edino prva avstrijska divizija prekaša italijansko prvo po tonski vsebini in artileriji. Kar se tiče križane, stoji 32 itaijajnSkim 11 avstrijskih nasproti. Torpednih ru-šilcev ima Italija skoro štirikrat več kot Avstrija. V boju prideta na vsako avstrijsko ladijo dve močnejši italijanski.
Italijanski mornariški minister lipa, da dobi od parlamenta dovoljen v kratkem izvanredni kredit 125 milijonov lir za tri velike bojne ladije po 16,000 ton, in z osmimi velikimi topovi po 30.5 centimetrov kalibra. Ko bode ta divizija zgrajena, bosta prišli na vsako avstrijsko ladijo dve italijanski bojni ladij i in ena križa-riea prvega ali drugega razreda.
Pisatelj zaključuje, da proti taki numerični premoči ne pomagajo nobene taktične formacije; večja iz-vežba na avstrijski strani bi bila izravnana na italijanski z močnejšo ar-tilerijo», ki mnogo dalj nese kot avstrijska. Nujno potrebno je zgraditi vsaj še štiri do šest bojnih ladij, ;ki bi stale 240 milijonov kron in eno divizijo iz štirih križaric, ki bi imele 22 milj hitrosti. Saj žrtvuje Italija vsako leto za svojo mornarico 132 in pol mi.ijonov, 4 in pol več kot Avstrija! vrh.tega pa vsako leto izda še 150 milijonov izrednega kredita.
Bratovščina morske ga obrežja,"
Črtica o morskih razbojnikih v Za-padni Indiji in južnih morjih.
(Nadaljevanje.)
Nekalko v tem času je bilo, ko je zaslul poglavar Mansvelt, mož nenavadne bistroumnosti in častihlepja, in ki je nasvetoval, da naj ustanove posebno in neodvisno državo.
Mansivelt je bil zelo ipriljubljen in Francozi ter Španci so 'bili ze.o veseli, da jim je načeval, akoravno je bilo največ njegovih privržencev Angležev. V Jamaiki je uredil posebno ekspedicijo in je izbral drugim poveljnikom Henry Morgana, ki si je pridobil nekaj slave Ikot buccaneeer. Izvolili so Santa Catalina Island ali Providence kot svoje glavno taborišče in oko'.o leta 1664 odtod odpluli,
Mansvelt je pa kmalo nato umrl in z njegovo smrtjo je l>ilo tudi konec drznega načrta, posebno še, ker Morgan ni bil posebno priljubljen
med možmi in tudi ni bil toliko časti in elavoblepen, da bi dovršil načrt Kljub svoji nepriljubljenosti pa je postal po MansveMrt njih<xv pogla-[ var in on in nekaj sto mož so ople-nili mesto Puerto Principe na Cubi.
Tulkaj pa so se buceaneerji sprli in nek Francoz je bil od nekega Angleža izdajalsko ui|>>rjen. Francozi so prijeli za orožje, da osvetijo svojega tovariša. Morilca so ukovali v želez-je in Francozi so se dali pomiriti, posebno ker jim je Morgan obljubil, da izroči morilca pravici, kakor hitro se povrnejo v Jamaiko. Morgan je o-stal mož beseda in morilci so obesili; toda s tem je Morganova nepriljub-ljenost talko narastla, da ga je večina mož zapustila.
Posrečilo se mu je pa nabrati novih pristašev in s štiristo in šestdeset možmi je uspešno napadel Puerto Bellq. eno glavnih španskih pristanišč.
Na tem pohodu so se vršile strahovite grozo vi tost i, in celo potem, ko se je nehal vsak španski upor, je mnogo vjetnikov umrlo vsled trpinčenja, da bi 'povedali, kje da so skriti zakladi.
Ena trdnjavica mesta, tki se je posebno branila, je bila predana na milost in nemilost grozo vi težem; Morgan je zaukazal, da se zažge zaloga smodnika in tako je zletela trdnjavica z vsemi jetniki v zrak.
Morgan je prisilil menihe in nune, ki jih v mestu vjel, da so nosili lestvice ter jih iprislanjali ob ozidje neke drug-e trdnjavice; in mnogo teh nesrečnikov je bilo pobitih od vojaikov, ki "so branili trdnjavico.
Vjetnike so pogostokrat zaprli v cerkve, kjer so jih mogli lahko stra-žiti. V Maracaibo in Gibraltarju, ktere Ikraje je obiskal Morgan kmalo po Puerto Bello, je mnogo ljudi na ta način umrlo od gladu, ker se je-čarji niso "hoteli brigati za nje.
Morgan je ostal toliko časa pri Gibraltarju;, da so imeli Španci dovolj časa popraviti trdnjavico pri vhodu v zaliv. Poslali so tudi tri španske bojne ladije, da odrežejo onim beg. Toda Morgan se je iz vil iz te zanj-ke tako spretno, da ga stare zgodbe o morskih razbojnikih zelo hvalijo in slavijo.
Poglavar pomorskih roparjev je spremenil eno svojih ladij v svetilno ladijo, vendar jo je pustil tako, kakor je bila, da se je videlo, da je bojna ladija, na krovu pa je razpostavil vojake iz desk narejene. Z ostalimi ladijami je sledil za to prvo ter osvojil eno španskih ladij, ostali dve pa uničil Tako je ostala sedaj samo še trdnjavica, da mu zaibrani odhod.
Tu si izmisli novo zvijačo; prevalil je Spance s tem, da je po dnevu napolnil čolne svojih iiadij vpričo trdnjavice z oborotženimi možmi ter jih odpeljal na obrežje tja. ikjer je bilo zaraščeno z goščavo. Tam so čakali toliko časat, kolikor se je zdelo, da je treba za izkrcanje, nato so se pa vsi zopet podali k ladij-am nazaj. Pri tem so pa ležali vsi možje na dnu čolnov, izvzemši dvel\ ki sta veslala. Ta manever so ponavljali več časa, tako da so vzbudili misel, da nameravajo naipasti trdnjavico od suhe strani. Španci so Obrnili svoj top proti notranji strani, ono proti morju pa so puistili neoborošeno.
Ko je napočila noč in pritok, so Morganove ladije dvignile sidre ter plule po reki navzdol brez jader in neopažene, dokler niso prišle blizu trdnjaviee. Tedaj pa so razpeli jadra, zasmehujoč streljali na iznena-dene in presenečene Špance ter jo udarili na odprto morje, obloženi z velilko množino bogatega plena.
V letu 1670 so se namenili, da napadejo Panamo in takoj so se začeli pripravljati, da prekoračijo Istm/us. Kaj tacega ni nikedo več poskusil izza nesrečne osode Oxnama in njegovih tovarišev kakih sto let prej. pred-no se je sploh začulo ime buccaneer.
Njihova nebrzdanost in krvoločnost pri ropanj-u in plenitvi mesta ni poznala nikaikih mej. Španci so prišli iz mesta merit se z njimi in pri tem so gnali divje bike proti njim. Cel dan niso bijccaneerji prizanašali nikomur, niti tekom 'boja, niti potem, in niso delali nikacega razločka glede, starosti ali spola.
Z duhovniki in drugimi eerkvenimi osobami so ravnali celo še 'bolj divje ikakor proti drugim. Celo okolico so preiskali, da bi dobili raznega blaga in vjetnikov, za k't ere so hoteli dobiti visoko odkupnino.
Mesto je pri tem napadu pogorelo; ali je bilo zažgano od buccaneerjev ali od Špancev, se ne bode nikdar natančno vedelo. Ogenj pa je trajal eele štiri tedne.
Potenj ko je ostal Morgan mesec dolgo v mestu, je odšel. Sto in petinsedemdeset mul je nosilo zaklade, šeststo vjetniikov pa je nosilo bremena. Mnogo vjetnikov z ženskami in otroci vred so tirali seboj samo radi tega, da dobe odkupnino. Ženske so posebno morale trpeti najhujšo lakoto in žejo, in sicer radi tega, da bi tem ibolj delovale na to, da se jih z njihovimi otroci vred odkupi. Grozili so jim celo, da jih prodajo na Jamaioo v sužnjost, ako se jim kmalo «i« posreči dobiti odkupnine.
Ko so nekters ženske s solzami v očeh in s povzdignjenimi rokami prosile Morgana, da naj jim dovoli vrniti se, ji mje odgovoril, da on ni prišel tja poslušat jok in tarnanje, temveč iskat denarja.
Iskal pa je denarja med svojimi prijatelji ravno tako, kaikor med svojimi sovražniki in nikomur ni zaupal. Udomačena navada je že bila, da so se morali možje postaviti v vrsto in priseči, da niso obdržali ali poskrili najmanjšega dela ropa. On pa je šel še dalje ter je zaukazal, da se vsa-cega preišče. Da pa ne bi s tem nikogar razžalilj. se ' je sam podvrgel tema.
Uspeh, ki m ga, dosegli pri Panami, je bueeaneerje ojunačil ter jim vzbudil poželjenje po južnih morjih. In v resnici se je podala velika ekspe-dieij a angležkih buccaneerjev preko Istma v posameznih oddelkih, ki so jih vodili posebni vodje.
Oplenili so mesto Santa Maria in kmalo za tem izvolili vrhovnim pove. j nikom John Coxona, ki so ga pa kmalo odstavili, Iker se je v nekem boju pokazal premalo srčnega. Na njegovo mesto pa je bil postavljen Richard Sawkins.
Tudi ta ni bil dolgo poveljnik; bil je v nekem boju ubit. Nato je postal vodja Bartholomew Sharp. Buceaneerji so pa kmalo postali nezadovoljni z njim in izvolid John Watlin-ga, ki pa je bil kmalo potem ustreljen. Sedaj je bil Sharp zopet izvoljen poveljnikom ter je vodil celo ekspedicijo, dokler se ni vrnila na Magellanov preliv.
Ta ekspedicija jim je pokazala pot, po suhem in po morju, do južnega morja in jim otvori.a novo in bogato polje za razne pohode.
Spominjajte m ranih prilikah naš* prakozisin« dmib« it. Cirila ia Metoda ▼ Ljii*ljaall Ma! poloti dar domu ma, oltarf	(T d)
SLOVENCEM V FOOLED.
DR. E. C. COLLINS, M. L,
New York Ljubi moj prijatelj g. profesor:—
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošiljam mojo sliko, "ktero Vas prosim, da stavite v časopise in se Vam prav lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, ktera ste mi pošiljali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočajoč, ostajam Vaš prijatelj
Mike Novak, 1253 Mohlen Ave., Pueblo, Colo.
Slo vensk 3 katoliško
podp. društvo

svete Bata

Zledlnjene države Severne Amerika
Sedež: Forest City", Pa.
januarja I903 v državi Pmng^ l*
O o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAJR mL, Box 547, Forest City, P*. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZA VER L, Box 374, Forest City, Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thonjas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL Z AL AR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajn ku: Ivan Telban, P. t. B«z Gtfl, B* T*mt City, P«.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
ASESMENT,
kteri je plačati 3. marcija 1907.
I. razred, možki oddelek: vsak: član plača meseenine po 75c., rezervni zaklad po 10o.r skupaj plača vsak član I. razreda po S5c. II. razred, ženski oddelek: vsaka plača po 20c. IU'. razred, otročji oddelek: vsak plača po lOe.
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV:
Josip Steinvajs, star 37 let; uimrl 11. januarja 1907 pri postaji štev. 9 v "VVeir City, Kansas. Vzrok smrti: razstrelba v premogokopu.
Za IIL razred: Ana Zidar, stara 3 leta; umrla je dne 18. januarja 1907 pri postaji št. I v Forest City, Pa. Vzrok smrti: skrlatinka.
NAZNANILO.
Novo ustanovljena postaja št. 37 v Radley Pittsbug, Kansas. Stari udje: Jakob Sapotnik, Fran Pirnat, Alefks Cukfjati, Ivan Lekše, Bartol Uresk. — Novi udje: Alojzij Lekše star 30 let, Martin Begles 33 let, Ivan Bramor 44 let, Martin Krempuš 22 1., Anton Komar 32 1., Ignac Gole 35 L, Pankrac Krašuc 44 Fran Medved 44 1., Anton. Tomšič 25 1.
Novo ustanovljena postaja št. 38 v Charlestonu, W. Va. Imena članov: Anton Kastelic 26 1., Anton Ko,privnikar 30 1., Mihael Zupančič 33 L- Fran Božič 30 L, Mohor Šuštaršič 29 1., Fran Suhadolnik 27 1., Alojzij Kralj 37 L, Tomaž Šolar 43 1., Mihael Bebee 23 1., Fran Marn M 1. Filip Bebec 21 1.
IVAN TELBAN. glavni tajnik.
Kojald, naročajte se na "Glae Ni ~ods" narečji in najcenejši dnevniki
R
O
I
f DH WALNUT H
BOLNIKOM NA ZNANJE.
fta&i po edem svetu r slavni profesorji.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OItOSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodila naših
zdravnikov zdravila-	—
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
»p Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	_^
Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi ? "
Bolniki zakaj bolj ujeto tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Yam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
Nobeden drori zdravnik Vam nemore take rarancije dati. kjer nikdo Vam netnore tako dobrih zdravil poslati kakor mi! Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledan]a in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popolnoma ozdraviti morejo.
* ♦ • zopet nova Knjiga za Slovence! * * ♦
' Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mogoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako s n pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Snjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar y pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi podiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo ozdravili samo v mesecu Novembra 2 sto 64 uradnikov, oficiijov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo ]jv.«k druzega stanu iz stare domovine i« to je dober dokaz, - da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
PIŠETE NA SLOVENSKI ODDELEK:	,
AMERICA EUROPE Co. 161
en ^j'ltiej odfc mi
Columbus Ave., New York*
m. Y aedatjoodlOl uedol. popoldan.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L, BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, IGek.
JOSIP PEZDIRC, IIL porotnik, 1401 So. 13tb St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IYEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, Dl.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn- po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva aa Magajalka: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Mien., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatrs tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društvena glasilo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K društvu sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, Cal.. 30.Č jan.: Anton Vu-kunie rojen 1^70 c rt. 6424, Josip Marecič 1886 cert. 6425, Aloks Gaster 3^74 eert. 6426, Jurij Gajanič 1S72 cert. 6427, Peter Novalk 1869 cert. 6-128. Vsi v I. razredu*
K društvu .sv. Alojzija št. 13 v Baggalev, Pa., 20. jan. Marija Ogrinc 1888 očrt. 47!)3. Društvo Šteje 22 čl.
K društvu sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, 111., 25. jan.: Marija Feimgar 1882 cert. 5027. Društvo šteje 38 Članic.
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Little Fall^. N. Y., 25. jan.: Katarina Prestopnik	cert. 33S5. Društvo šteje 18 člaaiic.
K društvu -sv. Alojzija št. 57 v Eiportu, Pa., 25. jan.: Neža Šuštar-Sič 1SR6 <ert. 6355. Društvo šteje 12 članic.
K društvu sv. Barbare št. 4 v Federalii, Pa., 25. jan.: Marija Dolenc 1865 cert- 4643. Društvo šteje 22 članic.
K društ vu sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, Cal., 25. jan.: Marjeta Kukar 1&89 cert. 2596, Društvo šteje 30 članic.
K društvu sv. Barbare št. 47 v Aspenul Colo., 25. jan.: Marija Ka-šič 1888 cert. 48G3. Društvo šteje 44 članict
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 25. jan.: Alojzija Novšak 1881 cert. 4708, Josipina Urbas 1378 cert. 5402, Magdalena Šile 1878 cert. 4986. Društvo šteje 41 ČL
K društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa., 30. jan..: Katarina Ogrizek 1880 cert. 4087, Marija Smrekar 1886 cert. 5984. Društvo šteje 23 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 30. jan.: Ana Orlu- 1S81 cert. 5120, Ana Kos.anjšek cert. 5993. Društvo šteje 127
članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
iirtOSftOSTl
KRANJSKE NOVICE.
Urad za pospeševanje obrt*. Po
itiicijativi trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, snuje se za Kranjsko poseben urad za pospeševanje obrta. Dotični organizacijski Statut je že odobren in je torej upati, da se ta urad čira prej ustanovi. Troški za ta urad so za 1. 1907 proračunani na 25,000 kron, h kterim prispeva vlada, dežela, mestna občina in nekoliko tudi trgovska in obrtna zbornica.
PRIMORSKE NOVICE.
Premestitev 56. infanterijske brigade v Gorico. Iz Gorice brzojavljajo
nemškim listom: Dela za premestitev r»n. infanterijske brigade v Gorico so v teku. Premestitev se izvrši spomladi. —
Padla je v morje. lTletna dninarica Pavla Skrjanc, stanujoča v ulici di Conc 'rilia v Trstu, je bila šla s svojim ljubčekom na sprehod v Barko v-Ije. Sprehajala sta se po valolomu onkraj barkovljanskega pristanišča; a ko sta se vračala z valoloma nazaj proti vrtu, je ona tako nespretno stopila na neki kamen, da je izgubila ravnotežje in je padla v morje. Njen ljubČek je pa takoj skočil za njo in jo rešil iz vode. Pozvan je bil zdravnik z zdravniške postaje, ki pa je imel vrlo malo opraviti pri Pavli. Neka ž.en-ka jej je bila posodila obleko, «la se je preoblekla, in ko je bila njena obleka suha, je odšla z ljubčekom v mesto.
Tatvina. V noči od 2. na 3. febr. neznani tatje vlwnili v prodajalni-©o Jožefa Bajta na Pokopališki oesti v Gorici. Pokradli so mu več srebrnega in nikeljnastega denarja, nekaj laških, turških, srbski in ruskih novcev, eno •-rebrno uro, vredno 6 kron, dva zavoja tobaka po 1 K, štiri do l*>t -katljic šport-cigaret, okrog 50 trabnk, nadalje knjigo, v kteri je hrani! znamko, in knjisro za kolike v vrednosti <lo 25 K. tri pipe, en paket . iržink in za 10 K papirja za cigarete. Policija išče tatov.
HRVATSKE NOVICE.
Ustrelila se je na grobu svojega moža. V Belovaru se je nedavno na grobu svojega pred dvemi meseci u-
mrlega moža ustrelila mlada vdova Nela Bendekovie. Pokojnika ni mogla preboleti smrti svojega moža.
Originalen časnik. V Postirgu na otoku Braču v Dalmaciji, ki šteje 20(H) prebivalcev, izhaja list po imenu "Narod", ki se ga ne tiska, niti Utografira, oziroma razmnožuje na kteri drug način. "Narod" izhaja le v enem iztisu in urejuje ga tamošnji učitelj pod nadzorstvom občinskega odbora. List poroča o lokalnih dogodkih. piše o vsem, kar je potrebno in koristno za ljudsko izobrazijo, in ko je list spisan, obesijo ga (seveda pod -toklom in okvirjem) na najprimernejšem kraju v mestecu, da ga lahko vsak čita.
BALKANSKE NOVICE. ~~
Reforma avstrijskih pošt v Albaniji. Govori se, da namerava mini-sterstvo za trgovino odcepiti avstrijske pošte v Albaniji od področja poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, kamor so doslej spadale, ter jih prideliti področju ravnateljstva v Zadru.
Pokret na Bolgarskem. Začas je
bolgarski ministerski predsednik Petkov, ki je obenem policijski in železniški minister, res zatrl soeijalistično uri banje med dijaki. Odredbe njegove — zatvoritev vseučilišča za šest mescev in odpustitev vseučiliščnih profesorjev in docentov — so v primeri z vzrokom, demonstracijo proti knezu ob otvoritvi narodnega gledišča v Sofiji, brutalne. Res je pa, da so na sofijskem vseučilišču teorije nihiliz-ma med dijaki zelo zastopane, ker so jih tja zanesli številni profesorji in docenti iz Rusije. Najbolje se vlada oonaša s tem, ker je dijake utaknila med vojake, kjer se bodo navadili discipline in jim bodo po mnenju ;>etkova soci.jalizem kmalu izbili iz "lave. Vseučilišče bodo korenito reformirali. na učno ministerstvo bo dobilo večjo kontrolo nad tem učnim zavodom, kot jo je imelo doslej. Knez sam je za "to, da se vseučilišče otvori "e marca mesoca in se vzprejjnejo zopet razun glavnih krivcev, vsi prejšnji profesorji in dijaki. Vseučiliščne odredbe so pri monarhističnih krogih našle priznanje, nikakor pa ne predlog vlade, naj se poostrijo določbe tiskovnega zakona, da se omejijo raz-
žalitve knežje visokosti. To zna znatno omajati stališče vlade in vzbuditi močno, organizirano opozicijo.
RAZNOTEROSTI.
Največ antimona proizvajata Italija in Francija. Druge dežele proizvajajo le neznatno tmmožino antimona.
Pomanjkanje premoga. V Budimpešti je nastalo pomanjkanje premoga. DoČim je še pred tednom stal kubični meter premoga 3 K, stane sedaj 5 kron, in najbrž mu cena ne poraste, ker je radi velikega snega do-važanje silno težavno.
Neka francoska revija, ki Se bavi tudi s carinskimi vprašanji, je priobčila kratko notico, v kteri vpraša, kako da bo carinski urad postopal, da prepreči kontrebando v zrakoplovih.
Tatvina v stanovanju generalnega ravnatelja "Assicurazioni generali". V Benetkah so tatovi vlomili v sta-novanje generalnega ravnatelja ' Assicurazioni generali" ter odnesli 50 tisoč lir vrednosti. Prijeli so tri sumljive osebe.
Škofov dar. Iz Budimpešte poročajo, da je škof dr. Csaky daroval povodom novega leta 200,000 kron v dobrodelne namene.
Prva znamka. Prvo znamko je napravil knjigotržec Chokners dne 4. decembra 1837. Prva znamka, ki je imela sliko angleške kraljice Viktorije je bila izgotovljena leta 1840. Po tem so tudi druge države pričele u-vajati znamke. V Avstriji so uvedli znamke 1. 1850.
Ženske kakor odvetnice. V Parizu sta se nedavno nastanili dve gospe kakor odvetnici. Ob tej priliki je o-menil neki pariški list, da je sedaj v Zjed. državah nad 200 odvetnic. Ker je pa tamkaj sedaj okolu 89,442 odvetnikov, niso omenjene odvetnice posebno nevarne tekmovalke. V Indiji, Novi Zelandiji, Meksiku, Chili, Japonski, Švedski, Finski in Norveški zamowjo ženske svobodno izvrševati odvetniško prakso. Le Švica stavlja neke posebne pogoje, in sicer: dober glas, kavcijo 3000 frankov in svedočbo sposobnosti, ki jo podeljuje sodišče. Omožene odvetnice morajo vrhu tega imeti dovoljenje svojega moža.
Število zdravnikov v Avstriji. Glasom oficijelnih podatkov je bilo koncem leta 1906 v Avstriji 11,937 praktičnih zdravnikov; leta 1905 pa je bilo le 11,764.
Premog pod mestom. Iz Litomeric poročajo, da so pod mestom Ljutica odkrili velike zaloge izvrstnega premoga. Odkrili so premog povsem slučajno. Mestno zastopstvo je sklenilo, da prič-ne že na spomlad s kopanjem premoga in je za to že odobrilo strošek 25,000 kron.
"Zadnja večerja" Leonardo da Vinei. Iz Rima poročajo: Predstojni-štvo umetnikov in arheologov je stavilo predloge, kako da bi se rešilo znamenito sliko Leonarda da Vinei "Zadnja večerja". Sklenilo se je, da se najprej fiksira slikarija, ki pada z zida, potem da se pa slika obnovi.
Šolar morilec. Trinajstletni šolski učenec Klein je ubil v prepiru svojega ravno toliko starega tovariša Gerlacha.
Zaprli so v Grenoblu bivšega ravnatelja občinskih dobrodelnih zavodov, Reya, ker je poneverjal.
Blagajnik pobegniL Blagajnik 'Pester Llo3rda" Maks Guttenstein se je odstranil iz upravništva, a nazaj ni prišel. Svoji rodbini je rekel, da imo-ra na Dunaj in da se povrne v kratkem nazaj. A ker se še ni povrnil, so preiskali blagajno in našli 35,000 K primanjkljaja.
Po nesreči zadet od kroglje. V Ko-Iinu se je sprla po plesu neka vdova z nekim odklonjenim ljubimcem, ko se je vračala domov. Ljubimec je na to z revolverjem nevarno ranil njenega sina. Ustrelil bi bil rad tudi vdovo, a krogi j a je zadela nekega mladega moža v glavo.
Nesreča na železnici. Dne 4. febr. je zadel mešanec na postaji Banreve z nekim tovornim vlakom. Dva popotnika sta nevarno, trije železničarji pa lahko ranjeni.
Radi enega zajca — šest tednov ječe in smrt. Iz Wieliczke v Galiciji se poroča: Nedavno se je vračal iz tukajšnje ječe kmet Zarnowski domov. Presedel je šest tednov v ječi, ker je ustrelil enega zajca. Lov v ti okolici imajo v najemu grof Badeni, grof Roztworowski in Osiecimski. Hoteč priti domu, nnoral je kmet z ladjico "■ez Vislo. Ker je bil velik veter, se je ladjica sredi reke prevrnila in Zarnowski, dolgo se boreč s smrtjo, je utonil. Drugi dan -so ga našli zmrzne-nega sredi ledu na bregu reke. Zajee v tem kraju velja dve kroni. Torej "i'"o! i dveh kron — šest tednov v ječi in vrhtega še amii.
Poraženi socijalisti na Angleškem. Na sedmi letni konferenci angleške delavske stranke v Belfastu so doživeli socijalisti celo vrsto porazov. Z 335,000 »glasovi proti 98.000 so odklonili delavci po svojih zastopnikih oredlog, naj se spremeni stranka v soeijalistično. Tudi predlog, naj se glasuje, je li so člani načeloma za socializem, je bal odklonjen ■ 6,790,000
glasovi proti 212,000. Rdeči delavski osrečevalci .dobivajo torej banko za bunko. Poraz na Angleškem in pa ob državnih volitvah v Nemčiji kaže, kako propadajo sanjarije judovskih delavskih hujskačev, izsesalcev in zatiralcev.
Kako dolgi zrastejo v življenja noh-tovi, je proračunil neki angleški list. Na leto zraste povprečno vsak noht za poldrugi palec. Da zraste noht še enkrat tako dolg kakor je, potrebuje prilieno štiri in pol meseca. 70 let star mož dobi torej vse svoje življenje 186krat nove nohtove. Ce jih ne bi nikoli porezal, bi dosegli dolgost 77 in pol čevlja.
Bojkot natakarjev. V Budapest! sta razžalila dva gosta nekega natakarja. Ta je med drugo vi tako agi tiral, da so sklenili vsi natakarji oba. gosta po vseh lokalih bojkotirati. Zato se je seveda gostoma slabo godilo in sedaj poročajo listi, da sta gosta sklenila svoje razžaljen je preklicati. Natakarji zahtevajo, da storita to po veeh madjarskih dnevnikih.
V proslavo stoletnice bitke pri As-pernu nameravajo prirediti leta 1909 na Dunaju razstavo v proslavo nadvojvode Karola in njegove dobe.
Ženski posebnež. V Budimpešti je živela dozdaj v neki izbi popolnoma samotno neka 601etna posestnica Te-reza Csacsmak. Hodila je na prosto samo ponoči in vživala slaščice in citron e. Gorkih jedil sploh ni vživala. Znotraj je imela zalepljene pobite šipe svojih okenj z bankovci. V zadnjem času je ni bilo dolgo na dan in zato je Šla gledat v njeno stanovanje polieija. Našli so jo silno shujšano na postelji in odeto z nagrobnimi venci. Spoznali so jo, da je blazna in zato so jo oddali v primemo varstvo.
Človeška glava kot miloščina. V Tomsku je prišel na policijski urad neki berač s culo, v kteri-je imel človeško glavo. Povedal je to-le: "Na poti ponoči sta me vprašala dva tujca, če hočem malo mesa. Jaz sem ju prosil, in dala sta mi nekak okrogel zavitek. Mislil sem, da je glava ovce. Nesel sem jo k neki kmetici in jo prosil, naj mi jo skuha. Ta je zavitek razvila in zaklicala vsa prestrašena, da sem prinesel človeško glavo." — Gre se torej za umor, s kterim se morilca celo kratkočasita.
Stekel pes ugriznil 18 oseb. V Kun-zenderfu je ugriznil stekel pes 18 o-seb, med njimi sedem otrok. Stekli pes je obgrizil tudi več psov.
Iščem brata JOHN REJNAR. Pred ne dolgo ibila sva skupaj in je mislim sedaj v Roslynu, Wash. Ker mi pa ni znan njegov naslov, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj, da mi 'blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaežen. Anton Rej-nar, 501 11th Ave., Cor. Globe St., Soulih Lorain, Ohio.
Iščem bratranca JOSIPA VAD. NJAL, doma je iz Zagorja na Notranjskem. V.judno prosim cen j. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. — John Šabec, Box 45, North Springfield, Pa.	B
Kje je FRAN MISLAJ? Doma je iz Orehove^, pošta Št. Vid pri Vipavi na Notranjskem. Pred letom dni je bil v Chicagu, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec: Rafael Rosa, 6124 Glass Ave., N. E., Cleveland, Ohio. (21-28—2) B
KMETIJA v Črni vasi pri Ljubljani (prej Fran Cerar), obstoječa iz travnikov in njiv s hišo in gospodarskim poslopjem,
v obrem stanu, arondirana in v suhi legi, v obsegu 6 hektarjev
PRODA SE TAKOJ. ~
Ugodni pogoji poz vejo se v odvetniški pisarni:
Dr. Frana Poček,
v Ljubljani, Stari trg štev. 30. Austria.	Krain.
(20-25—2)
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street N. E„ Cleveland. Ohio * ^izdelovalec kranjskih'in nemških
HARM O IN I K.
11Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-
ciujcm iuui pioacv. u uiuuiiuijd, uiKCi. li medenine. Cena trivrstnim je o< -45 do $80.
Skušnja učil t
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, Iz najbolj-šib rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter Iz fiae{s, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraie zapad-nih driav Severne Amerike.
V obilna naroČila se priporoča JOSIP RUSS 422 South Seata Pe Ave., PaeMe. Cele.
4
t
ROJAKI SLOVENCI j
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE "
Novih
50.0000
iztisov.
Se zastonj razde J med SLOVENCE.

~ ~ - ~ iznsrcrTG-JL	~ ~ ~
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi
slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. L edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila na VaSih zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvalju* jem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R- F. D. 3 Johnstown, Pa.
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in Jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.

Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,, ZDRAV JE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street
New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsak: dan od ' 10 dopoludan do 5 popoludan. V torek sredo, četrtek m petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.	H
SVOJI K SVOJIM!
Cenjenim icjakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil
PRODAJALNO
g. Thomas Lochinar-ja in si nabavil veliko zalogo vsakovrstnega blaga, grocerije, oblek in čevljev.
Prodajal bodem po najnižji ceni, torej obiščite me in prepričali se bo-dete.
Priporočaje se cenjenim rojalkom, se bilježim
z odličnim spoštovanjem JOSEPH RUSS, P. O. Box 232,	Thomas, W. Va.
(20-2—5-3)
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=*a,
409 WEST MICHIGAN «Tn DULTJTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
pirav bliža kolodvora. Vsak rojak je pri njenm najbolj« poetrežen.
PoiHja denarje ▼ staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanja. Zastopa nas v vseh pa stih; torej pazite, da se ne vse det p aa um laskavim besedam ničvredne žev, kterih v Dulutha tudi ne manjka Spoštovanjem
FRANK 8AKSER GO.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjamo vsem na-«um mnogobrojnim odjemalcem in pri jateljem, da smo uredili naš novi gl urad na
27 THAMES ST.
Prosimo torej, da vsa pisma in na-roebe naslovite na naš novi naslov in se (nadalje priporočamo za obilo na-ročb ter Vas pozdravljamo.
SLAVLA WATCH & JEWELRY CO 27 Thaw St., New York.
tiiniiinm;
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo »o znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena	--—— —
družina ne pogreša. Cena za 3steklenice $1.S0, za(> stekl. $2.75, zal2stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih danje la.s, 3 škat. $4.
IVI. FteiNYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
MARKO KOFALT/
249JSo. Front Sl,-
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
ROJAK* NAROČAJTE SK N \ tfA.JCENE.JŽl DM KVN1K!
:. LA S A K ODA'NAJVEČJI IN
Zadni čas je, da naročite!
Samo še tnalo časa traja
Velika razprodaja
^raznovrstnih ur, verižic, prstanov, pisnih igel in vsakovrstne zlatnine, kar se nakupi ugodno pri
"Slavia" Watch & Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N. Y.
Kdor še nima natančnega opisa in slik predmetov, ktere razprodajamo, kakor tudi cenika, naj nam piše takoj.
__Pošljemo mu zastonj.
N* opustite take prilike ktera se Vam nndi komaj na deset let jeden-
krat. Kupite, dokler traja razprodaja in prihranili bodete mnogo dolarjev.
"Winnetou, rdeči gentleman .
Spis«I Karl May. Priredil za "Olaa Naroda" R.
Zato
( Nadaljevanje.)
"Ali j« to živalski ali človečki aledt" vpraša. Winnetou ne odvrne takoj; toda molčati se mu ne udi umestno, pripomni:
"Zdi ee mi, da se ne sponnate poeebno na sledove. Na prvi pogled ■mrate vedeti, kdo je bil tukaj." '4Torej ljudje?" "Da."
"Tega ne vrjamem; v tem slučaju bi bila trava dosti bolj poteptana. "Vi torej mislite, da so tukaj ljudje, kteri teptajo tla asa zabavo, da m jik potem lažje najde in pobije."
"Ne; toda konj ni mogoče tako držati, da bi ne pustili večjih sledov
za seboj."
"Tiste osebe, ktere so bile tukaj, niso imele nobenih konj." "Nobenih konj T To bi bilo čudno in naravnost sumljivo. Jaz mislim, ni mogoče biti nobenemu človeku brez konja v teh krajih." "To mislim tudi jaz; toda ali niste še nikdar slišali, da je ta ali oni
prišel ob konja t"
"To je že res. Vi pa ne govorite cd jedne osebe, ampak od več. Jede« aicer lahko izgubi konja, več pa---TI"
Dela se izredno pametnega, dasi ne razume dosti, kot se kaže. Win-»eto« se obrne k meni in vpraša:
"Ali ve moj brat Old Shatterhand, kaj pomenja ta sled?" "Da."
"Trije bledoličniki so bili brez konj; niso imeli pušk, ampak samo palice. Odšli so od tukaj tako, da sta šla drugi in tretji po stopinjah prvega; zadnji je zajedno zakrival sled. Slutili so torej, da jih bode kdo zasledoval."
"Meni se tudi tako zdi. Praviš, da niso imeli orožja?" "Vsaj pušk ne. Tukaj so počivali; mi bi morali videti sledove pušk." "Hm! Čudno' Trije neoboroženi bledoličniki v tej nevarni okolici! To at morem pojasniti le s tem, da jih je kdo napadel in oropal."
"Moj beli brat misli kot jaz. Ti trije ljudje so se opirali na palice, k ter« so odlomili; to se vidi po luknjah v tleh. Ti potrebujejo vsekakor pomoči."	. _
"Ali želi Winnetou, da jim pomagamo?"
"Glavar apaški pomaga vsakemu, kdor ga rabi, brez razlike, ali je bel ali rdeč. Vendar pa naj odloči Old Shatterhand, kaj se stori. Jaz bi pomagal, a nimam pravega zaupanja." "Zkaj ne?"
"Ker so se ti bledoličniki malo sumljivo vedli. Zelo so se trudili, da zakrijejo svojo sled za seboj. Zakaj pa niso zakrili sledu tukaj, kjer so počivali?"
"Mogoče so mislili, da ne utegnejo. Mogoče so mislili pokazati, da se sme vedeti za kraj počitka, ne pa za smer, kamor so jo udarili."
"Znabiti je tako, kot pravi moj brat; v tem slučaju pa niso dobri west-mani, ampak neizkušeni ljudje. Pojdimo za njimi, da jim pomagamo."
"Jaz sem zadovoljen, zlasti ker vidim, da se ne oddaljimo preveč od naše ameri.1'
Zajahava; Rollins se pa obotavlja in pravi s pomislekom: "Ali ni boljše, če se prepusti te ljudi njihovej osodi? Saj nam itak ne koristi ničesar, če jahamo za njimi"
"Nam seveda ne, ampak njim," odvrnem. : 1 Toda mi zgubimo obilo časa!"
"Nam se ne mudi tako, da bi ne mogli pomagati ljudem, kteri potrebujejo najbrž naše pomoči."
To pravim z bolj trdim glasom; on godrnja nekaj. Naposled se vendar spravi na konja in jaha za nama. Vsi trije gremo po sledu. Še vedno mu ne zaupam popolnoma, vendar mi ne pride na misel, a.', bi ga imel za tako zabitega, kot je bil v resnici.
Sled zapusti gozd in grmovje ter drži na odprto savano. Stopinje so sve/.e, komaj jedno uro stare. Ker jahamo brzo, zapazimo kmalu pred seboj tiste, ktere iščemo. Ko jih zagledamo, so bili še kako miljo pred nami. Ko prejaliamo polovico te daljave, nas zapazijo. Jeden se namreč ozre in uporoči ostalim. Nekaj časa stoje od strahu, kot se jim vidi. Potem pa jo uderejo, kot bi se šlo za življenje. Mi naženemo konje in jih zlahko dojdemo. Predno pridemo do njih, jim zaklieem nekaj pomirljivih besedij, nakar obstanejo. Kes so brez orožja, popolnoma brez orožja. Niti nožev niso imeli, da bi si urezali palice, ampak so jih morali odlomiti. Njihove obleke so snažne. Prvi ima obvezano čelo, drugi pa roko; tretji ni ranjen. Gledajo nas boječe, skoro nezaupno.
"Kaj tako bežite. Messrs.? " jih vprašam, ko pridemo do njih. "Ali mar vemo, kdo ste?" odvrne najstarejši.
"To je vendar vsejedno. Naj bomo, kdor hočemo, dojdemo vas tako-
intako; zato je bil vaš beg odveč. Vendar se nas ni treba ustrašiti Mi smo polteni ljudje; ko smo našli vašo sled, smo jahali za vami, da vam pomagamo, če je potreba. Mi smo slutili, da niste baš v prijetnem položaju."
"V tem se nikakor niste motili, Sir. Slaba se nam je godila; veseli kdo, da smo rešili golo življenje."
"Potem vas obžaljujerm. Kdo vas je tako zdelal? Beli?"
"Ne, ampak Okananda-Sioux."
"A ti? Kdaj pa?"
"Včeraj zjutraj."
"Kje?"
"Pri zgtrrnjem Turkey Riverju."
"Kako se je to zgodilo? Ali mislite, da je bolje, če ne vprašamo po tem?"
"Zakaj ne, če ste res to, kar pravite, namreč pošteni ljudje. Ce ste, potem nam bodete že oprostili, da vas vprašamo za vaša imena."
"T.' zvt-te takoj. Ta rdeči gentleman je Winnetou, glavar apaški; meni pravijo navadno Old Shatterhand. Ta tretji je pa Mr. Rollins, pedlar, kteri se nama je pridružil radi kupčije."
Hei<rli-d?y. v t.-m -lučaju je vsako nezaupanje izključeno! Od Winne-a in Old S h a 11« rhanda sn.o slišali dovolj, iasi nismo pravi westmanL ,ta dva 11 O a. na ktere »e sme vsakdo zanesti. Zahvalimo Boga, da vaju r.slal za nami. Da, Messrs., mi smo zelo, zelo potrebni pomoči. Ve'iko go nam storite, če s^e malo zavzamete za nas." "Zelo radi; kar povejte nam, kako naj vam pomagamo." "Najprv«i morate 2 vede t i, kdo smo. Jaz sem Warton; ta tukaj je moj oni pa moj unuk. Prišli smo iz okolice New Ulm semkaj, da se nase-
to
T«
j«
us
limo
Kivi
,-idno
P
Tod
skrbi jen i z vsen Toda pritekli sr "Zahvalite "Seveda, s pozneje. G
.-no vedeli. Toliko lepega snx> slišali o tem kraju; -»•demo pa uživamo."
Ali nL-te mislili nanje?" likalo se nam jih je vse drugače, kot so. Prišli smo pre-i, la porabimo priliko in si pridobimo košček dobre zemlje. io Indijancem v roke." liojra. da ste sploh pri življenju."
•veda. Obetalo se nam je še mnogo hujše, kot se je zgodilo rili so od mučeniškega kola in drugih lepih rečeh. Konečno
pa so se zadovoljili s tem, da so nam pobrali vse do obleke in nas zapodili. Imeli so menila kaj važnejšega kot smo mi."
"Važnejšega? Ali ste mogoče zvedeli, kajt^.'-
"Mi nismo razumeli njihovega jezika; toda glavar je nam omenil v slabi angleščini nekega Cornerja, nad kterega se mislijo spraviti."
"To se vjema. Tega so hoteli napasti zvečer; zato niso imeli ne časa ne veselja se ukvarjati z vami. Edino temu slučaju se morate zahvaliti, da •rte živi."
"Tola kako iivi!"
"Kaj mislite?"
"Tako življenje ni življenje. Nimamo ne orožja ne noža, da bi mogli ustreliti ali vjeti kako divjačino. Že od včeraj zjutraj živimo od korenin in jagod; zdaj so pa še te prenehale, ker smo v preriji. Mislim, da bi morali poginiti od glada, če bi se ne bili aešli z vami. Saj smem opati, da pomagate a koščkom mesa ali s kakim drugim živežem?" '4 Seveda; toda povejte poprej, kam nameravate iti T" (Dalje prihodnjič.)
-Delavci na prostem-
izpostavljeni mrazu, iu vlažnosti se nbranijo dolgotrajnemu bolebanju za reumatizmom in ne ur algi j o, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekijiv rekord tekom 35
A let-
. 1 i V vseh lekarnah, 25 Xl^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
'F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
SVARILO.
Marija Ramšak, doma iz S a vinske doline na Štajerskem, pobegnila je pred par meseci iz Seattle, Wash-, feakor mi znano, nekam v Michigan. Ker je zelo slabega obnašanja, opominjam slovenske rojaike, da se čuvate nje, ker mi nič prida.
Antonija Zagradišnik, 6609 13th Ave.	Seattle, Wash.
(19-21—2)
PETER CHTJUG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.,
pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Sloveneko-ameri-kanaki koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom topi? priporočamo.
Upravnistvo "Glasa Naroda".
Pripaiota rojakom svoja izvrvtua VIHA. ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rndsčs vino (Concord) prodajate po 60c galono; belo vino (Catawba) po 70e galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEO, za kterega sem import iral oranja iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj flS.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DRO&NJJL $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za žganje m> gaiona.
Naročilom js priložiti denar.
Zs obila naročila se priporoma
JOHN KRAKER
Euclid. Ohis.
Jil
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a ni j eden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LBIS V PIV O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega fcirela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev tn drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trn v nikar-ju 6102 St. Clnlr Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
NA PRODAJ
NARAVNA CALJFORNIJSKA VINA.
Dobro črno is belo vina od 35 do
Staro belo aH črno vino 50 centov gaiona.
Rsesling 55 centov gaiona. Kdor kupi manj kakor 28 galoo vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 gaiona. Slivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockstt, Contra Costa Co., Gal.
Rojaki, naročajte se na "Qlas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
MSTIO-AIEBICIK Lil
/
Regularni potni parnlkl
"FRANCESCA" odpuje 26. februarja. "GIUUIA^ odpluje 9. marca. 4tSofla Hohenberg" odpluje 27. marca* vozijo med Nsw Yorkom, Trstom In Rsko.
1
Kajpriprarnejša in najcenejša parobrodna Črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parni k, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C&> Co., General Agents,
3 Washington St., New York:.
Velik stroj, ki govori,
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RtZREDA.
odplnje lz Nev Torka dne 5
ULT0K1A PA10H1A CABPATBIA
marca.
odpluje iz New Torka dne 12.
marca.
odplnje iz New Torka dne 26.
marca.:
TTLTONIA, SLAVONIA in PANSONIA so parni ki na dva vi-jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni s» tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
The Cunarfl Steamship Co., Ltd,
BOSTON s	MINNEAPOLIS:	CHICAGO:
126 State St. Guarenty Building. 67| Dearborn St 21-24 STAT E ST., NEW YORK.|
Gonppe Generale Transatiantique.
(Francoska parobrodna družba.)
Največji stroji te Trste, kar jih je bilo dosedaj na trgovišču.
Te vrste "dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. t troj i niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, lako da se ne morejo zapraSiti: mg je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; Stroj igrana d vojne .etandardaki Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen xa večerne zabave. Ne poiilj&jte nam denarja v naprej, temveč pišite nam danes ter se ob-vežite, da bodete prodali 39 komadov novosti, ktere se lahko prodajo, in siccr po 10c. komad. Ko to prodaste, pošljite nam $3.90 in mi Vam pošljemo imenovani "dandy" govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj.
Vi zamorete lAmo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primerno predmetom, ktere ste prodali. Pišite danes.
NEW YORK-CHICAGO SUPPLY CO., 171 Broadway, New Yerk City.
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi pamiki med
New Yorkom in Antwerpesoss ^ ^ * ♦ ♦ ♦ ♦ Fhiladelphijo in Aisiwerpenoir
- rtaff
freyaia pota&9 8 sledečimi roštnimi panuk* „
WDERLAND d»a -ijaka 12017 tcn.IKHUGM.AND............12760 ton
ZEELAND...............£305 ton.lFtNNLAND..............I27S0 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoš tete	potrebščino, dobra
hrana, najboljša postr«ib&.
Pot čez Antwernen je jedna najkrajših in aafprijetntjših za potnike Iz aQ V Avstrijo: na kranjsko. Štajersko, koroška, Primtrje, Hrvatsko, Dalmacijo ir druge dele Avstrije.
NEW YORKA odpljujejo parniki vsaka soboto cd 10:30 ur * dopo-hidne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILAO^M1 (Pt"fl*JE^ vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašani ali kupovanja voiniih listkov *e je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.

FRANK SAKSER CO.,
BANČNA PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O
C/4.NTON BOBEK, vodja.
DIREKTNA CRKA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,000 konjskih moči-
"La Savoie" „ ,, ,, ..................12,000	„	25,000	„ „
"La Lorraine" ,, „ ,, .................12,000	„	25,000	„
"La Touraine" „ „ „ ................ 10,000	,,	12,000	„
"L'Aquiuine" „ „ „ .................10,0<i0	„	12,000	„ „
"La Bretagne".............................. 8,<X>0	„	9,000
"La Champagne"........................... 8,000	„	9,000 „
"La Gascogne" .............................. 8,000	,,	9,000	,,	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki odpluje jo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. nrl dopoludne Iz pristanišča 6t 42 North Biver, ob Morton St., N. T.
•LA PROVENCE 28. febr. 1907. *I*A PBOYENCE 2& marca, 1007. La Bretagne	7. mmiea 1907. *LA LORRAINE 4. apr. 1907.
•LA SAVOIE	14. msrea 1907. La Bretagne	6. apr. 1907.
•LA TOURAINE 21 ma*oa 1907. *LA SAVOIE	11. apev 1907.
La Gsseogns	23. mama 1007. *LA TOURAINE 18. apr, 1907.
Parnlka s rrezdo zasnamoTani imajo po dva Ttjaka.
M. W. Kozmlnski, generalni agent za zapad.
71 Ooaborn	Chicago!
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
nejhitreje in raajct:rter^c. J cnarne 1 os Ijatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijwkii cleniLirje po dnevnem kurzu.
Edini zmpnik v l\cd. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
I're.ZLin.i hr.:i:ii c :	v i.:p!..čiIo i:i iL;je pred^ lačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrotlne ilruibe po iz irn.h an»h.
€-----
Potnike iz Clevelaada, O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka.