Leto VIII. štev. 109.
Poitnlrin, plačama v gotovini.
V Krškem, v petek 15 avgusta 1924.
Današnja štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
čekovni račun: št. 13.807. [začasno še tudi 13.321]
Stane mesečno 25 Din, ia. inozemstvo 35 Din.
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poltn. proste.
o Socialistične stranke Jugoslavije.
Diplomacija ljubljanske SK se prijemlje tudi njene podružnice KMO v Celju.
Tisti katere bodo te besede zadele, bodo spet kričali, da osebno napadamo, kljub temu, da se za posamezne osebe ne brigamo, kakšno je njihovo življenie. ampak povemo samo, kakšno je njihovo organizatorično šušmarenje s katerim so v ponos svojim ljubljanskim bratcem. Kdor pa je izmed resnih in resnicoljubnih sodrugov-delavcev bil navzoč pri seji, o kateri hočemo sedaj poročati, ta bo seveda rekel, da ni tu nobenih osebnih napadov.
V torek zvečer [5 VIII] je bilo člansko zborovanje kraj. org, v Celju, na katerem smo debatirali o obč, volitvah v mestu Celje. Sklenili smo, da nočemo kot takozvana .sekta Bernotovih os* povzročati pri volitvah razkola med delavstvom, ampak, da se jih oficialno sploh ne udeležimo. Ker pa je eminentna zahteva socialističnega programa, da' mora zaveden socialist na vsak način voliti, smo se odločili, da pozovemo Krajevni medstro kovni odbor v Celju, naj on vodi volitve, postavlja kan-ditate itd. Na tak način namreč naši delavci ne bodo oskrunili svojega programa, ki se bori odločno proti vsakemu kompromisu s katerokoli izmed strank, kapitalističnih seveda ali kapitalističnim sorodnih, katerih prapor nosi v Celju Korenova SPJ. Oni ljudje, ki so samo pri tej SPJ, ne pa pri kakšni razredni strokovni organizaciji, pri tej sestavi kandidatov torej ne bi prišli v poštev, iznebili bi se tako na pošten način korupcijsko navdahnjenih Marnov, Korenov in njegovih gostilničarjev itd, Naš namen je bil dober in vsak pošten delavec je zanj glasoval.
G. Plankar je predsednik KMO. Ta ni hotel sklicati seje KMO, kakor smo mi zahtevali, češ, da niamo povabili druge grupe, ki se zbira okoli Korena. Torej demagogom na ljubo se je predsednik strokovnih organizacij branil izvršiti svojo prekleto dolžnost, katero so naši delavci zahievali od njega. Napisal nam je neki odgovor, kjer pravi, da so volitve političen akt in se nima KMO v nje nič vmešavati. KMO da ni zato tukaj, da bi posamezni so-drugi v njem prezračevali svoje politične strasti. G, Plankar je s tem pokazal, da je pripravljen delati tudi proti vsem sklepom amsterdamske in londonske internacionale, samo da se ne okuži spomin korenovstva v Celju, samo da ostane ta nesrečna klika še nadalje faktor-iapeljivec slovenskega proletariata. Vendar smo mu pojasnili, da dela neumno, da bodo na strokovni seji navzoči tudi Korenovci itd. tako da je sklical sejo KMO za petek. Na tej seji je poudarjal, da KMO ne sme voditi volitev, ampak Sme kvečjemu samo posredovati, da se volitve mirno izvršijo.
Mislimo, da se ne bomo zmotili, če izjavimo, da so navzoči si predstavljali posredovanje v tem, da KMO imenuje in postavi kandidate in odbornike, volilno Bkcijo bodo seveda izvedli člani strokovničarji po svojih najboljših osebnih močeh. Predlog, da KMO
posreduje, je bil dan na glasovanje na tej seji KMO in je prodrl soglasno.
Na seji se je pokazal g. Štravs, kocmuro-feri-stauovski prijatelj delavstva za izbornega demagoga in diplomata. On je formuliral drugi predlog približno sledeče: Medstrokovni odbor smatra volitve za politični akt in je pripravljen posredovati, da pridejo delavci obeh grup do soglasja. Zato apelira na sodruge obeh političnih grup, da pridejo skupaj in se porazgovore- — Izjavil je poleg tega da imajo Korenovci že svoj volilni odbor, ki naj se razširi za toliko članov, kolikor bi bilo izvoljenih .Na-prejevcev" v ta odbor. Torej vidite, da zna gosp. Štravs izborno navajati vodo na svoj kompromisarski mlin. Proti temu narobepredlogu so se oglasili vsi zavedni delavci, torej polovica KMO. Kljub temu, da so vsi delavci zatrjevali, da ta predlog nasprotuje že sprejetemu predlogu, ker odklanja sploh vsako posredovanje je predsednik Plankar dal predlog kar posili na glasovanje in je predlog seveda propadel. Plankar, ki je vedel, da sta še dva predloga, ki sta potrebna glasovanja, je takoj po končanem glasovanju izjavil: Ker je enako število glasov za in enako proti, je predlog sodruga Štravsa propadel. Zahvalujem se jvam in zaključujem današnjo sejo. — Tega ne bomo komentirali. Vemo pa, da bo naša pot za tem, da bomo zavednim delavcem odpirali oči ia jih bomo svarili pred kapitalističnim sorodstvom kljub temu, četudi ne dobimo v mestnem občinskem svetu nobenega zastopstva.
Poročilo
s pokrajinske strokovne konference 3. avgusta 1924.
[Nadaljevanje.]
KRUŠIČ: Obrača se v prvi vrsti proti temu. da je SK sklepala razne akcije s komunisti, ki so to izrabili za razbijanje naših organizacij. Izgovori, zakaj so se te skupne akcije naredile, ne drže in se to ne sme več dogajati. Komunisti so dosedaj vse skupne akcije z nami izrabili le proti nam. Upa, da tega več ne bo, da se puščamo izigravati, ker doživeli smo že dovolj presenečenj. Skupne akcije so mogoče s strani strokovnih organizacij le z našimi političnimi, kulturnimi ia gospodarskimi organizacijami. Kdor je proli temu. naj izgine iz našega gibanja in gre h klerikalcem ali liberalcem, ki imajo nalogo razbijati delavske socialistične organizacije. [Hrupno odobravanje.]
AVSENIK: Predlaga komisijo radi resolucije.
URATNIK: Polemizira s posameznimi deba-tanti in jih razdeljuje v dve skupini. Med drugim konštatira željo za večjo enotnost v mežiški dolini. Konštatira, da predsednik in tajnik SK nista kriva razkola v političnem gibanju, ki se je pojavil že preje in sam od sebe. Omenja, da je padalo blato od vseh strani ih navaja slučaj iz mežiške doline, kjer mu je nekdo rekel, da kaj bo plačeval, če njegov denar zapravljajo pijanci pri vodstvu organizacije. Ve, da se je grešilo aa obeh straneh; ima za
to dokaze. On na pr. ve. kakšno delo se je naredilo pri njegovi politični stranki, kjer se je združilo in sodeluje več dobrih in več kot desetletnih sodru-gov. ki lahko vsak čas pokažejo rezultate svojega požrtvovalnega dela. V dosedanjem njihovem vodstvu je obstajala vedno iskrena želja, da pride do skupnosti, kar pa ne more konštatirati na drugi strani. Odgovarjali so vedno le stvarno in mirno, kjer so morali nastopiti z odgovorom. Polemizira s s. Berglesom in ga poziva, naj mu dokaže iz vsega .Delavca" in .Napreja", koliko se je kje napadalo. Kategorično zahteva, da se blatenje strokovnih organizacij neha. Če SDU poživlja vse na od cepitev kovinarjev z Gorenjske, je to neodpustljiv organizacijski greh. [Bračinac: Zločini] Vse organizacije so podale izjave za enotnost strokovnih organizacij. SDU pa tega dosedaj glede kovinarjev ai podala. Funkcionarji SK niso .vačmenerji* in bo on vztrajal le takrat, ko dobi jamstvo, da se ne bo nič več takega dogajalo.
(Po tem govoru nastopi opoldanski odmor.]
POPOLDNE.
PETEJAN: otvori zopet in sicer ob 2. uri. Na to poroča.
ROPRET : v imenu verifikacijskega odbora in sicer sledeče: Upravičeno zastopaaih na kongresu je 4981 člaaov po 55 delegatih in 15 odbornikih SK.
Nato sledi poročilo komisije za spremembo pravil. K tej točki dobi besedo kot referent sodr.
KRUŠIČ: Glavno je vprašanje [delitve v dve oblasti. Komisija je proti temu radi enotnosti delavskega pokreta, finančnih težkoč, radi tiska, radi sklepov eae in druge oblasti, radi težkoč pri prirejanju konference. Z eno besedo je komisija za e-notno oblast.
ČLEN 6.: Izredaa oblastna koaferenca naj se skliče na zahtevo Vs članstva [ne medstrokovnih odborov]. Merodajno število za volitev delegatov je stanje zadnjih 3 mesecev. Centralni tajniki naj imajo glas pri oblastnih konferencah.
C LEN 8.: Za poravnanje delegacijskih stroškov bodi ustanovljen delegacijski fond, za katerega bi se pobiralo 0*10 Din od člaaa ia katerega bi u-pravljal oblastni odbor,
ČLEN 10.: vsebuje določbe glede predlaganja predlogov.
ČLEN 12,: vsebuje določbe glede volitev 10 odboraikov in 10 namestnikov.
Sodr. Krušič apelira na sodelovanje pri stvar« ni debati, da bo za bodoče mogoče delovati na temelju rčsnih sklepov, katere bomo eveatuelno šele na bodočem kongresu spremenili.
PETEJAN: Pripominja, da delegacijski fond ni namenjen za konference GRSJ, marveč samo za pokrajinske konference.
SVETEK: Poudarja umestnost volitev 10 odbornikov ter 10 namestnikov ne pa po 5, kakor je bilo prvotno namenjeno.
REJC: Se zavzema za enotno oblast V Celju naj se tajništvo ne ukine pod pogojem, da bo to
UPTON SINCLAIR:
125. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
Rus se je bolestno nasmehnil.
.Tovariš, ali ne veš, da te ustrele kakor psa, če najdejo ta letak pri tebi? Nas vse postrele." .Zakaj ?“
•Zato, ker je boljševiški. — Čuvaj sel Pokaži samo tistim, ki jim zaupaš. Skrij letake. Vzemi enega in ga zamaži in potem reci: To sem našel na cesti. Glej. glej, kaj ga je to? Hm, hm, tako se torej boljševiki vojskujejo s kajzerjem! Če je tako. “mo ■» ‘»kaj? - Vidiš, tako reci! In ko vse » pridi zopet k meni in dobiš nekaj novega".
Ae Dri*nalP da je to najboljši način
in stlačil v notrani6* ih dva»8et letakov, jih zvil ° •vo,eBa jopiča. Oblekel je
ia Obšla želi*	““j**1?11 rokavice. Skoraj ga
j *	J	» i j ® suknjo in rokavice
bo nemu, napol izstradanemu in napol zmrxnjenemu boljieviku. Potapl,al j. Rusa Do PBinJt rehoč. -Le brez skrbi, sodrug; vse razdelim in stavim nekaj, da ne bo zaatoni .
.Mene	ne izdaš?" ja	vzkliknil Kalenkin s
strašno intenzivnostjo. •
»Nikdar — pa magari me kuhajo živega!"
XXVL..
France Kremen odkrije svojo duio.
France	je šel k	večerji	v vojaško jedilnico.
Ko so stale	pred njim	polne	sklede gorke, okušne
jedi	— se je spomnil	napol	izstradanega, malega
Rusa, Trideset srebrnikov v žepu njegovega vojaškega jopiča ga je žgalo kakor žerjavica; hotel se je obeseti kakor starodavni Judež, in sicer hitro.
Zraven njega je sedel motociklist, ki je bil pred vojno unijski polagalec cevi. Spustil se je z njim v razgovor in mož je Kremenu pritrdil, da delavci morajo dobiti svoja dela nazaj po vojni, ako ne, bodo tako navili političarje v Ameriki, da bodo krvavi pot potili. Ko sta zapuščala jedilnico, je France potegnil tovariša na stran in mu dejal skrivnostno: „Čuj, imam nekaj zanimivega".
Zanimive stvari so bile zelo redke v Arhangelsku in polagalec cevi je postal radoveden.
»Kaj takega?*
.Ko sem šel po cesti", je pripovedoval France. »sem zagledal v jarku potiskan papir. Poberem, pogledam in kaj mislil, kaj sem našel? Iztis
proklamacije, katero so boljševiki naslovili na nemške vojake in kakršno dajejo v nemških zakopih".
Rado ved 30 je pogledal moža. češ, ima li kaj vtisa njegova novica,
»Lej ga zlodja! Kaj pa je v proklamaciji ?“
»Poziv na Nemce, da naj poženejo kajzerja k vragu kakor so Rusi naredili z carjem".
.Razumeš nemško?"
»Ne. ampak letak je v angleščini".
»Kaj pa dela letak v angleščini?"
.Ne vem".
»In kaj dela letak tu v Arhangelsku?"
.Tudi tega ne vem".
»O Kriste! Stavim pet dolarjev, da nam boljševiki nastavljajo past"-
.Na to nisem mislil", odgovori France kakor iznenaden, »morda je res".
»Z nami, z Jenki ne bodo igrali dolgo, o ne!"
»Ne bodo ne — ampak zanimivo je. kaj pravijo v letaku".
»Pokaži!"
»Dobro, toda ne povej nikomur, kar nočem nobenih sitnosti".
»Moja beseda: molčal bom".
[Dalje prih.]
tajništvo fungiralo tako, kakor bo dal oblastni odbor navodila.
KRUŠIČ:	Prečita	resolucijo h pravilniku s
spremembami, ki naj se sprejmejo. Te spremembe pa tudi priporoča.
Nato sledi glasovanje o tej resoluciji sprememb z rezultatom: soglasno sprejeto. [Glasovano en bloc]
Nato sledi resolucija o upravi.
URATNIK; Prečita resolucijo in poroča, da je sedanja oblika resolucije bila sprejeta soglasno od izvoljene komisije iz ljudi od obeh smeri. Resolucija se zavzema v prvi vrsti za zbližanje duhov obeh političnih skupin. Prepoveduje se strokovnim funkcionarjem, da napadajo sodruge v strokovnem gibanju, dokler se ne ugotovi njihova faktična napaka potom komisije, razsodišča ali slično.
[Dalje sledi.]
Razno.
Pri glasovanju o Davldovlčevl deklaraciji je
dobila vlada 169, opozicija [Pašič-Pribičevič] 114 glasov. Vlada ima torej 55 glasov večine!
Po glasovanju o vladni deklaraciji so bili Pribičevičevi demokrati tako razpaljeni. da je njihov poslanec Budisavljevič priložil poslancu Milenkoviču klofuto. To klotuto je sicer pozneje .umaknil' in bi moralo skupščinsko razsodišče odločati o na-daljnih ukrepih proti njemu. Navzlic temu ga je pozval Milenkovič na dvoboj. Celo sekundanti so se o tem zedinili, da Milenkovič ni sposoben dvoboje-vati se in da naj zato reši zadevo poseben častni sod iz štirih beograjskih vseučiliških profesorjev, pa pogumni Milenkovič da ne. pa da ne. On hoče »krvavega zadoščenja”. To bo dosegel, da ga bo Budisavljevič poleg klofute še s pipcem med rebra dregnil, pa bo „čast“ oprana.
Stjepan Radič je govoril na seji svoje stranke v Zagrebu in se je izjavil čisto zadovoljnega z Da-vidovičevo vlado. Dejal je, da je državljanska vojna v Jugoslaviji nemogoča, tudi se je pral pred očitkom komunizma, češ, da je komunizem eno, sovjetska vlada, s katero je v stik stopil, pa drugo. Zastopa idejo balkanske federacije z Bolgarsko in Albansko.
Za ponesrečence zadnjega neurja v Sloveniji je določil ministrski svet kot prvo pomoč 500.000 Din. Škodo cenijo n^d 10 milijonov dinarjev.
Italijanska vlada je prepovedala izvoz ži‘a.
Delodajalci so v Porenju in na Vestfalskem vrgli kakih 70.000 stavbincev na cesto.
Herriot je izjavil, da se bo vršila konferenca o medzavezniških dolgovih po končanih volitvah v Ameriki.
Mednarodni kongres prevoznega delavstva
je sprejel na predlog francoskih mornarjev soglasen sklep za sistematično propagando, ki naj uresniči idejo evropske federacije po ameriškem vzoru.
Med Švico in Rusijo je radi umora VorOvske-ga zopet prišlo do napetosti. Švicarski zvezni svet je izdal prepoved za vstop ruskih državljanov na švicarsko ozemlje.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko1*.
POZOR. ŽELEZNIČARJI!
V nedeljo dne 17. t. m. se bo vršil sestanek bivših juž. železničarjev kateri so bili penzionirani. da se dogovorimo glede skupnega nastopa. Sestanek bo v gostilni Mozer v Zidanem mostu ob 9. zjutraj:
Pripravljalni odbor.
Dopisi.
Celje. (Odgovor na poziv gospoda Korena v .Socialistu*). Gospod Koren me ima radi neke stvarne notice, ki je izšla v Napreju. Iz notice je bilo razvidno, kako se kršijo internacionalna načela v pekarni g. Korena, ker se ne upoštevajo resolucije internacionalnega kongresa pekovskih delavcev. Po mojem mnenju je avtor Naprejevega dopisa Korena v živo zadel, ker mu je predočil, da ni internacionalen tisti, ki govori o Internacionali, ampak tisti, ki se po sklepih Internacionale ravna. Gospod Koren se sklicuje na sestanek, ki smo ga priredili skupno z Golmajerjem radi priprave predlogov k mednarodni konferenci. Na sestanku je imel Koren svoje pomočnike navzoče, kateri so sicer trdili, da se pri njih začne delati ob 4. zjutraj, vendar jaz te-ga nisem verjel, niti tega danes ne verjamem, ker sem že parkrat srečal Korenovega mesilca ob 1. ponoči iti na delo. To je zame kot strokovnjaka dokaz. Drug dokaz je pa to, da ima Koren zjutraj ob 6. že cele košare pečenih žemelj. Sicer pa pomočniki in vajenci, ki so bili pri Korenu zaposleni, tudi vedo, da so delali pred 4. zjutraj. Kar se pa podpor za delavstvo tiče, je pa g. Koren res dal podpore in jih še daje onim. ki pripadajo njegovi stranki, tudi denar posodi posameznikom. Vendar je to zame le iskanje osebne slave, ne pa reševanje socialne mizerije. sicer pa ne smatram to kot dobroto Iz Korenovega žepa, ampak kot podporo iz žepov konsumentov, ker se za take Izdatke kruh in žemlje podražijo, kar je samo po sebi razumljivo. Jaz ne smatram za socialno, če delavski voditelj plača pevcem več Štefanov vina in s tem podpira pijančevanje; tudi ne smatram za socialista onega, ki igra po cele dneve karte, bilard, šal? jn druge
take kapitalistične igračke z buržoazijo, pravi socialdemokrat nima za take brezplodne stvari nobenega časa. Čas imajo torej le taki, ki ne marajo zadružnega gibanja in ki se nanašajo na delo tujih rok. Končno pa tudi verjamem g. Korenu, da se v zadnjem času nekaj več giblje, kakor je bilo poprej, ko smo bili še skupaj. Morda so k temu povod bližnje občinske volitve. —- Alojzij Leskošek.
JAVNO VPRAŠANJE
na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Podpisana organizacija je poslala od 7. julija 1924 pa do 18. julija štiri reklamacije radi neizplačane hranarine in dečje opreme in sicer:
7. VII. 1924 v zadevi Jožeta Kneza op. št. 256/24 17. VII.	„	„	Pavle Železnikove „ „ 278/24
17. VII.	„	„	Jož. Florianca delavca pri tvrd-
A. Westen op. št. 279/24
18. VII.	„	n	Antona Stoka, „	„ 282/24
Na vse tu navedene vloge smo čakali rešitve do 30. julija 1924 to je pri prvem slučaju 23 dni, v diugem in tretjem pa 13 dni.
Dne 30. julija 1624 smo odposlali pod opr. štev. 297/24 reklamacijo na gorenji naslov sledeče vsebine:
Spodaj podpisano tajništvo urgira naše vloge št. 256/24 z dne 7. julija t. i. v zadevi člana Jožeta Kneza, dalje št. 278/24 z dne 17. julija 1.1. v zadevi Pavle Železnikove, delavke v Štorah in štev. • 279/24 v zadevi Jožeta Florianca, delavca pri tvrdki
A. Westen v Celju.
Ker je že potekel rok nad 14 dni prosimo naslovljeni urad za obvestilo in razloge zakaj se naše zgoraj omenjene vloge še niso rešile in do kdaj smemo pričakovati končne rešitve. Ker gospodje na odgovornih mestih okrog okrožnega urada še na to urgenco niso preskrbeli za redno uradovanje in pravočasno rešenje reklamacij, ki jih pošlje strokovna organizacija, vprašamo g. ravnatelja Kocmurja:
1. Ali Vam je znano, da se važni akti tičoči se'izp!ačanja hranarine zadržujejo po cele mesece?
2, Ali ste pripravljeni g. ravnatelj skrbeti zato, da se bodo vložene reklamacije rešile vsaj v 14 dneh ?
Celje, dne 12. Vlil. 1924.
.Splošna delavska Unija v Celju. — A. Leskošek 1. r.
Napadalci pasantov po celjskih ulicah na policijski stražnici. V pondeljek zvečer sta bila napa-dena delavca Franc Perger in Anton Pader v sredini mesta od nekega Karla Rojca, stanujočega v Gosposki ulici 16. Napadena delavca sta slučaj takoj prijavila stražnici pred magistratom. Tam u-službeni policijski organi so prijavo sprejeli in nato onega, ki je izvršil to lopovstvo zopet Izpustili. Vsem na znanje in na skrb, da ne bi stvar zaspala in bi se s tem napadanje po ulicah še bolj poglobilo smo zadevo izročili javnosti.
Šoštanj. V nedeljov 10. avgusta so se vršile občinske volitve tukaj v Šoštanju, iz volitev je izšla soc. stranka najmočnejša in sicer s 7 odborniki. Obrtna lista je dobila sicer 8 mandatov, ali nje volilci so iz štirih strank: klerikalci, Nemci, demokrati ia nsr. socialisti: slovenska lista pa je dobila 2 mandata, ali je orjunaška 1 Najlepša hvala vsem onim volilcem, kateri se niso ustrašili in so častno voliii soc. listo, oni delavci pa, kateri so vrgli v nasprotno škrinjico, naj si pa zapomnijo in sram jih naj bo, da se pustijo podkupiti kakor Judež, kateri je Kristusa prodal za par grošev. Zapomnite si jih dobro izdajalce delavskega pokreta, na nje še pride obračun kakor na vsakega drugega. — Drugi pa so razni trgovci in gostilničarji. kateri nas izzivajo kot *pobce“ in kaj bodo ti pobci na občini, ko nobenega davka ne plačajo! Vprašali bi te gospode, kdo plača davek, delavec ali vi? Najbrže delavec, vi pa nobenega davka ne plačate, ker vsak trgovte bo zaračunal davek konsumentu, in gostilničar, če dobi 2 kroni občinskega davka na 1 vina, ga petem 6 kron dražje proda, tako da ima pri davku še dobiček. Zato vam povemo, da lažete in da ne bodo vam vsi delavci na lim šli. Nel Faktično plača delavec davek in noben drugi 1 Samo to čast imate, da ga oddaste v davkariji, znosimo in plačamo pa davek mi, ki se trudimo in delamo, da vi lahko pohajkujete brez dela naokrog!
Nazadnje pa slišiš:	Delavec naj bo pokoren, ker
živi od nas delodajalcev! Zopet laž, vi nezavedni obrtniki, štacunarji in oštirji, bi ne nosili tnkšne vampiče debele, če bi vem delavec ne prestradal vsega življenja, da se lahko vi mastite. Zato pa sodrugi, zavedite se že enkrat in obrnite jim hrbet bodo le videli, 3li živimo mi delavci od njih. ali oni od nas. Boste videli, kako se vam bodo Hs-njali, kakor da ste naenkrat postali baroni. Ima.no gostilne in štacune in tudi konsum, ki so našem mišljenja, bomo pa našim sodrugom bolj pomagali, vsem drugim pa bojkot! Delavci pa bodimo ponosni na naš delavskiv stan in da smo izšli iz volitev s častno zmago. Čeravno še ni popolna, ampak bo prišla preko vseh glav in onih, ki so pljuvali na dan volitev v lastno skledo, da jim ne bo treba zabeliti žgancev. Odborniki pa, bodite na mestu, da boste dobro gospodarili v občini, v prid vsem, najbolj pa, da boste šli na roko revnim, katere izrivajo iz kota v kot! Bodite strogi, ali pošteni gospodarji! — Pob.
Iz Skal. [Pridiga g. dekena 10. avg. 1924]
Da bo javnost vedela, da smo socialisti tudi globoko verni, hočemo navesti glavne besede te pridige. Pradmet je bil v glavnem ta, da so ljudje premlačni in da hodijo prepozno v cerkev, Tako dolgo je o tem govoril, da je prišel nazadnje do politike in do volitev. G. dekan je rekel, da so na-primer nekateri stsriši, ki vedno premišljujejo, kako bi otroke izobrazili, pri tem pa pozabijo na vero. Drugi zopet gledajo, da bi vse skupaj pogazili in vse bogastvo sami imeli, tretji zopet ob času kakšnih volitev samo okrog letajo, pa magari če si vse podplate pri tem strgajo itd. To se nam zdi zelo lepa poučna (seveda ne sveta] pridiga, posebno pa zato, ker klerikalna struja tako imenitno sama sebe po zobeh bije. Evo dokazov: Kdo je tisti, ki prepozno v cerkev bodi? Sami vaši privrženci, ker socialisti vaših f;bul-fabul itak ne hodijo poslušat. Kdo hoče vse bogastvo k sebi spraviti? Tu, g. dekan, kar sami sebe po prsih potrkajte in pa.še mnogo zagrizenih skopuhov, ki vaše gibanje vodijo. Kdo hodi in leta okoli ne Oglede če se do kolen zdrsa? Vi, klerikalci! Zakaj je Miheljak 8. VIII. že zjutraj ob 4.—5. po Plešivcu letal in ni pustil ljudem božjega miru? Agitacija, kaj? — Kdor pa premišljuje, da bi svoje otroke dobro vzgojil [pB uakar če brez vere] in jih izučil, to je pa mož na mestu, ker ve, da bomo le potom izobrazbe zvalili klerikalcem babilonski stolp v jarek, ki ga nevednost drži pokoncu. Da, g. dekan, pridiga je bila lepa, le žal, da je vaši backi ne razumejo. Mi pa jo razumemo in vemo, da vi le svoje pristaše pri tem napadate, ne pa nas. Še nekaj. g. dekan, vi ste rekli Družbi sv. Ane, da če socialisti zmagajo, greste takoj iz Škal. Mi pa. ki nismo takšni, da bi besede skrivali kakor vaši, vam pa povemo, da sta % vaših pristašev, ki bi vam bili zelo zelo hvaležni. če takoj greste iz Škal. Nam socialistom je to seveda vseno, ker nam je vseeno, kdo nam deli tiste plačane blagoslove, dekan, kaplan, ali makar sa^ mežnar. Samo to bi- prosili, če bi g. dekan nas zapustil, naj bi vsaj kakšno hmeljevko še pustil v Ležnu. — Eden. ki si je pridigo zapomnil.
Ponarejen italijanski denar. Rimska policija je, iz ledila veliko izdelovalnico desetlirskih bankovcev in sicer št 3182, 3364, 3377, 3416, 3421 in 3430. Falsifikad so zelo dobri. Ni izključeno, da se večje število teh falsifikatov vtihotaplja v inozemstvo.
V Ameriki se začenja najbolj zagrizenim rušo-fobom svitati, da se morajo začeti Združene države pogajati z Rusijo, ki je postala po sklenitvi pogodbe z Angleško zopet evropska velesila. Ameriško-ruska konferenca se oivori v kratkem.
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27’— Lekarna Evg. V. Feller, Stubica Do n j a, Elzatrg št. 252. Hrvatska.
Lastnik: „Sloga“. r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v Imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
14 VIII. Tiskarna bratov Ruraprst v Krškem, 1200
Posetite
od 1«5. ■ 2S. avg
1U. UZORtni UELE5E]fn
U UUBDflm
NAJUGODNEJŠA PRILIKA ZA NAKUP VSAKOVRSTNE NAJBOLJŠE IN NAJCE-
NEJŠE ROBE TU* IN INOZEMSTVA.
Veleseimske legitimacije se prodajajo v denarnih zarvodih vseh mest in dnjejo pravo na
£50° |0 znižano vožnjo tudi na brzovlakih [raien S.O.E. in br. 3, $.]
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE — STANOVANJA PRESKRBLJENA