Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna narečnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
L
Wk
Leto XXVII. - Štev. 4 (1336)
Gorica - četrtek, 23. januarja 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
PBireMemsiomsiiištisiiiBiirai Protislovenska histerija n Koroška
Poverjeni šolski dekreti predvidevajo v čl. 9 ustanovitev šolskih okrajev (distret-ti scolastici). Gre za novo strukturo združevanja šol, ki ji do sedaj ne najdemo podobne v italijanski republiki. Predvideno je namreč, da se pokrajine na predlog deželnega odbora razdelijo v šolske okraje. Vsak tak okraj bo združeval vse šole na svojem ozemlju od vrtcev in osnovnih šol do vseh vrst srednjih šol z edino izjemo univerz.
Namen šolskih okrajev je, da se v njih uresničuje demokratična soudeležba krajevnih ustanov in socialnih dejavnikov pri življenju in vodenju šole. Zaradi tega so v šolskih okrajnih svetih predvideni zastopniki šolskih ravnateljstev, učečega o-sebja, staršev, sindikalnih organizacij, trgovcev, obrtnikov, pokrajine in občin. Ze-10 pisana družba bo to, ki naj pospešuje šolstvo v okraju.
Pri določanju šolskih okrajev bo dežela upoštevala socialne, gospodarske in kulturne posebnosti prizadetega ozemlja. Šolski okraj lahko zajema več občin tudi iz sosednjih pokrajin.
To so glavna določila glede šolskih okrajev. Pri tem se med nami Slovenci poraja vprašanje, zakaj zakon ne predvideva ustanovitve slovenskih šolskih okrajev za go-riško in tržaško pokrajino. Nasprotno, zakon določa, da se slovenske šole priključijo v okraje skupaj z italijanskimi šolami.
KAJ JE ZA NAS BOLJE
Ob tem dejstvu se že od začetka suče vprašanje, ali naj kot narodna manjšina sprejmemo zahtevo šolskih dekretov in se naše šole priključijo v italijanske šolske oKraje, ah pa naj zahtevamo lastne šolske okraje ali vsaj en lasten šolski okraj za vse slovenske šole na Goriškem in Tržaškem.
O tem se je že tu in tam razpravljalo, pisalo pa bolj malo. V razpravah so nekateri zagovarjali mnenje, naj sprejmemo določilo zakona, češ da bi se z lastnim šolskim okrajem izolirali od Italijanov in se zaprli v svoj majhni »geto«. Poleg tega menijo nekateri, da bi bili interesi slovenske šole dovolj zaščiteni z deželno komisijo, ki da jo predvideva zakon Belci-Škerk.
To so medle argumentacije boječih ljudi ali pa takih, ki so vezani na ukaze svojih vsedržavnih strank. Strah, da bi se »zaprli«, je prazen in ga uporabljajo tisti, ki bi nas radi asimilirali rajši danes kot jutri. Misel, da bo slovenske interese ščitila kaka deželna komisija, je ničeva, ker svet šolskega okraja bo avtonomno telo, ki bo demokratično odločalo z večino glasov.
NAŠI RAZLOGI SO UTEMELJENI
Zato je naše mnenje, da moramo zahtevati svoje lastne šolske okraje za Tržaško in Goriško ali vsaj en skupen šolski okraj iz naslednjih razlogov:
1. Šolski okraj bo najvišja upravna enota, kjer se bo moglo slovensko šolstvo samostojno razvijati. V njem bi bili udeleženi ne samo nekateri dejavniki kot na šolskih zavodih in v šolskih okrožjih, temveč vse, kar pride v poštev pri narodu: šola, starši, dijaki, gospodarske organizacije, sindikati, kulturne ustanove, slovenske občine.
2. Samostojen šolski okraj bi bil začetek globalne zaščite, ki jo politične stranke zahtevajo za našo manjšino. Slovenske šole vseh vrst bi bile združene in povezane v okraju, tvorile bi neko organsko celoto. Brez lastnega šolskega okraja bi nam katera koli poznejša globalna zaščita le malo pomagala ali pa nič.
Zato smo mnenja, da moramo zahtevati svoj lastni slovenski šolski okraj za vse slovenske šole v deželi. S tem se pridružujemo vsem tistih, ki so se za samostojen slovenski šolski okraj že Izrekli.
Obenem pozivamo slovenske politične forume, da zadevo pretresejo In se zanjo
zavzamejo ter zahtevajo spremenitev zakonskih določil tako, da parlament izglasuje popravek o samostojnem slovenskem šolskem okraju za deželo Furlanija-Julij-ska krajina.
Misijonska slovesnost v baziliki sv. Petra
Na praznik Razglašenja Gospodovega je bila v baziliki sv. Petra v Rimu velika misijonska slovesnost. Sv. oče je izročil misijonski križ kar 600 novim misijonarjem. Novi misijonarji pripadajo po veliki večini raznim redovom. Med njimi pa je bilo tudi precej laičnih misijonarjev. Sveti oče je ob izročitvi križa izrekel pomenljive besede: Sprejmi Kristusov križ, znamenje odrešenja, ki ga boš oznanjal vsem narodom v Gospodovem imenu!
Spomladi bodo na Koroškem deželne volitve. Vodilni deželni stranki Avstrijska ljudska stranka in Avstrijska socialistična stranka sta prišli do zaključka, da je na Koroškem več nemških nacionalistov kot slovenskih glasov, da se zato splača pridobiti nacionalistične glasove, slovenske se pa lahko zavrže. In tako je stekel na Koroškem svojevrsten volivni boj, ki se bije na hrbtu — Slovencev.
OČITEK NELOJALNOSTI
Najprej je šef Avstrijske ljudske stranke na Koroškem, obenem namestnik deželnega poglavarja Herbert Bacher, dal 8. januarja na okrajni konferenci nje-
Etiopska Cerkev včeraj in danes
Državni udar, ki so ga izvedli etiopski častniki in odstavili cesarja Haile Selas-sia, bo prinesel velike spremembe v etiopski Cerkvi. Ta je bila skozi vsa stoletja, tj. celih 1600 let povezana z državnim ustrojem, torej državna in narodna Cerkev. Bodočnost etiopske Cerkve je v izbiri ali gre z novo smerjo skupaj z ljudstvom ali pa se zapre sama vase. Glavni predstavniki etiopske Cerkve niso še dali uradnih izjav o svojem zadržanju glede zadnjih dogodkov, ki pomenijo konec srednjeveške dobe v Etiopiji.
Etiopija je ena najstarejših krščanskih dežel, gotovo najstarejša Cerkev v Afriki. Etiopija danes obsega 1.221.900 kv. km in ima nad 24 milijonov prebivalcev. Med temi je okrog 15 milijonov monofizitov, 8 milijonov mohamedancev, nekaj deset tisoč katoličanov in judov, ostali pa so animisti ali pogani.
Apostolska dela nam povedo, da je diakon Filip 'krstil dvorjanika in zakladnika etiopske kraljice Kandake (Apd 8, 27). Z njim je prišlo krščanstvo v deželo. Prvi podatek iz zgodovine nam da cerkveni pisatelj Rufin iz Ogleja, ki nam poroča, da je sv. Atanazij posvetil prvega etiopskega škofa sv. Frumencija (300-380). Proti koncu 5. stoletja je prišlo v Etiopijo devet svetih mož, verjetno menihov, ki so prevedli sv. pismo nove zaveze v etiopski jezik ghe'ez.
Mohamedanski vdor v Azijo in Evropo je že v 7. stoletju ločil Etiopijo od ostalih krščanskih dežel in Cerkva. Etiopska Cerkev je ostala tesno povezana s koptsko Cerkvijo v Aleksandriji v Egiptu, odkoder je dobivala svoje patriarhe oz. metropolite do leta 1927. Koptska Cerkev v Egiptu se je namreč sklicevala na Atanazijevo posvetitev in zato ohranila toliko časa pravico izbirati etiopskega metropolita. Kandidate so izbirali med egiptovskimi menihi samostana sv. Antona Velikega ob Rdečem morju, aleksandrijski patriarh pa je izvolitev potrdil in kandidata tudi posvetil.
šele leta 1955 je etiopska Cerkev dobila novo ustavo, po kateri štirinajst etiopskih škofov izvoli patriarha. Kot prvi, ki ga je pa posvetil aleksandrijski patriarh, je bil izvoljen Abuna Basilios, ki je umrl leta 1970. Za njegovega naslednika je bil izvoljen Abuna Teofilos.
Prav do zadnjih dogodkov je bila etiopska Cerkev podrejena tudi cesarju, ki je nosil naslov »Kralj kraljev«, »Izbranec božji«, »Zmagoviti lev judovskega rodu«, »Branitelj vere«. Ti naslovi pričajo o tesni povezavi svetne in cerkvene oblasti. Cesar Haile Selassie je 225. potomec stare vladarske dinastije, ki naj bi po legendi imela svoj začetek v ljubezni med kraljico Sabo in modrim Salomonom.
V preteklosti ni imela etiopska Cerkev velikih vezi z drugimi krščanskimi Cerkvami. V glavnem so bili njeni stiki omejeni na aleksandrijsko Cerkev. Neguš Lebna Danghel (1508-1540) je želel vzpostaviti stike s papežema Leonom X. in Klemenom
VII. Po zaslugi sv. Ignacija Loyolskega je prišlo do izmenjave veleposlaništev med Etiopijo in papežem ter Portugalsko. Uspehov pa ni bilo in Etiopija je ostala zaprta dežela do polovice 19. stoletja, ko se je ponovno odprla za katoliške misijonarje, zlasti lazariste in kapucine.
A leta 1935 je Mussolini izgnal iz Etiopije in iz italijanskih kolonij vse neitali-janske misijonarje, italijanske misijonarje pa je doletela podobna usoda šest let pozneje ko je Haile Selassie osvobodil deželo. V Etiopijo je poklical kanadske jezuite.
Sedanji patriarh Teofilos je naklonjen dialogu z vsemi krščanskimi Cerkvami in želi, da bi se etiopska Cerkev odprla, posebno še katoliški Cerkvi. Po patriarhovem mnenju etiopska Cerkev ni samo pristno afriška, pač pa tudi »Cerkev črncev«. Število klerikov v etiopski Cerkvi je zelo veliko; duhovnikov je nad 200.000, toda njihova izobrazba je pomanjkljiva; mnogi opravljajo le bogoslužna opravila, ali pa še teh ne.
Tudi etiopska Cerkev stoji pred izbiro ali naj se odloči za posodobljenje ali za osamljenost. Nekateri cerkveni predstavniki so izrazili svoje simpatije do mladih etiopskih častnikov, patriah pa jim je poslal spomenico, s katero jih je želel spomniti na 1600-letno zgodovino etiopskg Cerkve, ko je bila tesno povezana z ljudstvom. Časnikarji pripominjajo k tej izjavi, da je v preteklosti etiopska Cerkev ščitila veleposestnike in da je tudi sama imela ogromno bogastva, zato se bo morala v osnovi preusmeriti, če hoče, da bo še nadalje živela.	—jam
gove stranke v Beljaku izjavo, v kateri »pričakuje od sodržavljanov, ki se priznavajo k slovenskemu narodu, predvsem pa od njih voditeljev brezpogojni "da” za nedeljeno Koroško in'svobodno Avstrijo«.
Dr. Pavel Apovnik, glavni kandidat slovenske Koroške enotne liste (KEL) mu je na to odgovoril: »Komur je svobodna Avstrija (in z njo Koroška) resna skrb, ta bo spoštoval in izpolnil temelj svobodne Avstrije — avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 — brez izmikanja in postavljanja pogojev. Nismo proseči otroci, temveč enakopravni državljani, člani družbe, ki od te zahtevajo, da izpolni obveznosti, ki jih je prevzela.«
SOCIALISTI NE MARAJO SLOVENCEV
Edinega Slovenca, ki je bil doslej deželni poslanec na socialistični listi, Ogrisa, je socialistično vodstvo črtalo s seznama kandidatov za prihodnje deželne volitve. Obenem je zagrozilo vsem slovenskim članom, če bodo volili slovensko listo KEL, da bodo izključeni iz stranke.
Res grozljivo je, da so vse tri stranke, ki so zastopane v koroškem deželnem zboru, našle skupno predvolivno temo — Slovence in dobesedno tekmujejo med seboj, katera bo Slovencem manj naklonjena. Pri tem pa najbolj osupne dejstvo, da je v tem tekmovanju socialistična stranka z glavnim kandidatom Wagnerjem daleč v ospredju.
»LA... LA... LA...« ALI SLOVENSKA PESEM
8. januarja je tudi vodstvo avstrijske televizije razkrilo, kako so mu koroški Slovenci trn v peti. Pripravilo je oddajo s Koroškega »Und so singen sie...« (Tako pojejo). Pa so res peli, a samo nemške pesmi. Eno, ki je bila slovenska, so pa pevci zapeli tako, da so brundali: »la, la, la«.
In vendar je na Koroškem toliko in toliko slovenskih pevskih zborov! Pa niso nobenega povabili zraven. Gotovo so se bali, da ne bi zvedeli televizijski poslušalci, da so na Koroškem tudi Slovenci.
Kitajski očitki Sovjetski zvezi
Ob proslavi 50-letniee obstoja LR Mongolije je prišel na obisk tudi partijski vodja Leonid Brežnjev iz Moskve. Rdečim »bratrancem« iz Pekinga na Kitajskem ta obisk ni bil kaj prida pogodu. Zato so po svojem časopisju Brežnjevu poočitali, da Sovjetska zveza brezobzirno izkorišča »bratsko« državo Mongolijo. Kitajska poročevalska služba je objavila naslednje:
»Izkoriščanje mongolskega gospodarstva po sovjetskih revizionistih prinaša Mongoliji, ki živi pretežno od živinoreje, težko škodo. Dvostranska trgovska pogodba za čas od 1971 do 1975 predvideva dobavo
70.000	ton klavne živine letno iz Mongolije v Sovjetsko zvezo, kar znese 2.370.000 ovc. Dodatno mora Mongolija izvoziti v SZ od 60 do 70.000 konjev za zakol. V Mongoliji nastanjene sovjetske čete ter njihovo osebje porabijo približno tretjino prirejene živine oz. mesa. Ravnanje sovjetskih novokolonialistov razkriva njih pravi obraz: socialisti po besedi — imperialisti po dejanjih.«
* * *
»Informationen zur Deutschlandpolitik«
(Informacije o nemški politiki), CSU - zvezek IV 1974 pa vedo povedati o Sovjetski zvezi tole:
Od leta 1925 je sklenila SZ z drugimi državami 58 pogodb, od katerih je 45 prelomila, prekršila oz. enostransko odpovedala. Od 11 nenapadalnih paktov od leta 1945 jih je prelomila že 10. Po letu 1946 je SZ sklenila 6 mirovnih pogodb. Od teh je v desetih letih prelomila tri.
Pomisleki poljskih škofov
Ze dolgo časa se govori o normalizaciji diplomatskih odnosov med Vatikanom in poljsko vlado. Bilo je že tudi več stikov na visoki ravni. Poljski škofje pa so na svojem zadnjem skupnem zasedanju v novembru izrazili nekaj pomislekov o diplomatskih odnosih z Vatikanom. Brez dvoma si želijo normalizacijo teh odnosov, a prej hočejo, da se normalizirajo odnosi med Cerkvijo in državo na Poljskem, to se pravi, da se rešijo odprta vprašanja, šele potem naj pride do obnovitve diplomatskih odnosov z Vatikanom.
Kako hinavske in lažne so zato besede socialističnega deželnega glavarja Wagnerja: »Vse Korošce, naj govorijo kateri koli jezik, je treba enako stisniti k srcu!« Seveda, tako kot je sedaj položaj na Koroškem, bi deželni glavar rad objemal le tiste Slovence, ki so pripravljeni brundati »la, la, la«, se predati na milost in nemilost oblastnikom in pokorno oddati svoj glas za socialistično stranko.
ODLIČEN HITLERJEV MLADINEC
Isti Wagner pa je naravnost prekosil sam sebe, ko je dunajskemu časopisu »Kronenzeitung« dal izjavo, v kateri se je označil za odličnega Hitlerjevega mladinca. Takole je dejal: »Pri prihodnjih deželnozborskih volitvah nas ne bodo več mogli poraziti z nacionalnimi gesli kot so nas pri občinskih volitvah. Menim, da je bila moja stranka z manjšinskim vprašanjem že dovolj kaznovana. Osebno sem prepričan, da mi dajejo neko vrednost tudi v nacionalnih (tj. nemško nestrpnih - op. ur.) krogih. Sicer nisem bil učenec ”Napola” (tj. posebne šole za nacistične funkcionarje), pač pa odličen Hitlerjev mladinec. Kljub temu pa ni dvoma, da sem danes socialdemokrat.«
Tako je Wagner izdal načela avstrijske socialne demokracije, kajti če ne vidi nobenega protislovja v njegovi bivši nacistični preteklosti s sedanjo socialistično resničnostjo, si lahko mislimo, koliko je zmešnjave v njegovi glavi. Upravičeno je dejal socialist Salcher s Tirolskega o te vrste socializmu: »Avstrija je po duhu že v pred-fašističnem obdobju. Kaj lahko se bo kmalu pojavil klic po močnem človeku, kajti demokracija ima v Avstriji zelo tanko kožo.«
NACIZEM DVIGA GLAVO
Če so že predstavniki socialistične stranke zabredli tako globoko v mlakuže nacizma, kaj naj rečemo šele o svobodnjaški in Ljudski stranki, ki naj bi povrh izpovedovala krščanska načela? Obe neutrudno poudarjata nedeljivo nemško Koroško, potrebo po ugotavljanju slovenske manjšine in nevarnost, ki preti za Koroško z onstran Karavank, tj. iz Jugoslavije.
Zahodni zavezniki so Avstrijo proglasili v svoji naivnosti za prvo žrtev nacizma. V resnici pa je prav Avstrija bila bolj nacistična kot Nemčija sama. Zato ni bilo po vojni v Avstriji sodnih procesov proti nacistom; zato se vršijo razne proslave, kjer nastopajo bivši nacisti; zato se množi v Avstriji literatura, ki poveličuje Hitlerja in njegovo politiko.
Se bomo potem čudili, da je danes vsa gonja osredotočena na boj proti koroškim Slovencem, gradiščanskim Hrvatom in Jugoslaviji, ki terja izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe? V Avstriji so nacistične korenine oživele in že poganjajo nevarno strupen sad. Žal ni ne v Avstriji ne med bivšimi zavezniki, vključno Sovjetsko zvezo, nikogar, ki bi udaril plat zvona. Prav zato je mogoče, da se sam vodja socialistične stranke na Koroškem in deželni glavar te pokrajine javno in ponosno razglaša za vzornega Hitlerjevega pripadnika.
Sv. Višarje v nevarnosti ? Prošnja apostola gobavcev
Mesce
kaloliški lisk
List »Friuli Sera« je pred časom v članku z naslovom »Pustimo pri miru naša svetišča!« ostro napadel neko fantoma-Lično, izmišljeno in nikjer obstoječo »skupino liloslovanskih duhovnikov«, ki naj bi s svojim skrajnim šovinizmom na Sv. Višarjah rušili soglasje in mirno sožitje med narodi.
Člankar, ki dejanskega položaja sploh ne pozna, postavlja na glavo in izkrivlja dejstva ter si izmišlja osebe in dogodke, da bi razburil duhove, ustvaril psihozo nestrpnosti in ribaril v kalnem. Vse se zdi, da je ta članek uvod v načrtno igro, ki naj v temeljih spremeni pravni položaj Svetih Višarij in poitalijanči to starodavno Marijino romarsko svetišče, podobno kot se je zgodilo s Staro goro v Slov. Benečiji.
Članek omenja v začetku razna Marijina svetišča v obmejnih pokrajinah: Barbano, Staro goro, Sv. Višarje, Milostno M. B. v Vidmu, cerkev »Rosa Mistica« v Krminu in na Vejni pri Trstu. Nato ugotavlja, da važnejša romarska svetišča oskrbujejo redovniki, le za Sv. Višarje velja neka »srednja rešitev«: to božjo pot upravlja žabniški župnik s pomočjo redovnikov oblatov iz Ribisa pri Vidmu. Redovniki, ki upravljajo italijanska božjepotna sve-.tišča — trdi člankar — skrbijo »za bogoslužje in apostolat, sprejemajo vse romarje in jim nudijo dušni mir in dobroto in to nad in izven vsakega nacionalizma. Toda neka »skupinica duhovnikov slovanskega dialekta« pritiska na cerkveno oblast, naj oskrbo svetišč prepusti njim ali duhovnikom izključno slovanske govorice. In nato člankar sprašuje: »Le kakšno korist bi utegnila nuditi ta morebitna preu-redba? Nobene! Iz te izmenjave ne bodo imeli nikake koristi romarji, kajti sedanji varuhi že nudijo od zmeraj duhovno oskrbo v njihovih jezikih!« Pač pa bi iz tega nastala razlikovanja, spori in prelomi.
Članek, ki ne spoštuje resnice in ki podtika politične ali nacionalistične namene — reci, da ti ne porečejo! — ne more biti razlog za rešitve, ki bi nikdar ne odgovarjale resnici in pravici in še manj krščanski ljubezni.
Dolga izkušnja nas uči, kaj pomeni premnogim Italijanom »biti nad in izven vsakega nacionalizma«: samo to, da se vse vrši izključno v italijanskem jeziku in da se vernikom drugačne narodnosti nič ne nudi. S tem, da narodnost docela zatajiš in zanikaš in da ji še od daleč ne privoščiš mrvice božje besede v materinščini, si rešil problem o pravicah, ki jih imajo razni narodi v Cerkvi in si »nad ter izven narodnostnih trenj«.
Tisti slovenski duhovniki pa, ki zahtevajo, naj se vsaki narodni skupnosti lomi kruh božje besede v materinem jeziku, so pa »šovinisti«! Le koliko je župnij v Slovenski Benečiji, kjer živijo Slovenci v celoti ali v veliki večini, pa se vse bogočastje opravlja izključno v italijanskem jeziku in to prav v imenu krivičnega in nekrščanskega gesla »biti izven in nad vsakim nacionalizmom«, kot ga tolmačijo tisti, ki druge raznarodujejo.
Upravo in oskrbo svetovišarske božje poti so vedno imeli župniki iz Žabnic. V poletnih mesecih in še posebno, ko je bilo število romarjev zelo visoko, so si župniki izprosili duhovnikov in pomočnikov, ki pa so morali obvladati vse uporabljene jezike: slovenščino, italijanščino in nemščino. Vabljeni so bili duhovniki iz videmske in goriške škofije in celo slovenski profesorji na papeških univerzah v Rimu. Zadnjih nekaj let je krajevni župnik povabil na Sv. Višarje tudi videmske oblate, da bi pod njegovim vodstvom skrbeli predvsem za italijanske romarje.
Zato nikakor ni res, da bi bili videmski oblati upravitelji Sv. Višarij, kajti to je samo žabniški župnik; in še manj more biti res, da bi neka domnevna »skupinica liloslovanskih duhovnikov« hotela iztrgati oblatom upravo svetovišarske božje poti, saj je uprava v rokah župnika, oblati so zgolj njegovi pomočniki. In niti ni res, da bi oblati nudili vsem vernikom duhovno oskrbo v njihovih jezikih, ker so za to skrbeli župniki iz Žabnic. Trditev, da bi slovenski duhovniki hoteli žabniškemu župniku iztrgati upravo Sv. Višarij, pa je debela laž in zlonamerna kleveta, ki more imeti samo en namen: ustvariti Slovencem sovražno javno mnenje, pripraviti javnost na nekaj bolestnega ali krivičnega, saj iz laži in klevete ne more vzkliti resnica, pravica in dobrota.
Kaj ima članek v »Friuli Sera« za bregom? Le kaj se plete okoli Sv. Višarij? Predaja Sv. Višarij italijanskim redovnikom? Popolna italijanizacija božjepotnega svetišča kot se je pred desetletji izvršilo na Stari gori? Kaj bodo k temu rekli farani iz Žabnic, ki so celih 615 let s svo-
jim župnikom smatrali Sv. Višarje za svojo last, najdražji biser in kraj milosti ter Marijinega varstva? Pa tudi kaj bodo k temu rekli slovenski romarji, pa tudi nemški, iz Italije, Jugoslavije in Avstrije?
Veliki apostol gobavcev Paul Follereau je ob letošnjem svetovnem dnevu miru prosil vse izdelovalce otroških igrač, naj prenehajo z izdelovanjem igrač v obliki orožja, ker v otrocih pospešujejo napadalnost. Namesto igrač-orožja naj izdelujejo igrače, ki vzbujajo čut za bližnjega.
MiiiiiNiiiiiiimmiiiiiiMimiiiiiiiiiiimmimmiiiiimiiiiiiiiimiiiimmiiHmmimmiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiinimiiNiiimmiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiii
Kamenčki
Časopisi vseh vrst se radi spotaknejo OD kamenčke in tudi ob kamne, ki so sicer dobro vidni, a jih ne vidijo. Začnimo Z vatikanskim »LOsservatore Romano«.
Prve dni tega leta je navedel razna sve-toletna romanja v Rim. Med njimi navaja dobesedno: »JUGOSLAVIA: Pellegrinag-gio dei cori Sloveni di Lojze e Bratuš«. Po naše bi rekli: JUGOSLAVIJA, romanje slovenskih zborov iz Lojze in Bratuš.
Omenjeno vatikansko glasilo ni prvič pokazalo, kako malo je informirano, kadar gre za Slovence v Italiji.
. * * *
Naslednji je »II Meridiano« iz Trsta. Ta v nekem članku modruje, kdo bo naslednik nadškofa msgr. Santina v Trstu. Pri tem časopisu se zdi, da imajo poseben horoskop. Ta napoveduje, da bo msgr. Santin v letu 1975 dobil svojega pomožnega škofa, ki bo stanoval nekje na via del-1'Istria. Potem pravi, da bo msgr. Santin odstopil v letu 1975 in bo tržaško škofijo upravljal apostolski administrator. Ta bo goriški nadškof Cocolin. Če pa Cocolin ne bo, bo pa msgr. Loris Capovilla, bivši tajnik Janeza XXIII., ali Pelagio Visentin, opat v Pragli pri Padovi. Možno je tudi, da bo don Tanasco, župnik pri Novem sv. Antonu ali msgr. Tarcisio Bosso ali celo don Furio Gauss.
Horoskop pri »II Meridiatto« napoveduje torej veliko kandidatov msgr. Santina, med njimi pa ni nobenega Slovenca. Kajti že sama misel, da bi prišel v Trst za škofa kak Slovenec, je »orrore«, groza!
* H» *
Svoje kamenčke in kamne ima tudi ljubljansko »Delo«. Postavlja jih v naročene in plačane osmrtnice. Tako je prineslo osmrtnico pok. župnika Jožeta Berdena, katero so naročili dekanijski duhovniki. »Delo« pogumno začne: »Prvi dan novega leta 1975 je začel svoje večno življenje v bogu...« Besedo BOG zapiše z malo začetnico kot ostentativno to delajo nekateri marksisti.
Nekaj podobnega se je zgodilo pok. Alojziju Poharju, duhovniku misijonske družbe. Sobratje so naročili lepo krščansko osmrtnico s primernim citatom iz sv. pisma, uro maše in priporočilom za molitev. »Delo« je besedilo osmukalo po svoje in izpustilo citate iz sv. pisma, napoved maše in priporočilo za molitev.
Ljudsko-demokratičen odnos do bralcev, naročnikov in do rajnih!
(r+r)
Madžarske škofije spet zasedene
Zadeva nezasedenih madžarskih škofij se je končno uredila. Sv. oče je imenoval pet novih škafov.in štiri apostolske upravitelje, ki pa bodo vsi posvečeni škofje.
Bralci pišejo
Nekaj misli o božičnici v Trstu
V cerkvi sv. Antona v Trstu je bila v nedeljo 5. januarja revija božičnih pesmi združenih tržaških cerkvenih pevskih zborov. Tudi glede te božične prireditve moramo pevskim zborom izreči vso pohvalo za njih požrtvovalno delo. Občudovanja vredna je bila monolitna barva glasov. Dovršena tudi izvedba posameznih skladb. Kar so pa poslušalci pogrešali, je bilo pomanjkanje pravih božičnih pesmi. Ni namreč vsaka pesem, ki ima božično besedilo, tudi že božična pesem.
Ima — kot rečeno — božično besedilo, je morda lepa šolska naloga, brezhibna kompozicija, a vendar ni božična pesem. Zato ne vname, ne vžge, ne vzbudi božičnega vzdušja in razpoloženja. Ne udari pač na one nežne strune človeškega srca, ki same od sebe povzročijo nežne božične občutke.
Morda bo kdo oporekal, da je to stvai tradicije, da morajo priti do veljave tudi novejši komponisti. A ta ugovor drži le delno. Kot 25-letni organist in pevovodja sem sam to osebno doživljal. Če sem predložil pevskemu zboru novo, a res pravo božično pesem, z lepo božično melodijo, so se takoj ogreli zanjo, dočim se mi je pri kaki drugi skladbi z božičnim besedilom zbor kar uprl, rekoč: Pustimo to! Saj ta pesem nima nič božičnega v sebi!
Kakor ima vsak letni čas svoje obeležje in sadove, tako tudi pesmi. Zakaj se npr. noben skladatelj ne loti zlepa kakšne nove novomašniške kompozicije? Ker se pač zaveda, da prek Riharjeve »Novi mašnik bod’ pozdravljen!« ne bo lahko vzbudil onega pristno novomašniškega razpoloženja, kakor ga ima ta pesem.
Isto velja za božično skrivnost. Božič je praznik veselja, otroško občutenega veselja, praznik, ki s svojo neskončtto globoko obenem pa silno nežno skrivnostjo značilno vpliva na srčne strune vernega kristjana. Tako nežno občutje pa more vzbuditi samo prava božična pesem.
Po mojem skromnem mnenju je tudi moškemu pevskemu zboru težje privabiti v dušo to nežnost, pa naj bo še tako dobro izvežban. Njegovi glasovi so sicer mogočni, za božične pesmi pa ne tako prikladni kakor je mešani zbor. In v resnici sta dve pesmi, ki jih je dovršeno izvajal moški zbor, pustili srca poslušalcev hladna. O teh dveh pesmih sem slišal celo opazko, da bi bili bolj primerni za pogrebno svečanost.
Nasvet za bodoče prireditve bi bil torej: več pristnih božičnih pesmi, saj jih imamo Slovenci procentualno več kakor kateri koli drugi narod. Potem bodo res udeleženci prireditve odhajali z nje z nekim Svetini božičnim razpoloženjem.
Ludvik Savelj, Trst
iiimiiiiiiiiiilitiimiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitMmiiiiiimiiimiiimimiiimmiiiiiiii
Pomembna
v korist slovenskim šolam
Deželni svetovalec dr. Štoka, ki zastopa v deželni zbornici Slovensko skupnost iz Trsta ter SDZ iz Gorice, je 17. januarja letos vlažil na predsedstvo deželnega sveta zelo zanimivo pobudo v korist slovenskih! šolam.
Znano je namreč (in prizadeta ravnateljstva to najbolje vedo), da imajo slovenske šole kup stroškov v zvezi z dvojezičnostjo. Pisma so dvojezična, žigi so dvojezični, spričevala, dokumenti, razni akti prav tako v obeh jezikih. To stane ne samo dosti truda (za prevajanje na primer), ampak tudi precej stroškov, ki jih italijanske šole nimajo.
Prav je zato, predlaga slovenski deželni svetovalec, da deželna uprava priskoči na pomoč v tem oziru slovenskim šolam in poravna stroške v zvezi z dvojezičnostjo. Zakonski osnutek pa je širšega pomena, ker predvideva povrnitev stroškov in sploh vseh bremen tudi združenjem staršev, sindikatom in novim zbornim šolskim organom, ki delujejo v okviru slovenskih šol, katere so bile ustanovljene leta 1961 z državnim zakonom, dejansko pa delujejo nad 30 let v naši deželi.
Zakonski osnutek Slovenske skupnosti in SDZ, ki je naletel na ugoden odmev v
MESTO IN NALOGE KATOLIŠKEGA TISKA
Na zadnjem koncilu je bil določen nov ustrezen odnos Cerkve do sveta, v katerem deluje in tako uresničuje svoje poslanstvo. V luči tega je treba tudi določiti mesto katoliškega tiska. Njegova naloga je, da svetu posreduje nauke Cerkve, Cerkvi pa da posreduje težnje in stiske sveta. Njegovo mesto je torej nekje med Cerkvijo in svetom in to svoje posredovalno poslanstvo opravlja povsem samostojno.
Biti mora predvsem ogledalo celotne cerkvene skupnosti in upoštevati mora načelo številnosti mnenj in pogledov na razna vprašanja tako glede cerkvenega življenja kot ostalih življenjskih področij katoličanovega udejstvovanja.
Tako zasnovan more katoliški časnik ali revija biti sredstvo notranjega dialoga med katoličani samimi, med katoličani in ločenimi brati ter nekristjani sploh in to ne samo na versko-duhovnem področju, temveč tudi na raznih svetnih področjih.
Prav zaradi omenjenih zahtev katoliški tisk ne more biti zadeva ali domena izbranih ljudi ali celo namenoma zaprtega kroga. Je zadeva vseh katoličanov, zato naj sprejema in vzpodbuja sodelovanje vseh tistih, ki želijo dati svoj doprinos k poslanstvu dobrega tiska, tudi z utemeljenimi kritičnimi pripombami.
Naš slovenski katoliški tisk v zamejstvu se dobro zaveda, v čem je njegovo poslanstvo. Iskreno si prizadeva, da bi mu bil dorasel. Toda soočevati se mora z mnogimi težavami. Pri tem leži na njem kot težka mora finančni problem.
Naš katoliški tisk ima majhno naklado; starejši naročniki umirajo, mladi rod pa je v glavnem do njega brezbrižen. Težko je tudi izdajati publikacije, ko so pa sodelavci istočasno vezani na razne svoje poklicne dolžnosti. Idealizma jim gotovo ne manjka. Manjka jim bolj moralne podpore naše zamejske skupnosti.
Zato bi si za leto 1975 želeli vsaj tole: vsi, ki so na Katoliški glas, ostale časopise in revije ter Goriško Mohorjevo družbo naročeni, naj jim ostanejo zvesti; svoje obveznosti pa čimprej poravnajo in naj bi si vzeli kot nalogo v svojem okolju pridobiti novih naročnikov. S tem bodo storili Bogu všečno delo, obstoj našega katoliškega tiska pa zagotovili še za naprej.
lllllllllllllIlllllllllIllIllIlllllIllillllMIlIllllllllllllllllllllllltlltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIllIlllinillllllHIIIIIIIIIUIIIIlUlllllllllllIlllllIlllllllllllIIIIIII
Pok. prof. France Koblar
Pokojni France Koblar je bil doma iz Železnikov, kjer se je rodil 29. novembra 1889. Po gimnaziji je dokončal univerzo na Dunaju in po prvi svetovni vojni postal gimnazijski profesor v Ljubljani. Toda kmalu se je ves posvetil književnosti in kritiki. Postal je eden najboljših poznavalcev slovenske moderne in slovenske dramatike.
Poleg tega se je posvetil uredniškemu delu in vzgoji mladih pisateljev in pesnikov. Stopil je v uredništvo Doma in sveta ter ga urejal skoro do druge svetovne vojne. Sodeloval je pri Slovencu kot gledališki kritik, urejal zbrane spise slovenskih pisateljev in pesnikov ter pisal temeljite in kritično trdne uvode.
S pisateljem Finžgarjem, Francetom Ste-ietoin in Tinetom Debeljakom ter še s kom drugim je med prvo in drugo svetovno vojno bii med vodilnimi kulturniki v slovenskem katoliškem taboru.
V letih vretja zaradi nastopa krščanskih socialistov s Kocbekom in njegovim Dejanjem je France Koblar stopil na stran Edvarda Kocbeka in pustil urejanje Doma in sveta.
Po vojni je ostal doma in nove oblasti so mu poverile novo delo in nove časti. Bil je nekaj let predsednik društva slovenskih pisateljev, zlasti pa predsednik Slovenske matice. To slednjo je vodil do
smrti. Pod njegovim vodstvom je Matica ohranila prvotni značaj založnice temeljitih znanstvenih del, ki bi drugod najbrž ne mogla iziti. Od leta 1964 je bil reden član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Med deli Franceta Koblarja naj omenimo še njegovo Zgodovino slovenske dramatike in njegovo knjigo o Simonu Gregorčiču, ki je izšla pri SM leta 1962 in je najbolj temeljito delo o goriškem slavčku.
Ta delavni in neutrudni mož je nenapovedano odšel dne 11. januarja. Čeprav že zelo v letih je ostal do zadnjega mož dela in načrtov posebno pri SM. Slovenska kultura bo Francetu Koblarju veliko dolgovala kot kritiku, znanstveniku in vzgojitelju pesnikov in pisateljev.
Izšel je iz krščanskega svetovnega nazi-ranja in, kolikor je znano, je temu ostal zvest tudi pod novim režimom. Seveda tega uradna Slovenija ne sme vedeti. Zato molče obidejo njegovo delo pri Domu in svetu, pri Slovencu, Mladiki, Mohorjevi družbi.
Kot znanstvenik je vedno ostal pošten in resnicoljuben, ni se dajal speljati na pota klavrnega poveličevanja povojne slovenske kulturne stvarnosti v domovini. Tudi zato se klanjamo njegovemu spominu.
(r+r)
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Umrl je najstarejši občan v Števerjanu
zamejskem življenju, posebej med ravnateljstvi, učitelji in profesorji slovenskih šol, kakor tudi med slovenskimi sindikati v Trstu in Gorici ter med Združenji staršev in novimi šolskimi odbori, je sestavljen iz kratkih, a jedrnatih členov, ki se glasijo:
Člen 1. - Deželna uprava je pooblaščena, da povrne slovenskim šolam vse stroške in bremena, ki jih imajo z dvojezičnostjo, še posebej za prevajanje dokumentov, spisov, odločb, pisem in okrožnic ter drugih aktov, nadalje za dopisovanje, tisk, oglase, plakate, obvestila itd.
Člen 2. - Deželna uprava je prav tako pooblaščena za povrnitev stroškov in bremen, ki so omenjena v prvem členu, sindikalnim organizacijam, združenjem staršev in novim zbornim šolskim organom, ki delujejo v okviru slovenskih šol vseh vrst in stopenj.
Člen 3. - Obveznosti, ki izhajajo iz gornjih členov, se krijejo z zadevnimi postavkami v deželnem proračunu.
Zakonski osnutek, ki ima krajši uvod, je bil predložen v zelo primornem trenutku, ki ga preživlja šola, zato je upati, da ga bo deželni svet kmalu osvojil.
Kcdaj sta že oba pokojna. - Karel Klanjšček s svojo ženo Lidijo ob 65-lctnici poroke, ki sta jo lani praznovala
Popoldne 20. januarja so se letos že drugič otožno oglašali zvonovi. Zraven svoje žene Lidije, ki je umrla 1. septembra lani, kakor smo že poročali, je bil pokopan najstarejši župljan in občan Karlo Klanjšček.
Rodil se je 14. marca 1884 na Oslavju, dočakal torej skoraj 91 let in preživel 65 let v zakonu. Po nenadni smrti svoje žene Lidije, je začel vidno pešati, dokler ni klonil pred začetno možgansko krvavitvijo proti koncu novembra. Od takrat se ni več opomogel. Prejel je še nekajkrat sveto popotnico in slednjič sveto maziljenje. 18. januarja je njegovo srce prenehalo biti.
Pokojnik je bil skrben kmet, požrtvovalen cerkveni ključar in zgleden občan. Udejstvoval se je pri župnijskem in občinskem delu ter pomagal dušnemu pastirju tudi pri domači hranilnici.
Med prvo svetovno vojno je moral v Bosno in nato v begunstvo z vso družino. Ob povratku je doma našel razvaline. Najhujši boji so se odigrali prav ob njegovem vinogradu na Oslavju. Pogumno se je lotil obnovitvenega dela. Rad je pomagal tudi drugim in zlasti pri obnovi cerkve ter
Koliko skrbi in truda do posvetitve cerkve sv. Florijana 4. maja 1926. Ob tem dogodku se je malokdo tako srčno veselil kakor on. Kot ključar je vedno rad pomagal, zadnje čase zlasti z modrimi nasveti. Zanimivi so bili njegovi spomini na preteklost.
Marsikdo ga je videl še lani krepko korakati proti Oslavju, kjer je imel vinograd. Pritoževal se je, da premalo vidi pri delu, zlasti pri košnji.
Bil je naročen na Katoliški glas, na Družino, na Mohorjeve knjige. Vse je rad prebiral, dokler je videl. Hodil je redno k sv. maši in k popoldanski pobožnosti skoraj do smrti. Pustil je lop zgled vsem, a obžaloval je, da nekateri ne znajo videti več pravih vrednot. Ni se pustil vplivati od zmotnih nazorov.
Ko je zbolel so mu hčere in zeta zvesto stregli in bili ob njem do konca.
Bog mu bodi plačnik za vse dobro, ki ga je naredil v svojem dolgem življenju kot skrben gospodar za družino, kot požrtvovalen ključar za župnijo Steverjan, kot vesten in pošten občan. Hčeram, zetom in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Romanu Siliču v spomin
Prvič sva se srečala na poti na Mirenski Grad pred mnogimi leti. Roman Silič iz Bilj je takrat bil čvrst in mlad mož, podpisani pa komaj na začetku študentovskih let. Oba sva bila namenjena k isti cerkvi, jaz kot romar, on kot organist. Njegov korak je bil hiter, beseda kratka, postava prej majhna kot velika, toda gibčen in uren. Takšen je bil tudi pozneje, tudi na stara leta, ko je bil že starček devetdesetih let. Zmeraj poln energije, bister do zadnjega.
Takšen bo ostal v spominu Roman Silič, organist iz Bilj. Poznala ga je domala vsa Goriška, saj je kot organist sodeloval pri številnih zborih okrog Gorice, pomagal, kjer je bilo potrebno. S pokojnim župnikom Zamarjem sta tvorila harmonično dvojico dveh za petje in glasbo navdušenih mož, ki sta v letih med prvo in drugo svetovno vojno dvignila biljenski cerkveni zbor na zavidljivo višino..
V Biljah se je pelo cerkveno in narodno, kakor je bilo potrebno. Sprva na prosvetnih prireditvah, pozneje predvsem v cerkvi, a tudi izven cerkve. Zato so karabinjerji postali pozorni na biljenskega organista in njegovega župnika. Večkrat sta morala na zaslišanje.
Takšen je bil pokojni Roman Silič, ki mu je Bog dal učakati 92 let. V življenju je okusil marsikaj bridkega. Imel je deset otrok, preživel dve svetovni vojni, prvo v begunstvu na Štajerskem, drugo doma.
Dolga leta je bil vdovec, a to ga ni oviralo, da ne bi skrbel za petje in za svoje otroke. Dva sina sta za časa fašizma odšla v Jugoslavijo, Ivan je doštudiral glasbo in je sedaj nameščen na radiu Koper, drugi sin Viktor je mojster za klavirje in živi v Ljubljani. Predzadnji sin Ciril je vzljubil petje kot oče in postal izvrsten pevovodja na Goriškem onstran meje. Žal je odšel v večnost pred očetom. Ostali otroci so še vsi živi in imajo svoje družine v Biljah ali v bližnjih vaseh.
Ko so se za očetovo 90-letnico zbrali doma, jih je bilo skupaj z vnuki in pravnuki za majhno armado. Vesel jih je bil oče Roman Silič, vesel tega svojega naraščaja, kakor svetopisemski očaki, ko so blagoslavljali svoje otroke. Tudi otroci in vnuki so ga bili veseli in mu voščili še sto let. Toda človeške sile so omejene.
V nedeljo 12. januarja je organist Roman Silič po kratki bolezni odšel k večnemu Skladatelju, da bo pri njem pel večne melodije, kot smemo upati.
Pokopali so ga v ponedeljek 13. januarja v domači vasi. Združeni pevski zbor iz
Bilj in Vrtojbe se je poslovil od njega z žalostinkami, sosed Venček Budin, organist iz Mirna, mu je spregovoril na grobu v imenu organistov in cerkvenih pevcev, ki jim je tolikim bil skrben pevovodja.
Naj bodo tudi te vrstice skromen spomin možu, ki je toliko naredil za Cerkev in za svoje ljudstvo.
K. Humar
Z GORIŠKEGA
Slovenski večer v Krminu
Krminski Slovenci so pokazali, da so zelo razgibani in delavni. Predlanskim so pripravili prvi slovenski večer. V času po tem večeru so ustanovili kulturni krožek briške mladine Plešivo-Krmin in okrepili cerkveni pevski zbor, ki poje pri nedeljski službi božji pri Sv. Subidi.
Sedaj je dal kulturni krožek pobudo za drugi slovenski večer v Krminu, ki bo v soboto 1. februarja ob 20. uri v občinski gledališki dvorani.
Nastopil bo domači slovenski pevski zbor iz Krmina pod vodstvom Ferdinanda Simčiča, nadalje moški zbor »M. Filej« iz Gorice in moški zbor »V. Vodnik« iz Doline. Nastopila bosta tudi glasbeni ansambel L. Hlede iz Števerjana ter folklorna skupina iz Sovodenj. V drugem delu prireditve bodo člani SS gledališča iz Trsta uprizorili Štokovo komedijo »Mutasti muzikant«.
Števerjan
Na občinski seji dne 14. januarja je bil soglasno odobren proračun za leto 1975. Proračun predvideva 307.548.856 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračun je visok, to pa zaradi velikih javnih del, ki so v načrtu in že odobrena ter zaradi visokih izdatkov za osebje. Med deli, ki so v načrtu, je gradnja novega šolskega poslopja, javna razsvetljava, dokončanje občinskega sedeža, razširitev in ureditev pokopališča, ureditev otroškega vrtca. Občutne izdatke bo občina krila z državnim in deželnim prispevkom, kot predvidevajo zakoni.
Občinska uprava je z novim proračunom dokazala, da se zanima za potrebe občine in da resno pristopa k njihovim rešitvam. Ko bodo vsa začrtana dela dokončana, bo Števerjan spremenil svoje lice.
Ob novi maši g. Devetaka so se na Mirenskem Gradu sešli trije organisti: Venček Budin iz Mirna (na levi), sedaj že pokojni Roman Silič (v sredi) in Ignac Merlak iz Šempetra pri Gorici (na desni)
Plodna seja Slovenskega ljudskega gibanja
13. januarja se je sestal širši odbor SLG v Trstu m obravnaval vrsto aktualnih vprašanj, ki pobiiže zadevajo življenje in politično pot SLG v okviru Slovenske sKupnosti same in v okviru širšega zamejskega političnega življenja.
Uvodno poročilo je po odprtju sestanka s strani dr. Simčiča imel politični tajnik di\ Mljač, ki je podal analizo dogodkov in vprašanj, s katerimi se je moral soočiti novi izvršni odbor Slovenske skupnosti. Omenil je tudi nove naloge krovne slovenske politične organizacije in posebej omenil važnost prihodnjih junijskih volitev, ki bodo na Tržaškem na pokrajinski ravni ter na ravni okoliških občin.
O uvodnem tajniškem poročilu se je razvila diskusija, v katero so posegli dr. Štoka, Lojze Debeliš, Marij Maver, Edi Žerjal, prof. Jože Peterlin, Aleksander Muži-na, dr. Marjan Bajc, dr. Aldo Stefančič, Danilo Pertot, Klavdij Zlobec, Ivo Jevni-kar in Lojze Tul.
Diskutanti so obdelali najvažnejša vprašanja, med katerimi posebej pekoči problem razlaščanja, kateremu so napovedali neodjenljiv in nepopustljiv boj, saj gre za ohranitev slovenske zemlje in slovenskega človeka na njej.
Posebno pažnjo bo treba posvetiti raznim začrtanim vpadnicam, zakonskemu osnutku kraških rezervatov, predvidenim razlastitvam na Katinari in drugje, ker nam je vsem skrb za zemljo prvenstvena naloga. Prisotni so ugotovili, da je Slovenska skupnost doslej bila z besedo in dejanji proti razlastitvam in da ima v tem pred seboj nove boje in prizadevanja za našega človeka.
Odborniki SLG so nato posvetih več časa problemom antifašizma (boj Slovenske skupnosti v tem smislu je jasen in dosleden), odnosa do raznih diktatur, do novega dviganja glave »fratelance« in nje zagovornikov, do mladine, ki je krščanskih nazorov, do vprašanja uzakonitve splava, do vprašanja bližnjih volitev v šolske svete itd.
Ob koncu je širši odbor izvolil -petčlanski ožji odbor, ki ga sestavljajo dr. Franc Mljač, dr. Marjan Bajc, Aleksander Muži-na, Sergij Pahor in dr. Drago Štoka, ki si bodo porazdelili funkcije v odboru samem pod vidikom poživitve vsega delovanja.
Ustanovitev slovenskega solidarnostnega sklada
Ob vesti, da so uredništva Dela, Gospodarstva, Novega lista in Primorskega dnevnika ustanovila Slovenski solidarnostni sklad z istim namenom, s katerim je sam pristopil k ustanovitvi Sklada za dvojezičnost, je Samo Pahor sklenil odstopiti od svojega prvotnega namena in prepušča novo nastalemu skladu ves znesek (186.700 lir), ki so mu ga ob procesu darovali profesorji liceja »F. Prešeren«, in mu bo po opravljenih formalnostih prepustil tudi tekoči račun štev. 1650 pri Tržaški kreditni banki.
Koncert božičnih pesmi na Kolonkovcu
V nedeljo 12. januarja je bil prvič izveden koncert božičnih pesmi v prijazni in ljubki cerkvici na Kolonkovcu. Namen te-
ga koncerta je bil, po uvodnih besedah g. rjušana Jakomina, da se izrazi hvaležnost pevcem in približa našo božično pesem slovenskim vernikom s Kolonkovca, ki radi zahajajo k cerkvenemu bogoslužju v Škedenj.
Ob precejšnji udeležbi vernikov so nastopili kot prvi otroci iz šole pri Sv. Ani. Pod vodstvom pevovodje g. Jakomina so zelo lepo podali tri božične pesmi. Prvi del sporeda sta zaključili z recitacijami odlomkov iz Ognjišča dijakinji Suzana in Katja.
V drugem delu je nastopil cerkveni zbor iz Skednja, vedno pod vodstvom g. Jakomina. Zapel je osem božičnih pesmi, ki so bolj ali manj vsem znane.
Sledil je blagoslov in končno zaključek tega res lepega večera s pesmijo Sveta noč, ki so jo ganjeno zapeli vsi udeleženci. Ob robu tega koncerta bi še dodali, da bi bilo res škoda, da bi ostal osamljen; prav bi bilo, da bi verniki s Kolonkovca držali stalen stik z verniki iz Skednja.
Vsem, ki so pripravili koncert in ga lepo izvedli, kot tudi vsem udeležencem iskrena hvala. — K. S.
Nezadostna nakazila za bolnišnice
Z začetkom izvajanja zdravstvene reforme so osrednji vladni organi porazdelili sredstva deželam, ki so z novim letom sprejela obveznost oskrbe v bolnišnicah. Nakazilo, ki je bilo namenjeno Furlaniji-Julijski krajini, bo krilo približno dve tretjini potreb, ki znašajo skupno 110 milijard lir. Vlada pa je naši deželi namenila samo 76 milijard. Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Tripani je v komentarju o tem sklepu dejal, da z razpoložljivimi sredstvi ne bo moč kriti vseh zahtev, ki jih nalaga bolniška oskrba, katera je s
1.	januarjem 1975 prešla v pristojnost dežel.
ob štirih popoldne, a predlog ni bil sprejet, ker se je ura zdela neprimerna.
Stanko Zorko
V okviru Tedna edinosti bo v Trstu v cerkvi sv. Janeza Boška (pri salezijancih) v nedeljo 26. januarja ob 16. uri
VZHODNA LITURGIJA
Somaševal bo p. Koren iz Rima z dvema sobratoma. Pel bo ekumenski zbor pod vodstvom dr. Z. Hareja.
Zakaj dvojezično napovedovanje
V zadnji številki lista sprašuje nekdo, ki se je podpisal —am, zakaj so bili na letošnjem božičnem koncertu pozdrav in napovedi tudi v italijanščini.
Božične koncerte prireja Zveza cerkvenih zborov v Trstu že od svoje ustanovitve leta 1963 in sicer vsa leta v cerkvi Novega sv. Antona.
Lani in letos je župnik Novega sv. Antona, ki nam daje cerkev na razpolago, rekel, da bo na koncert povabil tudi italijanske vernike. Želel pa je, da bi nekaj povedali o sporejenih skladbah, da bi ita-lijanski poslušalci vedeli, za kaj gre. Pri svetih mašah so italijanski duhovniki res opozorili rut nastop slovenskega zbora in povabili vernike k udeležbi.
Zato se je zdelo primerno, da je napovedovalec v začetku pozdravil in povedal naslove pesmi tudi v italijanščini. Tako je bilo lani in letos. Zdi se mi, da za večje medsebojno razumevanje lahko služijo tudi take pozornosti.
Koliko je bilo prisotnih Italijanov, ne vem. Nekateri pravijo precej, drugi malo.
Ali je prav, da je v cerkvi Novega sv. Antona slovenska maša ob nedeljah samo ob 7. uri zjutraj? Vsi dobro vemo, da to ni prav. Drugo vprašanje pa je, kako doseči spremembo za poznejšo uro. Svoj čas je bilo dogovorjeno za eno sv. mašo
01ympija: 4 točke!
Pred velikim številom gledalcev je 01ym-pia osvojila drugi dve točki v slovenskem derbiju z Domom. Občinstvu se je predstavila s sledečo postavo: Nardin, M. in B. Špacapan, Ferfolja, Cemic, š. Cotič, Kranner, Malič, Lavrenčič, Pavletič, Mačus.
V prvem setu je trener -poslal na igrišče mlado postavo; ne vemo, zakaj se je tako odločil; morda je podcenjeval nasprotnika. To ga je drago stalo, kajti mladi igral-si so se odrezali dokaj slabo, zlasti pri prestrezanju prvih žog. Tako so set izgu-Ddi z rezultatom 5 :15.
Komaj v drugem setu je trener poslal na igrišče standardno postavo, ki pa se tudi ni takoj znašla in set izgubljala vse do rezultata 0:4. Tedaj so se igralci prebudili in zaigrali tako kot so sposobni. Nizali so točko za točko ter osvojili set z rezultatom 15 : 4.
V tretjem in četrtem setu se je igra razvijala podobno kot v drugem in v obeh so »modri« gladko zmagah (15 :4, 15 : 5).
Tokrat je bila zmaga gladka in tudi igra je -bila zadovoljiva, vendar smo videli, da ekipa ni še dovolj uigrana. Znatno se je izboljšal napad in tudi blok je bil učinkovitejši. Opazili pa smo, da so igralci poleg dobrih akcij delali tudi mnogo nepotrebnih napak. To pomeni, da potrebujejo še precej prijateljskih tekem, ako hočejo poseči v borbo za eno prvih mest na lestvici. Na sobotni tekmi so se najbolj izkazali starejši igralci: Cemic, Nardin, Kranner in Ferfolja.
Prihodnjo soboto bo 01ympia gostovala v Čedadu, kjer se bo pomerila s tamkajšnjim moštvom ASFJR. Tekma ne predstavlja na papirju veliko problemov; a vsako tekmo je treba igrati in presenečenja niso nemogoča. Zato ne smemo nasprotnika podcenjevati, kajti to se lahko slabo obrestuje. — Kronist
★
Smučanje. Kot ostali smučarji morajo tudi člani 01ympije čakati, da bodo mogli tekmovati: snega ni in ni, in vse tekme, ki so bile v programu, so odpadle.
Pretekli mesec je prejel diplomo smučarskega učitelja član 01ympije Marjan Kranner, ki je telovadni profesor v Rimu. On je tako prvi Slovenec goriške in tržaške pokrajine, ki je stopil v vrste smučarskih učiteljev. Lani ni mogel tekmovati, ker je bil pri vojakih; leta 1973 pa je dosegel odlične uspehe. Letos pa je na prvi tekmi imel smolo; zaradi pomanjkanja treninga in ker je preveč drvel (čez 100 km na uro) je v tekmi v smuku v San Virgilio di Marebbe dne 17.1. 1975 tik pred ciljem padel in si zlomil zapestje leve roke ter se potolkel po glavi. Zaradi tega bo cel mesec prisiljen na počivanje.
Odbojka. Kmalu se bo začelo pokrajinsko tekmovanje »Terza Divisione«. Vsi, ki ne tekmujejo v prvem moštvu (Serie D), so vabljeni, da se udeležujejo treningov, ki so ob torkih, sredah in petkih.
iimiiniimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimm	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiii
VLADIMIR NAZOR
Cegenda	j • sv« lCraSfefu
i.
Kakor da je neko temno prekletsvo padlo nanj že v prvem trenutku njegovega rojstva.
Dokler ga je mati nosila -pod srcem, ji je jemal vso moč, ji pil vse sokove; ko pa se je rojeval, je bila mati tako slaba in revna, on pa tako krepak, da je žena umrla od bolečin na porodu.
— O ti moj nesrečni otrok! — je vzkliknil njegov oče, ko je gledal temnolasega novorojenčka, ki je ležal na živalski koži, čokat in žilav kakor medved, s stisnjenima ročicama, bulječ predse s sivkastimi očmi.
Ko je vdovec jokaje zagrebel ženo, je ovil dete v kožo in -ga odnesel splavarjem, ki so po reki prevažali les, posekan v hrastovih gozdovih pod gorami.
Darujem vam tega morilca svoje -matere. Zdrav je in močan; nekoč vam bo
prav prišel. Jaz grem v planine lovit divje zveri za rimske cirkuse.
Brodniki mu sploh odgovorih niso, vdovec pa je pustil dete, skočil v bližnje grmovje in izginil.
Novorojenček je nekaj časa mirno ležal v oguljeni koži, toda ko je sonce na drugi strani reke skoraj zašlo in zadelo s svojimi žarki otroka v oči, je ta začel brcati, otepajoč se z nogami in obračajoč glavo vstran. Ko mu je uspelo, otresti se kože, v katero je bil zavit, je njegova koža v sončnih žarkih zažarela kakor -baker, naježila se mu je in zadrhtela v večernem vetriču, ki je vel vzdolž reke. Dete je zajokalo z močnim, globokim glasom.
Troje čolnarjev je stopalo s težkim korakom in -upognjenih tilnikov po deski s privezanega čolna ter metalo na breg sence, medtem ko je zahajajoče sonce obrobljalo njihova telesa z rdečkastim sojem. Ustavijo se ob otroku in eden izmed njih reče:
— Prav res je tak. Rjove kakor bik. Naj ga vzamemo?
— Ne bodi neumen! — odvrne drugi. — Oče je tisto rekel tjavdan; se bo že vrnil.
— Zločestega je rodu in pokolenja. Nikar se ne vmešavajmo — je dodal tretji.
In tako so šli po svoji poti, medtem ko je mrak zagrinjal reko. Netopirji so pre-letali večerno temo, trsti so šumeli v trstju na drugi strani vode. Tema je postajala vse gostejša in zaobjela je vse naokoli. Kakor da je veter zdrsnil daleč ob vodi in legel nekje pod vrbami v močvirju, obraslim s trstjem in grmovjem. Trsti so sedaj le še lahno neslišno trepetali, tudi reka je brezšumna drsela med zaspalima bregovoma. Tišina je vladala pod večernimi zvezdami, le jok otroka je daleč odmeval.
H.
Nora beračica Hortika je prihajala vsak večer k reki, da pregleda vse splave in čolne. Brodniki so za to vedeli, pa se nanjo niso jezili, ker je iskala le zavržene in pozabljene kosce kruha. Nikoli ni prižgala ognja, nikdar se ni dotaknila česarkoli; mostiček je postavljala vedno na svoje mesto in vedno je zagnala krik, če se ji je primerilo, da se je kak lopov približal čolnom.
Tudi tega večera je prišla Hortika k re-
ki in zaslišala otroški jok.
Hipoma je pomislila, da je morda kak brodnik ostal z ženo in otrokom na splavu; zato je postala in čakala, da bi tudi ti odšli. Pa so vsi privezani splavi -bili tihi, otroški jok pa se je sam samcat oglašal v noči, ne da bi ga očetov glas prekinjal, ne da bi ga materino šepetanje mirilo.
Beračica se začne huliti med čolni. Ko dospe do otroka, postane, oprezujoč naokoli, kakor bi se nečesa bala. Tema je bila gosta in nema. Od nikoder glasu; slišati je bilo le pasji lajež v vasici.
Hortika poskoči, poklekne k otroku in se skloni nadenj.
Dete jo zgrabi za pramen las, ki ji je visel čez ramena, in preneha jokati. Diha močno in brca z nožicami, kakor bi se ji hotelo vzpeti na prsi.
Ona pa je sklonjena nad njim, se z rokami upira v tla, bulji v otroka z debelo razprtimi očmi. Nekaj časa ga gleda skoraj nezaupno, kakor bi hotela zdaj zdaj skočiti in pobegniti; širi roke, da bi se ne dotaknile golote, ukrivi se kakor lok, da bi je tiste nemirne nožiče ne ujele. Strese
z glavo in rameni, da bi se rešila ročic, ki jo držijo za lase. Toda otrokove roke so kakor bi bile pesti vehkana, majhna očesca pa kakor bi žarela v mraku.
Beračica se prestraši. Plane in se reši otrokovih rok. Otrok spet zajoče in Hortika zagleda nekaj, čemur se čudi in kar je ne pusti pobegniti. Iz otrokovih oči lijejo solze, drsijo otroku po bradici in prsih, se zlivajo v travo, svetle in trepetajoče kakor zvezdice.
Cikne. Škrbasta, brezzoba usta se razlezejo v nasmeh, roke se ji izprožijo, da bi prišle do tistega bisera. Nekaj časa se igra, zaman poskušajoč ujeti bleščeče kapljice, ter govori detetu:
— Tako, sinek, tako. Ti mi boš vrnil to, kar so mi — davno je že tega — ukradli. Nosila sem tri ogrlice okoh vratu. Ti imaš tri polne biserov. Ti -boš meni dal ogrlico, jaz pa tebi srebrn dvor in dol-garepega pava. In prišel bo perzijski car, naju odpeljal v svoje mesto. Odpeljal naju bo, posadil mene na zlat prestol, tebe pa na svoja kolena.
(Drugič naprej)
Sslpf-;
.j
i I
'P-
,
Cerkvena odlikovanja in imenovanja
Sv. oče Pavel VI. je odlikoval z naslovom prelata stolnega vikarja dr. Kazimirja Humarja, goriški nadškof Peter Cocolin pa je imenoval dr. Oskarja Simčiča za kanonika-penitenciarija v goriški stolnici, prof. M. Virgulina, župnika v Ronkah, pa za častnega kanonika stolnega kapitlja. Vsem trem naše iskrene čestitke!
Nedelja krščanske edinosti
Preteklo nedeljo 19. januarja smo posvetili molitvi za edinost vseh kristjanov v eni sami Kristusovi Cerkvi. Že v soboto zvečer je imel p. Anton Koren DJ iz Rima predavanje v mali dvorani Katoliškega doma o ikonah in njih češčenju na Vzhodu, zlasti pri pravoslavnih, v nedeljo popoldne pa je bila slovesna vzhodna liturgija v bizantinsko-slovanskem obredu v stolnici.
Poleg p. Korena, ki je bil te dni gost goriškega Apostolstva sv. Cirila in Metoda,
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v prihodnjih dneh gostovalo v naših krajih z odrsko priredbo Cankarjeve zgodbe
HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA
Prireditve bodo:
■ v nedeljo 26. januarja ob 16. uri v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU;
■ v ponedeljek 27. januarja ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI;
■ v torek 28. januarja ob 20. 30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU.
sta somaševala dr. Kosmač in dr. Marku-ža. Udeležba v stolnici je bila zelo velika. Verniki so zbrano spremljali ves obred. Ekumenski zbor pod vodstvom Zdravka Klanjščka je lepo in ubrano pel vse odpeve in liturgične pesmi, na koncu pa »Na mnoga leta«. P. Koren je imel tudi kratek ekumenski nagovor in nas spodbudil k nadaljnjemu delovanju in ohranjevanju dediščine sv. bratov Cirila in Metoda po poti, ki jo je začrtal svetniški škof Anton M. Slomšek. P. Koren je v nedeljo zjutraj imel še dva ekumenska nagovora, enega v kapeli Zavoda sv. Družine in drugega v cerkvi sv. Ignacija.
V tem molitvenem tednu za krščansko edinost pregledujemo tudi našo skromno ekumensko dejavnost in delamo načrte za prihodnost. Med dejavnostmi zavzema prvo mesto mesečna maša za edinost, ki je vsaki drugi ponedeljek v mesecu pri Sv. Ivanu. ACM (Apostolstvo sv. Cirila in Metoda) je skupno s tržaškim odsekom ACM organiziralo in uspešno izvedlo ekumensko potovanje v Romunijo. Razdelilo je vsem dušnim pastirjem brošuro za letošnji molitveni teden, ki naj bi jo rabili pri sv. mašah. Brošuro je pripravil Slovenski ekumenski svet v Ljubljani.
V okviru letošnje dejavnosti ima ACM v načrtu izvesti še ekumensko nedeljo 16. februarja v Katoliškem domu, pripraviti, če bo le mogoče ekumenska srečanja po naših vaseh, urediti kartoteko članov in vpisovanje novih članov, razposlati vsem članom novi ekumenski zbornik, ki je izšel prav te dni ter pripraviti ekumensko potovanje. Dosedanja potovanja smo v glavnem posvetili vzhodnim kristjanom, letošnje pa bo posvečeno evangeličanom v Nemčiji, kjer bomo obiskali vse važnejše kraje, koder so delovali naši slovenski protestanti v 16. stoletju. Podrobneje o tem potovanju bomo še poročali.
V tem jubilejnem ali svetem letu kliče ACM k notranji prenovitvi in spravi z vsemi ljudmi ter k odprtosti za ekumenska vprašanja.
Odbor ACM v Gorici
Kandidati za šolska okrožja
Na Goriškem so se po posameznih osnovnih šolah vršili sestanki staršev, na katerih so izbrali kandidate, ki bodo prišli na kandidatne liste za volitve v svete šolskih okrožij.
Za goriško okrožje so bili izbrani: Bernard Antonič, osnovna šola Podgora, Marjan Terpin, števerjan, Karlo Nanut, štandrež, Irena Vetrih por. Bertolini za osnovno šolo ul. Croce, Marko Waltritsch za osnovno šolo ul. Randaccio, Dolores Lenardič por. Mermolja za osnovno šolo Pevma-štmaver.
Za doberdobsko okrožje: Edica Lutman por. Hmeljak za Sovodnje, Jožica Rutar por. Peric za Dol, Ivan Gorkič za Rupo-Peč, Ladislav Devetak za Vrh, Darij Le-ghissa za Jamlje, Leda Cumini por. Jarc za Doberdob. Ta slednja je žena doberdob-skega župana. Zato res ne vemo, ali je bilo najbolj pametno, da so starši izbrali ravno županovo ženo, da zastopa Doberdob v okrožnem šolskem svetu.
Tečaj za sodobno pojmovanje družine
V soboto 25. januarja ob 20.30 se bo — to pot že tretjič — pričel v Katoliškem domu v Gorici tečaj za sodobno pojmovanje družine.
Takšni tečaji so v sedanjih časih zmeraj bolj nujni, saj sta zakon in družina predmet tolikim protislovnim pojmovanjem z usodnimi posledicami. Predavanj naj bi se v prvi vrsti udeležili tisti, ki mislijo v doglednem času skleniti krščanski zakon. Ti take tečaje najbolj potrebujejo. Dobrodošli pa* so tudi vsi mladi ljudje, fantje in dekleta, od 15. leta dalje.
Na sporedu je 6 predavanj, ki bodo vedno ob 20.30. Prvo bo to soboto. Predavala bo gospa Majda Musek iz Ljubljane o temi »Ljubezen — večni problem človeka«. To predavanje bo ga. Musek nadaljevala v soboto 1. februarja.
Tretje predavanje bo v sredo 5. februarja. Pater dr. Marijan Šef iz Ljubljane bo govoril: »Telo v službi ljubezni«. Naslednji večer v četrtek 6. februarja bo isti predavatelj razpravljal: »Ljubezen — čudež življenja«.
Peto predavanje bo v četrtek 13. februarja. Dr. Oskar Simčič bo govoril o temi »Cloveško-krščanske vrednote družine«. V četrtek 20. februarja pa bodo mladi zakonci sami govorili o izkušnjah mlade družine. To zadnje predavanje se bo zaključilo s sv. mašo in zakusko za vse udeležence.
Nova seja sindikata slov. šole
Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica je na svoji seji dne 17. januarja letos razpravljal o seminarju za slovenske šolnike, o šolskih odredbah ter zavzel stališče v zvezi z okrajnimi šolskimi sveti.
Glede seminarja je sindikat načelno sklenil, naj bi le-ta bil v začetku aprila, in sicer celodneven za vse šolnike. Za učitelje naj bi bila predavanja skupna, za profesorje pa po predmetih. V tej zvezi je bilo še govora o seminarju z obveznim bivanjem, ki bo od 1. do 8. aprila letos v Gra-dežu za profesorje zgodovine. Možnost udeležbe na tem seminarju za šolnike iz Gorice je omejena na 5 učiteljev in 5 profesorjev.
V zvezi s pooblaščenimi odredbami je predsednik prof. Sirk poročal o zakonu št. 1 z dne 14.1.1975, ki vnaša nekatere popravke delegiranih odredb. Po teh popravkih imajo aktivno in pasivno volivno pravico tudi dijaki višjih šol, četudi niso še dopolnili 16 let. Za slovenske dijake ti popravki določajo, da imajo pravico do 1/5 dijaškega zastopstva v okrajnih šolskih svetih. Nadalje ti popravki predvidevajo, da se bodo morali okrožni šolski sveti, ko bodo razpravljali o vprašanjih v zvezi s slovensko šolo, posvetovati z deželno šolsko komisijo, ustanovljeno po zakonu Belci-Škerk.
Odbor sindikata je ugotovil, da popravki delegiranih odredb niso niti najmanj odpravili krivičnih določil pooblaščenih odredb v zvezi s slovensko šolo in je zato sklenil postaviti zahtevo po slovenskih samostojnih okrajnih šolskih svetih.
Ob zaključku je predsednik prof. Sirk poročal še o delu, ki ga je opravil za ureditev položaja nekaterih šolnikov.
»Liliom« tudi v Gorici
V okviru abonmajske sezone 1974/1975 je v sredo 15. januarja nastopilo v Verdiju SS gledališče iz Trsta z igro madžarskega dramatika Ferenca Molnarja »Liliom«. Je to prisrčna zgodba o malih ljudeh na robu velikega mesta, o slabotnem komedijantu Liliomu, o tragičnih pripetljajih v njegovi družini pa še o njegovem tragičnem koncu.
Igra, ki ni bila zahtevna, je občinstvu na splošno ugajala. V dogajanju so lahko prisotni odkrili tudi sami sebe in našli obrise nerešenih problemov, s katerimi se srečuje vsakdo izmed nas.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« DRAMSKI ODSEK
Premiera Sam in Bella Spevvack
Nasi trije angeli
Komedija v treh dejanjih Režija Aleksij Pregare
Štandrež - Župnijska dvorana v nedeljo 26. januarja ob 19.30 Ob 10-letnici dramskega delovanja
Tržaško-goriško romanje v Lurd
Vršilo se bo od ponedeljka 7. do sobote 12. julija. Stroški: kategorija A (ležalniki v vlaku): 107.000 lir; kategorija B (kupeji po šest oseb v vlaku): 80.000 lir. Prevoz z letalom še ni gotov. Stal bi 110.000 lir. Polet iz Ronk še ni zagotovljen, pač pa obljubljen polet od Milana do Lurda in nazaj.
Prijaviti se je treba do velike noči (30. marca). Ob vpisu se da na račun vsaj
20.000	lir, ostalo do 31. maja. Na Tržaškem vpisujejo vsi slovenski dušni pastirji, na Goriškem sprejema prijave uprava Katoliškega glasa (tel. 83177).
Romanje organizira odbor Duhovske zveze v Trstu: Stanko Zorko (tel. 414646), Marij Gerdol (tel. 228126), Dušan Jakomin (tel. 815909), Jože Kunčič (tel. 220332), Lojze Rozman (tel. 212318) in Albert Miklavec (tel. 910181). Podroben spored romanja bomo objavili prihodnjič.
Na dan nedelje za katoliški tisk bo 2. februarja ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
PRIREDITEV V KORIST KATOLIŠKEGA TISKA
Dramski odsek PD »štandrež« bo uprizoril komedijo v treh dejanjih
»NAŠI TRIJE ANGELI«
Pred igro in v odmorih pa bo bogat SRECOLOV Že sedaj vabimo vse prijatelje dobrega tiska, da se prireditve gotovo udeležijo.
OBVESIUA
Nedelja za katoliški tisk bo 2. februarja. Gg. dušni pastirji naj že to nedeljo 26. januarja pri božjih službah razdelijo ovojnice za nabirko, ki bo kot rečeno 2. februarja. Ovojnice so na vodjo na upravi našega lista. Na radiu Trst A bo to nedeljo v okviru oddaje »Vera in na ščas« govor o važnosti našega katoliškega tiska.
Praznik časnikarjev in tiskarjev. Kot vsako leto bo tudi letos imel g. nadškof ob godu sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika tiska, v goriški škofijski kapeli sv. mašo za časnikarje in tiskarje v petek ob 18.30. Vabljeni vsi, ki se ukvarjajo s tiskom!
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 27. januarja predaval dr. Anton Koren iz Rima. Začetek ob 20.15. Že sedaj tudi opozarjamo na Prešernovo proslavo, ki bo 10. februarja v Društvu slovenskih izobražencev. Govoril bo dr. Toussaint Hočevar iz ZDA. Podeljena bo Prešernova nagrada za najboljšo novelo. Pel bo goriški zbor »Mirko Filej«.
Slomškov dom v Bazovici priredi v nedeljo 2. februarja v kino dvorani v Bazovici Prešernovo proslavo. Sodelujejo: otroški pevski zbor »Slomšek«, domači cerkveni pevski zbor in ansambel »Kondor«.
»Veliko Gradišče« iz Gročane priredi v soboto 1. februarja ob 20. uri v srenjski hiši Prešernovo proslavo. Sodelujejo: Stane Raztresen, član SS gledališča, pevski zbor »Slovenec« iz Boršta in vaška mladina.
Otvoritvena predstava Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu v sezoni 1974/ 1975 ■ z igro Bertolda Brechta »Izjema in pravilo« bo v četrtek 30. januarja ob 20.30 v dvorani PD »Ivan Cankar«, ul. Montec-chi 6, 4. nadstr. Predstavo bodo ponovili v isti dvorani še v soboto 1. februarja ob
20.30	in v nedeljo 2. februarja ob 17. uri.
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA
priredi v četrtek 30. januarja
KONCERT ROMANTIČNE BAROČNE CERKVENE GLASBE
Sodelujeta organist Hubert Bergant in tenorist Ludvik Ličer. Koncert bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
RADIO
TUST A
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: G. B. 6.000; De Reja 1.500; N. N., Peč, 8.000; Kogoj iz Francije 26.860; namesto cvetja na grob Karla Klanjščka daruje Felicita Gabrovec 5.000; Evlalija Šorli 7.000 lir.
Za Alojzijevišče: dr. Anton Ravnik 20 USA dolarjev.
Za števerjansko cerkev: namesto cvetja na grob Rudolfa Hledeta daruje družina Škorjanc, Klanec 2, 10.000 lir.
V spomin na ljubljeno mamo darujejo hčere M. in E. za Katoliški dom in za Alojzijevišče po 3.000 lir; za župnijo pri Sv. Ivanu 4.000 in za Zavod sv. Družine
2.000 lir.
Ob smrti sestre Francke daruje Cilka za slovenske misijonarje in za sklad Katoliškega glasa po 5.000 lir.
V blag spomin pok. Jožefa Guštin daruje svakinja iz Sovodenj za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče in za Katoliški glas po 2.000 lir.
Ob petnajsti obletnici moževe smrti daruje Ana Brezigar za cerkeiv sv. Ivana v Gorici in za sklad Katoliškega glasa po
5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ane Pahor vd. Pettarin daruje Ana Saksida za tiskovni sklad Katoliškega glasa 2.000, za Zavod sv. Družine pa 3.000 lir.
Zuodar Justina, Como, daruje za Mari-janišče in za Alojzijevišče po 3.000 lir, za slovenske misijonarje pa 2.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: N. N. ob 20-letnici smrti duhovnika Andreja Gabrovška 5.000 lir.
Za novi oltar v Bazovici: Kalc Kristina iz Gropade 10.000, Antonija Grgič 5.000, Mevlja Marija 5.000, Ema Križmančič
10.000, ob krstu Melite Marc 10.000, v spomin pok. Pavleta Grgič iz Padrič žena in otrooi 30.000, Grgič Jožefa 3.000, N. N.
10.000, Marija Grgič 10.000, Marc Jože
5.000, Marc Štefanija 5.000, Marija Marc ob 50-letnici Marije Ražem 5.000, Marija Križmančič 4.000 lir.
Za ogrevanje cerkve v Bazovici: Marija Kralj iz Padrič 4.000, družina dr. St inčo v počastitev pok. očeta 10.000, Dora Živic
10.000, Marija Raž^m 5.000, N. N. 10.000, Mila Petaros 2.500, družina Milkovič Pečar
10.000, Marija Žagar 1.000, Visintin 10.000, Valerija Grgič 5.000, N. N. 10.000, Jerman Anita 10.000, Pierina Saher od Sv. Ivana
3.000, Mahnič-Smotlak 5.000, Marija Kalc iz Gropade 1.000, Močnik Silvo 10.000, Justa Grgič iz Gropade 2.000, Ukusič 10.000, Gojča iz Gropade 1.000, Marija Žagar 1.000, N. N. 10.000, Marija Leban 1.000, Marija Kalc-Zagar iz Padrič 4.000, Laporta 3.500, Riko gostilničar pri Pošti 10.000 lir. N. N. 5 dolarjev.
Za katedralo v Skopju: N. N., Gorica,
50.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Gorica, 100.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
ZAHVALA
Ob -težki in bridki izgubi nadvse ljubljenega očeta
Karla Klanjščka
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali in nas tolažili. Posebna zahvala gg. duhovnikom, pevovodji in pevskemu zboru, darovalcem cvetja, sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoče hčere z družinami
Števerjan-Gorica, 20. januarja 1975
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 26. jan. do 1. febr. 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Deček z dvema imenoma«.
12.00	Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 16.00 Šport in glasba. 17.00 »Pojedina pri Tri-malhionu«. 18.00 Nedeljski koncert. 19.00 Folk iz vseh dežel. 19.30 Zvoki in ritmi.
20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00
Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Ital. dialektalni pesniki v Trstu. 19.30 Za najmlajše. 20.35 Mozart: »Čarobna piščal«, opera. 21.50 Nežno in tiho.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.45 Motivi iz filmov.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Beethoven: Settimino v es-duru. 19.10 Verska gibanja v Italiji. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Sampiero«, igra v petih dejanjih.
22.05 Južnoameriški ritmi.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni slov. skladatelji. 19.10 Slovenska povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo.
20.50 Koncert. 21.20 V plesnem koraku. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu. 19.25 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji.
20.50 »Kazen za greh«. Drama. 21.30 Vaše popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 26. jan. do 1. febr. 1975
Nedelja: 9.30 Svet v vojni. 10.20 Otroška matineja. 12.00 Rdeča kapica. 12.25 Innsbruck: Smuk za moške 15.10 Igre brez meja. 16.40 Košarka Zadar : Jugoplastika.
18.15 »Povest o srebrni jelki«, film. 20.05 »Odpisani«, nadalj. 21.05 Folklora Sudana. 21.35 športni pregled.
Ponedeljek: 17.35 V znamenju dvojčkov. 18.20 Vesolje, baletna oddaja. 18.50 Nega bolnika na domu. 20.10 Ionesco: »Novi najemnik« in Vodnik: »Selitev«. 21.30 Kulturne diagonale. 22.00 Izlet z letalom. Torek: 17.35 Smučate s K. Schranzem.
17.50 Pepe s trobento. 18.20 »Nikogar ni doma«, film. 18.30 Av;omobil skozi kamero. 21.05 »Sence izginjajo opoldne«.
Sreda: 17.30 Viking Viki. 18.45 Po sledeh napredka. 20.05 »Zaljubljenca v letu ena«, film. 21.40 Drsanje.
Četrtek: 18.20 »Za smeh in jok«, film.
20.05 »Clochemerle«. 21.25 Drsanje.
Petek: 18.20 Jugoslovanska folklora. 18.45
Doktor, pomagajte mi! 20.05 »Hiša tujcev«, film. 21.40 Drsanje.
Sobota: 17.00 Rokomet Lokomotiva : FIF. ter Borac : Aarhus. 18.25 »Aliče v čudežni deželi«. 20.30 Smučate s K. Schranzem. 20.40 Človek broz meja. 21.10 Drsanje.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo