TRST, torek 16. aprila 1957 Lelo XIII . Št. 91 (3626) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI tl. «, II. nad. — TELEFON 93-8M IN 94-63* — Po51ni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. st.37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viJme v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vaak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po'60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - 2 - 375 . izdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Potem ho kralj Hnsein ni odobril vlade Halima IV im ra Nabulsi jo je v novi jordanski vladi sestavil Fakri El Kalidi Kralj in predsednik vlade se obvezujeta voditi politiko «pozitivne nevtralnosti» ter upreti se imperializmu in načrtom, ki niso v skladu z arabskimi interesi - IVabulsi zunanji minister - Zanikujejo vesti o vojaškem uporn in n pozivu Siriji, naj umakne svoje čete AMAN, 15. — Potem ko je jordanski kralj Husein •ceraj zavrnil seznam ministrov nove vlade, ki jo je “U sestavil Abdul Halim Nimr, ker so bile v vladi nekatere politične osebnosti, ki jih dvor ne želi, in v°tem, ko je Said El Mufti doživel neuspeh pri ponovnem poizkusu, javljajo, da je novo vlado danes sestavil niysi zunanji minister llu---------------------- pin Kalidi. V novi vladi je hmi bivši ministrski predsednik Nabulsi. , , Va vlada je nocoj pri-sfl . kTa)ju Huseinu. Pred-nik vlade Husein Fakri Kalidi je tudi obrambni : lnLSter. Podpredsednik vlade notranji minister je seda-El -Preck.ednik senata Sard Mufti. Dosedanji jordanski P°s anik V Kairu Favzi El . ki je minister za prosveto n ,Za javna dela. Prejšnji bul ,Se(^niK v^ade Soliman Na-in -p.a je zunanji minister „ minister za komunikacije. „ Sedmih članov vlade je pet Ueodvisnih. • . r°gram nove vlade vsebu-i-^ Pismi, ki sta si ju izme-Tiiv kraij Husein in predsed-• y^ade. Oba poudarjata Pozitivno nevtralnost« Jorda, tud V zunanii politiki, kakor in *°dpoi proti imperializmu Proti vsakemu tujemu za- . v 4 * ocitcinu t u j cin u z. ji !nistvu ter proti vsaken% s, . rtu, ki n; v skia(ju z arab-nip interesi«. Glede notra-in politike poudarjata kralj da edssdnik vlade potrebo, refnSe “brani red, ter potrebo to dlzavn>h ustanov, «za- za vi 0 funkcionarji delali stro-fi in ne za politične viart • Kralj in predsednik b0 ou Poudarjata dalje potre-krepitve narodne obrambe. nji Kalidi je bil večkrat nr-j mmister, zadnjikrat pa £ «i volitvami leta 1956. Go- sPreipfe’ i da bo nova vlada Bosi; Lisenhowerjevega od-b0 “Ca Richarrtsa da na ne Richardsa, da pa ne str oi e.VZeia nobene obvezno-itler t-6 nmeriške pomoči, do- ni šn"‘“ 'r' Sirijo. Opazoval-mnenja, da je naloga te ®Siptorn ^ do posvetovala z Pl k° ^ njo r^ne v*ade omiliti sedajo n PPiost, ter pripornim ja- di! d Nabulsi ostal v vla- drrr-a. P°miri skupine, ki bi cij0 e zavrnile novo koali- K* v «eji vi noco3 predsedoval bril; ade’ na kateri so odo-rriest ^|zP°reditev ministrskih strov’ ozneje je sedem mini-bo nr>Prisegl°- Domnevajo, da liti5n Va v'ada razpustila po- 0 stranke in parlament. sPora» ■ nove vlade so se litijnnli na konferenci poje ,Predstavnikov, ki jo Ijevi n V -kra^3 Husein v kra-Opozor-i * Husein je namreč Sedn- t da bo uvedeno ob-čirnvjanie, če ne bo kriza niasV„ ■ rešena. Radio v Da-Sein da ie krali Hu" sedanin konferenci obrazložil 5al da nevarnost in da je de-iih" nasProtuje politiki tu-klonipr,ezništev ter da je na-Politil,. “arabski osvobodilni di v Kralj je govoril tu-zbrau množici, ki se je 'n j6 ?F?d kraljevo palačo Prestol Qeial, da «bi zapustil *tilo d’--Ce lahko kori- °stavka Deial le’ da je n°tranio -^abulsija vprašanje nje J * Politike in ne zuna- Vanje k’1- *er da bi nadalje-n>ant~:vr‘Ze ali širjenje alar- tiant. Piku Pa •nih širjenje alar-v.esti koristilo sovraž- je J: fzraelu. Opozarja! Pi.entr 1 - ",=iue» t " .na “Prevratne ele-!)iegovi I* dodal, da ga pri intero 1' ne vodijo oseb- ,»M«dtem • !P'nistrs(!l 1? sirsko zunanje katerem izdalo poročilo, v !!a je i« Zan'kuje vesti tiska, PozVa) lordanski kralj Husein klik, “dsednika sirske re-’ nal odredi umik sir- skih čet iz Jordanije. To zahtevo naj bi vsebovalo Huseinovo pismo, ki ga je izročil sirskemu predsedniku sirski poslanik Kadamani, ki je včeraj prišel iz Amana v Damask. Poročilo dodaja, da je predsednik Kuatli preteklo noč telefoniral kralju Huseinu in ga vprašal za vesti o položaju v Jordaniji. Husein je pozval sirskega poslanika in mu izročil «bratsko pismo«, v katerem obrazložuje položaj. Poslanik Kadamani je v Dama-,ku izročil pismo predsedniku in se je danes vrnil v A-man z ((britanskim« odgovorom Kuatiija. Prav tako javljajo iz Amana, da je predstavnik vlade izjavil, ča je gen. Ali Abu Nuvar še vedno načelnik jordanske vojske v nasprotju z vestmi, da ga je kralj Husein izgnal in da je zbežal v Sirijo. Predstavnik je dodal, da je bil izgnan v Sirijo sorodnik vrhovnega poveljnika, ki je navaden poveljnik bataljona in ki mu je ime Abu Nuvar. Zahodne agencije so namreč razširile vesti, da je general Nuvar organiziral vojaško zaroto proti kralju in da je prišlo do spopačov, pri čemer da so prevladale čete, ki so ostale zveste kralju. I-ste agencije so govorile o a-retaciji 18 vojaških in civilnih osebnosti, med katerimi naj bi bil tudi Nabulsi. Vse te vesti so v Amanu odločno zanikali. Medtem javljajo, da je podtajnik v zunanjem ministrstvu obvestil tuja poslaništva in diplomatska predstavništva v Amanu, da bo jordanska vojska odločno odbila sleherno izraelsko izz:va-nje ali napad. Egiptovski list «A1 Shaab« piše, da so dogodki v Jordaniji rezultat angleško-ameri-ške zarote, ki so jo organizirali na bermudski konferenci. Ta zarota ima namen izvesti napadalno akcijo in u-stvariti zmedo na vsem področju. Agencija Tass pa je javila, da je britansko vojaško poveljstvo začasno odložilo u-mik britanskih čet iz Jordanije. Predstavnik Foreign Of-ficea je v zvezi s tem izjavil, ca ni nobene spremembe v načrtih o umiku in da se je Velika Britanija obvezala u-makniti svoje čete v šestih mesecih po razveljavitvi an-gleško-jordanske pogodbe. Predstavnik je tudi' izjavil, da je britanska vlada v stiku z raznimi vladami v zvezi z dogodki v Jordaniji. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je odklonil vsak komentar in dejal, da je položaj v Jordaniji še vedno nejasen. Današnja moskovska ((Pravda« pa obtožuje ZDA, da pripravljajo udar proti Jordaniji, da izolirajo Egipt od Sirije in da uničijo arabsko e-notnost ,ter da skušajo kom-piicirati položaj, da bi se po-služile Eisenhowerjeve doktrine za vojaško intervencijo na tem področju. Dvomljiva iskrenost BEOGRAD, 15. — Bili so potrebni nemajhni napori, da se napeto stanje, ki je nastalo na Srednjem vzhodu zaradi oboroženega napada Anglije, Francije in Izraela na Egipt, zopet normalizira. Z združenimi napori večine članic Združenih narodov ter realističnim stališčem, ki sta ga zavzeli dovjetska zveza m ZDA, v nastalem položaju, se je našla pot za likvidacijo spopada in so se ustvarili pogoji za pravilno rešitev vprašanja Sueškega prekopa v skladu s suverenimi interesi Egipta in interesi držav, ki so zainteresirane pri uporabljanju prekopa. Se preden pa so končala posvetovanja, ki so se začela na podlagi spomenice egiptovske vlade, ki je po izjavi glavnega tajpika OZN Hammarskjoelda dobra osnova za rešitev, so se v delu zahodnega tiska pojavili neupravičeni dvomi v uspeh posvetovanja in predlog, da se vprašanje postani pred Varnostni svet. Te tendence, ki se po agencijskih vesteh pripisujejo diplomatskim krogom ZDA, Velike Britanije in Francije, so po mnenju v Beogradu neutemeljene in nekoristne, zlasti še ker je izjava egiptovske vlade kot rezultat dosedanjega posvetovanja, ki je že pokazalo možnosti ugodne rešilne. Komentarji m kombinacije v zvezi z dogodki v Jordaniji — po mnenju v Beogradu — vsiljujejo dvome v iskrenost istočasno izražene želje o ne-obhodni mirni rešitvi knze vlade in normalizacije odnosov na Srednjem vzhodu sploh. V Beogradu vlada prepričanje, da je v dosedanjih pogojih in glede na trenuten položaj na Srednjem vzhodu bolj kot kdaj prej potrebno ne vmešavati se v notranje zadeve arabskih držav in ne se bolj zamotati vprašanja Sueškega prekopa, ki je na aoon poti, z neumestnimi predlogi. «»------ Libanonski protest v WASHINGTON, 15. — Libanonski poslanik v Washing-tonu je danes izročil protest ameriškemu državnemu departmaju, ker je neka ameriška petrolejska ladja plula po Tiranski ožini v izraelsko pristanišče E.lat. Libanon poudarja, enako kakor ostale države, da spadata Tiranska ožina in Akabski zaliv k arabskim teritorialnim vodam. Izvajanje čl. 8. Posebnega statuta Mešana se sestane v maju Člani so: Mitja Vošnjak in Ivan Murko ter Cesare Pasquinelli in Mario Capon (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Po vesteh iz državnega tajništva za zunanje zadeve se bo v začetku maja sestal v Rimu j u goslo vansko-italij anski mešani odbor, ki ga predvideva 61. 8 Posebnega statuta londonskega memoranduma od 4. oktobra 1954. Člani odbora so; z jugoslovanske strani generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak in svetnik izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije dr. Ivan Murko, z italijanske strani pa vodja tržaškega urada za zveze z zunanjim ministrstvom Cesare Pasquinelli in vicepre-fekt v Trstu dr. Mario Capon. Naloge mešanega odbora predpisuje čl. 8 Posebnega statuta, ki se glasi: »Posebni mešani jugoslo-vansko-italijanski odbor bo ustanovljen z namenom pomaganja in posvetovanja glede vprašanj, ki se nanašajo na zaščito jugoslo- vanske narodnostne skupine na področju pod italijansko upravo in italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo. Odbor bo prav tako proučeval pritožbe in vprašanja, ki jih bodo predložili • posamezniki, pripadniki zadevnih narodnostnih skupin glede izvajanja Posebnega statuta. Jugoslovanska in italijanska vlada bosta omogočili odboru, da obiskuje področja pod njunima upravama in mu bosta nudili vse olajšave pri izvrševanju njegove dolžnosti. Obe vladi se obvezujeta, da bosta takoj začeli s pogajanji o podrobnih predpisih za delovanje odbora.« Pravilnik o delu odbora je bil podpisan 17. februarja 1955. Jugoslovanska vla- Pred sestanki vodstev PSI in PSDI Nedeljski govor Pastoreja pomeni začetek umikanja Pastore je postavil nov predlog, ki je povzročil pri ostalih sindikalnih organizacijah presenečenje, ker bi od njega imeli korist samo zemljiški posestniki (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Po Pastorejevem nedeljskem govoru v Pavii se ne bo čuditi, če se bo maja meseca našel način za ponovni korak nazaj, ki bo Pastoreja in njegove sindikaliste privedel na linijo sporazuma v vili Madama. Včeraj je namreč Pastore izjavil, da za CISL ne bi bilo nikakih težav pristati na predlog, če bi bil postavljen, da se vnese v zakon samo ureditev vprašanja najema, medtem ko bi se zadeva spolovinarjev prenesla v okvir svobodnega pogajanja. Če so bili njegovi dosedanji popravki h Colom-bovemu zakonu »minimum, ki se mu ni mogoče odreči«, potem je pač njegova nedeljska izjava umik, ki je upravičeno izzval negativno reakcijo pri ostalih sindikalnih organizacijah. Spet se je pojavilo vprašanje, ali je določe- nim ljudem mogoče verjeti da je pravilnik odobrila iu-l” “Lk»rmj. sploh mogoče . ■ .... t verjeti. Tudi so skoraj popol- nija 1955, italijanska vla- noma izgubile vsako veljavo da pa V novembru 1956. besede, s katerimi je Pastore B. B. I talko poudarjal neodvisnost HuNiiiiiiuinMimmiiiiiiinimiimimuiiiiiiiiiiHiiiimmiiiiMiiiimimiimuiiiiiiuimuiiiiHiiiuumHiiimiiiiHiimiiimMiiiiiimmiiiMtmiiiiMiimiiiiiiMiiiiiiii Jutri v Bonnu Adenauerjev z upornimi atomskimi znanstveniki Večina Bundestaga za poziv velesilam, naj prenehajo tekmo v atomskem oboroževanju - Na sovjetska opozorila odgovarja anes dahesZDf!0^entem beležimo Jačetk-i .co> da se bo v Prvič pr*h°dnjega mese-! °vansir«Se?tal mešani jugo-?a izv,, j ° ' italijanski odbor tuta “Janje Posebnega sta- Landhm«u?'skega memo-» ■ da č hkrati poudarja-1 v®likn „ 0 odbor sestal fotovo zamudo, ki je prav f 1110 cnellka' če pomi-!*ti in * , a minili že dve rt 0rahdiim 0(1 Podpisa me-0'oči^a in da je čl. 8 wJa ojšnja poga-h Slovan f5stavo odbora. tržnšif odb°ra bo za h® važnr»tf sloverice veli-H “***« ker bo reševal «jatVia riZ^e-zaradi neiz" «atdta ?,locb Posebnega j^osti zi „S0- življen.iske h obsto; narodnost- ?>reč°L,Te določbe se wilko- kol v i2vajaj° le v %sti -£?!ikor odgovorne l9e ?a Za?^djej° Stanje, ki v54- pa 26- oktobra so Cbšaie U" Pnmerih po-s?’ ki oj. ostale določ-! ahje w!^očajo, da bi se ^ diso n l "’ pa “ dD' nlti začele izvajati. NEW YORK, 15. — Afriško-azijska skupina pri OZN je sklenila, da bo poslala generalnemu tajniku posebno pismo, da bi z njim opozorila na položaj v Alžiru. PARIZ, 15. — Okrog 300.000 francoskih železničarjev bo pojutrišnjem začelo s stavko, železničarji pripadajo vsem trem največjim sindikalnim organizacijam in zahtevajo zvišanje plač, ki bi predstavljalo za državo za 60 do 80 milijard frankov večje izdatke. Stavka bo trajala dva dni — v sredo in četrtek. Predvideva pa se še vrsta manjših stavk, od podzemeljske železnice pa do avtobusov in rečnega prometa. Posledice stavke bodo precej hude za vso državo, ker bodo onemogočile množično odhajanje na velikonočne počitnice, saj je že doslej 400.000 oseb odpotovalo iz Pariza. Trpel bo tudi turizem, ki je za pravnike v velikem razmahu. Poleg vsega tega pa se opaža vedno večje pomanjkanje tekočih goriv zaradi sueške krize, tako, da oblasti ne bodo mogle organizirati — kot navadno ob priliki stavk — zasilnih prometnih sredstev. Hkrati pa postaja vedno bolj splošna zahteva vsega delavstva za 5-odstotno povišanje mezd, Tudi minister za socialne zadeve Gazier vztraja pri svoji zahtevi, naj vlada izpolni svoječasno dano obljubo glede socialnih reform in preide k izvajanju drugega razdobja teh reform, kar bi pomenilo nov državni izdatek v znesku 35 milijard. Ti izdatki pa še ne predstavljajo vsega bremena v bližnji prihodnosti. Tu je še gospodarsko - finančna pomoč, ki jo je vlada obljubila Ma-i roku, dalje odškodnina vino- gradnikom v pokrajinah Bor-dolese in Pouilly za škodo zaradi mraza in končno še 9 in pol milijard za ona naročila ameriškega premoga, ki so presegla predvideno količino. Ne glede na te težave pa je v vprašanju celo sam obstoj Molletove vlade, ki je odvisen od sklepov vladne seje, ki je sklicana za jutri. Zdi se, da bodo šli po vodi ne samo vsi napori finančnega ministra Ramadiera, temveč tudi vsi njegovi načrti. Gre za začasno iskanje o-lajšav z znižanjem državnih izdatkov za 250 milijard frankov. iz gornjih podatkov pa vidimo, da ne gre za znižanje izdatkov, temveč za njihovo znatno zvišanje. Zaradi tega je ves položaj kar precej težaven in zahteva takojšnjih ukrepov. Zato je Mol-let vzel osebno v roke izdelavo vladnega načrta po posvetovanju z guvernerjem Francoske banke in z generalnim komisarjem načrta za modernizacijo in opremo• Vlada namerava dvigniti tretje posojilo 6Q milijonov dolarjev pri mednarodnem fondu, da bi mogla zadostiti svojim obvezam, ki jih ima do evrop-zveze. Mollet i- ske plačilne . . ma v načrtu tudi nekakšno s0 ranili 5 oseb, «davčno reformo«, o kateri je včeraj v nekem svojem govoru še prav posebej ponovno govoril. Že sedaj pa je gotovo, da na jutrišnji vladni seji o vseh teh ukrepih ne bo soglasja, ker obstaja nevarnost inflacije, na političnem terenu pa nevarnost izgube podpore zmernih političnih struj, ki so doslej vlado reševale v parlamentu. Vso demokratično javnost pa je razburila vest, da je znani alžirski pisatelj Mulud Mam, meri izginil neznano kam in že se govori, da je bil ugrabljen. Zato se vodii posebna preiskava, ki naj ugotovi, ali je v resnici odpotoval iz Al-žira, ker je baje zaprosil za potni list za potovanje v Maroko k svojemu stricu, dvornemu ministru, ki pa o svojem nečaku nima nobenih vesti. Borbe v Alžiru se nadaljujejo in včeraj so pripadniki) osvobodilne vojsike napadli neki topniški oddelek; kolonialistov in pobili 11 vojakov, ranili pa 6. Sedaj neki oddelek Tujske legije zasleduje napadalce. V zadnjih 48 urah so Alžirci vršili akcije na vsem ozemlju razen Orana, kjer je vladal relativen mir. Francozi poročajo o izgubi šestih letalcev in petih gasilcev, ter o nadaljnjih 12 mrtvih in 20 ranjenih zaradi atentatov. Isto francosko poročilo omenja, da so imeli Alžiroi 60 mrtvih in 30 ujetnikov. V Parizu pa so Severno-afrikanci streljali v neki izdajalski severnoafriški lokal, kar je imelo za posledico mrtva in 7 ranjenih, nato pa še v neki podoben lokal, kjer «To vprašanje, je dodal predstavnik, pa je vendarle tudi prvovrstno politično vprašanje, ki zdaleč presega okvir zvezne republike in o katerem se bo govorilo na sestanku v sredo«. Medtem ko obrambno ministrstvo poudarja, da do sedaj ni nobenega konkretnega načrta za novo atlantsko strategijo, ki naj bi temeljila na atomskem orožju, in nobenega konkretnega načrta, da bi zahodnonemško vojsko opremili z atomskim orožjem v okviru te nove strategije, pridobiva v večini parlamenta ideja, naj bi zvezna vlada pozvala velike države, naj bi prenehale s tekmo v atomskem oboroževanju. Predsednik demokristjanske parlamentarne skupine dr. Krone je izjavil, naj bi čim-prej bila parlamentarna debata o atomski politiki zvezne vlade. Izjavil je tudi, da je zadovoljen, da je kancler sklical za sredo konferenco z glavnimi nemškimi znanstveniki, ki so podpisali znani manifest. Moskovski radio je izrekel danes zadovoljstvo nad izjavo 18 znanstvenikov Zahodne Nemčije in poudaril, da ta izjava dokazuje, da «je široki ljudski poseg v uradno politiko značilna poteza naše dobe«. »Znanstveniki, ki 90 podpisali izjavo, je poudaril račio, niso komunisti, nasprotno, nekateri med njimi so antikomunisti, in vendar poudarjajo smrtno nevarnost atomske politike. To dokazuje, da se gibanje za prepoved a-tomskega orožja in za ukinitev atomskih poskusov, ki je razširjeno na vsem svetu, širi tudi v nemški zvezni republiki.« Predsednik vzhodnonemške ljudske zbornice Dieckmann pa je izjavo nemških znanstvenikov označil za eupor a-tomskih znanstvenikov, ki se zavedajo svoje odgovornosti proti politiki smrti«. Moskovski radio je danes tudi ponovil, da je Sovjetska zveza pripravljena prekiniti za določeno dobo svoje atomske poskuse, če zahodne države ue morejo sprejeti stalne prepovedi teh poskusov. Medtem pa piše vzhodnonemški list «Vorwaerts», da dela skupina znanstvenikov Zahodne Nemčije za razvoj atomskega orožja, med katerim tudi atomskih bomb, in to v raziskovalnih središčih in v laboratorijih nemških tovarn v Hessenu, Leverkuse-nu in Frankfurtu. Ameriški list «New York Times« objavlja danes članek pod naslovom “Diplomacija atoma«. V članku komentira zadnje sovjetske atomske poizkuse in pripominja: «Ce te članke gledamo s strani nedavnih sovjetskih opominov številnim državam, od Norveške do Saudove Arabije, jih jasno navdihujejo prav tako politični kakor znanstveni in vojaški nameni. Zdi se, piše list dalje, da Mosikva z razkazovanjem svoje atomske moči, upa, da bo terorizirala eno ali več držav med tistimi, ni so združene v obrambi nekomunističnega sveta. Toda, če jg res da SZ lahko zada smvt in uničenje drugim, je tudi res, da «svobodni svet« lahko napravi isto. Moskva in Leningrad sta talca za rešitev Londona in Pariza. Ni mogoče misliti, da sedanji sovjetski voditelji ne razumejo, da bi atomska vojna pomenila medsebojno uničevanje vseh udeležencev, morda za vsako obliko življenja.« Zatem kritizira list sklep za-hodnonemških znanstvenikov, da ne bodo prispevali k atomski sili svoje države in «svc-bodnega sveta«, in dodaja, da ((Nemčija ne bi mogla bolj kakor katera koli druga država zbežati strašni stvarnosti atomske dobe«. List zaključuje, da se pri vsem tem grdem ozadju »sveti žarek upanja, ki ga predstavlja Stassenova pobuda v Londonu«, ter dodaja, da bi bila velika stvar, če bi se vse prizadete države sporazumele, da se od prihodnjega leta ne bo nov pridobljeni nuklearni material več uporabljal za izaelovanje atomskega orožja. Razgovori o Suezu še vedno trajajo KAIRO, 15. — Egiptovski zunanji minister Favzi se je danes ponovno sestal z ameriškim poslanikom v Kairu. Včeraj je ameriškega poslanika sprejel predsednik Naser. Predstavnik Foreign Offi-cea v Londonu pa je danes izjavil, da potek egiptovsko-ameriških razgovorov (mi zadovoljiv«, ter je dodal, da ni bil sprejet še noben sklep za predložitev zadeve Varnostnemu svetu. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da je e-giptovska vlada pristala na nekatere spremembe svoje spomenice. Egiptovski tednik «Rose El Jusef« pa piše, da vsebujejo novi ameriški predlogi sledeče točke: 1- Egipt naj izreče pripravljenost držati se šestih načel, odobrenih v Varnostnem svetu. 2. ŽDA priznavajo, da je vprašanje plovbe izraelskih ladij po Akabskem zalivu pravno vprašanje, ki spada v pristojnost mednarodnega sodišča. 3. Egipt bi moral sprejeti u-stanovitev mednarodnega posvetovalnega organizma, ki bi predstavljal pomorske države in bi ga sestavljali strokovnjaki za plovbo. 4. Qd pristojbin za plovbo po prekopu naj se 25 odstotkov, ki je določenih za izboljševalna dela, položi pri Mednarodni banki ali pa v vsaki drugi banki z mednarodnim statutom za račun egiptovske oblasti za pretkop in omenjenega posvetovalnega organizma. 3. E-gipt bi moral zagotoviti svoj pristanek na drugo od šestih načel Varnostnega sveta, ki govori o «loči>tvi» prekopa od politike. Vorošilov v Pekingu PEKING, 15- >— Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ maršal Vorošilov je prišel na uraden obisk v Peking. Na letališču so ga sprejeli predsednik republike Maocetung, predsednik vlade Cuenlaj in Liu Sao Ci, ki je med najvplivnejšimi člani Kitajske komunistične stranke. Na letališču pa je gosta pozdravila množica okoli milijon ljudi. Predvideva se, da bo Vorošilov ostal v Pekingu štiri dni ter bo nato obiskal še dru- ga kitajska mesta. Ob prihodu v Peking je Vorošilov izjavil, da Sovjetska zveza vedno zagovarja koeksistenco med socialističnimi in nesocialističnimi državami, splošno zmanjšanje o-borožitve ter prepoved vsega atomskega orožja. »Formoza, je izjavil Vorošilov, je neločljivi del Kitajske in mi se moramo truditi, da zadostimo zahtevam za povratek Formoze Kitajski«. Izrekel je tudi upanje, da bo Kitajska kmalu sprejeta v Organizacijo združenih narodov. Sporazum v Bukarešti o sovjetskih četah BUKAREŠTA, 15. — Nocoj so v romunski prestolnici podpisali sporazum o začasnem bivanju sovjetskih čet v Romuniji. Za Sovjetsko zvezo sta podpisala zunanji minister Gromiko in obrambni minister Zukov, ki sta prispela danes zjutraj iz Moskve. Za Romunijo sta podpisala zunanji minister Preoteasa in obrambni minister Savajan. ADIS ABEBA, 15. — Eisen-howerjev odposlanec Richards je danes prišel v Adis Abebo, kjer ga je sprejel cesar Haile Selasi. svojega sindikata od političnih strank. Druge sindikalne organizacije pa je zlasti razburila vsebina Pastorejevega predloga. V krogih UIL poudarjajo, da je predlog, po katerem bi se tisti del zakona Colombo, ki se nanaša na spolovinarje, izločil in se prenesel na sindikalna pogajanja, že svoj čas naletel na nepopustljivost agrarcev; podoben poskus se je namreč napravil leta 1954. Nerazumljivo je, pravi poročilo, ki ga je izda lo tajništvo UIL, zakaj Pastore po takih izkušnjah sedaj ponovno predlaga povrnitev na pot, ki se je že izkazala kot absolutno negativna. Izvršni odbor UIL je včeraj končal zasedanje v Genovi. V poročilu po tem zasedanju je rečeno, da UIL obsoja ((totalitarne sile komunizma«, vendar pa tudi dostavlja, da ne bo zavrnil nobenega možnega sporazuma glede gospodarskih in politično - sindikalnih vprašanj, ki se nanašajo na delavski razred, s tovariši socialističnimi in demokratičnimi delavci, ki se še bore v vrstah CGIL. V imenu C GIL je Lizzadri tudi omenil izkušnjo iz 1. 1954 ter dejal, da bi imeli od Pastorejevega predloga korist samo agrarci, saj bi se rešili najhujše skrbi. Ze pri prvem stiku med obema strankama bi agrarci ne hoteli pristati na najkočljivejšo točko vsega vprašanja, to je na stalni upravičeni razlog. Pri CGIL tudi zatrjujejo, da bi v trenutku, ko bi a-grarci šli na tla sindikalnih pogajanj za spolovinarje, avtomatično .propadla vsa sedaj veljavna zakonodajna u-reditev. Na ta način bi imeli zemljiški posestniki zopet popolno svobodo akcije nasproti spolovinarjem in bi takih pozicij z lahkoto izsiljevali sindikalne organizacije. Značilno je, ca je liberalni tisk ugodno sprejel Pa-storejev predlog, da se agrarna pogajanja zopet prepuste sindikatom. Ce je imel Pastore namen, da s svojim govorom doseže pri Confagricol-turi sprejem predlogov, o katerih se je treba na videz še pogajati, v resnici pa so sestavljeni v korist agrarcev potem je gotovo, da se mu to ni posrečilo tako, da ne bi ostali dve sindikalni organizaciji opazili vražjega načrta In če so se s sporazumom vili Madama popolnoma kompromitirali sociale emokrati je sedaj na vrsti CISL. ki se je doslej vsaj navidezno zelo odločno borila za svoj prestiž, da doživi ponižanje, ki | se mu je hotela izogniti. Za jutri je sklicano vodstvo PSI, ki do moralo določiti datum sestanka centralnega odbora. Ta sestanek bo zelo Važen, ker bodo na njem presojali vpliv socialdemokraci- je na zadnje volilne rezultate. Mislijo, da se bo moral Nenni potruditi, da ne bo prišlo preveč do izraza razburjenje, ki vlada v stranki zaradi centristične zahtevnosti Saragata ir. njegovega stalnega izsiljevanja. Tako ostro stališče bi prihodnji kongres PSDI bolj zaostrijo kot olajšalo. Ce se bo na kongresu PSDI uveljavila struja Saragata, katerega nedvomni namen je ostati za vsako ceno v vladi do prihodnjih volitev, bo to naletelo pri PSI na zelo negativen odmev. V sredo pa se bo sestalo vodstvo PSDI, ki bo razpravljalo o kongresu. Določiti bo treba n. pr. datum, ki se bo s prvotnega 12. junija najbrž še nekoliko pomaknil zaradi volitev na Sardiniji, ki bodo 16. junija. Poročilo, ki ga Mattect-ti še sestavlja, bo verjetno — tako se sedaj misli — naletelo na podporo levice. Govori se pa že tudi, da bi v primeru, če bi bili zaključki kongresa v smislu Saragatovih tez, predstavniki levice prešli k PSI. A. P. (B--------- tllllllllllllllllllllinilllllllllilllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIimillllllllliimilUl V nedeljo popoldne bližu Pariza Fran^oise Sagan močno ponesrečena Stanje pisateljice slovitega romana cBonjour tristesse» še vedno resno PARIZ, 15. — Znana 21-letna pisateljica Frangoise Sagan, avtorica dveh romanov Bonjour tristesse in Un c er-tain sourire, se je včeraj ponesrečila blizu Pariza z avtomobilom, ki ga je sama vodila. Tri druge osebe, ki so bile z njo v avtu, so bile sicer ranjene, vendar nobena ne tako hudo kot Fran-Soise Sagan. Noč na kliniki je pisateljica prestala relativno dobro, davi pa so jo napadle neznosne bolečine, tako da so morali za ublažitev uporabiti morfij. 2e ponoči pa so ponesrečenki morali napraviti pnevmotoraks. Zdi se, da vsaj za nekaj časa ni mogoč noben kirurški poseg. Iz obvez, s katerimi ima povito glavo, se vidijo samo usta in eno oko. Potem ko se je davi za nekaj časa prebudila iz nezavesti in je spregovorila kak zlog, je pozneje pod učinkom morfija zopet zaspala. Njen brat, ki je ves čas ob njenem vzglavju, je popoldne izjavil časnikarjem, da so zdravniki v primeri z včerajšnjim dnem ugotovili lahno tendenco k izboljšanju. Možno je tudi, da ne bo treba, tako je &e dostavil brat, nobenega kirurškega posega, vsaj kolikor gre za rano na glavi. Po informacijah, zbranih pri uglednih zdravnikih, ki so se zbrali okrog mlade pisateljice, ima Frangoise Sa- gan močno ranjeno lobanjo. Razen tega ima polomljenih več reber ter stisnjen prsni koš; bila je namreč pod prevrnjenim avtomobilom 40 minut. Za pljuča pa domnevajo, da kljub temu niso poškodovana. Zdravniki so popoldne sporočili, da možgani ponesrečen-ke niso ranjeni. Potrdili so tudi, da je bilo danes zaznano lahno izboljšanje. Tudi zvečer ob 21. uri, je bilo splošno stanje pisateljice nekoliko boljše. Dr. La Beau in dr, Schwartz, ki sta imela tričetrturni konsilij, sta izjavila; «Medtem ko je bilo včeraj stanje mlade pisateljice dramatično, je danes še samo resno.« Kljub temu pa zdravniki niso še izrekli ni-kake prognoze. Da pa je določen naslednji obisk dr. La Beauja šele za jutri ob 9.30, daje vendar slutiti, da Fran-coise Sagan ni več v tako veliki nevarnosti. Po izjavah ostalih treh ponesrečencev avto ob času nesreče ni vozil s hitrostjo nad 80 km. Brez opaznega vzroka ga je zaneslo in potem ko i® hakih 80 m nadaljeval vožnjo od enega roba ceste do drugega, se je večkrat prevrnil. * * * MERICA (Mehika), 15. — Znani mehikanski igraiec in pevec Pedro Infante se je z letalom smrtno ponesrečil. Nedopustno vmešavanje ZDA s palačo Chigi v sporu s Kvirinalom RIM, 15. — Precejšnjo zadrego je povzročil v političnih krogih prestolnice neumestni uvodnik v «New York Timesu«, ki se je lotil komentiranja spora, ki je nastal med Kvirinalom in palačo Chigi zaradi predsednikovega odgovora na Eisenho-vverjevo poslanico. «Odgovor gospoda Gronchija kaže slabo razpoloženje in je gotovo nasproten politični liniji vlade. V tej zvezi se prepričljivo zatrjuje, da predsednik Gronchi uračno ne sme ravnati po svoji glavi.« Tako piše list, ki glede možnosti kake krize zatrjuje; »Gospod Gronchi je preveč dober patriot. da bi povzročal kako krizo in lahko je prerokovati, da bo mogoče najti zadovoljivo rešitev.« Objava tega članka je naletela na obžalovanje v političnih krogih, ki so občutljivi za nacionalni prestiž, za katerega se je državni poglavar tako pogumno postavil med svojim obiskom v Ameriki in ki ga je odločno branil tudi v svojem odgovoru na Eisenhowerjevo poslanico. Komentar poluradnega ameriškega glasila pa ima vse lastnosti tujega vmešavanja v kočljivo vprašanje. Namen je jasen: podpreti politiko stroge ubogljivosti Ameriki, ki jo vodi palača Chigi. Vendar pa pisanje ameriškega lista ne more biti preveč ugodno sprejeto niti v sami palači Chigi, ker pač lahko še poveča razdor, o katerem se je zdelo, da se bo poravnal. Seveda pa je «New York Times« nehote le povečal u-gled predsednika Gronchija, za katerega se sedaj lahko reče, da je edini politik na odgovornem mestu v Italiji, ki skuša delati po lastni vesti, ne da bi se pri tem opiral izključno na tuje koristi, katerim naj bi država služila. Po informacijah, ki se zde zanesljive, je Gronchi v svojem odgovoru tudi kritiziral Eisenhowerjevo doktrino na Srednjem vzhodu. Prav to je baje povod za robat poseg poluradnega organa ZDA. Gronchijeve kritike bi se mogle namreč oceniti pozitivno spričo dogodkov v Jordaniji-Ti dogodki bodo najbrž povzročili ponovno odgodltev Gronchijevega obiska na Srednjem vzhodu, ki bi moral biti sredi maja. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi pa je baje prevzel vlogo posrednika; njegov današnji obisk pri Gronchiju je bil, kot se trdi, že prvi korak te »misije dobre volje«. Jugoslovanski dan na milanskem velesejmu bo 23. aprila BEOGRAD, 15. — Državni tajnik za posle blagovnega prometa dr. Marijan Brecelj se bo udeležil jugoslovanskega dne na milanskem mednarodnem velesejmu, na katerem jugoslovanska podjetja razstavljajo stroje, izdelke lesne in kemične industrije, prehrambene artikle in drugo blago. Jugoslovanski dan na velesejmu bo 23. aprila. V maju pa bo obiskala Italijo delegacija kmetijskih strokovnjakov, ki jo bo vodil član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar. Med o-biskom v Italiji se bo Slavko Komar razgovarjal z odgovornimi italijanskimi funkcionarji in bo proučil vprašanje sodelovanja na področju kmetijstva. Delegacija bo obiskala razne kmetijske objekt*. LONDON, 15. — Spodnja zbornica je nocoj odobrila s 317 glasovi proti 252 proračun, ki ga je prejšnji teden prilo^ ‘žil finančni minister, 16. aprila 1957, Vrem* včeraj: NajviSja temperatura 13,3, najnižja 4,9, zračni tlak: 1016,9, vlaga 19 odst., temperatura morja 10,4. Vrem* danes: Pretežno Jasno vreme, temperatura se bo nekoliko dvignila. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 16. aprila Benedikt, Boža Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 18.53. Dolžina dneva 13.33. Luna vzide ob 21.28 in zatone ob 6.16. Jutri, SREDA, 17. aprila Rudolf, Riusalika Seja občinskega sveta odložena na 26. aprila Izjave PRIrPSDI in demokristjanov v zvezi s krizo v občinskem svetu Republikanski odbornik zahteval odstop župana in odbora - Socialdemokrati vidijo rešitev v novih volitvah - KD zavlačuje razcišcenje Zadnji dogodki v zvezi s tržaškim občinskim svetom kažejo, da je kriza skoraj neizbežna. Preteklo soboto smo poročali, da je skupščina republikanske stranke sklenila zahtevati ostavko župana in občinskega odbora. Na sinočnji geji občinskega odbora pa je republikanski odbornik prof. Cumbat prečital svojo izjavo, s katero je uradno zahteval ostavko župana in odbora. To svojo zahtevo je utemeljil z dejstvom, da desna in leva opozicija sistematično onemogočata učinkovito delovanje občinske uprave. Obenem pa je republikanski odbornik izjavil, da se bo odrekel svojemu odborniškemu mandatu, če župan in odbor ne bosta sprejela zahteve republikanske stranke. Na sinočnji seji pa odbor ni ničesar dokončnega sklenil, in sicer zaradi odsotnosti župana Bartolija. ki je skupno z odbornikom ing. Visin-tinom odpotoval na milanski velesejem, kjer se bo udeležil tudi zasedanja predstavnikov italijanskih pristanišč, ter zaradi odsotnosti podžupana prof. Dulcija, ki je službeno odpotoval v Rim. Zato je de-mokristjanska večina v odboru sklenila, da bodo odgovorili na zahtevo prof. Cumba-ta potem, ko se bodo posvetovali s svojim političnim vodstvom. Poleg tega je odbor sklenil, da bo prihodnja seja občinskega sveta, ki bi morala biti danes, šele 26. t. m. Kot torej vidimo, je župan Bartoli ponovno odpotoval iz Trsta prav v trenutku, ko bi bila njegova prisotnost na seji občinskega odbora najbolj potrebna. Saj gre za usodo sedanjega občinskega sve*a, kar je njemu dobro znano. Toda tudi tokrat je poskusil rešiti svoje župansko mesto z »uradnim« potovanjem v Milan. Kazno pa je, da bo ta njegov uradni beg iz mesta podaljšal občinskemu odboru življenje do 26. t. m., ko se pričakuje, da bodo poleg republikanskega odbornika Cumbata podali ostavko tudi trije socialdemokratski odborniki. Glede tega smo sinoči dobili sledeče sporočilo tržaške federacije PSDI; »Pokrajinsko vočstvo tržaške federacije PSDI obsoja odložitev seje občinskega sveta in obenem z zadovoljstvom ugotavlja, da so socialdemokratski odborniki glasovali proti odložitvi. Socialdemokratsko vodstvo bo v primeru imenovanja pre-fekturnega komisarja na občini z dejstvi dokazalo javnosti, kdo je odgovoren za komisarsko upravo. Obenem pa meni. da v sedanji krizi ni druge alternative, kot čimprejšnje nove volitve. Socialdemakratski odborniki so izročili svoje odborniške mandate političnemu tajniku in voditelju socialdemokratske skupine v občinskem svetu prof Lonzi. Na prlhoanji seji občinskega sveta pa bo PSDI podal svojo dokončno izjavo.* Takoj po končani seji občinskega odbora se je sestala skupina demokr.stjanskih svetovalcev, ki je izdala naslednje poročilo: »Skupina občinskih svetovalcev Krščanske demokracije, ki se je sestala po seji občinskega ocbora, je po poročilu odbornikov odobrila odložitev seje občinskega sveta na 26. t m. Ta odložitev je bila potrebna zaradi sklepa republikanske stranke, ki so ga pismeno sporočili županu in ki ga je obrazložil na seji občinskega odbora republikanski odbornik prof. Cumbat. Republikanska odločitev je povzročila, da je treba ponovno proučiti položaj in sprejeti ustrezne sklepe, ki jih morajo odobriti politični organi v zvezi z novim polo-žajem v trostranski koaliciji, ki je bila svoj čas dosežena v krajevni upravi.« Po teh sporočilih treh od' borovih strank je razvidno, da je nastal v čosedanji trostranski koaliciji razkol, ki zahteva, da pride na prihodnji seji občinskega sveta do dokončnega političnega raz-čiščenja med demokristjani, socialdemokrati in republikanci, ki so po lanskih volitvah upravljali tržaško občino. Sestanek na uradu za delo Urad za delo je sklical za danes ob 16. uri sestanek predstavnikov pekovskih delavcev in pekov, na katerem bodo razpravljali o sporu, ki je povzročil tudi zadnjo stavko. — -«» ---- Prispevki za CGIL V tovarnah so začeli zbirati prispevke za solidarnostni sklad CGIL. V ladjedelnici Felszegy so delavci že prispevali 4000 lir. V «I.lva» pa je šest delavcev podpisalo po 500 lir vsak. ^ Skupščina uslužbencev vladnega komisariata v nedeljo se je v dvorani v Ul Tiziano Vecellio 4 končalo 'zasedanje glavnega sindikalnega sveta Delavske abornice OGIL. Sledila je dis- kusija o poročilu, ki ga je podal v soboto na prvem dnevu zasedanja tajnik Delavske zbornice CGIL Tomi-nez. Na koncu so sprejeli resolucijo, v kateri so navedli razne zahteve glede ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja v Trstu. Tako so med drugim tudi zahtevali u-vedbo integralne proste cone. Kar se tiče samih sindikalnih zahtev, so poudarili, da je treba nujno bolje razdeliti dohodke v podjetjih med delodajalce in delavce, tako da bi se mezde bolj približale vsoti, ki je potrebna za preživljanje. Nadalje zahtevajo znižanje delovnega urnika v vseh tistih podjetjih, v katerih so narasli dohodki. Poudarili so tudi. ca morajo sindikalne organizacije nadzorovati nameščanje delavcev in uradnikov. Zahtevali so tudi, da se uvede v industrijo načelo upravičenih razlogov pri posameznih odpustih. V resoluciji so pozvali delavstvo, naj sodeluje, da se uresniči enotnost v sindikatih in v notranjih komisijah. Resolucija navaja nato razna organizacijska vprašanja in pravi, da bi morali ustanoviti v vseh tovarnah sindikalne sekcije. Določili so tudi okvirni načrt za nabiranje prispevkov za solidarnostni sindikalni sklad CGIL. Po tem načrtu naj bi nabrali na našem področju 1.500.000 lir. Z zasedanja so poslali tn-žiškim delavcem brzojavko, v kateri jim zagotavljajo vso svojo solidarnost z njihovo borbo. «» ----- Skupščina brezposelnih pekovskih delavcev Včeraj je bila v Ul. Zonta 2 skupščina brezposelnih pekovskih delavcev, včlanjenih v CGIL. Na skupščini so sindikalni predstavniki poročali o dosedanjih korakih za zaposlitev brezposelnih pekovskih delavcev. «»------ Volitve odbora v podjetju Carena V podjetju Carena. ki gradi zdravilišče pod Opčinami, so bile včeraj volitve tovarniškega ocbora. CGIL je dobila 73 glasov delavcev in 1 predstavnika, CISL 57 glasov in 1 predstavnika. Vsi štirje uradniki podjetja so volili za kandidata CISL. «»------ Sindikalni predstavniki pri vladnem komisarju Včeaj je vladni genealni komisar c'r. Palamara sprejel predstavnika pekovskih delavcev CGIL Ulienija in Soran-za, ki ju je v imenu tajništva Delavske zbornice CGIL spremljal Arturo Calabria. Dr. Palamari so obrazložili stališče sindikatov glede sp ira s peki. Zahtevali so tudi, naj ob.asti strogo kaznujejo razne kišitve zakonov o nočnem deiu o delu mlado’etn,-kov, vajencev itd. Danes ob 17. uri bo enetna SKupšč-ra pekovsk h delavcev na sedežu stare Delavske zbornke CISL. Stavka uslužbencev poldržavnih ustanov Stavki poldržavnih zavarovalnih ustanov INPS, INAIL in INAM so se pridružili tudi uslužbenci INAPLI (državnega inštituta za strokovno usposabljanje in spopoi-njevanje industrijskih delavcev), ki bodo stavkali 17., 18. in 19. t.m. Predujem poštarjem V zvezi z odobritvijo vladnega ukrepa o pomožnih prejemkih poštnih uslužbencev je minister za pošto Braschi določil, naj se izplača ob veliki noči tem uslužbencem 7500 lir predujma. «Toscana» odplula proti Avstraliji Včeraj ob 18. uri je odplula iz Trsta ladja «Tosca-na» proti Avstraliji. Na ladjo se je vkrcalo 723 izseljencev, med katerimi je bilo 538 Italijanov iz raznih pokrajin, 175 beguncev, katere so pozvali njih družinski člani, in 10 beguncev, ki so prišli iz Avstrije. Sporazum pri Felszegy Med obema sindikatoma kovinarjev in ravnireijstvom ladjedelnice Felszegy je bil sklenjen začasen trimesečni sporazum glede akordnih dodatkov. Pogajanj so se uoe-ležili tudi predstavniki notranje komisije. Sporazum določa novo u-reditev akordnih dodatkov. Vsem delavcem ladjedelnice se zagotavlja prejšnji minimum, to je 20, 23 in 25 odstotkov z možnostjo, da dobe delavci z najvišjo storilnostjo tudi do 50 odstotkov a-kordnega dodatka. Delovno storilnost posameznih delavcev bodo ocenjevali delovodje in bodo s svojo oceno seznanili delavce v posameznih delavnicah vsaka dva tedna. S sporazumom ostajajo nespremenjene doklade za nezdrava ne nevarna dela. Sporazum ni popolnoma zadovoljiv, vendar bo omogočil delavcem nekaj poviška prejemkov. Ker pa je sporazum poskusnega značaja. ga boco s časom lahko še spopolnili. Ob zastopstvu predstavnikov 'italijanskih pristanišč Vprašanje prostih luk na zasedanju v Milanu Zasedanja se udeležuje tudi tržaška delegacija Upošteva naj se posebni položaj našega pristanišča Danes se bo pričelo v Mi-1 Promet »kozi naše pristani-lanu zasedanje predstavnikov šče izvira skoro izključno iz --seh italijanskih pristanišč, za1 zalednih držav odnosno je katera velja na določenem področju režim proste luke. Zasedanja se bodo udeležili župani, predsedniki pokrajin-skiih sveto-v, zastopniki trgovinskih zbornic, gospodarskih združenj zainteresiranih pristanišč in zastopniki ministrstev, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Tržaško delegacijo bo vodil dr. Eugenio Vatta, sestavljali pa jo bodo poleg tržaškega župana tudi predstavniki Javnih skladišč, špediterjev in predstavniki trgovinske zbornice. Na zasedanju bodo razpravljali o vrsti vprašanj, ki zanimajo pristanišča. kj se ukvarjajo tudi s tranzitnim prometom, katerega je mogoče razviti samo v okviru prostih luk. Tako bodo na dnevnem redu razprave o obnovi in modernizaciji zakonskih določil, ki urejajo proste luke, razprave o olajšavah carinskega in valutnega značaja ter končno proučitev možnosti obratovanja industrijskih podjetij na carinsko svobodnem področju pristanišč. »iiHiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimuiinimiiiiiiiniiiHiimiiiiiiiumiitiHiiuiiiiiiiiiiii Pred začetkom turistične sezone Letos večji turistični promet predvsem v Sesljanu in Devinu Še pred začetkom sezone otvoritev dveh hotelov z nad sto posteljami - Do konca avgusta bo urejena obalna cesta Glasbena Matica u®merjen proti tem državam, zaradi česar so vsa vprašanja, ki zadevajo prosto luko, pri nas še izredno pomembna. Razlika z drugimi italijanskimi pristanišči je bistvena, saj predstavlja v teh pristaniščih tranzitni promet le zelo nizek in, manj pomemben delež. Zaradi teh objektivnih pogojev mora biti nujno tudi režim našega pristanišča drugačen, kot je v ostalih pristaniščih v Italiji, česar se v preteklosti ni dovolj upoštevalo. To je že prišlo do izraza z odlokom vladnega generalnega komisarja, s katerim je uredil tržaško prosto luko. Ta odlok ni povsem upošteval členov 1. do 20. priloge VIII. mirovne pogodbe. kot bi moral na osnovi londonskega sporazuma. Na ta način še. vedno obstajajo razne zapreke carinskega značaja, nepotrebna birokracija, nadzorstvo nad blagom, prepoved prevažanja tako imenovanega strateškega blaga itd., ki samo zavirajo tranzitni promet blaga skozi Trst. Vsa ta dejstva bo morala tržaška delegacija upoštevati na današnjem zasedanju zato, da bi tudi to zasedanje pripomoglo k dokončni odstranitvi vseh zaprek za ugodnejši razvoj prometa. Bliža se turistična sezona, zaradi tega se nam zdi potreben kratek pregled dela in priprav, zlasti ob naši o-bali. Ustanova za turizem in razne oblasti, ki se s tem u-kvarjajo, vendar kažejo zadnje čase večje zanimanje za valorizacijo naše lepe obale od Barkovelj do Stivana, vendar pa bi raci pripomnili, da 'bi morali dodeliti za razvoj turizma večja denarna sredstva kot do sedaj. Kakor je znano, že nekaj časa širijo obalno cesto, ker je bila preozka za vedno večji avtomobilski promet. Pravijo, da bodo dela dokončana do konca avgusta; meč-tem pa so na pobudo ustanove za turizem, ki je v ta namen dala 1.2 milijona lir, posadili ob cesti cvetlice in druge ornamentalne rastline ter uredili prijazne razgledne terase. Velik korak naprej v razvoju turizma ob o-bali pomeni dejstvo, da so vsi javni lokali od Grljana do Devina zdaj opremljeni s higienskimi napravami in i-majo tekočo vodo v vseh sobah. V Sesljanu so te dni začeli širiti pot, ki pelje oc glavne ceste k morju. Kot smo že pred časom poročali, je bila ta pot last devinskega grofa, ki jo je podaril nabrežinski občini. Kaže, da bodo dela zaključena v dobrem mesecu. V Sesljanu je devinski grof tudi preuredil nekdanje zidane barake, tako da bodo zgračbe služile kot hotel in prenočišče raznim inozemskim turistom, ki radi prihajajo v te kraje. V kopališču v Sesljanu so postavili nove katoi- lliiiiiiiiHiiiiiHiimiiiiliiimiiiiiiiniliiiiilimiiiiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiililiiiiiiiiiiiimiiiiMi Zasedanje sindikalnega sveta CGIL Za izboljšanje prejemkov in skrajšanje delovnega urnika Sklenili so tudi, da bodo zbrali za solidarnostni sklad CGIL 1,500.000 lir ne in lepo uredili kopališče, tu. Njemu pa so zdravniki u- Včeraj je bila v veliki dvorani trgovinske zbornice skupščina bivših uslužbencev ZVU, ki jo je sklicala zveza uslužbencev vladnega generalnega komisariata. Na skupščini sta govorila odv. Gutman in gospodična Nanni. Predvsem »ta orisala vse korake zveze glede jundične rešitve vprašanja uslužbencev bivše ZVU. Oba govornika sta poudarila, da vztraja zveza še vedno na zahtevi po sprejetju zakonskega načrta »Collitto«. Kar se tiče mezdnih vprašanj, je zveza uslužbencev komisariata posredovala pri ministrskem predsedstvu in mu predočila, da je zaradi določbe o periodičnih poviških nezadovoljna, ker je sistem periodičnih poviškov, ki ga je uvedel vladni komisariat, v nasprotju z delovno pogodbo, na podlagi katere dobivajo uslužbenci plače in ker so z novo določbo najbolj prizadete ravno najnižje kategorije. Te kategorije so namreč dobivale periodične poviške vsakih 8 mesecev, medtem ko so jih višje kategorije dobivale vsako leto. Zaradi tega so delavci in uslužbenci teh kategorij zgubili tri periodične poviške. Govornika sta omenila tudi vprašanje napredovanja uslužbencev in dejala, da je sindikat posredoval glede toga v Rimu. Končno sta se dotaknila tu di vprašanja položaja usluž-bencev avtoparka. Po novih predpisih se ne smejo uslužbenci oddaljiti od vozil za Zato morajo kositi v bližini, kar jih mnogo stane, saj ne morejo iti kosit čomov. Razen tega pa so jim odvzeli tudi plačo za dve izredni uri dela, čeprav delajo prav toliko ur kot prej. «»---------------- Saturnia» danes odpluje Danes ob 10. uri bo odplula »Saturma«, na katero ,se bo vkrcalo okrog 300 potnikov, med katerimi je 120 namenjenih preko oceana. Na ladjo se bo vkrcalo tudi 40 ezulov namenjenih v Kanado. «Saturnia» bo zapustila Sredozemsko morje z vsemi kabinami zasedenimi. «»------ Obvestilo najemnikom Združenje za pravico do stanovanja obvešča, da je vladni generalni komisar uveljavil zakon 253, ki uvaja pomembne izpremembe za najemnike in podnajemnike. Združenje obvešča, da lahko dobe zainteresirani vsa pojasnila na sedežu, Trg Garibaldi 4-III. od 16. do 18.30 ure. «» - Podlegel poškodbam Nekaj minut pred 18. uro je na drugem kir. oddelku Anton Vattovam iz Skednja podlegel poškodbam. Stari mož je 5- hm. proti večeru padel z dveh metrov visokega zidu v Ul. Baiamonti, pri čemer se je pošteno udaril. Kakor kaže, je smrt nastopila časa opoldanskega počitka, zaradi možganskega pretresa. prav tako so preuredili «cam- ping», ki bo lahko sprejel približno sto oseb. Za razvoj turizma v Sesljanu je važna tudi telefonska zveza z mestom. V kratkem bodo namreč dokončali napeljavo telefona v Sesljan in Devin, ki bo vključen v tržaško telefonsko omrežje. Upajo tudi, da bodo v Sesljanu lahko v kratkem odprli novo lekarno, kar je velike važnosti in ne-obhodno potrebno, da proglasijo ta kraj za tako imenovano «stazione di soggiorno«. Pred začetkom sezone bo otvoritev hotela Diana, ki bo imel 30 postelj ter hotela Co ro-na, ki bo imel 57 postelj. Kaže, ča bodo odprli tudi dva nova manjša penziona s preureditvijo dveh zasebnih vil. Lani je bilo v Sesljanu in Devinu skupno 3682 turistov s skupno 18.910 prenočevanji. Kaže, da se bo letos to število povečalo, ker se za te kra-; je zanimajo številni turisti iz Avstrije, Nemčije, Švice, Francije in Švedske. «»-------- O V četrtek ob 16. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina upokojenih pomorščakov. — -CD ---- Padel s čolna m si poškodoval nogo Da bi hitreje prišla do tram. vajskega postajališča na Trgu Sansovino, se je Maria Nico-lai vd. Gobina iz Ul. Molin a vento kljub svojim 52 letom spustila v tek, a komaj je napravila nekaj korakov, se je spotaknila in nerodno padla. Za žensko ni bilo drugega izhoda, kot c'a se je zatekla v bolnišnico, kjer je bilo jasno, da si je zlomila levo nogo. Nicolaieva Se ni zmotila in tako bo morala ostati 30 do 60 dni na ortopedskem oddelku Upokojenec Eugenio Bonnes iz Ul. della Guardia pa je kmalu po 10. uri zjutraj padel iz svojega čolna v morje v kanalu pro Ponterosso in ker so mu v bolnišnici u-gotovili poleg rane na desni nogi tudi znake zmrznjenja, so ga iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku Okreval bo v nekaj dneh. Rosetta Sain stanujoča zavodu samostanskih sester na Istrski cesti pa je med 1-granjem s prijateljicami tako nerodno padla, da si je verjetno zlomila zapestje leve roke. Predstojnica jo je odpeljala v bolnišnico in jo tu di tam pustila; zdravniki so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moralo komaj 7 let staro dekletce zdraviti 10 do 20 dni. Na istem oddelku, a s prognozo okrevanja v 20 ali 40 dneh so sprejeli tudi France-sco Grandus por. Trampuš z Reške ceste, ki si je med padcem po stopnišču bolnišnice, kamor je šla obiskat svojo znanko, zlomila zapestje desne roke. Nezgode na delu Zaradi precejšnje rane na prstancu leve roke so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku delavca Antonia Vardabassa s Sprehajališča sv. Andreja, ki se je ponesrečil med delom pri gradnji avtoparka v bližini Mira-marskega drevoreda. Nekaj ur kasneje je Varda-bassu sledil v bolnišnico tu-či Giuseppe Martelli iz Ul. dei Giaggioli. Mož je med gradnjo nove ladje v ladjedelnici na pomolu Fr, Ban-diera padel z lestve in priletel v skladišče. Ker si je pri padcu verjetno zlomil peto desne noge, bo ostal 20 ali celo 40 dni na ortopedskem odcelku. Med delom je padel tudi 36-letni Arturo Brunetta iz Ul. Rizzo, ki je zaposlen v delavnicah Acegata v Brolet- gotovili udarec na desnem kolku in ker so prepričani, da ima tudi kostne poškodbe, so ga poslali na ortopedski odčelek. Ce ne bo hujšega, bi moral Brunetta ozdraveti v 10 ali v najslabšem primeru v 20 dneh. Antonu Ažmanu iz Ul. Vi-gneti pa je med delom v livarni ILVA priletel na nogo železen valjar. Nezgoda se mu je pripetila že 11. t.m., a mož je mislil, da bodo bolečine sčasoma izginile. Ker pa do tega ni prišlo, se je_ včeraj odpravil v bolnišnioo, kjer so n.u zaradi verjetnega zloma gležnja leve noge priporočili, da bi ostal pod oskrbo zdravnikov ortopedskega oddelka. Poleg vrste hudih prometnih nesreč Smrtna nesreča mladega motorista Med številnimi prometnimi nezgodami, ki so se pripetile v nedeljo in včeraj, je brez dvoma najhujša ona. zarac i katere ie komaj 33-letni Giordano Martin iz Drevoreda 20. septembra izgubil življenje. Mladenič se je v noči med soboto in nedeljo vračal s svojim motornim vozilom proti domu, ko ga je na ovinku pri domu novoporočencev v Ul. F. Severo verjetno zaradi hitre vožnje zaneslo s ceste. Posledica tega je bila, da ga je centrifugalna sila vrgla ob drog električne napeljave in zaradi strašnega udarca ie mladenič obležal na mestu mrtev. Žrtev hude prometne nesreče je postal tudi 20-letni Divio Agostini iz Ul. Machltg, katerega so morali v ponedeljek okoli 2. ure ponoči sprejeti s pridržano prognozo na kir. oddelku. Do nesreče je prišlo v Ul. del Fnuli, in sicer med povratkom z avtom proti središču mesta. Agostini je bil skupno s svojimi prijatelji, ki pa so se rešili brez poškodb, medtem ko si je mladenič verjetno zlomil hrbtenico, kar mu je paraliziralo nogi. Včeraj zgodaj popoldne so morali sprejeti na nevrološkem oddelku 37-letnega Vit-toria Girondo iz Ul. Castaldi, ki je tudi postal žrtev prometne nesreče. Gironda se je vozil z motor, nim kolesom proti pomolu Audace, ko je po nabrežju - _ i ; ID? CAA Solidarnostna stavka s tržiškimi delavci Jutri ob 15. uri se prične v ladjedelnicah In v Tovarni strojev CRDA stavka kovinarjev v znak solidarnosti z delavci tržiške ladjedelnice, Ob tej priliki bo ob 15.30 sestanek aktivistov FIOM v Ul. Zonta 2. Kot pišemo na četrti strani, stavkajo v Tržiču vsi industrijski delavci. O Tržaška prefektura je napovedala izpite za dosego diplome. ki jo mora imeti, kdor uporablja strupene plme. Interesenti morajo vložiti prošnjo s potrebnimi dokumenti na prefekturo do 15. maja. Jutri, 17. aprila bo od 18. do 19. ure pisatelj Boris Pahor podpisoval v TRŽAŠKI KNJIGARNI svoje zadnje delo NOMADI BREZ OAZE T’zaška knjigarna ie za to priliko povabila domače slikarje, da bi razstavili v njenih prostorih vsak po eno svojih zadnjih del. Opozarjamo ljubitelje na to miniaturno razstavo! v Trstu V terek 23. in v sredo 24. aprila 1957 ob 21. uri v Avditoriju v Trstu PLANINSKA ROŽA opereta v treh dejanjih Besedilo In glasba: RADOVAN GOBEC Dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: MODEST SANCIN Osebe; Katja Silvana, filmska igralka - Elvira Piščanceva; Miran Svetlin, operetni pevec - Renato Kodermac; Kazimir Kalan, gledališki ravnatelj - Stane Starešinič; Stanislav Ciril Do-brovik, dirigent in skladatelj -Jožko Lukeš; Ervin Ga-bernik, režiser - Stane Raztresen; Melita njegova žena - Leli Nakrsto-va; Izidor, gledališki sluga - Silvij Kobal; doktor Pravnik, odvetnik - Modest Sancin; oskrbnik planinske koče - Danilo Turk; Tone, kmečki fant - Aleksij Pregare; France, kmečki fant - Dušan Jazbec. Turisti, gledališki igralci, odrsko tehnično osebje, plesalke in plesalci. Dejanje se godi darnes. Scenograf: JOŽE CESAR Zborovodja: SVETKO GRGIČ Baletni mojster: ADRIJAN VILLES Inspicient: Ivo Kuferzin Sepetalka: S. Raztresen Prodaja vstopnic od petka 19. aprila dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-333 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. MATICA GLASBENA v TRSTU JUTRI 17. APRILA OB 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» Slovenski vokalni oktet iz Ljubljane Sodelujeta tudi: sopranistka Sonja Fabčič-Barbieri in baritonist Dušan Popovič (solista beograjske Opere) Pri klavirju dr. Gojmir Demšar Vabila so v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvo- ( oledaliSča"*] TEATRO NUOVO Danes ob 20.45 Dino Da rdi: «TuJCi». RADIO [ LJUDSKA PROSVETA PROSV. DRUŠTVO V SKEDNJU Danes 16. t. m. bo v društvenih prostorih ob 19.30 uri občni zbor z običajnim dnevnim redom. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. in 15. aprila 1957 se 'je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 16 oseb, poroki pa sta bili 2. POROČILI SO SE: klepar Antonio Mefu-cci m gospodinja Ga-brleMa Caoel, kmet Vincenzo Kante In gospodinja Giovanna Scherant. UMRLI SO: 65-letnj Giorglo Gortan, 44-letni Costante Visin-trn, 82-l«tna Ermlia Trobitz vd, Rapisarbi, 59-leni Garlo Pat-tai 52-letma Ernesta Brischi por. Ca. ranzul-li, 71-letni Giovanni Del Bianco, 67-ietn-i Germano Liesia-no, 58-letna Idria Abram vd. Gu-l-in, 62-letna Berta Stark por. PacUico, 7U-letni Giovanni Se-mec, 56-letnl Giovanni Bolter-stein, 60-letn.i Rocco Oantatore, 29-le-tna Giuliana Lutz por. M-an-zon-i, 72-letna Anina Paouola vd. Siltzio, 70-letna Francesca Trom-bettl, 58-1 etn i Mariano Bul-lo. NOČNA SLUŽBA LEKARN (v aprilu) Cipolia, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Glnnastica 6; Al-la Maddaiena, Istrska cesta 43; Pizzul-Cignola. Korzo Italla 14; Croce Azzu-rra, Ul. Commercia-le 26. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllHIMIIHItllll Izpred kazenskega sodišča Ker ni plačal štedilnika obtožen in obsojen za tatvino V zaporu bo presedel leto dni, poleg tega pa bo moral plačati še 12.000 lir globe in sodne stroške TOREK, 16. aprila 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Sredozemske države in dežele: «lzrael»; 12.10 ža vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Razni folklorni motivi, irkester Pacohiori; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Elg-ar: Koncert za violino in orkester v h-molu; 18.40 Zenski vo. kalni kvartet »Večernica«; 19.00 Louis Armstrong s svojim orkestrom; 19.15 Zdravniški ved-ež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Lebarjevi motivi; 20.30 Slovenski oktet; 20.45 Franck: Simfonične variacije; 21.00 Radijski oker — Hermann Sude-rmann: «Očetni dom«, drama v 4 dej.; Igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Haendel: Koncert v h-molu za violo in orkester. I R S T I. 11.30 Komorna glasba; 12.10 Nove popevke; 17.00 Orkester Angelini; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 A. G. Galeazzi: »Podobni bogu«, preludij v 2 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00 19.00 22.00 Poročila v Italijanščini: 6.30. 12.30, 16.30, 17.50, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes kiledar; 7.40 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.50 Na harmoniko igra Rajmund Hrovat; 13.40 Kmetijski n-asveti; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospo, darsko življenje na Primorskem: Kaj nam obeta letošnji turizem; 14.40 Pisan spored lahke in zabavne glasbe; 15.10 Zabavna glas. ba; 15.25 Narodne pesmi in plese izvaja ansambel Milana Stan-teta; 15.40-16.10 Spored iz Ljubljane; 16.10 Ritmi in popevke; 16.40 ’ Plesne melodije; 17.10 «Ho-ang-Ho» rumena reka, kantata kitajskega skladatelja Sa-Sin-Hai. ja; 17.40 Igra orkester David Rose; 18.00-19.00 Spored1 iz Ljubljane; 19.00 Poje Frank Sinatra; 19.3lL23.00 Spored iz Ljubljaen. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m 5.00 Pester glasbeni spored 8.05 Koncert pihalne godbe; 8.40 igrajo mati zabavni ansambli; 9.20 Glasbena panorama; 10.10 Ud melodije do melodije; 11.15 Za dom a n žene; 11.30 Iz klavirskih skladb Joh. Brahmsa in S. Rahmaninova; 12.00 Slovenske narodne poje Planinski oktet, vmes igrajo Veseli planšar Ji; 12.30 Stane Petelin: Bolezni in nesreče pri živuni; 12.40 Orkester Andre Kostel^netz igra drobne skladbe; 13.15 Igra trio Dorka Skoberne-ta; 13.30 Pester spored opernih melodij; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.10 Popoldanski koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Bogo Leskovic; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih sam-o-1 j noski komorni zbor; 21.30 Igrata velika zabavna orkestra Mor. ton Gould in David Rose; 22.15 lz komornih del C'l. Debussyja Sonata za čelo in klavir v d-molu — godalni kvartet v g-spevov: Marijan Lipovšek; 20.00 Skladbe A. Foersterja poje Ljub. molu (sodelujejo: čelist Antonio Janig-ro, pianistka Ginette Doyen in Italijanski kvartet). •TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21,00 Vincenzo Bellini »Mesečnica«, opera; 23.15 Novi filmi. Grattacielo. 16.00: «Poročno kosilo«, B. Davis, E. Borgnme, u Reynolds, R. Taylor. Metro. Supercinema. 16.00: «Dežela perma« in »Rdeči balonček”-Sledi «Vogal v periferiji«, kra ki film posnet v Trstu. M® predstavo bodo otrokom razdelili balončke. Arcobaleno. 15.30: «Toti>, Pepp*™ in pajdaši«, Toto, Peppino FU-ippo, F. Interlengbi, M. r-Casino in 'leddy Reno. Kemična zgodba za smeh. Astra Rojan. 16.00: «Krimin»lw na vrsti«, Fred Mac Murray Kirn Novak. Senzacionalen kb" min-alen rum. . Capitoi. 15.30: «Zivahna f»nw' zija«, teennicolor. ,v Cristallo. 16.00: »Ljubimec La« Chatterleyeve», Danielle v rieux in Leo Genn. Mladoie1" n-im prepovedan vstop. Alabarda. 16.00: «Lisbon». KINO Te- mačna avantura. Ray Maureen U’Hara, Claude Ra'!'. Ariston. 16.00: «Deklica iz U'1" Veneto« Anna Maria Ca-gho-Armonia. 15.00; «Znak Venere”. S. Loren, V. De Sica, R- v Ione. , Aurora. 16.00: «Ubegi, toda M. Allesio. o Ideale, 16.00: «Pest zločincev«, Oravvford, R. Mecker. 1 Impero. 16.30: «Ubcgi, a 1«P'» , Mariso Allasio m E. Man niha' 16.30; «Proti veliki bežni«, M. Schell. R. Va«®^, S. Marco. 16.00: «MekSlk»n^ bratje«, A. Kennedy. Kino gledališče ob morju. 1 Lj, «Svet tišine«. Technicolor. «■ narodne nagrade. ^vj Moderno. 15.30: «Clovek v J,tr obleki«, Gregory Pečk, Jones, Frederich March, n* sa Pavan. Savona. 16.00: «Zaliv grmenj« J. Stevvart, J. Dru. 10>, Viaie. 16.00: «Smer Piovaro TotO, P. Stoppa. . rh Vitt. Veneto. 15.30: »Železni Pietro Germi. „mor», Belvedere. 15.30; «3 ure za um D. Andrevvs Technicolor. , Marconi. 16.00: «Zena in w“"' VV. Chiari. G. Cervi. uee* assimo., 16.00: «Zora v dne«. Zgodbe iz ameriške med Severom i-n Jugom Novo cine. 16.00: «08/15«, Scholz, H. Hardt. Odeon. 16.00: «Počitn.ice v M« earlu«, A. Hepburn. Radio. 16.00: «Tihotapstvo P* Orientu«. m —- Take »pirhe«, 0,lcrl®” šene z narodnimi rt vi, ki so vse nekaj gega, kot oni o111 dQ, z zlatom in srebrom, bite v TRŽAŠKI KNJIGA^ . ■, o JO Ulica sv. Frančiška Tel. 37338 Ko je 45-letni Francesco Cociani iz Ul. Cisternone proti koncu leta 1955 preuredil in olepšal svoje stanovanje, je sklenil kupiti nov štedilnik in istočasno prodati starega. Ta svoj načrt je obraz-— • • Danijelu Drivozil s svojim Fiatom 500 ložil 35-letnemu Antonio Malusa Kljub zavi- Vouku z Grete, ki mu je u- Antonio Malusa. Kljub ranju je bilo trčenje neizbežno. Gironda je odletel na tla, kjer je obležal, dokler niso prišli ponj bolničarji Rdečega križa. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili hud udarec na glavi in ker sumijo, da im* tudi prebito lobanjo, so si pricržali prognozo. Zvečer pa je prišlo tudi v Ul. Costafunga do hude nesreče, ker se je Giovanni Ban iz Ul. Campanelle zaletel s poltovornikom v 69-letno Rozo Luchetto vd. Skolanč Ženska, ki stanuje na št. 30« v Ul. Costalunga, je hodila ob zidu na desni strani ceste, ko jo je Ban, ki, je vozil v smeri Istrske ulice, silovito podrl na tla. H vido ranjeno zensko so bolničarji z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi prebitja lobanje nemudoma poslali na drugi kir. odcelek. Tudi zanjo so si zdravniki pridržali prognozo. Izletniški vlaki V letošnji sezoni bo tukajšnja železniška direkcija organizirala naslednje turistične vlake; 12. maja Trst - Benetke - Padova; 30. maja Videm - Benetke - Padova; 9. junija Benetke - Padova; 13, in 14. oktobra Turin. redil stanovanje, in mož se je ponudil, da mu bo našel kupca. Zato ie štedilnik prenesel v zadnje nadstropje stavbe v Ul. Bonomea, kjer je stanovala njegova sestra. Vouku se je kmalu posrečilo najti kupca v osebi 58-letne-ga madžarskega državljana Lorenza Kocsisa iz Ul. Mura-glione, ki se je sporazumel s Cancianovo sostanovalko. Kocsis se je namreč domenil za ceno. to se pravi, da bi moral ali plačati takoj 12 tisoč lir ali izročiti precejšnjo vsoto kot predujem in ostalo plačati na obroke. Toda mož se ni držal sporazuma in nekega decembrskega dne je prišel po štedilnik in ga odpeljal, ne da bi prej plačal niti lire. Cancianiju ta način kupči; vse, sklicujoč se, da bo poravnal račun marca meseca. Med preiskavo pa je prišlo na dan, da Kocsis štedilnika ni prodal nobeni družini, pač pa da ga je nesel v starinarnico last 61-letnega Pietra Bornucchija iz Ul- del Bo-sco. Da to odgovarja resnici je potrdil tudi sam starinar, ki je pojasnil, da je Kocsis pripeljal štedilnik tja s prošnjo, da bi ga kromirali in o-lepšali, zaradi česar bi ga lahko kasneje prodali z večjim izkupičkom. S tem si je tudi starinar nakopal nevšečnosti, kajti preiskovalni organi so ga obtožili posesti ukradenega bln-ga, katerega nakup ni niti vpisal v posebno knjigo kot to predpisuje zakon. Na to obtožbo pa je Bonucchi odgovoril, da štedilnika ni vpisal iz enostavnega razloga, ker ni bil naprodaj, temveč samo za popravilo. Da bi se Kocsis rešil kazenskega postopka, je februarja lani poslal Cancianiju listek in tudi menico za 12.000 lir, ki bi zapadla marca meseca, vendar ga to ni reši- je ni bil pogodu ter je stopil j0 p'rijave sodišču in tuci zali Kocsisu, da bi se dokonč- pienibe menice. Tako se je sedaj moral zagovarjati za- no sporazumela. Kocsis pa mu je kratko malo odgovoril, da mu štedilnika ne more vrniti, ker ga je prodal neki družini v Rocol in da nima niti denarja vsa) do 16, marca, ko bi dobil pokojnino. Ker kljub Cancianovim prošnjam in zahtevam ni u-recil zadeve, ga je okradeni prijavil policijskim organom, pred katerimi se je moral Kocsis februarja lani zagovarjati. Spočetka je skušal zanikati, a kasneje je priznal Excelsior. 16.00: «Zel*zno krilo«, B. Ho-pe, K. Hepburn. Vista-v-lston-technicolor. Fenice. 16.00: «žakopan revol- ver«, G. Ford, J. Craine. Me-troscope. Nazlonaie. 16.00: »Ta naš svet«, žanimiv in popoln dokumentaren film o potovanju okrog sveta. Totalsoope-color. Fllodrammatico. 16.00: #žaročenci smrti«, Silvia Koseina in Rik Ba-ttaglia. Rri posnetkih z dirk sodelujejo: Lorenzettt, Duke, Campbell, Llberatl Itd. ŠIVALNI Velika izbira novih in ljenih — zelo ugodne Uredimo pošiljal v katero koli smef Podjetje c r.l DELPONTE PIETRO ^ Trst, Ul. Timeu-s 12, te*' IS! Tehnika in tehnične pridobil 2.3. avgusta - 2. septembra Izrecno trgovinski značaj beograjskeg8 ^ lesejma prispeva k boljšemp razvoju ^ ne izmenjave blaga, k izmenjavi te,inl njti-izkušenj im k mednarodnemu sodelova ve- Udeležite se in trgujte na beograjskem j lesejmu — oknu proti Vzhodu in Za Intoimacije: Technolloyd, Viale Caldara 25. Milan radi tatvine in kljub temu da je trdil, da je nameraval štedilnik plačati, ko bi ga prodal, ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na leto dni zapora in 12000 lir globe. Tudi Benucchija so smatrali za krivega, zaru-di česar so ga obsodili na 30 c'ni pripora in seveda tudi na plačilo sodnih stroškov skupno s Kocsisom. Preds, Fabrio, tož. Scarpa, zap, Rachelli, ZAHVALA Ob žalostni izgubi našega dragega očeta JOSIPA ŠTOKE bili ob se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam attfni. Posebno se zahvaljujemo dr. Starcu, -župniku, pevskemu zboru, društvenikom, P -!jem in darovalcem cvetja ter vsem onim, s0 spremili na zadnjo pot. « DRUŽINA STOKA go»P' at*" P SPLETKE OKROG MALE ARABSKE DEŽELE V ospredju je Jordanija Zgodovina Jordanije n: niti [ ski pakt. Tri vlade »o padle dolga niti vesela. Dejansko je I druga za drugo, dežela se je Po prvi svetovni vojni Jordanija postaja država kot tvorba britanskega imperializma na Srednjem vzhodu. Win-ston Churchill, ki je bil tedaj minister za kolonije, se hvali v svojih spominih, da je u-stvaril Jordanijo «nekega vročega popoldne v Jeruzalemu«. Otomansko carstvo je razpadlo in Vel. Britanija je postala njegov naslednik na Srednjem vzhodu. V borbi proti Turkom je emir Abbu-iah napravil Angležem uslugo. Omenjenega popoldne je Churchill poklical Abdulaha, na zemljevidu .je začrtal del Palestinskega ozemlja in ga podaril emiru kot nagrado za “sluge, ki jih je le-ta napravil Angležem za časa vojne. Tako naj bi nastala Jordanija. Seveda so zgodovinska dejstva manj romantična. Angle. ii so Palestino obljubljali Zidom. Nemire, ki so pozneje zaradi tega nastali, je bilo moč slutiti že tedaj, in Angleži so Potrebovali več oporišč v tem strateško važnem prostoru Tako se je rodila Jordanija. V začetku je bila to izredno primitivna država, katere Prebivalstvo je brez izjeme živelo pod šotori. Abdulah je Vladal nad širnimi puščavami in romajočimi begunci. De. janski gospodar dežele je bil britanski prokonzul. C^lo jordanski proračun so delali v angleškem ministrstvu za kolonije, ker dežela ni imela nikakršnih dohodkov niti ni domača oblast mogla organi-airati neko gospodarsko dejavnost. Jordanska vojska, slovita arabska legija, je prav tako angleška tvorba. Za časa prve svetovne vojne jo j® Ustvaril legendarni Lawren-ce, ko je zbiral Arabce za borbo proti Turkom. Po voj-ni, pa vse do nedavnega, je bil poveljnik Arabske legija britanski general Glubb, knan pod imenom Glubb pa- ža. On je napravil iz Arabske |eSije majhno, a zelo dobro iavežbano in moderno vojsko. Angleška oblast v Jordani je trajala dolgo, a je sedaj pri kraju. Arabsko-iz-faelska vojna iz leta 1948 je Pomenila prelomnico v zgodo-vini Jordanije. Predvsem se ]e prebivalstvo dežele potrojilo, ker je iz Palestine prišlo okrog 750-000 beguncev. Ti begunci so povzročili zelo res-n° socialno vprašanje. Nad ^ odstotkov odraslih moških stalno brez zaposlitve. Kakor tudi v drugih arabskih deželah, se je tudi v Jordaniji okrepila zavest o na-omnalni, oziroma arabski e-hotnosti. Nastalo je gibanje za združitev s Sirijo in E-8'Ptom, kot prva faza pri Ustanovitvi enotne arabske dr. kave. Meja proti Siriji je na Primer popolnoma odprta, in je Izrael preteklega oktobra napadel Egipt, je vlada v Amanu pozvala sirijsko voj-k^o. naj zaščiti Jordanijo Pred morebitnim izraelskim uapadom. Sirijska vojska se tudi danes nahaja v Jordaniji. Vzporedno s krepitvijo nacionalne zavesti so se krepile udi težnje po osvoboditvi od kapadnega vpliva, oziroma od angleškega varuštva. Te težile so prišle zelo očitno in kelo prepričljivo do izraza Prvič v decembru 1955. leta, 0 5e hrupen protest ljud- stva Preprečil, da bi Angleži V't*iučili Jordanijo v bagdad- nahajala na robu revolucije in mladi kralj Husein je moral preklicati že dani pristanek za pristop Jordanije k bagdadskemu paktu. Kralj je šel še dalje. Da bi izboljšal svoj položaj in svoj ugled pred ljudstvom, je čez noč odstavil Glubb pašo in postavil za poveljnika Arabske legije nekega arabskega oficirja. To se je zgodilo v marcu lani. Od tedaj so se hitro razvijali dogodki, ki so privedli do sedanje krize. V oktobru lepi so razpisali volitve za nov parlament. Te volitve so najbolje dokazale kako globok prelom je nastal v političnih težnjah Jordanije, dejansko vsega arabskega sveta. Pojavile so se nove stranke in novi ljudje. Od 4Q pretežno reakcionarnih poslancev prejšnjega parlamenta, jih je 30 izgubilo mandat na novih volitvah. Na volitvah so zmagale levičarske napredne stranke s panarabskimi težnjami. Sulejman Nabulsi, vodja nacionalne socialistične stranke, najmočnejše stranke v novem parlamentu, je sestavil koalicijsko vlado, v katero so stopile štiri najpomembnejše levičarske stranke, med njimi tudi komunistična stranka. Neki komunist je postal minister v vladi. Zgodilo se je prvič, da v neki a-rabski vladi sodelujejo uradno tudi komunisti. Nabulsi je prepričan po-bornik združitve Jurdanije z Egiptom in Sirijo, in odkrit nasprotnik vmešavanja Zapa-da v arabske zadeve. Cim je prišel na oblast, je razveljavil sporazum, ki je Jordanijo vezal na Veliko Britanijo in na temelju katerega je Jordanija dobivala od Lon. dona letno pomoč v znesku 12 milijonov funtov. Izgublje-no britansko pomoč so Jordaniji nadoknadili v ustrezn. vrednosti Egipt, Saudska Arabija in Sirija na temelju nekega dogovora, ki so ga sklenili v januarju letos. Nabulsi je proglasil, da je «pozitivna nevtralnost« temeljni motiv politike njegove vlade. Jordanija, je dejal, je pripravljena sprejeti pomoč s katere koli strani, le če ta pomoč ni vezana na kakršne koli politične ali vojaške pogoje. Med vlado in dvorom je prišlo s časom do vedno večje odtujitve. Vladine težnje za združitev s Sirijo niso bile všeč kralju Huseinu, ker se je bal za svoj prestol. Prav tako sta kralj in dvorska ka-marila z nezadovoljstvom in strahom gledala na levičarsko usmerjenost, ki jo je kazal ministrski predsednik Nabulsi. Do odkritega konflikta je prišlo ob priliki vladnega sklepa, da vzpostavi polne diplomatske odnošaje s Sovjetsko zvezo. Kralj je nasprotoval temu sklepu in preprečil, da bi se izvršil. Zdi se, da je drugi, neposredni vzrok krize, nesporazum med kraljem in predsednikom vlade v vprašanju ameriškega načrta pomoči deželam Srednjega vzhoda, glede tako imenovane Eisenhovverjeve doktrine. Kralj je bil za to, da Jordanija sprejme Eisen-howerjev načrt, in to iz dveh razlogov: da dežela dobi gospodarsko pomoč, on pa da dobi zaščito pred nevarnost- jo ((komunistične penetracije«. Nabulsi je bil pravtako za gospodarsko pomoč, toda brez pogojev. To svoje stališče je izrazil pred nekaj dnevi na nekem zborovanju svojih pristašev, pred katerimi je kritiziral Eisenhovverjevo doktrino in potovanje Eisenhowerje. vega odposlanca Richardsa po deželah Srednjega vzhoda. V govoru, ki ga je imel ob tej priliki je on med drugim dejal: «Ce Richards hoče, da mu podpišem obvezo, da se. bomo borili proti komunizmu, tedaj je bolje da ne pride: izgnali ga bomo«. Preden pa je Richads prišel v Aman, je kralj Nabul-sija odstavil. V borbi za oblast je v Jordaniji glavni činitelj vojska Vlada prepričanje, da se v borbi z Nabulsijem kralj v glavnem naslanja nanjo. Poveljnik Arabske legije, general Nuvar, se smatra za kraljevega človeka, ker ga je kralj, kot nepomembnega ofi- cirja, postavil za naslednika slovitega Glubb paše. Toda zdi se, da je mlajši oficirski kader prežet z naprednimi idejami. Stranke, ki so sodelovale v Nabulsijevi vladi imajo za seboj v glavnem mestno prebivalstvo, begunce in inteligenco. Jordanija je pretežno agrar. na dežela, toda obdeluje se le 10 odstotkov njene površine, medtem ko se vsako leto uvozi iz inozemstva četrtina hrane, ki je potrebna za vzdrževanje prebivalstva. Po svojem strateškem položaju, po svojih notranjih razmerah, kakor tudi po političnih stremljenjih, je Jordanija dežela Srednjega vzhoda, v kateri se morda najočitneje odražajo vprašanja, ki pretresajo arabski svet. Zato tudi sedanja kriza povzroča zanimanje, ki je mnogo večje, kakor bi ga samo po sebi mogla sprožiti zamenjava vlade v neki majhni zapuščeni arabski deželi. RAZGOVOR Z UMETNIŠKIM VODJO SNG JOŽETOM BABIČEM Po uspehih v Sloveniji ponovno na domačih tleh Martine Carol med srijami iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiftiiiiniiiiiiiiiiiiiiinMiuiiinuiiiinMiiiiimiinMiununumiiiiiiiiininniiiMMiuiiniiiiiHi MNENJE JUG. STROKOVNJAKA O ZELO VAŽNEM VPRAŠANJU Somatološke in gen «umetnih» radioaktivnih izžarevanj Podatki japonskega strokovnjaka o posledicah atomskih eksplozij na rojstva nenormalnih otrok in vodnih spačkov v Tihem oceanu so dovolj Pred dnevi so časopisi zabeležili nekoliko večjo radioaktivnost deževne vode v Milanu in tudi v Trstu. Ta radioaktivnost vzbuja upravičen strah, ker je splošen pojav v svetu. Zato se svetovna javnost sprašuje, kam bomo prišli zaradi stalnega večanja ra. dioaktivnosti v svetu. Da je zadeva resna nad dokazuje tudi dejstvo, da se s tem ukvar- jajo številni znanstveniki, v 2enevi pa deluje še poseben znanstveni odbor Združenih narodov, ki proučuje vpliv radioaktivnega izžarevanja na dednost. Sef oddelka za zaščito pred radioaktivnim izžarevanjem pri jugoslovanskem inštituto za jedrske znanosti dr. Borivoje Damjanovič je v zvezi s tem povedal: — Vpliv radioaktivnega iz- Beirut g Sida SIRIJA ftulkarm + oNaptuta vJ/on AS"° Til AvtV ihim lHebron o . -E/ Ansh V El Ha k"ecij o Ma'ao *jj4tw»ž>a Nemirni Srednji vzhod •Innu .....................................................111IIIII > 111) II11 ■ III til III111M ■ 11 ■ I ■ ■ I ■ 111IIIII ■ ■ 11 ■ 111II ■ 11111111III111II ■ ■ ■ II ■ 111 ■ IIII lili 11III11 Tli 11 ■ lil II ■ II MII I LEPA, A ŽAL SLABO OBISKANA » Va'•** ni‘hovi kulturni pri- P r d”*' Sa^ so Svetoivan^an' zn n* 0rHanizatorji in dobro “ni zaradi svojih nastopov. tak PT'ret*iteu ni bila deležna e°a obiska, kot bi ga upra- n\Qen,) zasiutila. Lahko reče- one Cia 36 obisk podoben narmU| k‘ ga je hudo smešno !sal nekdo v letošnji bro- lc> RPrui aprilu. Vsi nastopajoči tako dram- ska l. , f jn lupina, kot pevski zbor ze[P°Same*n' recitatorji so se vlo d°*>r° odrezali v svojih ogah. Kot prna je nastopila *»1 a ki ‘?ruiina> ki h’ P Tika. ‘suiičevo enodejansko O “baaltltltl*l>IIM>av4>llallali,,lalllllaall,ltlta>>,,ltl,l,ll,ll,>BI,>,>>lll,>*a>l,>la,>la,ailla,laal>f ,l,l>l<>aalf,>ll,,lll>al1 (Nadaljevanje s 3. strani) problematično vlogo žene (Ada) je podala Zlata Rodo-škova s temperamentom in igralsko prizadevnostjo, če prav bi si želel, da bi bil njen zaključni prehod v nov čustven odnos do moža psihološko gladkejši«. Za Andersonovo »Čaj in simpatijo» pa: «Vse priznanje gre tudi režiserju Jožetu Babiču, ki je z dobrim čutom za mero postavil delo na oder. Pravzaprav me je tokrat Babič presenetil s skromnostjo sredstev, ki jih je uporabil za učinkovito izvedbo svoje naloge. «Sti-mung«, ki jo je dobro podprla preprosta in smotrna scena Vladimira Rijavca, je bila vseskozi intimna, tempo umirjen in skrbno preračunan v počasnem stopnjevanju. Vsekakor gre pri izredno lepo zaokroženi predstavi levji delež igralcem. Štefka Drolče-va je v Lauri Reynolds ustvarila zopet enega od tistih svojih nepozabnih likov, ki dajejo tej igralki med slovenskimi Igralkami tako odlično mesto. Sarm in človeška toplota, mimika, ne samo obraza, temveč Po uspehih v Sloveniji ponovno na domačih tleh močnega doživetja, so se zlili v celoto njene kreacije in zlomili kočljivosti situacije in dejanja v očeh gledalca sleherno ost«. «V Silviju Kobalu, ki je ustvaril psihološko zelo zahtevno vlogo mladega Toma Leeja, je našla Drolčeva presenetljivo močnega, čustveno bogato niainsiranega in človeško prepričljivega partnerja. Prizori med obema so bili viški predstave. Jožko Lukeš je v Laurinem možu Billu ustvaril zapleten in razdvojen karakter človeka, ki ga mučijo po njem samem nepriznani kompleksi, z močnim vživetjem in z občuteno igro. Na zunaj jovialnega Tomovega očeta in Billovega prijatelja Herberta Leeja je igral Modest Sainctn z nevsiljivo hrupnostjo in z dobro posneto tipiko povprečnega Američana. Zlata Rodoškova je uspelo naslikala tip malce lahkožive in malce dobrodušne Američanke, ki ji je smisel življenja v majhnih nesmiselnosti. Nesrečnega Davida Harrisa, cb vsega telesa, kjer je vsak i katerem se sproži kočljivi vzgib, vsaka kretnja odraz J konflikt, je v maski in mi- miki, ki je za tak karakter tipična, prepričljivo podal Stane Raztresen. Trije Tomovi vrstniki Ralph, Al in Steve so našli v upodobitvah Edvarda Martinuzzija, Julija Guština in Iva Kuferzina troje hrupnih in v tem smislu Američanom ustrezajočih interpretov. Posebej bi omenil lik Julija Guština, ki je našel v odnosu do prijatelja Toma prepričljive čustvene tone« Zanimivejši so bili razgovori naših igralcev s slouenski-mi holegi in stiki v ožjem strokovnem krogu. Večja skupina poljskih igralcev iz Lodza je obiskala naše predstave. Tudi z njimi smo navezah prijateljske stike. — Vaše osebno mnenje o uspehu gostovanja? Uspešno in spodbudno. Naš ansambel je opravil zrelostni izpit. Tudi najmlajši. Vrnili smo se močnejši in z nooimt silami se bomo spoprijeli z nalogami, ki nas čakajo. Morda ni bila doslej še nikoli tako močna zavest in spoznanje v nas, da smo v desetih letih skovali harmonično gledališče, obenem pa strah, da nam vsak napačen korak te dosežke podere in razblini. Sicer pa: prazniki so za nami — pred nami je delovni dan.-. REZULTATI "Atalanta-Padova 0:0 •Bologna-Juventus 1:0 •Inter-Genoa 2:0 •Lanerossi-Triestina 3:1 •Lazio-Milan 3:0 •Napoli-Udinese 2:1 Fiorenlina-*Palermo 1:0 *Sampdona-Roma 1:0 •Torino-Spal 3:2 LESTVICA Milan 28 18 5 5 56 32 41 Fiorentina 28 14 7 7 46 33 35 Inter 28 10 13 5 41 32 33 Lazio 28 12 9 7 39 32 33 Sampdoria 28 10 11 7 48 41 31 Napoli 28 10 9 9 33 34 29 Udinese 28 12 5 11 46 49 29 Roma 28 9 10 9 43 33 28 Spal 28 12 4 12 34 39 28 Bologna 26 8 11 9 37 32 27 Torino 28 10 6 12 33 35 26 Padova 28 7 12 9 27 32 26 Triestina 28 8 9 11 26 34 25 Juventus 28 7 10 11 37 41 24 Lanerossi 28 8 8 12 37 44 24 Atalanta 28 5 13 10 28 38 23 Genoa 28 6 10 12 26 40 22 Palermo 28 6 8 14 23 39 20 STAVNI STOLPEC X 1 1, 1 1 1, 2 1 1, 1 1 1 1 Kvote: 13 točk 70.000 lir, 12 točk 4240 lir. STOLPEC TOTIP I 2, 2 X, X 1, 2, X 1 X, 2 X Kvote: 12 točk 2.599,212 lir; II točk 123.772 lir; 10 točk 12.783. gar razen morda vročih Pa-lermitancev, ki se bodo morali skoraj gotovo odpovedati tekmam A lige in prepu-stiti ta užitek (če je o kakšnem užitku pri gledanju moštev sečanje A lige sploh mogoče govoriti) Catanii, ki je v B ligi trenutno na drugem mestu s kar največjimi iz-gledi za napredovanje v najvišji razred. Vprašanje borbe za drugo mesto v A ligi je ostalo slej ko prej tam, kjer je bilo. Vsi trije kandidati: Fiorentina, Inter in Lazio so zmagali, nekoliko bliže pa je pritaknila svoj lonček še Sampdoria, ki je tokrat na lastnih tleh odpravila Romo z enim samim golom. Stanje na sredini lestvice sta izravnala Napoli in Udinese v medsebojnem srečanju, v katerem je Napoli po vrsti neuspehov končno le požel zasluženo zmago. Roma in Spal sta kljub porazom obdržala svoji mesti v varni sredini, takoj za njima se je zasidrala Bologna s tesno zmago nad Juventusom ter Torino in Padova, prvi z zmago nad Spalom, druga pa z edinim X v 28. kolu proti A-talanti. Od kandidatov za izpad je tokrat potegnil najkrajšo Palermo s porazom na lastnih tleh, čeprav je igral zelo požrtvovalno. Zdi se, da mu je usoda poslej že do kraja zapečatena. Genoa, ki je tudi izgubila, ima le čve točki več in je sama na predzadnjem mestu. Tudi zanjo je položaj izredno težak. Atalanta je s polovičnim uspehom na lastnem igrišču več izgubila kot dobila. 23 točk je vsekakor premalo za rešitev. Lepo se je potegnil navzgor Lanerossi, a žal na račun naše Trie-stine. S 24 točkami se v družbi Juventusa sicer še ne more počutiti povsem varnega, lahko pa vsaj globlje zadiha. Triestina je po nedeljskem kolu s 25 točkami sama na 13. mestu. Kdo ve, ali ji bo ta številka prinesla srečo ali smolo? Kako bo vnaprej, bomo še videli, za sedaj pa lahko rečemo, da ji je prinesla smolo v pravem pomenu besede, kajti doseči vočilni gol v 4’ igre, voditi nato do sredine drugega polčasa in v zadnjih 20 minutah izgubiti z rezultatom 3:1, pomeni več kot smolo. S tem seveda ni mogoče reči, da smo kdo ve kako računali na uspeh Tržačanov proti moštvu, ki se bori za obstanek. Pripravljeni smo bili na poraz, katerega smo tudi upoštevali v globalnem računu v borbi za obstanek v ligi. Položaj se zaradi tega poraza za Tnestmo ni mnogo spremenil in je še naprej zmerno zadovoljiv, je pa na vsak način škoda izgubiti tekmo, ki je bila že čobljena. Seveda je treba priznati, da je Lanerossi zmago zaslužil, saj je v igro vložil ves svoj napor in tudi v znatni meri gospodoval na igrišču, kar mu je bilo posebno v drugem polčasu olajšano spričo dejstva, da so v ostri igri bili poškodovani kar štirje igralci Trie-stine, med katerimi najhuje napadalec Petris, Po drugi strani pa je tudi res, da je Triestina, ki je v prvem polčasu po krasnem golu, ki ga je dosegel v 4’ z glavo Szoke na Olivierijev prečložek, igrala še dokaj dobro, v drugem polčasu občutno popustila predvsem po krivdi obrambe. Bandini, ki je sicer reševal svoja vrata v najtežjih okoliščinah, je na primer direktno kriv za drugi gol in v precejšnji meri tudi za prvega, katera je dosegel Savoini v 24’ in 26’ drugega polčasa. Zelo sta popustila Belloni in Petagna, prav tako pa tudi Szoke in Olivie-ri, ki sta prišla na pomoč o-brambi. Razen tega pa je i- mela svojo težo tudi običajna napačna taktika, s katero je Triestina zgubila že marsikatero točko. Pasinati očitno noče in noče razumeti, da je najboljša obramba napad ali pa vsaj blokiranje igre na sredini igrišča, ne pa dopuščanje, da se nasprotnik vgnezdi v kazenski prostor. Posledica tega sta bila prva gola dosežena iz gneče, posredno pa tudi tretji, katerega je dosegel v 36’ Lojaco-no s plasiranim strelom iz daljave. Prihodnjo nedeljo bo pr- venstvo v vseh treh glavnih ligah počivalo zaradi priprav na tekmo Italija - Severna Irska. Odmor bo dobrodošel vsem enajstoricam (razen Fio-rentini, ki ima v reprezentanci kar 7 igralcev), posebno pa še Triestini, da si njeni poškodovani igralci izlečijo rane in poškodbe. Cez 14 dni bo lahko igral tudi že Bri-ghenti, čigar odsotnost v napadalni vrsti se je močno poznala, ker niti Cazzaniga in še manj Clemente nimata potrebnih lastnosti za srednjega napadalca. Jugoslovansko nogometno prvenstvo Crvena zvezda ni v formi Se dva poraza slovenskih predstavnikov v 1. conski ligi -■ Zmaga Nove Gorice v ljubljansko-primorski ligi V jugoslovanski nogometni A ligi so odigrali v nedeljo 20. kolo. V šestih srečanjih so zmagale domače enajstori-ce, le Spartak je na lastnem igrišču izgubil proti Vojvodini, Vardar pa je proti Partizanu dosegel nadvse častni remi z rezultatom 1:1. Najbolj grenek je bil prav gotovo poraz Hajduka proti Lokomotivi. Splitska enajstorica si je z njim zapravila še zadnje izglede za osvojitev vsaj drugega mesta, na katerem je poslej čvrsto vsidrana no-vosadska Vojvodina. Crvena zvezda je premagala BSK z 2:0, toda v polju je bil BSK znatno boljši. Zvezda se ima za svojo zmago zahvaliti le Motociklistična krožna dirka po Italiji Venturi in Rottigni zmagovalca v športni in v serijski skupini Nepričakovani uspeh hiš MV in Parilla - Največ etap je osvojil Franceschini z motorjem Morini BOLOGNA, 15. — Včeraj se je v Bologni zaključila z etapo Montecatini - Bologna (162 km) motociklistična krožna dirka po Italiji. V tej zadnji etapi, v kateri sta v obeh glavnih kategorijah zmagala Mendognd (športni motorji) in Perfetti (serijski motorji), ni prišlo do nobenih sprememb v splošni klasifikaciji. Absolutni zmagovalec dirke je tako ostal dirkač Venturi s športnim motorjem M.V. in s povprečno hitrostjo 105.121 km na uro. Na naslednjih 10 mestih v absolutni klasifikaciji so se uvrstili dirkači športne skupine kategorije 175 ccm, na enajsto mesto pa Rottigni z motorjem Parilla kot prvi iz skupine serijskih motorjev kat. 1?5 ccm, ki je dosegel povprečno hitrost 97.881 km na uro. Tako zmaga Venturija v športni skupini kot zmaga Rottignija v serijski skupini, predstavljata presenečenje, ker sta veljali za favorita hiši Morini v prvi in Bianchi v drugi skupini. V nadomestilo pa sta prav ti dve hiši osvojili s svojimi dirkači največ etapnih zmag. Dirkač hiše Morini v športni skupini Fran-ceschinn je sam osvojil kar štiri etape. Končni vrstni red serijskih motorjev po kategorijah: 75: 1. Silvagni (Laverda) 23.37T1”, p. h. 87.277; 2. Cop-pini 23.47T3”; 3. Pasini 26.01’ in 08". 100: 1. Pastorelli (Laverda) 21.46’22”, p. h. 94.613; 2. Mar-chi 22.04’23”; 3. Apolloni 22.13 in 35”. Pokat evropskih nogometnih prvakov Za Mitiča le malo upov na uspeh Crvene zvezde Jugoslovanska enajstorica je že včeraj potovala skozi Trsi v Florenco TRST, 15. — Danes popoldne je potovala z Orient -Expressom skozi Trst jugoslovanska nogometna ekipa Crvene zvezde, ki se bo v četrtek pomerila v povratni tekmi za pokal evropskih prvakov z moštvom Fiorenti-ne. Skupno s spremljevalci je potovalo 22 članov kluba. Med postankom vlaka v Ljubljani, je kapetan jugoslovanskega državnega nogometnega prvaka, Rajko Mitič izjavil, da ima njegovo moštvo glede na trenutno formo le malo izgledov na uspeh, da pa se bodo vsi igralci borili z vsemi svojimi močmi. O dokončni formaciji svojega moštva ni mogel povedati nič točnega. Z moštvom je potoval tudi Beara, vendar njegov nastop ni gotov. Dvomljiv je tudi nastop branilca Stankoviča, Toplaka, ki je še vedno v bolnišnici, čeprav že izven nevarnosti, pa bo zamenjal mladi Popovič, ki je v nedeljo na tekmi Crvena zvezda - BSK bil med najboljšimi. ZA TEKMO Z IRSKO Reprezentanti jutri zbrani v Florenci RIM, 15. — Zvezni kapetan italijanske nogometne reprezentance dr. Fond je za sre- do 17. t. m. sklical v Florenco za tekmo Italija-Severna njem so bili Hanappi, Buzek, Haummer, Dienst in Koller v Irska naslednje igralce: Cer- drugem polčasu. Pri Švicarjih vato, Chiappella, Gratton, Ma- se je poznala odsotnost Ante-gnini, Orzan, Prini, Segato, nena in Rive. Najboljši so Virgili (vst Fiorentina), Pan- bili Ballaman, Meier, Morf in dolfini (Inter), Lovati, Mucci-ltudi vratar Parlier. nelli (Lazio), Buffon, Fontana, Galli (vsi Milan), Venturi (Roma), Bemasconi, Firmam (oba Sampdoria), Frignani (Udinese). Igralci Bugatti, Farina, Mon-tuori in Cervellati, ki so tudi na seznamu 22 igralcev, morajo biti vedno na razpolago zveznemu kapetanu in morajo trenirati v okviru svojih rhoštev. Reprezentanti bodo v četrtek prisostvovali tekmi Kio-rentina-Crvena zvezda, v nedeljo 21. t. m. pa bodo imeli za strogo zaprtimi vrati tre-, ning proti mladincem Fioren-tine. Takoj po treningu bodo odpotovali iz Florence v Grot-taferrata. MEDNARODNI NOGOMET Avstrija - Švica 4:0 DUNAJ, 15. — 28. srečanje med nogometnima reprezentancama Avstrije In Švice, ki je bilo včeraj na Dunaju, se je končalo z veliko zmago Avstrije z rezultatom 4:0 (1:0). Avstrijsko moštvo je bilo absolutni gospodar na igrišču in bi rezultat bil lahko še večji v njegovo korist,. Najboljši v Gole so dosegli v prvem polčasu: v 7’ Buzek; v drugem polčasu; v 8’ Buzek, v 20’ Haummer, v 35’ Koller. Turnir FIFA v Španiji MADRID, 15. — Rezultati mladinskega nogometnega turnirja FIFA: Španija - Poljska 4:0, Romunija - Češkoslovaška, Holandska - Anglija 2:1, Avstrija - Grčija 3:0, Italija -Vzh. Nemčija 2:0, Francija -Belgija 3:1, Madžarska - Zah. Nemčija 2:2. LIMA. 15. — Prva izločilna tekma za svetovno prvenstvo v južnoameriški coni med Perujem in Brazilijo se je končala neodločeno z rezultatom 1 : 1. 125: 1. Ferrari (Benelli) 22.30’05”, p. h. 91.549 ; 2. Fortu-natl 22.46'37”; 3. Mariani 23.09’ in 28”. 175: 1. Rottigni (Parilla) 21.02’45”, p. h. 97.881; 2. Perfetti 21.04T5”; 3. Olivato 21.29’ in 16”. Končni vrstni red športnih motorjev po kategorijah: 75: 1. Montesi (Laverda) 22.53’29”, p. h. 89.990; 2. Fon-tanili (Ceccato) 23.09’44; 3. Ghiro 23.23’22”. 100: 1. Mandolini (Ducati) 21.47’20”, p. h. 94.543 ; 2. Artu-si 22.13’0tj”; 3. Šestini 22.28’43”. 125: L Graziano (Ducati) 21.19’21”, p. h. 96.611; 2. Pio-nava 21.21 ’26”; 3. Mondaini 21.49’38”. 175: 1. Venturi (MV) 19.35’ in 47”, p, h. 105.121; 2. Milani 19.57’59”; 3 Mendogni (Morini) 20.00’19”. Sciacca 181 km, nedelja 21. Sciacca - Palermo 239 km. AVTOMOBILIZF M Belgijec Gendebien prvi na dirki po Siciliji PALERMO, 15. — Belgijec Oliver Gendebien z avtom Ferrari (gran turizem) je zmagal na avtomobilski dirki po Siciliji s povprečno hitrostjo 107,014 km na uro, kar je slabše od rekorda. Drugi je prišel na cilj Italijan Taruffi s športnim avtom Maserati. Tudi na na- slednji dve mesti sta se uvrstila vozača šrportnih vozil Maserati. in sicer na tretje mesto Scarlatti, na četrto pa Munaron. Taruffi je prišel ob skoraj že zagotovljeno zmago malo pred ciljem, ko se je zaradi slabe vidljivosti v dežju zaletel v cestni obzidek, pri čemer je izgubil nad 10’. Med dirko je bilo tudi nekaj incidentov, med katerimi tudi eden smrtni. KOLESARSTVO Albani zmagovalec dirke po Campanii NEAPELJ, 15. — Kolesarska dirka po Campanii, veljavna za državno prvenstvo, se je zaključila z zmago Albanija, ki je tako položil prvo hipoteko za majico državnega prvaka za 1. 1957. Zmago je odločil šele v zaključnem sprintu, v katerem je nadvladal 17 drugih dirkačev, katerim je bil priznan čas zmagovalca. 246 km dolgo progo je prvih 18 prevozilo v času 6.57’30” povprečno hitrostjo 34.326 km na uro. DVIGANJE IJTEZ1 MIOSKVA, 15. — Rus Ravni Habudiinov je dosegel v Moskvi nov svetovni rekord v lahki kategoriji. Dvignil je 125 kg, s čimer je za 2 kg izboljšal lastni rekord, ki ga je postavil med olimpiado v Melbournu. 6 etap kolesarske dirke po Siciliji PALERMO, 15. — Jutri se bo začela v Palermu XIV. kolesarska krožna dirka po Siciliji, za katero se je prijavilo okrog 90 dirkačev med katerimi je precej neodvisnih, ostali pa sestavljajo 7 uradnih italijanskih moštev. Dirka po Siciliji je najstarejša kolesarska dirka v Italiji. Prva je bila že leta 1907. Med posebnostmi letošnje izdaje je vzpon na Etno, kjer bo cilj v višini 1800 metrov. Vseh etap v skupni dolžini 1080 km je 6 v naslednjem vrstnem redu; torek 16. Palermo - Mes-sina 258 km, sreda 17. Mes-sina - Etna 130,1 km, četrtek 18. Etna - Ragusa 154,7 km, petek 19. Ragusa ■ En-na 140 km, sobota 20. Enna TURIN, 15. — Kolesarska dirka po Piemontu bo 12. maja z mednarodno udeležbo. Med drugimi .se je bodo udeležili Belgijci De Bruyne, Ke-teleer, Adriaenssens. TENIS iznajdljivemu Kostiču, ki )* dvakrat zatresel mrežo. S’ takšno igro kot jo je pokazal tokrat, si lahko jugoslovanski državni prvak le malo obeta od povratnega srečanja za pokal evropskih prvakov s Fiorentino, ki bo v četrtek v Florenci. Dinamo si je po vrsti porazov končno le pridobil obe točki in sicer na račun črnogorske Budučnosti z rezultatom 2:1 in celo poslednji na lestvici — Sarajevo — je bil tokrat uspešen na škodo Zagreba z enakim rezultatom. Četrti beograjski zastopnik v ligi, Radnički, je na svojem terenu premagal Veleža s 3:2. Lestvica po 20. kolu: Crv. zvezda 20 15 3 2 49:11 33 Vojvodina 20 14 2 4 51:23 30 Hajduk 20 10 4 6 31:21 24 Partizan 20 9 5 6 44:29 23 Dinamo 20 8 4 8 40:41 20 Lokomotiva 20 9 1 10 34:39 19 Spartak 20 6 6 8 37:32 18 20 6 6 8 21:38 18 20 7 4 9 33:42 18 20 6 5 9 25:34 17 20 6 4 10 24:36 16 20 5 6 9 25:39 16 20 6 4 10 20:38 16 20 4 4 12 26:47 12 BSK Velež Zagreb Budučnost Radnički Vardar Sarajevo V I. conski ligi gresta slovenska predstavnika vztrajno navzdol. Na tujih igriščih je Ljubljana izgubila proti Jadran z 1:0, Odred pa proti Šibeniku z 2:0. Ostali rezultati: Metalac - Rijeka 1:0> Tekstilac - Trešnjevka 1:1, U” ljanik - Turbina 5:0, Split -Grafičar 9:0. Lestvica po 16. kolu; Split 16 14 1 1 57:15 29 Trešnjevka 16 10 3 3 44:21 23 Šibenik 17 9 5 3 40:22 23 Rijeka 16 9 3 4 38:19 21 Metalac 16 7 4 5 27:22 1» 16 6 4 6 32:28 16 17 6 3 8 33:36 15 16 4 3 9 20:33 11 16 4 3 9 21:40 11 16 3 4 9 17:27 10 16 4 2 10 15:37 1° 16 3 1 12 15:59 7 Uljanik Tekstilac Ljubljana Jadran Odred Turbina Grafičar SAN JUAN, 15. — Ameri-kanec Vic Seixas je zmagal v finalu turnirja v Portoriku nad Avstralcem Rose jem z rezultatom 1:6, 6:1, 6:3, 6:4. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiinimiiimiiiiiiiiiiiiiiH'111111 Smučarji so se pomaknili v višine Mednarodni veleslalom na smučiščih Kanina Zmagal je Gino Burrini - Najboljši Avstrijec osmi, najboljši Jugoslovan enajsti mann (ASKO Beljah) 2T3”2> 9. Donei (Fiamme G.) 2’13”9> 10. Marca ndi Giovanni (Al" pinci) 2’14”9; 11. Budinek (E' notnost) 2’17”; 12. Lantaler 2T7”1; 13 Rudiferia 2’17”2; 14. Capovilla (Višarje) 2’17”9; 16-Krmelj (Tržič) 2’18”; 16. M°' naci 2’18”; 17. Cigolla 2T9’’2' 18. Buzzi 2’19”6; 19. Lukane (Tržič) 2’20”7; 20. Nograšek (Enotnost) 2’22”8; 21. PianelHi 22. Pedroncelli; 23. Sain; 24-Sommariva, 25. Rogy (ASKO), 26. Cotte-li; 27. Bernik (Enotnost); 28. Meschnich (Višarje)! 29. Cerra.o; 30. Veluschek N* šarje). NEVEJSKO SEDLO, 15. — Včeraj je bilo na Kaninu mednarodno smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Udeležili so se ga poleg italijanskih še avstrijski in jugoslovanski smučarji, skupno 57 pogumnih junakov belih strmin. Proga, ki je bila pa novo trasirana, je bila dolga 2000 m, imela je nad 400 m višinske razlike in 47 vratc. Medtem ko so od Italijanov nastopili domala vsi najboljši alpski vozači z bratoma Burrini na celu, so Avstrijci poslali svoje koroške predstavnike, Jugoslovani pa dve moštvi Tržiču in ljubljanske E-notnosti. 2al med posamezniki mi bilo nekaj najboljših predstavnikov slovenskega smučarstva. Kot je bilo pričakovati, so Italijani zasedli vsa najboljša mesta. Prvi je bil Burrini Gino s časom 2’03”, drugi njegov brat Bruno, tretji Otto Gluck itd. Prvi inozemec je bil Avstrijec Muckenschnabel iz Beljaka, ki se je uvrstil na 8. mesto, od Jugoslovanov pa je bil najboljši Budinek, ki je bil H. Lanski zmagovalec Krmelj, je bil tokrat šele na 15. mestu, Lukane na 19., Nograšek na 20. itd. Uspeh Jugoslovanov ni bil ravno najboljš’, vendar pa je bil spričo najboljše italijanske zasedbe ze kar zadovoljiv. Vsa prireditev je potekla v lepem športnem vzdušju ir. medsebojnem razumevanju športnikov in funkcionarjev treh sosednih držav. Na skrajšani progi so nastopile tudi smučarke, same Italijanke. Vrstni red prve dvajsetorice (moške): 1. Burrini Gino (Fiamme d’Oro) 2’03”; 2. Burrini Jlruno 2’05”3; 3. Gluck Otto 2’06”2; 4 Pompanin Dino (Fiamme Gial-le) 2'07”3; 5. Zulian 2’08”9: 6 De Nicold 2T0”; 7. De Florian 2’12”8; 8. Muckenschnabl Her- TENIS Mcrlo premagal Riehardsona v (umirja v Palermu PALERMO, 15. — V finala mednarodnega teniškega tur' nirja v Palermu je Itali j»n Merlo premagal Amerikanca Hamiltona Riehardsona z *** zultatom 3:1 in v setih 2:6, 6:4, 6:1, 6:0. Richardson si J? v sredini drugega seta P1^ vodstvu v gemih 4:3 pretegni1 nogo in je le z veliko P0" žrtvovalnostjo vztrajal do kr*' ja. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk' zavod ZTT - ^ KINO SKEDENJ predvaja danes 16. t. m-ob 18. url barvni film MGM: «Prelaz pri trdnjavi Osege» Kine tm C predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 18. url barvni CLIAD film: Narednik Igrajo: GALE STORM, GEORGE MONTGOMERV Avventure (Vestern