183. štev. v četrtek 31. julija O. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: selo !eto ... K 84 -?ol leta . . . , 42 — eetrt leta ... „ 21'-mesec i . . „ 7 — ®a inozemstvo: ** celo leto naprej K 95 — ** Pol lets „ . 50- 28 žetrt leta „ „ 26- - ** mesec „ p • MW k"j''lnka Na pismene naročbe bre* požiljatve denarja so ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici, Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer i mm visok ter 45 nun Širok prostor ra enkrat 40 vin., za večkrat popust. Orednistvo je ue StareiK trga gtev. IS. 'ieiefou jtev. 800. — Unr»yničtvi> je uri Marijinem trgu : stev. 8. — Telefoss fitev. 44, vsak dan Posamezna številka, velja vttiarjev. Iprngsujeias glede inserutov i. dr. so nsj pri-kži *» odgovor depisnice »55 znamka. — Dopisi naj se fr» sidraj ». — Rokopisi se ne vračajo. Vtisi iz Zagreba. .. Veselo velikomestno življenje po 'Ca"i polnih vrvenja c d juti a do 1 ozne nc Ci, zabavišča in kavarne ravno L 0 Pp,ne, povsod godba, zabava in tnar se razsiplje s polnimi tokami. le danes Zagttb, kakršen je bil run r fcSerem in kakršen bo jutri in « ,j tjne dni. Vse kupčuje, vse poli-; vf» v kavami, pri vinu in na ulici človek, kaleri pride iz Slovenije, se e tnore vživeti v to oziačje, čuti se nekako tujega. Ta občutek povečajo Se Ponovne splošne opazke proti Slovencem, pisanje časopisov, ki vkljub temu, da pripada najraznovrstnejs’m slrankajp, naravnost v nerazumljivem soglasju nastopa v vseh vprašanjih, *d se tičejo razmerja Hrvatov k državi in nspram Slovencem in Srbom. Nadalje tudi vsakdo takoj opazi in težko °bču.i židovski vpliv, ki se kaže vsepovsod, že na prvi pogled na utici, kjer je skoro vsaka tvrdka zidovska, velik del pasantov z značilnimi zidov ■ skimi potezami in mnogo, premnogo nemške govorice. Zato nese skoro vsak Slovenec, kadar odhaja iz Zagreba, seboj neprijeten vtis, zato se tudi sliši toliko stroge sodbe in obsodbe v slovenski v slovenskem časopisju, n*C«*-E' e°VOr na H'v*,e Pod tem splošnim vtisom stoji vsak, kdor le površno opazuje življenje v Zagrebu. Zato je tudi naravnost nemogoče razumeti razliko v razpoloženju med Zagrebom in Ljubljano in ono t ho, toda povsod opaženo razdraženost in občutljivost proti vsemu karkoli se tiče čisto hrvaških ali skupnih državnih vpražanj ter razmaja med Zagrebom, Ljubljano in Belgra-dcm. Ravnotako je Slovencu nemo-če razumeti način političnega boj” med strankami na Hrvaškem. v t Kolikor dalj se pa opazuje to življenja in se potopi vanje, postaja jasnejše in človek vsaj zasluti neko •ko, zakaj je tako in ne drugače. Svetovna v< joa nas ie združila in 8 tem z enim mahom izvršila to, kar bi se bilo sicer zgodilo polagoma toda gotovo, ker je bila to zgt dovinska nujnost. Revolucionarna naglica in ;emeljitost tega zdtuženja pa nas je postavila v položaj, na katerega nismo bili dovolj in zlasti ne enako pripravljeni. Proces znižanja do končnega popolnega ujedinjerja se je vrši! med nami vstmi, toda \s>td tazličmh po-jitičnih prilik v r.ees akih smereh. Zato stojimo danes mi Slovenci drugače, kot Hrvatje ali Srbi in zato se tudi vse naše politično življenje, ki se giblje v znamenju nove orljentacije, razvija pri vsakem različno. Koliko sami oviramo pot prave crijentacije, nam pojasni najbolj slika našega dosedanjega razvoja. Akoravno po jeziku in srcu bratje in najbhžji sosedje, smo bili vsled neugodnih političnih razmer skozi stoletja vedno drug od drugega odtrgani. Ves ta čas smo trpeli sicer oboji pod tujim pritiskom, toda naš notranji razvoj je bil neenak in psi vsakem delu troedmcga naroda drugačen. Mi Slovenci smo izgubili vso politično svobodo in moč ter smo* se obupno branili pred političnim in go-spodarskint pritiskom nemštva in ita-lijanstva in pri tem izgubljali kos za kosom od svoje zemlje. Ta brezobzirni politični pritisk nas ni mogel ubiti, ampak smo si v boju ohranili svoj jezik in svoj narodni značaj ter u.,KStva”J* rclado, toda krepko, lasfno nrn«ro5 >e ve5» budil je v nas odpor f , GI?.av,». kcr femo jo smatrali za ./'^i^čjo sovražnico ter zato n*.« ,r°; . e!‘ politične in gospodarske hrofi ir'10.! .tt>r združenja s svojimi , ati Hrvati in Srbi. V tej smeri se J gibalo naše politično iri kulturno oe.ovanje in zanjo smo pridobili polagoma ves narod. Zato se je: tucti narod tako enotno oklenil svoje nove države ter danes pomaga pri nje konsolidaciji. V sebi čuti vso moč, nabrano vteku dosedanjega boja za obstanek, zlasti moč svojih organizacij, predvsem kulturnih, katere mu danes omogoča jo, prilagoditi se novim raz- meram in katere so mu vsfva-ri 1 e inteligentnega naraščaja, da ga more biez lastne škode poslati iz svojega ožjega ozemlja, kjerkoli to zahteva potreba nove domovine. Te svoje meči se tudi pomo zaveda že skoro ves narod ter čuti, da bo mogel šele sedaj, prost in združen, razmahniti svoje sile in da mu pripada v državi naloga, postati jedro vsega javnega in političnega življenja In gibalo vsakega napredka. Zato se mi Slovenci v splošnem čutimo v državi srečne. Bili smo za združenje najbolj zreli in na to najbolj pripravljeni. Nsm skoro ni potreba nobene preciijentacije v to smer, naš del naroda je tcl-ko pripravljen, da je le od državnih oblasti odvisno, Če se bo takoj s polnim srcem in polno zavestjo vživel v svoj novi politični položaj, ali pa bo njegovo navdušenje zapet pojenjale. Vrhutega so naše politične stranke in skupine v splošnem v tem smislu že orljentirane, politično življenje je tedaj ugodno urejeno za sedanji položaj. Iz tega stališča gledamo tudi mi na Hrvate in Sibe ter pozabljamo pri tem, da je samo fakt združenja za vse isti, najbližja preteklost in nje posledica, mišljenje in razpoloženja ljudstva pa popolnoma dr riga čn o od naših. V koliko je to naše naziranje upravičeno, bo najbolje pokazala bodočnost. Hrvatski del našega naroda je kljub neprijaznim političnim razmeram phranil mnogo več svoje moči; ohranil je nekoliko svoje politične svobode, svoje tradicije, svoje kraljevstvo. Kraljevina Hrvatska je bila do zadnjih dni res le pašalik Madžarov, njen ban je bil več kakor najvišji uradmk v deželi in njen državni zbor je imel malo več pravice kakor naši pokrajinski deželni zbor«, a za ta ostanek 3yoje moči in slave se je moral hrvatski narod dnevno boriti. Toda °hranil je živo v svojem sponi« n u svoje državno pravo in ze‘!o po neodvisni Veliki Hrvatski. Vladimir levstik. V tem praven so delovali vsi veliki hmtski možje, ta ideja je pozivala ves narod, kateri je videl v ver .liki svobodni Hrvatski‘svoj političn ideal. Jugoslovansko gibanje je pridobivalo močnih tal tudi na Hreatskem, vendar iz navedenih razlogov kakor tudi vsled tega, ker se je vlsda na vse mogoče načine trudila, poglobiti nasprotje med Hrvati in Srbi, ni bilo dovolj močno, da bi izpodrinilo veliko hrvatsko Idejo in da bi povzročil preobrat javnega mnenja v narodu. Pri tem je vpoštevatl tudi vpliv koruptne madžarske uprave, madžarske infiltracije v vse ursde ter židovstva, na drugi strani neugodne kulturne raz-n eie in slab gospodarski položaj v velikih delih dežele. Vlada je izrabljala Ve!iko - Hrvatsko v svojem razdornera delu ter ščuvala drugega na drugega Hrvate in Srbe. O izbruhu svetovne vojne so se pokazale posledice tega delovanja. Tudi vojna sama ni mogla bistveno spremeniti položaja tako, da je stopil hrvatski narod v novo dobo i b prevratu nepripravljen, notranja raztrgan, brez enotne politične crijentacije. To je glavni vzrok površnemu opazovalcu naravnost nerazumljive občutljivosti, vsled katere se čutijo Hrvati pri vsakem koraku beograjske kakor ljubljanske vlade prikrajšane. Z združenjem in z ustanovitvijo enotne države je pokopan sen Velike Hrvat-ske, je oropan up, da bo Zagreb glavno mesto. Danes je Zagreb središče pokrajinske vlade, tedaj še manj kakor je bil za časa Avstrije, ker ima ban danes manj meči in veljave. Hrvatska je danes pokrajina, kakorlna je Slovenija in nič več. Hrvati so tedaj res vsaj s svojega stališča z združenjem primeroma mnogo izgubili, medtem ko čutijo, da smo Slovet ci le pridobili. Kljub temu bi mogla ideja ujedinjenja pridobiti mnogo več tal, da se ni toliko grešilo proti njej v času združenja. Preorijentacija naroda v jugoslovanskem smislu bi se izvršila, akoravno bolj pola- 337. nadaljevanje. Višnjeva repatica. Smučiltl a 0<^*cr'ta> bruia^na* Vi hočete vpreči v]a(jn a? nemški voz; to je po vaših mislih dobra a Politika in po mojih veleizdaja, čeprav od- PmfP* r IJ1UJ1U VUC1A višjfJ1'^’. čePrav dejanje adepta, ki ni vpeljan v najavo’ ^ vnost- Ravnajte, kakor hočete; svoja glava, vse! 8Y*t. Ne branim vam pohujšati Smučiklasa in že .f nJfgovih pajdašev: storite jih nemškutarje, po-— v k°j za neniški most od Balta do Jadrana ko’ la bonne heure; toda nemške nadvlade na v,- cu koncev vendar ne boste ustanovili, in če jo hoteli, se boste trudili zaman!« ^klepah* voljo?« se je prestrašil mo- kdo blazni, . uw »ui za d »-1.6 » R,v^ePaje roke in bulječ z očmi, kakor bi ugibal, on ali grof. >?at0- ker yam prepovedujem jaz, pooblaščenec z mn! “pne» v?kke m svete stvari!« je zagrmel gost in van! u 80 le bouente. »Ker vam prepovedujem . vam bom znal ubraniti, če bi sc prav uprli mc- Ekscelenci je Jemu povelju!« »Prepovedujete — mi? Usihal glas. «visln’reB2Piig'i'I0' Visoki 2misel Vafc naloge je Avstrije enako kakor Smučiklas ali Mahni.« -- Blanstvo »Moj Bog, in jaz sem služil ves čas tej misli,« je stokal stan gospod. »Posvetil sem ji življenje, in je bilo zgolj življenje zmote . izdajstva . . . uporništva, gorje mi!« Odkrita bol, ki je odsevala v njegovem glasu in obrazu, je pričala, da slepo verjame vse. »Ne obupajte,« ga je potolažil grof. »Tudi zmote so postavljene v račun; brez grehov ni zveličanja. Odgrnil sem vam predposlednji zastor, ker vam privoščim, da se povzpnete do višjih zaslug nego drugi.« »Tak kaj naj storim, o mojster?« je vzkliknil revež, kakor bi molil. »Razsvetlite me, poučite nevednega siromaka.« »Storite ravno nasprotno, nego ste mislili. Pustite v nemar nemške in takozvane vladne interese; podprite vse, kar ste doslej pobijali; kurite ognje, ki ste jih smatrali za prepovedane, nevarne in škodljive državi... Tu imamo naprimer socialiste; iz-podbujajte jih, olajšajte jim, da vzdignejo maso za najprevratnejša gesla! In veleizdajnike, prijatelje Srbov, rušitelje državne enotnosti: v potokih jim vlivajte vodo na kolesa, zakaj tudi oni stoje v računu, vise na nitih visoke politike in pomagajo izpolnjevati poslanstvo! Pospešujte razpad na vseh koncih in krajih — to je naloga, katero vam sporoča tajni red demantnega runa; iz razsula vseh dejstvujočih sil se vzpne moč nad močmi, se izpolni visoki zmisel države, prestola in krone; iž njega se vzdigne vsevladajoča Avstrija kakor ptič Feniks iz vesoljnega požara... In hitite, ne zamudite dneva, ne ure, zakaj obračun se bliža, ko bo vsak poplačan po svojih zaslugah in svoji pokorščini!« Predsedniku je visela glava na prsi; težko sopenje se je trgalo iz njegovih ust, in roke, sklenjene kakor v cerkvi, so mu drgetale. »Obračun se bliža!« je ponovil grof sam pri sebi, stoječ vzravnan in izbočenih prsi nad to brezumno pobitosljo; njegov obraz seje krčil v režanju peklenske slasti. Boiba je bila dobljena . .. Kaj za to, če je odkritje pred durmi — če prihaja temna ura, ko si strga Beaupertuis von Kiinnigsbruch vpričo vse no-riščnicc krinko z lic, zasuje svoje oboževatclje s smehom srditega zmagoslavja in pogine v plamenih grmade, ki mu je zrastla pod nogami! Danes ali jutri utegne priti Klotildino pismo, da ga ne pozna niti grcfica Lofaszyjeva niti kdorkoli v visoki družbi; a kaj za to! Tudi če Klotilda ne piše, naj bruhne resnica na dan; on sam jo pove, zakriči jo v kadilni vonj najsvečanejšega trenotka, kakor bi brezverec preklel boga med povzdigovanjem . . . Zdaj lehko pride, kar hoče — zmagal je! On sam in glorija češčenja, ki ga obseva, sta živ dokaz, da je morala teh ljudi zgolj pobeljena podlost, njih pravičnost zločinstvo, njih čast, ponos in pogum strahopetnost, umazanost in izdajstvo; izpod pete ki ga je mlela, se je vzpe! na vrh — on stoji nad vsemi, vesoljna ta preobložena laž se napenja, kakor grlo klavne žrtve, pod ostrino ubijstvenega zasmeha, ki mu sili v grlo ter se razpoči zdajzdaj kakor neurje nad morjem in brodovi! (Dalje prih.) goma, vendar ravno tako gotovo, kakor se je izvršila pri nas Slovencih. Treba je le bilo pustiti narodu in vodstvu čas, da se uživi v položaj, da se ideja poglobi in razširi ter na drugi strani podpirati s pametnimi odredbami, z obzirnostjo in odkritostjo. Nasprotne sile bi bilo treba s pravilnim postopanjem eliminirati, uničiti jih s pomočjo naroda 3amega ter zlasti dati raznim političnim strujam v narodu možnost pravilne politične orijentacije. Nujno je bilo, pomagati narodu, da si uredi svoje socijalne razmere, katere so bile bolj neurejene kakor drugod v državi, da se otrese prevelikega vpliva koruptnega in madžaronskega urad-ništva, da se reši s rojih židovskih in drugih izkoriščevalcev, kateri so kar na velikem špekulirali z njegovo imo-vino in ovirali njegovo prehrano., Vse struje in stranke je bilo takoj pritegniti k delu. Pri tem bi se v kratkem pokazalo, komu je resna voka do pravega skupnega dela in kdo'je res škodljivec stvari. Taki elementi bi se sami s svojim delovanjem razkrinkali, in morda bi jih narod sam obsodil. Močna pest proti vsem, ki niso takoj za žive in mrtve prisegli na skupni program, ja odbila marsikoga, katerega bi bilo sicer pridobiti; ta pest je zagnala Rad/ča na skrajno levico, in mesto pečata izdajstva, katerega mu je hotel natisniti načelo, mu je dala v očeh ljudstva glorijolo mučenika in predbojevnika za Veliko Hrvatsko ter je v stanu, v celem narodu diskreditirati idejo ujedinjenja. Zato je na Hrvatskem še' danes tako malo jasnosti, zato so razmere vsak dan bolj zamoiane in je nezadovoljstvo splošno. To pospešujejo tudi druge razmere v prvi vrsti pa nesrečna vladna politika. Nezadovoljni elementi tiho rujej o in med njimi posamezniki v popolnoma državi in enotnosti sovražnem smislu. Pri tem jih podpira vsa široko razpredena italijanska in madžarska agitacija, katera deluje pod krinko boljševizma, kakor tud krinko veliko-hrvatskega ideala. Kako daleč se je ta nezadovoljnost razpasla, bo pokazala šele bližnja bodočnost zlasti pa volitve. To gibanje pa v splošnem ni naperjeno protldržavi sami, pač pa ga tira ravnanje vseh oblasti v to smer. Položaj vklub vsemu ni tako tragičen kakor izgleda; utegne pa postati, ako nebo pravočasne odpomoči. Odpomoči pa je mogoče edino na ta način, da se narod s primerno upravo, s primernim! odredbami in reformami pridobi, nikakor pa ne, z dosedanjim načinom postopanja. V tem oziru smo tudi mi Slovenci mnogo grešili, ker se nismo nikdar resno poglobili v hrvatske zadeve, kakor bi se nas ne tikalo in kadarkoli smo se baviii v javnosti in v časopisju l njimi, smo to storili tako, da smo itak občutljive Hrvate še bolj razdražili. Najsi so karkoli ukrenili Hrvatje, smo mi vse kritizirali in obsojali in nismo imeli nikdar dovolj moči, kakor tudi ne obzirnosti, da bi jih kedaj tudi zagovarjali. To je tudi vplivaio na njihovo splošno razpoloženje, katero se je obrnilo tudi proti nam kot Siovencem, katere danes smatrajo za glavno oporo dozdevne protihrvatske politike v državi. Vse to razpoloženje v Hrvatski je pa vkljub svoji razširjenosti in splošnosti le posledica nekake užaljenosti, je bolj površno in ne sega tako globoko, da bi bilo nevarno In neozdravljivo. To pa utegne postati, ako se mu pravočasno ne odpomore. Da je v Hrvatih in sicer v narodu samem globoka zavest skupnosti, raz-vidimo lahko iz posameznih momentov, kateri kakor blisk razsvetljujejo globino njegove duše. Ko je bila še za vojne /započeta akcija za preskrbo otrok, je ves hrvatski narod velikodušno sprejel tisoče in tisoče otrok iz Bosne, Dalmacije. Istre In slovenskega Primorja. Vsi ti otroci žive tam že leta. Koliko je bilo v tem oziru zahvale z naše strani? Naši listi se zato niso brigali, niti stranke, niti odbor, ki sl je dal to nalogo. Kljub temu, brez kakršnega koli nadzorstva z naše strani, so otroci tam živeli tako, kakor bi ne bili naši največji optimisti tega pričakovali. Ko so prišli zastopniki staršev iz Primorja, da otroke odvedejo, je nastal jok po vseh hišah in morda ni bilo niti enega otroka, kateri bi rad odšel. Nekateri redniki jih sploh niso pustili otrok od sebe, ker so jih sklenili obdržati kot svoje, in otroke je morala vojaška straža šiloma spravili v vozove in jih stražiti, ker so utekaii nazaj. In to se je godilo v Rad čevski varaždinski okolici. Kakor ljudstvo, tako se je tudi Zagreb težko poslovil od te dece, ter ji priredil prisrčno slovo Prof. Šilovič ji je za slovo govoril tako k srcu, da je vsa daca glasno plakala in ž njo on, kakor vsi drugi navzoči. Že vnaprej jo je povabil zopet na Hrvatsko, kjer bo našla enako gostoljubje kot dosedaj Ko se ja ob prevratu začel zbirati narodni davek, je Hr-vatska, ki je sicer res mnogo bol j bogata, zbrala milijone Slovenija, ki ni tako bogata pač pa se šteje za bolj zavedno, zbrala komaj par stotisočakov, Hr-vatska danes še vedno zbira narodni davek, Slovenija je s tem že zdavnaj prenehala. Danes kljub vsemu nasprotstvu, katero vlada med nami, daje Zagreb s polnimi rokami za naše skupne potrebe in morda nobena naših skupnih narodnih institucij, niti Jugoslovanski odbor v Parizu, niti drugi odbori po naši domovini, bi ne mogli delovali, ako bi jih Zagreb 110 podpiral Zagreb, veseli, lahkomiselni itd., predvsem pa nič jugoslovanski, podpira ravno tako Hrvate kakor Sioaenee In medtem, ko jih mi kritiziramo, so dali Hrvatje za naše potrebe že stotisoče. Ti slučaji najbolj jasno razsvetljujejo pravo razpoloženje hrvatskega naroda in na nas je, da to razpoloženje prevladatudi v njegovem javnem življen ju. Ako že je tr-;ba marsikaj kritizirati in obsojati, kar se godi na Hrvatskem, ker zadeva v živo tudi nas in državo, naj bi vsaj mi ne delali tega pavšalno in tako brezobzirno, kvkor to delamo danes. Bolje bi bilo in je brezpogojno potrebno in je tudi dolžnost naših strank in našega časopisja, da se seznani naš narod bolj s hrvatskimi razmerami, in da se ga nauči gledati čisto in jasno, toda vendar s pogledom pravih bratov. Najmanj pa treba, da se vsaj najsibo z vzrokom ali brez vzroka, ne napada za vsako malenkost hrvatskega naroda kot takega, ampak kritizira stranke In posamezne osebe, ki so kaj zagrešile. S tem dosežemo vsaj to, da bodo Hrvati vpošievali naše politično delovanje in se ne čutili že vnaprej užaljene od vsakega našega koraka, kot da bi bil proti njim naperjen. P/avična, utemeljena in obzirna obojestranska kritika bi skupni stvari le koristila, bi medsebojna nasprotja ublažila ter bi nas mnogo bolj zbližala kot dosedanja pasivnost. Vprašanje izpraznitve Celovca. Družba sv. Mohdrja se seli. Maribor, 30. julija. Graški listi priobčujejo vesti, da morajo Jugoslovani vsled intervencije italijanske misije v Parizu zapustiti In izprazniti Celovec do 31. t. m. do 5. popoldne. Zanimivo jo, da gre nova demarkacijska črta nekaj km južno Celovca. Vodovod jo v naših rokah. Celovec, 30. julija (Izv. por.) Z ozirom na negotov položaj v Celovcu je Družba sv. Mohorja pričela s selitvijo svoje tiskarne in svojih uradov. Vse tiskarniške stroje so že demontirali in odpeljali v Prevalje odnosno v Pliberk. Listi, kateri so se tiskali v družbini tiskarni, se začasno tiskajo v Ljubljani. Vsled nekdanje nemške strahovlade ima družba ogromno ma-terijalno škodo, Ravno zadnji politični dogodki so jasno pokazali, da so v tej slovenski kulturni inštituciji potrebne temeljite reforme, predvsem osamosvojitev izpod nemškega voliva po celovškem škofijskem ordinarij atu, volitev novega oibora, ki naj bi družbo preosnovala na temeljih moderne demokracije. Našo politično javnost pač dalje zanima, kakšno je sedanje družbino privatnopravno razmerje do nemške katoliške tiskovne družbe ,.St Josephs-verein“, kamor so bili vloženi precejšnji družbini tisočaki na pritisk nemškega visokega klera. Izpraznitev Celovca uradno potrjena. Ljubljana, 30. juPja. Po konvenciji, podpisani dne 28 julija ob 16. url v Celovcu, se izvrši zavzemanje nove demarKaeijske črte tekom 31. julija od 6. ure zjutraj do 17. ure popoldne. Nova demarkacijska črta. V tej konvenciji določena demarkacijska črta med Dravo in Karavankami je nastopna: Maiuška peč(Mal-lestiger Koge!), kota 1801, kota 724, most 575 na cesti 573 Malešče (MjI-lestig) — Gornje Loče (Oberlatschach), 1200 m vzhodno Maiešč (Mdlestig), Poljana, kota 661, Krače (Kratschssch), slopi na Dravo pri DragniČah (Drag-nitz), Drava do 1 km istočno mosta Rožek, potein ca. 300 m zapad.so ceste Želpreče (Selpritscb) do jezera 500 m jugozapadno od Vrbe, reservoar vodovoda južno od Vrbe (Veiden) (ta je nemška) sredina Vrbskega jezera, Vankari (Glimca, Glanfurt) dp izliva v Glino (Gian), (selo Žičke (Ebenial) ostane provizorno do definitivne odločitve v naših rokah), potem Glina do Izliva v K ko, Krka do 1 km severno od Reineggerja, ootem administrativna meja Vehicovskega glavarstva, Schildberg južno cd Št. Pavla (St. Paul), Kasperstein. Waleggerkogel, gostilnica Hansi, rob planote od Hart in Achalm do železniške postaje Etno- ' vaške (Ettendorf) (la postaja in železnica odtod v Št. Pavel sta nemški, demarkacijska č.ta se pr bliža reki Labudu pri izlivu Cehibacha, gre na sredi reke do kote 350 proti jugu, potem v dolini severno od Kiesch, Močnik na Sv. Magdaleno (cerkev je nemška), kote 995, Hiinnerk igel. (Ldu.) Nemško poročilo. Spital ob Dravi, 29. julija. (DunKU). Dne 28. julija ob 4. oop. so v Celovcu vojašmi zastopniki Nemške Avstrije in države SHS podpisali protokol o pogajanjih, ki so se vršila pod predsedstvom interaliirane komisije v Celovcu v svrho določitve demarkacijske črte, krtero morajo zavzeti čete države SHS. Po teh dogovorih naj čete SHS dne 31. julija ob 6. zjutraj začno evakuirati po njih zasedeno severno ozemlje z glavnim mestom Celovcem in severnim bregom Vrbskega jezera in naj to dokončajo do 5 popoldne. V proste kraje pridejo nemškoavstrijski orožniki kot varstvena četa. (Ldu.) Politični pregled. p Ministrska kriza. Z ozirom na sedanjo akutno mi listrsko krizo v Belgradu je gotovo zanimiva politična statistika posameznih skupin in strank, zastopanih v narodnem predstavništvu. Poslancev imajo: demokrati 120, radikalci 67, Jugoslovanski klub (Koroščeva skupina) 33 Narodni klub 31, aecijalisti 11. neodvisni radikalci (disidenti) 5 Črnogorci 11, iioeralci 5, p Ministrski predsednik Pro-tič v Zagrebu. Iz Zagreba javljajo, da je ministrski predsednik Stojan Protič dospel v Zagreb. Ni kolodvoru ga je sprejel ban dr. Paieček. Preitič ima važne konference z zastopniki in poslanci Narodnega kluba. p Amerika proti boljševikom In anarhistom. „Press associeted" javlja iz New Yorka: Ameriška vlada je sklenila, da se izženejo vsi anarhisti, boljševiki in drugi agenti, ki niso v Ameriki rojeni. Za politično razči-ščenje se bodo porabile čete, ki se vrnejo iz Evrope. (Ldu) p Proti boljševlški agitaciji v naši državi. Iz Bdgrada javljajo: V zadnjem času se javlja na Hrvaiskem veliko število provokatorjev in agitatorjev, ki sejejo nemir in razdor med prebivalstvom na kmetih. Oblasti so podvzele vse korake, da se taki elementi odstranijo in rfa se vsi primeri najstrožje kaznujejo po vojnih oblastih Naj večji del teh orovokator-jev tvorijo madžarski boljšeriki, na katerih prihod v naše kraljestvo se mora obrniti posebna pozornost. (Ldu) Pokrajinske vesti. ki Iz Dravske doline. V vseh listih se pozivlje »Pomagajmo invalidom" — 3 kakim uspehom, mi ni znano. Pač pa mi je znan slučaj, ki se je prigodi! v Selnici ob Dravi' Invalid Anton Kure iz Gerečje vasi, občina Selnica, ki te izgubil v vojni nogo, se je potegoval za razpisano tobačno trafiko Gerečja vas štev. 105, katero bi bil zmožen prevzeti. Vložil je pravilno prošnjo z vsemi prilogami okrajnemu finančnemu ravnateljstvu v Mariboru, dobil pa je odgovor, da je došla prošnja 4 prepozno, t. j. 16. junija 1919 in se na njegovo prošnjo zato ne more ozirati. Torej pripade trafika zopet prejšnjemu najemniku in sicer gosp. Tomažu Stiebierju, veleposestniku, trgovcu z lesom, trgovcu z mešanim blagom in gostilničarju. Seveda je bil ta možak tudi celo vojno doma, medlem ko je omenjeni siromak trpel * a svojih bolečinah. Ni razvidno, zakaj se fin. ravnateljstvo ozira pri vsakem slušaju na imenovane 4 dni, ki se je zanje prošnja zakasnila. Narodna vlada v Ljubljani je vendar odredila, da se podelijo trafike v prvi vrsti invai dom. Pred vojno leta 1911 je Anton Kure prevzel mesto svojega rajnega očeta kot cestar. Takrat mil je njegov cestni mojster (inženir stare Avstrije) g. Strach vedno predbacival „Sie kO men nicht als Wegmacher blei-ben, weil Sle nicht Deutsch sprechert." Sedaj pa, ker ubogi revež drugače ne more živeti, je moral zopet pre^* vzeti to službo. kr Velika nevihta in toča v mariborski okolici. Mzribor 30. julija. Včeraj popoldne je nenadoma nastal velikanski naliv nad Mariborom in okolico. Padala je tudi debela, gosta toča. Škoda je velika. Sadje in vinogradi so sdno trpeli. kr Dvoje novih šol v Mariboru. Mestni šolski svet je na svoji seji 28. t. m. sklenil, da se u Janovi v Mariboru 1 deška in 1 dekliška popolnoma slovenska šola. Na ostalih šolah pa bo dana nemškim otrokom prilika, da se priuče nemščini v neobveznem pouku. kr Rogaška Slatina. Kvartet članov slov. opere iz Ljubljane priredi v petek 1. argusta 1919 koncert v veliki dvorani državnega zdravilišča v Rogaški Slatini s sodelovanjem opernega pevca g Leopo d Kovača. kr Narodna Čitalnic« v Ribnici uprizori dne 2 avgusia ob 20 uri 15 minut in 3 avgusta ob 15. uri 30 min. v Arkovem salonu F. S. Finžgarjevo »Verigo«. — Gostje dobrodošli 1 kr Jesenice. Godba in pevski zbor ZJŽ priredita v nedeljo, dne 3. a gusta ob 15. uri v prostor-h telovadnega duištva Sokol na Jese ricah veliko vrtno veselico. Dnevne vesti. dn Tragična smrt — na Dunaju. Dur-aj, 30. julija. (Ctu) Listi poročajo: Ministerialriega svetnika v državnem uradu zn poljedelstvo gozdarstvo d'. Maksa Schescharja so danes dopoldne našli v postelji obešenega z robcem. Rojem je bil v Trebnjem na Kranjskem leta 1870. Pa prevratu je bil nervozno razburjen, ker bi se moral preseliti na Kranjsko. (Ldu) dn Trgovski abiturijentski tečaji. Ministrstvo za trgovino je sklenilo, da se na trgovskih akademiji® ustanovijo abiturijentski tečaji. dn Odpust uradnikov. Ministr- S dn Pol milijona pisem iz Ame-8tvo za socijalno politiko je preklicalo | rike je pripeljala ameriška vojna ladja svoj sklep, da se odpusti 33 uradnikov iz državnega statističnega urada. dn Poostritev potnih predpisov. Ministrski svet je sklenil, da se toora v bodoče pii izdajanju potnih listov postopati najstrožje, da se ne bodo dogajali neprijetni dogodki s lem, da se dajejo potni listi tudi ljudem, kt so kompromitirani. dn Frančiška Bovcon, begunka, Iskaloka 10, naj se zglasi pri „Poci Dne 31. malega srpana j Sokola H., preložili smo nase za dan t‘ l' ob 15. usi 30 b0 j vnelo železni- ; 3. avgusta nameravano prireditev. Vsled čno ravnateljstvo na progi Ljubljana- | tega se vrši naša javna telovadba v Brezovica poskusno vožnjo z vele- * nedeljo dne 31» avgusta t. ustanovni Yažnim slovenskim Izumom proti tr- ! občni zbor Društva za zgradbo doma z«njn vlakov? k™ ne varen del proge j in z njim zdruzen cvetnčm dan pa bo velja! del n oge d progovnega i šele 21. septembra t. 1. Obveščamo o znamenja na Viču katero bo stalo na ! tem bratska društva s prošnjo, da se P8t°i!“ pa do Brezovice. Strojevodja j teh naših prireditev po možnosti ude-bo akufint „!« . nm- I ježe. Podrobnosti objavimo pravočasno. pa do B ezovice. Strojevodja uiti a strojem mimo progovnega znamenja proti Brezovici — l0°a stroj bo začel v trenutku preteče ^varnosti sam zavirati in dajati dolgo vrsto kratkih žvižgov v znamenje, da 8e mora viak takoj ustaviti. Poskuse 8e lahko opazuje zunaj zapornic prelaza državne ceste na Viču. ^ dn Išče se Franc Mozetič iz Trsta, roi. >879, ki se je nahajal zad-JjH čas pri 5. dom. pešp. v Voitsbergu. Kdor ve, kje se sedaj nahaja, naj naphani „Posredovalnamu uradu za begunce v Ljubljani. dn Izšla Je knjiga »Zveza vojnih Invalidov", spisal g. Fr. Koštomaj, prvi Predsednik ZVI. Cena knjigi ja 2 K in se dob’va v pisarni ZVi. v Celju, Ozka ulica št. 3. Po pošti stane 1 K več in se prosi poslati denar naprej. Ker je cisH dobiček namenjen v pomoč invalidom, se knjiga toplo priporoča. dn Velik učiteljski kongres za Celo kraljevino se vrši v Beogradu dne 6,7. in 8 avgusta. Na kongresu se bo razpravljalo o organizaciji vseh učiteljev brez ozira na vero v enotno stanovsko društvo. Vabljeni so vsi slovenski učitelji. dn Delegati dijaških stanov- Na zdar! Odbor. Ljubljanske vesti. 1 Vseučiliška komisija ima svoje XVII. redno sejo die 31. t. m. ob 17. uri v deželnem d/orcu. I Društvo Inženjerjev v Ljubljani ima v petek 1. avgusta družin-sk večer na verandi hotela Union. S člani so vabljene, tudi njih cenjene sooroge k polnoštevilni udeležbi. Sestane c ob 20 uri. Posebnih vabil se ne bode dostavljalo. Tedenski sestanek ta četrtek odpade. 1 Zveza trgovskih odstavljencev n ;z sanja, da se vrši članski sestanek v četrtek dne 31. juh ja 1919 ob pol 20. uri v Ljudskem domu II. nadstropje. Z ozirom na to, da se v zadnjem času med kolegi kakor tudi po časopisju raznašajo razne neiste-nile vesli o delovanju društva ter o glavnem odboru, pričakuj i odoor, da se vsi člani „Zveze“ sestanka zanesljivo udeleže, (lasom pravil imajo članski sestanki namen, da se na njih ^ ^ _ t_______________ razpravlja o društvenih zadevah, ln 8kih~in podpornih druStav se se- j pdbor pričakuje, da se sigurno ude-stanejo na ooziv društva Jugoslavija" ; eze sestanka tudi oni nezadovoljneži, v Pragi dne 10 avizusta' v Belgradu. i kl ,mai° pogum pisati anonimna pisma 1 - S . . ‘ „ j in priobčevati nepodpisane članke, i v katerih kritizirajo delovanje Zveze ! in da bodo prišli na sestanek s pa-\ metnimi predlogi. — Zveza trgovstcih nastavljencev na slovenskem ozemlju. 1 Zatekla se je mladi psica ; ^Florica" bela, s črnimi lisami. Znam-; ki št. 607. Nagrada se da v Ljubljani i Polj- c. 55. j 1 Dotičnlk, kl je pomotoma zamenjal na št Jakobskem semnju sprehajalno pasico, naj jo nemudoma vrne na naslov I. Lončar, sv. Petra cesta 36. 1 Zopet novo domače podjetje. Kakor smo izvedeli, je pričela znana tvrdka Ivo Premeri v Ljubljani z izdelovanjem pristnega kranjskega fir-neža i. s.: firnež za zunanja^ dela, firnaž za notranja dela in fimež proti rji. Do sedaj so dobavijale Jugoslaviji fimež le tuje, židovske in nemške tvrdke, katere so pri rias surovine kupovale in izvažale, potem pa izdelke zopet uvažale in za drag denar prodajale. Da se otresemo tudi v tej panogi tujcev, priporočamo slavnem občinstvu podjetje, ki se bo potrudilo nuelti le pristno m dobro blago, ne pa 3labe nadomestke, kakor tuje tvrdke do sedaj. Zato nam jamči g. Iv. Premeri sam kot strokovn;ak. Kakor hitro bodo razmere dopuščale, bo tvrdka Ivo Premeri pričela tudi z izdelovanjem pristnih oljnatih barv. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavit Zadnje vesti. Zavezniške čete zasedejo Reko. C lir ih, 29. julija. (Čtu) „Po-polo d’ Italija*4 javlja, da so na predlog Clemeceaua odplula ladje z angleškimi, ameriškimi in francoskimi četami proti Reki. Do pojasnitve položaja se sme Italija izvajati na Reki nobenih vladarskih pravic, (Ldu) Svobodna trgovina na Jadranu. Pod nadzorstvom Amerike. Belgrad, 30 julija. Vsled odločitve mirovne konference, !><> trgovina na jadranskem morju popolnoma svobodna. Organizacija trgovine na jadranskem morju se ho poverila Amerikancem, kl bodo vodili tudi nadzorstvo. Zaradi tega bodo postavljeni v vseh trgovinskih mestih na Jadranu ameriški uradniki, v svrho reguliranja trgovskih zvez na Jadranu. (Ldu) Rok Nemški Avstriji podaljšan. L y o n, 30. julija. (Brezžično) Avstrijska delegacija je zaprosila za osemdnevno podaljšanje roka, ki ji je bil dovoljen za predložitev pismenega odgovora na mirovne pogije (Ldu) Gospodarstvo. g Stanje žetve v Jugoslaviji. Belgrad 30. julija. Po poročilih, ki jih dobiva ministrstvo za poljedelstvo vsak mesec, je stanje žetve prav dobro. Zlasti dobro je pšenica in ječmen v južni Srbiji, sadje pa bolj malo. (Ldu.) g Razdelitev letošnje žetve. Beograd, 29. julija. V ministrstvu za prehrano se živahno dela za ureditev razdelitve letošnje letve. Narčt o tej razdelitvi bo predložen v odo-brenje ministrskemu svetu. (Ldu) g Vloge na Centralno upravo za trgovafikl promet sa inostran- dohodu se je treba javiti pri g-ar-Coroviču, ure dništvo »Demokratije" [Moška ul,ca 8, Bflgiad, kjer dobe adaljnje informacije in navodila, dn Članom Dijaške počitniške veze 1 izšel je ^Dijaški počit.iiški "‘•hanah za 1. 1919“. Člani na deželi • • * v/ I J • 41« *.» V■ «L robijo orotš naprej plačanem zne- 5 60 K -■■ — * k> st nah r.u o bo K s poštnino vred, člani pa, stanujejo v Ljubljani, dobijo alma-ThvVSak dan od 16—17 ure v pisarni 1 a«°Vne zadruge (Sodna ulica 6) do *' av8hsta. _ DPZ.. Krak*L\^?rburge,r, 2eituns“ državni t,<;karna v Mariboru sia pod ie fn« n«dzorstvom. Za nadzornika *' hovan odvetnik dr. Fr. L‘po!d kontr ,ia^e mornarice. Bivši haric? uriral avstrijsko-ogrske mor lt0ntV' w'ckerhauser je imenovan za «arice mirala iu2°s'ovan3ke h*01"' v 7a,i Visoka gospodarska Sola v /, S*'ebu. Prihodnjo jesen se otvori bšolai80,Ca gosPodar;ika in g0 Nizozem»kl konzulat v Zn- br?U„ 9e nahaia na Mark«vem trgu or> 4 H. nadstr. 5 du ,Nove g'mnaziJe v Belgra-»»led sitiepa ministrstva za pro-eim ustanovijo v Belgradu tri nove Ika T lle’ 8icer dve mo^ki in žen in ' ° bodo v Belgradu tri moške hlka”3 zenska gimnazija te; ena re- tu idn 2*Scbno uradništvo v Spli-Šanil zaCel° ž‘vahaa ascijo za izbalj-i gmotnega položaja. stvom v Beogradu. Še vedno sc ponavljajo slučaji, da se vlagajo prošnjo za izvoz direktno v Beograd, četudi je prosilec in območja podružnice Centralne uprave v Ljabljani. Opozarja se, da se odslej naprej prošnje, ki se vlože direktno v Beograd od Centralne upravo ne bodo reševale, temveč pošiljale prej podružnici v izjavo. Vsakemu interesentu je tedaj v lastno korist, da se obrača v vseh zadevali na podružnico v Ljubljani. Vse prošnje na ta urad morajo biti kolekovane. g Jesenski sčmenj v Lyonu. Ministrstvo tigovine in industrije v Beogradu naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da so naši producenti in importetji povabljeni, da se udeleže letošnjega jesenskega Lanskega semnja, ki se prične 1. oktobra in traja do 15. oktobra t, !. Ker je zbornica naprošena, da nabere ude-lsžnike in druge potrebne podatke, vabi po tem potu interesente, ki se nameravajo udeležiti tega semnja, da ji nemudoma prijavijo svojo udeležbo ter hkratu sporoče, kaj nameravajo razstaviti in koliko prostora potrebujejo v stojnicah (barakah). Pripominja se, da je cena za eno stojnico 600 frankov. Pripadnki kake Francoski sovražne države niso pri puščeni na semenj. Razstaviti in prodajati se sme le lastne izdelke. g Trgovske zveze z Romunijo. Beograd, 29. julija. Dosežen je popoten sporazum glede trgovskih zvez z Romunijo in stopi takoj v veljavo. Ta sporazum bo v veljavi do sklepa definitivne prgodbe z Romunijo. Kakor znano, "obstoje tozadevni dogovori že tudi z Grško. (Ldu) g Trgovinska nadzorstva. Belgrad 30. julija. Vsled sklepa ministra za trgovino se bodo ustanovile nove trgovinske inšpekcije v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, ki bodo imeli nalogo kontrolirati trgovino in delovanje denarnih zavodov v njihovih teritorijih. (Ldu.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. I Tisk* ».Zvezna tiskarna*' v Liubllavri. Jrfali oglasi stanejo prvih 10 besed 4 JjJ, vsa/ta nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje In ženitne ponvdbe pa vsaka beseda 1){. 'ga Proda aa: Tisalnt stroj, Smtth-Pre-m'er, z latinico in cirilico, ®e ceno proda. Srebotnjak, Kolodvorska u'ica 31. 1084 Zložljivi stoli in nekaj miz se proda. Srebotnjak, Kolodvorska ulica 3t. 1083 Na prodaj je večja mno-iu. ,os^ankov kakor tudi celin kosov vseh vrst belega in domačega platna za rjuhe in srajce, samo prvovrstno 8,°* P° zelo znižani ceni na debelo in drobno. Alojzij « i .c’ Nazarje nad Mozirjem. 1077 Kupim, ozir. vzamem v najem dobro idočo trgovino z mešanim blagom najraje kje na deželi. Ponudbe pod »A. R. 60“ na upravo. 1078 Sveže maline se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe na: Destilacija esenc, in izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Stomškova ulica 27. Slwžbe: Oprava za spalno sobo ve‘" P°hištva se proda Zidovska ulica 3/111. 10.6 Proda se popolnoma nov višnjey, fin, po najnovejši modi izdelan kostim za bolj malOfOsebo. Potočnik-, damski krojač, Selenburgova ui. 6. Žensko kolo d»bro ohranjeno ceno prodam Vpraša se v podružnici .Jugoslavije' v Ptuju. 1065 Kupi se,1 3£j Vreče, razne velikosti in kakovosti, se kupijo. Naslov pove I. Jugoslovanski anon-čni in inforinačni zavod Be-seljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 6. Kupim motorno kolo kakor tudi eno garnituro pneu-matlke za motorno kolo 26X2‘/2 Ponudbe na Martin Pleterski, Cerklje, Dol. 1O8O •pr jfrj VJT A s* s* CT.. y Dobra kuharica se takoj sprejme. Poizve se v Ljubljani, Poljanska; c. 67. 1082 V Avstriji preganjali Jugoslovan prevzame kje na Štajerskem ali Koroškem v najem gostilno ali trgovino pod dobrimi pogoji takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Jugoslovan", Škofja Loka. 1079 Gimnazijski abitnrijent, išče primerne službe. Ponudbe pod A. D. na upravo »Jugoslavije" v Novemmestu. Za lakojšujl nastop Iščeta mesta dva strojnika Najraje k parnim lokomobilam ali mlatilnicam na paro v Slavoniji, Banatu ali Srbiji — Naslov v upravi. 1066 Yrgov8ki sotrudnik star 28 iet sedaj vojaščine po-popolnoma prost izurjen v vseh strokah želi mesta v večji trgovini v Sloveniji ali na Hrvaškem. Ponudbe pod „Sotrudnik“ 1892 na uprav-ništvo ..Jugoslavije" Pozor vrvarji!! Za prodati imam večjo množino konopeij. — Vpr-ša se pri Viktorju liad&feovRL v. var. Zlatar s?Hrvaškem. O*.-, Razno; k Išče so družabnik ali dru-žabnica s 40—50 tisoč kron za popolnoma sigurno trg. podjetje v slovenskem delu Koroške Čisti dobiček letno 10—15 tisoč kron. Sodelovanje ni potrebno. Pismene ponudbe na upravo pod ..Sigurnost". 1067 Popravila žepnih ur in zlatnine sprejema F. ČUDEN sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani. 925 vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma j. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko). V najem se išče lepa hiša s 3—4 sobami brez pohištva in vrtom na prijaznem, zdravem kraju, po možnosti ob železnici na Štajerskem ali Kranjskem Ponudbe na upravo lista pod „B. H'“ Zidarske • v copice kakor tudi konjske žim-nate krtače ima zopet v zalogi po nizki ceni Iv. N. Adamič Ljubljana. Pjikrinksoi Habsburžani. Moja preteklost. ggršssi« grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabeta in njena dvoma dama. (45 nadaljevanje.) Krokarjevo bivališče je bila soba, ki je v njej viselo vse polno rogovja in drugih lovskih trofej. Odtod se je prišlo na hodnik, kjer sem na njegovem koncu opazila velika dvojna vrata. Loschek jih je odprl in stopili sva v krasno, belo in z zlatom okrašeno predsobo. Marija je stopa’a nekaj časa nepotrpežljivo gorindol, nato pa je prišla k meni. Solze so se ji svetile v očeh; bila je vsa bleda in nek obupni sklep jo je navdajal, kakor je vse kazalo. Prijela me je za obe roki in me poljubila. Nato pa mi je silno mirno in žalostno rekla: »Marija, želim, da mi iz dna srca odpustite vse nepiiiike, ki sem vam jih povzročila. Naj se zgodi karkoli hoče, nikarte misliti, da sem vas želela prevar ti in ukaniti.« Njena očividna ljubezen me je ganila ter sem ji odgovorila, da želim samo, da bi bila srečna in da me bo silno veselilo, ako zadobi po tem razgovoru vendar enkrat svoj notranji mir. V tistem hipu so se odprla vrata na drugem koncu sobe in prestolonaslednik nama je prišel nasproti. Rudolf, ,ki je imel polkovno bluzo na sebi, je bil videti docela dobre volje in se je smehljal, ko Smo se pozdravljali. »Pridite v mojo sobo,« je rekel, j »tam nam bo' mnogo bolj prijetno.« Peljal naju je v prijetno sobano, kjer je bilo \ vse polno ilustrovanih časnikov, knjig in cvetlic ter j ogromen piano, posut z novimi godbenimi deli. Na j pisalni mizi so iežala očala in jaz sem se čudila, j kako to, da je Štefanija pustila svoja očala tam, • ker se je splošno sodilo, da se ona in Rudolf nista j posebno obiskovala. »Sedaj pa,« je rekel bratranec v jako proza- j jičnem tonu, »želim imeti ta mali razgovor z Marijo j na samem tam v kadilni sobi. Ali dovoliš, Marija?« »Oj, nikar ne hodi od tod,« sem odgovorila, j nekam nejasno se zavedajoč neprilik, »grem rajši j jaz nazaj v predsobo.« »Nesmisel,« je odgovoril Rudolf, »tam bi te i lahko kdo videi. Obljubljam ti pa, da zadržim ba- j roneso samo deset minut.« Odprl je vrata in predno sem mogla izprege-voriti besedico, je Marija švignila mimo mene in izginila. Prestolonaslednik: je odšel za njo. »Samo deset minut« je ponavljal, ko je zaprl vrata. Nato pa sem slišala, da jih je zaklenil za seboj. .. B;lo mi je nemogoče kaj storiti in stopila sem k oknom, da bi videia, v katerem delu dvora sem bila. V svoje iznenadenje sem spoznala, da so bila ! okna obrnjena proti Amalienhcfu irt da so ravno | nasproti bile cesaričine sobane, ki seru jih tako ■ dobro poznala. Videla sem veliko uro in slišala ! ropot kočij, ki so drdrale čez dvorišča sem in tja. i Nekaj časa sem opazovala živahni prizor, nato pa sem pogledala na uro — deset minut je bilo že minulo. Stopila sem k zrcalu ter si uravnavala lase, ki mi jih je bil krokar nekoliko razmršil, pri tem pa sem začula glasove vojaške %odbe. Bila je ura menjavanja straže. Soba je bila neprijetno topla; slekla sem si jopič. Komaj pa se je to zgodilo, je vstopil bratranec. Bil je sam. Vsa prepadena sem strmela v Rudolfa in sem mogla samo zajecljati... »Kje je Marija?« Nasmejal se mi je, ne da bi se zmenil za moje vprašanje, ter je začel zakhpati vsa vrata v sobi. »Govoril« sem zavpila; »za božjo voljo, povej mi, kaj se je zgodilo! Rudolf, izjavi se.« Bila sem tako prestrašena, da sem komaj mogla stati pokonci. Kri mi je silila v glavo, omahovala sem ter se tresla in soba se mi je vrtela pred očmi. Prestolonaslednik me je prijel za roko. »Tukaj ni ničesar pojasnjevati,« je rekel. »Marija! Marija! Kje je ona? Oj, povej mi vendar, kaj si stori! ž njo...« »Pomiri se, Marija, in me poslušaj. Ne segaj mi v besedo. Vrniti se boš morala brez Marije.« Med najinim pogovorom so glasovi vesele godbe zunaj naraščali in padali, in nikdar več ne čujem vojaške godbe, ne da bi se spominjala tistega strašnega trenotka. Slabo mi je prihajalo od strahu. »Šališ se; sam ne veš, kaj govoriš; saj mi vendar nočeš s tem reči, da hočeš Marijo tukaj pridržati, kaj?« »Nič za to, kje nameravam obdržati Marijo; in vse, kar ti je storiti, je to, da odideš nemudoma domov.« Njegova zakrknjena brezčutnost me je razjarila: »Brez nje ne grem od tod!« »Pa moraš. Marije ni na dvoru.« Mene je skoraj kap zadela. Nato sem si zopet opomogla. Bratranec pa je nadaljeval: »Nič se ne 2godi, ako ostaneš mirna. Vrni se k baronici ter ji povej, da ti je Marija pobegnila.« (Dalje prihodnjič.) Svarilo pred ne kupom. Ukradeno je bilo par kompl. konjskih oprem (t. j. komati, ujzde, vajeti). Obvestilo proti nagradi v Ljubljano, Poljanska c. 55. Prima svinjska mast, Suho meso, Slanina, Braunšvaigerce, Fižola, Prženi ječam a la Kneipp, Kavin nadomjestak prodaje na veliko i malo Prva slavonska tvoniica suhomesnate robe i masti Jono Oigouif Nova gradi ška. Podružnica: Maribor, Glavni trg 21. Knjigoveznica M. Levec nasl. F. LERGH v Radovljici javlja tem potom, da sprejema zopet vsa v stroko spadajoča dela, ter se sl. občinstvu priporoča. POZOR! Moderno opremljena parna pralnica s fino kemično čistilnico se ceno proda. Kje, pove uprava ,Jugoslavije* v Mariboru. KONTORiSTINJO ki mora biti absolventinja trgovskega tečaja, vešča strojepisja, stenografije in knjigovodstva išče Josip Rajšter, tovarnar kanditov in slaščic v Šoštanju, Refiektira le na samostojno moč. — Ponudbe naj se opremijo z izpričevali o dosedanjem službovanju in šolski izobiazbi ter zahtevki plače. Nastop takoj. Naznanilo. “ s o Prevzela sva = v Celju SSEKKfcJ !§3 U 53 m LBUFET s na kolodvoru ih K in se priporočava slavnemu občinstvu in pot- ^ ® nikom za obilen obisk. e ca m a Brnom Josip in Marija Majdič. || Trgovci z barvo In || 81 kolonij alti! m blagom 1 * Oferiram vsako količino temeljne krede (Grund kreide, Stritzl, „bilis“); oddam cele vagone po zelo ugodnih cenah. Iščejo se dobro vpeljani stopniki. Zahtevajte vzorec. Brate. Berger, Brodi poštni predal. Naznanilo. »Mestna zastavljalnica ljubljanska" naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 7. avgusta 11. redna mesečna dražba v mesecu decembru. 1918 zastavljenih dragocenosti in efektov, (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3 do 6 h popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica številka 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražb* ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetoVi temveč le najkasneje zadnji uradni dan za strank* pred dražbo. V Ljubljani, dne 29. julija 1919. Pšenice, kukunsza, zofoi (ovsa), ječmft kaše (Gerst!), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog' mesa, sve vrsti zemeljskih proizvod®* Jo¥aoo¥lG 1 Tomič, Mitroviči (S R E M.) Kupujem v & nim vsako množino. Ponudbe pod šifro »LITO ŽELEZO" na upravništvo. Pozori Žitne odpadke, dobro pičo za perutnino in drugo živino, razpošilja po povzetju z vrečo vred po 70 kg, postavljeno na štacijo v Celju po K 60—, Umetni in valjčni mlin Jos. Kiirbiscli, Celje. Iščemo sposobnega žagarja za parno pilarno. Ponudbe na ^Elektrarno Falo". Jajca sveža, kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed. Suppanc v Pristovi. Angleška "US®* čudatvorna mast hladi, čisli, mehča iz vlači tuje tvari->' ne, prepreči za-strnpijeBje krvi in operacije. Vpošiija samo proti predplačilu franko K 8*8o za 1 dozo. Lekarna Tliierryja v Pregrado, glavna zalega v Ljubljani R. SUŠNIK, Marijin trg Mar. 5 in vse druge lekarne. Obvestilo. J Vljudno naznanjam, da sem prevzel spedicijsko podjetje Jurij® Reitlnger v Mariboru ter bodem isto pod tvrdko: Jurija Reitinger naslednik VjEKOSLflV FURST dalje vodil. Prevzemam prevažanja vsakovrstnega blaga in pohištva. Na želj0 sprejemam pohištvo in drugo blago v lastno shrambo po zmernih cenah. ■ Prevažamo s težkimi vozovi in tovornimi avtomobili. Postrežba toČfl* in solidna. Za cenjena priporočila se priporoča ________________Jurij Reitirger-jev naslednik VJEKOSLAV FURST. Komisija za stvarno demobilizacijo ======= v Lrjubljani =^=========^- razpolaga še s sledečimi automobili nahajajočimi se: 1. 3 tonski Nesseldorfer A XI 458 v Lescah pri pivovarni, cena 6700^' 2. 3 tonski Marta A X 272 v Lescah pri kolodvoru, cena 8700 K. 3. 2 tonski Spa A XVIII 179 v Tržiču pri pošti, cena 10 000 K. 4. V/2 tonski Fiat v Kamniku, v smodnišnici, cena 10.000 K. 5. 2 tonski Btissing A Vil 823 v Domžalah pri Krtini, cena 7500 K. 6. 3 tonski Nesseldorfer B IV 58 v Trebnjem na dvorišču gostilne PaV lin, cena 15.500 K. 7. 2 tonski Frcss & Btissing na Vrhniki, dvorišče g. Lenarčiča, cena 2000^' 8. 3 tonski Nesseldorfer na Vrhniki v pivovarni, cena 9000 K. . 9. 3 tonski Biissing-Danubis A XI 492 v Kamniku, v smodnišnici, c#1 5000 K. ' 10. 3 tonski Fross & Btissing v Gorenji vasi pri Škofjiloki, cena 3000/:' 11. 2 tonski Fross & Btissing A VII 835 v Škofjiloki pred mestno ki® nico, cena 7000 K. 12. 3 tonski Nesseldorfer B IV 49 v Borovnici, cena 2500 K. 13. 3 tonski Praga A XII 270 v Šovodnjah pri Žirih, cena 2000 K. 14. 2 tonski Waf A IV med Lukavico in Trojanami, cena 1300 K. ^ Ir.teresentje se opozarjajo na pogoje razglašene v listih 10. maja t.• * ki se glase: 1. Komisija za stvarno demobilizacijo si pridržuje pravico a deliti tudi nižjim ponudnikom, ako je isti oziravreden. 2. Kupec sme au gg mcbil prodati šele po preteku 2. iet brez dovoljenja deželne vlade, v kat pismeno obveže. 3. V slučaju potrebe ga mora staviti voj. oblastim v t . 48 ur na razpolago proti posiavni odškodnini. Pismene ponudbe je P01s do 15. avgusta 1.1. na automobilni referat v Ljubljani, hotel Ilirija. 7- v nudbi je navesti ponudbeno ceno v kakšne svrhe se ga bo rabilo in na čen naslov ponudnika.