PROSVETA glasilo slovenske narodne PODPORNE JEDNOTK fUrodalškl in «pmmlAkt S667 S. Lowndole AjO. Off i r« of Publication i M6T South Lawndalo Avo. Telephone, Rockwell 4*04 January M, INI, «t t h. port^ifiaa Koment&iji „ u prihodnjo bitko. — ^nost katoMUgm Antenskega Slove«» John D«wey, profesor filozo- JZ Columbiji in predsednik E*ke lobije v Washingtonu, Opisal krepke besede v no. Liriki številki "People's Lob-Te besede so Jedne- da jih prečitajo tudi či- yji Prosvete: «friznati je treba, da ima «Mnik Roosevelt dobro vo-ujadober namen, toda njego-L metode, njegova taktika je Lena na fiasko. Oboževanje Sine pravičnosti samo v že-ne izbriše niti ene krivice liwta. Predsednik je izrekel že preji kritike na naslov voditeljev periSkega businessa, istočasno i njegova administracija in ¡Birea ie poldrugo leto rešuje-| prof itn i sistem in skušata luoviti razmere, ki so povzro-|e polom leta 1929 To polovičarstvo ne bo rešilo foerike! Vlada, ki priznava INfjtni motiv kot ključ k reši-Iri problema brezposelnosti, pri-pva obenem svojo impotent-mt, kajti privatni protfit je ivni vzrok krize, brezposelno- Iin bede. Edina pot za Ame-» je, da prizna delavstvu pr-BMtvo v produkciji — in to jnenstvo mora biti pred pri-rstnim profitom. Nemogoče je, da bi se Ameriki vrnila v razmere leta 1929 -ko je komaj trinajstina vse-p našega prebivalstva imela kjrečji delež dohodkov, osmi nje imela zmeren komfort, tretjina minimalni komfort in In petini prebivala*» sta irae-11« rolo eksistenco — toda bai kpovratek hočejo dominantni Mustrijci, finančni in nekate fi farmski interesi. Ako Amerika hoče doseči i fkšnem dostojen življenjski rtaodard, mora osvojiti pro-fnm delavske stranke v Angliji in socialno demokratskih irank Evrope — program so-dslizacije vseh naturnih zakla-in naturnih monopolov, tovbišč in temeljnih industrij. To je edina pot. Politična porazdelitev ameri-ljudstva v demokrate in republikance ne pomeni več da-*» nič; edina porazdelitev, ki k kij pomeni, je za in proti socializacij i. To je prihodnja Nitična meja. Socializacija priti! Odprava privatne-«iprofita po socializaciji je edi-81 garancija za prihod pravega ■Voitanja v Ameriki!--!" Chicago. PL. petek. ¡6. novembra (Nov. 1«), 1*34. STEV-NUMBKR 225 Aeoeptoace for mH*t atjpedai mta oif poetafo prortdod te} t» eoetk» not. Asi a« O*. t, ltlt, ootfcortaod os Jone 14. 1»U. ELEKTRARSKI BARONI D02NEL! VELIK PORAZ Pri zadnjih volitvah so izgubili važne bitke v več krajih, v ne. katerih so pa zmagaH Chicago.—(FP)—Zadnje voli-litve so prinesle elektrarskim baronom večji poraz v raznih krajih dežele. Odnesli so sicer tudi nekaj zmag, ampak so v primeri z izgubljenim terenom le manjšega pomena. Najbolj so bili poraženi v Memphisu, Tenn., Sacramentu, Cal., in v državi Washington. V Memphisu so odglasovali za po-občinjenje elektrike s 17 glasovi proti enemu. V Sacramentu so se volilci z dvetretjinsko večino izrekli, da mesto investira 12 milijonov v občinski električni biznis. Volilci v državi Washington so tudi z dvetretjinsko večino odobrili zakonski osnutek zveznega senatorja Boneja, ki omogoča občinam, da lahko pokupijo obstoječe privatne elektrarne ali pa zgrade konkurenčna občinska podjetja izven svojih mej. To pomeni, da je elektrar-ski trust v tej državi skoraj dodelal, vsaj pa z odiranjem. V WapakonetU O., so se volilci z dvema proti enemu izrekli za postavitev občinske elektrarne. Mestece že zdaj poseduje svoj distribucijski sistem in kupuje elektriko od privatne elektrarne. V bodoče jo bo samo proizvajalo. V St. Paulu, Minn., je elektrarni trust tudi izgubil bitko za novo obratno dovoljenje (franchise) aa nadaljnjih 80 let. Sedaj posluje brez dovoljenja. Trust se je najmočnejšega pokazal v državi Oregon, kjer je porazil aličen predlog kakor je bil predložen volilcem v državi Washington. Volilci so se izrekli proti poobčinjenju elektrike tudi v Muskogeeju, Okla., Mo-Morenci, Mich., in Mt. Olive, N. J. ____ Svilobarviloi zavrgli kompromisni program Podjetniki jih hočejo prisiliti, da bi se odpovedali za dve leti pravici do stavke KatoliAki in antisemitski A-®ertkanski Slovenec je v zad-•ii volilni kampanji izzval redilo med svojimi pristaši in či-ttelji v Chicagu. Revolto je Jrovociral s svojo kolosalno ne-»iednostjo. Dočim v člankih, Jih prispeva stari fajmo-Trunk — privlečen iz gro-v katerem je počival tri le-v<*ii kampanjo proti Ju ** je na drugi strani agitiral • JlufK ki «lučajno imajo de-J*f»lako znamko. V protiži-kampanji mu je vse ju-***»«>. kar je treba očrniti, U> ¡V Mitični kampanji je delal za Juda, ki je kandidi ^ proti katoličanu republikan- Ctk M, H, kiv.i, o«» U u tk Paterson, N. J. - „|)orne zadeve. SUvkarjl one katoliške ro-1 ^ prf>v^ «j^ro poznajo delo-, jemljejo Pro*veto v dajalce, ki imsjo to navado, da fino doslednost nji- ^ danes, če so potisnjeni ob zid, 'Vn,ka, ki grmi proti pripravljeni p^sipisati \-sako po- ------- prodaja1 r,dlK». Ukoj drugi dan pa , ! marijo, kako in kje bi jo kršili. 5000 imigrantov j aretiranih na Rumunskem Druge aretacije v Avstriji in na Ogrskem—posledica atentata na Aleksandra London, 15. nov. — Vesti it centralne in južnovzhodne Evrope se glase, da je bilo včeraj aretiranih na tisoče inozemcev, večinoma političnih beguncev, v Avstriji, Ogrski, Rumuniji in Bolgariji. Masne aretacije so bile izvršene na pritisk Francije, ki še vedno preiskuje široko razpredeno omrežje zarote, katere rezultat je bil umor jugoslovanskega kralja Aleksandra v Mar-seju pred enim mesecem. Kakor javljajo iz Pariza, je francoska policija do danes ugotovi; la, da je 72 oseb direktno zapletenih v ta umor in obenem umor francoskega zunanjega ministra Barthoua. Najštevilnejše - aretacije ■ so bile v Rumuniji in Bolgariji. Na Rumunskem je bilo prijetih o-krog 5000 oseb in samo v Bukarešti 3000, med katerimi je 600 žensk. Bila je^Ifajvečja gonja na ljudi v zgodovini te dežele in sodelovala je vojaška garniiija. Kakor bi odrezal je opoldne prenehal ves promet v mestu in policija je navalila v stanovanja in glavne stane vseh inozemskih organizacij ter polovila vse, ki so bili tamkaj. Prijeli so veliko število Hrvatov in macedonskih Bolgarov. Pri tem navalu je padlo |kj1I-ciji v roke mnogo navadnih zločincev — ki so se doslej znali dobro skrivati — in špekulantov, ki tržijo s tujo valuto na takozvani 'črni borzi". Sov jet i zgrade največji zdravstveni center na' svetu Moskva, 15. nov.—-Sovjetslca" vlada je sklenila, da zgradi zdra vilni zavod, ki bo največji na svetu. V ta namen je dala tisoč akrov sveta v Srebrnem gozdu v okolici Moskve in na tem zem ljušču bo postavila zgradbe, ce lo mesto zavodov: klinik, bolnišnic, raziskovalnih laboratori jev itd., ki bodo pod vodstvom in v oskrbi najboljših ruskih zdravnikov. Načrte za to skupi no zavodov so že izdelali in pri tem delu so sodelovali tudi eks perti iz Amerike. Pivovarnftkl delavci se brsnijo razkosanju unije Walla Walla, Wash. — Spor med unijo pivovarniških delavcev in unijo voznikov je priše že tako daleč, da je šla prva na sodišče, kjer je dobila trajm injunkcijo proti Northwestern Brewery kompaniji, s katero j prepoveduje prelomitev kolek tivne pogodbe. Ta družba, kakor , vse drugr pivovarn ice, ima pogodbo a pi vovarniško industrijsko unijo za vse delavce. Nedavno je po družbu podpisala pogodbo tud z unijo voznikov in se obvezala da bo skušala pognati v to unij« vse voznike. Injunkcija ji U prepoveduje. Pi vovarniško unijo želijo raz, kosati tri ali Miri druge unije lAFUERUSKlRooseveltovo socialno zi- DELAVCIV MEZD NEM GIBANJU V treh mestih New Jerseyja tali t eva jo zviAanje plač ra 15'. Bavone. N. J. — (FP) — Po šestih mesecih brezuspešnega moledovanja in prerekanja z ravnatelji rafinerij v tem mestu, Bay way ju in Eaglu so delavci sklenili, da se s svojo zahtevo za 16 zvišanje plač o-brnejo direktno na Walterja C. Teagla, predsednika Standard Oil Co. of New Jersey. Do tegs zaključka so prišli na javnem shodu, na katerem je bilo poročano o izjalovi jen ju konferenc, ki so jih imeli s tukajšnjimi predstavniki družbe. Ce bodo pri Teaglu kaj več dosegli, je drugo vprašanje. Delavci so namreč organizirani v nekakšni kompanijski uniji, ki je nekoliko bolj neodviena od bossov kakor je to običaj. Vendar je pa toliko plehka, da sej iKjsai do zdaj niso resno zmenili za to zahtevo za zvišanje in so delavce vlekli šest mesecev za nos. V tukajšnjih rafinerijah vodi agitacijo tudi unija oljnih delavcev, toda do -¿daj brez večjega uspeha. Delavci imajo pa precej dobro statistično organizacijo, ki je zbrala podatke o zvišanju cen. Zahtevo za zvišanje plač opirajo na te podatke. Ravnatelji rafinerij so na zadnji konferenci z delavskimi zastopniki predlagali, naj se ta statistika predloži vladnemu delavskemu odboru v pregled, kar bi pomenilo novo zavlačevanje in manevriranje. Delavci so to odklonili. Raj bodo storili, če tudi pri Teaglu naletijo na enak sentiment, najbrž še sami niso na jasnem. Na zadnjem shodu so nekateri delavci priporočali "a-gresivno akcijo", prevladalo je pa mišljenje, da je treba prej izčrpati vse vire pogojanja s predstavniki družbe. varovanja bo tonka mroža Predsednik je povedal zborovilcem v Wanhingtonu, da finance za zavarovanje zoper brezposelnost morajo priti iz prispevkov, ne iz davkov. Ogreva se za kooperativno federalno-driavno skemo. Starostno in bolezensko zavarovanje bo fte počakalo Ameriški hrvaški "aHaš" ptoiRlI v Italijo Newyorika polki J* J« I""1« logo, da ga aretira, toda mot jo je ukanll New York.—Dr. Branimlr Je-lič, hrvaški "ustaš", ki je v zve-zi z dr. Ante Paveličem in kateri je zadnje mesece po hrvaških naselbinah v Združenih državah agitiral za neodvisno Hrvatsko, je pred nekaj dnovl srečno zapustil Ameriko in jo pobrisal z italijanskim parnikom v Italijo, kjer se nahaja njegov šef. Dr. Pavelič, ki je zdaj v za poru v Italiji, je bil po Izpoved ha h treh ali štirih Hrvatov, ki so jih prijeli v Franciji, vodja teroristične organizacije, katera je obsodila kralja Aleksandra na smrt in katere član, Vladimir Georgijev Oernozemski, ga je ustrelil zadnji mesec v fran coskem pristaniščnem mestu Murseillesu. Dr. Branimlr Jelič je bil Paveličev emlsar v Ameriki. Newyorška policija je na prošnjo francoske policije imela nalogo, da Joliča aretira in ga pošlje v Francijo, toda dr. Jelič je policiji zmešal račune. Vpisal se zs potniku na nekem par-niku a avojim pravim imenom, odpotoval pa je nekaj dni prej z italijanskim parnikom |mk1 drugim imenom. Odpotoval je z o-grskim potnim listom naravnost v Italijo. Skupina sovjetskih kmetov obtožena sabotaže Taškent, USSK, 15. nov. — Petinpetdeset kmetov, ki pride« ujejo bombaž, se nahaja pred sovjetskim sodiščem v Tašken-tu, da so sabotirali določeni pridelek bombaža. Zanemarili so bero in pustili bombaž, da je zgnil na polju, ko je dozorel. Ameriški Nemci v boju proti Hitlerju Cincinnati, O. — "Nemci, na fronto!" Je naslov brošure, katero so izdali prijatelji resnico organizacije ameriških Nemcev; ki se je pridružila antinaeijaki Ligi svobodnih Nemcev. Ta brošura |Kiziva ameriške Nemce, naj v skupni fronti atrnejo svoje vrste In napravijo konce Hit lerjevi propagandi v Ameriki predvsem v nemških kolonijah, kjer je Hitler v zadnjem I« tu in po) zbral mnogo privržencev, NaraAčanje brezponelnimli v Clevelandu Cleveland. — Iz poročila tu kajšnje trgovske zbornice za ok-l I****»» meti mlajšo generacijo tober je razvidno, da Je v Cle-| velandu vedno manj dela. Upo- Hitlerjeva beseda Je najvUJI *a depost se je v oktobru znižala skoraj za pol odstotka, v primeri z avgustom pa nad štiri procente — 4.2. ki ao od Ameriške delavske federacije na lanski in letošnji konvenciji dobile jurisdikcijo nsd vozniki, obratnimi Inženirji in oljarji, katere skušajo vzeti uniji pivovarniških delavcev, taFmmmam kon v Nemčiji! Berlin, 15. nov. — General Herman Goerlng, pruski premier, je dejal te dni v svojem govoru pred akademijo nemškega plava, da edini zakon v Nemčiji, ki danes kaj šteje in velja, Je odredba "flrerja" Hitlerja. Hitlerjeva beseda je najvišja JuatUa v Nemčiji — vae drugo ni nič . . . Katoliški rojaki, ki "J" izhodišča svojemu ' vprašujejo, kakšen ka-j«* to, ki za meta va h p «a kandidata in agiti-;^ Juda. Naj jim to pojasni , r,ka^ki Slovenec sam. To "fma zadeva, naša ni. Mi Waahington, D. C.. 15. nov.— Predsednik Rooaovelt je sinoči očrtal svoj program socialnega zavarovanja, ki ga predloži kongresu v prihodnjem januarju. Govoril je v Bell hiši članom konference za socialno in ekonomsko varnost, ki je iborovala Čet dan v raznih hotelih. Le lt-brana skupina delegatov te konference je obisksla predsednika, da sliši njegovo mnenje. V Rooaeveltovem načrtu ni nič radikalnega, Rekel je, da aava-rovanje proti bretpoaelnoatl mora biti financirano a prispe v-ki, ne t davki, mora biti na "zdravi podlagi" in ne ame biti "dola"; tavarovanje ne sme biti v nobeni tveti t dobrodelnostjo. Poaameine države imajo pravico, da al aame itberejo formo tega tavarovanja, toda denarni skladi vseh drtav ta to tavarovanje morajo biti pod kontrolo federalne vlade. Fondi bretpo-selnostnega tavarovanja morajo biti pod centralno upravo. Skratka vea ta projekt mora biti kooperativnega federalno-dr-tavnega značaja. Predaednlk so ni spustil v podrobnosti svojega načrta, dejal pa je, da se mu dopade Wagnsr-Lewlspy načrt la prejšnjega kongresa, ki dnjoča, da federalna vlada naloii petodstotni davek ns komercialna rnetdna it-plačila in države, ki aprejniejo zakon bretpoaelnoatnega tavarovanja, dobe iMtvračilo tega davka. Glede ataroatnegu In boleten-skega zavarovanja Je rekel Roo-sevelt, da ae mu zdi, da čaa še ni prišel za to, dasi Je dobro in IKitrebno. To se pravi, da federalna vlada se ta enkrat še ne bo |a*Čaln s to vrsto tavarovanja, rada pa vidi, če |Miaametna države poskusijo. Rooaeveltova priporočila ao v večjem ali manjšem konfliktu s sugestijami, ki ao jih navedli delegatje v avojih skupinah. Na primer rellfnl administrator Hopkins je izjavil, da bretpoael-noatno zavarovanje mora alone-ti na davkih na visoke dohodke, ker druge |M>ti ni. Ti davki morajo biti radikalno zvišani. Vsak zakon, ki Im> sprejet, mora uklju-čiti deset milijonov brezposelnih delavcev, ki so danes brez zaslužka In večinoma na relifu, drugače zakon ne bo vreden nič. Istega mnenja je bil newyorški župan La Guardia. Zanimiva debata Je bila med zdravniki, ki no ae udeležili kon-ference. Delegatje, ki so zastopali Ameriško zvezo zdravnikov, so poudarjali, da lajiki morajo držali roki« proč «al medicini' in vsaka migestlja o so*vetovalne. Ka odbora /.a socialno zavarovanje, in Jf neusmiljeno; napadal kolege pri Ameriški zdravniški zvezi. K«'kel Je med drugim: "Ml am«ri*ki zdravniki smo da-n*a na zatožni klopi kol izkoriščevalci in oderuhi, In če se ne operemo, na* Is» ameriško ljudstvo obrusilo — in zaslužili I Mirno imako oIimmIImi. Bolni reveži, ki nimsjo dohislkov, ne morejo plaCati naših cen in mi ne storimo nič z«nje. Kako ae bo-zagovarjali ?" rno '•»•nem ne M a «na piketna akcija *ta%kuj«čih tekotllsih dela%rei v 1'aterMHtu, S, J. K on fi*rewe ne Je udeležilo O-Ikrog :UH» delegatov iz vseh kra- j jev Amerike. EtûlXHl PROS VETA THE ENLIGHTENMENT •LA0ILO IN LA»T*IWA SLOVEMSO NAKOUNC PODfOlNE JBDMOTS Organ 0t mmá r«Ui.k«d NfttiMUJ MMMfU br Um tUcUi/ Marofnina: u zdrttuo* drU»« (ÍMNM Ckt-M.l in Ktuio M H m kW. UM «• P* bu (l io M í«irt i»t« : M Chica*» la CUw r m u mw Ut». m » m P«1 mMt*o M .00. Subscription rataa i for U»« UilM (oui (•leapt Chieaeo) and Canad« M M #ar rw, d»ic«cu and CUM» H-M ear r*», fmte» awjalrtaa M M P** r»' Om ufUwsr |w 4oco»oru lUfcopM M M AdvrrtUing r.laa on a«r.«aM»l.—IU»»-•crlpta will not ba raturnad NmIov m m«. U/ im« *Uk a UaUnai pb08veta ___ tMT-M u. UwiMU rn—p» Domač drobiž Slovenec izvoljen v Minnesoti Ely, Minn.—Joseph Verant je bil zadnji teden izvoljen za o-krajnega komisarja Imel je dva protikandidata, Šveda in Hnca. Verant je dobil 2100 glasov, Sved 1900 in Finec 1500. Operacija Grand Haven, Mich.—Mary Lempe, blagajnica društva št. 560 SNPJ, je bila zadnje dni o-perirana na nogi in ie se ji obrača na bolje. V škripcih zaradi pijače Calumet, Mich.—Tu je bil a-retiran rojak John Krojačič, ko je prevažal opojno pijačo, od katere ni bil plačan vladni davek. Izpustili so ga proti kavciji. Z njim vred je bil aretiran neki Italijan. Novodobni bablloaoki •tolp Kolu«, ki bi v poldrugem letu zraael pod nebo Pred kratkim, ko so listi poročali, da jti pariški občinski «vet privolil v zgraditev 2000 m visokega stolpa, ki naj bi stal na pariškem ozemlju že ob času prihodnje svetovne razstave, ie je marsikomu zdelo, da gre samo za časnikarsko raco. V resnici pa ne gre za raco, temveč so pari Aki mestni očetje dejansko obravnavali na eni svojih zadnjih sej vprašanje tega gradbenega kolosa in bi ne imeli ničesar pro ti njegovi zgraditvi pod pogojem, da bi država prevzela večji del ogromnih stroškov zanj. Kolikšni bi bili ti stroški, je za se daj ostalo še tajno. Načrti za novodobni babilonski stolp so ie več nego dva meseca do potankosti izdelani, se stavljalo pa jih je sedem inženirjev poldrugo leto. DuAevna očeta kolona sta Lossier in Fau-re du Jaruc, ki uživata kot inženirja za visoke zgradbe svetovni sloves. Stolp bi zgradili iz jeklenega betona In bi obsegal tri ploAčadl s premerom 450 m, vrh bi pa kronala ogromna kupol«. Od spodnje ploAčadi bi vodile 12 km dolge zavoj ne stopnice do vrha. Tako dolgih stopnic tudi Ae niso nikoli zgradili, niti v Ameriki. Promet mod "podzemljem" in zračnimi viAinami velikana bi oskrbovalo nadalje |M't električnih dvigal. KakAnim namenom naj hi rabil ta velikan? Pred vsem govore nekaj o tem, da bo pariAko vojaAko poveljstvo osnovalo na vrhu obrambno postajo zoper letalske napade. Samo ob sebi je umevno, da bi topovi s te viAine bolje opravljali svoje delo nego z nižjih točk, n. pr. z neAtetih stolpov trdnjavskega pasu o« krog Pariza. Toda vojaAkl oziri niso bili e-dini, ki so odločali pri sestavi načrtov. V kupoli nami bo brezžična |>ostaja. dalje vremeno-slovna postaja in svesdarna, ki bo opremljena t najmodernejši-ml teleskopi. Na drugi ploAčadi v vlAini 1500 m hoče pariAka občina osnovati h« na torij, za pljučno bolne, obiskovalci, ki jih bo nedvomno veliko, |ta bodo imeli po vsej priliki dostop Mamo do prve ploAčadi v vlAini 100<> m, kjer se jim Im> pa nudil pravlji-čen razgled čez velemesto in njegovo okolico. Tu. na prvi ploAčadi. bodo tudi rabavlAč*. restors-ni. kavarne, kinematografi In (MMlobna |MMljetja. Razsvetljava Im> rabila v veliki meri reklamnim namenom ta vsakovrstne tvrdke. Kolikor je javnost |m»»i čvna o t<-h stvareh, s«» zdi, da bi trajalo gradbeno delo poldrugo leto. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke It raznih krajev Preveč strank Ateno nasmejal, kar pravijo, da Milwaukee Wis - Čudim se,1 j« tudi idravju koristno. Člani zato ^ vtralm ljudi, ki so zbora bodo namreč vsem oni«, SlSWrcU da odkri- ki ljubijo hum<* kakor tudi* to oovedo zakaj ima ameriško nim, ki so ie po narav radi LTvo toHko političnih bolj slabe volje, uprizorili eno- strank, ki vse stremijo za «nim in istim ciljem. Vse so za odpravo kapitalizma. Do tega vprašanja so mfr pri- dejansko komedijo. Po programu bo seveda kot navadno — prosta zabava s plesom. Godba je najeta za spod- vedle tri platforme ali progra-V in zgornjo dvorano. Torej mi, s katerimi so Ale v boj pred »i bMUvttk poljubno lahko iz-proAlimi volitvami tri delavske brsll Zelo navdušen pevec A, politične stranke. Te so: pro-|Gradišek pa mi je še posebno na gresivna, ki je priAla iz boja uiew povedal, da je naprosil zmagovita, socialistična in" ko- kuharice, da bodo pripravile po-munistlčna. Platforme teh treh leg navadnih jestvin nekaj po-strank so mi prišle v roke nekaj polnoma novega za večerjo. To-dni pred volitvami in vse tri rej čitatelj, ako ti je le mogoče, pazno preči ta I, pa nisem te udeleži, obenem pa povej pri-našel v bistvu nobene razlike. ' jateljem, da jih Prešeren va-Našel pa sem to, ¿e se bi uresni- bi na svoj kon<*rt. čil program prve, druge ali Dvorana SNPJ na 2657 So. tretje, da bi bilo dobro za in- Lawndale ave. bo prihodnjo ne-terese delovnega ljudstva. Cedeljo napolnjena in komur je je to res, kar se čita v teh plat- do užitka in obenem do tega, da formah, bo pokazala bližnja pomaga našim ustanovam, bo bodočnost, ker ljudstvo se je iz-!Prav gotovo 18. novembra po-reklo pri volitvah z veliko veči- poldne žrtvoval par ur kulturno za prvo. Ce so predstavni-1 nim delavcem v spodbudo, same-kom Vri srcu delavski interesi,'mu sebi pa v zabavo. Vsem in jo bodo lahko uresničili. [vsakemu kličem v imenu zbora: Da ima ameriško delavstvo to- Pridite gotovo in ne bo vam žal! PETEK, 16. NOVembr; Mnssolini poljubuje otroke—kakor vsi demagogi!—v otroškem zbirališču, pu bodo ti otroci morali jutri zadeti puške na ramo. . . < Po njegovem a liko pdlitičnih strank, je po mojem mnenju, če se ne motim, krivtffo, ker njihovi voditelji prevesi stremijo za stolčki, poli-tlčnlTtti namreč, na katerih so lahka dela z visokimi plačami, delali interesi so jim pa deveta briga. To se je pokazalo ie v več slučajih. Kajti Če se bi ti voditelji v resnici brigali za delavske interese, ne bi bili razcepljeni v toliko političnih strank, da si kapitalisti od veselja jnanejo roke in naskrivaj smejejo. Bili bi ie davno združeni v eni delavski politični stranki, s katero bi zmagali pri vsakih volitvah in seveda tudi vladali, pa ne bi bilo toliko brezposelnosti in revščine med nami kot je je sedaj. Delavci in farmarji! Strnimo v bodoče vse naše moči v eno politično stranko, pa naj ima ime kakršnokoli, saj ni ime glavno, glavna so načela, katera bi sprejelo delavstvo na velikem John Potokar, naročnik. Naša veselica in moj flfctek Blaine, O. — Društvo Združitev št. 338 SN1PJ priredi veselico ob otvoritvi doma dne 29. novembra, začetek ob 2. popoldne. Zabava se vrši v bivših Sumerjevih prostorih. Vabi se vse cenjeno članstvo iz vse okolice in vsi prijatelji zabave. Posebno se opozarja naše članstvo, da se vsi udeležijo, kajti na seji je bilo sklenjeno, da vsak plača vstopnino, če se veselice udeleži ali ne. Prebitdk gre za dom. Da se bomo vfci skupaj bolj veselo zabavali, pripeljite svoje prijatelje s sel Igrala bo izvrstna godba, ta da bomo lahko vsi plesali. Z delom gre počasi. Rov Lp- dati is starega kraja, kjer se je mudil na obisku *prošlo poletje. Vsem skupaj se naj iskrene je zahvaljujem za postrežbo in prijazni sprejem. Imenovanim družinam čestitam na lepi vzgoji mladine, ki se ne sramuje govoriti svojega materinega jezika. Obžalujem, ker nisem mogla obiskati Gombačevih in Benigerjevih; čas je bil prekratek, zato sprejmite moje iskrene pozdrave. Upam in želim, da boste vsi, ki le morate, posetili našo veselico dne 29. novembra in se z nami veselo zabavali. Mrs. Paula Glogovšek. dni na dva tedna, tako da drti-žine skrbi, kako bodo plačevale društveni asesment. Bomo Vi-E ... i deli kaj bo sedaj, ko so dobili -„n_a^€diem lUhU' demokratje premoč. Rojak Louis Rolih iz PltUrf- ' Spomin na prijeten dogodek Milwakee, Wis. — Da ne bodo irtoje prijateljice v St. Loui-su m\!lile, da sem morda nanje pozabila, jim želim sporočiti, da sem z mojo hčerko srečno prispela v Milwaukee, kjer sva se nastanili pri moji starejši sestri. Nikakor ne morem poza-rain D. Coal Co. obratuje le jk> j biti vašega obiska na moj dom eden ali dva dni v tednu, ali tri pred mojim odhodom, zakar se vam vsem skupaj iskreno za-hValjdjjem. Zelo sem bila presenečena, ko sem prišla domov k bogato obloženi mizi, okrog Ce se bo pa nanovoustanovljena progresivna stranka pokazala za pravo voditeljico delavstva in njegovih interesov, pridružimo se k nji. Joaeph Ule. t burgha, Pa., me je obvestil, da je njegova soproga nevarni Zbolela in se nahaja v bolnišn ci. Brž sem se odpravila tjii; Našla sem jo v slabem stanji^ Sirota čaka v bolnišnici na vrnitev ljubega zdravja. Koncert zbora "Prešeren" Chlcago, III. — Pred par tedni sem nekoliko poagitiral za ude-'Hm ji hitrega okrevanja in 4a leibo na koncertu, ki ga priredi 8e čimprej spet vrne k svoji pevski zbor "Prešeren". Ker pa družini, ki jo težko pričakujejo, ljudje tako radi pozabimo kaj,tako tudi rojaki in prijatelji, smo čitali, se s tem namenom Topla zahvala njeni hčerki Ton- zopet oglasim. ,Kt čki za postrežbo. Pri Rolihovih cert se vrAi v nedeljo, dne ¡sem se sestala s Smrdelovimi; videli se nismo že 21 let. Mrs. Smrdel in mrs. Ujčič sta me spremili v bolnišnico k Roliho-vl, zakar se jima zahvaljujem. Ko sem se mudila na obisku pri prijateljici v bolnišnici, sem tam srečala mojo sošolko mf*. Ello Kovačič iz Exporta, Pa., 'in eni sestri, mrs. Skrlj in mi«, enko. Povabile so me v Export in vabilu sem se z veseljem odzvala. Med temi naprednimi 18. Ukv., v dvorani SNPJ, pri četek ob 3. popoldne. Ker so pevci, večinoma člani društev SNPI in ker s priredbo obenem podpirajo naAo skupno ustanovo, avditorij SNPJ, upam, da bo «p napredni živelj v Chica-gu tf okolici z veseljem priAel in s tem dal navduAe-nja^nim, ki se trudijo, da se slovenska pesem v tujini razlega tudi v znanstvenem slogu. Sico cert sodbo. Udeležencem je poleg ker nisem mogla ostati pevskih in glasbenih točk zago- delj časa. Aleksander Ci i iji IÍh pa s tem, da posetite kon-| rojakinjami se človek res po-ami uživate in napravite čuti imenitno. Obžalujem pa, ri njih krlj je katter^ je bilo lepo število prijateljih, Verjemite, da mi to ostane v'trajnem spominu. Upam, da mi bo tudi dana prilika in vašo prijaznost bom z veseljem vrnila. Mary Rodel, 107. PREDSODEK RIBIČEV Ce ribiča na glas vprašate, ali ribe prijemajo, ti bo takoj dejal 'prst na usta, da se ribe ne bi preplašile. Tolikšna obzirnost pa v resnici ni potrebna, ker govorenje rib prav nič ne moti. Ribe namreč niso samo neme, marveč tudi skoraj popolnoma gluhe ali vsaj močno naglušne, če se hočemo po človeško izraziti. Dojemajo namreč samo zvočne valove, ki se prenašajo neposredno po vodi. Le prav močni zračni tresljaji se prenašajo na vodo s tolikšno jakostjo, da jih lahko slišijo ribe. Ribič se lahko kolikor hoče glaBno razgovarja med lovom, pa ne bo preplašil rib. Nasprotno pa se bodo ribe takoj razbe-žale, če se le nekoliko stresejo tla od tršega koraka, ker se ti tresljaji z veliko jakostjo raz- tovljeno, da se bo vsak prav po- imel marsikaj zanimivega pove-|širjajo tudi po vodi. Dr. Hugo Krkener (na drnni) je ohiakal Ameriko, da ne ponve! u je med Nemčlj« In Mnerlko. Na levi ^ n«rk MowHI. federalni avtatKni kom bar field, magnai kavčuka. r «Sot Ud rtrturw o redni plovbi cepelinot in P. W. Uteh- Kako raso kruh Janko Kač Čast bodi in slav« Amonu očetu, ki rast da pienici. Nalije kravi mleka v vime, zaplodi misel v glavi človeka. Življenje nam siplje z odprto dlanjo iz veka na veke. (Stara egipčanska himna solneu>) Ko je stopil v sivi davnini prvi človek — kdo bo povedal kdaj, kako in odkod? — na našo zemljo, padel je na obraz pred silno svetlobo in častil edinega boga, Sonce. Daleč pa je bito sonce, zemlja pred nosom. OČi so se tudi bale žarkovitega sonca, zato so se usesale v zemljo. Sonce je bilo tajna, zemlja resničnost. Saj je dala človeku vode in sence, sadov in živali v izobilju, da si je tešil glad in o-deval telo pred mrazom. Mater je imenoval človek zemljo in se je tako zamaknil vanjo, da je povsem pozabil na očeta sonce. Pravkar seje kmet pšenico. Ce ga vprašate, odkod bo zrasla, vam bo rekel: "Iz zemlje!" Tako bo tudi marsikateri izobraženec odgovoril na to vprašanje. Pa vendar je to naziranje prav pogrešno. Že davno je dognala znanost, da zrasejo vsi sadeži naše zemlje po veliki veČini iz zraka, vode in sonca. Kakor je za ljudi resničen izrek: Od zraka ni mogoče živeti, vendar je rastlinam zrak glavna hrana. A ne ves zrak, temveč samo del njega in sicer prav neznatni del, ki mu pravimo ogljikova kislina ali na kratko CO* služi rastlinam za hrano. V 100 hI zraka je tega plina komaj 2 litra. Kako pa dosežemo, da je pšenično zrno v resnici nastalo iz zraka? Zažgimo 100"kg pšenice, pa bomo videli, da nam o-stane le 10 kg pepela od vsega stota pšenice. Od teh 10 kg pepela je dobila pšenica iz zemlje le kakšnih 5 kg. Poizkusi so pokazali, da dobi rastlina približno polovico svoje gmote v obliki ogljika iz zraka, ostalih 40 odstotkov pa dobi od vode. Vse to pa se izvrši le*v zelenem listu žive rastline pod vplivom sončne sile. Sonce je pravir vsega življenja. Njegova svetloba daje vsemu svetu toploto in združuje mrtve stvari v živež in rastež vsaki živini: rastlini, živali in človeku. Ko pade prva zarja jutra na zeleno listje, prične o-brat najmanjših tovarn — rast linskih celic. Prav nič niso podobne našim delavnicam iz betona in opeke. Pa kako majhne so! Najmanjše dosežejo komaj 15 milijontink milimetra, celo največje, kar smo jih doslej našli, so prave igračke, 25c cm dolge in nekaj milimetrov debele. Ime celica ali stanica je prav nesrečno izbrano, saj nam vsiljuje napačno predstavo, da so celice stene. Niso pa celice le stene, saj jih mnogo celic niti nima. Celica je vsebina, vidne stene so le del cfllce, kakor ni n< CM odprt ovčji melr ovca, temveč kar smo iz njega izluščili, in tovarna in poslopje, temveč stroji in ljudje v njem. Kaj pa je potemtakem celica? Celica Je skupek v vodi raztopljenih in razdrobljenih rudninskih snovi, ki so spojene v živo bitje — živ (protoplacma). Kakor vsako podjetje, ima tudi rastlinska celica ravnatelja, jedro, ki skrbi, da podjetje uspeva in snuje, ko je čas, nove podružnice. Prav kakor je treba za ravnatelja braženega človeka, je tudi ji celice sestavljeno iz žiahtn snovi kakor ostala živ. K« pa počelo ravnateljstvo s * ko dobro urejeno tovarno, i ne imelo delavcev, ki streže plavih jopičih strojem. Tud lica ima polno takih delava zelenih oblekah, ki ßo razde v skupinah po vsej celici in praVimo klorofilna zrnca naše bi jim rekli zelena zrnc sestoje iz zelenega barvila rofila. Se preden nastane dan, j« pripravljeno v celici. Vodi na mestu, naprave za pret nje glavne sirovine za rastlii hrano zraka, katerim prai reže, se odprejo, da bodo si iz zraka ogljikovo kislino, varna čaka le na signal, da čne obratovati. Ta .signa jutranja zarja. Sončni ž pade na zeleni list in pri pogonsko moč celici. Zelen lavci se zganejo in pričnejt no razbijati trdno spojeni ogljikove kisline od ogrljika. ta sproščeni ogljik brzo z\< s pripravljeno vodo in sice; ko, da daj9 šestim delom ü ka šest delov vode in nastan ko sladkor, ki ga kupit i r na čez dan, kamor ga le i prav do najtanjših kori Kisik, ki odpade pri deli mora takoj iz celic, da nazaj k ogljiku. Ves dan d neutrudljivi zeleni delavci prestanka prav do mraka, pa leže noč na zemljo, pa ne rastlina iz sladkornih vodo in v rastlinah ostane na sestavina pAeničnepa škrob. Ko je rastlina do k zgrajena in začne cve.^ti, je tok sladkorja obrnjen v cve preskrbi hrano v obliki »k za potomce. Iz zemlje vz rastlina le prav malo snovi, kor smo že zgoraj rekli, da t ri iz teh prstenin (kalija, a fosforja, magnezija, kreme železa, žvepla) zametek u je potomce, ki jih varno pold obilno zalogo škroba. To liij varno odene z rjavo odejo, I pravimo, kadar jo mlinar i s pšeničntfca zrna, otrobi. Tako rase kruh iz zraka,« in sonca, zastonj, le 5 odsto! prstenin da zemlja, dokler spočita prav tako zastonj, smo potegnili meje in poftl mejnike pred njivami, pa n kmet vračati zemlji kak*ne odstotke. Ni je cenejše tovl od rastline, ki da sama *k< vse sirovine. Zastonj !>i kruh, če bi Ae kmet podaril i je delo in polja. Večina ljudi, usmrčenih od f tričnega toka. se lahko »>i New York.—'Prof. W. B. J venhoven z univerze Johnr « kins je izjavil zadnje dni, da čina ljudi, ki so elektrokutir umre po nepotrebnem, s znanost jih lahko te dane« vi. Vsi slučaji smrti z <•! k nim tokom, pri kadrih mrtvi živce pljuč m srra. oži vi j i vi. Izj«ma je k- ta»J električni tok prodre m-w in uniči možganske celiee. slučajih je *mrt trajna. Ali me Mladinski u« .u To je poAl ki ga «a mal drn^ U svojcem f *>»°Tln* (ko je Hitler "znižal" brezpo- ŽažaHn kot Ušm pvke selnost v Nemčiji -orofilo Scott» Nm- upa odpreti ust," je nacij« la-■ idmlu. ki «a je do- vrnil nemški delavec. "Pa pu-' " stimo to. Vzemimo katerokoli » Nemilj« Nteii®__- -jj Belgija- - — , trvtiega razreda nas Sedelo šest potni- Peljali smo se , Bruslju. Dokler «oni i kal proti meji, je imel Kesedo neki nacu, ki se lotiloprerojenju Nem-vrlinah "fuehrerja ah iz Kolina se je L (Hitlerja), o boljši bo-2 ki je z nacijskim reži-^ijala Nemcem ter o ve-Sciji brezposelnosti. __ IJarjal mu ni nih$e razen osebe (Nearinga). Ker so It Številke o brezposelnosti k manj znane, sem mu sta-L vprašanja, na katera ■vorni nacij odgovarjal in pjeval s sigurnostjo velike ritete. Her nismo prekoračili me-. Mš nacijski sopotnik iz-| vse prednosti in pravice lelja". Ali komaj pa smo | tez mejo v Belgijo, se je ¿1 neki drugi potnik, neki |i delavec, ki ni od Kolina gje izpregovoril besedice. jaz vem nekaj o tem knju, in sedaj, ko ni več fyx> držati jezika za zob-1 klim tudi jaz nekaj pove; »K je oglasil dotlej obli in nemi nemški delavec, (povedal je res marsikaj, tri o nemški brezposelnosti ipdnoma obvladal in tudi I mu je gladko tekel. Naj-je povedal, da Hitlerjev l ne uključuje tistih oseb brezposelne, ki pridejo z I na privatno relifno listo, (liso všteti tisoči in tisoči | fantje, katere je Hitler II ia eno leto iz mest k pri-bu delu v lakozvane delt kempe, ki do neke meje joimeriškim kempam CCC, lfantje v njih prejemajo le ilcaj grošev na teden. Mno-h je Hitler poslal tudi kme-»kjer delajo za hrano, za p kmetje prejmejo od vla-Ikodnino. Vsi ti stotisoči Igposelni v pravem pome-bede. oziroma zaposleni, a izaslužka. fino zvišanje v uposlenosti, udarjal nemški delavec, je iti v povečanju armade in iridelu v municijskih tovar- sdnjih dveh letih, odkar je ^ prišel na krmilo, faktič-ftdukcija brezi)oselnosti v fcji in trgovini ne znaša milijona. Ob nastopu Njeveja režima je bilo v ®ji okrog šest milijonov «finih. i) analizi ni mogel ugovar-liti naš nacijski sopotnik. P temu je nemški delavec i na bolje m kakor je bil i" je pričel ugovarjati svo- l nasprotniku. k na "bol jem! Kako more skupino delavcev si izbereš _ na primer rudarje v Porurju." "Dobro! Ali se tem rudarjem ne godi bolje pod sedanjim režimom kakor prej?" je vztrajal nacij. Pričela sta argumentirati o razmerah porurskih rudarjev, točko za točko. Iz njunih argumentov je bilo razvidno, če rudar stalno dela, znaša njegov mesečni zaslužek okrog 90 mark ($22.50). Od tega mora prispevati za brezposelnostno, starostno in bolniško zavarovanje ter za nacijsko "delavsko fronto" okrog 15 mark ($3.75). Najmanj toliko mora plačati za stanarino. Ostane mu 60 mark ($15), s katerimi naj preživi in oblači sebe in družino ves mesec. Končno sta argumentirala, da je srečna družina rudarja, ki si more nabaviti margarina ali umetnega masla, dočim je meso na njih mizah, in še tedaj najslabše, velika redkost. Njih navadna hrana je krompir, močnik in kruh. "In kako se ta zaslužek ujema s plačo iz leta 1930-1931?" je pobaral delavec Hitlerjevega fašista, ki ni mogel tajiti, da znaša skoraj polovico manj. Poleg tega je narasla tudi draginja, posebno v zadnjih par mesecih. Plače gredo navzdol, cene se pa dvigajo. Nemškemu delavstvu ne preostaja nič drugega kakor ekonomsko suženjstvo, je zaključil nacijev nasprotnik. In kdor odpre usta, da bi protestiral, ga takoj zagrabijo in vržejo v koncentracijsko taborišča. Ce ima družino, je ta prepuščena stradanju. "Koliko na boljem so pa delavci v Moskvi?" se je fašist skušal izviti iz zagate. "Pustiva Moskvo pri miru," je dobil odgovor. "Midva ne govoriva o Rusiji, sploh so pa tam sposobni se brigati za svoje zadeve. Midva govoriva o Nemčiji in o nemških delavcih — o njih padajočem življenjskem standardu, naraščajoči industrijski sužnosti in o izgubi vseh svojih organizacij, sploh vsakega obrambnega sredstva — razen podzemskega revolucionarnega dela." Na to ni nacijski sopotnik ničesar odgovoril. Sploh ni imel odgovora. In ko je vlak zapeljal na postajo v Bruslju, se je nemški delavec obrnil do svojih sopotnikov z značilnimi poslovilnimi besedami: "Vsekakor sem zdaj v tujini, kjer lahko govorim. Tudi imamo dosti povedati." Živali, ki nadomeščajo cem kanarčke Japon- V velikem koncertu narave sodelujejo tudi žuželke kot vnete godbenice. "Petje" čričkov nam je vsem znano, a tudi druge žuželke so sposobne raznih glasov, ki jih proizvajajo bodisi s stresijaji svojih kril med poletom, deloma s posebnimi organi, ki so se jim v ta namen razvili na kakšnem delu telesu. I Tudi pri nas se dobe ljudje, ki "redijo" čričke v majhnih kletkah doma, da jim pojejo. Ta šport pa je posebno razvit na Japonskem, kjer pojoče žuželke v hiši naravnost nadomeščajo naše kanarčke in druge ptice pevke. V Toki ju so posebne trgovine, ki se pečajo s prodajo pojočih žuželk na debelo. Te trgovine pošiljajo na cesto potujoče prodajalce z majhnimi bambusovimi kletkami, v knte-rih so zaprte drobne pevke. Ti prodajalci imajo včasi prav dober dnevni zaslužek. Žuželke sicer malo stanejo, a zato ne žive dolgo in jih morajo ljudje kupovati vedno znova. Najrajši imajo Japonci v vlogi naših čričkov navadno kobilico in kobilico selivko ter še nekatere druge žuželke, dočim se za čričke same ne zanimajo. Te žuželke redijo kakor svilode z največjo skrbjo. Nabirajo jih običajno v septembru na polju, preden ležejo svoja jajca in jih hranijo v steklenih posodah. Samica pogine skoraj neposredno potem, ko izleže jajca, jajca pa hranijo v temperaturi do 80 stop. Mladiči se izvalijo v marcu. Od 100 jajc dobe povprečno 90 mladičev, polovica jih je pa samic, ki niso uporabne in jih ne redijo dalje. Samo samci pojejo. Takšen pevec živi samo 4 do 5 tednov, nakar ga je treba nadomestiti novim. DVAKRAT NAVIDEZNO MRTEV Vesli ii Jijpslivljt Zakonski pogovor "Zakaj se prav za prav srdiš name ?» "Pozabila sem že — toda cd ** boljem človek, ki se ne j pustim ti prav gotovo ne." V Harbinu je neki kitajski družini umrl sinček in potrti starši so pripravili vse ta pogreb. Ko so se pa tretjega dne vrnili z neke poti domov, so obstali na pragu s odprtimi usti. Sinček, ki bi moral biti mrtev, se je bil med njihovo odsotnostjo zbudil, splesal je s postelje in se je na tleh zabaval s svojimi igračkami. Srečni starši so se zadovoljili s izjavo zdravnika, da je bil mali pač samo navi-desno mrtev. Kratko potem pa je otrok znova zapri oči v smrti podobnem spanju. Sedaj so ga zdravniki zelo previdno preiskali, a so morali isjaviti, da je nedvomno mrtev. Starši tej ugotovitvi niso hoteli prav verjeti in niso na noben način dopustili, da bi truplo zagrebli. Ko se pa otrok tretji dan še vedno ni prebudil, se je dal oče toliko pregovoriti, da bi krsto zaprli le narahlo in ne zasuli s prstjo. Petega dne je neki pastir, ki ga je pot vodila mimo odprte jame, radovedno dvignil pokrov. Tedaj je mali "mrtvec" v drugič iztegnil svo je roke proti njemu. Seveda ga je pastir takoj rešil iz njegove-» ga neudobnega položaja. Otrok od tedaj ni več "umrl", njegovo zdravje je izborno, starši so pa trdno odločeni, da ga ne dado makar cele mesece iz hiše, če bi ga spet prijelo, da bi umrl. Za zelo redki primer se zanimajo tudi znanstveniki, pa mu doslej ne vedo pojasnila. [Stewart« lirai!» Podporna Jidiotl 2 IT. M 1*57-5» ft*. Laaadelc Ava» Chkaga, HL Tel. RaekweJ. 4tM GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODSEK: VINCENT CAIN KAK. predeedaik.., .»657 8. Laamdale A*».. Chicago, IU. FR$D A. VIDKR, gl. tajnik.........1667 t». Lawndalo A*«., Chicago, 111 LAWRENCE CRAplSMEK, Uj.bol.txkl. 11657 8. Lewndale Avt., Chic««©. Iii JOHN VOGRICH. gl. blagajnik......<667 S. Lewndale A v*., Chicago, III Fl LIP GODINA, upravitelj glasila... .«657 S. Uwndale Ave, Chicago, 111 JOHN KOLEK, urednik giaaile......»657 8. Lewndale A»«., Chicago. Ill odborniki: FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......»M E. 74th St.. Cleveland. «*! » eeiUtoie r VSAK IMA SVOJ OKUS t«i>r*U*< P"-' »"nji, ki mi Mil utihotapljeni v Ameriko z lihotapri mi prejeli $1000 za vaakega Kitajca. '»'Iitnih Kitajcev, ki jo kaže »lika. no «»Ali "krito Ne* Jrraeyju. Brata je zabodel Ptuj, 3. novembra. — Brata Potočnik Franc in Ludvifc( Ptujske gore sta se mudila te dni na sedmini pri posestnici Tereziji Avguštinovi na Ptujski gori, kamor je prišlo tudi več fantov iz PodloŽa. Med fanti je nastal prepir, kgteremu sta se oba brata Potočnika izognila in odšla domov. Prišedši domov se je Franc Potočnik oborožil s ku hinjskim nožem hoteč iti nad fante, da ž njimi obračuni. Brat Ludvik mu je to zabranil in ga začel miriti. Pri tem pa je Franc Potegnil svoj žepni nož in ga za sadil bratu Ludviku v levo stran prsi tik pod srcem. Ludvik se je ves krvav zgrudil na tla in obležal nezavesten, v kakršnem stanju so ga našli tudi njegovi starši, ki so takoj poklicali zdravnika, da je ranjencu nudil prvo pomoč ter odredil prevoz v ptujsko bolnišnico. Smrtna nesreča pri Domžalah Domžale, 3. novembra. — Na cesti blizu Domžal se je te dni pripetila tragična nesreča, katere žrtev Je postal 21 letni brezposelni delavec K. Janežič, stanujoč v Domžalah. Kant je privozil s kolesom po poljski po ti in je precej naglo zavil na glavno cesto prav v hipu, ko je pridrvel mimo neki avtomobil. Šofer ni mogel več ustaviti In avtomobil je treščil v kolesarja, ki je od letel več metrov in ves okrvavljen obležal. Bil je takoj nezavesten. Na pomoč so pozvali reševalce iz Ljubljane, ko pa je prihitel reševalni avtomobil, je bil nt-srečni mladenič že mr-tev. * Neznan KamomorPec na Golovcu Dne 3. nov. so našli izj*r«ha-jalcl na Golovcu okrog 56 let fttarega, precej slabo oblečenega mofkega, ki je ležal na tleh In ¡imel okrog vratu ovit« vrvico. Očividno gre za samomor, p« katerem pa je neznanec padel z I drevesa. Pri sebi ni Imel nlka kih listin. Orožniki Iz ftt.-^j* vasi so dali prepeljati neznanca v mrtvašnico v fttepanjl vati.. V gledališču "Zakaj pa tako navdušeno ploskate? Saj ste vso predstavo prespali "Ra\ no zato! Ze trt dni f* tri noči nlm m zatisnil očesa. Rečem vam. ta drama je Imenitna Bolj. ša od najboljšega veronaia!" Ze v Evropi se posamezni narodi močno razlikujejo med seboj po svojih jedeh in okusih. Izvenevropska ljudstva pa si privoščijo jedi, ki so nam naravnost nerazumljive. Najbolj znana je le kitajska kuhinja, čeprav se more le ma-lokateri Evropec ponašati, da je ie jedel plavuti morskih volkov in lastavičja gnezda. Na Južnem Kitajskem jedo celo pečene podgane in gnila jajca. Korejci imajo radi morsko favno, morske pajke, morske valje, a tudi morsko travo, ki vsebuje mnogo joda in je baje zelo zdrava. Sibirski nomadi jedo mah, a ne svežega, temveč tistega, ki ga je severni jelen že na pol prežvečil In prebavil v svojem že lodcu. Ce zakoljejo severnega jelena, skuhajo najprvo vsebino njegovega Želodca In jo pojedo kot posebno slaščico. Neki drugi azijski rod si pripravlja omamno pijačo iz muš-nic. Ker te gobe v njegovih krajih ne rasejo, si jih dobiva v zameno za kože. Samoanci pije- riHi s*!** VM »Um <1 nwi ■ mili»"«'"" ni rarrotos »m« virïaiam pJHI ael panje* e» J*e OflNbe. »t* ï ilirtl vel DOPISI la 4—1 aU, ummmOa, nIM, •w*4>Im la «M «M, »•il.. Mart* aaj m »rtilte ee -fPWSVSTO," Ml S. Uwa4* A~ NOTI I OMtNHRI r*wi>taHi>i h All rmläeawe el »aaaft*. m im! mmbi« » m "raosvito," mii a u Um 6eem onto* *nm te MMi pMiÉÉB^t ii^iii i^i || à liil»a< MnvMralae k*e«a »a4 «Mi b * m4 A**h CWflae*. IU. toMlU riweM te aSévMMl H m __ lt«tun tâ «M Urn$m 6mU te eá»—4 to Ite a«*toM rtauMlal Mttoc H*f Ite |«fMMI«a W cibiWMí wawaâae S» w«4i «I •I Ite SmH •! S«»wttoM* tfUlaU aa4 inmii afeteM te CmmmIM«* (I la fml to Jata OaHto, akalnaaa. Ja4Mal jo ob svečanih prilikah pijačo, ki si jo pripravljajo iz nekih kb^e-nin. Te korenine njihova dekleta cele ure ivečejo in pUuvhjo potem v skledo. Ta n«apetltna kaša zavre, pri Čemer nastaja alkohol. Maji v Srednji Artišrl-ki jedo kačje pečenke v omaki is črvov, krokodilje zrezke s hrošči in pečene kobilic». To Ji-pa silno majhen d»l vseh tistih čudovitih stvari, ki Jih človeštvo zmore spraviti v svoj želodec. Ä Noeiova barka Neki gospod, ki je hotel biti zmeraj duhovit, Je prišel do mo-stiča, ki ^odi na ladjo. Pa je vprašal monnarja, ki je stal v v bližini: "No, ali je Noetova barka že polna?" "Že," Je potrdil mornar, "samo osel nam še manjka. Kar naprej, goapod." 'JU v-*- r 1 ■ HI NA IRANCK tOHS I«._ Naročite Mladinski list, naj boljftl mesečnik M slovanske mladino! VSEZlVLJENSKO ŽELODČNO ZDRAVILO "PottavlUe, Pa., Fali, 14, 1U55.-Jsi eem vlival ne mojem domu TRINERJEVO GRENKO VINO vsr moje ftlvljanj«, kar Je Isredno do-hro ee »dre v j«. Johtt Ondrua." A ko ee počutita anidenim, trpite veleti ta* prtnke, alabega apvtite, plimiv, glavobolov, Trinerjevo grenku vino oil-»ti 'va4 »ialam, it« prijasni ne^in In vam povrne velo etiergiju, 45 let do« brege s»»lutni«gN pri»n»nje. V veeb lekarnah. Joe. Triner Corp., I »M M. Aehlend Ava., Chicego, III, Kupil» »i ga elaklaiiittt te dana»! (Adv.) »1 TAKOJ • In *1 NA MESEC vzpostavi GASTEAM RADIATOR Čudovita ponudba kurjave z plinom za domove, urade ali trgovine,— Mamo za eno aobo ali celo poalopje. dom KonifÁit** mmmomln) nu |«ar«m frarjave na plin A KO ste si« naveličali nadležne kurjave, nakladanja umazanega premoga in odnašanja p<'|*)la ali pa biti brez gorkoU, tedaj je tukaj dobra novica za vas, l^iHtniki poslopij ali najemniki, ki nimajo centralne kurjav« ali oni, katerih prostori mi« dovolj ne segrejo od Ui olisUiječe centralno kurjavi«, se lahko poslužijo velike ugodnosti, katere jim nudi ta plinova kurjava. Za samo 91 neplačila in $1 na mesec vam plinska družba vziiostavi GaaUuuti radiator v vaš dom, urad ali trgovino. Gaateam radiator »e lahko In hitro |Hi«tavi kjerkoli ga želit* imeti. Je zelo enostaven za uporabo, Obrnite zaklopko in nažgiti' pa Imate gorkoto kjer In kolikor Jo hočete. In je tudi čista gorkota NI «a j.! Ni prahu t Ni nesnage! Za vea pojasnila ne obrnit« ua bližnji urad plinske družbe, THE PEOPLES CAS LIGHT ANO COKE COMPANY Cms M 0*Hng I» tvitinn ESOBSETX Oči je imel kalne, uata »o bila «linaata od krvave pene. Zdaj je razumela: mrtev je. In tako je obsedela v blatu, držala je pod roko hčerko kakor sveženj in topo gledala svojega utarega. Rudnik je bil rešen. Z nervozno kretnjo si je stotnik snel čako, ki mu jo je bil presekal kamen, in si jo spet posadil na glavo. Se zmerom je stal bled in negiben pred to nesrečo svojega življenja, vojaki pa so molčali in vnovič nabijali puAke. Na oknu sprejemaliftča sta se pojavila Negrel in Dansaert s prestrašenim obrazom. Za njima je stal Suvarin, na čelu se mu je videla globoka brazda, kakor bi bila v njej izražena njegova fiksna ideja in kakor da grozi. Na drugi strani obzorja, na robu planote je nepremično stal Bonnemort, upira-je se z eno roko na palico, z drugo pa zastiraje »i oči, da bi bolje videl, kako ubijajo njegove. Ranjenci so tulili, oAkropljeni in blatni od luž med črnimi tintnatimi premogovnimi madeži, ki so «e prikazovali izpod umazanih sneženih krp, se mrliči ohlajali v zlomljenih držah. In Kredi teh čisto majhnih človeških teles je počivalo Miftkovo truplo, strašen in žalosten kup mrty£ga mesa. 'StefafrtiPfcil ubit. & zmerom je čakal, sto-ječ kraj Katarine, ki se je zgrudila od utrujenosti in strahu, ko je zaslišal drhteč glas in se stresel. Bil je abbe Ranvier, ki se je vračal od mase in je z dvignjenimi rokami v preroški jezi klical božjo kazen na glave morilcev. Oznanjal je čas pravice, skorajšnje iztrebljenje meščanstva z ognjem iz nebes, kajti njegovi zločini so dosegli mero, ko je dalo pobiti delavce in razdedinjence tega sveta. SEDMI DEL I Streli, ki so padli v Montaouju, bo strahovito odmevali tja do Pariza. Že štiri dni so se vsi opozicijski listi zgražali in polnili prve strani z grozovitimi vestmi: pet in dvajset ranjencev, štirinajst mrtvih, med njimi dva otroka in tri ženske; razen tega so bili še jetniki, Levaque j« postal nekakšen junak, polagali so mu v usta antične veličine, s katerimi naj bi bil odgovarjal preiskovalnemu sodniku. Cesarska vlada, ki je bila zadeta s temi nekaj kroglami naravnost v srce, se je delala, kakor da je v svoji vsegamogočiiosti popolnoma mirna, pa ae še sama ni zavedala, kako težko je ranjena. To je bil le obžalovanja vreden spopad; nekaj se je razbilo v tej črni zemlji, daleč, daleč od pariškega tlaka, kjer se ustvarja javno mnenje. Reč bo kmalu pozabljena; rudniška družba je dobila nalog, naj zadevo potlači in naredi konec temu štrajku, ki traja že celo večnost in se pretvarja v socialno nevarnost, Tako so prispeli v sredo zjutraj Montsou trije upravni svetniki rudniške družbe. Mestece, ki se dotlej ni upalo veseliti tega pokola, se je bolnega srca oddahnilo in razveselilo, da je naposled rešeno. Prav zdaj se je vreme obrnilo na bolje, posijalo je solnce, tisto prvo februarsko solnce, ki s svojo toploto ozelenja popke španskega bezga. Odprli so spet vse oknice na ravnateljstvu, zdelo se je, da je prostorno poslopje spet oživelo in vesti, ki so se iirile odtod, so bile kar najugodnejše. Pripovedovali so, da so ti gospodje zelo ginjeni zaradi katastrofe in da so prihiteli, da sprejmejo v očetovsko naročje izgubljene sinove iz kolonij. Zdaj, ko je bila rana že zasekana, brez dvoma globlje, kakor bi bili hoteli, so se kar razmetavali v svojem reševalnem delu in odrejali krasne reči, samo prepozne so bile. Najprej so odslovili Roraince in naredili velikanski hrup, češ, kako «krajno so obzirni do svojih delavcev. Nato ho ukinili vojaško zasedbo rudnikov, ki jih premagani stavkarji niso več ogražali. Pobrigali so hontaja nevadržen!" "Tudi jaz tako mislim." "Izživeti se moram, potovati in svobodno ljubiti. ?.<> celih deset l«'t nosim v srbi gorečo >.«»ljo po brfu!" "Prav. |m skupaj odpotujva! Tudi jaz si ničesar na svetu Ik>1J ne letim." llripavo sc je tasmejal. "Tebi je lahko govoriti. Kaj naj bo pa t mojo ¿««no" "Daj «e vendar iti!" "Moja ima ne t*» nikdar nn ♦o pristala!*' "Pntrm jo pa prisili!" "Ni', popolnoma nemogoče. Ko sva se poročila, sem s svojimi romani komaj toliko zaslužil, da sva se za silo preživela. Dna je bila tista, ki mi je vlivala pogum in me držala po-koncu. Ce sem to, kar danes sem. je v glavnem njena zasluga. Zdaj s«» me seveda oklepa, ker vi«, da ima pravici» do mene." "Ponudi ii veliko vzdrf.evnl-nino." "Odbila jo Ik). Do denarja ji nikoli ni bilo." "Kaj bo* pa potem napravil?" Daniel ni odgovori). Stisnil je zobeln sunkoma dihal. Ko ga je pozorneje pogledala. s<» je zgrozila, tako mrka odločnoat je gorela v njegovih srepih očeh. • Daniel je sedel v svoji delovni sobi. Pred njim in na pisalni mizi je ležal šop popitaiuga papirja. Na ovitku iz močnejša l»ar\ astrga papirja se je pa bral naslov njegovega novega romana. ki ga je prod kratkem začel: "Okrutna igra." Pogretnil je glavo v dlani in ae naslonil na miso. Premišljal i* Daniel je spadal med tistr ro-manopiNco. ki s«» boj* intuicije in jo zato skrbno nadzira 10 V njegovem srcu in v njegovih romanih Je bilo v s« log term m natanko preračunano. Skrbno je zbiral vse, kar se mu je zdelo -važno za njegove namene; pri tem mu je dostikrat pomagala njegova žena kot tajnica. Danes je še napeteje razmišljal. Pisatelj je bil prišel do ene izmed najvažnejših točk svojega romana, kot človek je pa iskal sredstva, dn se odkriža ljubečega bitja, ki mu je bilo napoti. Zdajci se mu je razjasnil o-braz in okruten uarrwn* rpti je legel na drobne ustnice. Našel je! Pred vsem gre za to, da bodö pozneje videli v zločinu samomor. In začeti roman "Okrutna igra" naj bi to domnevo podprl. Daniel je pritisnil na gumb in poklical svojo ženo. Alice je bila nekoč zelo lepa; da. bila je še zdaj, vgllc trudni Ičrtl okoli ustnic in temnim nen-|cam na tre|mlnicah. kadar je 1 zaprla oči: te sence so ¡¿dajale ' solze. Danil ni pogledal svoji f.rtvi v oči. Vprašal je: "Ali bi mi malo pomagala? Nekaj bi mi poiskala." Povedal je Ime nekega časnika. ki ga je imel lepo po številkah urejenega in wuintga v , omari. t Saj v* A, da si v mojem no- vem romanu junakinja sama vzame življenje. Preden se pa zastrupi, sporoči policiji, da poj-de prostovoljno v smrt. Tudi jaz bi potreboval takšno poročilo, nekaj kratkega, verno posnetega po resničnem življenju. Bodi zato tako dobra in poišči v prvem četrtletju lanskega letnika poročilo o samomoru gospa Vernove. Tam boš našla tudi pismo, ki ga je napisala tik pred smrtjo. Kolikor se spomnim, se mi je to pismo zdelo takrat zelo lepo. Ko ga najdeš, ga prosim prepiši, ker ga bom potreboval." "Prav. Ali naj ga spišem na stroj r "Ne, z roko. In še nekaj: podpis kar izpusti, ker je nepotreben." Načrt, ki so ga spočeli Davidovi možgani, je bil vprav peklenski. Nesrečna žena je šla brez besede na delo. Bila je njena smrtna obsodba, in sama jo bo podpisala, ko prepiše one vrstice, ki naj po njenem umoru razbremene morilca. Danielu bo treba samo pokazati ta list, ki ga bo napisala .njegova žena, pa mu nihče ne bo mogel do živega. Potem bo lahko brez skrbi in neovirano živel takšno življenje, ki je po njem tako goreče koprnel. Cez nekaj časa je stopil v knjižnico zraven svoje delovne sobe. Alice je ravno prepisovala ono pismo. Danielov obraz je bil nepro-diren, toda njegova roka je krčevito oklepala ročaj revolverja v žepu. "Ali si končala?" je vprašal. "Da," je tiho rekla Alice. Sklonil se je čeznjo, prebral — in presenečen planil pokon-cu, zakaj prvič v življenju ga je njegova žena nalagala. Samo štiri vrstice so bile napisane na papirju: "Gospod komisar! Ne dol-žite nikogar krivde za mojo smrt. V popolni zavesti si vzamem življenje." In ne glede na Danielova navodila je Alice to izjavo podpi sala s svojim imenom. Izjavo, ki naj Daniela obvaruje slehernega suma. Odrevenel je Daniel, omahnil nazaj in pobesjl glavo. Alice je zdaj izpregovorila in njen glas je komaj slišno drgetal: "Mislila sem, da pač ni treba poiskati ono pismo. Saj bo to, kar sem tu napisala, zadoščalo tvojim nameram!" Daniel je padel svoji ženi pred noge. Lice mu je gorelo v temni rdečici sramu in bolesti. iPritisnil je poljub na belo Ali-Čino roko in neprestano jecljal samo eno besedo: "Odpusti! Odpusti!' Kmet opazi na cesti šoferja, ki se je zaletel z avtom v drevo! ne da bi se mu bilo kaj pripe^ tik>. "Slišite," ga vpraša, "kako pa ustavite, kadar ni nobenega drevesa?" petek, ig. kov Kdo želi dobitek S3 ««•lin, U 4«4,iu TT mÜTiJS^rt a. X, J - " mm. MS lioiXEs. Iowa ten., ist v ojrtuitsr » "•*«• Nubviui lau,," "1"* - "♦"■i«' «u „ tZz,, "t- jsssjs "PIJTE MLEKO" ZA DOBRO ZDRAVJE Pijte kozarec svežega pasteriziranega mleka pri vsakem obedu. Je lahko za prebavo in vam pomaga vzdrževati popolno zdravje. Zdravniki priporočajo vsakemu moškemu in ženski "piti dosti mleka", kajti ta mu dovaja prvine, potrebne za telo, da se počuti najbolje. Naročite ga takoj od svojega mlekarja. Dostavil vam ga bo k vašemu pragu—udoben, ekonomičen način kupovanja. MILK FOUNDATION, Inc. A non-profit organizstion endowed to give out scientific facts on general health. 205 W. Wacker Drive, Chicago AH «marvte „■„ ^ N tka ter« so obrnjen* M Ur. .0 v oblakih, Itd N. ^ n jo hilf« poilji,,. j* , ike dobitke v .otovinTr/^l* kampanjah. Tu jih Jf *-»W.OO; E. Hoxey, in*. Mich.. M,400.0«;W : J Guetafson. ,««,. tCuo7 Z S«U-» tu v.i, pri„L_ < .1000 POSEBEJ * L'Xl tud. ta U*no.t te«. i«^ T, dobukov * v.i kl Home Sivinga H.„kl , Vabljeni a te, d. pr.,!«*, . katerekoli banke v u«, H* itencije. tnrovine. iel«.iik( ür, druibe. iauinikov |„ ^„¡J'J * V'hk" °*'aievalna druib. 1 •KK. n;a™ai» «-Čaj kdo dokaie. da oni ne tböte dolarjev ali „ko £ Zaznamujte obraze, odreüt, ML. tro_*,j pH,te « c,m j obr*»ov d"bili in ul, ■i»li na kak na*in .t. lahko t« teh t böte v dolarjev i„ «otov-ini »2,500.00. Povejte k», l dobitek »2.600.00 .Ii Muick ¡„'.J alov je: Don H.rm.i.f, Pri« u Muine*, Iowa. IVpt. ITfiO Privi starokrajskel po 30c funt. Pošljem ali več v vse kraje v poštnina plačana. Pošlj z naročilom. JOSEPH LESKOV 420 High St., Racim Agitirajte za Prtu Temeljna živila so podlaga obeda V tsdiMlne nhede mor« bili vključene ■a doni i »adis. selen jsve m mleka. Ako »i nsmesto tečne hrane uporabljajo nadomestki, se to kmalu »okste kot nezadoHtno, kar ne je it-kstalo tekom svetovne vojne, ko je vlsda določila omejitve na iivila. I>a*i ie bilo zadontno ob času t>be«ta, je človek kmalu postal lačen. Zdravnik Vam pove kako «e obvarujete prehladov PrnmineMni Mrav.tvent .pMljaltol » ,ete| "»«« » " SeS^li je tre*.!.*»«* ho* "stavno atvar" obvarovat, M PT+Mm.U,. Ha «r i,« Mpfrt. « naj. v«ikrat U.I«), aa4' vaSrten>e mIkm«. (;re narava», , cUbek, o»,.^. N)im 4a>« .M •• »«Hfco upre jo Hi laMi». .trup«, ht »• > ajvWkr«< V,m* l^levm h..I«, ^ aa vas. 4a al «alvarlte rm Vmmim NHOA niNK M kratko Sata. '«Smili uvpeli Na pm >an«a aa e« H..Ur |_____ vtivai« t« v«« an, « ro«« ftm* ufHam vaniHtr - VOS KCII, U NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO «u^r^ srsržrrš.«i-ziz Prosveta stane ca vse enako, sa člane aU nečlane $6.0« u im. 1*1 nino. Ker pa člani U plačajo pri asesmento $1.20 u tednik, m 1 itejo k nsročnini. Torej sedsj ni vsroks, reči, ds je li.( prdr. ?: Z: JJ xl4 itfr0*Vfa.J' TaU I*'tnlns in gotovo Je v mki drui ki bi rad «Ul list vsak dan. Cena listo Prosveto je: Za Zdrui. države in Kanado $6.0$ 1 tednik in................4.80 2 tednika in...............3.60 8 tednike In............... 2.40 4 tednike in..... ......... 1.20 5 tednikov in............. nič Za Evropo Je...............$9.00 Izpolnite spodnji kupon, prlloilte potrebno vsoto dessrja Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki Je vsis lastnin«. Pojssnilo:—Vselej kskor hitro ksteri teh ČIsnov preneha biti a sli če se preseli proč od družine in bo zshtevsl sam avoj list ted moral tisti član iz dotične družine, ki je tako akupno naročena m Prosveto, toMakoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačal vsoto listu Prosvets. Ako tegs ne store, tedsj mors upravniit» datum zs to vsoto nsročniku. Zs Cicero in Chicaro je 1 tednik in........... 2 tedniks in........... S tednike in....... 4 tednike in....... 5 tednikov in...... -- PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndsle Ave., Chicsfs, lil. Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $......j D Ime.........................................Cl. druitvs H.« Naslov ......................................................\ Ustavite tednik in ga pripiiite k moji nsročnini od «ledcčlk ris družine: 2> ............................................Čl. druitvs It..« 8) ............................................Čl. druitvs It. O ............................................čl. druitvs It--. 5) ............................................ČL druitvs H... Mesto ................................Držsvs ................. Nov naročnik ........................... .................... TISKARNA S.N.P 8PREJEMA VSA In v t. I hal Va« tenar .«< oll ta .a »• v tiskartko obrt spadajocaj Tiaka vabila za veielice in shode, vizitnice, < itn J ige, koledarje, letake itd. v glovenukem. brvi »lovaikem, čeikem, nemškem, angleškem ,n VODSTVO TISKARNE APELIRA NA>CU aN.PJ, DA TISKOVINE NARODA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodatvo t «•*»">• Cene smerne, nnijkko delo prre vr.ts Pilita po informacij« »• m,l9f S.N.P.J. PRINTEF 2657-59 SO. LAWNDALE AVEM« Telefon R#ek*ell 4f