z obrazomv svojega casa abonmajska l¿.í¿M sezonaQ7/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S vpisujemo abonma novost 07/08 skupinski abonma brezplačna tel. št. 800 214 302 Primorski PETEK, 19. OKTOBRA 2007_ Št. 247 (19.030) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) Nestalno delo je »etična rana« Martin Brecelj V poslanici udeležencem 45. Socialnega tedna, ki ga v Pistoi-i prireja Italijanska škofovska konferenca, je papež Benedikt XVI. opozoril, da je nestalno delo etična in socialna rana, ki spodjeda stabilnost družbe in njeno prihodnost. Negotova zaposlitev namreč po njegovih besedah mnogim mladim preprečuje, da bi si ustvarili družino, zaradi česar resno načenja sam družbeni razvoj v njegovi avtentičnosti in popolnosti. Papeževe besede so kajpak trdno zasidrane v cerkvenem socialnem nauku. Kljub temu pa jih velja zabeležiti, saj jih iz njegovih ust ne slišimo tako pogosto kakor, denimo, pozive k spoštovanju nedotakljivosti nedolžnega človeškega življenja ali k spoštovanju ne-razvezljivosti zakonske zveze. In vendar je nestalno delo drama, s katero se ta čas spopada nič koliko ljudi, saj gre za značilen pojav globaliziranega sveta, vsaj v njegovi sedanji fazi. Povrh je to problem, ki je v središču današnje italijanske politične pozornosti. Pravica do dostojnega dela seveda ni edina izmed socialnih oz. človekovih pravic (Splošna deklaracija Združenih narodov jo omenja v svoj em 23. členu) in j o moramo kot vsako drugo temeljno pravico uveljavljati cumgrano salis. Togo vztrajanje pri njej bi se v nekaterih okoliščinah lahko obrnilo proti njej sami. V njenem imenu tudi ne smemo teptati drugih človekovih pravic, kot je npr. pravica do svobode. Toda dejstvo, da jo prištevamo ravno med temeljne pravice, pomeni, da je sleherno odstopanje od nje dopustno le kot manjše zlo in da torej predstavlja »etično rano«. TRST - Slovesen začetek 18. Slovenskega slavističnega kongresa Živeti mejo: od danosti k izzivom prihodnosti Bogat program prvega dne - Danes nadaljevanje v Narodnem domu Slovesno noto je kongresu dala včeraj dodala še glasba kroma TRST - Ob prisotnosti številnih gostov, političnih predstavnikov, lite-ratov, predvsem pa preko sto petdesetih slovenistov in slavistov so v tržaškem Kulturnem domu včeraj slavnostno odprli 18. slovenski slavistični kongres, ki nosi kot znano naslov Živeti mejo. Uvodni slovesnosti je sledil celodnevni posvet, ki se bo danes nadaljeval v veliki dvorani Narodnega do ma. Za življenj sko de lo sta na -grado Slavističnega društva Slovenije prejela Pavle Merku in Sergij Šlenc. Na 8. strani SSO in SKGZ skrbijo težave zakona FJK za slovensko manjšino Na 3. strani mM • V • | V • • Križman o novi obam: preveč čustev, premalo številk Na 9. strani V Gorici Travnik na novo tlakovan septembra 2008 Na 17. strani Goriška Pokrajina zahteva vidljivost slovenskega RAI-a Na 16. strani KLoP tokrat kritično o današnji televiziji Na 26. strani LIZBONA - Začenja se dvodnevni vrh EU Socrates: Smo zelo blizu lizbonski pogodbi LIZBONA - Predsedujoči EU, portugalski premier Jose Socrates je včeraj v Lizboni pred pričetkom dvodnevnega neformalnega vrha EU, na katerem naj bi unija dosegla dogovor o svoji novi, reformni pogodbi, dejal, daje povezava "resnično zelo zelo blizu" dogovoru. Pogodba se bo, kot je dodal, imenovala "lizbon-ska". Ob tem je Socrates povedal, da nekateri problemi še ostajajo. Tudi premier Janez Janša je prepričan v uspeh in si ne predstavlja, da bi lahko katera članica preprečila dogovor. Tudi premier Janez Janša je prepričan v us peh in si ne predstavlja, da bi lahko katera članica preprečila dogovor. Med prob le mi, ki jih bo še tre -ba rešiti, bo Poljska po pričakovanjih v pogajanjih o pogodbi omenila ne le mehanizem Joanina, temveč tudi zahtevo za mesto stalnega generalnega pravobranilca na Sodišču Evropskih skupnosti. Bolgarija lahko sproži vprašanje zapisa skupne evropske valute evro, Avstrija pa vpisovanje tujih študentov na svoje univerze. Italija pa je nezadovoljna s številom poslancev, ki naj bi jih imela v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta. Na 21. strani ViN ogradNištVo - Laskave ocene vodnika Vini d'Italia 2008 Iz Praprota med elito Škerkova malvazija in Zidaričev prulke prejela priznanje Petih steklenic - Čestitke Trgovinske zbornice in župana Reta TRST - V centru Expo Mittelscho-ol (foto Kroma) so včeraj obeležili nov lep dosežek kraškega vinogradništva. Vodnik Vini d'ltalia 2008 je vključil med svoje strani tudi kraška vina, Škerkova malvazija in Zidaričev prulke pa sta bila deležna laskave ocene: uvrstila sta se na deželni vrh in v ožji krog italijanske proizvodnje. V vodniku med drugim piše, da se »Kras uveljavlja kot ena najlepših stvarnosti kreativnega belega vina. Malvazija v verzijah Zidariča in Škerka se vrača med elito in ima skupaj z vitovsko nalogo, da vodi teritorialno identiteto dveh čudovitih lokalnih sort v širšo javnost«. Na 4. strani 2 Petek, 19. oktobra 2007_ALPE-JADRAN_ lizbona - Pred začetkom vrha Evropske ljudske stranke Sanader: Ni potrjeno, da Slovenija ni glasovala za Hrvaško Janša zagotovil, da Slovenija gotovo ni glasovala proti hrvaškemu članstvu v VS ZN / peti koridor - Čezmejni odseki Musacchio (SKP): Treba je manj govoriti BRUSELJ - Evropski poslanec Stranke komunistične prenove Roberto Musacchio je včeraj v zvezi za zadnjimi govoricami o financiranju čezmejnih odsekov železniškega 5. koridorja poudaril, da je treba predvsem manj govoriti, še posebej če za govorice ni konkretnih razlogov. Musacchio, ki je član komisije za okolje v Evropskem parlamentu, je še poudaril, da bi se morali predvsem tisti, »ki imajo institucionalne ali po-litično-upravne funkcije, izogibati prehitremu entuziazmu«. Evropski poslanec SKP je kritiziral govorice v zvezi z domnevnim evropskim financiranjem čezmej-nega odseka Turin - Lyon, predora pod Brennerjem in odseka Trst - Divača in dodal, da Evropa ukrepa na osnovi natančnih postopkov, razna prehitevanja dogodkov pa so obsojena na demantije, kot se je tudi zgodilo. V zvezi s tem je poudaril, da nima podatkov o financiranju omenje- Roberto Musacchio kroma nih odsekov in dejal, da vsekakor »zneski ne bodo enaki tistim, o katerih se je govorilo, predvsem pa bo potrebna večja finančna angažiranost države«. Vodja skupine evro-poslancev SKP je tudi kritiziral visoke stroške v zvezi z izgradnjo 5. koridorja. Del, ki poteka skozi Italijo, stane namreč pet do šestkrat toliko kot v drugih državah, je poudaril in dodal, da bo pazljivo nadzoroval celo ten pos to pek in še po se bej vpliv gradenj na okolje. železniki - Optimizem v podjetjih in pri ljudeh, ki bodo v glavnem dobili povrnjeno vso škodo Mesec dni po katastrofalni ujmi življenje in delo v Selški dolini spet v normalnih tirnicah Jutri v oddaji Brez meje po koprski TV gostja Tamara Blažina KOPER - V jutrišnji oddaji Brez meje po TV Koper-Capodistria bo gostja članica deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Tamara Blažina. Ob politični aktivnosti je aktivna tudi v šolstvu. Bila je tudi odbornica in nato županja občine Zgonik. Pred izvolitvijo v deželni svet je bila ravnateljica Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje. Tiralica za drugim obdolžencem v zadevi Global LJUBLJANA - Okrožno sodišče v Ljubljani je na predlog okrožnega državnega tožilstva včeraj izdalo odredbo za razpis tiralice za drugim obdolžencem v zadevi Global, ki je na begu. Poleg tega je okrožno sodišče v sredo uvedlo preiskavo zoper oba obdolženca zaradi suma storitve kaznivega dejanja posebno LIZBONA - Izvolitev za nestalno članico v Varnostnem svetu ZN postavlja Hrvaško v veliko boljši položaj na mednarodnem odru, kar se bo izrazilo v njenih pogajanjih z EU in Natom, je povedal hrvaški premier Ivo Sa na der ob pri ho du na vrh Ev -ropske ljudske stranke (EPP) v Lizboni. Špekulacije, da Slovenija ni glasovala za hrvaško članstvo, niso potrjene, je poudaril. "Pustimo to, to je velika zmaga. Tega enega glasu sploh ni treba komentirati," je še dejal Sanader. "Špekulacije, da Slovenija ni glasovala za, sem slišal, vendar niso potrjene," je od go vo ril hr vaš ki pre mi er na vprašanje hrvaških novinarjev, kako komentira navedbe, da je Slovenija edina glasovala proti nestalnemu članstvu Hr vaš ke v VS ZN. Hr vaš ka je bi -la za novo nestalno članico VS ZN izvoljena v torek v tretjem krogu glasovanja v Generalni skupščini ZN. "Gla-so va nje v Ge ne ral ni skup šči ni ZN je taj no, tež ko je re či, či gav je ta glas, ki ga Hrvaška v tretjem krogu ni dobila," je pojas nil Sa na der ob pri ho du na tra di ci o nalni vrh EPP pred za čet kom neformalnega vrha EU v Lizboni. "Hrvaška ima tako najmočnejši mednarodni položaj doslej, saj bo kot vse druge države lobirana s strani posameznih držav, naj glasuje za to ali ono varianto. Že samo to dejstvo priča o tem, da bomo v precej boljšem položaju, kar se bo izrazilo tudi v naših pogajanjih z EU in Natom," pa je po men ne stal ne ga član stva raz lo žil Sa na der. " Ne gre za to, da bi do bi li kakšne popuste. Kljub vsemu bomo morali izpolniti vsa merila, vendar smo v bistveno boljšem položaju kot pred tremi dnevi," je poudaril. "Nestalno članstvo pomeni, da smo dve leti za mizo svetovne vlade, ki odloča o vseh vprašanjih, pomembnih za mir, za prihodnost sveta," je dodal. Odloča tu di o pri hod nos ti Ko so va, je po -ve dal Sa na der in oce nil, da bo mor da o tem vprašanju govora, še preden bo Hrvaška formalno postala članica, to je 1. januarja prihodnje leto. Sicer pa je glede hrvaškega mnenja o prihodnjem sta tu su Ko so va po ve dal, da že -li bi ti Hr vaš ka " del sta liš ča EU". Slovenski premier Janez Janša pa je v portugalski prestolnici zanikal navedbe, da je Slovenija glasovala proti temu, da bi Hrvaška postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN. "Slovenija zagotovo ni glasovala proti," je zatrdil Janša po koncu srečanja evrop- ŽELEZNIKI - Natanko mesec dni po ujmi, ki je najhuje prizadela občino Železniki, se je življenje v Selški dolini vrnilo v običajne tirnice. Med ljudmi vlada optimizem, saj bo večina dobila povrnjeno celotno materialno škodo. Pozitivni pogled v prihodnost je zaznati tudi v podjetjih, zlasti v Domelu, kjer pričakujejo, da bodo približno polovico od 9,4 milijona evrov škode pokrili s pomočjo nepovratnih sredstev. Še bolj pomembno pa je, da zaradi zaostanka v proizvodnji niso izgubili svojih kupcev. Kot je včeraj povedala predsednica uprave Domela Jožica Rejec, je mesec dni po ujmi komaj še vidno, da sta voda in mulj zalila proizvodne prostore podjetja. Odpravljanje posledic je potekalo hitro, saj so zaposleni, prostovoljci, gasilci in vojaki zagnano čistili prostore v želji, da bi čim prej znova stekla proizvodnja in da podjetje ne bi imelo preveč škode zaradi izpada proizvodnje, ki bi lahko povzročil tudi odhajanje kupcev. Vendar kupci zaradi nesreče niso Ivo Sanader (levo) se je v New Yorku srečal tudi z generalnim tajnikom ZN Ban Ki Moonom ansa i_p skih desnosredinskih voditeljev pred začetkom neformalnega vrha Evropske unije v Lizboni.Glede reševanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško pa je premier Janša ponovil: "Naslednje korake pričakujemo po volitvah." Parlamentarne volitve na Hrvaškem so napovedane za 25. november. Slo ven ski zu na nji mi nis ter Di -mitrij Rupel pa je včeraj čestital hrvaški kolegici Kolindi Grabar-Kitarovic ob izvolitvi Hrvaške za nestalno članico VS ZN v letih 2008 in 2009. Izrazil je prepričanje, da se bo Hrvaška s članstvom soočila uspešno in odgovor no. Sanader je včeraj ponovno komentiral odprto vprašanje med Slovenijo in Hrvaško glede hrvaške enostranske uveljavitve ekološko-ribolov-ne cone (ERC) v Jadranskem morju za države članice EU, s čimer se Slovenija in Italija ne strinjata. "Ne zanima me, kaj kdo pi še o tem. Sli ša li ste mo -je izjave na Hrvaškem. ERC gre skozi 1. januarja," je poudaril. Hrvaški pre mi er je ko men ti ral tu di do mnev -ne izjave Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) glede Hrvaške, češ da naj se "pogledajo v ogledalo in dojamejo, da so živina". "Jelinčič sodi brez konkurence v antologijo politične neumnosti na jugovzhodu Evrope," je dejal. (STA) trpeli, saj Domel kljub prvotno slabim napovedim ni zamujal z dobavami, je povedala Rejčeva. Pojasnila je, da so nekaj zalog imeli kupci sami, nekaj izdelkov jim je Domel dobavljal iz zalog, takoj ko je bilo mogoče pa so začeli s ponovno proizvodnjo. "Zastojev si nismo mogli privoščiti, saj bi to multinacional-kam, katerih proizvodnja temelji na naših motorjih, pomenilo, da smo nezanesljivi dobavitelj," je poudarila Rejče-va. Že prvi dan po ujmi je bila odpravljena večina od 3000 kubičnih metrov mulja in 400 kubičnih metrov naplavin, ki jih je prinesla Selška Sora. Naslednji dan pa so že stekli tudi posegi na občutljivih strojih. Večino okvar na strojih so uspeli hitro odpraviti in več kot 70 odstotkov proizvodnje je steklo šesti dan po katastrofi. Danes pa deluje skoraj že celotna proizvodnja, le nekaj težav je še na strojih za erozijo v orodjarni in v hčerinskem podjetju Tehtnica, kjer bodo proizvodnjo zagnali v ponedeljek. Najbolj interventne posege so v Domelu že izvedli. Približno 200.000 evrov so namenili obnovi opreme, še približno 100.000 evrov pa bo potrebnih za zagon strojev za erozijo. Do zime naj bi uredili še parkirne prostore in ograjo ter izvedli nujna dela na terenu, kar naj bi skupaj stalo 700.000 evrov. Ostala sanacija pa se bo nato izvajala v naslednjem letu. Sicer je bilo v Domelu in Tehtnici skupaj za 9,4 milijona evrov škode. Največ škode, za 3,4 milijona evrov je nastalo na strojni opremi, 1,2 milijona evrov na objektih in 1,3 milijona evrov na izdelkih in polizdelkih. Poleg tega je bilo še dva milijona evrov škode zaradi izpada dohodka. Rejčeva meni, da bodo lahko polovico škode nadomestili iz različnih nepovratnih sredstev, bodisi s pomočjo do-nacij bodisi s pomočjo državnih razpisov. Poslovni partnerji so izrazili veliko podporo in nekateri so podjetju na pomoč priskočili celo z donacijami v obliki denarja in materiala. Zavarovalnica Triglav je izplačala maksimalno vsoto, ki je bila glede na zavarovalno polico možna. Pomoč pa je tako v obliki odloga plačila davkov kot v obliki razvojnih sredstev obljubila tudi država. Pomoč je prejelo 158 delavcev Domela, ki jim je voda odnesla avtomobile in poškodovala stanovanja. S pomočjo donacij je zanje Domel zbral 100.000 evrov, prizadeti prebivalci Železnikov pa bodo prejeli še dodatna sredstva iz humanitarnih akcij. Občina Železniki je včeraj 312 gospodinjstvom, ki so bila v vodni ujmi prizadeta, že poslala vloge za tretjo delitev sredstev, ki so jih posamezniki in organizacije iz cele Slovenije nakazali na transakcijske račune občine, Rdečega križa in Karitasa. Predvideva se, da bo sredstev dovolj, da jim bodo lahko povrnili celotno ocenjeno škodo. Še vedno pa so v Železnikih brez pitne vode. Vzorci vode so namreč pokazali, da je ta pitna le po prekuhavanju. Ponovno pa bo kranjski zavod za zdravstveno varstvo vzorčenje vode izvedel danes, tako da bodo novi rezultati znani v začetku prihodnjega tedna. (STA) hude telesne poškodbe in s tem začelo kazenski postopek. Kot je znano, je eden izmed obdolžencev, ki naj bi bil vpleten v tragično smrt 20-letnega mladeniča pred diskoteko Global, že v priporu, drugi pa je na begu. Ljubljanski kriminalisti so že ugotovili, da je bil v dogodek vpleten tudi varnostnik podjetja VIP Varovanje. V zvezi s temi dogodki pa je predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor povedal, da SD za zdaj ne bodo zahtevali odstopa notranjega ministra Dragutina Mateja. Po Pa-horjevih besedah želijo najprej počakati na izredno sejo odbora za notranjo politiko, ki jo je zahtevala stranko, šele nato pa se bo odločala naprej. Posavinska županija pristopila centru AACC CELOVEC - Pred petimi leti ustanovljeni Alpe-jadranski center za čezmejno sodelovanje (AACC) v Celovcu se razvija v smer centra za jugovzhodno Evropo. Potem ko sta konec septembra na povabilo centra, kateremu predseduje Bernard Sadovnik, delegaciji iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške obiskali avstrijski zvezni deželi Štajersko in Koroško, so v začetku tega tedna podpisali pristopno izjavo za članstvo pri AACC predstavniki bosanske županije Posavina. Sadovnik je ob pristopu novega člana poudaril, da podpis pomeni tudi začetek konkretnega sodelovanja. Glavne potrebe omenjene bosanske županije so predvsem na področju izboljšanja infrastrukture. Strokovnjak za alpsko-jadranski prostor in Balkan, novinar in publicist Paul Lendvai, pa je v pogovoru za časopis "Kärntner Woche" dejal, da Koroška že od nekdaj igra dokaj pomembno vlogo v tem prostoru tako na kulturnem, gospodarskem kot tudi na političnem področju. (I.L.) Tudi KD Kraška harmonika v nedeljo na burnjaku SEŽANA - Kulturno društvo Kraška harmonika prireja tudi letos tradicionalni izlet na kostanjev praznik Burnjak v Gorenji Tarbij v Benečiji v nedeljo, 21. oktobra. Na povabilo tamkajšnjega društva Harmonika so kraški harmonikaši ta kraj že večkrat obiskali. Odhod avtobusa iz Sežane je ob 9.uri. V prostorih otroškega vrtca v Divači pa so pričeli s šolo harmonike, ki jo tudi tokrat vodi prof. Zoran Lupinc, ki je stalni gost v sežanskem društvu. V več kot dveh desetletjih je društvo vzgojilo veliko harmoni-kašev na diatonično harmoniko, ki so v domovini in tujini prejeli številna priznanja in nagrade za svoj trud. Kdor bi se rad vključil v šolo harmonike, se lahko vpiše pri predsedniku društva Ludviku Žiberni na tel. 031/622 093. (O.K.) / ALPE-JADRAN Četrtek, 18. oktobra 2007 3 deželni svet - Slovenska manjšina Zakon za Slovence morda le »premiera« zakona za Furlane NZ proti vidljivosti slovenske televizije v videmski pokrajini TRST - Deželni svet bo v torek, 23. oktobra, nadaljeval obravnavo zakona za zaščito slovenske jezikovne skupnosti. Po treh zaporednih odložitvah si nihče ne upa napovedati, da bo zakon v torek tudi odobren, čeprav so v Illyjevi koaliciji zmerno optimisti. Predsednik Alessandro Tesini je sklical deželni parlament tudi za sredo in četrtek, tako da bodo imeli svetniki na razpolago kar tri dni za odobritev tega zakona. To je sicer le teoretična možnost, saj bo sredina seja namenjena odgovorom odbornikov na vprašanja svetnikov in tudi novemu skupščinskemu poslovniku, svet pa pa bi moral takoj po odobritvi zakona za Slovence pričeti obravnavo zakona za Furlane. In prav zakon za Furlane in furlan-ščino bo velik preizkusni kamen za Il-lyjevo Demokratično zavezo. Zaradi tega marsikdo misli, da so težave z zakonom za našo manjšino tako ali drugače vezane na težave, ki bodo nastale s Furlani. Ostro opozicijo temu zakonu sta že napovedala Nacionalno zavezništvo in Forza Italia, ki ju združujejo odklonilna stališča do jezikovnih in narodnih skup nos ti. Deželni svet je predvčerajšnjim, kot smo poročali, odobril člen 17 zakona za Slovence, ki govori o radijskih in televizijskih oddajah v slovenščini. Gre za obvezo deželne uprave, da finančno Rezijani (levo) spremljajo sredino razburljivo deželno sejo, spodaj pa svetniki Illyjeve koalicije na zasedanju deželnega sveta kroma podpre strukture (predvsem pretvornike), ki bi ustanovi RAI omogočile oddajanje radijskega in T V signala na narodno mešanem območju. Denar ne bi šel direktno RAI, temveč lokalnim upravam. Glede Benečije je Dežela že pred časom kot za to pristojno ustanovo evidentirala gorsko skupnost Brda- Nadiške in Terske doline, postopek za okrepitev TV pretvornika na Prešnjem pri Čedadu pa je menda ustavljen zaradi birokratski težav, ki jih ustvarja družba Rai Way. Paolo Ciani (NZ) je zahteval črtanje tega člena zakona, ker njegova stranka nasprotuje, da bi v videmski po- krajini lahko gledali slovensko televizijo RAI. Za Franca Brusso (Marjetica) je 17. člen (odobren je bil z glasovi leve sredine) nasprotno zelo pomemben. Člen 18 (zastopanost manjšine v Deželnem odboru za komunikacije-Corecom) so izločili iz zakona, svetniki morajo zato do konca obravnavati še šest členov. deželni zakon - Izjava Rudija Pavšiča SKGZ: Zakaj nihče ne posluša »druge« Rezije? TRST - Slovenska kulturno-go spo dar ska zve za iz ra ža v ime nu številnih organizacij, ki so vanjo včlanjene, zaskrbljenost nad potekom razprave o deželnem zakonu za Slovence. Deželni svet je že tretjič odložil razpravo in to v vzdušju, ki je vse prej kot »normalno«. Kako je namreč mogoče, da se slovenska manjšina s svojimi organizacijami desetletja na omikan in miroljuben način bori za zakonsko in dru gač no pri zna nje, po tem pa za -dostuje skupinica hrupnih Rezija-nov, da se upočasni razprava o dežel nem za ko nu za manj ši no, se sprašuje predsednik SKGZ Rudi Pavšič. »Nadalje: kako je mogoče, da se del Rezijanov leta poteguje za ohranjanje tamkajšnjega jezika in kulture, ima svoje organizacije, deluje v prid celotne skupnosti, a je popolnoma zamolčan, ker meni, da je rezijanščina starodavno slovensko narečje. Rezije, ki ni vključena v krožek "Identita Val Resia" nihče ne posluša. Ni v navadi in kulturi pristnih Rezijanov, da bi z letaki in zastavami kričali po Trstu in v avli deželnega sveta. Jih bodo zaradi starodavne omike in olike odpisali?« Kako je mogoče, pravi Pavšič, da se v času odpiranja mej, vstopa Slovenije v schengensko območje, v času integracije obmejnega prostora z nepričakovano ostrino vzbujajo stare sile, ki so desetletja skušale v vsej videmski pokrajini zadušiti tamkajšnja slovenska narečja in jezik? Slovenske kulturne delavce so preganjali, zapirali, jim onemogočali normalno gospodarsko, kulturno in jezikovno življenje. Skratka, nikoli mrtev italijanski nacionalizem dviguje glavo. Mala Rezija pa postaja povod, da se prepreči sprejem deželnega zakona za Slovence. To je cilj. Menimo torej, nadaljuje pred-sed nik SKGZ, da se le vo sre din ska ve či na, ki vla da v FJK, ne mo re ukloniti neomikanim in protizgodo-vinskim pritiskom starih (po mišljenju) na ci o na lis tov. Ne mo re pak ti -rati z narodnim in etničnim sovraštvom. Ne mo re do vo li ti, da pre pre -či politično razpravo kričanje skupinic. V igri je dostojanstvo državne ustanove in njenih predstavnikov. Pot nasilja ni nikoli pot demokracije. Še huje je, če so končni cilj krikov in nereda pravice slovenske manjšine. Napadi na slovensko manj ši no pa so v bi stvu na pa di na priznanje kulturne, jezikovne in et-nič ne plu ral nos ti FJK. Na pa di so iz raz mis li, da v na -cionalni državi (v tem primeru italijanski) ni prostora za druge jezike in iz ra ze. Za to naj bo ve či na de -mo kra tič nih in do bro mis le čih de -želnih svetnikov pogumna in naj uveljavi svoja stališča, ki jih je zapisala v svojih programih in potrdila v najvišjih forumih. Skratka, naj sprej me za kon za Slo ven ce in naj pri sluh ne tu di tis tim po sa mez ni -kom in skupinam, ki nimajo navade glas no de mon stri ra ti in ža li ti iz -voljene predstavnike ter vse, ki so drugačnega mnenja, ampak sta v nji ho vi kul tu ri tr do de lo in spo što -vanje drugega. Ne pozabimo: prav Rezijani so s svojimi brusi v zimskem času pre-krožili Italijo in brusili nože za božične praznike ljudi. Potem so se vrnili med svoje tihe doline in popri-jeli za kmečko in obrtniško delo. Bili so skromni in pripovedovali svoje »svetovljanske« izkušnje v lepi re-zijanščini. Bili so nevsiljivi potniki in obenem vezani na lastne jezikovne in kulturne korenine ter vedeli, da so on kraj Ka ni na njim so rod ni ljudje, s katerimi so se srečevali in razumeli. Živeli so v zaprtem prostoru in obenem niso poznali pregrad. To starodavno življenje je naše sodobno življenje, ni pa možno brez spoštovanja. Dajmo mu prizna nje, ker je edi no av ten tič no, končuje svojo izjavo Pavšič. manjšina SSO o Reziji in Gorici ČEDAD - Zaskrbljenost ob potekanju razprave zakona za Slovence v deželnem svetu in ob bojkotiranju s strani nasprotnikov zakona ter podčrtanje absurda protestne akcije Rezijanov, ki nočejo imeti opravka s slovensko stvarnostjo, je bila obravnavana tema v ospredju na zadnji seji izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij. Podčrtano je bilo, da deželni zakon za Slovence, za katerega je preložena razprava na 23. oktobra, ne obvezuje nenaklonjene ljudi ter je bilo izraženo upa nje, da bo raz pra va o za -ko nu ste kla in da bo čim prej za -kon odobren, ne da bi podlegal nasprotnim silam. Med številnimi točkami na dnevnem redu so odborniki po-sve ti li po seb no po zor nost tu di goriški občinski konzulti za Sloven ce. Kar se ti če go riš ke ob čin -ske konzulte je goriški predsednik, Janez Po vše, po ro čal o ne -davni umestitveni seji, med kate ro je pri šlo do ne so gla sij gle de imenovanja predsednika kon- Janez Povše bumbaca zulte. V zvezi z Goriško in z vključitvijo občin v seznam vidne dvojezičnosti, je bila podčrtana pravica Sso-ja, da zahteva vključitev vseh občin v zgoraj ome njen sez nam. Glede primarnih volitev za Demokratsko stranko se SSO ni direktno vtikal v volilno kampanjo, a je, po svojih močeh, pripomogel k skupni stvari. Ob tem pa je bi lo po gre ša no po manj ka nje dvojezičnih glasovnic na primarnih volitvah, kar bi moglo biti v du hu vi dne dvo je zič nos ti in zad njih do sež kov slo ven ske manjšine glede zaščitnega zakona. Za vze ma nje za na dalj njo in tvorno sodelovanje z Italijansko Unijo tudi v okviru Evropskih projektov, zavzetost za večje po ve zo va nje s Ko roš ki mi Slo -ven ci ter de lo va nje slo ven ske skup nos ti v Ka nal ski do li ni so nadalje popestrili sejo izvršnega odbora SSO, kije potekala na če-dajskem sedežu organizacije. 4 Petek, 19. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / vinogradništvo - Tržaška Trgovinska zbornica obeležila lep uspeh Beli vini iz Praprota v ožjem krogu italijanske elite Vodnik Vini d'Italia 2008je Škerkovemu in Zidaričevemu vinu podelil najvišjo oceno v deželi TRST - Revija L'Espresso izdaja vsako leto vodnik Vini d'Italia, v katerem so zbrana najboljša vina na Apeninskem polotoku. Na straneh »enološke enciklopedije« se je tudi letos znašlo kar nekaj vin iz naše dežele, med njimi so se prebili do elite tudi številni kraški proizvodi. Dve beli vini iz Praprota sta bili deležni posebne omembe »petih steklenic« in celo najvišje ocene v deželi (v družbi treh drugih vin), kar ju uvršča obenem med najbolj kakovostna italijanska vina nasploh. Ta čast je doletela Škerkovo malvazijo in Zidaričev prulke, oba letnika 2005: ocenjena sta bila z 18,5 dvajsetin, kar pomeni skorajšnjo odli ko. Zadovoljna Sandi Škerk in Benjamin Zidarič sta včeraj v centru Expo Mittel-school prejela še priznanje s strani tržaške Trgovinske zbornice. Med srečanjem, ki ga je povezovala novinarka Rossana Bettini, sta vinogradnikoma čestitala predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paolet-ti in devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Prvi je poudaril, da je zbornica že dolgo let pozorna na kmečki in enogastro-nomski sektor, župan Ret pa se je Zidari-ču in Škerku zahvalil, ker s kakovostjo pridelkov uspešno promovirata občinsko območje. Sandi Škerk je z zadovoljstvom povedal, da je priznanje nagrada za vloženi trud in omogoča kraškim vinom, da prodrejo na tržišče. Kako proizvaja tako dobro malvazijo, nam seveda ni razkril. »Pomembno je natančno in pazljivo delo, zlasti v vinogradu, saj je to zelo pomemben del procesa. Vsako delo moramo opraviti ob pravem času, pred trgatvijo in po njej,« je pojasnil Škerk. Prulke je belo vino, ki so ga v bistvu izumili pri Zidaričevih. Naziv povzema ledinsko ime, saj so Prulke območje Praprota, kjer rastejo njihove trte. Benjamina Zidariča smo vprašali, kakšno je to vino. »Pred 11 leti smo si zaželeli, da bi proizvedli naše belo kraško vino. Poskusili smo z mešanjem treh sort - vitovske, malvazije in sauvignona. Izbira se je očitno dobro obnesla,« je povedal Zidarič, ki pošilja svoja vina na tržišče po dvoletnem staranju v hrastovih sodih in dodal, da so kraška vina vedno bolj iskana. Oba sta poudarila, da je v vodniku, ki ju je letos posebej nagradil, kar nekaj kraških vinarjev. Na elitnih straneh so omenjeni Kante, Lupinc, Škrlj, Bole, A. Mi-lič, Vodopivec in podjetje Castelvecchio. Izvedenci so ocenili 10 tisoč vin iz 2.200 podjetij. Največ priznanj petih steklenic je šlo v Toskano (37) in Piemont (35). Tretjo stopničko si letos delita FJK in Kampa-nija s 13 priznanji. (af) Z leve proti desni: Benjamin Zidarič, Sandi Škerk, Rossana Bettini, Antonio Paoletti in Giorgio Ret kroma turizem - Po odločitvi sodišča v Lyonu Partner bovškega turizma družba Transmontagne v stečaju BOVEC - Sodišče v Lyonu je v torek odredilo stečaj za družbo Trans-mongatne Group. Slednja ima v družbi ATC Kanin, ki upravlja s kaninskim smučiščem, skoraj četrtinski delež, povezana pa je tudi z več kot 20 milijonov evrov vrednim projektom novega turističnega naselja v Bovcu. "To je tudi za nas pre sene čenje," je vče raj na novinarski konferenci povedal bovški župan Danijel Krivec. Razvoj kanin-skega smučišča ni ogrožen, za projekt na območju Žaršč pa bomo skušali poiskati novega partnerja, je zatrdil. Za težave družbe Trans mon tagne je kriva topla in s snegom skopa zima, v kateri so zabeležili 8,2 milijona evrov izgube, je pove dal predstavnik Francozov v Sloveniji Franc Alain Furlani. Vodstvo družbe sije prizadevalo za ohranitev skupine, a ena izmed občin v bližini Grenobla ni pristala na takšen scenarij, zato je oz. še bo skupina prodana po delih, je pojasnil. Po njegovih besedah se bo sodišče z deležem Transmontagne v ATC Kanin, ki je vreden 738.000 evrov, začelo ukvarjati v teh dneh. Prednostno pravico za nakup deleža imajo preostali delničarji kaninske družbe, med katerimi je z več kot 40 odstotki največji Hit, slabih deset jih ima občina Bovec, manjše deleže pa imajo še različni skladi ter nekdanji in sedanji zaposleni. Na vprašanje, ali bi občino zanimal nakup deleža v družbi ATC Kanin, je Krivec dejal, da je o tem še prezgodaj govoriti. Naložba bi bila po njegovem mnenju dolgoročno zanimiva za različne partnerje, saj se bosta čez dobro leto dokončno povezali slovensko in italijansko smučišče na Kaninu. Težave Fran cozov na pove zo vanje namreč ne bodo vplivale, je poudaril Krivec in zatrdil, da bodo na Kaninu nadaljevali z že začetimi investicijami. Družba Transmontagne pa je z občino, kije bila o težavah Francozov obveščena že spomladi, sodelovala pri revitalizaciji nekdanje vojašnice na območju Žaršč v Bovcu, kjer naj bi nastalo več kot 20 milijonov evrov vredno sodobno turistično naselje. Pogodba bo razveljavljena, ker partnerja praktično ni več, novega pa bodo skušali poiskati s ponovnim javnim razpisom, seveda če se bo s tem strinjal občinski svet, je pojasnil Krivec. Po njegovem mnenju bi se to lahko zgodilo že letos ali v začetku prihodnjega leta. Sicer je projekt dobro zastavljen in bi potre boval le manj še spre -membe, je dodal. Sicer pa sta Furlani in Krivec na novinarski konferenci poudarila, da se je s prihodom Francozov pred tremi leti začel ponoven vzpon bovškega turizma. "Družbo ATC Kanin so rešili stečaja, uresničuje pa se tudi načrt posodobitve smučišča. Z njihovim prihodom se je vzpostavila pozitivna klima za investicije na Bovškem," je izpostavil Krivec. (STA) Evropska centralna banka 18.oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 18.10 17.10 ameriški dolar 1,4299 1,4200 japonski jen 165,00 166,27 kitajski juan 10,7401 10,6719 ruski rubel 35,5080 35,3640 danska krona 7,4539 7,4539 britanski funt 0,69800 0,69730 švedska krona 9,1530 9,1456 norveška krona 7,6705 7,6720 češka krona 27,447 27,440 švicarski frank 1,6697 1,6767 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 251,28 250,44 poljski zlot 3,7107 3,7021 kanadski dolar 1,3950 1,3870 avstralski dolar 1,6054 1,5901 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3635 3,3437 slovaška krona 33,548 33,625 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7020 0,7029 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 85,54 85,28 turška lira 1,7335 1,7099 hrvaška kuna 7,3225 7,3225 Zadružna Kraška banka 18. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar britanski funt 1,4445 0,7060 1,4148 0,6897 švicarski frank japonski jen 1,6954 170,1500 1,6541 161,8500 švedska krona 9,3844 8,9355 avstralski dolar 1,6384 1,5692 kanadski dolar 1,4166 1,3627 danska krona 7,5970 7,3107 norveška krona 7,8617 7,4782 madžarski florint 256,7010 244,1790 češka krona 28,1260 26,7540 slovaška krona 34,4656 32,7843 hrvaška kuna 7,5055 7,1394 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 18. oktobra 2007 evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4444 1,4089 britanski funt 0,7080 0,6905 danska krona 7,567 7,381 kanadski dolar 1,4065 1,3718 japonski jen 168,43 164,28 švicarski frank 1,7019 1,6599 norveška krona 7,777 7,586 švedska krona 9,294 9,065 avstralski dolar 1,6169 1,5771 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM m ^■bancagbicola kmečka banka ^J Milanski borzni trg 18. oktobra 2007 Indeks MIB 30: -0,93 delnica_cena € var. % AEM 2,8575 +1,11 ALLEANZA 9,175 -1,07 ATLANTIA 25,73 -0,66 BANCA ITALEASE 13,5 -1,64 BANCO POPOLARE 16,09 -1,48 BPMS 4,34 -1,25 videm, trst - Pomen strokovnega znanja za razvoj vinske kulture Konec tedna že 41. vsedržavni konres združenja italijanskih someljejev AIS VIDEM - Poleg sejma oku sov Good, razstave Vinum Loci in začetka ku li na rič ne, le tos čez mej ne pobu -de Okusi Krasa beleži deželni enogra-stronomski dnevnik v tem koncu tedna tudi vsedržavni kongres italijanskega združenja sommelierov AIS. Srečanje te stanovske organizacije, ki je letos že 41. po vrsti, se bo pričelo danes ob 11. uri v salonu furlanskega parlamenta na videmskem gradu. Vloga sommelierov je zelo pomembna za pravilni razvoj vinske kulture. Strokovno poznavanje prideloval- ca in pridelka je ključnega pomena za uspeh in v verigi pomembnih členov so ti »podajalci« vina cenjeni in priznani. Kongres AIS poteka letos že tretjič v Furlaniji Julijski krajini, kjer deluje 6 enot z več kot 1.500 člani. Glavna tema le toš nje ga kon gre sa bodo mladi, ki se vedno v večjem številu z zanimanjem in željo po novem znanju približujejo vinu in njegovemu očarljivemu svetu. Prav njim bodo name nje ne pokuš nje da nes popold ne, ko bo v vili Ma nin, dru go pri zo rišče le tos potujočega kon gre sa, pobu da »Po kus -ni stojnice v jeansu«, kjer bodo najmlajši čla ni AIS iz na še de že le predsta -vili vrsto deželnih proizvajalcev, starih do petindvajset let. Zanimiva bo tudi popol dan ska okrogla mi za na temo »Vina ob meji - meje vina«, na kateri bo predaval tudi obetavni goriški vinar Pod ver šič. Jutri se bodo sommelieri po obisku raznih kleti zbrali v popoldanskih urah v dvo ra ni Trip covih v Trstu na natečaju za najboljšega italijanskega sommeliera, nagrado Guido Berlucchi. Jutrišnji dan bo zaključilo skupno snide nje v žga njar ni v Per cotu z ve čerom NOnino Night, v nedeljo se bo kongres zaključil s strokovnim ogledom nove Jermannove kleti v Ruttarsu. (aws) BPM 10,56 -1,25 EDISON 2,395 -1,03 ENEL 8,09 +0,00 ENI 26,03 -1,44 FIAT 22,57 +0,85 FINMECCANICA 20,56 -1,01 FONDIARIA-SAI 32,26 -1,59 GENERALI 30,67 -0,36 IFIL 8 -0,50 INTESA 5,345 -0,35 LOTTOMATICA 24,73 -4,33 LUXOTTICA 24,8 -1,59 MEDIASET 6,985 -0,91 MEDIBANCA 15,14 -1,11 PARMALAT 2,67 -1,77 PIRELLI 0,851 +0,47 SAIPEM 30,37 -1,30 SNAM 4,57 +0,48 STMICROELEC 11,5 -1,96 TELECOM ITA 2,105 +0,10 TENARIS 17,94 -3,07 TERNA 2,6475 -0,58 UBI BANCA 18,79 -0,48 UNICREDITO 5,8 -1,39 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ITALIJA Petek, 19. oktobra 2007 5 rim - Potem ko je vlada sporazumno prilagodila enostransko vključene popravke Sindikati »požegnali« zakonski osnutek o pokojninski reformi Jutri protestna manifestacija skrajne levice - Confindustrio skrbi »krepki« euro RIM - Zelena luč sindikatov pokojninski reformi, priprave na jutrišnjo manifestacijo radikalne levice proti pokojninski reformi in zaskrbljenost Conf-industrie zaradi predragega evra so bile osrednje teme včerajšnje italijanske druž-beno-gospodarske kronike. Vodstva sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL so ratificirala dogovor o pokojninski reformi. Tajniki Guglielmo Epifani, Raffaele Bonanni in Luigi Ange-letti so izrazili zadovoljstvo, ker je vlada sporazumno prilagodila popravke k zakonskemu osnutku o pokojninski reformi, ki jih je bila enostransko vključila pretekli petek. Epifani je bil presenečen zaradi sedemnajstih vladnih popravkov, ki so bili za sindikate vsi omejujoči in bi poslabšali dogovor o protokolu o socialni državi. Sedanje besedilo povsem odgovarja dogovorjenemu, v nekaterih točkah je celo bolj jasno. Tajnik CGIL je tudi izrazil upanje, da bi parlament odobril zakonski osnutek v teku tega leta. Tudi zveza industrijcev Confindu-stria je pozitivno ocenila dokončni vladni zakonski osnutek o pokojninski reformi. Drugačnega mnenja ostajajo predstavniki radikalne levice. Ti so včeraj nadaljevali priprave na jutrišnjo rimsko manifestacijo proti prekernosti in protokolu o pokojninski reformi. Epifani je izrazil upanje, da na manifestaciji ne bodo vihrale sindikalne zastave, medtem ko je predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti prepričan, da se bo to zgodilo. Vodja Stranke italijanskih komunistov Oliviero Diliberto je poudaril, da bodo stranke radikalne levice sprožile v parlamentu pravi »boj« za izboljšanje vladnega zakonskega osnutka. Predsednik vlade Romano Prodi se ni zbal teh groženj: prepričan je, da se po jutrišnji manifestaciji radikalne levice ne bo za vlado nič spremenilo. Ostala bo v sedlu, kot je ostala v sedlu po referendumu delavcev o pokojninski reformi in protestni manifestaciji Nacionalnega zavezništva preteklo soboto. Pozitivni oceni Confindustrie o vladnem osnutku o pokojninski reformi je včeraj sledilo opozorilo predsednika Luca Cordera di Montezemola. Evro je preveč krepak v odnosu do dolarja, kar zna negativno vplivati na izvoz evropskih proizvodov v tujino. Confindustria in zveze industrijcev drugih evropskih držav so pisale pismo gospodarskim ministrom in jih pozvali naj na prihodnjem srečanju G7 »branijo skupne evropske gospodarske interese.« Sindikalni voditelji (z leve): Luigi Angeletti, Raffaele Bonanni, Guglielmo Epifani cerkev - Poslanica udeležencem 45. Socialnega tedna CEI Papež: Nestalna zaposlitev je prava etična in socialna rana PISTOIA - Nestalna zaposlitev predstavlja pravo etično in socialno rano, ki spodjeda stabilnost družbe in njeno prihodnost. Negotova zaposlitev namreč mnogim mladim preprečuje, da bi si ustvarili družino, zaradi česar resno načenja sam družbeni razvoj v njegovi avtentičnosti in popolnosti. Tako piše papež Benedikt XVI. v poslanici udeležencem 45. Socialnega tedna, ki se je včeraj pričel v Pistoi-i v priredbi Italijanske škofovske konference (CEI). Papež se v svoji poslanici poleg tega odločno zavzema za spoštovanje življenja ter za zaščito družine, osnovane na zakonu. Podobne misli je v svojem uvodnem nastopu na Socialnem tednu izrekel predsednik CEI, genovski nadškof in no-voimenovani kardinal Angelo Bagnasco. Dejal je, da si italijanska cerkev prizadeva za spoštovanje pravice do »stalnega, varnega in dostojnega dela«. Brez takšnega dela je po njegovih besedah težko govoriti o skupnem dobrem. Predsednik CEI se je v svojem govoru dotaknil tudi problema evtanazije, kije postal spet aktualen ob razsodbi kasacij-skega sodišča o primeru Eluane Englaro, dekleta, ki že 15 let vegetira v globoki nezavesti. Bagnasco je pribil, da je sleherna oblika evtanazije za katoličane nesprejemljiva. S tem se je kritično obregnil ob omenjeno razsodbo, ki ob določenih pogojih dopušča, da se pacientom prekine zdravstvena oskrba. Bagnasco je laike pozval, naj stališča cerkve uveljavljajo v svojem političnem udejstvovanju »z novim dinamizmom«. Predsednik CEI msgr. Angelo Bagnasco Pismo s tulcem tudi za Prodija RIM - V rimski redakciji dnevnika Il Giornale so prejeli kuverto, v kateri sta bila grozilno pismo, naslovljeno predsedniku vlade Romanu Prodiju, in pa tulec kal. 9. V pismu neki »odbor za socialno pravičnost« od Prodija zahteva, naj poda ostavko, zahtevo pa podkrepi z grožnjo, češ da je to »zadnje opozorilo«. Prodijev glasnik Silvio Sircana je vest potrdil, vendar je pojasnil, da je predsedniku vlade naslovljenih veliko groženj, tudi povsem nedvoumnih, vendar zadeve ne želijo dramatizirati, ker se skušajo izogibati polemikam, manipulacijam, predvsem pa temu, da bi kdo takšna dejanja posnemal. Novici o pismu, je opozoril Sirca-na, je Il Giornale posvetil dve sami vrstici na koncu članka, v katerem piše o grožnjah in nabojih, ki so bili naslovljeni javnemu tožilcu iz Catanzara Luigiju De Magistrisu in milanski javni tožilki Clementini Forleo, torej tožilcema, ki preiskujeta tudi o Prodi-ju in Levih demokratih. »Naboji, ki so bili poslani De Magistrisu in Forleovi, so vest,« ugotavlja Sir-cana, »ni pa vest tulec, ki je bil poslan Romanu Prodiju. Časnikarske izbire je treba spoštovati,« je zaključil Prodijev glasnik«, a tudi osebe.« Kokain v bolnišnici: aretiran tudi zdravnik RIM - Karabinjerji so aretirali kirurga ortopeda in pet drugih oseb, zaposlenih v bolnišnici Grassi v Ostii, dolžijo jih razpečevanja kokaina tako v sami bolnišnici kot tudi drugje. Karabinjerji naj bi ugotovili, da je kirurg v zameno za kokain izdal lažen zdravniški izvid. Bolnišniško osebje pa naj bi sprejemalo »naročil« in skrbelo, da je mamilo prihajalo do klientov. S kokainom naj bi jih oskrboval neki prestopnik iz Ostie. Bernarda Provenzana operirali na ščitnici MILAN - Znanega mafijca Bernarda Provenzana so sprejeli v milansko bolnišnico San Paolo, kjer so ga operirali na ščitnici. Kot piše dnevnik La Repubblica, so mu odstranili tumor. Operacija naj bi uspela in Provenzana bi lahko že konec tedna spet odpeljali v »super« kaznilnico v Novari, kjer je zaprt. V bolnišnici nanj pazi okrog trideset agentov. Provenzana so pred štirimi leti že operirali, in sicer na prostati. Tedaj se je skrivaj zatekel v Marseille. državna domena - Včeraj v Rimu predstavili rezultate prvega popisa nepremičnin v državni lasti Končno znano državno premoženje Gre za 30.000 nepremičnin, od katerih je 20.000 objektov in 10.000 zemljišč - Rutelli in Visco: zdaj se lahko oblikuje program ovrednotenja premoženja RIM - Italijanska država razpolaga s kar 30.000 nepremičninami in zemljišči, ki so v njeni lasti. Ta ugotovitev je rezultat štiri leta trajajoče raziskave Agencije za državno domeno, ki je s tem v bistvu opravila prvi popis nepremičnin v javni lasti, rezultate pa je predstavila na včerajšnjem posvetu v Rimu ob prisotnosti predsednika republike Giorgia Napolitana, direktorice Agencije za državno domeno Elisabette Spitz in raznih predstavnikov italijanske vlade. Pri popisu je sodelovalo 1.600 ljudi, ki so opravili 150.000 pregledov, 70.000 planimetrij, 700.000 slik in zbrali 400 informacij za vsako nepremičnino. Rezultat tega dela je kot že rečeno 30.000 popisanih nepremičnin, od katerih je 20.000 objektov, 10.000 pa zemljišč. Seveda so v seznam vštete svetovno znane umetnine, kot sta npr. rimski Kolosej ali pa kraljeva palača v Caserti, po drugi strani pa država razpolaga tudi s celo vrsto manj znanih biserov, kot so renesančni dvorci, palače idr., potem pa je tu še cela vrsta objektov, med katerimi naj omenimo le npr. vojašnice ali cestarske hiše. Zdaj ima Agencija za državno domeno točne podatke o nepremičninah v državni lasti, kar bo po njenem prepričanju omogočilo pravilno upravljanje tega premoženja. Vse infor- macije so zdaj zbrane v skupni podatkovni bazi v elektronski obliki, italijanska državna domena pa je obenem s 23 sorodnimi agencijami drugih držav članic Evropske unije oblikovala mrežo, katere cilj je določiti evropski model upravljanja z javnim premo-že njem. Delo Agencije za državno domeno je pozitivno ocenil podpredsednik italijanske vlade in minister za kulturo Francesco Rutelli, za katerega se zdaj lahko obrne stran: država naj bi se torej izogibala razprodaji svojega premoženja, ki bi v državno blagajno prinesla le neznatno vsoto, ampak bi skupaj s krajevnimi upravami in deželami razmislila o programu ovrednotenja tega premoženja, kar bi omogočalo ustvarjanje večjega bogastva. Podobno misli podminister za gospodarstvo Vincenzo Visco, ki napoveduje tudi vrsto razpisov za upravljanje cestarskih hiš, svetilnikov, opuščenih vojašnic in železni-čarskih hišic: stavbe bodo ostale v javni lasti, uporabljali pa jih bodo zasebniki po tržni ceni. Kar se pa tiče premoženja, ki je bilo zaplenjeno mafiji, bo do konca leta dano v upravljanje občinam in drugim upravam. Na najbolj prestižne nepremičnine v državni lasti pa bodo postavili table s ciljem, da se jih laže spozna in da se ne pozabi njihove vrednosti. Direktorica Agencije za državno domeno Elisabetta Spitz in predsednik republike Giorgio Napolitano ansa 6 Četrtek, 18. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Je skavtski predlog še vedno aktualen? Slavica Radinja Medtem ko svet drvi, teče, gre naprej svojo nezaustavljivo pot; ko se večina ljudi preobremenjuje z denarjem, s slavo, z uspešnostjo; ko se človek vse bolj posveča le samemu sebi in vse manj ljudem okoli sebe; ko vsak drvi in se ne zmeni ne za soseda ne za brata, ko se zdijo krščanske in druge vrednote okameneli fosili ... Medtem, ko se dogaja vse to, se skavti sestajamo in skušamo vsaj v majhnih stvareh pustiti svet za seboj ne ko li ko bolj ši, kot smo ga pre -jeli. Včasih se sprašujem, zakaj delam tako, ko cel svet dela drugače. Potem vidim vse tiste ljudi, ki skrbijo za okolje, za revne, za potrebne in vidim, da nismo samo skavti tisti, ki ne gremo v korak z »napredkom« in da obstajajo tudi drugi ljud- Zakaj je skavtski predlog še vedno aktualen? Ker otroka spodbuja, da se stvari uči delati sam ? Ker ga učiti živeti v sožitju in spoštovanju do narave? Ker ga uči živeti v skupnosti in se prilagajati ostalim? Ker ga uči negovati svoje talente? je, ki skrbijo za človeka. To me napolnjuje z veseljem in mi daje novega upanja in zagona. Pre tek lo le to je po ce lem sve -tu potekalo v znamenju praznovanja stoletnice skavtskega gibanja. Na svetu obstaja osemindvajset milijonov skavtov (toliko jih je v mednarodni organizaciji WOSM, realno število skavtov v svetu pa se suče okoli štiridesetih milijonov, saj ta organizacija ne priznava vseh obstoječih skavtskih skupin). Skavtski pred log je to rej dan da nes še ved no aktualen. Razmišljati o tem pred začetkom dejavnosti, pred začetkom leta, ko je voditeljev vedno manj, mi daje upanje, da se bo med mlajšimi generacijami našla peščica takih, ki bodo v Baden Powellove ideje tako prepričani, da jih bodo hoteli posredovati naprej, tako kot se to dogaja skoraj po celem svetu. Zakaj je skavtski predlog še vedno aktualen? Ker otroka spodbuja, da se stvari uči delati sam? Ker ga učiti živeti v sožitju in spoštovanju do narave? Ker ga uči živeti v skupnosti in se prilagajati ostalim? Ker ga uči negovati svoje talente? Odgovorov na to vprašanje je veliko. Vsak, ki je skavtizem doživel, bo povedal svojega. Nekateri odgovori bodo podobni, nekateri ne. Vendar se mi zdi po memb no, da da naš -njim otrokom, ki imajo na razpolago vse igrače, ki si jih zaželijo, ki čepijo veliko pred televizijo in računalnikom ter včasih vidijo naravo le skozi televizijski zaslon, nudimo zanimivo alternativo, ki jih nauči, da se lahko živi lepo tudi brez moderne udobnosti. Da je tak stil življenja lahko še vedno aktualen, so mi po tr di li sa mi otro ci, ki jih vo dim. Z ve li kim ve -seljem so se namreč spominjali tabora, predvsem pa kopanja z mrzlo vodo, kurjenja tabornih ognjev ... Začenja se novo skavtsko leto. Upam in želim, da ga bo vsakdo začel z navdušenjem in z veseljem. Kar delamo z veseljem, je veliko lažje narediti in morda ravno zato tudi sama še vedno vztrajam pri vodenju. Vsem voditeljem želim veliko pozitivne energije, vsem članom pa nepozabnih dogodivščin, vsi skupaj pa ne bi sme li ni ko li po za bi ti Ba den Powellovih besed: »Na pravi poti k sre či je tis ti, ki skrbi za sre čo dru -gih. Skušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga prejeli.« KULINARIČNI KOTIČEK Pasulj dediščina skupne države Jugoslavija kot skup narodov je pustila še zlasti na področju kulina-rike neizbrisno sled dolgega sožitja. V vsaki od nekdanjih republik najdemo jedi iz vseh krajev nekdanje skupne države. V Makedoniji bomo tako marsikje še našli slovenski ričet, čevapčiči in ražnjiči pa so itak doma povsod (čeprav mi takoj po proglasitvi neodvisnosti na Bledu niso hoteli servirati čevapčičev, češ da balkanskih jedi ne pripravljajo več, imeli pa so „blejske lulke", ki so bili na moč podobni, razen v imenu seveda, osovraženim čevapčičem. Človeška neumnost je pač neizmerna...). Tako si je sloviti pasulj zaslužil trajni prostor v vseh kuhinjah nekdanje Jugoslavije, od makedonske do slovenske, saj ga najdemo prav povsod, kar gre najbrž pripisati dejstvu, da je bil pasulj ena glavnih jed v JLA in pri fantih, ki so služili vojaški rok kjerkoli, pa naj so prihajali izpod Alp, iz Dalmacije ali z Durmitorja, je bil pasulj zelo priljubljen. In ravno sedaj prihaja letni čas, ko si krožnik slastnega pasulja lahko privoščimo tudi mi, pa čeprav ta jed ne sodi v našo tradicijo. Kot za vse ljudske jedi, tudi za pasulj obstaja nešteto receptov. Samo na raznih spletnih straneh sem jih zasledil nekaj desetin in so dokaz, da je ljudska fantazija res brez dna, saj sem zasledil celo recept, ki predvideva uporabo nojevega mesa. Sam sem za bolj klasični način priprave in jamčim, da je naslednji okvirni recept zagotovo porok za pripravo zelo okusne jedi. Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag belega fižola (če najdemo tetovca, toliko bolje), 40 dag pre-kajene svinjine, 2 večji čebuli, 2 stroka česna, žlico paradižnikove mezge, žlico moke, sol, poper, olje, čajno žlico ostre rdeče paprike, 1 koren, lovorov list. Fižol namakamo 12 ur, vodo odlijemo in ga zalijemo s svežo. Čebulo in česen sesekljamo, prav tako korenček in vse dodamo v lonec, skupaj z lovorom in prekajenim mesom. Pri zmernem ognju kuhamo dokler se meso ne zmehča; fižol bo najbrž še trd in zato s kuho nadaljujemo. Meso vzamemo iz lonca, kamor pa dodamo prežganje, ki smo ga naredili iz olja, moke in rdeče paprike. Dodamo še paradižnikovo mezgo, prilijemo nekaj tekočine iz lonca, kjer se pasulj kuha, tako da dobimo gladko zmes, ki jo potem prilijemo k fižolu ter solimo. Pustimo, da vre na zelo nizkem ognju, dokler se fižol dobro ne zmehča, saj mora biti skoraj razku-han. Ob koncu še preverimo, če je jed dovolj slana in jo serviramo vročo, skupaj z rezinami kuhanega mesa. Lahko zadnje pol ure v pasul-ju kuhamo tudi klobase, kar se bo gotovo dobro prileglo. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Mednarodna razpotja DS Na kratko nekaj bežnih odzivov na odmeve, ki jih je pri Petru Černicu in Petru Močniku spodbudilo moje razmišljanje o mednarodnih razpotjih Demokratske stranke. Subsidiarnost Načelo subsidiarnosti je dvosmerna cesta. Pristojnosti razporeja po merilu smotrnosti in učinkovitosti bodisi od širših teles na ožja, bodisi z ožjih na širša. Peter Černic se nemara spominja, da je morala Republika Slovenija pred uradnim vstopom v Evropsko Unijo spremeniti svojo ustavo, ker ji dotedanja ni dopuščala prenosa določenih pramenov suverenosti na Evropsko Unijo. Evropski parlament Peter Černic trdi, da »danes evropski parlament nima politične moči«. Ne spominjam se, da bi »Slovenska skupnost« ravno s takim argumentom vabila svoje volivce, naj oddajo svoj glas kandidatu Dragu Štoki na listi SVP za volitve v evropski parlament ... Dvomim tudi, da je tega mnenja ožja sodelavka evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in ugledna voditeljica »Slovenske skupnosti« gospa Maja Lapornik Pelikan Vsekakor je politična moč evropskega parlamenta večja, odkar ga državljanke in državljani volijo neposredno. Glede njegovega vpliva na naše domače razmere pa naj zadostuje navedba, da je traso hitre železniške proge od Ronk prek Trsta do Divače, s katero se je te dni, denimo, pečala devinsko-nabrežinska občinska uprava, določil prav evropski parlament v procesu soodločanja z Evropskim svetom s sklepom št. 884/2004/ES z dne 29. aprila 2004. Identiteta Identiteta je vnetljiva snov. Vsaka namreč temelji na izločanju drug(ačn)ega. Pri tem nič ne zaleže sklicevanje na razloček med ogroženimi in grozečimi identitetami. Čim se ogroženi ponudi priložnost, ravna enako kot grozeča. To velja za levico nič manj kot za desnico. Velja za človeka kot takega. Zgodovina dolga leta zamolčanega povojnega etničnega čiščenja v tako imenovanih ljudskih demokracijah je v tem pogledu dovolj zgovorna. Tudi v imenu razredne identitete so bili storjeni neodpustljivi zločini in krivice. Osebno sem prepričan, da je lahko blagovestno krščanstvo v tem oziru vir bogatega navdiha tudi za neverujoče. Odnos do Ljubljane Ne bom ponavljal večkrat izraženih ter bralkam in bralcem Primorskega dnevnika znanih stališč Slovenske komponente Levih demokratov. Le to, glede domnevne »odsotnosti . na pobudah Republike Slovenije«: še vsakič, ko smo od uradnih oblasti Republike Slovenije prejeli vabilo (nazadnje na primer od predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v državnem zboru poslanca mag. Janeza Krambergerja), smo se nanj odzvali. Nepovabljeni pa se nikomur ne vsiljuje- i Mlfi Leva sredina Vesel sem, ko prijatelj Peter Močnik tako vneto zagovarja levosredinski obraz »Slovenske skupnosti«. Vendar se bojim, da ga je v tej vnemi nekoliko zaneslo, ko trdi, da sta tako »Slovenska skupnost« kot južnotirolska SVP ». skupna načrtu Demokratske stranke«. SVP ni povabila svojih volivcev k sodelovanju na nedeljskih volitvah za predsednika in članstvo v ustanovni skupščini Demokratske stranke, kot to dvolično - češ, »stranka sicer ne, pač pa le njeni volivci« - počne vodstvo »Slovenske skupnosti«. Isto velja za stranko Union Valdotaine. To še ne pomeni, da nista verodostojna člana le-vosredinskega zavezništva. Kandidat za predsednika Demokratske stranke Enrico Letta je pred nedavnim napovedal, da bo morala nova stranka takoj ponuditi »dialog z avtono-mističnimi silami, kakršni sta SVP v Boc-nu in Union Valdotaine v Dolini Aosta«. Soglašam z njim. A kar zadeva glavnino volivk in volivcev »Slovenske skupnosti«, vztrajam pri prepričanju, da je njih mesto »v« - in ne »ob« - nastajajoči Demokratski stranki. Ravel Kodrič odprta tribuna Središče Trsta je nesporno slovensko naselitveno območje Kraljevi odlok št. 635 z dne 6. maja 1940 določa v treh odstavkih 18. člena sledeče: 1. »Nelle insegna, nelle mostre, nelle vetrine esterne o interne di qualsiasi esercizio soggetto ad autorizzazione di polizia, deve farsi uso della lingua italiana«, 2. »E' con-sentito l'uso di lingue straniere, pur-che alla lingua italiana sia dato il primo posto con caratteri piu appariscen-ti«, 3. »L'inosservanza di queste dispo-sizioni puo dar luogo a revoca dell'au-torizzazione«. Z novim deželnim zakonom za varstvo slovenske manjšine pa bo prišlo do zanimivih sprememb. V središčih mest ne bo več možno niti to, kar dopušča drugi odstavek navedenega člena pravilnika za izvajanje enotnega besedila zakonov za javno varnost. Trinajsti člen predloga zakona št. 205, ki ga je deželni odbor predložil 28. septembra 2006 pod naslovom »Norme regionali per la tutela della mino-ranza linguistica slovena«, namreč pravi: »Nei territori di insediamento della minoranza slovena di cui all'ar-ticolo 2, comma 2, sulle insegne esposte al pubblico e in tutte le indicazio-ni per il pubblico, comprese le etichet-te sui prodotti agricoli, artigianali e industriali, e ammesso che da parte di as-sociazioni e imprese sia fatto uso, assieme alla lingua italiana, anche di quella slovena«. Benito Mussolini, Francesco Gi-unta in njuni pristaši se lahko veselijo, da bo nekaj takega uspelo toliko desetletij po padcu fašizma, še posebej pa se bodo lahko veselili, ker se bo to zgodilo po zaslugi takozvanih »antifa-šis tov«. Časnikar italijanskega dnevnika, ki je prebral tudi besedilo 2. odstavka 2. člena, je zapisal »(non pero il centro cittadino)«. To po me ni, da bo Kraš ka za -družna banka morala odstraniti slovensko besedilo svoje reklamne table v ulici Ghega (ne vem, če so take table tudi drugod v mestu), izginiti bo moral napis »Dom pritaniških delavcev« na trgu Abruškega vojvode, v ulici 30. oktobra bo moral odstraniti slovenski napis odvetnik Renzo Frando-lič, v uli ci sv. Fran čiš ka ne sa mo Narodna in študijska knjižnica, temveč tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki si sicer vneto prizadeva za uveljavitev slovenskega jezika, in še kdo dru-gi. Če pustimo sarkazem ob strani, moramo ugotoviti, da je v Evropi predpisano varstvo jezikovne raznolikosti in nihče ne sme prepovedati rabe kateregakoli jezika. V Italijanski republiki se lahko predpiše rabo italijanskega jezika v sporočilih, ki so po zakonu obvezna (izvor kmečkih pri-delkov, sestavine kmečkih, obrtniških in industrijskih izdelkov, navodila za rabo zdravil in podobno). Vse ostalo je ustavno nezakonito, kot so ustavno nezakonite določbe zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001, ki onemogočajo ali omejujejo rabo slovenskega jezika na slovenskem naselitvenem ozemlju, da se zadovolji rasistične nestrpneže. Ustavno sodišče Italijanske republike je že v razsodbi št. 62 iz leta 1992 takole opredelilo najnižjo stopnjo varstva (»tutela minima«) priznane jezikovne manjšine, ki izhaja neposredno iz 6. člena ustave in je zato noben zakon ne sme in ne more preklicati: »Sulla base dei principi costitu-zionali e di diritto internazionale ora descritti, non vi puo esser dubbio che la tutela di una minoranza linguistica riconosciuta si realizza in pieno, sot-to il profilo dell'uso della lingua materna da parte di ciascun appartenen-te a tale minoranza, quando si consen-ta a queste persone, nell'ambito del territorio di insediamento della minoranza cui appartengono, si non esse-re costrette ad adoperare una lingua diversa da quella materna nei rappor-ti con le autorita pubbliche«. V slovenskem jeziku se navedena ugotovitev Ustavnega sodišča glasi takole: »Na osnovi ustavnih načel in mednarodnopravnih načel, ki smo jih pravkar opisali, ne more biti dvoma, da je varstvo priznane jezikovne manjšine polno uresničeno, z vidika rabe materinega jezika s strani vsakega pripadnika manjšine, ko dopustimo, da te osebe na naselitvenem ozemlju manjšine, kateri pripadajo, niso prisiljene rabiti v odnosih z javnimi oblastmi jezik, ki ni njihov materin jezik«. Če upoštevamo, da 3. člen ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963 določa »Nella regione e riconos- ciuta parita di diritti e di trattamenti a tutti i cittadini, qualunque sia il grup-po linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive ca-ratteristiche etniche e culturali«, je jasno, da je vsako drugačno ravnanje s pripadniki manjšine, ki ne živijo na ozemlju, ki ga predvideva 2. odstavek 2. člena predloga zakona št. 205 z dne 28. septembra 2006 (t.j. izven ozemlja, ki je določeno po postopku po 4. členu zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001) ustavno nezakonit. Za deželnega zakonodajalca ima seveda ustavni zakon prednost pred rednim državnim zakonom, zaradi česar mora deželni zakonodajalec upoštevati predvsem ustavo in ustavni zakon. Če po eni strani deželni zakonodajalec ne more določati predpisov za državne organe, po drugi strani lahko določa za deželne organe predpise, ki nikakor ne upoštevajo omejitev državnega zakona. Da bo vsakomur jasno: na Oberdankovem trgu in v Pralniški ulici imata Deželni svet in deželno odborništvo napise v vseh štirih deželnih jezikih, čeprav paritetni odbor še ni odločil v smislu 10. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001. In ker je toponomastika po 5. členu deželnega statuta v pristojnosti dežele, je odlok o napisih po navedenem 10. členu v pristojnosti predsednika deželnega odbora. Daje tudi središče Trsta nesporno slovensko naselitveno ozemlje ne manjka dokazov. Leta 1202 je bilo med tržaškimi meščani, ki so prisegli zvestobo beneškemu dožu preko 8 % Slovencev, konec 17. stoletja pol milje od mestnega obzidja (to je razdalja od trga Riborgo do Chiozzovih obokov) niso govorili drugega jezika razen slovenskega (Ireneo della Croce). Leta 1971 so v samem središču Trsta našteli preko 2.000 Slovencev. In končno magistratno palačo še danes obvladujeta Slovenca Mihec in Jakec. Za vsakega logično mislečega pripadnika zvrsti »Homo sapiens sapiens« je jasno, da je vsako omejevanje rabe slovenskega jezika na slovenskem naselitvenem ozemlju samo izraz mednarodno prepovedane in kazensko pregonljive rasne nestrpnosti. Samo Pahor mo ... / MNENJA, RUBRIKE Petek, 19. oktobra 2007 7 frankfurt - Ob robu knjižnega sejma podelili nagrado Jean Amery Nagrajeni Drago Jančar deli optimizem z generacijo novih Evropejcev Nagrado je dobil za knjigo esejev Brioni - Razsvetljena skepsa Jančarja približuje Ameryju, je zatrdil Wallmann FRANKFURT - Pisatelju, dramatiku in esejistu Dragu Jančarju so minuli teden ob robu FrankfUrt-skega knjižnega sejma izročili nagrado »Jean Amery« za leto 2007 za knjigo esejev Brioni. Jančar je v zahvali ob prejetju nagrade dejal, da je vesel in ponosen, ker prejema nagrado, ki se imenuje po globokem, temnem, pogosto globoko obupanem, a vendar neverjetno lucidnem mislecu. Jančarjeva izkušnja sicer ni izkušnja fizičnega in duhovnega trpljenja na robu smrti, bolj je povezana z ironijo zgodovine. Brioni govorijo o dediščini nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita in o današnjem Titovem kultu. V utemeljitvi je založba Klett-Cota, ki nagrado podeljuje, zapisala, da se je Jančar izkazal kot »samostojen mislec, suveren stilist in avtor, ki srednjeevropsko zgodovino sprejema z vsemi njenimi izkrivljenji, da bi obravnaval temeljna vprašanja sodobnega časa«. Nagrada prinaša 12.000 evrov. V ožjem izboru zanjo je bilo še pet avtorjev. Hermann Wallmann je v lavdaciji ob nagradi potegnil vzporednice med merili za umetnino in družbeno odgovornost umetnika - pri nagrajencu in avtorju, po katerem priznanje nosi ime. Pri tem se je naslonil na misel angleškega pisatelja Johna Bergerja, da umetnika ne smeta zvabiti uspeh in čast, ki ju lahko ponudi meščanska družba, temveč prepričanje, da se »najraz- ličnejši ustvarjalni dosežki človekovega uma povezujejo z osvoboditvijo vseh tistih ljudstev na zemlji, ki so bila doslej prisiljena v zaostalost«. Jančar bi bil med zadnjimi, ki bi politično korektno Lepo žrtvoval na oltarju Poštenosti, je poudaril Wallmann, ki je v nadaljevanju podal izčrpno analizo širšega Jančarjevega pisateljskega opusa ter pri tem navedel vrsto referenc na znana svetovna literarna imena. V knjigi Brioni pisatelj ne sledi literarnemu projektu, temveč, obratno, srhljivemu iskanju doma, ki se mu je pripetilo po slovenskem »preobratu«, analizira Wallmann in navaja obsežne citate iz Jančarjevih esejev. V naslovnem eseju avtor celo na »rajskem otoku« zazna ostanke Titovega gospostva, pod katerim je »odletela marsikatera politična glava«. Wallmann je Jančarja označil za pisatelja, ki ne le reflektira obrt življenja z epsko nepodkupljivostjo, temveč vedno znova premišlja tudi lastno pisateljsko obrt. V svojih esejih vedno znova govori o tem, da so prav intelektualci in pisatelji v preteklosti pripravili tla za sovraštvo in nasilje, pregon in iztrebljenje. Ta razsvetljena skepsa Jančarja približuje Ameryju, ki je leto pred svojo prostovoljno smrtjo v tekstu »Revision in Permanenz« (Revizija v permanen-ci) opredelil »samoovadbo v dvomu«. Wallmann je v nagovoru med drugim še pouda- ril, da Jančar ne sodi med kakšne »obrobne« avtorje ali v katero izmed »antologij iz JV Evrope«. Jančarjeva »centralna« pristojnost leži v njegovi načitanosti po svetovni književnosti; v tem, da mo-derira pogovor med knjigami, in v tem, da breztežno povezuje fiktivno z dokumentarnim, miselno igro z raziskovanjem, preteklo s sedanjim, pravično z lepim. V besedah zahvale pa je lavreat še dejal: »S svojo izkušnjo se nikoli ne bi mogel odpovedati katerikoli kulturi in se bati kateregakoli naroda kar tako, v celoti. Bolj se še danes bojim človeških mediokri-tet in svetlih, odrešilnih idej, ki se spreminjajo v svoje nasilno nasprotje. Zato mi je bolj kakor družbeno in etično moraliziranje blizu znamenita triada: šala, ironija in globlji pomen.« Resnice o življenju Je-ana Ameryja, njegovi dvojni identiteti, literarni ustvarjalnosti in premišljevanjih z roba med življenjem in smrtjo ne smemo pozabiti. Ne smemo pa pozabiti tudi nekaj, kar je doživela pisateljeva generacija: nov, odprt svet. Pisatelj deli optimizem z generacijo novih Evropejcev, generacijo odprtih, radovednih in ustvarjalnih ljudi, ki se veselijo novega življenja na stari celini, kjer končno ljudje, blago in ideje na zemlji potujejo svobodno kakor na nebu oblaki, nemirni nebeški popotniki, je sklenil Jančar. (STA) odprta tribuna - Po petnajstih letih spet zaživela misel o samostojni upravni enoti na Krasu O novi »Kraški občini« O kraški občini se je že veliko pisalo. Politična stališča so danes deloma različna od tistih izpred petnajst let: takratni pobudniki ali podporniki so danes včasih javno nasprotni pobudi. Takratni in tudi današnji komunisti, so preko Stojana Spetiča in vodstva SKP od začetka jasno povedali, da je treba biti zelo dobro informirani in previdni, ker bodočnost ni nujno rožnata in so proti delitvi manjšine. Ana-marija Kalc je takrat zahtevala večje pristojnosti za rajonske svete. Takratna predsednika kraških rajonskih svetov, Silvana Moro na Opčinah in Dušan Križman na Proseku nista bila prav nič navdušena nad pobudo, saj je slednji zahteval pojasnitev vseh pravnih aspektov, prva pa je bila mnenja, da bi nova občina še zaostrila odnos med mestom in okolico ter med Slovenci iz Krasa in onimi iz mesta. Današnja stališča tržaške Marjetice in Levih Demo kra tov ali le vice na sploš no so še kar dosledna, a ne v prid nastanku nove občine. Kaj meni desnica, je že leta 1992 povedal, in prav pred kratkim ponovno potrdil, listarski veljak Gianfranco Gambassini, ki je ostro proti delitvi Krasa od mesta: v preteklosti, da ne bi bil Trst obkoljen od "slavokomunistov", danes pa, ker bi bilo zgrešeno pojmovati Kras samo kot "slovensko območje". Nekaj podobnega, kar je zanimivo, menijo tudi nekateri slovenski predstavniki, ki so proti "getizaciji" Slovencev na Kras. Z različnimi odtenki, a z istim ciljem med desnico in levico. Zgodovinski presek in opis prvih pobud za nastanek samostojne uprave na tržaškem Krasu, vse od leta 1868, je tudi takrat obeležil prof. Samo Pahor. Kako pa stranka Slovenske skupnosti in njeni predstavniki? Tudi v tem primeru smo priča 15-letni doslednosti, ki je razvidna iz javnih posegov. Ta krajša obnova, z dodatno obrazložitvijo na novo nastalega položaja, skuša biti tudi poskus, da podam nekaj misli na dušo sedanjega odgovornega urednika Primorskega Dnevnika, ki je upravičeno zahteval, da se mu konkretno in resno utemelji zahtevo. Če mi ne bo uspelo, bom vsaj dodal košček demokratični razpravi. Novembra 1992 sem dokončal izkušnjo rajonskega svetovalca na Vzhodnem Krasu, kandidiral sem za mestni svet, v katerega sem vstopil decembra 1993, v stranki pa sem imel funkcijo podtajnika. Tako sem takrat pisal v posegu na Primorskem Dnevniku 26.11.1992 pod naslovom "Kra-ševcem priznati večjo avtonomijo". V njem je tudi takole rečeno: "Zaradi posebne specifike in precej podobnih značilnosti, ki jih ima celoten kraški predel tržaške občine, je torej popolnoma upravičeno, da se temu delu ozemlja priznajo največje možne pris-toj nos ti in da pri de do tis te avtono mi -je krajevnih uprav, o kateri je pisano tudi v tržaškem občinskem statutu". In dalje: "Zakon št. 142/90 o krajevnih upravah daje možnosti referenduma in odcepitve na osnovi ljudske volje ali v soglasju z upravami. Moramo pa povedati, da podroben pravilnik za uresničitev tega zakona ni bil še izdelan. Na osnovi deželnega statuta je edini pristojni organ za ureditev krajevnih uprav Dežela FJK, ki mora, če hoče, izdelati poseben zakon v tem smislu. Zbiranje podpisov ima torej velik psihološki učinek in značaj političnega pritiska, nima pa še pravnega pomena". Danes je pravno sredstvo nared, saj je že pred le ti Deže la FJK izgla so-vala zakon o referendumu za nove uprave, ki je bil tudi že izkoriščen. Dežela pa, sicer sedanja uprava, je še dodala vsaj tri pravne in politične izzive za zahtevo po novi kraški občini, ki stoji danes na novih, še bolj resnih temeljih kot čisto politično-uprav-ni protest Kraševcev iz leta 1992. Prva novost je deželni zakon o krajevnih upravah, ki nudi izdatno materialno pomoč tistim občinam, ki se združijo v tako imenovane "Aster". Pri nas je edina taka oblika uprave občina Trst, ki lahko koristi izdatna sredstva tudi za razvoj Krasa, a jih ne uporablja. Ostale občine tega ne morejo storiti, ker med petimi izmed njih, kar je minimalno število za take pobude, ni ozemeljske kontinuitete. Če bi imeli samostojno kraško občino, bi se ta lahko povezala z ostalimi občinami v tržaški pokrajini in bi vsi skupaj, od Nabrežine do Doline, ali imeli novo občino s sosveti, ki bi štela 36.000 prebivalcev, skoraj kot Gorica, ali pa združenje občin, ki bi koristilo deželne prispevke, ker bi imeli skupne storitve. Sedanja deželna uprava je torej spodbudila nastanek nove enote za boljše ko-rišče nje sredstev, če bi tudi ostale ob -čine to zanimalo. Druga novost je razprava okoli obnove Kraške gorske skupnosti. Gre za programsko obvezo predsednika Il-lyja, pri kateri imajo politične sile večine različna gledanja: za nekatere je nepotrebna ustanova, ki bi samo trosi la de nar; za dru ge je ustano va, ki bi jo lahko kmalu pokopala državna reforma gorskih skupnosti, ki je namenjena samo območjim nad 600 metri višine; za tretje je ustanova, ki ne sme biti očitno prikrojena na kožo manjšini, saj je bil tudi predložen popravek s strani svetnika LD, ki bi dejansko one mo go čil na sta nek KGS. Naša Dežela ima pri zadevi primarno pristojnost, torej lahko odloča tudi drugače kot država in si ustvari gorske skupnosti po potrebah ljudi. Nedvomno pa je, da je lahko KGS edina javna ustanova, ki bi, vsaj deloma, izvajala naloge nove uprave na Krasu. V omejeni obliki, ker ni občina. Bila bi lahko pobudnik razvoja krajevnih gospodarskih dejavnosti, ki so danes močno zapostavljene, v škodo prebivalcev, teritorija in, konec koncev, same tržaške občine, ki očitno privilegira prostor za reziden-čne naselitve namesto, da bi ga razvila tudi v gospodarskem smislu. Jasno je, da bi v primeru nove občine bila KGS ne potrebna, ker bi ime la le del pristojnosti nove uprave. Tretji faktor, ki ga je sedanja deželna uprava dodala je ustanovitev območji posebnega varovanja iz vidika varstva okolja (ZPS in SIC). Gre za evropsko normo, ki sta jo Italija in FJK dolga leta zanemarjala in ki je padla na glavo vsem, deželna uprava pa ni ničesar storila, da bi omilila njene posledice, saj je le zad nji tre nutek in ne kri tič -no sprejela študij in direktive privatnega združenja za zaščito ptic in narave, kateremu je država že pred leti poverila nalogo, da poišče območja zaščite, ki niso potem bila več posodobljena. S tem je deželna uprava onemogočila katerokoli običajno dejavnost na celem Krasu, torej na naselitvenem ozemlju manjšine. Dejstvo, da so pred par dnevi odobrili pravilnik, ki dovoljuje sečnjo, pašo, popravljanje kraških zidkov, čiščenje poljskih poti in mlak je dokaz, da do tega pravilnika stvar ni bila urejena. Za vsak drugi poseg, ki je tipičen za kmetijska območja od Brd naprej, kot so melioracija, sprememba kulture, prenašanje zemlje in podobno, so pri nas potrebne težke in zelo drage študije, ki v bistvu uničijo po navadi nizko korist, ki jo dajejo kmetijske dejavnosti. Na nekem javnem zasedanju je predstavnik WWF jasno povedal, da tudi tak pravilnik gre proti evropskim normam, ki zahtevajo omenjene študije tudi za minimalni poseg, kot je košnja zaščitenega travnika. Torej verjetna pritožba in Kras pod steklom, neuporaben, na razpolago samo izletniku za pašo oči, seveda dokler ne podivja v džunglo ali ne zgori. Tipična meščanska drža, ki pogojuje Kras od nastanka Trsta in občine. Dežela bi lahko pri tem opravila posodobitev študiji in načrtov, ter se postavila v stik z evropskimi forumi, a gre za drago in dolgo delo, ki ga ne bo opravila uprava na koncu mandata. Omenjena ureditev izniči vsak prispevek iz evropskih skladov za razvoj teritorija, pri katerih so potrebni tudi manj ši posegi. Brez samostojne kraške uprave, v povezavi z ostalimi občinami območja, ob popolni negibnosti sedanje tržaške občinske uprave, ki samo uživa pri tem imobilizmu, kdo bo poskrbel za pritiske na Deželo in na evropske forume, da pride do sprememb in olajšav v korist naravnega razvoja ljudi na Krasu? Tudi KGS, ki če bo nastala, bo po koncu mandata sedanje deželne uprave, ne bi bila kos položaju. Torej nov poseg deželne uprave, ki pelje vodo na mlin zagovornikov nove občine. Za konec, ob robu, pomislimo na milijonske zneske, kijih občina Trst ni nikoli koristila iz evropskih skladov za obmejna območja in gospodarski, kulturni ter družbeni razvoj njenega kraškega teritorija. Verjetno nalašč. Na primer majhna občina Zgonik prejme, v sorazmerju z velikim Trstom, več desetkrat višje zneske iz evropskih projektov. Privilegij? Ne, samo prošnja in sposobnost. KGS bi lahko koristila le nekatere iz teh skladov, ker nima splošnih pooblastil kot občina. Zato je logično in naravno, da si občani želijo svojo samostojno upravo. Mimo zapostavljenja pri storitvah in javnih delih, pri katerem trpijo bolj priseljenci iz mesta, ki so naenkrat obubožani za vse, kar so prej imeli, kot pa domačini, ki so itak navajeni na stoletno brezbrižnost mesta do podeželja. O reformi rajonskih sosvetov za njihove večje pristojnosti ni zakona, ki bi to omogočal, tako da ljudem ne ostane nobena druga oblika protesta. Seveda imajo podporniki nove občine različne vzgibe. Nekaj jih pa združuje: vsi si želijo boljše okolje, boljši razvoj naselitvenega območja in bolj sodobne ter popolne storitve. Kdor na Kras pride samo za prenočitev ali za vi-ken de, dru gače pa živi ter de la v mes -tu, si lahko teh problemov ne postavlja, vsaj do prve snežne ali drugačne ujme, ko ostane brez elektri ke, poči šče -nih poti, zdravstvene oskrbe, oziroma ko potrebuje plin ali greznico, pa ju ne dobi, ker občina ju ni napeljala. Kar se pa tiče izvoljenih slovenskih predstavnikov v mestu brez Krasa, analiza mestnih volišč dokazuje, da je na skupni listi to vedno možno, saj je samo stvar preferenc, ki jih imamo dovolj tudi v mestu. Seveda je lahko problem kateri in čigav kandidat bo to dosegel, a to je problem političnih strank. Število izvoljenih pa ne bistveno vpliva na uspešnost manjšine pri svojih zahtevah. Dežela in občina to dokazujeta: en svetnik v večini velja več kot pet v opoziciji. Seveda, če je delaven in posluša potrebe ljudi ter če si pridobi ugled pri upravi. V nasprotnem primeru tudi več svetnikov v večini ne prinese velikih dosežkov. Da pa bi bili Slovenci potisnjeni le na Kras, ne drži: samo perverznost sistema zakona številka 38 iz leta 2001 in kasnejše odločitve so dejansko ukinile zaščito Londonskega in Osimske-ga sporazuma, kije določala zaščito jezikovnih in drugih pravic tudi na Velikem Trgu. Na Krasu pa smo Slovenci že v manj ši ni zara di no vih hiš, ki so se gradile po volji države ali tržaške občine. Če se Slovenci omejimo na Kras in se v mestu potuhnemo, je zaradi naše volje, ne radi drugih. Župan Sardoč ima prav: Vox populi, vox dei. Pustimo prebivalce tržaškega Krasa, da se izrečejo brez nepotrebnih in večkrat sebičnih volilnih ra-čunic strank ali politikov. Bodimo jim kvečjemu ob strani za posvet, za pomoč pri informiranju ali tudi za umestno in utemeljeno kritiko. Samo popolna in jasna informacija, ne pa pavšalna kritika s strani tistega, ki samo čaka na napake nasprotnika, da ga utopi, sam pa ničesar ne stori za boljšo ali popolno, tudi popolnoma drugačno informiranje ljudi, lahko pripelje do razumne in premišljene odločitve. Ljudje so danes, hvala Bogu, toliko izobraženi in zreli, da se bodo znali pametno odločiti. Peter Močnik 1 6 Četrtek, 18. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 18. slovenski slavistični kongres - Živeti mejo Po slovesnem začetku pozornost sodobnim multikulturnim vprašanjem Za življenjsko delo nagrajena Pavle Merku in Sergij Šlenc - Danes nadaljevanje v Narodnem domu Ob prisotnosti številnih gostov, političnih predstavnikov, literatov, predvsem pa preko sto petdesetih slovenis-tov in slavistov so v tržaškem Kulturnem domu včeraj slavnostno odprli 18. slovenski slavistični kongres, ki nosi kot znano naslov Živeti mejo. Uvodni slovesnosti je sledil celodnevni posvet, ki se bo danes (med 9.30 in 17. uro) nadaljeval v veliki dvorani Narodnega doma. Kongresnike je uvodoma nagovorila glasba: flavtistka Sara Bembi, gojen-ka Glasbene matice (iz razreda prof. Erike Slama), je izvedla dve skladbi Pavleta Merkuja, kije sedel za predsedniško mizo, saj sta bila s slovaropiscem Sergijem Šlencem častna gosta včerajšnjega odprtja. V imenu organizacijskega odbora je prisotne nato pozdravil njegov predsednik Boris Pangerc. Kongres so s svojo prisotnostjo počastili res številni gostje, diplomatski in drugi politični predstavniki, zastopniki ustanov, ki so gmotno ali moralno podprle kongres, pred mikrofon pa so bili povabljeni deželni odbornik za kulturo Roberto An-tonaz, rektorica Univerze na Primorskem Lucija Čok in dekan tržaške filozofske fakultete Stefano De Martino. Slednji je prinesel pozdrav rektorja Univerze v Trstu Francesca Peronija in izrazil prepričanje, da predstavlja tak kongres pravi korak na poti zbliževanja in brisanja mej. Rektorica Lucija Čok pa je dejala, da je Trst pravi kraj za pogovor o multikulturnih temah, in opozorila: odpiranje v svet, dialog s sosedom Slovencev ne bo obubožal, nasprotno, bodočnost je v spoznavanju drugačnega, tudi v odločanju za alternative, ki jih ta ponuja; a samo v primeru, da bomo znali ohraniti zgodovinski spomin, ki predstavlja nenadomestljiv material za gradnjo prihodnosti. Potrebo po zbliževanju je omenil tudi deželni odbornik Roberto Antonaz, ki je opozoril na večjezičnost dežele FJK in izrazil upanje, da bo kongres vsaj simbolično pozitivno vplival na nelahko pot zakona za Slovence, ki je v teh dneh v razpravi v deželnem svetu. Na razveseljivo dejstvo, da se meje resnično brišejo vsaj med slavisti, je opozoril osrednji govornik, predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Košuta. O tem priča imenovanje tržaškega Slovenca na predsedniško mesto, izbira, da se letošnji kongres odvija v Trstu (in tako že drugič zunaj državnih meja), kongresni spored, v katerem se prepoznava tudi čezmejna slavistika. Naj vsaj med slavisti odpadejo ločnice v glavah, da bomo z matičnim srcem in zamejsko kožo vsi del bratskega tkiva istega nacionalnega telesa, je kongresni-kom za že lel Ko šu ta. Letošnji kongres nosi naslov Živeti mei o in i e zato po eni strani posvečen sodobnim multikulturnim vprašanjem, njihovim jezikovnim in literarnim inačicam, po drugi pa štiristoletnici prvega italijansko-slovenskega slovarja. Enainštirideset referentov je in bo o teh temah razpravljalo v sklopu petih sekcij, njihovi referati pa so objavljeni v štiristo strani obsegajočem zborniku. Ob tem so na sporedu tudi predstavitve knjig in slavističnih projektov. Košuta se je iskreno zahvalil organizacijskemu odboru s predsednikom Pangercem in tajnico Marijo Besednjak na čelu za opravljeno delo, ter ustanovam, ki so pripomogle k izvedbi kongresa, v prvi vrsti Deželi Furlaniji-Julijski krajini, Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, generalnemu konzulatu RS v Trstu, Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki je skozi vse leto nudila logistično in organizacijsko pomoč, Zadružni kraški banki za znatno finančno podporo, tržaški in primorski univerzi za pokroviteljstvo, Začetek kongresa je bil slovesen kroma Slavističnemu društvu Trst - Gorica -Videm, Skladu Zora in Libero Polojaz, tiskarni Graphart itd. Sledila je izročitev posebnih priznanj za življenjsko delo, ki ju je Slavistično društvo Slovenije podelilo Pavle-tu Merkuju in Sergiju Šlencu (utemeljitvi je prebrala Loredana Gec, objavljamo pa jih v celoti na drugem mestu) Spored 18. slovenskega slavističnega kongresa je v jutranjih urah predvideval tudi dve okrogli mizi. Na prvi so sodelovali štirje člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ciril Zlobec s svojim »heretičnim« razmišljanjem (ponujajo nam zavajajočo podobo blagostanja in multikulturnosti, v resnici je svet s kulturo vred podvržen borzni civilizaciji špekulacij), Matjaž Kmecel (pesniki meje živijo in jih ne spreminjajo v ograje), Alojz Rebula (mejnost je naša slovenska usoda, za nekatere blagor, za marsikoga psihološko prekletstvo) in Boris Pahor (če želimo rešiti slovensko identiteto v njeni totalni eksistenci, moramo pomisliti na novo sintezo, ki nam jo sugerira Kosovel: Evropejci po duhu in ljubezni, a s svojim lastnim obrazom). O književnosti v stiku so raz- pravljali Boris Paternu (Petrarkov sonet in kultiviranje slovenske poezije), Aleksander Bjelčevič (Trubar in vprašanje Jezusove realne prisotnosti v evharistiji), Matjaž Zaplotnik (Tassov osvobojeni Jeruzalem in Prešeren) ter Marija Pirje-vec (Prešeren in Mazzini). Popoldanski del je bil bolj primorsko uravnan: Fedora Ferluga je spregovorila o Dragotinu Ketteju in njegovem doživljanju Trsta, Janez Vrečko o Kosovelovem futurizmu, Nada Dukič o Bartolovi prozi, Marija Mercina o vlogi Trsta v ustvarjanju Cirila Kosmača, Loredana Umek o poteh tržaškega romana, Vladka Tucovič pa o istrski sodobni slovenski književnosti. Na svoj račun so prišli tudi pedagogi, saj so Milena Mileva Blažič, Nataša Špolad Manfreda in Sonja Žilavec Nemec posredovale svoje izkušnje na področju poučevanja književnosti v enojezičnem in dvojezičnem okolju. Kongres se bo kot rečeno danes nadaljeval v Narodnem domu z bogatim jezikoslovnim in slovaropisnim sporedom, knjižnimi predstavitvami in okroglo mizo o zamejski mladinski književnosti. Poljanka Dolhar Pavle Merku' za življenjsko delo Pavle Merku' je nad pol stoletja živo prisoten v kulturnem življenju Trsta in celotnega slovenskega prostora kot glasbeni ustvarjalec, etnomuzikolog, esejist, recenzent, folklorist, dialektolog, jezikovni zgodovinar, imenoslovec. Primarno zanimanje za glasbo, splošna kulturna radovednost in prirojeno zanimanje za svet prednikov so ga ob pripravi radijskih oddaj sredi šestdesetih let usmerili v zbiranje pesmi pri Slovencih v Italiji, to pa je preraslo v zbiranje povedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je kasneje objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (1976), ob njem pa se je dolgoročno usmeril v slovenistične, večinoma jezikoslovne vode. V več kot sto iskrivo napisanih poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankih ter poldrugi desetini samostojnih knjig se je poglobljeno ukvarjal s številnimi ključnimi vprašanji slovenskega jezika na zahodni meji. Tako je razmišljal o kulturnih in družbenih razsežnostih organskih govorov ter se vračal k ogroženemu terskemu narečju, predstavil vrsto rokopisov in arhivskih podatkov, ki osvetljujejo lastnosti, razvoj in družbeni položaj slovenskega jezika, največ pozornosti pa je posvetil raziskovanju osebnih in zemljepisnih lastnih imen na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ter opozarjal na sledove slovensko-furlanskega stika (Slovenski priimki na zahodni meji, 1982; La toponomastica del Comune di Duino-Aurisina, 1989; La toponomastica dell'Alta val Torre, 1997; 1300 primorskih priimkov, 2004; Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, 2006). Nekatere Merkujeve knjige se že uvrščajo med temeljna področna dela, njegova ustvarjalnost in samozavestni nastop pa med znamenja slovenske fizične in kulturne navzočnosti v Trstu. Sergij Šlenc za življenjsko delo Sergij Šlenc veja za enega osrednjih slovenskih slo-varopiscev in za eno najpomembnejših osebnosti slovenske italianistike. Delu z italijanskim jezikom se je zapisal pred petimi desetletji, najprej kot lektor italijanščine na beograjski univerzi, nato pa do upokojitve ob koncu osemdesetih let kot višji predavatelj na italianistiki ljubljanske Filozofske fakultete. Vseskoz se je udejstvoval tudi kot prevajalec strokovnih in leposlovnih besedil iz italijanščine v slovenščino in obratno. Njegov življenjski projekt je monumentalni slovar v dveh zvezkih: italijansko - slovenski del je izšel leta 1997, slovensko - italijanski pa leta 2006; v obeh knjigah skupaj je obdelanih več kot 160.000 gesel. Slenčevo leksikografsko delo odlikuje obsežnost izbora gesel in poglobljenost njihove obdelave pa tudi izvirnost predstavitve gradiva. V časih, ko slovarji nastajajo kot rezultat tim-skega dela večjih skupin strokovnjakov, si je komaj še mogoče zamišljati, kako lahko za takšnim podvigom stoji en sam človek. Slenčev slovar pomeni izjemen in trajen prispevek k medsebojnemu spoznavanju slovenske in italijanske kulture, ki bo služil številnim rodovom ljubiteljev in strokovnjakov. spremljevalne pobude - Obogatitev kongresa Razstave, predstavitve, sejem V Kulturnem domu je bilo včeraj zelo pisano in živahno Šole so pripravile zanimivo razstavo kroma Organizacijski odbor pomembnega dogodka je k sodelovanju povabil slovenske šole s postavitvijo priložnostne razstave, ki naj bi v določenem smislu obnovila vsebine slovesnosti ob 60letnici slovenskega šolstva v Italiji. Sodelujoče šole iz dežele FJK so s fotografijami, publikacijami in izdelki predstavile svojo dejavnost in zgodovino. Pisani panoji, glasba in video so v atriju Kulturnega doma dodatno popestrili živo dogajanje. Večstopenjska državna slovensko-italijanska dvojezična šola v Špetru je bila prisotna s prikazom projekta za večjezičnost, publikacijami Zavoda za slovensko izobraževanje o beneški etnografski literaturi, plakati in risbami. Didaktično ravnateljstvo Dolina je poleg šolskih glasil in gradiva o preimenovanju vrtcev razstavilo zanimive kartonaste zgibanke. Med raznovrstnimi izdelki so izstopale tudi elegantne vezene voščilnice pedagoškega in družboslovnega liceja A.M.Slomšek, ki je obenem predstavil dokumentacijo o raznih vgojnih projektih in izdelke lutkovne delavnice. Dijaški dom Srečka Kosovela je predstavljal priročnike o dvojezičnem vzgajanju otrok in DVD o povojni stvarnosti, ki je nastal v okviru tečaja filmografije. Zastopani so bili tudi znanstveni licej Prešeren, nižje srednje šole I.Gruden-Nabrežina, S.Kosovel-Opčine in Pro-sek, S.Gregorčič-Dolina, Ciril in Metod-Sv.Ivan (slednja je s svojim glasbenim laboratorijem poskrbela tu- di za glasbeno kuliso celotne razstave), I.Cankar-Sv.Jakob z lepimi slikami v stilu pisanih vitraž, trgovski tehnični zavod Žiga Zois, osnovne šole iz Barkovelj, Katinare, Sv.Ivana, Sv.Jakoba, Škednja, večstopenjska šola v Doberdobu, ki je razstavila tudi keramične izdelke. Med spremljevalnimi dogodki gre omeniti predstavitve knjig, uprizoritev monodrame Devetsto-pro-dukcije SSG in nenazadnje še knjižni sejem, pri katerem so sodelovale založbe ZTT, Mladika, Rokus, DZS, beneška društva KD Ivan Trinko, Zadruga Most, Ro-zajanski dum, Študijski center Nediža, KD Rečan s svojimi izdajami, založba Novi Matajur in revija Galeb za mladinsko literaturo. Založbe ZTT, Mladika in Mohorjeva družba so obenem prispevale knjige za kongres-nike in s tem izrazile svoje pokroviteljstvo. Tudi starejša književnost je našla svoj prostor v okviru kongresa; v atriju Kulturnega doma so namreč razstavili izvirnik Alasijeve knjige »Alfabeto historico« (izšel leta 1622, v italijanščini napisani in nabožni uporabi namenjeni leksikon človeških grehov in kreposti), iz zasebne zbirke. Pater Gregorij Alasia da Sommari-pa je v določenem smislu protagonist letošnjega kongresa »Živeti mejo«, ki poteka ob 400letnici izdaje njegovega, prvega italijansko-slovenskega slovarja (izšel v Vidmu leta 1607). (ROP) / TRST Petek, 19. oktobra 2007 9 nova »kraška občina« - Repentabrski župan o novi samostojni upravni enoti na Krasu mm •V • ■ V« • Krizman o novi obam: »Preveč čustev, premalo številk« Govoriti o novi občini je lepo in prav, narediti pa je malce težje »_ Repentabrski župan Aleksij Križman je takole zaobjel dosedanje dogajanje o ustanovitvi nove samostojne upravne enote na Krasu: »Govoriti o novi občini je lepo in prav, narediti pa je malce težje.« Katero bi bilo vaše izhodišče? »Izhajajmo iz potreb. Če izhaja potreba po novi občini iz želje in zahteve po boljšem funkcioniranju in po boljšem upravljanju v posameznih krajih na določenem ozemlju, to je v redu. Drugo vprašanje pa je, kako te želje in zahteve potem uresničiti. To je, kako organizirati, financirati in konkretno postaviti na noge novo upravno strukturo. Gre za čisto praktični aspekt.« Nekateri menijo, da obstaja ob željah in načinu, kako te želje uresničiti, tudi politični aspekt. Ali res? »Gotovo. Politično gledano bi bila ustanovitev nove občine na Krasu lahko dvorezna.« V kakšnem smislu? »Nova "kraška občina" bi po eni strani zajemala in torej združila večji del Slovencev, po drugi pa bi od teh odrezala vse v Trstu bivajoče Slovence. Obstaja pa še vsaj en velik pomislek.« Kateri? »Sploh ni rečeno, da bi novo "kraško občino" vodil Slovenec ali Slovenka. Vprašljivo je celo, ali bi novo občino upravljala Slovencem naklonjena uprava. Na primer levosredinska uprava.« Ste pa res črnogledi. »Nabrežinska izkušnja zna biti zelo poučna. Zato opozarjam: nikjer ni matematično rečeno oziroma izračunano, da bi "kraška občina" bila tudi "naša občina". Ob prebiranju novic o novi občini pa me žulijo tudi druge številke.« Katere? »Tiste o številu osebja.« So, sodeč po vaši dolgotrajni upraviteljski izkušnji, zgrešene? »Številke o zaposlenih in službah so popolnoma brezzvezne.« Zakaj? »Ko mi nekdo reče, da bo v novi občini en geometer dovolj za opravljanje te službe, mu na podlagi naše upravne prakse odgovorim, da imata naša in zgoniška občina, ki sta mnogo manjši od morebitne "kraške občine", tri geometre! Iz tega konkretnega primera se da marsikaj sklepati.« Na primer? »Pomeni, da ni nihče podrobno analiziral dejanskih potreb in organizacije nove občine. Skratka: po mojem mnenju so to le lepe želje.« So uresničljive? »Zelo težko. Zadeva ne stoji gospodarsko pokonci. Pomislite samo na ozemlje od Bazovice do Križa. Na katere gospodarske dejavnosti na tem območju bi se lahko opirala nova občina? Na sinhrotron pri Bazovici in znanstveni park pri Padričah. To je vse. Pa bi se morali vprašati: koliko prinese sin-hrotron tržaški občini? Ali občina z njim nekaj pridobi, ali pa izgubi? To bi morali analizirati. Na ta vprašanja bi morali pobudniki nove občine dati odgovor. Brez teh odgovorov je kot govoriti v prazno... « Ste pa res hudi... »Mislite? Ponudim vam preprost primer. Domeniva se za ustanovitev podjetja. Prodajalo bo pohištvo. Pa vas vprašam: ali bomo prej naredili nekaj računov? Na primer: kje bomo kupili material? Bomo delali mi vse elemente, ali samo polovico? In koliko bo stalo? Že ta preprost primer kaže, kako pomembna je analiza stanja.« Pravite, da je pobudniki nove občine niso naredili? »Pravim, da ni mogoče govoriti na pamet ljudem, ki preprosto ne vedo, katere so konkretne zahteve administracije občine. Ne vedo, kaj vse se suče okrog upravljanja občine.« Pa poskusimo to razčleniti. Kaj je potrebno za upravljanje občine? »Potrebna je celotna upraviteljska Repentabrski župan Aleksij Križman kroma struktura: od tajništva do socialnih služb, od tehničnih služb do odvoza odpadkov. Praktično vse, kar omogoča upravljanje občinskega ozemlja.« Koliko občinskih uslužbencev ima vaša občina? »Občina šteje 850 prebivalcev in ima 12 uslužbencev. Nekateri delajo izključno za našo občino, nekateri v konvenciji z zgoniško občino. Vsekakor gre za dvanajst ljudi. Njihovo delo je bistveno.« V kakšnem smislu? »Ker gre za konkretno delo. Število občinskih svetnikov na primer ni bistveno, ker svetnik ne dela. On le "svetuje", in pri tem se njegova naloga konča. Isto velja za župana. Župan na primer ne podpisuje pogodb. Župan danes daje smernice. Sklene, kaj je treba narediti, in pika! Ter se nima nato več vmešavati v operativno in birokratsko delo. To opravi osebje.« Ali zato tako poudarjate vlogo uslužbencev? »Seveda. Občinsko osebje ima veliko, pomembno vlogo. Ampak kader je treba formirati, ga poklicno usposobiti in nato sproti izpopolnjevati. Od kje bo nova občina črpala to osebje?« Kako bi vi odgovorili na to vprašanje? »Ko bi tržaška občina izgubila del ozemlja in prebivalstva, bi imeli prav sedanji tržaški občinski uslužbenci možnost, da zaprosijo za premestitev v novo občino. Ampak: treba bo ustanoviti tehnični urad, formirati osebje drugih uradov. Gre za zahtevno in dolgo pripravljalno delo, ki tudi stane. Od kod denar?« Pobudniki trdijo, da naj bi denar za prve dejavnosti posredovala dežela. »Tega ne vem, in me tudi relativno zanima. Sem župan občine, ki funkcionira, in ne bi bilo umestno, da bi se vmešaval v probleme drugih.« Ampak problemi drugih lahko postanejo tudi »vaši« problemi: na vaških sestankih za referendum za novo občino je bila iznesen tudi predlog o združitvi kraških rajonov tržaške občine z drugimi okoliškimi občinami. Ali bi se lahko združili z vašo občino? »Ne!« Zakaj ne? »Ker naši občani tega nočejo.« Ste v to prepričani? »Seveda!« Zakaj nočejo? »Če nam ne uspe združitev z Zgo-nikom, s katerim imamo celo vrsto skupnih služb, naj bi se združili z občino, ki je sploh še ni? Zakaj po vašem mnenju združitev ni mogoča? »V določeni meri zaradi kampa-nilizma. Pa tudi zato, ker se v majhni občini lahko neposredno obrneš na župana, na podžupana in občinsko strukturo, kar pa se v "kraški občini" ne bi dogajalo.« Pobudniki nove občine trdijo drugače: pravijo, da bi se lahko občani nove občine obračali na župana kar po cesti ali v baru... »Tako pravijo, vprašanje pa je, ali bi se to dogajalo tudi v vsakodnevni praksi.« Nova občina vam prav ne leži pri srcu... »Ker je vsa zadeva zelo površno nastavljena: brez jasnih in točnih temeljev. Manjka izdelan načrt o novi občini. Ne pravim, da je ustanovitev nove občine nemogoča, trdim pa, da bo zelo težko do nje priti. Dvomim, da se bo lahko tržaška občina odrekla vsega svojega zaledja. Ob gospodarskih pomislekih obstaja tudi ta politični pomislek.« Kako shaja vaša občina? »Precej dobro. Ali bolje: relativno dobro. Denarja je sicer vedno manj, kljub temu pa nočemo dvigovati davkov. Dodatka Irpefa nimamo; davek na nepremičnine ICI je na najnižji točki...« Koliko znaša? »Štiri promile. Varčujemo pač na vseh področjih.« Koliko vam prinaša tovorni terminal na Fernetičih? »Gre za dejavnost, ki naši občini mnogo pomeni. Bodisi za smetarsko službo, bodisi za davek ICI. Prinese kakih 20 do 25 odstotkov naših prihodkov.« Koliko znaša občinski proračun? »Poldrugi milijon evrov.« S tovornim terminalom imate zadnje čase nekaj težav. Preureditev v logistični center tržaškega pristanišča beleži zastoj... »Da. In že spet ima pri tem prste vmes tržaška občina, ki noče prodati svojega deleža Pristaniški oblasti, da bi postala večinski delničar družbe in upravljala terminal.« Že spet tržaška občina, od katere naj bi se kraška rajona odcepila... »Saj ne rečem, da niso pomisleki in zahteve prebivalcev obeh kraških rajonov upravičeni. Ko me v Bazovici vprašajo, koliko plačate dodatka davka Irpef in davka na nepremičnine ICI v vaši občini, ter izvedo, da naši občani ne plačujejo dodatka Irpef in da je davek ICI pri nas nižji kot v tržaški občini, je povsem logično, da se znesejo nad tržaške upravitelje, ki jih zasipavajo z davki. Ampak: to je čustven odgovor na določeno situacijo, ne pa realen.« Kakšen naj bi bil realen odgovor? »Realen odgovor temelji na številkah. Projekt o morebitni novi občini je treba graditi na številkah. Kaj pa če bi številke pokazale, da bi v novi občini živeli nič boljše kot živijo sedaj v tržaški? Ko bi bil jaz pobudnik podobne akcije... « Ko bi vi bili pobudnik... »... bi najprej začel računati, nato bi račune predstavil ljudem in vprašal za njihovo mnenje. Pri sedanji pobudi pa je bilo storjeno prav obratno: začelo se je pri čustvih, številke pa... Pa še nekaj bi rad povedal.« Prosim. »Pobudniki so omenili tudi našo občino. A niso prišli k nam, da bi nas vprašali, kako živi ta občina, ali bi bila pripravljena na delitev nekaterih služb in storitev, in podobno. Ko bi prišli, bi jih opozoril še na eno, po mojem mnenju, pomembno zadevo.« Katero? »Nova občina naj bi od sedanje prevzela na primer šolska poslopja, ceste in podobne strukture. Poleg tega pa bi prevzela tudi posojila, ki so bila najeta, za določena dela. Posojila pa je treba vračati... « Marjan Kemperle gabrovec Nabrežina: za sedaj preprečili špekulacije »De vin sko-na bre žin ski ob -činski svet je v torek sprejel vari an to ur banis tič ne ga na čr ta z do ku men tom, ki je, vsaj zaen krat, prekrižal račune marsikateremu grad be ne mu špe ku lan tu«, oce -njuje svetnik opozicije Igor Ga-brovec, ki pa v isti sapi dodaja, da ne var nost ni še po pol no ma mi -mo. Levosredinska opozicija je s predstavitvijo preko 300 popravkov dejansko vsilila Retovi upravi po tre bo, da išče kom pro mis, saj bi obravnavanje vseh popravkov seje občinskega sveta zavleklo do kon ca me se ca in to rej krep -ko čez termin, ko bo stopil v veljavo nov deželni urbanistični zakon. To bi pomenilo, da bi se moral celoten postopek začeti znova. »Pogoj, ki smo ga postavili, je bil v sprejetju vseh osmih kolektivnih ugovorov, ki so jih, tudi z našo pomočjo, predstavili va šča ni naj bolj ogro že nih va si«, je poudaril svetnik Gabrovec. Ta ke mu raz ple tu se je kr če vi to upr la svet niš ka sku pi na Na ci o -nalnega zavezništva, ki pa je bila zaradi logike številk, prisiljena, da pogoltne kislo jabolko. Ob čin ski svet je osem ko -lektivnih ugovorov občanov sprejel kljub negativnemu mnenju pristojnega urbanističnega urada, medtem ko je uprava izrazila »delno povoljno mnenje.« Zato bo zanimivo videti, kako in v kateri meri bo projektant »deljno po volj no mne nje« vne sel v do -konč no ob li ko ur ba nis tič ne ga dokumenta. »Pri tem je projektant vezan na količke, ki mu jih je postavil občinski svet, saj mora zazidljivost parcel vezati na »družinske potrebe« prositelja, kar prekriža račune marsikateremu domačemu in tujemu gradbenemu špekulantu. Levosredinska opozicija je nenazadnje dosegla tu di ob ve zo, da se v naj kraj -šem ča su zač ne pos to pek za no -vo ur ba nis tič no va ri an to, ki naj odgovarja številnim in stvarnim po tre bam na ših ob ča nov, ki na -črtujejo povečanje lastnih domov, nove hiše za lastne otroke ali zgradbe za gospodarske dejavnosti«, zaključuje svoje sporočilo javnosti svetnik opozicije Igor Gabrovec. diskoteke - Točenje alkohola Oster protest Fipe Pri federaciji javnih lokalov zbirajo podpise proti prepovedi točenja alkohola po 2. uri Kot pravijo pri federaciji, ki združuje javne lokale (Fipe), se v diskotekah nikakor niso sprijaznili s prepovedjo točenja alkoholnih pijač po 2. uri, kot predvideva novi prometni zakonik. Proti takšnemu predpisu naj bi se zaganjali prav vsi, tudi klienti, poleg tega naj bi bil neučinkovit. Upravitelji javnih lokalov so se zato odločili za zbiranje podpisov: »Ne gre za to, da ni postavili pod vprašanj načelo o zaščiti zdravja, za kar smo se aktivirali že pred časom,« pravi novoizvoljeni predsednik pokrajinskega združenja Fipe Beniamino Nobile, »temveč za to, da pri de jas no do iz ra za, da bo do za ra di pre -povedi ob 2. uri ljudje odšli na cesto, kar bi znalo razmere še poslabšati. S tem zakonom, namesto da bi kaznovali tiste, ki pretiravajo z alkoholom, kaznujejo lokale.« Voljo po sodelovanju za spoštovanje zakona, pravijo pri Fipe, dokazujejo zvočna opozorila o prepovedi, vendar ukrep prizadene vse kliente vsevprek, s čimer tudi krši osebno svobodo. Poleg tega naj bi bili novi predpis, sprejeti brez kakršnekoli poglobitve v parlamentu in brez soočenja z zainteresiranimi stranmi. Točenje alkohola pa se bo mirno nadaljevalo na cesti (razni avtomati s pločevinkami piva) ali v drugih krajih, kot na primer na raznih »rave party«, kjer ne obstajajo zagotovila o kontroli. Poleg zbiranja podpisov pri Fipe in Silb zah- tevajo spremembo zakona in nujen sestanek s prefek-tom in kvestorjem, s katerima bi načeli probleme, ki jih prepoved povzroča bodisi v lokalih kot tudi izven njih. Agenti ugotovili kršitve kazenskih in upravnih predpisov Tudi prejšnjo noč so sile javnega reda obiskale nekaj javnih lokalov z namenom, da preverijo, če se držijo predpisov o točenju alkoholnih pijač in če so v njih morebiti prebežniki. Agenti s policijskega komisariata z Ro-cola-Melare in z Opčin ter s pomočjo osebja oddelka upravne in socialne policije so identificirali številne tuje državljane, med katerimi so bili tudi taki, ki so že imeli težave zaradi kršenja kazenskega zakonika. Agenti so med drugim bili tudi v v baru Oasi v Ul. Alfieri in v baru Perseo na Trgu Garibaldi. Ugotovili so nekaj kršitev kazenske in upravne narave, še posebej glede prepovedi kajenja v javnih lokalih. Nadalje ni bila ra-zobešena tabela o prepovedanih igrah, v enem od lokalov pa so točili alkohol osebam, ki so ga že imele več kot dovolj pod kapo. V prihodnjih dneh bodo s to dejavnostjo nadaljevali še v drugih javnih lokalih v tržaški pokrajini. 10 Petek, 19. oktobra 2007 TRST / dežela - Predstavili projekt Equal Ženskam omogočiti vstop na politično sceno Deset mladih žensk bo sodelovalo z izkušenimi političnimi predstavnicami - ¡talija med zadnjimi v Evropi Spodbujati približevanje in vključevanje žensk v politiko z namenom krepitve njihove prisotnosti na politični sceni je cilj pilotnega projekta Equal, ki se bo začel v deželi Furlaniji Julijski krajini prihodnji teden in se bo zaključil marca prihodnje leto. Pri njem sodelujejo vse stranke v deželnem svetu, pod okriljem katerih bo deset mlajših žensk pod mentorstvom prav toliko političnih predstavnic v prihodnjih šestih mesecih sodelovalo pri njihovem vsakodnevnem političnem delu, od priprave potrebnih doku men tov do de la v ura du in v de žel -nem, pokrajinskem ali občinskem svetu. V tem okviru bodo priredili tudi razna predavanja, na katerih bodo poročale ugledne docentke in parlamentarne, pa tudi vladne predstavnice. Projekt Equal ess.er.ci., ki ga bo izpeljala zadruga Cramars v sodelovanju z Deželo FJK, ministrstvom za delo, lokalnimi upravami in vrsto drugih organizacij, so predstavili včeraj deželni odbornik Roberto Cosolini, deželna svetovalka za enake možnosti Maria Grazia Vendrame in koordinator-ka projekta Equal Stefania Marcocci-o. Mentorstvo uporabljajo navadno v podjetništvu ali na akademski ravni, so povedali, tokrat pa ga bodo razširili na politiko v obliki delavnice »Power And Active Life« s ciljem izboljšati razmerje med številom moških in žensk v deželni politiki. Italija je namreč na tem področju med zadnjimi v Evropi: ženska prisotnost v občinskih svetih je v povprečju 16 odstotkov, medtem ko je v Španiji 25% žensk in v Litvi kar 41 odstotkov, le 7 odstotkov žu pa nov pa je žen ske ga spo la. V de že li FJK je skup no 622 ob čin skih svetnic (17%) in le 16 županj (7,37%). Pri projektu bodo sodelovale, kot rečeno, vse politične stranke v deželnem svetu, ki so konec januarja v Vid mu pod pi sa le us trez no »no vo so -cialno pogodbo med moškim in žensko v FJK«, njegovo izvajanje pa finan-sira evropski socialni sklad. Ta dokument so pred nedavnim predstavili v Firencah in je po mnenju držav, kot so Švedska, Norveška in Danska, zelo inovativen, je poudaril Cosolini. Isto mnenje je veljalo za projekt, ki je zelo pomemben v sklopu prizadevanj deželne uprave za uveljavljanje enakih možnosti. V okviru projekta bodo torej izkušene politične predstavnice spremljale mlade ženske (v povprečju so stare okrog 30 let), ki so jih zbrale sodelujoče stranke, in sicer Levi demokrati, Marjetica, Stranka komunistične prenove, Občani za predsednika, Zeleni, Forza Italia, Nacionalno zavezništvo, Severna liga, Udc in Intesa dei va lo ri. Med men to ri ca mi so mno ge predstavnice pokrajinskih in občinskih uprav, ki se jim bodo pridružile deželne svetnice Anna Maria Menosso (-LD), Gi na Fa san ( Udc) in Ales san dra Battellino (Idv). Številne bodo tudi predavateljice, ki bodo skrbele za izobraževalne lekcije. Med temi bodo podtajnica na ministrstvu za socialno solidarnost in članica komisije za enake možnosti v ministrskem svetu ter komisije za enake možnosti pri ministrstvu za delo Franca Donaggio, predsednica parlamentar ne sku pi ne De mo kra tič ne le vi ce v evropskem parlamentu Titti Di Salvo, docentka na univerzi v Padovi Alisa Del Re, predsednica državne komisije za enake možnosti Marina Piazza in deželna svetnica Severne lige Alessandra Guerra. Lekcije se bodo odvijale enkrat mesečno na petek in soboto v Cervignanu (prvič bo to v petek, 26., in so bo to, 27. ok tob ra), pre ple ta le pa se bodo z mentorstvom. Mentorice bo do v tem smi slu med dru gim na ne -formalnih srečanjih predstavile mladim udeleženkam dejavnosti in pobude, ki so v teku, ter jih seznanjale s poli tič no struk tu ro, s so de lav ci in s splošno organizacijo dela. (A.G.) Predstavljeni projekt se bo začel prihodnji teden kroma javne finance - Pojasnila odbornice Savinove Občina Trst najema le »gotova« bančna posojila Mestna uprava najema bančna posojila, ki ne zahtevajo tveganj in ki ne ogrožajo občinskega proračuna. Tako odbornica za finance Sandra Savino, potem ko je priljubljena televizijska oddaja Report v reportaži o ri-zičnih bančnih posojilih omenila tudi Trst. Problem kreditov, ki jih banke prodajajo drugim bankam ali finančnim družbam, je v Italiji manj pereč kot npr. v ZDA, kjer družine ne morejo izplačevati rednih posojilnih obrokov. Savinova v tiskovnem sporočilu navaja, da si občinski odbor prizadeva za zmanjšanje dolgov uprave, zato strogo nadzoruje svoje kredite in posledično plačevanje obrokov. Odbornica sicer priznava, da se je uprava posluževala tudi zgoraj omenjenih posojil, a to se je vedno dogajalo pod podrobnim nadzorom pristojnih služb. To ni povzročilo škode občinski blagajni. Res pa je, pravi odbornica, da se je Občina vsesko- zi prizadevala in si še danes prizadeva za najemanje najbolj ugodnih bančnih posojil, ki so večkrat tudi sad pogajanj s kreditnimi ustanovami, odvisno pač od pogodb in oblik sodelovanja. Uprava se je na tem področju večkrat posluževala posvetovalnih pogodb, a nikoli z bančnimi ustanovami. To je po mnenju Savinove omogočilo po eni strani prozorno finančno poslovanje, po drugi pa omejilo stroške. Pri tem sicer ne gre omalovaževati posojil, o katerih je tekla beseda v TV oddaji Reporter, ki niso nezakonita, saj morajo tudi za lokalne ustanove temeljiti na jasnih jamstvih in podobno. Kljub temu pa se Občina Trst raje poslužuje »tradicionalnega« najemanja posojil, da bi se s tem izognila morebitnim neprijetnim posledicam in zagotovila maksimalno varnost pri upravljanju občinskega denarja. založba mladika - Nova publikacija Milana Gregoriča Knjiga o večnih tekmecih Delo Koper in Trst, večna tekmeca obravnava odnose med tržaškim in koprskim pristaniščem M i lati (ircfcOrii mm RST VEČNA TIKMECn \'flilii Unij t* (uikr |mli:dl"C |ikiihx lib 1.1 Miispiprliiu ■ ■ ■ IL i Pri založbi Mladika je ravnokar izšla nova knjiga istrskega publicista Milana Gregoriča z naslovom Koper in Trst, večna tekmeca, ki z zgodovinskega in ekonomskega vidika obravnava odnose med tržaškim in koprskim pristaniščem. V svojem delu pisec izhaja iz ugotovitve, da se je po spodletelem poskusu destabilizacije zahodne meje ob razpadu Jugoslavije pritisk prenesel na gospodarsko področje s poudarkom na bitki za luške tranzitne tovore in transportne poti. To je dejansko na področje, ki je bilo v preteklosti predmet rivalstva med Koprom in Trstom, npr. takrat, ko je bil Koper lojalen Benetkam, Trst pa Habsburžanom in je med obema velesilama kar nekaj stoletij prihajalo do prask in celo vojn v boju za obvladovanje blagovnih tokov in transportnih poti. Usoda Trsta in Kopra pa je bila v preteklosti najtesneje povezana z obstojem blagovnega prometa z naravnim gospodarskim zaledjem. Ko sta mesti trgovali z notranjostjo, sta se razvijali in cveteli, ko pa je trgovina usahnila in se preusmerila drugam, sta hirali. To je torej zgodba dveh pristanišč, ki se borita za uveljavljanje na istem geografskem terenu, ki pa zaradi dramatične zgodovinske pogojenosti nista zmožni uskladiti svojih sil v plodno sinergijo. V delu avtor najprej oriše zgodovino bojev za blagovne tovore, zatem pa se približa sedanjosti in oriše gospodarski ter socialni razvoj obeh obmorskih mest in njunih pristanišč tja do sodelovanja z nastankom naveze TICT za upravljanje VII. pomola in do končne ocene dogajanja na tem pomolu. Knjiga je bogato opremljena z razpredelnicami in fotografskim gradivom. Uvodno besedo je prispeval Jože Pirjevec. Objava začasnih lestvic učnega osebja na šolah Pokrajinski šolski urad sporoča, da so na medmrežju razpoložljive začasne področne in ravnateljske lestvice drugega in tretjega pasu za učno osebje otroških vrtcev ter osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol. Lestvice bodo na posameznih šolah objavljene v ponedeljek, 22. oktobra. Pritožbe so možne v roku desetih dni od objave lestvic, nasloviti pa jih je treba na posamezne šole, ki so preverile prošnje. V KD Rovte-Kolonkovec predavanje o Ameriki Kulturno društvo Rovte-Kolonkovec vabi na predavanje »Amerika v sliki in besedi« Taisije Cesar, v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19.30 v Ul. M. Sernio 27. Avtorica večera je obkrožila, si ogledala in posnela svetovno znani Los Angeles, Hollywood, Disneyland in celo bivši zapor Alcatraz med trimesečnem bivanjem v ZDA (država Kalifornija). Obeta se poseben prikaz tega predela onkraj »velike Luže«. Slovenski državljan na prostosti Mladi slovenski državljan, ki so ga zadržali pod obtožbo posesti orožja, je na prostosti. Po mnenju javnega tožilca namreč drži razlaga, po kateri naj bi skušal narediti samomor. Mladenič je v noči na sredo prišel na oddelek za prvo pomoč, bil je ves premočen, na vratu in prsih je imel odrgnine. Po mnenju zdravnika, ki ga je pregledal, so bile rane posledica uporabe strelnega orožja. S primerom so se pričeli ukvarjati karabinjerji, katerim je šele čez nekaj ur povedal, da si je hotel vzeti življenje. Prišel naj bi v Trst, se napil in skočil v vodo, kjer naj bi skušal narediti samomor, vendar naj bi ga krogla le oplazila. Agentov pa ni prepričal, še vedno menijo, da je nekaj nejasnosti, nadaljujejo tudi z iskanjem pištole. V mladeničevem avtomobilu so našli le dušilec za pištolo. Za usodni korak naj bi se odločil, potem ko je njegovo podjetje, ki ga ima v Sloveniji in ki proizvaja škatle iz lepenke, šlo v stečaj. Dva uslužbenca osumljena za požare pri Sertubiju V okviru preiskave o treh požarih, ki so v zadnjih mesecih izbruhnili v prostorih podjetja Sertubi, sta osumljena paznik in eden od delavec (znani sta začetnici, P.M. in D.C.). Včeraj zjutraj so jima izročili jamstveno obvestilo, ki ga je podpisal namestnik državnega tožilca Federico Frezza in ki je tudi odredil, da preiščejo njuni stanovanji ter omarici, s katerima razpolagata v obratu. Požari pri Sertubiju so izbruhnili 7. aprila, ko je zagorel kup lesa in odpadkov na notranjem dvorišču, 19. maja, ko so plameni zajeli lesene tramove v opuščeni hali, in 19. septembra, ko je ogenj zajel zapuščeno poslopje. Osumljenca se morata 25. oktobra zglasiti na sodišču. Prijeli šest Albancev Policija z miljskega komisariata je v bližini mejnega prehoda pri Škofijah prijela šest albanskih državljanov, ki so skrivaj prestopili mejo. Med njimi je bilo pet mladoletnikov, starih 14-15 let, eden pa je bil polnoleten. Ko so zagledali agente, so skušali pobegniti, vendar se je poskus ponesrečil. Domnevajo, da so tujci le del večje skupine, ki naj bi štela okrog 20 oseb in ki so jo slovenski spremljevalci ponoči pripeljali do meje. Ko se je zdanilo, so prešli na italijansko strann. Mladoletnike so odpeljali v eno od sprejemnih struktur v mestu, polnoletnega Albanca pa so izročili slovenskim mejnim organom. Končala pod avtomobil Včeraj se je v mestu pripetilo več prometnih nesreč, najhujša je bila na Drevoredu DAnnunzio, kjer je 75-letna ženska končala pod avtomobil fiat panda. Zaradi udarcev v glavo so jo odpeljali v ka-tinarsko bolnišnico, kjer so jo zadržali za temeljitejše preglede. Prometna nezgoda se je pripetila tudi v predoru Sandrinelli, vanjo so bila vpletena štiri vozila, vendar ni bil potreben poseg agentov, šoferji so se sami sporazumeli o odgovornostih. / TRST Petek, 19. oktobra 2007 1 1 izlet - Dolinska sekcija SSk Velika skrb tudi spoznavanju matične domovine SSk je stranka, ki neglede na svetovni nazor svojih članov in somišljenikov, posveča v prvi vrsti skrb zaščiti in uveljavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Tem načelom sledi tudi dolinska sekcija SSk, ki ob že omenjenih smernicah stranke skrbi še zlasti za občinske dejavnosti, za varstvo okolja in za ohranjevanje slovenstva ter navad in običajev na ozemlju svoje občine. V tem kontekstu skuša imeti čimvečji stik in dialog z ob čani ter nudi ti pri lož nos ti za širše spoznavanja matične domovine. V to aktivnost spadajo tudi razvedrilo in skupinski izleti. Letošnji že tra di ci o nal ni jesen ski izlet je sekcija namenila spoznavanju umet niš ko-kul tur nih spo me ni kov vzhodnega dela Dolenjske in sicer z obiskom Brežic in Kostanjevice na Krki. Tako je v nedeljo, 6. oktobra zjutraj odpeljal iz Doline avtobus z izletniki in preko Boljunca in Bor-šta prečkal mejo na Fernetičih ter mimo Ljubljane in Novega mesta pri peljal do Bre žic, mes teca ob sotočju Krke in Save. Družbo je v avtobusu nagovoril sekcijski tajnik Sergij Mahnič. Poleg pozdrava je izletni kom na kratko predsta vil tudi ne katere prob le me, s katerimi se sekcija sooča za ohranitev in razvoj slo ven ske iden ti tete v ob či ni ter omenil zadržanje stranke do novega političnega prizorišča, ko se rojeva nova večja politična stranka in smo tudi Slovenci poklicani, da se soo či mo z no vo nas talim poli tič nim položajem. Glavni cilj v Brežicah je bil ogled starodavnega gradu, ki se dviga na robu sta rega mest ne ga jed ra in v njem posavskega muzeja. Po pos tan ku in ogle du brež iš ke žup nij -ske cer kve smo se poda li do brež -iškega gradu, kjer nas je sprejel in nas vodil strokovno pripravljen vodič, ki je ob šir no in podrob no pri -kazal zgodovino mesta ter bivanj -ske in življenj ske raz me re v zad njih 500 letih. Po ogle du brež iš ke ga gra du nas je pot vodila v Kostanjevico na Kr ki, ki je eno od naj sta rej ših mes -tec v Sloveniji. Leži na otoku reke Krke in je kot celota z najbližjo oko li co vred zašči teno, saj je pri -zna no za kul tur ni spo me nik pr ve katego rije. Naj prej smo se ustavili v pri zna ni gos til ni, kjer so nas postre gli z okus nim in obil nim ko si -lom. Po ko si lu nas je čakal še obisk starega cistercijanskega samostana, ki mu danes preprosto pravijo »grad«. Ob robu mesteca, ob vznožju Gorjancev stoji stari cistercijan-ski sa mo stan, ki pa je svo jo vlo go Zadovoljni izletniki na obisku v matični domovini, kjer so si ogledali Brežice in Kostanjevico na Krki sa mo sta na izgubil pred pri bliž no dvesto leti. Sprejela nas je prijazna vo dič ka ter ob no vila zgo do vino sa -mo sta na, ki je bil med voj no le ta 1942 požgan. Po vojni gaje spomeniško varstvo Slovenije več let obnavljalo, tako da se danes zelo lepo predstavi. V tem velikanskem poslopju je danes stalna zbirka z bogatim pre gle dom sli kar ske ga, grafičnega in likovnega opusa uveljavljenih, v glavnem slovenskih umet ni kov. Po stro kov no vo de nem ogle du šte vil nih pro sto rov nas je vo dič ka povabi la, da si ogle da mo še zbir ko For me vive, ki se raz prosti -ra okrog gra du in v kateri je več kot sto mo numen tal nih kipar skih del, iz le sa jih je izdolb lo več kot sedem -deset kiparjev različnih narodnosti. Ven dar čas ne neh no beži in skoraj neopazno pride ura odhoda. Zahvalili smo se naši vodički in se spet vrni li v avtobus ter se odpelja -li proti Ljubljani. Po krajšem postan ku ob avtoces ti smo se zado volj -ni in pol ni no vih spo znanj vrni li na svoje domove. Ne dvo mno je izlet do segel svoj cilj, saj je poleg kul tur ne, znan stve ne in zgo do vin ske pla ti nudil tudi priložnost za razvedrilo in utrjevanje prijateljstva med ude-le žen ci ter hkra ti potr dil de lo in prizadevanje sekcije. (A.S.) dolina - Gostje iz Nemčije V duhu prijateljstva in družabnosti V času, ko meje padajo, so čez-mejna srečanja še toliko bolj zanimiva. V Dolini se je od petka, 12. oktobra, do nedelje, 14. oktobra mudil nemški mešani pevski zbor Isarlust iz Strasslacha, v bližini Munchna. Gostila sta ga Slovensko kulturno društvo in MoPZ Valentin Vodnik. Za redne izmenjave, ki se vrstijo že desetletja, se je treba zahvaliti tudi podjetju SIOT. Nemški prijatelji so si tokrat ogledali slovensko stran Primorske, izvedeli marsikaj o domačih pridelkih kot sta olje in vino, ter pokusili domačo hrano. Višek srečanja je bil v soboto zvečer, ko so se gostje predstavili z bogatim koncertom. Na začetku večera jim je naj prej zapel v pozdrav MoPZ V. Vodnik, pozdrave je prinesla tudi županja Fulvia Premolin. Vezna beseda je bila v slovenskem in nemškem jeziku. Publika je lahko prisluhnila odlomkom in arijam iz oper nemških, avstrijskih in ruskih skladateljev. Na klavirju je zbor spremljala domačinka, priznana pianistka Tatjana Jercog. Glasovi in melodija inštrumenta, ki so se prvič srečali v popoldanskih urah, so se zvečer uglajeno razlegali po mali dolinski cerkvici. Zbor Isarlust se je izkazal tudi z nastopom solista in du-eta. Kot je bilo v spremni besedi podčrtano, je društvo Vodnik nameravalo začeti svojo sezono »v duhu prijateljstva in družabnosti. Dva pojma, ki sta dandanes vedno redkejša, si dolinsko društvo postavlja kot cilj« in se trudi, da bi v svoj krog zbralo čimveč starih in novih obrazov. Torej kaj lepšega kot združiti dve kulturi in se obenem srečati z dolgoletnimi znanci. Na koncu je goste nagovoril še predsednik MoPZ Vojteh Lovriha, ki je prav tako izpostavil pomen prijateljskih vezi. To, da sta bila prijateljstvo in sodelovanje vezna nit večera, je potrdila tudi županja, kije podčrtala njun pomen za bodoče generacije in zdru-ženost Evrope. Sproščenost večera se je nato nadaljevala v društvenih prostorih, kjer so se vsi sodelujoči lahko okrepčali in pesem je še naprej grela srca prisotnih. (VodoK) zahodni kras - Žalostna vest pokrajina - Umetnostni natečaj AlKrižu,flov? od Besedo ima čas Albina Vergmelle Po zamisli tržaške umetnice Lorene Matic - Rok zapade 30. novembra V Križu so se poslovili od Albina Verginelle, dolgoletnega pevca in pevovodje cerkvenega pevskega zbora. Pokojni Bino, kot so ga klicali Križani, je bil v domači vasi zelo priljubljen ne samo zaradi svoje dejavnosti na pevskem področju, temveč tudi zaradi veselega in odprtega značaja. Pokojni se je rodil v družini "pri Kani', kije bila največja družina v Križu, saj se je očetu Martinu in mami Hortenziji rodil kot šestnajsti otrok. Osnovno in poklicno šolo je dokončal v domači vasi, že kot otrok pa je vzljubil petje in glasbo. Po drugi vojni je bil gojenec Glasbene matice in vadil razne inštrumente, leta 1952 pa je uspešno opravil tečaj za pevovodjo. Moški zbor društva Albert Sirk je vodil do leta 1960, istočasno pa je vodil tudi zbor goriškega Dijaškega doma in dober dobski zbor Je ze ro. Leta 1961 je prevzel taktirko kriškega cerkvenega Albin Verginella zbora in ga vodil več kot štirideset let. Bino pa ni bil samo pevovodja, temveč tudi dober tenorist. Sredi petdesetih let je skupaj s svakom Hermanom Sulčičem ustanovil glasbeni ansambel, ki je uspešno nastopal na raznih prireditvah v Križu in v sosednjih krajih. Na Opčinah in na Krasu na sploh se pokojnega spominjajo tudi kot dolgoletnega občinskega redarja. Z Binom je odšel zavedni Križan in človek dobrega srca. Dijaki tržaških višjih srednjih šol bodo tudi letos imeli priložnost udeležiti se tretje izvedbe umetnostnega in fotografskega natečaja, ki je nastal po zamisli tržaške umetnice Lorene Matic in ki ima tokrat naslov Questa volta metti in scena ...il tempo. Podpornik in pokrovitelj pobude je, skupaj s tržaškim centrom Unesco, odborništvo za šolstvo Pokrajine Trst, ki je pobudo vključilo v okvir projekta kulturne izmenjave med šolami s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Cilj pobude je spodbuditi ustvarjalnost dijakov, ki se bodo lahko poslužili najrazličnejših vizualnih umetnostnih zvrsti oz. ustvarjalnih tehnik, od slikanja in risanja pa do fotografiranja in ustvarjanja videoposnet-kov. Izdelki so lahko sad bodisi truda posameznika kot skupinskega dela. Predlagana tematika je čas, tako v zgodovinskem smislu kot v smislu sprememb in razvoja tržaškega mesta. Ravno letos poteka npr. 150-letnica izgradnje železnice med Trstom in Dunajem, ki predstavlja zelo pomembno obdobje za rast in razvoj Trsta. Izhajajoč iz tega podatka lahko ude- leženci predstavijo zgodovino Trsta in njegovega razvoja v času ter njegovo prihodnost iz zornega kota teritorija in prebivalstva. Da se utrdi vez med profesorji in dijaki, je bila poleg nagrad za najboljše dijake-umetnike uvedena tudi posebna nagrada za tiste profesorje, ki bodo najbolje znali vključiti v delo čimvečje število svojih dijakov. Dela bo ocenjevala žirija, ki bo na koncu razglasila zmagovalce, pri čemer so predvidene tudi denarne nagrade, najboljša dela pa bodo tudi razstavili. Zainteresirani morajo svoje izdelke poslati najkasneje do 30. novembra 2007, razpis pa je na razpolago v tajništvih vseh tržaških višjih srednjih šol, medtem ko so informacije dosegljive na številki mobilnega telefona 335-5260411. Nosilec projekta je Tehnični zavod za geometre Max Fabiani, sodelujejo pa še Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa, Licej Franceta Prešerna, Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška in Poklicni zavod Jožefa Stefana. pokrajina trst Podaljšan rok za vlogo prošenj za prispevke Pokrajina Trst sporoča, da je v pričakovanju zaključka postopka za sprejem novega pravilnika podaljšala rok za predložitev prošenj posameznikov ter javnih in zasebnih ustanov za koriščenje prispevkov za pobude oz. manifestacije v prihajajočem letu 2008 na podlagi 12. člena zakona št. 241 z dne 7. avgusta 1990. Rok zapade po novem 31. januarj a 2008, da se zain teresi ra nim omo go či, da predložijo prošnjo na podlagi novih določil. Besedilo novega pra vil ni ka in potrebni ob raz ci bodo od 14. januarja 2008 na raz pola go na splet ni stra ni www.provincia.trieste.it - Contri-buti, možno pa jih bo dobiti tudi v uradu za stike z javnostjo Pokrajine Trst v Ul. S. Anastasio 3 v pritličju, telefon 040-3798512, ob delovnikih (razen sobote) od 9. do 12. ure. 12 Petek, 19. oktobra 2007 TRST / itis - Danes slovesno odprtje Zbirka del uveljavljenih mojstrov Združenje UNA s postavitvijo tako obsežne zbirke sodobne umetnosti uresničuje svojo vizijo povezovanja preko umetnosti in uvejavljanja njene družbene vloge Danes bodo ob 18. uri na sedežu ITIS (Ul. Pas-coli, 31) odprli stalno mednarodno zbirko združenja United Nations of the Arts Academy (UNA) iz Trsta, prisotni bodo predsednik ITIS Elio Palmieri, predsednik združenja UNA Giorgio Cisco in številni tržaški in mednarodni umetniki iz bližnjih Slovenije in Avstrije poleg dijakov Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina . Osrednji prostor dogajanja je dom za ostarele ITIS, edina tovrstna struktura v Italiji, ki se lahko ponaša s tako obsežno stalno zbirko likovnih del znanih sodobnih avtorjev iz našega in drugih italijanskih ter mednarodnih mest, med katerimi so tudi: Chersicla, Cassetti, Cara, Mari, Palčič, Zoitl, Siauss, Manfredi, Er-zar, Klančič, Altan, Makoto, Nourdeh, Cisco, Villibos-si, Oman, Qing Yue in številni drugi. Stalno zbirko dopolnjuje tudi „Zbirka Nia Nanda Cora Quenzatti" z zgodovinskimi tržaškimi avtorji, kot so Mascherini, Peri-zi, Staidler, Spacal, Jacobi, Stravisi, Orlando. Stalna zbirka združenja UNA obsega tristo likovnih del, med katerimi so slike in skulpture, ki jih je ustvarilo stodvainpetdeset sodobnih umetnikov iz trideset držav in so sodelovali na simpozijih "Socrate Stav-ropulos", ki jih je Akademija organizirala od leta 2001 v Trstu in tujini. Ob tej priložnosti bo otvoritev notra- nje razstavne galerije s prvo razstavo portretov stanovalcev, ki živijo znotraj strukture, ki so jih ustvarili mednarodni dijaki umetniških tečajev Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina. Rojstvo zbirke želi obeležiti začetek sodelovanja z ITIS-om, ki se bo razvijalo z vodenimi ogledi za vse stopnje šol v tržaški pokrajini, z didaktično dejavnostjo in izpeljavo likovnih tečajev ter z organizacijo mednarodnih likovnih simpozijev, poleg drugih pobud, pri katerih bodo soudeleženi gostje strukture in z razstavno dejavnostjo v prostorih notranje galerije. V teku večera bo predstavila Qing Yue, italijan-sko-kitajska umetnica, performance, predvajali bodo tudi video, ki ga je posnel umetnik Adriano Fabiani med zadnjim Simpozijem, ki se je vršil leta 2006 kot hommage vstopu Slovenije v Evropo. Združenje UNA, aktivno v Trstu od leta 1994je s postavitvijo tako obsežne in bogate mednarodne zbirke sodobne umetnosti uresničilo svojo vizijo povezovanja preko umetnosti na medkulturni ravni in potrdilo svojo zaverovanost v njeno družbeno vlogo. Novonastala zbirka je obenem pomenljiva za krajevno stvarnost, saj je sodobna likovna ustvarjalnost dobila končno zaživela v javnem razstavnem pro sto ru. Jasna Merku Včeraj danes Danes, PETEK, 19. oktobra 2007 ETBIN Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 18.13 - Dolžina dneva 10.47. Luna vzide ob 15.05 in zatone ob 23.56. Jutri, SOBOTA, 20. oktobra 2007 IRENA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,6 stopinje C, zračni tlak 1020 mb pada, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (040 7606477), Ške-denj - Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. m Kino »Quel treno per Yuma«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »In questo mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »Angel - La vita, il romanzo«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stardust«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quel treno per Yuma«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30, 22.50 »Slutnja«; 21.00, 23.30 »Gospod Brooks«; 18.10 »Super hudo«; 17.00, 18.00, 19.00, 20.00 »3D manija«; 18.40, 21.20, 00.00 »Petelinji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 19.30, 21.30 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Resident evil: extinction«; 18.15 »Becoming Jane: ritratto di una donna contro«; Dvorana 4: 16.30 »Hairspray«; 18.15, 20.30 »SMS - Sotto mentite spoglie«; 22.15 »Invasion«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.20 »Ratatouille«; 20.40, 22.30 »Resident evil: extinction«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.15 «Quel treno per Yuma«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.15 »Stardust«. M Izleti ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »La ra-gazza del lago». AMBASCIATORI - 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Ratatouille«. ARISTON - 21.00 »Resa dei conti«. CINECITY - 19.45 «Michael Clayton»; 18.00 »Invasion«; 16.20 »Stardust«; 16.05, 22.00 »Resident evil: extinction«; 16.30, 19.40, 22.05 »Quel treno per Yuma«; 16.30, 19.30, 22.00 »Molto incinta«; 15.45, 16.00, 17.00, 18.05, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.00 »Ratatouille«; 22.00 RIM, 20. OKTOBRA: manifestacija levice za obrambo socialne države in proti izkoriščanju mladine s časovno negotovimi delovnimi pogodbami, skratka za spoštovanje Prodije-vega programa. Iz naše dežele bo v Rim odpeljal vlak danes, 19. oktobra 2007, v večernih urah iz Trsta. Ustavil se bo v Tržiču, Vidmu in Porde-nonu. Iz Rima bo odpeljal v soboto zvečer, povratek v nedeljo zjutraj. Okvirna cena prevoza je 20,00 evrov, za študente in upokojence 50% popust. Stranka slovenskih in italijanskih komunistov sprejema prijave na telefonskih številkah 040-3773359 v uradnih urah, 347-2551807, po mai-lu: »federazione@comunisti-italia-ni.ts.it«. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča, da bo danes, 19. oktobra, ob 21. uri, odpeljal tudi iz Trsta posebni vlak na manifestacijo levice v Rim. Rezervacije do danes 19. oktobra, do 14. ure, na sedežu SKP, Ul. Tarabocchia 3, oziroma na tel. št.: 040-639109. IZLET KZ NA BURNJAK-PROSTIH JE ŠE NEKAJ MEST Kmečka zveza obvešča, da je prostih še nekaj mest na avtobusu za izlet na Praznik kostanja v Benečiji, v nedeljo 21. oktobra. Odhod avtobusa je predviden ob 7.30 iz Boljunca izpred gledališča Prešeren, po tradicionalni poti, Bazovica 7.45, Padriče 7.50, Trebče 7.55, O p čine 8.00, Križ 8.10, Na-brežina (pred Bunkerjem) 8.15, Se-sljan 8.20, Štivan 8.25 in Krmin 8.45 ( na glavnem križišču Gorica -Krmin, pri piceriji Napoli express). Vse interesente vabimo, da zaradi organizacijskih potreb potrdijo svojo udeležbo na telefonsko številko 040362941. SPDT NA BURNJAK- V nedeljo, 21. oktobra 2007 organizira SPDT avtobusni izlet v Benečijo, na praznik kostanja »Burnjak«, ki bo v Gornjem Tarbiju (občina Srednje). Odhod avtobusa bo ob 7. uri s trga Oberdan v Trstu in ob 7.15 s trga v Sesljanu. Planinska družina Benečije prireja ob tej priliki planinski pohod. Člane in prijatelje vabimo na ta izlet med kostanje; kdor pa se pohoda ne bi mogel udeležiti bo lahko ostal v vasi, saj je v nedeljo program praznika še posebno bogat. Poleg prodajnega sejma kmetijskih pridelkov, maše s procesijo, raznih kulturnih pobud, bo tudi koncert okteta Odmevi in raznih glasbenih lokalnih skupin. Prostih je še nekaj mest. Prijave sprejema: Livio (tel.: 040220155) in Vojka (tel.: 040-2176855). Vabljeni! TRADICIONALNI IZLET OLJKAR-JEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 23., 24. in 25. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE prirejajo v soboto, 17. novembra 2007, izlet na Bled in v Begunje k Avsenikom. Javite se najkasneje do sobote, 27. oktobra, na tel. št.: 3356174714 (Marjan) ali 040-228302 (Marija). SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet na Trsat-Reka v soboto, 27. oktobra 2007. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke: 0402024053 in 348-4440474 (g. Pahor) ter 040-327229 (g.a Milič). KRUT vabi v nedeljo, 28. oktobra 2007, na prireditev »Starosta mali princ«. Poleg koncerta je organizirana ekskurzija z obiskom Čedada in Benečije. Informacije in vpisovanja na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. 0 Prireditve SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. okto- bra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO KMETOVANJE prireja danes, 19. oktobra, ob 20. uri, v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124 - Trst, predavanje na temo: PREHRANA IN BIODINA-MIČNO KMETOVANJE, primerjalna analiza med industrijsko, biološko in biodinamično metodo kmetovanja. Predavatelj je dr. Michele Codogno, univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek jutri, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narod-nozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali info@godbanabrezina.it ali fax 040-2529063. KD ZA UMETNOST KONS KC L.BRA-TUŽ vljudno vabita na odprtje razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/Večdisciplinar-ne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica), danes, 20. oktobra ob 19. uri. KD IVAN GRBEC iz Škednja priredi v nedeljo, 21. oktobra 2007, ob 18. uri, v društvenih prostorih »Jesenski koncert«. Nastopajo: Tamburaški ansambel F. Prešeren iz Boljunca, pod vodstvom Ervina Zerjala in solistka Marjetka Popovski. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v nedeljo, 21. oktobra 2007, ob 18.30, v društvene prostore na ogled satirične komedije »Kdor išče, najde!« Avtorja Fabrizio Polojaz in Paolo Tance; igra gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba; režija Lučka Susič. Popoldan bodo uvedli gojenci Glasbene matice iz oddelka za zabavno glasbo in jazz, iz razreda prof. Andrejke Možina. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na sporedu predstava Gledališkega vrtiljaka »Mali Ribič« v izvedbi LG Jože Pengov iz Ljubljane. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insie-me »Lumen vocale« (Videm), Offi-cium Consort (PN), Coro Guarne-riano (videm), associazione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantarè« (TS), OPZ »Fran Ventu-rini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Città di San Vito« (PN), associazione corale »Au-dite Nova« (GO), ŽPZ »Multifa-riam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contrà (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. ¿i Čestitke V Gropadi smo veseli odkar smo prelepo novico prejeli, mali MARKO se je rodil in mamico, tat-ka ter bratca razveselil. Vse najboljše jim zakričimo in vso srečo v življenju jim zaželimo. Mitja, Valentina, Martina, Rosanna, Gino in Stelia. Novi doktorici ALENKI MI-KULUS, iskreno čestitam in želim obilo nadaljnjih uspehov Damijana in mali Matija. Mali MARKO se je rodil in mamo Vesno, tatka Franka ter bratca Erika razveselil. Veliko zdravih dni in življenje brez skrbi jim želimo nono Franc, nona Sonja, nono Boris, nona Miranda, stric Valter in pra-nona Kristina. Loterija 18. oktobra 2007 Bari 2 68 48 44 62 Cagliari 22 SB 76 70 88 Firence 81 70 6S 7 B8 Genova 76 60 81 68 12 Milan S1 22 82 41 77 Neapelj 24 21 S0 BB 8S Palermo 62 88 18 20 21 Rim SS 26 6S S7 4 Turin 49 6 77 68 76 Benetke SB 8 49 4S B7 Nazionale 27 8B S2 88 9 Super Enalotto Št. 125 2 24 51 55 62 81 jolly 53 Nagradni sklad 2.981.267,93 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.464.258,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 13 dobitnikov s 5 točkami 45.865,67 € 1.326 dobitnikov s 4 točkami 449,66 € 48.943 dobitnikov s 3 točkami 12,18 € Superstar 27 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 44.966,00 € 141 dobitnikov s 3 točkami 1.218,00 € 2.451 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.420 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.863 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / TRST Petek, 19. oktobra 2007 13 ^ajska 8 www.teaterssg.it vabilo k abonmaju 30GBÏG VOWII A\>rw ÎnUr hfl! It ï Prfçu H » m \4nyip (j.^. Ü3 Obvestila KD ZA UMETNOST KONS MüilBMiWIkJ Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave 5 TOfimwOiTi mm Večdisciplinarne umetniške delavnice Danes, 19. oktobra ob 19.00 V GALERIJI KC L. BRATUŽ, Drevored XX. septembra 85 (Gorica) Ob 21.30 sledi performans na Jazbinah (PROJEKT FINANCIRAN IZ PROGRAMAINTEB8EG III» ITA-SU»] ŽUPNIJA MAČKOLJE vabi na Misijonsko popoldne v nedeljo, 21. oktobra. Ob 16. uri blagoslov v žup-njiski cerkvi, sledi srečolov v Sren-jski hiši. AŠD POLET-ŠPORTNA ŠOLA PO-LET-AŠD KONTOVEL Motori-ka+minibasket+preventiva+športna vzgoja+zabava za dečke in deklice od 3. do 11. leta starosti. MINIBA-SKET-dečki in deklice letniki od 1996 do 1999: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15, petkih od 16.15 do 17.15; samo dečki: ob sredah od 17.15 do 18.15, v telovadnici na Rou-ni - Briščiki (bivši Ervatti). Novost!!! Deklice (letniki od 1997 do 2001): ob sredah od 17.15 do 18.15 trenirajo posebej v telovadnici OŠ Franceta Bevka na Opčinah. MOTORIKA-let-niki od 2000 do 2002: ob ponedeljkih in sredah od 16.15 do 17.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Er-vatti). MINIMOTORIKA-letniki 2003 in 2004: začne v oktobru, ob sobotah od 10.30 do 11.30 v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Er-vatti). Ne zamudi priložnosti! Info: »poletkosarka@libero.it«, Andrej Vremec tel.: 338-5889958. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040-227008 (ponedeljek 16.00-18.30 in sreda 9.00-11.30 ter 16.00-18.30). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira začetniški tečaj latinsko ameriških in standardnih plesov za odrasle, vsak ponedeljek ob 20. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maja. Za info poklicati na tel. št.: 040213153 ali 349-7338101 (Tatjana). ZDRUŽENJE AFC STADION v sodelovanju z ODBORNIŠTVOM ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v nedeljo, 21. oktobra, pri občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu slikarski ex-tempore z na- slovom »Oktobrski Kras«. Izdelke (slika 70x100 cm, skulptura 30 kg, grafika 50x70 cm) je treba, ob predhodnem žigosanju ob 9. uri, izročiti v nedeljo, 21 oktobra, od 9. do 12. ure in od 14. ure do 15.30 pri občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Za dodatne informacije se je mogoče obrniti na organizatorja g. Graziana Romio od 18.00 do 21.00 na tel. št. 040-275001 ali na pren.tel. 3473440806. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Lo-reno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 7. do 13. leta oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 3338980166 (Erika Kojanec). SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj TAM-BURIC za otroke in najstnike pod vodstvom diplomiranega učitelja Sergia Zigiottija iz Ferrare. Tečaji se bodo odvijali vsak petek v popoldanskih urah. Možne so individualne in skupinske vaje. Začetek tečajev bo danes, 19. oktobra. Info: Sergio 347 4735017. ATELIER DEGLI ARTISTI vabi do 20. oktobra (ko bo ob 17.30 tudi nagrajevanje) na ogled kolektivne kulturne razstave »Jadra in marine našega morja« (Dvorana - Sala Victoria -Pomorska postaja, Molo Bersaglieri št. 3). Razstava je odprta s sledečim urnikom: od 8. do 12. ter od 15. do 20. ure. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo jutri, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. KULTURNO DRUŠTVO ROVTE-KO-LONKOVEC vabi na predavanje »Amerika v sliki in besedi« Taisije Cesar, jutri, 20. oktobra 2007, ob 19.30 v Ul. M. Sernio 27. Avtorica večera je obkrožila, si ogledala in posnela svetovno znani Los Angeles, Hollywood, Disneyland in celo bivši zapor Alcatraz med trimesečnem bivanjem v ZDA (država Kalifornija). Obeta se poseben prikaz tega predela onkraj »velike Luže«. SKD IGO GRUDEN - VABILO NA PILATES VADBO Začetnikom in nadaljevalcem: vadba poteka ob torkih in petkih z urniki 18-19, 19-20 in 2021, v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. V uvajalnem tečaju, ki bo pričel jutri, 20. oktobra, od 9. do 10. ure, je še nekaj prostih mest. Za vpis in info: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN RE-PENTABOR, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia in Drustvom Krd Dom Briščiki, organizira jutri, 20. oktobra 2007, ob 15.00 uri, v Briščikih,77 (Občina Zgonik), »Kotiček pravljic«, za vse otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v zgoraj navedenih občinah. Vstop je prost, toplo vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato. V nedeljo, 21. oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu jutri, 20. oktobra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 21. oktobra, od 8.30 do 10.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 22. oktobra, na srečanjem s Srečkom Gombačem, ki bo govoril na temo »Letala s sidrom - Hidroavioni v Portorožu in okolici«. Večer bo v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, ob 20.30. SKD TABOR OPČINE - V prosvetnem domu od ponedeljka, 22. oktobra 2007, se srečujemo med 15. in 17. uro, v krožku »Ob pletenju še kaj... « Pridite! SKGZ v sodelovanju s SKD PRIMOREC vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 24. oktobra 2007, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do danes, 19. oktobra, Fausto 335-5465636, Robi 333-6557822, Boris 347-3591855 in Ksenja 3200717920. BAMBIČEVA GALERIJA na Opčinah, Proseška ul. 131, vabi na ogled likovne razstave Ivana Žerjala »Oko je sintetično«. Razstava bo na ogled do 26. oktobra od ponedeljka do petka 10.-12. in 17.-19. ure. MPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa za Ljubljano jutri, 20. oktobra ob 13.30 iz Padrič. V torek, 23. oktobra, ob 20.45 bo pevska vaja. Odhod avtobusa za nastop v Žirih pri Škofji Loki bo v soboto, 27. oktobra ob 16. uri. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje suhljadi do 31. oktobra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repenta-bor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040201307. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina- Nabrežina 102 (tel.: 0402017371). 0 Mali oglasi MUCA oranžno-bele barve, stara 5 mesecev, že sterilizirana, nujno išče nov dom z vrtom. Ni izbirčna in živi na prostem. Tel.: 040-231549. 30-LETNO DEKLE z znanjem angleščine, slovenščine in italijanščine ter z izkušnjami kot natakarica in prodajalka išče resno službo. Tel. na št.: 328-2060951 (ob obrokih). AGRITURIZEM PRI KUKOVIH v Doberdobu je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na št.: 0481-78140. DVOSOBNO, zelo sončno, opremljeno stanovanje, dam v najem na Krasu, približno 70 kv. m., mesečnina 450,00 evrov. Tel. na št.: 3484462664. GOSPA SREDNJIH LET z znanjem italijanščine išče delo kot varuhinja starejših oseb ali za katerokoli hišno delo. Tel. na št.: 389-0558458. GOSTILNA KAPRIOL obvešča cenjene goste, da v zimskem času bo ob vikendih kuhinja odprta non-stop od 11. do 24. ure. Za rezervacije: 048178114. IGRIVEGA MALEGA MUCKA podarimo ljubitelju živali. Klicati na tel. št.: 040-228382 ali 335-8178333. IŠČEMO zanesljivo in spretno gospo za varstvo enoletnega otroka in majhno pomoč v hiši, tri jutra na teden. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-361509. KAMINSKI VLOŽEK Palazetti Eko-palex 64, 9,3 kw prodam za 500,00 evrov. Tel. na št.: 348-7027195 (zvečer). KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnov-ci, je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št.: 040200898. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (60 kv. metrov) z balkonom (dve sobi, kuhinja, kopalnica in parkirni prostor). Tel. na št.: 333-1129574. OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv.m. v prodajo ali v najem. Tel. št.: 338-4719734. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat-dvakrat tedensko v okolici Sesljana. Klicati ob uri obedov na tel. št.: 040-208761. PRODAJAM 800-litrski sod inox (»sempre pieno«) cena po domeni. Tel. ob uri kosila ali večerje na št.: 040-327212. PRODAM Alfa romeo duetto spider letnik 1992, hard top v odličnem stanju. Tel.: na št. 338-4288100 v urah obedov. PRODAM citroen C3 črne barve, letnik 2004. Tel.: 335-6407258. PRODAM kuhinjski pomivalni stroj whirpool 6th sense, klasa A, zelo malo rabljeno, zaradi dvojnega darila, za 300,00 evrov. Tel. na št.: 3485183106. PRODAM lestve (kobilice) po ugodni ceni. Tel. na št.: 040-228447. PRODAM otroško košaro (zibelka) vključno s posteljnino ter otroški voziček. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-201180. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Ul. Travnik 10 - obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago krasne in cvetoče krizanteme in v torkli ekstra deviško olje po ugodni ceni. NOVOST: Bukova drva za kurjavo po zelo zanimivi ceni. Ponudba po znižani ceni žag JONSERED in ALPINA ter cepilcev 'spaccalegna'. PRODAM VW passat variant 1.9 tdi highline, 130 cv, svetlo sive barve, letnik 2005, podaljšana garancija, brez posrednikov. Tel. na št.: 3343174852 v večernih urah. PRODAM omaro visoko 2 m in široko 2,20 m za dnevno sobo, v zelo dobrem stanju, 200,00 evrov. Tel. na št.: 338-4288100 v urah obedov. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. V DOBERDOBU smo ponovno odprli agriturizem pri Cirili. Na voljo smo vam ob petkih od 16. do 24. ure, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 24. ure. Bliža se Sveti Martin; tudi letos vas vabimo, da se prijavite za Martinovo večerjo na tel. 0481-78268. V DOLINI dajem v najem poslovni prostor. Zainteresirani naj se zglasi-jo na tel. št.: 040-228390. H1 Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon. Zgo-nik 36, tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. 040229449. Prispevki Ob 10. obletnici smrti ljubljenega in nepozabnega moža Janka Guština daruje Rožeta 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na strica Jankota darujeta Tamara in Zvonko 20,00 evrov za AŠK Kras. Ob 10. obletnici smrti nepozabnega Janka Guština daruje Jožica 30,00 evrov za AŠK Krs. Ob 10. obletnici smrti dragega Janka Guština daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Ivana Lesizzo darujeta Sara in Aljoša Terčon 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 10-letnici smrti predragega očeta Janka Guština daruje Vasilij z družino 300,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Egista Trento darujeta Willy in Nevia V rus 20,00 evrov za Stranko Komunistične prenove -Dolina. 19.10.1997 19.10.2007 Janko Guštin Deset let v tihem grobu spiš, v srcih naših z ljubeznijo živiš. Tvoja družina Zgonik, 19. oktobra 2007 14 Petek, 19. oktobra 2007 KULTURA / društvo za umetnost kons - Pogovor z Jano Pečar Mednarodni projekt Interars se srečno približuje zaključku Po oceni koordinatorke je obračun enoletnega projekta nedvomno pozitiven Krog je začrtan: mednarodni projekt vizualnih umetnosti Interars prehaja v zaključno fazo. V galeriji goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž bodo nocoj (ob 19. uri) odprli razstavo, na kateri bodo svoja dela predstavili udeleženci petih večdisciplinarnih delavnic. Ob 21.30 pa bo na Jazbinah, kjer je pred letom dni potekala prva delavnica, na sporedu performans Besede-Parole-Words z Dašo Grgič in Luco Quaio. Pred nocojšnjim odprtjem smo se pogovorili z Jano Pečar, ki je v imenu Društva za umetnost Kons koordinirala enoletni projekt. »Svoja dela bodo predstavili ustvarjalci, ki so med novembrom in julijem sodelovali v naših delavnicah na Jazbinah, v Piranu, Čedronu, Pliskovici in Lonjerju. Naš glavni partner je namreč bila Italijanska unija, zato so delavnice potekale na obeh straneh meje. Sodelujoči umetniki pa so bili pripadniki tako slovenske manjšine v Italiji kot italijanske v Sloveniji, a tudi obeh večinskih narodov.« Tako bo tudi zaključna razstava potekala na obeh straneh meje ... »Potem ko bo razstava nekaj tednov na ogled v goriškem centru Bratuž, jo bomo 22. novembra odprli tudi v Kopru, točneje v Pretorski palači ter na sedežu Skupnosti Italijanov Santorio San-torio. Za postavitev je bila zadolžena Luisa Tomasetig, ki je sledila poteku vseh petih delavnic, pomagali pa so ji tudi drugi člani društva Kons.« Koliko umetnikov je sodelovalo pri projektu Interars? »Triintrideset. Večina se je ukvarjala s slikarstvom, ostali s fotografijo, video art, inštalacijami, glasbo in plesom. Zato bo tako v Gorici kot v Kopru svoja dela predstavilo petindvajset umetnikov: Gabriele Bonato, Kristian Sturi, Luisa Tomasetig, Daria Vlahov, Alenka Sottler, Franko Vecchiet, Emilija Podja-voršek, Riccardo Baldassari, Daniela Fa-rusin, Egon Hreljanovič, Mauro Stipa-nov, Fabiola Faidiga, Mirna Viola, Luka Stojnič, Marko Faganel, Bruno Paladin, Samo Onic, Manuela Paladin, Fulvia Zu-dič, Jasna Merku, Anda Klančič, Cvetka Hojnik, Serena Bellini, Simon Ka-stelic in Matija Debeljuh. Glasbenika Tomaž Nedoh in Tomaž Kolar bosta nastopila na nocojšnjem odprtju, plesalca Daša Grgič in Luca Quaia pa okrog 21.30 na Jazbinah. Medtem ko bo koprsko odprtje obogatil nastop glasbenikov Martine Feri, Amande Vidic, Marka Čepaka in Marsell Marinšek.« Istočasno bo izšel tudi katalog. Na slikah: desno ena izmed delavnic, spodaj pa Jana Pečar »V katalogu, ki ga je oblikoval Studio Link, bodo predstavljena dela in življenjepisi vseh sodelujočih.« Kakšen je obračun tega enoletnega projekta? »Nedvomno pozitiven. Seveda bilo je tudi nekaj težav, predvsem birokratske in administrativne narave, kar pa je značilnost vseh evropskih projektov. Društvo za umetnost Kons je mlado društvo, ki ga sestavljajo ljubitelji umetnosti in torej nismo imeli izkušenj na tem področju. Poleg tega smo v glavnem brez stalne službe, kar tudi ne poenostavlja dela. Zato smo se tudi oprli na Evroservis in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Pozitivnih plati pa je nedvomno več. In ne mislim samo na umetniške izdelke, ki so nastali v sklopu projekta, ampak na primer na njegovo čezmejno plat, na dejstvo, da so se pripadniki večinskih in manjšinskih skupnosti prepletali, se spoznavali. Različni ustvarjalci so skupaj delali in živeli, eksperimentirali, se soočali v istem ateljeju. Iz teh individualnih stikov so se že rodila nova umetniška sodelovanja in to je najbrž največji uspeh Interarsa.«(pd) rim - Drugi filmski festival Uspešen in bleščeč začetek Prva je na festivalu zasijala Monica Bellucci, otvoritveni večer pa je bil posvečen predvsem Sophii Loren Festival velikih rekordov. Druga izvedba rimskega filmskega praznika, ki je prvič zaživel pred letom dni in zaradi katerega se je dvignilo nič koliko polemik predvsem zaradi navidezne konkurence z že zgodovinsko beneško Mostro, se ob svojem drugem rojstnem dnevu ponaša z neverjetnim uspehom, saj so samo do včeraj prodali že triintrideset tisoč vstopnic. Sophia Loren, Monica Bellucci, Gerarde Depardieu, Jane Fonda, Francis Ford Coppola, Terrence Malick, Robert Redford, Mary-l Streep, Tom Cruise, Sean Penn in Benicio Del Toro so sa mo ne katera od bles tečih imen, ki se v teh dneh izkrcajo na rimskem letališču Fiumicino in ki se bodo seveda v vlogi protagonistov vse do 27. oktobra sprehajali po rimski rdeči preprogi. Prva je po njem že včeraj hodila ena osrednjih dam italijanskega filma, ki že nekaj let živi v Parizu, Monica Bellucci, junakinja Corneaujevega dela Le deuxieme souffle. Otvoritveni večer rimske pobude pa je potekal predvsem v znamenju Sophie Loren, ki je včeraj blestela v rdeči Armanijevi obleki. V gledališču Sistina so ji namreč sinoči izročili Acting Award rimskega festivala in s tem zapečatili prijateljstvo župana in zdaj tudi tajnika Demokratske stranke, Wal-terja Veltronija, ki je Sophiji izkazal svoje prijateljstvo že pred dobrim letom, ko ji je rimska občina po- svetila biografsko razstavo znotraj Vittoriana. Sicer pa je v rimskem avditoriju včeraj kar mrgolelo pobud. Ob filmu in glasbi je namreč svoj prostor dobila tudi fotografija. V foyerju dvorane Sino-poli je pobudnik celotnega festivala, Veltroni odprl razstavo fotografij tiskovne agencije Ansa, z naslovom Roma, set tra le stelle (Rim, set med zvezdami). Fotografiji pa so letos prireditelji želeli dodati se umetniški trenutek in tudi svečano rdečo preprogo okrasili s skulpturo tajskega designerja Sakula Inta-kula, ki je svojo instalacijo seveda posvetil svetu gibljivih sličic. Gigantski filmski trak je namreč okrašen s štiritisočimi belimi azalejami, ki skoraj kot sne-žin ke božajo sed mo umet nost. V res ni ci gre pri tem za living sculpture, kot je o svojem delu povedal načrtovalec. In še ena roža italijanskega filma je zacvetela ravno znotraj otvoritvenega dne. Anni Magnani je namreč Gilles Jacob, direktor Festivala v Cannesu, posvetil osemminutni kratkometražni portret Anna Magnani, Lupa romana, v katerem je rimska igralka predstavljena v obliki kolaža številnih interpretacij, ki jih je odigrala v delih Rossellinija, Viscontija, Pasolinija in Renoira. Da pa se rimski praznik želi očitno približati festivalu v Cannesu, dokazuje tudi pobu da, ki bo si cer na spo redu da nes, ko bo spet Gil - les Jacob uvedel skupinski film šestintridesetih svetovnih avtorjev Chacun son Cinema, s katerim so se na Azurni obali maja poklonili šestdeseti obletnici festivala v Cannesu. Eden osrednjih trenutkov devetdnevnega praznika pa je že napovedan za soboto, ko bo starosta svetovnega filma, Francis Ford Coppola predstavil svoje najnovejše delo Youth without youth in se obenem udeležil tudi lekcije posvečene njegovi filmografiji in srečanja s publiko. »Mislim, da bo letošnji festival popoln«, je dejal Vel tro ni, » in to ne sa mo zara di šte vil ne in ugled -ne prisotnosti največjih predstavnikov svetovne kinematografije, temveč tudi zaradi izredne kakovosti predstavlje nih del«. Med tem bo kar ne kaj pozor -nosti povsečene tudi italijanski produkciji. Rim si je izbralo za premierno predstavitev svojih del kar nekaj italijanskih avtorjev, od Carla Maz-zacuratija, do Silvia Soldinija, Daria Argenta, Emidia Greca, Cristine Comencini. Mazzacuratijev novi celovečerec, posvečen življenju v industrializiranem severo-vzhodu, na bregovih reke Pad, bo predstavljen že da nes. Osrednjo festivalsko nagrado bo tako kot lani podelila žirija publike, ki ji letos predseduje sarajevski oskarjev nagrajenec Danis Tanovic. (Iga) verdi - Koncert F. Chaslin v vlogi dirigenta in pianista Tri mojstrovine francoske glasbe s francoskim dirigentom so bile mikavno vabilo na peti koncert simfonične sezone tržaškega gledališča Verdi; odnesli smo tri različne vtise, kot bi Frédéric Chaslin z menjavo obleke spremenil tudi glasbeno sliko: siv jopič za Debussyja, v sami srajci je nastopil kot pianist v Ravelovem koncertu, Berliozovo simfonijo pa je dirigiral v fraku. Mimo teh površnih opazk velja razčleniti in utemeljiti različne izide: Prélude a l'apres-midi d'un faune je Chaslin vodil elegantno in natančno, solistično vlogo je odlično odligral flavtist Giorgio di Gi-orgi, vzdušje simfonične pesnitve, ki jo je Debussy komponiral na Malla-rmejev tekst, je bilo vseskozi prežeto s pastelnimi barvami, ko pa se glasba razbohoti, je dirigentu zmanjkalo strastnega podoživljanja in emo-cije so ostale na površju. Morda je bila temu delno kriva zaskrbljenost za naslednjo točko: Chaslin si je zastavil skoraj nemogočo nalogo, kajti Ra-velov Koncert v G potrebuje celega pianista in celega dirigenta, mojster pa je ob dvojni vlogi moral nujno razpoloviti pozornost med klavir in orkester. Precenjevanje svojih sposobnosti ali podcenjevanje zahtevnosti glasbe? Škoda, kajti Chaslin je nedvomno soliden pianist, toda v tem slučaju se ni mogel povsem predati interpretaciji; partitura je dokaj kompleksna, vstopi posameznikov in orkestralnih oddelkov niso sami po sebi umevni, roke so se neprestano oddaljevale od tipk - sicer brez večjih pomanjkljivosti -, da bi koordinirale orkestrsko spremljavo. Zaradi tega je bil tudi klavir usmerjen z repom proti orkestru, kar je delno osiromašilo zvok. Ravelova mojstrovina je kljub vsemu zaživela s svojimi genialnimi potezami, orkester se je v nelahkem položaju zadovoljivo odrezal, občinstvo je pianista-dirigenta nagradilo z dolgimi aplavzi in si kot dodatek prislužilo parafrazo Wagnerjeve Isoldes Liebestod: čudoviti, ganljivi poslednji spev obupane Isolde pa je Chaslin interpretiral kot virtuozno etudo in pri tem preslišal globoke emocije, ki jih ta glasba nosi v sebi. Symphonie fantastique op.14 je Hector Berlioz spisal celo stoletje pred Ravelovim koncertom; če pomislimo na glasbeni slog, ki je prevladoval v Evropi leta 1830, se kar ne moremo na-čuditi drznosti in izvirnosti te parti-ture. Program, ki ga Berlioz navaja, opisuje neizpolnjeno ljubezen do irske gledališke igralke Harriet Smithson, ki ga je preganjala in mučila kar nekaj let, naposled pa se je srečno izšla s poroko. Sanje, strast, reminiscence na ples, pastoralni prizor, pa še nočno moro po zastrupitvi z opijem, grozljive privide mrtvaškega plesa in usmrtitve, vse to je sedemindvajsetletni skladatelj stkal v glasbeno pripoved, ki se posluži povsem novih zvočnosti. Tržaški orkester je igral v polni zasedbi ter nasičil dvorano z mogočnostjo trobil in tolkal, mehko in toplo so zazvenela godala, v pastoralnem prizoru pa sta zablestela Giovanni Scocchi na angleškem rogu ter oboistka Paola Fundaro'. Frédéric Chaslin je simfonijo vodil zelo samozavestno, na pamet kot sicer celotni program, kar vsekakor priča o neobičajnem talentu. Kar najbolj izstopa v njegovi glasbeni osebnosti, je briljant-nost, morda s kančkom samovšečnosti, ki rada prezre globlje in bolj subtil-ne odtenke. Izvedba Berliozove simfonije je bila v tem smislu še najbolj povedna: efekti niso izostali, dolgi in navdušeni aplavzi so povsem upravičeno nagradili izvrstno igro orkestra. Naslednji koncert bo drevi(s ponovitvijo v nedeljo popoldne) vodil slovenski dirigent Marko Letonja. Katja Kralj media I stran pripravila oglaševalska agencija ■ Tmedia i www.tmedia.it w irft — za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Gorica, državna cesta za Trst, nasproti mirenskemu letališču, Tel. 0481.20075 GARDEN 1 USINA CENTER BS _ „ ^ l .500 kvm m ^ .1 A D £ O razstavnega prostora ^^ Hm. ^^ * Pestra izbira zelenih in cvetočih rastlin za zaprte in odprte prostore * Pohištveni dodatki, okraski in ideje za darila * Raznovrstna semena, črne prsti, gnojila in vaze Na tisoče zelo zanimivih predlogov po zmernih cenah KRMIN, ul. Isonzo 101, Dr2. cesta Gorica - Krmin, Tel. 0481.60471 PROGRAM: sobota 20.10.2007 od 9:00 da 18:00 Degustacija-prodaja dobrot iz Vipavske doline od 9.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00 Delavnice Poklicne in tehniške kmetijsko živilske šole 14.00 Otvoritev gobarske razstave 15.00 do 17.00 Določanje prinesenih gob 16.00 Strokovno predavanje: Oskrba vrtnic 18.00 Strokovno predavanje: Vzgoja in varnost balkonskega cvetja nedelja 21.10.2007 od 9.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00 Delavnice Poklicne in tehniške kmetijsko živilske šole od 9.00 do 12.00 Degustacija kraških dobrot 10.00 Degustacija in predstavitev jedi "DOBROTE NARAVE" 11.00 Prikaz urejanja bonsajev 16.00 Strokovno predavanje: Možnosti razvoja vrtnarstva v Vipavski dolini 18.00 Strokovno predavanje: Odporne sorte sadja za naš vrt LETOŠNJA KLJUČNA NOVOST JE VSEKAKOR TA, DA BODO OBISKOVALCI LAHKO TUDI KUPILI RAZSTAVLJENE PRIDELKE. Vabimo na ogled 10. razstave "LEPOTE IN DOBROTE NARAVE" v Hitovem športnem centru v Vrtojbi VRTNARSTVO, KMETIJSKI STROJI, SERVIS "Lepote in dobrote narave" že v deseto VIVAIO ORLANDO Oktober mesec ciklam in lončnih krizantem Pestra Izbiro čebulic, grmovnic. zimzelenih rastlin in sadnih dreves DARILNI ARANŽMAJI PESTER IZBOR TOSKANSKE TERAKOTE Bilje 1 5292 Renče Umih razstave: Slavnostno odprtje razstave bo danes ob 16. uri. Jutri in v nedeljo bo razstava odprta ves dan, med 9. in 20. uro. Tradicionalna vrtnarska razstava Lepote in dobrote narave v Šempetru pri Gorici bo ob jubilejni 10. ediciji uvedla nekaj novosti na čelu s prodajo razstavljenih izdelkov. S tem postaja še veliko bolj zanimiva za svoje zvesto občinstvo, ki postaja iz leta v leto bolj množično. V Šempetru pri Gorici so organizatorji poskrbeli, da bo med 19. in 23. oktobrom v prostorih Športnega centra Hit pestro dogajanje. Rdeča nit strokovnega dela razstave so vrtnice in njihova vzgoja, za zanimivost, ki bo privlačila tudi najmanjše pa so poskrbeli z bučo velikanko, ki tehta neverjetnih 233 kilogramov. Vrtnarsko razstavo so Šempetrci prvič v manjšem obsegu organizirali leta 1997, kjer so slovenski vrtnarji predstavili svoje delo in pridelke. Razstava je z leti pridobivala na pomenu in številčnosti razstavljavcev in obiskovalcev. Vedno so ji dodali kaj novega, tako da je postala največji vrtnarski dogodek v zahodnem delu Slovenije. Leta 2006 je razstava dobila tudi mednarodno noto, saj so se med razstavljavce priključili še italijanski vrtnarji. Tokrat se bodo predstavili gojitelji okrasnih rastlin, zelenjave, cvetličaiji, čebelarji, vinaiji, siraiji, društva kmečkih žena, turistična društva... Svojo dejavnost bo javnosti opisala in razložila domača Poklicna in tehnična kmetijska živilska šola, vse številčnejši kmetje, ki pridelujejo na okolju prijazen način, bodo poskrbeli za širjenje zavesti o zdravem načinu življenja in primernem odnosu do narave. Gobaije in ljubitelje sprehodov po travnikih in gozdovih velja opozoriti na gobarsko razstavo, ki jo pripravljata gobarski družini iz Nove Gorice in Ilirske Bistrice. Dogajanje povezano s priljubljenoim konjičkom med Primorci bo izrazito vsebinsko in strokovno, začelo pa bo v soboto ob 14. uri. Že uro kasneje (ob 15.00) bo goriški strokovnjak mag. Gabrijel Seljak Na razstavi se boste lahko tudi posladkali! določal gobe, ki jih bodo na razstavo lahko prinesli kar obiskovalci sami. Tudi sicer bo imela letošnja razstava veliko strokovnih in vsebinskih dogodkov v obliki predavanj, degustacij, delavnic in svetovanj. Ze takoj po odprtju dogodka, ki ga v povprečju obišče več kot 5.000 obiskovalcev na leto, bodo lahko prisotni degustirali medene izdelke Čebelarskega društva in se pogostili z jabolčnimi dobrotami, kijih bo pripravil Aktiv kmečkih žena Vogrsko. Gojenci Poklicne in tehniške kmetijske živilske šole bodo v soboto zjutraj zastonj analizirali prinesene vzorce vina in jim določali alkoholno stopnjo. Ob 15. uri bodo prikazali izdelavo in oblikovanje slanega testa, v nedeljo zjutraj pa sledi delavnica o zeliščih in njihovi uporabi. Za romantične duše bodo ob 15. uri izdelovali suhe šopke, že dopoldan pa prikazali načine urejanja bonsajev. Dobro je vedeti, da bodo vsa strokovna predavanja vodili strokovnjaki za posamezna področja. V soboto bo v okviru rdeče niti celega konca tedna, vzgoje vrtnic, predavanje Edija Prošta. Jože Šturbelj bo prisotne seznanil o novostih v vrtnarstvu v letu 2008, Slavko Zgonc pa o vzgoji in varstvu balkonskega cvetja. V nedeljo bosta dr. Marinka Osvald in dr. Jože Osvalt predavala o možnostih razvoja vrtnarstva v Vipavski dolini, Ivan Kodrič pa o odpornih sortah sadja za v vrt. Organizatorji dogodka so Združenje vrtnarjev Slovenije, Občini Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica, Mestna občina Nova Gorica, Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Kmetijska svetovalna služba Nova Gorica, Turistična zveza -TICNova Gorica in HITd.d.. Petek: 1&.0Q-Sobota: 09 .Û0 -Nedelja: 0&.00 - 20.00 20.00 20.00 POSEBNA JESENSKA PONUDBA Kuboho MM VICENTMA - ®.C. ČERVMJAN - TT1BST, TEIL. ©SSI KM11 SVETOVANJE IN SERVIS Semena, krma, fitokemija, enologija ornitolog ija, plastika vse za vrtnarstvo in hortikolturo fc * MOTORNA KOSA MAGPAD A agronom L AV7KAKIA giordano riosa Več kot dvajset let izkušen) zagotavljajo najvišjo kakovost po najbolj ugodni ceni < MOTOKULTIV ATOH MOTOR HA jJH^ KOSILNICA - } dov. i = «J I li.ilÜ t VISOKOTLAČNI ČISTILNIH ELEKTRIČNE ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 3 •*4t,«e-> 4 .* L - in «J ]«_0D t FBI. MOTORNA TLAČIL K A c Ï Državna cesta 14, le 500 m po mostu na Soči * Papariano d i Fiumicello {UD), Tel, in faks 0431 96B65B - Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih 1 6 Petek, 19. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pokrajinski svet sprejel peticijo konzulte v zvezi s televizijskim signalom RAI TRI bis tržič - Azbest Vidljivost slovenskega programa Na pljučih možna naj bo zagotovljena v vseh občinah zgodnja Fabbro:»Pokrajina namerava podpirati pobude konzulte«- Odobrili tudi resolucijo o nakupu vile Olivo diagnoza Goriški pokrajinski svet je sprejel peticijo konzulte za slovensko manjšino, ki opozarja na problematiko vidljivosti televizijskega signala RAI TRI - bis na Goriškem. Dokument, ki ga je konzulta odobrila julija, je na sredinem zasedanju pokrajinskega sveta predstavil predsednik Alessandro Fabbro. Večina in opozicija sta se za podporo slovenski konzul-ti izrekli soglasno. »O peticiji sem se že pred zasedanjem pokrajinskega sveta pogovoril z načelniki svetniških skupin, ki so soglašali z vsebino dokumenta. Kot sem že zagotovil predsedniku Petru Černicu, namerava pokrajina podpirati pobude konzulte,« je povedal Fabbro. Konzulta za slovensko skupnost v peticiji opozarja, da je sprejemanje signala RAI TRI - bis v slovenskem jeziku omejeno le na nekatere občine goriške pokrajine, na območju katerih je slovenska narodna manjšina zgodovinsko prisotna. »Konzulta ugotavlja, da signal ni viden na območju občin Tržič, Ronke, Zagraj, Krmin, Dolenje ter v nekaterih predelih sovodenjske, doberdobske, šte-verjanske in goriške občine,« pišejo v peticiji člani konzulte in podčrtujejo: »Na podlagi storitvene pogodbe za leto 2007, ki sta jo 5. aprila podpisala RAI in ministrstvo za telekomunikacije, Evropske listine regionalnih in manjšinskih jezikov, ki jih je italijanska republika ratificirala, ter na podlagi zakonov 482/99 in 38/01 podpisani prosijo za kritje celotnega teritorija, na katerem je v goriški pokrajini prisotna slovenska manjšina, s televizijskim signalom RAI 3 - bis v slovenskem jeziku.« Konzulta ne nazadnje predlaga, naj se resolucijo z zahtevo pošlje predsedniku vlade Romanu Prodiju, predsedniku dežele FJK Riccardu Illyju, predsedniku upravnega sveta RAI Clau-diu Petruccioliju, direktorju deželnega sedeža RAI Robertu Colliniju, predsedniku paritetnega odbora Bojanu Brezigar-ju, odgovornemu uredniku slovenskega novinarskega oddelka deželnega sedeža RAI v Trstu Mariju Čuku in odgovorni za slovenske programe deželnega sedeža RAI v Trstu Mirjam Koren. Pokrajinski svet je odobril z glasovi večine tudi dokument za nakup palače Olivo, ki je v prejšnjih tednih sprožil val polemik s strani nekaterih svetnikov. »Dokument smo odobrili z dvanajstimi glasovi za in osmimi proti,« je povedal Fabbro. (Ale) Televizijska antena na Vrhu sv. Mihaela bumbaca Z aksialno tomografijo (TAC) je mogoče odkriti v začetni fazi bolezni rakaste tvorbe na pljučih, ki jih je povzročila izpostavljenost azbestu. Novico je včeraj sporočil Gianpiero Fasola, zdravnik onkološkega oddelka videmske bolnišnice in raziskovalec skupine Atom (Alpe Adria Oncology Multidisciplinary Group), ki je pojasnil, da zgodnja diagnoza še vedno ni možna za me-zoteliom. Fasola je razložil, da so do omenjenih ugotovitev prišli v okviru raziskave, v katero je bilo vključenih 1.050 oseb s Tr-žiškega, ki so bile 30 let v stiku z azbestom. Po besedah zdravnika videmske bolnišnice so z aksialno toomgrafijo odkrili rakaste tvorbe na pljučih v začetni fazi, ki se lahko odstranijo s kirurškim posegom, nato pa ima bolnik dobre možnosti za popolno ozdravitev. Fasola je povedal, da vodijo pomembno študijo o rakastih tvorbah na pljučih tudi v Ameriki, vendar bo potrebnih še nekaj let raziskovanja, preden bo jasno, ali bi bil koristen za iskanje rakastih obolenj na pljučih preventivni »screening«. Fasola bo zaključke raziskave predstavil na petem zdravniškem kongresu skupine Atom, ki bo potekal jutri z začetkom ob 8.30 v tržiški bolnišnici. Sodelovali bodo izvedenci z vsega sveta. jamlje - Srečanje sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje Pozivajo mlade generacije , naj negujejo partizansko dediščino gorica - Sklep pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Iz blagajne borčevske organizacije dva tisoč evrov za bolnico Franja S srečanja sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje Ker je živih prič odporniškega gibanja vedno manj, morajo mlajše generacije še bolj skrbno negovati dediščino osvobodilnega boja in se še odločneje upirati poskusom potvarjanja zgodovinskih dejstev. Tako je v nedeljo poudaril predsednik sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje Jordan Semolič na vsakoletnem partizanskem pik-niku, ki je tokrat potekal v gostilni Pahor v Jamljah. V svojem pozdravnem nagovoru je Semolič obsodil pos kus, da bi v Aj dov šči ni od kri li kip Mar ku Natlačnu, »ki je bil narodni izdajalec in je po fa- šistični okupaciji ljubljanske pokrajine pisal zahvalno in vljudno pismo Mussoliniju«. Po mnenju Semoliča se tisti, »ki se ogrevajo za taka dejanja, zasmehujejo trpljenju in žrtvam partizanov ter celotnemu osvobodilnemu gibanju«. V imenu doberdobske občinske uprave je udeležence pik-nika pozdravil podžupan Nordio Gergolet, v imenu jameljskega kulturnega društva Kremenjak pa Jor dan Ra de tič, ki je med dru gim po uda ril, da bi brez osvobodilnega boja mlajši rodovi ne žive li v svo bo di. Pokrajinski odbor VZPI-ANPI je pristopil k akciji za obnovo bolnice Franja in v ta namen iz svoje blagajne prispeval dva tisoč evrov. »Vse sekcije pozivamo, naj po svojih finančnih zmožnostih pristopijo k pobudi za obnovo bolnišnice, kije med letoma 1943 in 1945 nudila zdravniško oskrbo številnim partizanom, med katerimi so bili tudi Italijani,« je poudaril predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Silvano Bacicchi. Njegovemu pozivu se je že odzvala goriška sekcija borčevske organizacije, ki je na sredinem zasedanju namenila obnovi porušene partizanske bolnišnice tristo evrov. Po besedah goriškega predsednika Silvina Poletta so na zadnjem srečanju razpravljali tudi o skorajšnjem padcu schengenskih mej, pri tem pa so podprli predlog občinskega svetnika Aleša Wal-tritscha, da naj se decembra praznik priredi na mejnem prehodu med Škabrijelovo in Erjavčevo ulico. Solidarnostni večer V ponedeljek, 22. oktobra, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici dobrodelni glasbeni večer v pomoč poplavljencem v dolini reke Sore. Nastopili bodo pevski moški zbor Jezero iz Doberdoba, ženski pevski zbor Danica iz Vrha, pevski zbori iz krajev, ki jih je prizadela ujma, in godba krvodajalcev iz Vileša. Solidarnostni večer prirejajo sekciji krvodajalcev iz Sovodenj in Doberdoba ter goriški Kulturni dom. sovodnje - Šah Kraški turnir osvojili Madžari Z dvojnim slavjem madžarskih šahistov se je zaključila deseta izvedba Kraškega turnirja, ki se je vršil v nedeljo v popoldanskih urah v Kulturnem domu v Sovodnjah. Mednarodno tekmovanje, ki ga prirejata šahovska krožka z Gorice in Nove Gorice pod pokroviteljstvom občin Sovodnje in Nova Gorica, je namenjeno osnovnošolcem in poteka po švicarskem sistemu s sedmimi srečanji, kjer ima vsak šahist 15 minut časa za razmišljanje. Osvojene točke pridejo v poštev tako za razvrstitev posameznikov, kot tudi za skupinsko lestvico. Tudi letošnja deseta jubilejna izvedba je privabila v Sovodnje predstavnike številnih osnovnih šol z Goriške pokrajine, s sosednih obmejnih občin iz Slovenije - prisotno je bilo tudi zastopništvo pobratene občine Škofja Loka - ter seveda z Madžarske, ki so kot v vseh dosedanjih izvedbah opravili levji delež. Vsega skupaj se je Kraškega turnirja udeležilo 46 mladih šahistov. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Daniel Szentmihalyi (šola Ovar), drugi je bil Svarun Asanin (Fran Erjavec - Nova Gorica), tretja pa Diana Horvath. Med ekipami je največ točk zbrala šola iz Ovara, pred osnovnošolci iz Doberdoba in ekipo z Mosona. Na nagrajevanju sta bila prisotna odbornik za šport na sovodenjski občini Marko Lut-man in Jozsef Krug v zastopstvu občine Mosonmagyarovar. Oba sta podčrtala pomembnost pobude, ki presega zgolj tekmovalni aspekt in nudi otrokom možnost snidenja s sovrstniki iz drugih držav. Zgodnja trgatev? Pripravljeno je novo belo vino Prišlo je vino REBULINO Čas je za kostanj in za sladko novo belo vino . Člani Krminske zadružne kleti - Cantina Produttori Cormons vas vabimo v vinoteko "Vinograd sveta" v ulico della Pace 31 v Krmin, kjer vam bomo za nakup vina "Rebulino" v petlitrski embalaži podarili kostanj. VABILO V CANTINIERE v Borgnanu pri Krminu v ulici Belimi 61 in v Čedadu v drevoredu Liberta 50 pri "Corte Longobarda", zraven Zadružne mlekarne iz Čedada in Nediških dolin, nasproti železniški postaji, lahko kupite in pokusite vino Rebulino s kostanjem in druga priznana vina cenjenih DOC regij Furlanije, Italije in Evrope. 'pncvt'- Cantina Produttori Cormons - Krminska zadružna klet - ul. Vino della Pace, 31 - tel. 0481/60579 - 61798 cantiniere - ulica bellini 61 - borgnano - krmen - tel. 0481/67461 • cantiniere - drev. liberta 50 - čedad - tel. 0432/701875 / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. oktobra 2007 1 7 gorica - Srečanje med občino, direkcijo gradbenih del in odborom trgovcev Septembra prihodnje leto bo Travnik na novo tlakovan Cesta pred palačo prefekture od ponedeljka ne bo več prevozna - Trgovci proti zaprtju predora Bombi trzic Aretirali 51-letnega moškega S pištolo v nahrbtniku je kolesaril po mestu Aretirali so ga, ker je pri sebi imel polavtomatsko pištolo tipa steyr kalibra 6,35. Zaradi nedovoljene posesti orožja so ga v sredo po hitrem postopku obsodili na eno leto zapora, ker doslej še ni imel opravka s pravico, pa so ga pogoj no že izpus ti li na pro stost. 51-letnega G.D.C. iz Ronk so aretirali tržiški karabinjerji v ponedeljek zvečer. Prijeli so ga med tem, ko se je vozil s svojim gorskim kolesom. Na hrbtu je nosil nahrbtnik, v katerem je poleg ma le piš -tole hranil še nekaj nabojev. Moški se je ob pogle du na agen te pre -strašil in se skušal izmuzniti njihove mu pre gle du. Med begom je odvrgel nahrbtnik, ki so ga karabinjerji nemudoma pobrali; v njem so našli pištolo, kmalu zatem pa so prijeli še moškega. Karabinjerji so pre is kali tudi nje gov dom in naš li še nekaj nabojev, naposled pa so moškega aretirali. Po besedah tr- Karabinjer z zaseženo pištolo altran žiškega karabinjerskega poveljnika Heliosa Scarpe ima zasežena pištola majhen kaliber, ne glede na to pa je ze lo ne var na, še predvsem iz kratkih razdalj; kriminalci jo radi skrivajo v žepe, saj jo je navzven zelo težko opaziti. Scarpa je pojasnil, da se preiskava nadaljuje, saj karabinjerji hočejo izvedeti, kje je moš ki iz Ronk piš tolo do bil in sploh kako jo je nameraval uporabljati. Na karabinjerskem poveljstvu so včeraj tudi pojasnili, da so se po Tržiškem v zadnjem času širile govorice o polavtomatski pištoli, ki so jo zasegli v okviru aretacije, vendar niso še ugotovili, ali so si kriminalci »po potrebi« predajali orožje eden drugemu. Čeprav moški iz Ronk še ni imel opravka s pravico, je star znanec sil javnega reda. Že dolgo ni bil zaposlen, rad je zahajal med odvisnike, sploh pa je živel ob robu družbe. Tržaško podjetje Luci costruzioni bo prihodnji teden začelo z drugo fazo prenove Travnika. V ponedeljek bodo odprli gradbišče pred palačo prefekture, kjer bodo zgradili podolgovat vodomet. Pred koncem prihodnjega tedna bodo zaključili z deli na križišču med ulicama Roma in Oberdan, med julijem in septembrom 2008 pa naj bi gradbeno podjetje že pretlakovalo ves Travnik. »Dela potekajo po načrtovanem tempu,« je povedal predstavnik direkcije gradbišča Carlo Ranalletta, ki se je včeraj srečal s predstavniki odbora trgovcev za nadzor del na Travniku, županom Ettorejem Romoli-jem, odbornikom Antoniom Devetagom, vodjo tehničnega urada pri občini Ignaziom Spanojem in direktorico zveze ASCOM Gi-ulio Bernardi. Ranalletta je pojasnil, da bodo dela potekala po sklopih, kar bo omejilo prometne težave in nevšečnosti, ki jih gradbišče povzroča tamkajšnjim trgovcem. »Križišče med ulicama Oberdan in Roma ter križišče med ulico Mameli in Travnikom ne bosta nikoli zaprti istočasno, dela na osrednjem delu trga, kjer je parkirišče, pa se bodo začela maja 2008,« je povedal Ranal- letta in dodal: »Cesta pred prefekturo, ki jo bodo zaprli v ponedeljek, ne bo več prevozna, saj je zaobjeta v peš cono, ki jo predvideva načrt. Podjetje naj bi zaključilo s tlakovanjem trga med julijem in septembrom 2008, za tem pa bodo preostale le malenkosti.« Na edini zaplet je opozoril Spano, ki je povedal, da podjetje zamuja pri izbiri kam-naza tlakovanje Travnika. »Načrt predvideva uporabo ploščic iz peščenjaka, ki stanejo 1.600.000 evrov, kar je 40 odstotkov celotnih stroškov za prenovo Travnika. Podjetje razmišlja o nakupu manj kvalitetnega kamna, kar bi omogočilo prihranek. V prihodnjih dneh bomo vozel rešili,« je povedal Spano. Predstavnik trgovcev Benedikt Kosič je opozoril na problem predora Bombi, s katerim se lastniki trgovin ne morejo sprijazniti. Načrt namreč predvideva, da bo predor postal peš cona, trgovci pa so mnenja, da bi bilo treba obdržati vsaj enosmerni promet. »Sprememba projekta bi lahko povzročila porast stroškov, zato je treba biti previdni. Bolje je, da počakamo, da se zaključi prvi sklop prenove trga,« je ocenil župan. (Ale) tržič - Nesreča na drevoredu San Marco Avto izsilil prednost, motorist utrpel poškodbe V tržiški bolnišnici so včeraj sprejeli na zdravljenje 25-letnega Paolo Fosso, po rodu iz Neaplja, ki je s svojim skuterjem aprilia scarabeo na drevoredu San Mar co v Tržiču tr čil v avtomo bil opel me riva, za vo la nom katerega je sedel 63-letni R.R. iz Gradišča. Zgleda, da je avtomobilist izsilil prednost in se iz stranske ulice zapeljal na drevored v trenutku, ko se je mimo peljal 25-letni motociklist. Na kraju so poleg osebja službe 118 posredovali agenti tržiške prometne policije in gasilci, ki so očistili cestišče, po katerem se je izlilo motorno olje. gorica - Jutri koncert Organist Butkovič v cerkvi sv. Ivana Jutri, 20. oktobra, ob 20.30 bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici nastopil mladi organist Mirko Butkovič, doma iz Tržiča. Po klavirju je začel študij orgel pri profesorju Linu Falilonu na videmskem konservatoriju J.Tomadini. Nadaljeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Renate Bauer, kjer je diplomiral z odliko leta 2007. Študij je sklenil s samostojnim recitalom na Schukejevih orglah v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Sledil je izpopolnjevalnim tečajem v nemškem Zwickau pri Jaroslavu Tumi iz Prage ter na poletnem tečaju za staro glasbo v Magnanu pod vodstvom profesorja Luce Scandalija. Imel je že razne samostojne recitale po Sloveniji in Italiji. Že dalj časa vo di tečaj za mla de or ganis te v Mir nu in Rupi. Mirko Butkovič bo začel recital z izvajanjem glasbe gotskega obdobja in zgodnjega baroka iz najpomembnejše zbirke orgelskih skladb 15. stoletja, Buxheimer Orgelbuch. Iz tega časa je namreč prva literatura za to glasbilo. V drugem delu bo organist izvajal skladbe slovanskih avtorjev: preludij poljskega skladatelja Podbielskega, Adagio Čeha Janačka, Kerubinsko pesem Rusa Čerepnina ter Andante Stanka Jericija. Sledla bodo dela J. K. Kerlla in velikega J. S. Bacha. Večer prirejajo Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica, KC Lojze Bratuž in SCGV Emil Komel. gabrje - Pohod društva Skala Spoznavajmo Kras Ekskurzija v naravo omogočila skok v preteklost Letošnja izvedba pohoda Spoznavajmo Kras, ki ga je prvo nedeljo v oktobru kot običajno priredilo društvo Skala iz Gabrij, je ob ljubiteljih sprehodov v naravi navdušila tudi ljubitelje zgodovine. Organizatorji rekreacijske pobude, ki je potekala že devetič, so v letošnji izvedbi namreč uvedli novost. »Začrtali smo novo progo. Poleg lepote našega Krasa, ki se je udeležencem pokazal v blesku jesenskih barv in toplih sončnih žarkih, so si po-hodniki lahko ogledali tudi ostanke ostanke strelskih jarkov, rovov, kavern in drugih vojaških objektov iz časa prve svetovne vojne,« je povedal predsednik društva Skala Edoar-do Sambo. »Pohod je potekal po približno deset kilometrov dolgi progi. Stezo, ki teče ob državni meji, so uredili pred dvema letoma. Podali smo se na vzpetino, ki ji pravimo Nad Logem,« je povedal član društva Mauro Juren. Proga, ki so jo izbrali za pohod, se delno priključuje na čezmejno stezo, ki spada v tematske poti prve svetovne vojne, ki so jih goriška pokrajina, dežela FJK in drugi partnerji preuredili v okviru pobude Park spomina: projekt ovrednotenja zgodovinskega spomina prve svetovne vojne. (Ale) Pohodnik pred informativno tablo foto es. Slovenska manjšina in mediji Drevi bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici potekala okrogla miza z naslovom Medijska podoba Slovencev v Italiji, ki jo v okviru niza javnih srečanj prireja Slovenska kulturno gospodarska zveza. Spregovorili bodo odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udo-vič, odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor, odgovorni urednik tednika Novi Glas Jurij Paljk, odgovorni urednik slovenskega novinarskega oddelka deželnega sedeža RAI v Trstu Marij Čuk in odgovorna za slovenske programe deželnega sedeža RAI v Trstu Mirjam Koren. Srečanje se bo začelo ob 18. uri. V Foljanu Maregov katalog V dvorani železniške postaje v Fol-janu bo danes ob 21. uri ob združenje Sentieri di pace predstavilo katalog, ki spremlja razstavo likovnih del Vincenza Marege. Umetnik je navdih črpal iz dogodkov, vezanih na prvo svetovno vojno. Za glasbeno popestritev bo skrbel Andrea Chimenti. Izvedenci v enakopravnosti Goriška pokrajina in agencija IAL prirejata tečaj, na katerem bodo izobraževali izvedence v enakopravnosti med moškimi in ženskami. Posebno pozornost bodo namenjali usklajevanju urnikov dela in družinskih obveznosti. Rok za vpise zapade danes, informacije pa so na razpolago na telefonski številki 0481- 385213. Lutkovni predstavi na gradu Na goriškem gradu bosta uprizorjeni dve lutkovni predstavi. Prva bo danes ob 16.30, ko bo na sporedu »Un trovatello a casa del diavolo« v izvedbi skupine Granteatrino del-la Marignana in Gigia Brunella. Druga bo v nedeljo, 21. oktobra, ob 16.30. Z igro »L'aprisogni« bo nastopila skupina Paola Saldarija. Predstavi prireja goriški kulturni park v sodelovanju z združenjem Terzoteatro. Gerometta se poslavlja General Pasquale Gerometta bo danes 10.30 na trgu Battisti v Gorici v okviru vojaške ceremonije predal poveljstvo brigade Pozzuolo del Friuli generalu Flavianu Godiu. Unitre s pestro ponudbo Slovenski, francoski, angleški in nemški jezik, zgodovina umetnosti, informatika, osnove medicine in njena terminologija, meteorologija, sodobna zgodovina, tuja književnost in psihologija. Navedeni so le nekateri od sedeminsedemdesetih učnih predmetov, ki sestavljajo različne sklope tečajev univerze za tretje starostno obdobje Unitre, katere akademsko leto 2007-2008 se bo uradno pričelo danes z obiskom Piergiorgia Gabassija, ravnatelja mednarodnih diplomatskih ved Univerze v Trstu. Le-ta bo v goriškem deželnem avditoriju ob 17. uri predaval na temo »Le stagioni della leadership«. Dvaindvajseto akademsko leto goriške Univerze za tretje starostno obdobje so predstavili v sredo na goriški občini. Ob predsedniku Mariu Ascariju in drugih članih odbora izobraževalne ustanove je bila prisotna še občinska upraviteljica, odbornica za šolstvo Silvana Romano, ki je med drugim izpostavila da: » v našem mestu odigravate neprecenljivo vlogo saj bodrite ljudi, k učenju, globljemu razmišljanju, dopolnjevanju znanja in tako dokazujete, da razum ne pozna starostnih omejitev«. Lekcije bodo potekale od ponedeljka, 22. oktobra, do petka, 9. maja, prihodnjega leta v večnamenskem občinskem centru v ulici Baiamon-ti. Ob učnem programu so predvidene tudi večdnevne ekskurzije in družabna srečanja. Več informaciji je na razpolago na spletni strani www.universitaterzaetagori-zia.191.it. (VaS) 18 Petek, 19. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / Včeraj so se v Novi Gorici začeli 2. slovenski dnevi zaščite in reševanja. Po vsem mestu so se na različnih prizoriščih odvijale simulacije nesreč in reševanje ponesrečencev, strokovna predavanja, prikazi reševalne opreme, krvodajalska akcija in še veliko drugega. Na popoldanski slovesni otvoritvi tridnevnega dogajanja je bil poleg novogoriš-kega župana Mirka Brulca, podpredsednika Državnega zbora Vasje Klavora in predstavnikov rdečega križa in drugih sodelujočih organizacij, prisoten tudi minister za obrambo Karel Erjavec. Četrtkovo dogajanje je zaznamovalo XIII. Državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči, ki ga je pripravil Rdeči križ Slovenije. Preverjanje je potekalo ves dan, sodelovalo je deset ekip iz vse Slovenije, napovedana je bila tudi italijanska, ki pa je se je kasneje opravičila. Sicer pa so ekipe reševale ponesrečence v situacijah, ki so tipične za goriško okolje: ponesrečene motoriste, zasute v plazovih, padalca, ki seje zapletel v drevesno krošnjo, ponesrečence zaradi neek-spoldiranih eksplozivnih teles... Dogajanje si je ogledalo veliko mimoidočih, pa tudi skupine otrok iz vrtcev in osnovnih šol. Na ogled je bilo tudi veliko reševalne opreme, od vozil, gasilskih dvigal in panoramskih lestev, do drugih pripomočkov za reševanje. Danes organizatorji pričakujejo obisk šefa italijanske civilne zaščite Guida Berto-lasa in deželnega vodje civilne zaščite Gugli-elma Berlassa, saj na dogodku sodelujejo tudi italijanske službe reševanja. (km) Z včerajšnjih simulacij reševanja motociklista (zgoraj) in jadralnega padalca (levo) foto k. m. Obletnica Briške čete Krajevne organizacije združenja borcev in udeležencev NOB Goriških Brd skupaj z Območnim združenjem ZB NOB Nova Gorica vabijo na na spominsko slovesnost v spomin na 65. obletnico ustanovitve Briške čete, ki bo nedeljo, 21. oktobra, ob 14. uri ob Lovski koči na Sabotinu. Program bodo oblikovali: moški pevski zbor »Srečko Kumar«, učenci podružnične podružnične šole Kojsko pod vodstvom Klare Simčič. Pozdravnemu nagovoru predsednika vaške skupnosti Karla Passonija in nagovoru župana Franca Mužiča bo sledila svečana beseda Milene Beguš, domačinke in članice območnega združenja ZB Nova Gorica. Ob tej priložnosti organizirajo planinci pohod iz Podsabotina ob 12. uri, skozi Podsenico, do spominskega obeležja na Mlaki in nato do lovske koče na Sabotinu. (km) nova gorica nova gorica - Začeli so se 2. slovenski dnevi zaščite in reševanja S simulacijami se usposabljajo Če ne za reševanje ponesrečencev Danes je napovedan obisk šefa italijanske civilne zaščite Guida Bertolasa kadijo, ne igrajo Nadzorni svet družbe HIT je na včerajšnji seji sprejel rebalans gospodarskega načrta za leto 2007. Ta predvideva za 15,7 milijona ev-rov nižjo bruto realizacijo od prvotno načrtovane. HIT naj bi v letošnjem letu tako dosegel 241,5 milijona evrov bruto realizacije, kar pomeni šest odstotkov manj od gospodarskega načrta za leto 2007. »Krivec« za to j e pred dvema mesecema sprejet protikadil-ski zakon, zaradi katerega morajo kadilci cigarete prižigati izven lokalov ali v za to posebej urejenih prostorih, to pa jih odvrača od igranja. »Gospodarski načrt družbe je že upošteval možnost sprejetja nove protikadilske zakonodaje, vendar smo predpostavljali, da zakon ne bo sprejet brez ustreznega prehodnega obdobja. Vendar je zakon začel veljati pred uveljavitvijo podzakonskih aktov, ki bi omogočali ureditev kadilskih prostorov, kar je onemogočilo prilago-ditvene investicije v turističnih objektih,« pojasnjuje Niko Trošt, predsednik uprave HIT-a. V Hitu še pojasnjujejo, da so že sprejeli bolj restriktivno politiko na področju vseh odhodkov ter da bodo temeljito preučili dosedanjo politiko družbene odgovornosti, ki vključuje številna sponzorstva in donacije. V Hit-u že urejajo ustrezne prostore za kadilce, vendar po besedah Trošta to ne bo rešilo problema nižje bruto realizacije; kadilci zaradi tega pač prekinejo igro in v času, ko morajo kaditi drugje, pač ne igrajo. Zakonodajalcu, se pravi vladi, pa bodo skupaj z drugimi igral-ničarji predlagali, da spremeni zakonodajo tako, da bi bile igralnice izvzete iz protikadilskega zakona. Za upad kajenja v igralnicah si je prizadeval tudi sindikat igral-niških delavcev, po Troštovih besedah je v tem primeru potrebno najti pravilno razmerje med delovnimi pogoji in finančnimi koristmi družbe HIT. »S predstavniki treh sindikatov v HIT-u in predstavniki sveta delavcev vodimo izjemno korektne pogovore na to temo, zavedamo se, da delamo v istem podjetju in za iste cilje,« dodaja Trošt. (km) MMM ART V Medano se vračajo likovni ustvarjalci Na domačiji Klinec v Medani v Goriških Brdih bo od 22. do 26. oktobra, potekalo že jubilejno, deseto, mednarodno delovno srečanje likovnih ustvarjalcev, pod imenom »mmm art«. Na njem bomo gostili 25 avtorjev iz različnih držav, saj je srečanje namenjeno predvsem povezovanju in druženju slovenskih umetnikov z umetniki iz ostalih evropskih držav. V Medano prihajajo: iz Avstrije Franz Berger in Valentin Oman, iz Hrvaške Bruno Paladin, iz Italije prihajajo Alfred de Locatelli, Massimiliano Bus-san, Franco Dugo, Gianni Borta, Klavdij Palčič, Claudio Mrakic in Paolo Figar. Hetty Van Der Linden prihaja iz Nizozemske, Slovenijo pa bodo zastopali Andrej Pavlič, Boris Zaplatil, David Ličen, Etko Tutta, Jože Šubic, Azad Karim, Klavdij Tutta, Luci-jan Bratuš, Metka Erzar, Milovan Valič, Miran Kordež, Rajko Čuber, Rudi Skočir in Veljko Toman. (km) nova gorica - HIT in vinska klet Goriška Brda o svojih dosežkih in načrtih Šampioni in nove naložbe Do konca leta 2008 bodo prenovili gostišče na Marku, restavracijo Vrtnica, gostilno Pri Hrastu in picerijo Soča v Solkanu Vinska klet Goriška Brda in novogoriški HIT sta v sredo pripravila skupno predstavitev svojih najboljših dosežkov: klet na področju vinskih šampionov, HIT pa svoje kuharske šampione, ki so pred kratkim prejeli celo vrsto odličij, dva kuharska mojstra sta bila celo nagrajena z najvišjim priznanjem, ki gaje moč dobiti na državnem nivoju. Poleg tega v HIT-u napovedujejo še prenovo večine svojih gostinskih lokalov v Novi Gorici in okolici ter zagon HIT-ove hotelske šole. Tako HIT kot Vinska klet Goriška Brda se srečujeta s stereoptipi, češ da v državnem podjetju oziroma zadružni kleti ne more nastati kaj vrhunskega. Vendar zadnji uspehi obeh podjetij kažejo drugače: Vinska klet je pred kratkim na 39. državnem ocenjevanju vin prejela naziv šampion za dve vini: beli pinot quercus 2006 med belimi suhimi vini in za mer lot ba gu e ri 2004 med su hi mi rde či mi vini. HIT-ovi gostinci pa so z zadnjega Gostinsko-turističnega zbora, ki je v začetku meseca potekal v Podčetrtku, prinesli 17 zlatih, 6 srebrnih in tri bronaste medalje ter tri trakove kakovosti, od tega enega z zlato in dva z diamantno značko, kar je največ, kar lahko kdo doseže na tovrstnih državnih tek mo va njih. Obe podjetji se zato zavedata, da imata kako- vostne izdelke in kader, s katerim lahko skupaj gostom ponudita najboljše. Zato nameravajo svoje poti povezati, kot so to doslej storili že večkrat. Silvan Peršolja, direktor vinske kleti Goriška Brda, ki letos beleži 50. obletnico delovanja, meni: »Stere-otipe, s katerimi se srečujemo glede slovenskih vin, želimo preseči. Velikokrat namreč slišimo, da imamo v Sloveniji odlična vina, le prodati jih ne znamo. Brici smo šli pri vinih tri korake nazaj, v vinograd, saj se tam začne celotna zgodba.« Da bi svoje kadre izobrazili v skladu z novimi HIT-ovimi standardi, so se v podjetju odločili za ustanovitev hotelske šole. Ta bo med drugim tudi zagotavljala izvajanje prakse za študente in dijake, namenjena pa je za dodatno izobraževanje svojih zaposlenih in tudi zunanjih interesentov. Z rednim izvajanjem nalog naj bi začeli v začetku prihodnjega leta. HIT namerava do konca leta 2008 tu di pre no vi ti šti ri od šes tih go stin skih lo ka lov v mestu in okolici: gostišče na Marku, Vrtnico v središču mesta, gostilno Pri Hrastu v Kromberku in picerijo Soča v Solkanu. Vsaka bo nadgradila in osvežila dosedanjo ponudbo, Vrtnica pa bo odtlej odprta tudi v večernih urah in bo tako zapolnila vrzel v gostinski ponudbi v mestu v popoldanskih urah. (km) Kuharski šampioni na sredini predstavitvi fotok.m. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. oktobra 2007 1 7 gorica - Danes v KC Bratuž Interars, zaključek z odprtjem razstave foto pd Danes ob 19. uri bo v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici odprtje zaključne razstave petih večdisciplinarnih umetniških delavnic mednarodnega projekta Interars. Za glasbeno popestritev bosta poskrbela Tomaž Nedoh in Tomaž Kolar, medtem ko bo po odprtju razstave ob 21.30 na turistični kmetiji Kovač na Jazbinah na sporedu perfomans Besede - Parole - Words z Dašo Gr-gič in Luco Quaio. Pri pobudi kulturnega društva za umetnost KONS je sodelovalo 32 umetnikov čezmejnega območja, ki so dejavni na področju likovne umetnosti, fotografije, glasbe, plesa in režije. Večdisciplinarne umetniške delavnice so se zvrstile od novembra 2006 do julija 2007, potekale pa so na Jazbinah, v Piranu, Čedronu, Pliskovici in nazadnje v Lonjerju, kjer so dogodek priredili v sodelovanju z likovnim srečanjem Arteden. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. ur); informacije na tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-ir-sip.it. M Izleti U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Mol-to incinta«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Resident Evil: Extinction«. CORSO Rdeča dvorana: 17.30 - 20.00 -22.20 »Stardust«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 »In que-sto mondo libero«; 22.15 »Invasion«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 18.30 »Ratatouille«; 20.40 -22.30 »Resident Evil: Extinction«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Mol-to incinta«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Stardust«. NOVA GORICA: 19.00 »Moj Hitler«; 21.00 »Vsemogočni Evan«. H Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo delovala vsako sredo med 15.30 in 17.30 za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca. Ponuja številne dejavnosti, ki jih vodijo Majda Zavadlav, Sten Vilar, Damjana Golavšek in Andreja Stare. Iz vrtcev v ulici Brolo in ul. Max Fabiani je poskrbljen prevoz; informacije in vpisovanje na tel. 0481533495 v popoldanskih urah. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna (48 ur)oz. nadaljevalna stopnja (72 ur); hrvaščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 SPDG organizira od 2. do 6. januarja 2008 zimovanje v Valzoldani. Vpisovanje v sredo, 24. oktobra, med 18. in 20. uro na sedežu društva na korzu Verdi 51 int. v Gorici. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IN KS SELA NA KRASU prirejata v nedeljo, 21. oktobra, 12. krožni pohod Jamlje - Sela na Krasu - Jamlje. Vpisovanje ob 9.30 pri večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, start ob 10.30. Ob 11.30 v Se-lah na Krasu topla malica in ogled razstave v šolskih prostorih. Ob 13. uri v Jamljah kosilo, ob 14. uri igre za prehodni pokal in družabnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest: tel. 0481-390688 (Saverij, Ines R.), 0481-21361 (Ema B.), 0481-882302 (Veronika T.), 048178061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK prireja v torek, 23. oktobra, ob 20. uri predstavitev knjige in predavanje Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu. Sodelovali bodo Janez Stanovnik, Božo Repe in Branko Marušič. KD DANICA organizira občni zbor v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 v KŠC Danica na Vrhu. Izvolili bodo nov odbor, zato vabijo člane, da se množično udeležijo. KD SABOTIN IN KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE vabita na prireditve ob 18. pohodu na Sabotin: danes, 19. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva, Znorišče 4 v Štmavru, nastop MPZ Štmaver in ZPZ Jezero ter odprtje likovne razstave Stanke Golob; 21. oktobra ob 9. uri start Jesenskega pohoda, ob 10.30 maša ob ruševinah cerkve sv. Valentina in ob 12.30 kosilo na sedežu društva. LEPOTE IN DOBROTE NARAVE je naslov 10. vrtnarske prodajne razstave, ki bo od 19. do 21. oktobra v športnem centru HIT v Šempetru: danes, 19. oktobra, bo na ogled med 16. in 20. uro, v soboto, 20. oktobra, med 9. in 20. uro ter v nedeljo, 21. oktobra, med 9. in 20. uro. Razstavljena bo buča velikanka, ki tehta 233 kg. LETNIK 1957 - Štandrež, Sovodnje, Ru-pa, Peč, Gabrje in Vrh - organiza praznovanje v novembru; informacije in vpisovanje na tel. 0481-21377 (Mirjam) in 339-6707710 (Ana). MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča vse člane, da bo prva vaja v novi sezoni v torek, 23. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Vabljeni tudi novi člani. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da so planinske postojanke - dom Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Planinski dom pri Krnskih jezerih - zaprte. Ob napovedi lepega vremena bo ob sobotah in nedeljah v oktobru odprt Planinski dom pri Krnskih jezerih; informacije ob četrtkih od 15. do 18. na tel. 003865-3023030. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana prireja 24. redni občni zbor. Potekal bo danes, 19. oktobra, v župnijskem domu Sedej, prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v nedeljo, 21. oktobra, na jesensko pustolovščino z nabiranjem in pečenjem kostanja. Ob 10. uri se bodo zbrali pri solkanskem mostu, ob 11. uri bo maša v romarski cerkvi Marijino Celje; informacije na tel. 0481-882736 (Mojca). SPDG vabi na tradicionalno martino-vanje 18. novembra na Dobrovem v Brdih. Na razpolago bo avtobus. Prijave danes, 18. oktobra, od 19. do 20. ure na sedežu društva. Prijave se zaključijo 20. oktobra. SPDG vabi v nedeljo, 28. oktobra, na izlet na Črno prst. Zbirališče v novo-goriški železniški postaji ob 7. uri. Odhod z vlakom ob 7.35. Povratek ob 18.40 ali 20.50; več informacij na društveni spletni strani: www.spdg.eu. ali na tel. 320-1423712(Andrej). TABORNIKI RODU MODREGA VALA TRST - GORICA obveščajo, da bo danes, 19. oktobra, ob 18. uri v prostorih društva Jezero v Doberdobu informativni sestanek namenjen staršem in otrokom. ZAČETNI IN NADALJEVALNI INTENZIVNI TEČAJ SLOVENŠČINE v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica se bo pričel v soboto, 20. oktobra, ob 9. uri in bo trajal 30 šolskih ur (predvidoma do konca leta 2007). Tečaj je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem in je v celoti brezplačen, vključno z literaturo. Prijave zbirajo preko e-maila: info@mc-ng.org ali na tel. 003865-3334020. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 25. oktobra, na sedežu občine v Doberdobu. 0 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici danes, 19. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina Estravagarioteatro iz Verone, »Se devi dire una bugia dilla grossa« Raya Cooneya; informacije in pred-prodaja pri knjigarni Antonini (kor-zo Italia 51/a v Gorici, tel. 048130212). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU bo danes, 19. oktobra, v sklopu gledališkega niza »Altre espressività« ob 20.30 gledališka predstava »...Pic-ciotti, Bambole, Pallottole« v izvedbi gledališke skupine »CSRE Rognolo e Sottoselva« iz Vidma in ob 21.30 bo gledališka skupina »Azzurro« nastopila z igro »Alla ricerca di Simurg«. »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: v soboto, 20. oktobra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Gradi- H'ir # ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ a SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL vabijo na „Srečanja z glasbo" ORGELSKI KONCERT Mirka Butkoviča Bottazzi, Sweelinck, Buxtehude, Podbielski, Janaček, Čerepnin, Kerll, Bach in Jericijo. CERKEV SV. IVANA - JUTRI, 20. OKTOBRA 2007, OB 20. URI Na sporedu sca... Il teatro »Mi e caduta una cavalla nel letto«; informacije in predproda-ja vstopnic pri uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško in KRUT vabita v nedeljo, 28. oktobra, na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v Kulturnem domu v Gorici ob 17. uri. Zjutraj pa bo organizirana ekskurzija z obiskom Benečije (Čedad in Špeter) - odhod iz Gorice s trga pred Rdečo hišo ob 9. uri. Za ekskurzijo velja obvezna prijava na tel. 0481-532092 (E.D.) ali tel. 040-360072 (Krut, TS). GALERIJA ARTES, Gradnikove brigade 6 v Novi Gorici vabi v ponedeljek, 22. oktobra, ob 19. uri na odprtje razstave akademskih slikarjev Rajka Čubra, Andreja Pavliča in Borisa Za-platila pripravljeno v počastitev njihove petdesetletnice. Razstava bo na ogled do 8. novembra vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, sobote in nedelje zaprto. GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 25. oktobra »Il rabdo-mante« (režija Fabrizio Cattani), 8. novembra »Les amours d'astree et de celadon« (režija Eric Rohmer), 29. novembra »The magic flute« (režija Kenneth Branagh), 6. decembra »Ya-samin kiyisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kine-maxu na Travniku ob četrtkih ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. JAZZ & WINE OF PEACE bo v Krminu med 25. in 28. oktobrom: odprtje festivala in koncert skupine Gone with the Swing Big Band 25. oktobra ob 17. uri na trgu XXXIV Maggio (vstop prost); ob 18. uri bosta krožek Con-trotempo in Vinska klet Krmin v Občinskem gledališču nazdravila z vinom Miru (vstop prost); v Občinskem gledališču ob 20.30 koncert skupine Renaud Garcia - Fons z naslovom »Arcoluz« in ob 22.30 koncert skupine Trio 3; ob 23.30 v baru Jazz&Wi-ne v ul. Matteotti 78 koncert The Blues Followers (vstop prost); ob 24. uri v gostilni Al Cantuccio v ul. Friu-li 12 koncert dua Serena Finatti & Andrea Varnier z naslovom »Distratti dal vento« (vstop prost). TRGOVINA EQUOMONDO V GORICI organizira predavanje z naslovom »Obiettivo decrescita. Che fare« v večnamenskem centru v ul. Baia-monti v Gorici danes, 19. oktobra, ob 18. uri. Sodeloval bo Ferruccio Nilia. V CENTRU »MARE PENSANTE« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: ponedeljek, 22. oktobra, od 16.30 do 18. ure srečanje na temo osebne izkušnje. Večer bo povezovala Liliana Passagnoli. V CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Alfia Scarpe in Daria Blasicha »Il lago vecchio - il lago di Doberdo«. V TRINKOVEM DUHU je naslov sple- KD ZA UMETNOST KONS IWiliMM Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave P1 www iyU4i - Večdisciplinarne umetniške delavnice Danes, 19. oktobra ob 19.00 V GALERIJI KC L. BRATUŽ, Drevored XX. septembra 85 (Gorica) Ob 21.30 sledi performans na Jazbinah (PROJEKT FINftHCIRAH IZ PROCBAM» INTERREG III» IB-SLO] ta pobud, ki ga prirejajo kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada, knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici in slovenska knjižnica Damir Feigel v Gorici. Do 5. novembra bo v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici na ogled razstava Pravljični svet pod Matajurjem - ilustracije Ales-sandre D'Este za knjigi Boter petelin in njegova zgodba (Ivan Trinko) in Zimska pravljica (Mjuta Povasnica). Ogled razstave je možen med odprtjem knjižnice (ponedeljek, torek, sreda, petek: 9.00-19.00; četrtek 11.00-19.00; sobota: 8.00-13.00). V knjižnici Damir Feigel v Gorici bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18. uri pravljična urica. Mateja Novak bo pripovedovala pravljico Boter petelin in njegova zgodba. V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bo v četrtek, 25. oktobra, ob 18. uri predstavitev zbornika z naslovom »Mons. Ivan Trinko (1863-1954). Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami - Promotore della conoscen-za e del dialogo tra culture«; o knjigi bodo spregovorili Roberto Dapit, Ziva Gruden, Michele Obit. ZSKD obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu deželna zborovska revija Corovivo. Prvi koncert bo ob 10. uri, drugi koncert ob 14.30, tretji koncert ob 18. uri, zaključni koncert z nagrajevanjem pa ob 20.45. Pogrebi DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Luigi Orzan (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Ezio Figar v cerkvi sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Genoveffa Cosolo vd. Siardi (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V ROMJANU: 14.00, Bianca Micheli vd. Castellan (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi sv. Štefana in v Spineo za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Giovanni Fal-chi iz bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev; 10.50, Maria Soranzio vd. Meladossi iz bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev. 20 Petek, 19. oktobra 2007 ŠPORT / rusija - Predsednik Vladimir Putin po radiu in televiziji odgovarjal ruskim državljanom Rusija bo prenovila svojo vojsko in jo opremila z novim jedrskim orožjem Putin je okrcal politiko ZDA do Iraka in Irana ter Washington pozval, naj določi datum umika svoje vojske iz Iraka MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj na ruski televiziji odgovarjal na vprašanja državljanov, ki so na predsednika naslovili več kot milijon vprašanj. Okrcal je politiko ZDA do Iraka in Irana. Ko je v živo govoril na nacionalni televiziji in radiu državljanom po vsej Rusiji, je Putin ameriško okupacijo v Iraku označil kot »slepo ulico« in dodal, da so ZDA državo okupirale zaradi nafte. V zvezi z Iranom je Putin ponovno potrdil zavezanost pogajanjem. »Neposredni dialog z državami je vedno bolj produktivna in hitrejša pot k uspehu kot grožnje, sankcije ali sila,« je dejal in pristavil, da je Iran na področju energije »zelo pomemben partner« Rusije. V zvezi s prisotnostjo ameriške vojske v Iraku je Putin izjavil: »Streljati znajo, ne znajo pa vzpostaviti reda.« Washington je tudi pozval, naj določi datum za umik svoje vojske iz Iraka. Dotaknil se je ameriških načrtov za gradnjo pro-tiraketnega ščita v vzhodni Evropi. Posvaril je pred ruskimi posebnimi ukrepi v odgovor na ameriški proti-raketni načrt, če bodo ZDA prezrle interese Rusije. »Ne smemo zaostriti napetosti, a če odločitve ne bodo upoštevale interesov Ruske federacije, bomo ukrepali na lastno pest,« je še dejal. Poleg različnih obljub na socialnem področju je ruski predsednik še napovedal, da bo Rusija do leta 2015 svojo vojsko opremila z najsodobnejšimi bojnimi letali, jedrskimi podmornicami in medcelinskimi raketami. »To so veličastni in hkrati uresničljivi načrti,« je še dejal. Putin je napovedal tudi, da bo Rusija prihodnje leto zgradila novo jedrsko podmornico, načrtuje pa tudi novo jedrsko orožje, a podrobnosti ni navedel. Putin je spregovoril tudi o politični prihodnosti Rusije in menil, da bo naloga prihodnjega ruskega predsednika zagotoviti nadaljevanje sedanje politike. »Parlamentarne in predsedniške volitve bodo v letih 2007 in 2008. Druge osebe bodo v Kremlju, a pomembno je, da zagotovimo nadaljevanje sedanje politike,« je dejal Putin, ki je tudi dejal, da je ruski gospodarski razvoj »boljši od pričakovanega«. Ob tem je med drugim izpostavil, da se je bruto družbenih proizvod v lanskem letu povečal za 6,7 odst., v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa za 7,7 odst. Predsednik je spregovoril tudi o odnosih s sosednjimi državami, med drugih z Ukrajino. Izrazil je upanje, da bo nova ukrajinska vlada poglobila odnose z Rusijo. V osmih letih je ruski predsednik tokrat že šestič odgovarjal na vprašanja državljanov. Po navedbah Kremlja je prek elektronske pošte, mobilnih telefonov ali posebne telefonske linije letos prispelo 1,7 milijona vprašanj. (STA) Predsednik Vladimir Putin med radijsko in televizijsko oddajo ansa zda-iran - V Teheranu menijo, da gre za »psihološko vojno« Bush posvaril pred tretjo svetovno vojno zaradi Irana WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v sredo svetovne voditelje posvaril, da morajo preprečiti, da bi Iran pridobil jedrsko orožje, "če se želijo izogniti tretji svetovni vojni". Iran se je že odzval in včeraj ta svarila označil za "psihološko vojno". "V Iranu imamo voditelja, ki je napovedal, da namerava uničiti Izrael. Zato sem ljudem povedal, da morajo, če se želijo izogniti tretji svetovni vojni, preprečiti, da Iran pridobi potrebno znanje za izdelavo jedrskega orožja," je na novinarski konferenci dejal Bush, potem ko je Rusija izrekla nasprotovanje vojaškemu posredovanju proti Teheranu zaradi njegovega domnevnega jedrskega programa. Busheva izjava je nastala tudi nekaj ur potem, ko naj bi ruski predsednik Vladimir Putin po srečanju z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom v Teheranu predstavil nov predlog za rešitev jedrske krize. Podrobnosti tega predloga sicer niso znane. Vodja iranskega sveta za narodno varnost Rahman Fazil je v odzivu na besede ameriškega predsednika dejal, da Busheve izjave "odražajo jezo ZDA nad uspehi Irana v mednarodni skupnosti in niso nič drugega kot psihološka vojna proti Iranu". Fazil je ob tem dodal, da je iranski jedrski program priznala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in tudi pet članic Varnostnega sveta Združenih narodov ter Nemčija so podprle dogovor med Iranom in IAEA kot osnovo za rešitev vprašanja iranskega jedrskega vprašanja. Po njegovih besedah je dodaten razlog za ameriško jezo tudi obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina v Teheranu, ker naj bi obisk okrnil položaj ZDA na Bližnjem vzhodu. (STA) Predsednik George Bush na tiskovni konferenci ansa zda-kitajska - Zaostritev Medalja dalajlami skvarila odnose PEKING - Kitajska je včeraj uradno protestirala pri ZDA, potem ko je ameriški kongres v Washingtonu v sredo tibetanskemu duhovnemu vodji dalajlami izročil svoje najvišje civilno priznanje, kongresno zlato medaljo. Kitajski zunanji minister Yang Jiechi je zaradi dogodka na pogovor poklical ameriškega veleposlanika v Pekingu Clarka T. Rand-ta in mu izročil "oster protest" zaradi tega dogodka, ki je "resno spodkopal odnose med državama". "Poteza ZDA pomeni odkrito vmešavanje v notranje zadeve Kitajske. S to potezo je močno prizadela prebivalce Kitajske in resno spodkopala odnose med Kitajsko in ZDA," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Liu Jianchao. "Kitajska poziva ZDA k čimprejšnjemu sprejemu učinkovitih ukrepov za odpravo strašanskega vpliva svojega zmotnega dejanja," je dejal in znova opozoril, da bi lahko prišlo do poslabšanja odnosov med državama. Povedal je, da je Kitajska, ki je ameriškemu veleposlaniku izročila oster protest, tudi pozvala ZDA, "naj več ne podpira separatističnih teženj Tibeta, naj se več ne vmešava v kitajske notranje zadeve in naj sprejme konkretne ukrepe za zaščito ameriško-kitajskih odnosov". Bush je v sredo na slovesnosti v ameriškem kongresu v Washingtonu dalajlami izročil Kongresno zlato medaljo, potem ko se je kljub protestom iz Pekinga v torek na zasebnem pogovoru z dalajlamo sestal v Beli hiši. (STA) pakistan - Bivša premierka naj bi v bodoče delila oblast s predsednikom Mušarafom Benazir Buto ob vrnitvi iz izgnanstva pričakala množica 200 tisoč ljudi KARAČI - Po osmih letih v izgnanstvu se je včeraj v Pakistan vrnila nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto. Po pristanku na letališču v Karačiju je objokana bivša premierka dejala, da se ob vrnitvi počuti zelo dobro, potem ko je napovedala, da se vrača "i s sporočilom sprememb in upanja v boljšo prihodnost za demokracijo" v državi. Okoli letališča, na poti v Karači in v tem največjem pakistanskem mestu jo je pričakalo najmanj 250.000 ljudi. 54-letna Benazir Buto, kije leta 1988 v starosti 36 let postala prva premierka kake muslimanske države, je bila premierka med letoma 1988 in 1990 ter 1993 in 1996, iz Pakistana pa je odšla leta 1999, da bi se izognila sojenju zaradi korupcije. V domovino se je vrnila, potem ko je pakistanski predsednik Pervez Mušaraf v začetku meseca podpisal odlok o njeni pomilostitvi oziroma pomilostitvi vseh politikov, proti katerim so bile v letih 1985-1999 vložene obtožbe zaradi korupcije. Ob napovedanih parlamentarnih volitvah v januarju 2008 pa Butova upa, da se bo takrat lahko potego- vala za tretji mandat predsednice vlade, še posebej po tem, ko se z Mušarafom že nekaj mesecev pogovarjata o morebitni delitvi oblasti. Butova je pri tem Mušarafu tako kot drugi predstavniki opozicije kot glavni pogoj postavila, da se odreče vojaškemu položaju, zahtevala pa je tudi, da se ovržejo vse obtožbe proti njej in drugim opozicijskim politikom. Mušaraf je pred predsedniškimi volitvami nato obljubil, da bo v primeru zmage na volitvah odstopil s položaja vrhovnega poveljnika vojske in na položaj imenoval naslednika. Po pričakovani zmagi na volitvah 6. oktobra sedaj čaka na končno potrditev rezultatov. Ob vrnitvi Burove so v Karačiju včeraj okrepili varnostne ukrepe, da bi jo zaščitili pred morebitnim napadom islamskih skraj-nežev, saj je znana kot njihova vztrajna kriti-čarka. Na letališču in cestah, ki vodijo v Karači, je bilo nameščenih 20.000 policistov, varnost pa je bila okrepljena tudi v mestu. Z Bu-tovo je v Karači z letalom, ki je prispelo iz Du-baja, sicer prišlo tudi sto članov njene opozicijske Pakistanske ljudske stranke (PPP). (STA) Benazir Buto ob prihodu v Karači ansa mjanmar Gambari za vzpodbude vojaški hunti DŽAKARTA - Posebni odposlanec ZN za Mjanmar Ibrahim Gambari je včeraj v indonezijski Džakarti dejal, da bi vladajoči hunti v Mjanmaru lahko ponudili kake "vzpodbude" za uvedbo demokratičnih reform. ZDA so sicer v sredo sporočile da pripravljajo nove sankcije proti mjanmarski hunti. Režim v Yan-gonu pa je medtem priznal, da je po protestih prijel 3000 ljudi. Gambari, kije že obiskal Tajsko in Malezijo in se včeraj mudil v Indoneziji, je dejal, da bi lahko vzpodbudili demokratične reforme v Mjanmaru z "vzpod bu da mi re ži mu, da ne bo re kel, da ga želi svet samo kaznovati". Kitajsko, ki jo ob Indiji in Japonski še namerava obiskati v okviru turneje, je Gambari pozval k nadaljevanju prizadevanj pri režimu v Mjanmaru za začetek dialoga z opozicijo ter pozdravil njeno dosedanjo pomoč pri reševanju krize. "Kitajska je meni in generalnemu sekretarju ZN zelo pomagala, ko je od režima v Mjanmaru dobila privolitev za moj zadnji obisk," je dejal . (STA) / SVET Petek, 19. oktobra 2007 2 1 lizbona - Danes in jutri neformalni vrh voditeljev Evropske unije Socrates: EU zelo blizu dogovora o reformni pogodbi Če bo pogodba sprejeta, se bo imenovala «lizbonska« - Nekateri problemi še obstajajo LIZBONA - Predsedujoči EU, portugalski premier Jose Socrates je včeraj v Lizboni pred pričetkom dvodnevnega neformalnega vrha EU, na katerem naj bi unija dosegla dogovor o svoji novi, reformni pogodbi, dejal, da je povezava "resnično zelo zelo blizu" dogovoru. Pogodba se bo, kot je dodal, imenovala "lizbonska". Ob tem je Socrates povedal, da nekateri problemi še ostajajo. Tudi premier Janez Janša je prepričan v uspeh in si ne predstavlja, da bi lahko katera članica preprečila dogovor. "Res je nekaj dodatnih predlogov, ki se zdijo kot ultimati, vendar si ne predstavljam, da bi kdor koli zaradi nekih pomembnih, a zagotovo ne usodnih vprašanj, postavljal pod vprašaj uspeh te medvladne konference, ki mora potrditi osnutek reformne pogodbe," je pojasnil Janša. Nasprotno pa Janša ni prepričan, da bo dosežen tudi dogovor o novi razdelitvi sedežev v prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta, ko je v skladu z novo pogodbo predvideno zmanjšanje števila poslancev s 785 na 750. Da bo dogovor o tem vprašanju "izziv", se strinja tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Nova razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu bo veljala le, če bo uveljavljena nova pogodba, je zapisal v predstavitvi stališč parlamenta ob začetku vrha. "Ti odločitvi sta neločljivo povezani," je poudaril. Bolje pogodba z izjemo ali dvema, kot pa nobene pogodbe, pa je prepričan predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki od Velike Britanije ne pričakuje nobenih dodatnih zahtev po izjemah. Britanski premier Gordon Brown je sicer pred pričetkom zasedanja izpostavil, da je njegov cilj na pogajanjih o pogodbi zaščititi britanske nacionalne inte-re se. Po mnenju Browna gre v tem trenutku za kritično obdobje, ko se mora EU pripraviti na izzive globalizacije, zato je treba končati institucionalno prenovo EU in se posvetiti resnim problemom. Po njegovem nova pogodba predstavlja okvir za delovanje EU 27 držav, o njej pa Britanci ne bodo glasovali na referendumu. Socrates je pojasnil, da težav na poti do dogovora o novi pogodbi ni prav veliko. Po njegovih besedah bi evropski voditelji radi pokazali, da gre Evropa naprej in tako poslali pravi signal državljanom. Tudi sodelovanje z Veliko Britanijo, ki si je v pogodbi izborila nekaj izjem, je Socrates označil za "koristno". Britanija se Pred Atlantskim paviljonom, v katerem je potekal neformalni vrh, so protestirali delavci, ki so zahtevali boljše plače, boljše delovne pogoje in več »socialne« Evrope ansa je pogajala v "dobri veri", je povedal in dodal, da se je Portugalska pri pogajanjih sicer strogo držala mandata z junijskega evropskega vrha. Britanci pa niso edini, ki opozarjajo na svoje težave. Poljska bo po pričakovanjih v pogajanjih o pogodbi omenila ne le mehanizem Joanina, temveč tudi zahtevo za mesto stalnega generalnega pravobranilca na Sodišču Evropskih skupnosti. Bolgarija lahko sproži vprašanje zapisa skupne evropske valute evro, Avstrija pa vpisovanje tujih študentov na svoje univerze. Italija pa je nezadovoljna s številom poslancev, ki naj bi jih imela v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta. Nova reformna pogodba naj bi se imenovala po mestu, kjer bo podpisana. Portugalsko predsedstvo si na vse načine prizadeva, da bi bila pogodba ne le dogovorjena, temveč tudi podpisana še v času njihovega predsedovanja. Če naj bi pogodbo resnično podpisali v Lizboni in bi se torej imenovala lizbonska pogodba, se bodo morali evropski voditelji do konca leta še enkrat sestati v portugalski prestolnici. Pred pričetkom vrha je potekal tri-partitni socialni vrh, na katerem so evropski socialni partnerji prvič doslej predstavili skupno analizo ključnih izzivov, ki čakajo evropske trge dela. Dogovorili so se o skupnih načelih prožne varnosti, ki naj bi jih potrdili decembra letos. (STA) riga - Premier Kalvitis že zapustil vrh EU Množica zahtevala odstop latvijske vlade RIGA - Ulico pred parlamentom v Rigi je davi preplavila okrog 5000-glava množica in zahtevala odstop latvijske desnosredinske vlade premiera Aigarsa Kalvitisa. Protest jesprožila napovedana razrešitev Aleksejsa Loskutovsa z mesta vodje protikorupcijske komisije. Latvijski premier je vodjo protikorupcijske komisije suspendiral 25. septembra za obdobje, dokler ne bo končana preiskava o domnevnem slabem upravljanju komisije s finančnimi sredstvi, ki ga je pokazala junijska revizijska preiskava. Politični analitiki vidijo to potezo kot poskus zamenjave Loskutovsa na čelu komisije, ki naj bi napovedala preiskavo strankarskih financ. Vlada je nato v torek parlamentu predlagala postopek razrešitve Loskutovsa. Premier Aigars Kalvitis, ki je včeraj sodeloval na neformalnem vrhu EU v Lizboni, je zaradi vladne krize že odpotoval v domovino. Po napovedih naj bi Kalvitis kmalu odstopil s položaja, na pogajanjih o novi, reformni pogodbi EU pa ga v Lizboni nadomešča državni sekretar z zuna- njega ministrstva Normans Penke. Kalvitis je na Portugalsko prispel v sredo zvečer, včeraj pa se je udeležil vrha Evropske ljudske stranke (EPP). Potem je odpotovala nazaj v Latvijo. Latvijski zunanji minister Artis Pa-briks je povedal, da bo poskušal premiera prepričati, naj razrešitev Loskutovsa prekliče. "Odločitev, da ta primer predamo v parlamentarni postopek, je bila prenagljena. Mislim, da je bila tudi odločitev, da podprem premierov predlog, nezrela. Mnenja javnosti pač ne moremo zanemarjati," je dodal Pabriks. Kalvitis je v sredo za časopis Diena izjavil, da bi bil glas za to, da Loskutovs ostane na čelu protikorupcijske komisije, glas proti njegovi vladi. Že v začetku tega tedna je ameriška veleposlanica Catherine Todd Bailey v govoru Latvijce vzpodbudila, naj ščitijo demokratične vrednote, in s tem poslala močan signal latvijski vladi. Njeni komentarji so sprožili politične razprave po vrsti afer, ki so v zadnjem času pretresle latvijske varnostne službe, vlado, protikorupcijsko komisijo in pravosodni sistem. (STA) španija - Zakonsko dopolnilo Državljanstvo za potomce žrtev Francove diktature MADRID - Približno milijon ljudi španskega porekla bo lahko zaprosilo za špansko državljanstvo na podlagi dopolnila zakona o rehabilitaciji žrtev v času španskega diktatorja Franca med letoma 1939 in 1975, ki naj bi ga v parlamentu potrdili do konca meseca. Z amandmajem k zakonu o zgodovinskem spominu bodo namreč državljanstvo lahko dobili potomci tistih, ki so v času diktature ali med državljansko vojno (1936-39) emigrirali ali odšli v izgnanstvo. Ustavni odbor parlamenta je v sredo potrdil amandma, ki so ga vložili socialisti in je dobil podporo tudi ostalih parlamentarnih strank. V skladu z amandmajem bodo za državljanstvo lahko leta 2009 in 2010 zaprosili otroci in vnuki navedenih žrtev Francove diktature. Doslej so špansko državljanstvo dobili samo tisti tujci španskega porekla, katerih vsaj eden od staršev je bil rojen v Španiji. Španski vladni viri ocenjujejo, da bi nov zakon lahko zadeval kak milijon ljudi, ki živijo večinoma v Latinski Ameriki. Z dopolnilom želijo rehabilitirati nasprotnike Francove diktature, ki so umrli v državljanski vojni in med diktaturo. Ustavni odbor parlamenta je spremenil tudi namen Francovega mavzoleja blizu Madrida, ki so ga zgradili zaporniki v času njegove diktature. Odslej bo posvečen žrtvam vojne in Francovega nasilja, privrženci nekdanjega diktatorja pa tam ne bodo več smeli pripravljati slovesnosti v njegov spomin. (STA) bagdad - Erdogan v začetku novembra v ZDA Vlada iraškega Kurdistana poziva Ankaro k pogajanjem BAGDAD - Vlada iraškega Kurdistana je včeraj pozvala Ankaro k neposrednim pogajanjem za rešitev vprašanja kurdskih upornikov v tej severni iraški pokrajini, proti katerim načrtuje Turčija vojaško operacijo. V sporočilu za javnost je še zagotovila, da ne bo dovolila, da "bi kdorkoli ozemlje pod njenim nadzorom uporabil za napade na Turčijo ali katero drugo sosednjo državo," poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po ziv je re gi o nal na vla da Kur di sta na na -slovila na Ankaro, potem ko je v sredo turški parlament vladi v Ankari odobril izvedbo ene ali več operacij proti pripadnikom Kurdske delavske stranke (PKK) na severu Iraka v letu dni. Turška vlada naj bi sedaj določila časovni okvir in obseg operacije, pa tudi število vojakov, ki bodo v njih sodelovali. V Erbilu na severu Iraka se je včeraj na mirnem protestu proti možnim turškim vdorom zbralo več tisoč ljudi, ki so predstavnikom urada ZN v mestu izročili pismo, v katerem so zahtevali diplomatsko in ne vojaško rešitev. Udeleženci protestov - študenti, predstavniki sindikatov in vladni uslužbenci - so nosili napise: "Zahtevamo, da nas iraška vlada in mednarod- na skupnost branijo pred turškimi grožnjami" in "S kršenjem meja Kurdistana, kršite suverenost kurdskega ljudstva", poroča AFP. Na podobnem zborovanju se je zbralo tudi 5000 ljudi v iraškem kraju Dohuk blizu turške mej e. Turški parlament je operacijo podprl kljub nasprotovanju ZDA in Iraka, po njeni potrditvi pa je ameriški predsednik George Bush v sredo pozval Ankaro, naj ne izvede čezmejnih napadov v sosednjemu Iraku. Menil je, da operacija ne bi bila v interesu Turčije in da obstaja boljši način za rešitev vprašanja kurdskih upornikov. O tem bo nedvomno tekla beseda tudi na srečanju v Washingtonu v začetku novembra, kjer bo Bush sprejel turškega predsednika Er-dogana, ki bo ameriškemu kolegu skušal pojasniti turško odločitev. Turške oblasti so se za posredovanje proti PKK v Ira ku od lo či le, po tem ko je bi lo v na -padih PKK na turške vojake in civiliste ubitih več kot 20 ljudi in se je okrepil pritisk javnosti na vlado, naj ustavi PKK. Po navedbah turške vojske si je zatočišče v severnem Iraku našlo 3500 članov PKK, ki izvajajo napade na turške cilje. (STA) Elizejska palača potrdila ločitev predsedniškega para PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in njegova soproga Cecilia sta se po enajstih letih zakona odločila za ločitev in tako končala večmesečna ugibanja o svojem odnosu. Kot so včeraj sporočili iz Elizejske palače, se je par skupaj odločil, da se razide, svoje odločitve pa ne namerava dodatno komentirati. Gre za prvo tovrstno ločitev v sodobni francoski zgodovini. (STA) BBC bo občutno zmanjšal število zaposlenih LONDON - Britanski medijski koncern British Broadcasting Corp (BBC) bo v prihodnjih šestih letih ukinil 2500 delovnih mest, je včeraj najavil generalni direktor družbe Mark Thompson. Ker bo BBC obenem ustvaril 700 novih delovnih mest, bo družba na skupni ravni ob 1800 delovnih mest. To predstavlja osem odstotkov od skupno 23.000 zaposlenih. »BBC bo manjši, vendar pa s številnih vidikov udarnejši, saj bo bolj osredotočen na kakovost,« je zaposlenim glede enega največjih odpuščanj v zgodovini družbe pojasnil Thompson. Do prestrukturiranja britanskega medijskega giganta prihaja, ker je britanska vlada vodstvo družbe prisilila, da je pristalo na zmanjšanje sredstev iz naslova RTV-naročnin. Družba bo tako ob tri milijarde evrov sredstev.(STA) Visoka rast prodaje računalnikov v tretjem četrtletju BOSTON - Prodaja računalnikov na svetovni ravni je v letošnjem tretjem četrtletju zabeležila najvišjo rast v zadnjih dveh letih, ameriški Hewlett-Packard (HP) pa se je še dodatno utrdil na mestu največjega svetovnega proizvajalca računalnikov, ugotavljata mednarodni analitski hiši IDC in Gartner. Po podatkih IDC so računalniški proizvajalci v trimesečju do septembra dostavili 66,9 milijona osebnih računalnikov, kar v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej predstavlja 15,5-od-stotno rast. Gartner, ki uporablja nekoliko drugačno metodologijo, je prodajo ocenil na 68,5 milijona osebnih računalnikov, kar pomeni 14,4-od-stotno letno rast. Največji proizvajalec je še vedno HP, ki je v tretjem četrtletju svojo prednost še okrepil. IDC njegov delež ocenjuje na 19,6 odstotka, sledijo pa Dell, Lenovo, Acer in Toshiba. Po podatkih Gartnerja je HP zabeležil 18,8-odstoten delež. (STA) 22 Petek, 19. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. O4O 77S63OO fax O4O 77241S sport@primorski.it formula ena - V nedeljo trije v boju za naslov prvaka Brazilski triler z več neznankami Raikkonen računa na rivalstvo med Hamiltonom in Alonsom - Po TV ob 18. uri Nobena skrivnost ni, da se Alonso in Hamilton ne marata ansa SAO PAOLO - Čeprav so dirke formule ena, razen redkih izjem, že nekaj let povsem dolgočasne, bo zadnja preizkušnja letošnjega prvenstva, nedeljska VN Brazilije, prav gotovo prikovala pred TV ekrane (ob 18. uri po raiuno) ogromno množico gledalcev. Prvič po letu 1986 so pred zadnjo dirko v boju za naslov prvaka trije dirkači. Kaj vsega se lahko zgodi že v prvem ovinku ali med samo dirko, si lahko samo mislimo. Znana vohunska afera pa le še dodaja popra v zastrupljeno ozračje med McLarnom na eni strani ter Ferrarijem, a tudi Renaultom na drugi. Položaj je jasen. Čudežni deček Lewis Hamilton (107 točk) bo najmlajši prvak, če bo prvi ali drugi; ali vsaj peti, če zmaga Raikkonen pred Alonsom. Prvak je lahko Alonso (104 točke), če zmaga in Hamilton ni drugi, ferrarije-vec Raikkonen (100 točk)pa se lahko naslova veseli samo v primeru, da zmaga in je Alonso tretji, Hamilton pa šesti. Če bi oba dirkača McLarna odstopila, bi mu zadostovala že uvrstitev na drugo mesto. Možnosti finskega dirkača se zdijo res minimalne, vendar lahko ferrarije-vec precej upanj položi v veliko rivalnost med Hamiltonom in Alonsom (včeraj sta jo diplomatsko zanikala), nezaupanje Španca v lastno moštvo pa je že tako veliko, da je v preteklih dneh baje celo posumil, da bi mu pri Mclarnu utegnili pripraviti vozilo slabše kot Angležu, zaradi česar bo FIA poslala v bok svojega opazovalca. Hamilton bo namreč tudi v prihodnji sezoni član nem-ško-angleške hiše, Alonso pa verjetno odhaja, čeprav ni jasno kam. Raikkonen lahko morda celo računa na zvesto pomoč Felipeja Masse, ki pa bi pred svojo publiko rad zmagal. Morda ni naključje, da so pri Ferrariju Brazilcu še za dve leti podaljšali pogodbo tik pred zadnjo dirko, ko bi to mirne duše lahko naredili po njej. Nočemo niti razmišljati o tem, da bi Massa lahko odigral vlogo »saboterja«, prav gotovo pa bosta morala biti dirkača McLarna zelo previdna, ko bosta vozila tik pred ali za njim, saj Massa preprosto nima kaj izgubiti. Skratka, kake reprize znamenitega dvoboja Villeneue-Schumacher, ko je Nemec skušal francoskega Kanadčana namerno izriniti iz proge, ne gre povsem izključiti. Ve se, da v dvobojih zmaga dirkač, ki bolj pogumno pritiska na plin oziroma kasneje zavira, tokrat bo to morda še toliko bolj res, saj bo adrenalin na višku. Seveda, marsikaj bo odvisno od polo žaja dir kačev na štar tu, pri Ferrariju pa se tudi bojijo napovedi edinega konstruktorja gum Bridgestonea, ki je že pred časom do lo čil, da bo na gr-binasti progi v Interlagosu dobavil moštvom mehkejšo verzijo pnevmatik, s katerimi se v Maranellu letos niso najbolj -še znašli. KOŠARKARSKA A1 LIGA - Snai-dero - Upim Bologna 70:61 odbojka Vitezova ne gre na Japonsko RIM - Selektor italijanske ženske odbojkarske reprezentance Massimo Barbolini je objavil seznam igralk, ki bodo od 2. do 16. novembra nastopile na svetovnem pokalu na Japonskem, kjer bodo podelili tri mesta za olimpijske igre 2008. Barbolini je v moštvo vključil vse evropske prvakinje razen Fiorinove in Cro-cejeve, ki ju bosta zamenjali bolj izkušeni Piccininijeva in Anzanellova - slednji letos poleti nista igrali v reprezentanci. Iz seznama 18 igralk, ki je bil poslan na Mednarodno zvezo, je izpadla tudi Sandra Vitez. Športne smrti Sumljivo ali ruska ruleta? Dimitrij KriZman Sredi poletja je velik odmev imela smrt, domala na igrišču, španskega nogometaša Antonia Puerte, pred dnevi pa je prva številka španskega dnevnika Publico izšla z glavnim naslovom, ki je spraševal, kaj je za to smrt bilo krivo. Pri njej je namreč bilo veliko nejasnosti, še predvsem pa je bodlo v oči, da je nogometaš že predhodno imel dvakrat težave s srcem, kljub vsem preiskavam, ki so bile najbrž še posebno poglobljene, pa njegove (domnevne) prirojene srčne napake niso ugotovili. Takoj po smrti Puerte so iz sveta kapljale novice o »podobnih« smrtih: izraelski nogometaš, drugo-ligaški odbojkar v Franciji, prejšnji teden še nogometaš v Kamerunu. Prva dva najbrž niti ne bi prišla v časopise, če ne bi časovno sovpadala s smrtjo slavnejšega Puerte. Tedanje tri smrti v malo več kot enem tednu najbrž pomenijo, da do teh primerov stalno prihaja, vendar statistično gledano je pač majhna možnost, da se to zgodi pri medijske obravnave vrednem športniku! Se spomnite primera Nwakwa Kanuja? Mlad nogometaš je z Ajaxa prestopil k Interju, kjer so mu ob prvem zdravniškem pregledu odkrili srčno napako, ga poslali na operacijo, igralec je dlje časa miroval, a se naposled vrnil na igrišče. Puerta in Kanu mi dajeta misliti, daje pri teh odkritih ali neodkritih sr- čnih napakah marsikaj sumljivega. Se vam zdi mogoče, da bi tak klub kot Ajax imel tako zanič zdravniško službo, da bi Kanuju v več letih ne odkrila, česar so In-terjevi dohtarji ob prvem pogledu? Se vam zdi mogoče, da bi se Puerta dvakrat onesvestil, da so ga zato temeljito pregledali, pa ne bi odkrili, kar se da ugotoviti? Težko. Tukaj stopita v igro dva možna odgovora. Športniku zdravniki lahko zadevo zamolčijo oziroma minimizira-jo, seveda v prid kluba, ki ima v igralcu neko vrednost; lahko mu predstavijo težavo in tveganje. Moramo vedeti, da posameznik pri mnogih takih srčnih mal-formacijah tvega tudi ob normalnem, ne-športnem življenju. Kaj je torej recimo preostalo Kanuju pri Ajaxu, ko (če) so mu povedali za težavo? Ali bi šel na ulico prodajat vžigalnike, ali pa je sprejel vsekakor večje tveganje nadaljnega igranja. In Puerta? Dajte se v kožo 22-letnika, ki je ravno eksplodiral, pa vam rečejo »če ne igraš tvegaš toliko, če pa igraš tvegaš nekaj več«. Marsikdo bo dejal »bom pač tvegal nekaj več«. S čimer je lahko marsikateri naš športnik zadovoljen pa je dejstvo, da so osnovni zdravniški pregledi za športnike solidni - vsak, že mladinski nogometaš gre letno skozi pregled, ki je denimo v Španiji neobvezen celo v 3. ligi... (dimkrizman@yahoo.it) Henry prehitel Platinija PARIZ - Thierry Henry je na kvalifikacijski tekmi za Euro 2008 proti Litvi (2:0) dosegel oba zadetka za Francijo in postal s 43 goli najuspešnejši napadalec francoske vrste. Pred tem si je prvo mesto z 41 goli delil z nekdanjim zvezdnikom in zdajšnjim predsednikom UEFA Michelem Platinijem. Tretji je David Trezeguet (34), sledita pa Zinedine Zidane (31) in Just Fontaine (30). Brazilija kot stroj RIO DE JANEIRO - V drugem krogu južnoameriških kvalifikacij za nastop na nogometnem SP 2010 v JAR je Brazilija prišla do prve zmage. Selecao je pred domačim občinstvom ugnal Ekvador kar s 5:0 (1:0). Na razprodani Maracani so pred 80.000 gledalci za petkratne svetovne prvake zadeli Va-gner Love (19.), Ronaldinho (72.), Kaka (77., 83.) in Elano (82.). Ostali izidi: Venezuela - Argentina 0:2), Bolivija - Kolumbija 0:0, Paragvaj -Urugvaj 1:0, Čile - Peru 2:0. Vrstni red: Argentina 6, Brazilija in Paragvaj 4, Urugvaj, Čile in Venezuela 3, Kolumbija 2, Peru in Bolivija 1, Ekvador 0. Biaggi spet v MoptoGP? MILAN - Max Biaggi v sezoni 2008 ne bo več dirkal za ekipo Alstare v razredu superbike. Moštvo namreč ni podaljšalo pogodbe s 36-letnim Italijanom. Biaggi je sezono sklenil na tretjem mestu v svoji prvi sezoni v razredu superbike, zaostal je le za prvakom Jamesom Toselandom (Honda) in Norijukijem Nago (Yamaha). »Mad Max«, kot so ga tudi poimenovali v motociklističnih krogih, naj bi razmišljal o vrnitvi v razred MotoGP, dirkal pa naj bi za moštvo Honda Gresi-ni. Biaggi je sicer štirikrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka v četrtlitrskem razredu (1994, 1995, 1996, 1997). 189 kandidatov CONI za OI RIM - Iz seznama CONI verjetnih olimpijcev je bila črtana košarkarska moška reprezentanca. »Ekskluzivni klub« šteje zdaj 189 članov. Od ekip so na seznamu le obe odbojkarski in ženska vaterpolska. šah - Po osvojitvi naslova svetovnega prvaka v Mehiki Anand čez magično mejo Indijski velemojster je eden štirih šahistov, ki so na svetovni lestvici dosegli več kot 2.800 točk Na svetovnem šahovskem prvenstvu v Mehiki je zasluženo slavil indijski velemojster Višvanatan Anand in tako osvojil naslov svetovnega prvaka. Anand se je lahko ponašal z naslovom »svetovnega prvaka« že leta 2000, ko je zmagal podoben turnir pod okriljem mednarodne šahovske federacije FIDE. Dejansko je bil takrat slavni Kasparov »pravi« prvak, ki pa gaje še istega leta premagal in mu nasledil drugi ruski velemojster - Vladimir Kramnik. Anand se j e rodil pred skoraj ose-mintridesetimi leti v indijskem Madrasu. Po rojstnem kraju in agresivni igri je tudi dobil naziv »tiger iz Madrasa«, ki ga je svetovni tisk dosledno uporabljal po mehiški zmagi. Poleg tega je znan tudi kot »šahovski Lucky Luke«, saj je dolga leta na vseh turnirjih igral s pospešenim ali celo hitropoteznim ritmom, medtem ko so nasprotniki presedeli ure in ure pred šahovnico in kljub temu želi slabše rezultate. Šah je začel igrati pri šestih letih, deset let za tem pa je osvojil indijsko državno prvenstvo. Pri osemnajstih letih je postal prvi indijski velemojster, leta 1991 pa zmagal na izjemno močnem turnirju v Reggio Emiliji pred Kasparovom in Kar-povom. Anand je kot prvi osvojil vse tri najmočnejše šahovske turnirje, ki jih vsako leto prirejajo v Linaresu, Corusu in Dortmundu, in štirikrat osvojil šahovski oskar - priznanje za najuspešnejšega ša-hista leta. Anand - ime ali priimek Nov svetovni prvak si je na zahodu 37-letni šahist iz Madrasa je začel igrati pri šestih letih, pri šestnajstih pa je že bil indijski prvak ansa že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prislužil pomanjševalnico »Viši« ali - z angleškim zapisom »Vishy«. To pa zato, ker so bili vsi prepričani, da je njegovo pravo ime Višvanatan, priimek pa Anand. Pri tem so se krepko zmotili, saj je Anando-vo pravo ime enostavno Anand. Višva-natan pa je ime Anandovega očeta in se v Indiji prida osebnemu imenu, da se tega Ananda loči od vseh ostalih, kar jih lahko najdemo v indijskem subkontinentu. Svetovi prvak pa se je med tem že privadil na ljubkovalnico in se ne užali, če ga kdo kliče z očetovim imenom. Štirje »najboljši« šahisti vseh časov S točkovanjem elo 2801 je Anand prvi na svetovni šahovski lestvici Fide in je eden izmed štirih šahistov, ki so v svoji karieri presegli »magično« mejo 2800 točk. Poleg njega je to uspelo le še trem svetovnim prvakom: Kasparovu, Kram-niku in Topalovu. Pri tem pa moramo tudi upoštevati dejstvo, da so točkovanje elo uvedli leta 1970 in je število šahistov z izjemno visokim točkovanjem (nad 2700) - t.i. super velemojstrov - naraslo šele v zadnjih letih. Po mnenju nekaterih je to le sad »inflacije« tega točkovanja, za druge pa je le odraz kakovostnejše igre sodobnih šahistov. Bodočnost svetovnega šahovskega prvenstva Že pred septembrskim svetovnim prvenstvom je mednarodna šahovska federacija določila, da bo moral svetovni prvak vsaki dve leti ubraniti naslov proti zmagovalcu dvoboja med najboljšima igralcema serije turnirjev (Grand Prix) in svetovnega pokala (FIDE World Cup). Prva izvedba tega svetovnega pokala bo na sporedu od 23. novembra do 16. decembra v ruskem mestu Hanti-Mansijsk. Mitja Oblak / ŠPORT Sobota, 20. oktobra 2007 23 kolesarstvo - Dveletna pogodba Slovenec Simon Špilak član moštva Lampre Zadnja tri leta je nastopil tudi na Trofeji ZSŠDI v Lonjerju Enaindvajsetletni slovenski kolesar Simon Špilak bo v prihodnji sezoni branil barve italijanskega poklicnega moštva Lampre Fondital. Dosedanji član novomeške Adria Mobil je z novim klubom v torek podpisal dveletno pogodbo, generalnemu menadžerju (in nekdanjemu znanemu kolesarju)Giuseppe-ju Saronniju pa ga je priporičal njegov kolega pri Adria mobilu Milan Eržen. Špilak je leta 2004 na svetovnem prvenstvu v Veroni v cestni dirki osvojil tretje mesto med mladinci, naslednje leto pa je bil v Madridu 5. v kronome-tru v kategoriji under 23. V treh poklicnih sezonah je nato zmagal na dirki v Poreču (2006), letos pa je bil prvi na dirki Cote Picarde in 4. na prestižnem Tour de lAvenir. Na uradni predstavitvi je Špilak v angleščini izrazilo zadovoljstvo, da bo tekmoval za tako močno moš tvo ( iz katerega pa baje raz oča -rano odhaja Tadej Valjavec), obljubil je, da se bo potru dil v ko rist ostalih sotek -movalcev, še pred zborom in pripravami pa, da se bo začel učiti italijanščine. Simon Špilak je zadnja tri leta nastopil tudi na lonjerski Trofeji ZSŠDI. Letos je bil trinajsti, lani peti, leta 2005 pa 26. Tako leta 2005 kot leta 2006 je bil v ospredju zaradi dolgih pobegov košarka - Prvi nastop Doma v promocijski ligi Začeli z zmago Po izredno izenačeni in napeti tekmi so domovci na koncu mirno izvajali proste mete Dom - Villesse 71:65 (18:20, 35:40, 55:53) DOM: Voncina 7, Gravner nv, Cej 20, Franco 21, Kristancic 7, Belli 11, Ambrosi, Pahor 5, Čotar nv, Za-vadlav, trener Peter Brumen. SON: 20; PON: nihče. 3T: Cej 2, Kristancic in Voncina 1. Domovci so v prvem krogu letošnje promocijske lige dosegli lepo zmago proti solidnim Vilešam, ki so lani nastopale v deželni D ligi. Ob skorajda polnih tribunah v Kulturnem Domu so Brumnovi varovanci začeli nekoliko nezbrano. V napadu so zgrešili nekaj lahkih metov ter nasprotnikom puščali lahko pot do koša in preveč skokov v napadu, tako da je v 6. minuti igre vodstvo gostov znašalo kar devet točk (18:9). Po minuti odmora so se domovci zbrali in zaključili prvo četrtino z le dvema točkama zaostanka. V drugi četrtini so se Vileše skušale odlepiti, a so do-movci dobro držali korak predvsem po zaslugi košev Ceja in Franca, tako da je ob polovici tekme razlika bila 5 točk. Po odmoru so gostitelji začeli zelo pogumno. Igrali so hrabrejšo obrambo in v napadu dobro zadevali ter tako, ravno pred koncem četrtine, po trojki Ceja in prostem metu Pa- David Cej (20 točk) v boju za žogo med uvodno tekmo proti Villessam princic horja, prvič povedli na tekmi (55:53). Ob glasnem navijanju sta obe ekipi zadnjo četrtino začeli zelo agresivno, tako da sta obe takoj izpolnili bonus zaradi števila osebnih napak. Stalno sta se izmenjavali v vodstvu in 90 sekund pred koncem tekme je semafor kazal rezultat 64:65 za goste. Tu pa je Belli dosegel zelo pomemben koš, kateremu je sledila osebna napaka v napadu gostov. Tedaj so nasprotniki z osebnimi napakami taktično ustavljali tekmo a je Vončina umirjeno zadeval proste mete. Za nameček sta sodnika dosodila tehnično napako trenerju Vileš, tako da je Cej s prostim metom zapečatil končni rezultat tekme. Pohvalo si zaslužijo vsi igralci, ker so dokazali, da se lahko kljub nekaterim odsotnostim (Gravner in Fa-ganel še okrevata po poškodbi ter manjkal je Campanello) hrabro upirajo nasprotnikom. Aplavz gre tudi publiki, ki je bila zelo številna in korektna ter je stalno spodbujala igralce. Ostali izidi: Pall. Monfalcone -Falconstar 81:47, Edera - Cormons 44:32, Ronchi - Romans 58:59, Mos-sa - Grado 54:74. Albert Voncina košarka - D-liga Kontovel gosti maščevalno Goriziano Sokanovič (Goriziana) Že sinoči se bo s tekmama Don Bosco - Athletismo in Pall. Monfalcone - San Vito pričel tretji krog deželne D-lige. Brežani bodo po zmagi na derbiju tokrat prosti. Zato pa so sinoči odigrali trening-tekmo proti koprski ekipi. Združeno ekipo Kontovela in Sokola čaka tudi tokrat - tako kot v prejšnjih nastopih - zelo trda naloga, saj bodo na prvem domačem nastopu po dveh zaporednih gostovanjih v večnamenskem centru pri Brišči-kih gostili Goriziano. Goriška ekipa bo na gostovanju gotovo ciljala na zmago - in maščevanje. V prejšnji sezoni je namreč obakrat izgubila le proti Šušteršičevim varovancem, ki so si morali v zadnjem krogu zagotoviti obstanek med četrtoligaši, medtem ko so bili Goričani že matematično v končnici za napredovanje. Po slabih nastopih in izključitvi v odločilnih tekmah je ekipo zapustil veteran Marega, ki pa ga je predsednik Rosso takoj nadomestil z mlajšim centrom - bivšim Jadranovcem Denisom Carcichem. Poleg tega bo z Goriziano letos igral še drug bivši igralec združene ekipe - Novogoričan Sokanovič, ki bo prav s Carcichem, Sam-so in Zalaščkom ustvaril (za D-ligo) skoraj sanjsko četvorko centrov in kril. Poleg njih se bodo Paoletič in soigralci morali paziti hitrega playma-kerja Bevitorija in strelca Rossa. V zunanjih pozicijah so najbrž Šušteršiče- vi fantje boljši, če bodo znali to izkoristiti bi lahko že tretjič zapored presenetili Goričane. Zaostala tekma drugega kroga: La Rusticana Fogliano - Pall. Monfalcone 52:85. (M. Oblak) umetnostno kotalkanje Martina Pecchiar razmišlja ambiciozno Slovenska tekmovalka Jollyja želi postati državna prvakinja Martina Pecchiar, dijakinja prvega B razreda znanstvenega liceja Franceta Prešerna, je že tri leta v svoji starostni kategoriji najboljša kotal-karica v naši deželi. Po 5. mestu, ki ga je v prostem programu med kadet-injami osvojila na letošnjem državnem prvenstvu, je bila prvič poklicana v državno reprezentanco, kije pred dnevi v Forliju nastopila na mednarodnem memorialu Di Giuseppe, na katerem so sodelovale tudi tekmovalke iz Španije, Švice, Francije in Velike Britanije. Martina, doma je s Katinare, že od svojega petega leta dalje tekmuje za tržaški klub Jolly. V Forliju je osvojila drugo mesto. Varovanka trenerke Elvie Vitta (občasno vadita z njo tudi njen mož Mario in sin Davide) je dobro izvedla vse dvojne skoke (še posebej ji je uspel dvojni axel) in trojni toe-loop ter druge kombinacije. To je bil za 14-letno Martino zadnji letoš- nji nastop, v prihodnji sezoni pa bo prestopila v kategorijo jeunesse. Pec-chiarijeva, ki je doma s Katinare, ima kotalkanje že v krvi. Trenira vsak dan po dve uri, dve uri in pol, njena pričakovanja pa so velika. »Želim postati državna prvakinja in nastopiti na evropskem prvenstvu,« je povedala. Kot verjetno vse kotalkarice v Italiji se zgleduje po Tanji Romano. »Potrudila se bom, da se ji čim bolj približam,« je povedala Martina. Za zdaj s Tanjo deli snovalca programov, to je nekdanji vrhunski kotalkar Sandro Guerra. V svoj program želi Martina vključiti še zahtevnejši trojni salcow. Želela bi uspeti tudi v kombinaciji, vendar priznava, da so obvezni liki zaenkrat njena šibka točka. V klubu Jolly so nanjo ponosni, saj je prva njihova tekmovalka, ki je bila poklicana v državno reprezentanco. košarka - Državna liga under 19 Popovičeva pridiga streznila jadranovce Po slabem začetku bolj gladko kot kaže izid premagali Falconstar Jadran ZKB - Falconstar 82:80 (17:21, 41:31, 59:52) JADRAN: Gantar 3 (1:2, 1:2, -), For-migli nv, Ferfoglia 31 (9:11, 8:19, 2:3), Lisjak 11 (3:7, 4:5, -), Vitez 26 (3:3, 7:12, 3:7), Bufon, Starc 5 (1:1, 2:3, -), Malalan 2 (0:2, 1:3, -), Zaccaria 4 (-, 2:6, -), trener Boban Popovič. PON: Malalan (32'), Gantar (33') in Ferfoglia (40'). Jadranovi mladinci so v tretjem krogu državnega prvenstva U19 dosegli prvo letošnjo zmago na račun sovrstnikov tržiškeg Falconstarja. Pri tem pa je treba poudariti dejstvo, da so v prejšnjem krogu počivali in so tako doslej le enkrat tesno izgubili v Pordenonu. Jadranovci so tekmo začeli povsem nezbrano in v uvodnih minutah zapravili celo vrsto žog. Po treh minutah so tako že zaostajali za 10 pik (2:12). Glasna Popovičeva pridiga med minuto odmora je Jadranovce očitno streznila - zaigrali so, kakor vejo in znajo, in še pred koncem prvega dela izničili zaostanek (15:15). V drugi četrtini se je v vrstah združene ekipe prebudil Saša Ferfoglia, ki je dotlej slabo igral, tudi je utrpel močen udarec v koleno v tretji minuti igre. S šestnajstimi točkami v desetih minutah je mladi playmaker dal novega elana soigralcem, ki so si s protinapadi priborili deset točk naskoka (37:27). V drugem delu tekme sta si bili ekipi v glavnem enako- vredni. Dobri igri Viteza in Ferfoglie (na koncu 26 oz. 31 točk) je na drugi strani odgovarjal visoki Miniussi s tridesetimi pikami. Takoj po glavnem odmoru sta trenerja Popoviča spravila v škripce izhoda Gantarja in Malalana zaradi petih osebnih napak. Tudi drugi igralci so že zbrali precej prekrškov, tako da so se morali Jadra-novci zateči k solidni conski obrambi 3-2, s katero so omejili višje nasprotnike, v zameno pa so Tržičani dosegli več košev iz razdalje. Razlika med ekipama je v glavnem ostala nespremenjena vse do dveh minut pred končno sireno (81:70). Jadranovci pa so v teh dveh minutah skoraj zapravili tekmo: izgubili so kar štiri žoge in zgrešili 3 proste mete iz štirih poskusov. Kljub temu pa je prednost, ki so jo do tedaj zbrali, zadostovala za tesno zmago. Mitja Oblak Ostali izidi: Collinare - Romans 68:50, Acegas - Pall. Gorizia 135:34, Snai-dero - Cordovaro 93:40, Alba - CBU 70:71. Vrstni red po tretjem krogu: Snai-dero in CBU 6; Acegas* in Sistema PN* 4; JADRAN*, Collinare UD*, Falconstar in Alba Cormons 2; Pallacanestro Gorizia*, Cordovado PN in Romans 0. *s tekmo manj 24 Petek, 19. oktobra 2007 ŠPORT / raziskava - Mladi nogometaši in slovenščina Najtežji je položaj prav pri najmlajših Slovensko govorečih trenerjev je najmanj pri cicibanih - Kaj pravijo društva Mladi nogometaši in slovenščina. Pred kratkim je pri Založništvu tržaškega tiska izšel Nogometni priročnik, ki bo v veliko pomoč trenerjem, nogometašem (mladim in starim) ter vsem ljubiteljem športa. S tem bodo še posebno mladi obogatili in izpopolnili svoje znanje slovenščine, ki je na športnem področju (in ne samo na športnem) dokaj pomanjkljivo. Predsednik ZSŠDI Jure Kufersin je v uvodni besedi priročnika pravilno obrazložil pomen slovenske besede v mladinskem športu: »K športni vzgoji sodi nedvomno tudi skrb za uveljavljanje in utrjevanje slovenskega jezika kot najpomembnejše diskriminante med navadnim športnikom in športnikom - manjšincem. Zaradi tega naj bi trenerji zamejskih športnih društev ne bili samo strokovnjaki na svojem ozkem tehničnem področju, ampak naj bi na svoje mlade varovance znali prenesti tudi čut pripadnosti in ljubezen do maternega jezika.« Lepe besede, toda kako je v praksi? Se naša društva držijo teh nenapisanih pravil? Ali trenerji mladinskih ekip obvladajo slovenščino? Situacija ni najbolj rožnata, predvsem pri cicibanih. Poglejmo zakaj. V mladinskih prvenstvih od mladincev do začetnikov nimajo slovenskega trenerja le mladinci kriške Vesne. Vse ekipe Pomladi (naraščajniki, najmlajši in začetniki) vodijo trenerji, ki obvladajo slovenščino. V starostni kategoriji cicibanov imamo v letošnji sezoni devet ekip naših društev. Trenerji pa obvladajo in vodijo treninge v slovenščini (ali dvojezično) le pri štirih ekipah naših društev: pri Krasu v Repnu, Mladosti (A in B) v Doberdobu in Sovodnjah. Pri vseh ostalih (Breg, Juventina A in B, Pomlad in Vesna) potekajo treningi v italijanščini. Upoštevati moramo tudi drugo plat medalje: pri Krasu, Mladosti in Sovodnjah je večina mladih nogometašev slovenske ali mešane narodnosti, pri ostalih (Juventina, Vesna in Pomlad) pa je stanje - kot so nam povedali predstavniki društev - približno 50:50. Drugi problem (mogoče najbolj kočljiv) je, da nimamo domačih (zamejskih) trenerjev, ki v glavnem zaradi službenih obveznosti imajo možnost trenirati v zgodnjih popoldanskih urah, to je v urah, ki so iz razumljivih razlogov namenjene najmlajšim. Društva se dobro zavedajo problema: »Zamejski trenerji, ki poznajo situacijo pri naših društvih in obvladajo slovenščino ter italijanščino, bi bili najboljša rešitev,« priznavajo vsi. Pri-i ZSŠDI so skušali rešiti to vprašanje že pred leti, ko so na Tržaškem organizirali trenerski tečaj (vodil gaje trener in profesor Miloš Tul), ki so se ga udeležili številni nogo- jadranje - Izziv Paolo Cian dosegel dve zmagi TRST - Na veter so čakali precej dolgo časa, končno je v prvih popoldanskih urah zapihalo s hitrostjo od 6 do 9 vozlov, tako da je lahko regatna žirija dala znak za začetek zadnjih dveh dvobojev prvega kroga jadralnega »Izziva« v tržaškem zalivu. Paolo Cian (Shosholoza), tretji na svetovni ja-kostni lestvici »match race«, je najprej premagal moštvo Oracle, nato pa še Team Trieste, ki ga vodi domači jadralec Lorenzo Bres-sani. Danes se bo začel drugi krog dvobojev, obeta se sončno ali zmerno oblačno vreme, v poznih popoldanskih urah pa tudi rahla burja. Po prvem krogu vodi Frances co Bru ni ( član Lu ne Ros se na zadnjem Ameriškem pokalu), kije dopoldan predstavil svoje moštvo Team Progetto Sicilia, v katerem so jadralci, ki trenirajo v vidiku možnosti, da bi nastopili na Ameriškem pokalu. Kras je skupaj z Mladostjo in Sovodnjami edino, kjer trener ekip cicibanov obvlada slovenščino kroma metaši in predstavniki naših društev. Bilo jih je približno 20, aktiven trener pa med njimi ni zdaj nihče. Problem slovenskih trenerjev je pereč tudi pri (trenutno) najbolj reprezentativnih društvih: pri kriški Vesni in štandreš-ki Juventini, ki s člansko ekipo nastopata v najvišji deželni elitni ligi in za mlajše nogometaše delujeta zato kot pravi magnet. »Strinjam se s Kufersinovimi besedami,« meni predsednik Vesne Robert Vido-ni, ki pa obenem odpira celo vrsto vprašanj: »V Križu in okolici se je v zadnjih desetletjih preselilo veliko prebivalcev italijanske narodnosti, ki so dejansko naši novi so-vaščani. Treba jih je upoštevati, tako da dejansko potrebujemo trenerje, ki obvladajo oba jezika. Če bi treningi potekali samo v slovenščini, bi mogoče izgubili nekaj otrok. Odšli bi k Opicini ali h Galleryju. Zamejskih trenerjev pa ni, oziroma, če so, nimajo časa. Pri Vesni smo se tako odločili za interno rešitev in smo angažirali naša nogometaša Stefana Maganjo in Daniela To-mizzo. Še prej je mlajše treniral Žarko Arandželovič. Rešitev bi lahko poiskali tudi čez mejo, čeprav bi s težavo dobili tre- nerja, ki obvlada tudi italijanščino. ZSŠDI bi moralo organizirati še en tečaj za trenerje.« Pri Juventini je glavni koordinator mladinskega sektorja odbornica Maja Peterin, ki ji je vprašanje slovenskega jezika zelo pri srcu. »Pred leti so naše najmlajše nogometaše trenirali slovenski trenerji (Dario Frandolič, Evgen Ferfoglia, itd), ki pa so se iz raznoraznih razlogov umaknili. V letošnji sezoni vodijo naše ekipe le italijansko govoreči trenerji. Slednji imajo namreč tudi državne službe (finančni stražniki, pošta), tako da v glavnem nehajo delati najkasneje ob 14.30. Naši cicibani pa trenirajo že ob 15.30. Večina potencialnih zamejskih trenerjev, ki jih je kar nekaj, je ob tej uri še v službi. Možna rešitev bi bila, da bi trenerja poiskali čez mejo v Novi Gorici. Slovenski trenerji pa zahtevajo visoke potne stroške. Lepo bi bilo, da bi na mladinskem področju sodelovali tudi z no-vogoriškim Hitom. V zadnjih dveh letih pa smo nekaj že ukrepali: pri cicibanih in začetnikih smo znova uvedli slovenski pozdrav'za nasprotnika enkratni zdravo! Nazadnje bi rada pozvala ZSŠDI, naj čimprej organizira na Goriškem trenerski tečaj,« meni Peterinova. Poseben primer je Breg. Cicibane trenira italijansko govoreči trener s slovenskimi koreninami (kot sam priznava) Giorgio Stojkovic. Giorgio je eden izmed redkih (mogoče edini), ki se je vpisal na tečaj slovenskega jezika. Trener cicibanov Brega nam je razkril zanimivo anekdoto: »Na enemu treningu se mi je približal naš ciciban, ki ne govori slovensko in me vprašal, zakaj pred tekmo pozdravljamo v slovenščini. Razložil sem mu, da je Breg slovensko društvo, da je večina njegovih soigralcev slovenske narodnosti in povedal sem mu še, da so tu v naši deželi Slovenci avtohtono prebivalstvo. Zatem me je fantek še vprašal, ali zaradi tega, ker je Italijan, ne bo mogel postati kapetan moštva. Dopovedal sem mu, da to prav gotovo ni problem. Napisali mu bomo slovenski pozdrav, naučil se ga bo na pamet in zatem bo tudi on lahko kapetan, sem mu dejal. Otrok je bil z odgovorom zadovoljen, se je posme-jal in obljubil, da se bo tudi on naučil vsaj nekaj besed slovenščine.« Jan Grgič nogomet Sodnik zgrešil, tekme pa ne bodo ponovili Sodnik je priznal, da ni pravočasno izključil nogometaša San Can-ziana zaradi dvojnega opomina, kljub temu pa se je deželna nogometne zveza odločila, da tekme tega moštva proti Primorcu (7. oktobra, 2:1 za San Canzian) ne bo ponovila. V dolgi utemeljitvi je zapisano, da sta med drugim rumenim kartonom in zapoznelo izključitvijo minili samo dve minuti, v tem času pa se nogometaš San Canziana Norre-dine Larzak ni dotaknil žoge, ni sodeloval v nobenem napadu, ni storil nobenega prekrška, igra pa se je ves čas odvijala na sredini igrišča in nobena od dveh ekip ni izvedla kake pomembnejše akcije. Dalje je disciplinska komisija ugotovila, da je San Canzian v trenutku napačne odločitve sodnika (27. min. drugega polčasa) vodil z 1:0, z možem manj je v 44. minuti podvojil, Primorec pa je končni izid 1:2 postavil šele v sodnikovem podaljšku. Federacija je torej menila, da dogodek ni vplival na izid tekme in je doseženi rezultat potrdila. Sodnik s tekme je pojasnil, da se napake sprva ni zavedel, ker je ime igralca zapisal v beležki na napačnem mestu pod pritiskom protestov igralcev San Canziana, ki se z njegovo odločitvijo niso strinjali, zaradi česar je želel čimprej nadaljevati z igro, da bi se napeto ozračje poleglo. Kasneje je napako popravil, ko je opazil, da protestirajo gledalci in igralci Primorca. Treba je reči, da Primorec po tekmi iz korektnosti ni vložil nobenega priziva. Ostali ukrepi: trener Vesne Ruggiero Calo' je bil diskvalificiran do 30. oktobra, s prepovedjo igranja za en krog pa so bili kaznovani Ra-denko Kneževič, Dimitri Batti (oba Kras), Francesco Sannino (Juventina) ter Edvin Brajnik (Primorje). □ Obvestila SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da sprejemajo uradi ZSŠDI izpolnjene pole in plačila za Modro kartico. SK DEVIN nadaljuje z vpisovanjem jesenskih smučarskiih tečajev vsako soboto po dve uri na plastični stezi v Na-brežini. 3. izmena: 10,17,24/11 in 1/12/2007. Informacije 040 209873 in 338 8621592 (Janja) JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato. V nedeljo, 21. oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 21. oktobra, od 8.30 do 10.30. odbojka - Včeraj so predstavili ekipo Val Imsa, ki bo nastopala v moški C-ligi Za obstanek s pomlajeno ekipo Od 28. avgusta trenirajo vsak dan - Prihodnjo soboto jih v prvem prvenstvenem kolu jih čaka derbi s Sočo Miren obstanek je cilj pomlajene ekipe Val Imsa, ki bo v letošnji sezoni nastopala v moški C-ligi, včeraj pa so jo predstavili v štan-dreški telovadnici. Po besedah predsednika Ivana Plesničaga bo Val edina ekipa v C-ligi, ki bo vedno imela na igrišču pet mladih, to pa je društvu posebno v ponos. Plesničar je potrdil, da je ekipo zapustil Tadej Lango, ki se je vrnil k Olympiji, pomembni okrepitvi pa sta podajač Gabriele Berzacola, ki je sicer odbojkarsko zrastel prav pri Valu, nato pa je več sezon igral v B1 in B2 ligi po Venetu, ter center Andrea Loiacono, kije doma iz kalabrijskega mesta Tropea, na Tržaški univerzi pa študira inženirstvo. Decembra se bo ekipi pridružil Igor Florenin, ki bo po Plesničarjevih besedah »zlata rezerva«, saj bo s svojimi nasveti nedvomno pripomogel k rasti mlajši soigralcev. Pod vodstvom trenega Zorana Jeron-čiča trenirajo valovci vsak dan, tudi ob sobotah, od 28. avgusta naprej, prihodnji teden pa jih na prvi prvenstveni tekmi čaka derbi s Sočo. Na včerajšnji predstavitvi je igralcem, trenerjem in odbornikom v imenu podjetja Imsa zaželel veliko uspehov v novem prvenstvu Ivan Miklus. (Vas) V Valovem moštvu je letos precej novih obrazov bumbaca / PRIREDITVE Petek, 19. oktobra 2007 25 gledališče - Alternativni niz Stalnega gledališča FJK Natalino Balasso se je tokrat zapičil v like in zgodbe iz grške mitologije Komik bo na odru nocoj in jutri z igro Ercole in Polesine, ki je parodija mitov in razmislek o človeškosti bogov in junakov Kaj bi se zgodilo, ko bi moral Heraklej, junak med junaki, izvršiti svojih dvanajst nerešljivih nalog čisto daleč od rodne Grčije, v megleni Padski nižini? Na območju Polesine (v pokrajini Ro-vigo, med Padom in Adižo) ni zlatih run, mitoloških bitij ali posebnih pošasti, nevarne vrhove pa nadomešča dolgočasna nižina. Edine Heraklejeve naloge bi bile zaviti kak kokošji vrat, rediti se in lenariti, daleč od vojn in pustolovščin. Tako razmišlja italijanski komik Natalino Balasso v svoji igri Ercole in Polesine, ki bo na odru gledališča Rossetti nocoj in jutri ob 20.30 v sklopu alternativnih nizov Stalnega gledališča FJK. Balasso, ki je že dobro znan tržaškim gledalcem in je na televiziji zaslovel z likom ekscentričnega profesorja Anatolija Balasza, prihaja ravno z območja pri izlivu Pada, »kjer so ljudje tako leni, daje kakor biti v Mehiki z meglo«. V svojem najnovejšem monologu, ki priteguje pozornost gledalcev približno dve uri, obravnava komik grško mitologijo. Razmišlja o tem, da so bili starodavni protagonisti zgodb in legend, pod Olimpom in na njem, povsem podobni nam: bogovi so se med seboj varali in kregali, delali pa so vse, kar so hoteli; junaki so bili leni egocentriki, ki so se na koncu žrtvovali; ljudje pa so bili nemočni, saj se niso mogli upirati usodi. Avtor, režiser in igralec meni, da se danes ne zaljubljamo več v zgodbe, ker nas bolj kot filmski ali gledališki liki zanimajo igralci sami. Prednost dajemo imenom in ne dogodkom. Antična mitologija skriva za komplicirano pisano besedo prevajalcev izjemno bogat človeški material, ki ga zaznamujejo pot, veselje, vojna in spolnost. »Rad bi povrnil tem zgodbam pristne strasti, vonje in okuse, ki so se v izgubili v tisočletjih, ker so enaki tistim, ki jih doživljamo vsak dan v našem ne preveč epskem obdobju« razlaga Ba- lasso- Natalino Balasso Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 20. oktobra ob 20.15, velika dvorana / Etno glasba: Dišpet (ženska kla-pa) in Bracijera (moška klapa) iz Hrvaške. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, velika dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Vuk Jovanovic - klavir. Dirigent: Anton Nanut. ■ 7. MEDNARODNI ZBOROVSKI FESTIVAL KOPER V četrtek, 25. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Otvoritveni koncert - 30 let MePZ Obala, vodi Ambrož Čopi. V petek, 26. oktobra ob 20.30, stolna cerkev Koper / Corale Nuovo Accordo, Trst, vodi Andrea Mistaro. V soboto, 27. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, vodi Marko Vatovec. V nedeljo, 28. oktobra ob 13.00, Pokrajinski muzej Koper / Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, vodi Maja Cilenšek; Genova Vocal Ensemble, vodi Roberta Paraninfo; ob 20.00 Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Ipavska, vodi Matjaž Šček. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 19. in jutri, 20. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 21. oktobra ob 16.30. Sofokles: »Antigone«. Nastopa Com-pagnia del Teatro Carcano. Režija: Giulio Bosetti. Urnik: ob torkih ob 16.30, od srede do sobote ob 20.30, ob nedeljah ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto. Gledališče Rossetti Danes, 19. in jutri, 20. oktobra ob 20.30 / »Ercole in Polesine«. Napisal, vodi in podaja Natalino Balasso. DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: danes, 19. in jutri, 20. oktobra ob 21.00. Gledališče S. Pellico - L'Armonia Patrizia Sorrentino: »Le tre Marie«. Režija: Laura Salvador. Urnik: danes, 19. in jutri, 20. ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra ob 16.30. GORICA Kulturni dom Danes, 19. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Se devi dire una bugia dilla grossa«. Nastopa gledališka skupina "Estravaga-rioteatro" (Verona). V soboto, 27. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Molto rumore per nulla«. Nastopa gledališka skupina "La Pozzanghera" iz Genove. V nedeljo, 28. oktobra ob 17.00 / Starosta Mali princ - glasbeni večer. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine »Peter Pan il musical«, povzeto po romanu J. M. Barrieja. Nastopata Ati II Sistina in Teatro delle Erbe-Officine Smeraldo. Režija: Maurizio Colombi. Urnik: danes, 19. ob 20.45, jutri 20. ob 16.00 in 20.45 ter v nedeljo, 21. oktobra ob 20.45. Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: od 22. do 30. oktobra ob 21.00 - 1. in 2. episoda; od 6. do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Predstava »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«, ki bi morala biti danes, 19. oktobra ob 20.00, zaradi poškodbe v ansamblu odpade! Jutri, 20. oktobra ob 10.30 in 16.00 / "Goriški vrtiljak" - Bina Štampe Žmavc: »Petelin in pav«. Gostovanje GOM iz Ljubljane. V sredo, 24. oktobra ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«, kopro-dukcija z Gledališčem Koper. V petek, 26. oktobra ob 20.00 / Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 19. oktobra - 19.30-21.30 / Ja- nusz Glowacki: »Četrta sestra«. Gostuje Gradsko dramsko kazalište Ga-vella Zagreb. Jutri, 20. oktobra - 19.30-21.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Gostuje Gledališče Koper. V ponedeljek, 22. oktobra - 19.3021.50 in v torek, 23. oktobra - 18.0020.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 25. oktobra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«. V soboto, 27. oktobra - 19.30-21.00 / Georg Büchner: »Woyzeck«. Gostuje Hessisches Staatstheater Wiesebaden. Mala drama Danes, 19. oktobra - 20.00-21.40 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. Jutri, 20. oktobra - 20.00-21.30 / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 23. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 25. oktobra - 20.00-21.35 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 27. oktobra - 20.00-21.45 / Yasmina Reza: »En španski komad«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 19. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Jutri, 20. in v ponedeljek, 22. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V torek, 23. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 24. in v soboto, 27. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V četrtek, 25. in v petek, 26. oktobra ob 19.30 / Joseoh Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 29. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. V sredo, 24. oktobra ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 25. oktobra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 27. oktobra ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«. V ponedeljek, 29. oktobra ob 15.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Šentjakobsko gledališče W. Shakespeare: »Komedija zmešnjav«, komediija. Režija: Dejan Sarič. Urnik: V sredo, 24. ob 19.30, v četrtek, 25. ob 18.00 in v petek, 26. oktobra ob 19.30. V soboto, 27. oktobra ob 17.00 / J. Verne: »V 80 dneh okoli sveta«. Režija: Gregor Čušin. GLASBA ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra ob 17.30 / Šesti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Marko Letonja, Isabelle Faust - violina. V petek, 26. ob 20.30 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.30 / Sedmi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Soltesz. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.30 / »Dobrodelni glasbeni večer« v pomoč poplavljencem v Dolini reke Sore. Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481.33288. V torek, 30. oktobra ob 20.30 / Koncert dua - Paola Chiabudini - klavir in Aleksander Ipavec - harmonika. Predstavitev CD-ja »Un Tanguito Para Pao«. Avditorij Verdi V petek, 26. oktobra ob 20.45 / Fil-harmonični orkester iz Ploiestija, Romunija. Dirigent: Ovidiu Balan. Roberto Cappello - klavir. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V petek, 26. oktobra ob 20.45 / Modo Antiquo, na originalnih glasbilih. Dirigent Federico Maria Sardelli. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V nedeljo, 21. oktobra ob 17.00, Trst (Montuca), cerkev sv. Apolinara / Michele Veronese - baročni violončelo in Manuel Tomadin - čembalo. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.30, Trst, stolnica sv. Justa / Mario Duella - orgle. V torek, 23. oktobra ob 20.30, Trst (Melara), cerkev sv. Luka evangelista / Sarah Pelliccione - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30, Dolina, cerkev sv. Urha / Eleonora Matija-sic - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V torek, 30. oktobra ob 20.30, Ric-manje, cerkev sv. Jožefa / Federica Vol-pi - sopran in Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic -klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di TRST Pomorska postaja - dvorana Victoria: do 20. oktobra, bo na ogled kolektivna razstava »Jadra in marine našega morja«. Odprto od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00. Galerija LipanjePuntin: Zhang Haun »My Rome«, odprto do 20. oktobra od 19.00 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. Državna knjižnica: do 31. decembra je na ogled razstava Rossane Longo. OPČINE Dvorana Zadružne kraške banke: danes, 19. oktobra ob 18.30 se otvarja slikarska razstava Nadie Bencic z naslovom »Se pripovedujem...«. Razstava bo odprta do 26. oktobra od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. V petek, 26. oktobra bo razstava odprta od 9.00 do 16.00. Slikarka bo prisotna vsak popoldan. Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 26. oktobra bo na ogled likovna razstava Ivana Žerjala »Oko je sintetično«. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo še danes, 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do konca oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«. V Kulturnem domu v Ul. Brass 20 bo do 20. oktobra med 10. in 13. in 16. in 18. uro na olged 9. foto srečanje v organizaciji Skupine 75 in ZSKD. Razstavljajo Marko Bezlac (Hrvatska), Andrea Bovo (Italija), Maurizio Frullani (Italija), Ernst Koschuch (Avstrija), Igor Pahor (Italija), Janez Vlachy (Slovenija), skupina Polaser (Italija). V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. ROMANS V langobardskI dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. ČEDAD Centro Civico - Borgo di Ponte: do 21. oktobra bo pod naslovom »Il respiro dell'esistenza« razstavljala slikarka Claudia Raza. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: razstava gledaliških objektov in mask Ljuba Bizjaka z naslovom »Deske, ki pomenijo življenje«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Galerija Frnaža, (Erjavčeva ulica 4): še danes, 19. oktobra je na ogled razstava Andreja Trampuša z naslovom »V začetku je bila svetloba«. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173. informacije na tel. 003865-3959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Petek, 19. oktobra 2007 Št. 28 (43) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Irena, Ivan, Jana, Jari, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it kritični pogled na današnjo televizijo Bog ne daj, da bi crknil televizor... Televizorje kos pohištva, ki ima to slabo lastnost, da včasih govori neumnosti. Žarko Petan Nekoč je bila televizija. Televizija, ki je imela socialno vlogo. Ljudje so se okoli nje zbirali, se z njo učili, hitreje prihajali v stik z novostmi in novicami s celega sveta. Včasih je televizija učila pisati in brati, danes pa ... Danes pred televizorjem enostavno izklopimo možgane, oddaje nas ne silijo k mentalnemu naporu, ena drugi so vedno bolj podobne, mehanizmi in situacije se ponavljajo, teme debat so na nizki kulturni ravni. Izjeme seveda obstajajo, splošni trend pa je ta. Televizija sama po sebi ni nekaj negativnega, čeprav je naš odnos do nje marsikdaj slab; res je, gledanje televizije je pasivno, njeno bombardiranje z novicami in slikami nasilno. Vseeno pa ne gre zanikati, da je televizija tudi izredni vir informacij, velik dosežek, kar se tiče komunikacijske tehnologije. Problem je torej predvsem v vsebini tega, kar pride preko televizijskega ekrana do občinstva. Televizije ne moremo ukiniti, ker obstaja in je del družbe, v kateri živimo, to pa še ne pomeni, da ne smemo na dan s kritiko o tem, kar je televizija postala z vsebinskega vidika. ■ »Včeraj sem med TV dnevnikom žolčno diskutiral z napovedovalcem. Imel sem zadnjo besedo, ugasnil sem televizor.« (Ž. Petan) Dober tek in ...ne hvala enako! Vsak dan nas ob urah kosila in večerje spremlja televizijski dnevnik. Na ekranu se prikaže našminkana novinarka, ki nas lepo pozdravi, podari nam širok nasmeh ter začne z vsakdanjim streljanjem novic. Med enim grizem in drugim ravnodušno sprejemamo vojne krutosti, kršenja človekovih pravic, bombe, mitraljeze. Nekateri novinarji strašijo celo s katastrofalnimi vremenskimi napovedmi. Seveda niso novinarji krivi za vse kar se na svetu dogaja, pretresljivo pa je, kako nam na prijazen in lahkoten način navajajo najrazličnejše novice in novičke. Novinar-brzojavka izstreli: vojni napad, politične afere, oče, ki je postrelil celo družino, psiček, ki se je izgubil v Rimu, filmska zvezda, ki je izjavila, da še vedno išče pravo ljubezen in za konec še vremenska napoved, vljudni pozdrav ter obljuba, da se bomo jutri spet videli. Vsaki novici sledi tudi posnetek, ki jo učinkovito popestri (včasih celo preveč). Razlog je verjetno v tem, da kričeča slika veliko bolj pritegne od suhoparnih besed. Kateri je kriterij za izbiranje posnetkov in kje se skriva etika, ostane seveda pod vprašajem. Tudi vsebina posnetkov ni vedno ravno navdušujoča. Ko gre za umor, krajo, policijsko preiskavo, so slike vedno ene in iste: čevlji policistov, ki iščejo sledi, detajl priimka na hišnem telefonu, zapuščeni tri-cikel na vrtu ... Problem pa ne predstavlja le način podajanja novic, temveč tudi sama izbira le-teh. Objektivnost podajanja bi morala biti glavni cilj novinarjev; etično pravilo, katerega bi se moral vsak novinar držati. Marsikdo pa ... ljubljana - 8. Študentska arena Največja izobraževalno sejemska prireditev za mlade Kot vsako leto j e tudi letos med 16. in 18. oktobrom potekala Študentska arena na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, t.j. prireditev namenjena dijakom, študentom, mladim in drugi zainteresirani javnosti. Študentska arena je danes največja izobraževalno-sejemska prireditev za mlade v Sloveniji, njeni začetki pa segajo v leto 2000. Sedaj je seveda Študentska arena vsebinsko nadgrajena in preoblikovana v bolj strukturirane tematske sklope, ki pokrivajo prireditev z izobraževanjem, kulturo, študijem v tujini, zaposlitvijo, mednarodnim sodelovanjem, zabavo in razstavo. Razstavljavci so razne izobraževalne institucije in organizacije, študentske organizacije, delodajalci, celo veleposlaništva in druge humanitarne ter prostovoljne organizacije. Skratka, vsak tematski sklop je bogato zastopan in vsak razstavljale je na voljo, da mladini prikaže vse možne izobraževalne in poslovne iztočnice. Ob 20. obletnici programa Erasmus, programa evropskega sodelovanja na področju visokega šolstva, je bil otvoritveni dan letošnje študentske arene poimenovan Erasmus dan, torej namenjen predvsem mednarodnemu sodelovanju in izmenjavam. Veliko predavanj je usmerjalo mladino na težavni poti iskanja zaposlitve. Zainteresirani smo izvedeli vse o pisanju življenjepisov, kako naj iščemo zaposlitev v svetu brez ''varnih'' služb, kako lahko študent z najmanjšimi stroški uresniči svoje podjetniške sposobnosti, kaj pomeni občasno študentsko delo in kako do njega, kakšnih EU projektov se lahko udeležimo itd. Sklop predavanj je obsegal zdravje s predavanji o drogah, raku, spolnosti, zdrave prehrane in telesa, drugi sklop okolje varstvo z vprašanji kot so industrijska uporaba konoplje, problem odpadne embalaže, neuravnotežena svetovna potrošnja itn. Zastopane so bile tudi aktualne družbeno-politične teme, predvsem seveda o predsedniških volitvah 2007. Na področju znanstva smo se lahko podučili v odkrivanju planetov izven našega osončja. Lahko pa smo se posvetili tudi duševnosti, saj so nas različni predavatelji učili spoznavanja lastne osebnosti: kako 100% uporabljati možgane, kaj govori naša zunanja podoba itd. Poleg tega je bil še en sklop posvečen prostemu času: salsa, swing, izdelava lutk, gledališče, tajski boks, nagradni kviz, testiranje likovne občutljivosti, enološko predavanje in še in še. Skratka, 8. študentska arena je zadovoljila najrazličnejša zanimanja in odgovorila na najrazličnejša vprašanja, s katerimi se mladi s cele Evrope srečujemo na naši poti v odrasli svet. ■ Publika je v času Rimljanov spremljala bičanje kristjanov, v srednjem veku je mučenje potekalo naravnost na trgu, pred množico ljudi, za časa Francoske revolucije so ženske šivale pred giljotino ... Danes se televizijsko občinstvo izživlja pred ekranom. Noir Voditelji talk showov bi bili naenkrat vsi radi detektivi. Gar-lasco, Cogne, Erba... Raziskave umorov potekajo neposredno pred lačnimi očmi televizijske in medijske publike. Gledalci televizijskih oddaj lahko kar sami ugibajo, kdo je morilec, zakaj je do umora prišlo, s čim je kdo koga zabodel ... Kakor v Cluedu. Umor postane priložnost za vse tiste, ki so žrtev na kakršenkoli način poznali (ali pa tudi ne), da povejo svoje mnenje, da se predstavijo pred TV-ekranom, da se končno povzpne-jo iz svoje anonimnosti. Vsakdo bi bil rad glavni. Prizorišče umora in njegovi prebivalci so naenkrat center pozornosti TV-dnevni-kov, okroglih miz ... Nedvomno taki dogodek pozitivno učinkuje na turistično promocijo kraja ... Pri vsem tem je še najslabše to, da nas novica o umoru morda pretrese, ko jo prvič slišimo, takoj zatem pa postanemo ravnodušni. Ravnodušnost se včasih celo spremeni v morbozno zanimanje, da bi izvedeli več. Brutalne podtanjko-sti, ki nam jih ponujajo, nas celo fasci-nirajo ... Kakor da bi bilo v naravi človeka, da uživa ob krutostih. Televizija, ki je odraz družbe ter odgovor njenim okusom in željam, samo postreže s tistim, česar si družba želi. ■ »In tako je televizija, ki naj bi bila sredstvo beleženja, postala sredstvo ustvarjanja resnice.« (Bourdieu) Reality obsedenost Resničnostna oddaja je žanr televizijske oddaje, v kateri se skuša čim bolj približati razmere resničnemu življenju. Junaki realityjev so navadni smrtniki. Občinstvo se lahko v njih prepoznava, z njimi doživlja. Vsakdanje, banalno se prepleta z nepričakovanim in bizarnim. Odnosi med tekmovalci so (navidezno?) nezrežirani, pristni. Vse to pripomore k temu, da se občinstvo preda gledanju takih programov. »Nerazumljivo je, kako je ob sorazmerno veliki osveščenosti ljudi o tržni naravi reality showov gledanost tako velika ...« Iz junakov nastajajo zvezde, predmet oboževanja, občinstvo se pogovarja o odnosih med nastopajočimi, kakor da bi šlo za njemu poznane ljudi, marsikdo celo natihem upa, da bi mu nekega dne uspelo, da bi tudi sam nastopil na podobni oddaji. Sploh je želja po slavi glavna motivacija večine udeležencev realityjev. Prenasičenost s takimi oddajami je nedvomno eden od razlogov kvalitetnega padca televizije. Spolne igrice, spori, pričkanja, živčni izpadi udeležencev ... Občinstvo se naslaja nad vsem tem. In si želi vedno več. In več. Že zdavnaj je bila presežena meja spodobnosti. Baje priljubljenost realityjev upada. Ljudje so naveličani vedno istih situacij, poleg te- ga pa take oddaje veliko stanejo, ker so tekmovalci izredno dobro plačani ( kljub temu, da ničesar ne počnejo ...). Je upad števila gledalcev dober znak? Pomeni, da si ljudje končno želimo česa kvalitetnejšega? Mogoče. Ali pa se bo morala televizija spustiti še nižje, da bo audience zopet narasel? ■ »Slovenija = dežela ljubiteljev riti...« (www.kid-pina.si)Italija ne? (op. Kl.o.p.-a) \ Uh, kaka ritka Na letošnjem izboru italijanske lepotice leta se je med žirijo in gledalci vnela strastna polemika. Predmet nesoglasja je bila na »okroglo« in široko opevana zadnjica tekmovalk. Član žirije je namreč zaprosil, da bi se kamera pri snemanju lepotic zaustavila tudi na njihovi zadnjici. Nekaterim se je predlog zdel neokusen. In to v času, ko televizija ruši vse mogoče družbene tabuje in se pred goloto ne more- mo več zgražati, saj jo srečamo na skoraj vsakem koraku. Poleg tega je nerazumljivo, kako lahko žirija prosto pase oči po razgaljenih prsih in stegnih, pogled nad zadnjico pa naj bi bil prepovedan. Sploh pa je škandal, ki ga je dogodek povzročil, pretiran v primerjavi s pozornostjo, ki je namenjena resnejšim dogodkom. Tipični primer, kako se človek lahko izgubi med dvema ritnicama. ■ »Tisti, ki vzdihujejo, se v enem dnevu postarajo.« (Teokrit) Reklama papirnatih izdelkov »Med določenimi oddajami, bi lahko re-klamizirali papirnate robce, saj se večkrat na obrazu ganjenih gostov pojavita dva neustavljiva in nezadržna slapova solz. Ali pa toaletni papir ... Za tiste, ki si polnijo usta s samimi bedarijami«. Tako je znana komična igralka Luciana Littizzetto v satirični izjavi strnila svoj pogled na današnje najbolj popularne oddaje. Odkrita človeška čustva so prava poslastica v obdobju, ko vse, kar je resnično in vsakdanje, ustvari audience. Izkazovanje človeških čustev in poigravanje z njimi nista nič novega, saj sta obstajala, ko televizije še ni bilo. Uredniki današnjih televizijskih oddaj so postali pravi komercialni tragiki, ki ljudem lačnih življenjskih nezgod, ponujajo izdelek slabe kakovosti in to ob urnikih, ko bi dokumentarec ali prestižni film bolj ustrezal od popoldanskega cmerjenja ali praznega besedičenja pri gospe De Filippi. alo, Gorica Kljub našim večkratnim pozivom mladim goriškim bralcem k sodelovanju pri naši rubriki, se nihče ni odzval na povabilo, zato dragi Goričani, ne pritožujte se nad dejstvom, da o dogajanju v vaši pokrajini ni primernega poročanja. Morda je bila izjava našega bivšega goriškega sodelavca 'v Gorici se itak ne dogaja nič' resnična. Vsekakor v našem uredništvu še vedno pričakujemo morebitne odzive. Uredništvo KLOP. a Danes, pri Briščikih v športnem centru Ervatti ob 21.30 KONCERT KARGOWAGGON (indie rock) + SEVENTH SENSE (rock) info: www.myspa ce. com/guin nes spo und Jutri bo v kriškem Oxisu TEATERSSG.ŽUR za promocijo letošnjega abonmaja. Organizatorji obljubljajo zabavni večer s skeči, igro na srečo. Glasbo bodo vrteli Dj The Nighttrippers. za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 040362542 ali na 800214802, na voljo je tudi e-mail info@teaterssg.it Mez se iskreno zahvaljuje Emilu za jopo! Danes praznuje rojstni dan naš sodelavec Tomaž. Vse najboljše mu voščijo vsi pri Kl.O.P-u! V našem uredništvu se vedno pričakujemo vaše predloge in preference glede novoletnega izleta. vodja -e in -a m (o??) 1. kdor kaj vodi: biti, postati vodja; določiti vodjo; izbrati za vodjo; dober, preudaren vodja/vodja izmene /umetniški vodja zbora kdor odloča o repertoarju in skrbi za umetniški razvoj zbora / vodja delegacije/ vodja oddelka/ vodja tečaja/ vodja oddaje kdor skrbi, da oddaja poteka po določenem načrtu / vodja izleta 2. kdor z zgledom, nasveti vodi koga: duhovni vodja mladine ? gled. vodja predstave kdor vodi potek predstave; navt. vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme; ped. pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove / RADIO IN TV SPORED Sobota, 20. oktobra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. Video natečaj: Andrea Uršič: Umetnost, ljubezen in transgresija 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nad.: Sottocasa Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, Tg parlament, Tg1 Flash Gremo v kino 10 minut za oddaje pristopanja Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vreme in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Corinne Cle-ry, Massimo Bulla) Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vreme Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: Ballando con le stelle (vodi Milly Carlucci) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: TV7 1.00 Nočni dnevnik, vreme Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.15 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.20 18.05 18.30 18.50 19.10 20.00 20.30 21.05 23.00 23.15 0.00 0.10 1.20 Focus Otok slavnih Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random TGR - Gore Svet v barvah Tg2punto.it Variete: Piazza Grande Dnevnik Tg2 Tg2 Navade/Potovanja Aktualno: Italija na 2. (vodi Roberta Lanfranchi) Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: One Tree Hill (i. Chad Mii-chael Murray, Hilarie Burton) Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Hum. nan.: Piloti (i. Enrico Berto-lino, Max Tortora) Reality: Otok slavnih Nan.: 7 vite (i. Luca Seta, Giuseppe Gandini) Dnevnik TV film: Il Capitano 2 (It., '06, i. Alessandro Preziosi, Gabriella Pes-sion, Giuliano Gemma) Dnevnik Aktualno: Soočanja Tg parlament Gledališče Reality show: Otok slavnih 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 15.20 16.15 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45 0.35 0.55 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.15 17.50 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.20 10.05 Cominciamo bene Tg3 šport, Meteo Tgr Cifre in chiaro Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Nan.: The Saddle Club Mladinski dnevnik Gt Ragazzi, 16.35 Melevisione Aktualno: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualna odd.: Mi manda Rai3 (vodi Andrea Vianello) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Variete: Glob Tg3 Night News - Meteo Off Hollywood - Festa di Roma \ Rete 4 Pregled tiska Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich) Nad.: Steze Film: Salvo D' Acquisto (dram., It., '75, r. R. Guerrieri, i. Massimo Ra-nieri, Lina Polito) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni (i. Dirk Galu-ba, Mona Seefried) Nan.: Walker Texas Ranger Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Rohl, Gregory B. Waldis) Film: Il cacciatore (dram., ZDA, '78, r. Michael Cimino, i. R. De Niro) Canale 5 12.25 13.00 13.40 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.45 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje Variete: Maurizio Costanzo Show Tg borza flash Nan.: Končno sama, 11.30 Detektiv v bolnici - Sladek umor Nad.: Vivere (i. Gabriele Greco, Gaetano D' Amico) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner), 14.10 Centovetrine Aktualno: Moški in ženske Nan.: 5 zvezdic - Končno, ljubezen! (i. Ralf Bauer, Susanna Knetchl) Tg5 minut TV film: Inga Lindstrom - Vrnitev v preteklost (dram., Nem., '04, r. Karola Meeder, i. Andrea Jonasson, Gunter Schramm, Tanja Wedhorn) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Variete: Zelig (vodita Claudio Bisio in Vanessa Incontrada) Aktualno: Matrix v Italia 1 ^ Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 6.10 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: Mac Gyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars, 15.55 Malcolm 16.50 Risanke: Heidi 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera Cafe 19.40 Risanke: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.35 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: CSI: Miami (i. David Caruso, Adam Rodriguez, E. Procter) 22.05 Nan.: CSI: NY (i. Gary Sinise, Claire Forlani) 23.05 Nan.: Prison Break (i. Wade Wil- liams, Robert Knepper) 0.55 Šport/Odprti studio 1.05 SP v motociklizmu: VN Malezije (poskusne vožnje) ^ Tele 4 7.00 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 10.30 Svetnik dneva, horoskop, vreme, pregovor 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Aktualno v živo 15.25 Dokumentarec o naravi 16.00 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Povejte županu 19.55 Športna oddaja 20.05 Košarka Snaidero Udine 20.55 Kulinarika: Zibaldone goloso 22.45 Potovanje v Kenijo 23.30 Odd. o kulturi: Muza TV LA 6.00 7.00 9.20 10.30 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: FX, 11.30 Matlock (i. Andy Griffith), 13.00 Na sodišču z Lynn (i. K. Quinlan) - Going Home Film: La nave matta di Mr. Roberts (kom., ZDA, '55, r. John Ford-M. Leroy, i. Henry Fonda) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG (i. C. Bell) Aktualno: Osem in pol Aktualno: Barbarske invazije (vodi Daria Bignardi) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Ris. nan.: Fliper in Lopaka 9.25 Lutkovna nan.: Zgodbe o Poluhcu - Kako je Poluhec odšel v beli svet 9.50 Kratki dok. film: hrošček 10.05 Enajsta šola 10.40 Štafeta mladosti 11.25 Osmi dan 11.55 Kviz: Milijonar z Jonasom 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Duhovni utrip 13.50 Dok.: odd.: Zasebno življenje Kim Jong Ila (fr.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak - Mostovi 15.45 Ris.: Babar 16.10 Iz popotne torbe: Spretnost 16.25 Nan.: V dotiku z vodo 17.00 Novice, slovenska kronika, vreme, šport 17.30 Največje Nobelove uspešnice 17.40 Dok.: National Geographic 18.40 Risanke 18.55 Vreme in dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Predsednik za Slovenijo 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Pogovorna oddaja: Polnočni klub -Kdo je dober vodja 0.15 Dok.: Natonal Geographic {p Slovenija 2 Zabavni infokanal 11.35 TV prodaja Zabavni infokanal Umetni raj Evropski magazin Hum. nad.: Najlepši čas mojega življenja (Nem., 3. nad.) Film: Moje sanje o Afriki (dram., Nem., '07, r. Thomas Jacob, i. Jutta Speidel, Gunther-Maria Halmer) Šport špas: OŠ Bilčovs Dok.: Usihajoče zaloge nafte Brez reza. Dr. Mitja Ferenc: Prikrito grobišče Tezenski gozd Mostovi - hidak Poročila Primorski mozaik Študentska Velika imena malega ekrana: Beno Hvala - Šport, šport, šport Dok.: Zadnji dnevi slavnih - Jean Seberg (Fr.) Hum. nan.: Najlepši čas mojega življenja (Nem., '06, i. Oliver Mom-msen, Elena Uhlig, Sandro Iannot-ta, Patrick Heyn) 6.30 9.00 9.30 12.05 12.30 13.00 13.25 15.25 15.50 16.40 17.25 18.00 18.05 18.35 19.00 20.00 20.55 21.20 Film: Memento (thriller, ZDA, '00, r. C. Nolan, i. Guy Pearce) 23.10 Film: Nespečnost - Insomnia (krim., ZDA,m '02, r. C. Nolan, i. Al Pacino, Robin Williams, Hilary Swank) 1.05 Nad.: Nečedni posli - The Long Firm (VB, '04, i. Mark Strong, Derek Jacobi) Koper 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 17.00 17.00 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.10 22.05 22.20 22.50 23.40 0.05 0.20 10.30 11.00 17.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.10 23.10 Čezmejna TV Euronews Vesolje je... Četrtkova športna oddaja Film: Tisti mladenič (It.-Fr., '90, i. Francisco Rabal, J. Negulesco) Mladinska odd.: Fanzine Dok. oddaja Program v slovenskem jeziku: Študentska Do Mi Re Vreme Primorska kronika Dnevnik - Šport Vsedanes aktualnost - Predsedniške volitve Mladinska odd.: Ciak junior Potopisi Dok. oddaja: Genesis Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Četrtkova športna oddaja Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Kmetijska oddaja Napoved dnevnika Miš - Maš Videospot meseca Kaj je novega na Krasu Rally magazin 17 Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Evropski razgledi Razgledovanja Odkrito ni skrito Vedeževanje Dnevnik, vreme RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Marica Na-dlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 16. del); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kdo je lopov (piše Evelina Umek); 14.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol (vodi Ljuba Sušanj); 9.10 Prireditve; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 14.00 Mnenjska odd.: Rekel in ostal živ; 14.45 Pred predsedniškimi volitvami; 16.15 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.30 Primorski dnevnik; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kinosporedi; 18.00 Radio "Bla Bla"; 19.00 Dnevnik; 20.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.00 Nočni pr.: gostje skupina Malibu. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, ka-ko,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih: Predsedniške volitve; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.35 Popevki; 11.00 Pogovor s predsedniškimi kandidati; 11.30 V izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Izšte-kani: Melodorm SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Medigra; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Koncert Orkestra Slovenske filharmonije za oranžni abonma (prenos); 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 19. oktobra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI PLIMOVANJE Danes: ob 7.48 najvišje 18 cm, ob 14.24 najnižje 5 cm, ob 17.55 najvišje 21 cm, ob 0.56 najnižje -35 cm. Jutri: ob 7.50 najvišje 27 cm, ob 14.01 najnižje -5 cm, ob 19.04 najvišje 18 cm, ob 18.30 najnižje 17 cm. UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Spremenljivo bo, ob morju bo pihala močna burja, v nižinah povečini zmerna do občasno močna. Čez dan bo za ta čas zelo hladno. V visokogorju bo pihal močan in mrzel severovzhodni veter. (NAPOVED ZA JUTRp \ V soboto in nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v južnih in vzhodnih krajih bodo občasno rahle padavine. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 400 in 700 m. Hladno in vetrovno bo, na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja. francija - Protest proti načrtovani pokojninski reformi Stavka v javnem prevozu povzročila prometni kaos Hitri vlaki stojijo v pariški postaji Gare du Nord PARIZ - V Franciji je včeraj potekala stavka delavcev v javnem prevozu, ki jo ocenjujejo za največjo francosko stavko v zadnjih letih. Uporabniki avtobusov, podzemne železnice in vlakov so bili zato prisiljeni v uporabo drugih prevoznih sredstev, številni pa so se odločili ostati kar doma. S podobnimi težavami so se, kot je znano, včeraj soočali tudi v Nemčiji, kjer je potekala stavka strojevodij. Delavci v javnem prevozu so s stavko protestirali proti načrtovani pokojninski reformi, ki med drugim predvideva ukinitev posebnih modelov upokojevanja, ki veljajo za delavce v težjih poklicih, kot so strojevodje, rudarji in drugi delavci. Sarkozy sicer ne po pu šča, saj me ni, da je Fran -cija po 12 letih zrela za novo pokojninsko reformo, ki jo morajo ljudje sprejeti. Reformo je pripravljen izvesti ne gle de na pro tes te. Stavka, ki se je začela že v sredo zvečer in je trajala včeraj ves dan, je povzročila prometni kaos v Franciji. Medtem ko dnevno po državi pelje 700 hitrih vlakov, jih je včeraj peljalo le 46. Pariz so preplavili motoristi in kolesarji, na tisoče pa se jih je odločilo obuti udobnejše čevlje in se v službo napotiti peš. Nekateri, predvsem tisti iz predmestij, pa so se celo odločili ostati doma. Glavna železniška postaja v Parizu, Gare du Nord, ki je po številu potnikov največja v Evropi, je skorajda povsem opuščena. S postaje so včeraj peljali le štirje vlaki Eurostar do Londona, medtem ko so bile ostale vožnje odpovedane, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Prav tako so bile odpovedane vožnje z obeh pariških letališč v center mesta, zaradi česar je veliko ljudi moralo noč preživeti na letaliških ansa terminalih, da so ujeli včerajšnje pole te. Do stavke v javnem prevozu je v Franciji prišlo v času priprav na sobotni finale svetovnega prvenstva v ragbiju, ko se v francosko prestolnico zgrinja na tisoče britanskih in južnoafriških navijačev, poroča AFP. V približno 60 mestih i n krajih po Franciji so se včeraj odvijale demonstracije. Stavka je prvi večji izziv predsednika Sarkozyja, odkar je zasedel položaj in ki ga te dni pestijo zakonske težave, saj je njegova žena Cecilia v ponedeljek začela ločitveni pos to pek. Fran cos ka vla da je že le la po koj -ninski sistem nazadnje reformirati leta 1995, a je bil takratni premier Alain Juppe prisiljen opustiti svoje namene. Zaradi namere takratne vlade so delavci stavkali in demonstrirali kar tri tedne. (STA) zda - Predsedniške volitve John McCain računa na svojo 95-letno mater COLUMBIA - Republikanski kandidat na predsedniških volitvah v ZDA prihodnje leto, senator iz Arizone John McCain je v predvolilno kampanjo v sredo vključil svojo 95-letno mater, da bi zavrnil očitke, daje prestar za predsednika najmočnejše države na svetu in da bi dokazal, da ima "dobre gene". 71-letni McCain je s svojo materjo Roberto namreč prišel na srečanje skupnosti upokojencev v zvezni državi Južna Karolina, kjer se sicer mudi na dvodnevnem obisku. McCain, ki bi v primeru izvolitve postal najstarejši ameriški predsednik v prvem mandatu v zgodovini države, skuša z obiskom v Južni Karolini povečati svojo priljubljenost. Južna Karolina je pomembna zato, ker bo imela prva med juž-njaškimi državami primarne strankarske volitve. Demokrati jih imajo 29. januarja, republikanci pa 2. februarja prihodnje leto. Trenutno lahko sicer najbolj računa na glasove starejših republikancev in ljudi, povezanih z vojsko, napoveduje pa tudi utrditev podpore med evangeličani. Nekdanji pilot ameriške mornarice in veteran vietnamske vojne je predsedniško kandidaturo napovedal aprila. Čeprav je dolgo veljal za največjega favorita za republikansko predsedniško kandidaturo, rezultati zadnjih javnomnenjskih raziskav kažejo, da je med republikanci v prednosti nekdanji senator iz Tennesseeja Fred Thompson s 25 odstotki, pred nekdanjim newyorškim županom Rudolphom Giulianijem z 21 odstotki in nekdanjim guvernerjem zvezne države Massachusetts Mittom Romneyjem z 11 odstotki. McCain je šele na četrtem mestu s sedmimi odstotki podpore. Preklinjanje pomaga obvladovati stres na delu LONDON - Preklinjanje pomaga pri obvladovanju stresa na delovnem mestu, je pokazala raziskava angleške univerze v Norwichu. Ker delavci čedalje več preklinjajo, raziskava predlaga, da se delavcem to nemoteno omogoči in se jih k temu spodbuja, v kolikor jim to koristi pri delu. Študija navaja, da redno uporabljanje kletvic lahko krepi solidarnost med osebjem ter omogoča izražanje čustev, kot je na primer razočaranje, ob tem pa razvija bolj socialne medsebojne odnose. Kot je dejala profesorica podjetništva Yehuda Baruch, bo preklinjanja na delovnem mestu čedalje več in bo tako postalo pomembno vprašanje za direktorje in vodilne. "Vprašanje je kaj lahko naredimo v zvezi s tem? Mi ponujamo en model in praktične nasvete. Zagotovo v več primerih, še posebej ob prisotnosti strank in vodilnih, je preklinjanje potrebno preprečiti ali prepovedati. Raziskava želi samo pokazati na dejstvo, da je v veliko primerih prepovedana govorica način, kako obvladovati stres," še pojasnjuje. Avstrijko minil tek zaradi obliža v kruhu LINZ - Nemalo presenečena je bila prebivalka avstrijskega Linza, ko je pri večerji ugriznila v obliž. Pa ne v svojega na prstu, pač pa tistega, ki se je skrival v kosu kruha. Eden od pekov je očitno obliž izgubil med pripravo kruha. Avstrijko je zaradi tega minil tek, primer pa je nato završal v pekovski zbornici, ki je zagotovila, da je bil primer osamljen. (STA) Kot je poročal avstrijski radio ORF, je kruh očitno pripravljal eden od pekov, ki je imel poškodbo na roki in ob tem ni opazil, da je izgubil obliž. Sicer je pekovska zbornica oznanila, da poškodovani peki ne smejo pripravljati kruha in da je omenjeni primer med osamljenimi. Kljub temu pa je avstrijska obrtna zbornica že poročala, da v Zgornji Avstriji na mesec prijavijo do dva primera tujkov v kruhu. Največkrat gre sicer za lase ali kamenčke.