MfMTUHmM
Leto III. (X.), štev. 149
Maribor, petek 5. julija 1929
Uhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček, zav. v Ljubljani št, 11.409 Vi»lja mossčno, projeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarifa
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova allca It. 4
0 smernicah šolstva
na Češkoslovaškem je te dni v senatu ČSR češkoslovaški minister prosvete dr. Stefanek pri debati o šolskorefor-mnih zakonskih načrtih podal obsežen ekspozej o programu in direktivah šolstva ter o pripravljenih in nameravanih reformah. Bavil se je s problemi vsake posamezne kategorije šol posebej. Njegova izvajanja so tudi za naše razmere zanimiva in važna, ker so tudi v naši državi v ospredju prosvetne politike vprašanja šolske reforme. Zato ne bo odveč, ako podamo kratko njegove najvažnejše misli:
7 osnovnem šolstvu je najvežnejša reforma uzakonjenje osemletnega šolskega obiska. Za meščanske šole bo obisk četrtega razreda, ki je bil dozdaj fakultativen, postal obvezen, kar pomeni resen korak k unifikaciji meščanskega šolstva z nižjim srednjim šolstvom. (Pii nas je — kakor znano — to že izvedeno. V tem pogledu smo Čehe prehiteli, vsaj v Sloveniji!)
Zanimiva je statistika glede šolstva na Slovaškem, ki jo je minister iznesel: v zadnjem času je bilo tam ustanovljenih novih 151 osnovnih šol, s čimur je 8330 otrokom omogočen obisk šole. Gradnjo teh šol na Slovaškem v znatni meri podpira država, ki je od jeseni 1926 dala 19 milijonov Kč kot podporo za otvoritev teh šol. Tudi v Podkarpatski Rusiji je bilo otvorjenih 139 novih osnovnih šol. V doglednem času bo v obeh teh pokrajinah otvorjenih še toliko novih osnovnih šol, da bo vsej za šole dorasli deci omogočen obisk šole. Vlada se drži načela, da otvori šole povsod, kjer je v območju 3 km vsaj 30 šoloobveznih otrok. Sedanji princip vzdrževanja osnovnih šol s strani občin je minister podvrgel ostri kritiki in povdaril, da se bo moralo z ramen občin odvzeti del stroškov, ker so preveliki. Odklonil pa je tudi predlog za 91etni obvezni šolski obisk, češ da je ekonomski položaj vse Evrope takšen da ne dovoljuje, da bi češkoslovaška de-ca prihajala v praktično življenje za leto dni kasneje nego deca ostalih držav.
Posebno pozornost je posvetil minister izobrazbi učiteljstva in njega materijal-nemu stanju. Samo moralno in dobro situirano učiteljstvo lahko vrši svoj težki poklic, kakor treba. Reforma učiteljska vzgoje je v centru pozornosti ankete. Razpravlja se vprašanje učiteljskih akademij, ki bi učiteljem nudile popolnejšo Izobrazbo nego dosedanje preparandije.
Minister Štefanek se je dotaknil tudi vedno večjega pomena dečjih zabavišč za najmlajši pomladek. Tekom minolega poldrugega leta je bilo na češkem in Moravskem otvorjenih 600 takšnih zabavišč. Sole za fizično ali duševno nerazvito deco otvarja država ali pokrajina, ponekod tudi dobrodelna društva. Njih število se mora 5e znatno povečati, v celem šolstvu pa se mora doseči popolna enotnost v vseh historičnih deželah, Češki, Moravski, Slovaški in Podkarpatski Rusiji.
Srednje šolstvo v Češkoslovaški je na precej visoki stopnji. Vendar je tudi tu Se treba reform, odgovarjajočih potre-
Naš prijateljski korak na
MAHINACIJE HFJMWEHROVSKIH ODDELKOV OB JUGOSLOVANSKI MEJI IN NJIHOVO TAJNO OBO-
ROŽEVANJE.
DUNAJ, 5. julija. Po nalogu svoje vlade je jugoslovanski poslanik na Dunaju zahteval od avstrijske vlade pojasnila o ustanavljanju Heimwehr-ovih strelišč ob jugoslovanski meji.
Zvezni kancelar dr. Streeruwitz je jugoslovanskemu poslaniku odgovori!, da bo izvršil v tem oziru najener-gičnejšo preiskavo in ga o rezultatu takoj obvesti!. Jugoslovanski poslanik se je zadovolji! s tem odgovorom in bo, predno izvrši morebitni nadaljni korak, počakal na rezultat preiskave.
V navedenem slučaju gre za glasove oziroma trditve »Arbeiter Zeitun-ge«, da je bil med Kc3mwehrom na Koroškem in Štajerskem dosežen sporazum, da v slučaju vojnega konflikta med Jugoslavijo in neko njeno
sosedo omogoči prehod sovražnika po dolini Drave, da tako omogoči napad z boka na jugoslovenske pozicije v Sloveniji. Zanimivo je, da je prišlo na seji štajerskega dežeinega zbora v sredo zvečer do spopadov med večino in socijalno-demokratično onozicijo, ki je očitala krščanskim sociialcem, posebno poslancu Sernetzu, da je v zvezi s Helmwehrom sklenil z neko državo sporazum proti Jugoslaviji in da je bila ta država obljubila kot pro-tiuslugo teritorijalne kompenzacije v okolici Maribora in Celja. Narodni poslanec Sernetz je na vse te obtožbe molčal.
BEOGRAD. 5. julija. V tukajšnjih političnih in diplomatičnih krogih zasledujejo boj med socijalisti in krščanskimi socijalci v Avstriji z vedno več-
Anilila ir& spopadi ob Jugoslovansko bolgarski mel!
ANGLIJA BO ODREKLA PODPORO VSEM, KI BI SKUŠALI MOTITI MIR. — PRIJATELJSKO OPOZORILO V BEOGRADU IN SOFIJI.
LONDON, 5. julija. Kakor poroča di-plomatični koresoondent »Daily Te!č-grapha«, sva dobila angleška poslanika v Beogradu fn Sofiji od svoje vlade naročilo, naj v zunanjih ministrstvih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Bolgarske v prijateljskem tonu opozorita na to, da angleška vlada z največjo skrb-
nostjo zasleduje neprestane obmejne inr cidente na jugoslovansko-bolgarski me* ji. 'Angleška vlada more nasvetovati vladama obeh držav le politiko mirnega sožitja in mirno ureditev vseh sporov. Velika Britanija želi povsod pospeševati politiko miru in bo odtegnila svojo podporo vsem, ki bi skušali ogrožati mir.
ngatMrrom
5uet. Pribičeuič na smrtni postelji
BEOGRAD, 5. julija. Po poročilih iz Brusa pri Kruševcu se je stanje bivšega poslanca Svetozarja Pribičeviča nevarno poslabšalo. Bolnik že nekaj dni ne zav-živa več nobene hrane. Vsa njegova rodbina je zbrana ob bolniški posiclji in se je bati najhujšega. Svetozar Pribičevič je zbolel, kakor znano, na vnetju slepiča, ki je dovedlo do komplikacij.
Strahouito neurje u Nemčiji
Več mrtvih. — Silna opustošenja.
BERLIN, 5. julija. Včeraj popoldne je divjalo skoro nad vso Nemčijo strašne neurje,' katero sta mestoma spremljala tornado in toča. Stvarna škoda gre na milijone. Predno se je utrgal oblak, je razsajal nad posameznimi provincami orkan, ki je ruval drevje ter brzojavne droge ter odnašal strehe.
V Gornjem Palatinu so bile 3 osebe ubite. V Turingiji je orkan odnesel v več
manjših mestih skoro vse strehe. Neko deklico je zračni vrtinec vrgel 30 metrov visoko; pri padcu na tla si je polomila vse ude in obležala takoj mrtva. Na ji> gozapadnem delu države so številne reke in potoki prestopili bregove in poplavili ceste, polja, in travnike. V Augsburgu so se številne ceste izpremenile v deroče hudournike. Voda je vdrla v nižje ležeče lokale in napravila povsod o-gromno materijalno škodo.
!o pozornostjo. Posebno pažnjo so vzbudila v zadnjem času razkritja »Arbeiter Zeitunge« o oboroževanju Heimwehrovcev, ki jih obdolžujejo, da se pripravljajo na diktaturo v Avstriji. Veliko zanimanje je izzvala tudi trditev »Arbeiter Zeitunge«, da razpolagajo Hei.mwehrovci ob jugoslovanski meji na Koroškem In Štajerskem z velikimi zalogami orožja in sicer ne samo z revolverji, puškami in strojnicami, temveč tudi s topovi. Skladišča orožja da so skrita v večjih obmejnih krajih in trgih. Zato se pričakuje odgovor avstrijskega kance-larja Streeruwltza o izvršeni tozadevni preiskavi na prijateljsko intervencijo jugoslovanskega poslanika Milo-jeviča z razumljivim zanimanjem.
Nesreča donauskega parnika
BEOGRAD, 5. junija. Sinoči se je iz dosedaj še neznanih vzrokov potopil mali donavski parnik »Lim«, ki je vršil promet med Beogradom in kopališčem na Ciganskem' otoku. Ker je več drugjh parnikov prihitelo v pravem času na pomoč, je bilo mogoče rešiti vse potnike !4\ moštvo.
Kruauo grozodejstuo u Detroitu
DETROIT, 5. julija. Včeraj dopoldne so našli neko celo družino, obstoječo iz očeta, matere in 4 otrok, umorjeno v njenem stanovanju. Vsi so bili ubiti s sekiro. Domneva se, da gre za dejanje kakega blaznega človeka. V mestu vlada velikansko razburjenje in to tembolj, ker so pred tremi tedni že v enem izmed predmestij našli na podoben način umorjeno neko žensko in tri njene nedoletne hčerke.
bain časa. Razpravlja se o vprašanju enotne srednje šole. Mišljenja šolskih strokovnjakov pa so v tem pogledu zelo deljena. Istotako v vprašanju, ali se naj učni načrt meščanskih šol približa učnemu načrtu nižje srednje Šole z istočasnim skrčenjem snovi. Ideji enotne srednje šole najbolj odgovarja današnja reformirana realna gimnazija. Na realkah bodo se zvišali razredi na 8, da se pouk Popolnoma izenači z gimnazijskim.
Minister je omeni! še nekatere spe-cijalne potrebe: uvedbo intenzivnejšega
šolskega pouka in gimnastike, reformo zrelostnih izpitov, potrebo strokovnih industrijskih, trgovskih in drugih šol. Velike uspehe izkazujejo zlasti industrijske šole, o čemur pričajo priznanja mednarodnih. razstav v Parizu, Kodanju, Filadelfiji itd.
Iz tega kratkega ekscerpta vidimo, da se tudi na Češkoslovaškem zelo resno in intenzivno bavijo z reformo vsega šolstva — v cilju čim praktičnejše in čim boljše splošne in strokovne izpopolnitve vsakeea posameznega državljana ČSR,
Rtentat na žitno borzo u Los Rngelosu
NEWYORK, 5. julija. Na žitno borzo v Los Angelesu je bil izvršen bombni atentat, ki je porušil del borze. Pri preiskavi so našli na stranišču še dve 10 kg težki bombi, napolnjeni z dinamitom. Včeraj so aretirali povzročitelja atentata. Bil je to borzni blagajnik. Izvršil je atentat v trdnem prepričanju, da bodo vsled eksplozije uničene blagajniške knjige. Od začetka letošnjega leta je namreč poneveril nad tisoč dolarjev. Atentatorja so takoj izročili sodišču.
Železniška nesreča ppl Krakouu
VARŠAVA, 5. julija. Na kolodvora Plaszow pri Krakovu se je pripetila težka’ železniška nesreča. Neka lokomotiva je v polnem diru zadela od zadaj v osebni vlak in zadnji voz popolnoma razbila. 40 potnikov je bilo več ali manj težko ranjenih.
Malo čuden spomin.
Dva delavca v znani kletarni dr. G. Pfrimerja 44letni Ivan Kitak in 661etni Ivan Bračko sta prišla med debato radi slabega pomivanja sodov v tak ogenj, da sta se dejansko spoprijela. V borbi je Kitak vsekal Bračkota 2—3 ikrat z verigo po glavi. Zadeve, za katero se je začela zanimati policija — še za enkrat ni konec. —	f.
V Tomšičevem drevoreda prijet kolesar.
Včeraj popoldne je stražnik ustavil v Tomšičevem drevoredu nekega kolesarja iz Lajteršperga, ker se je vozil sredi drevoreda. Ker ni mogel dokazati lastninske pravice za svoje dvokolo štev. 11.870, mu je stražnik isto zaplenil. Čim dokaže, da je kolo res njegova lastnina, je dobi aazal*
WarfKrtfsl(! VFCFI?WTff Taft*
V M a r¥B o Ffl, 3ne 5. ?IT: t93Sr.
Problami gradnie in razvoja Maribora
SPEKULACIJA’ S STAVBIŠČI IN NJENe POSLEDICE. — VPRAŠANJE *	RINARNICE.	—	PRIKLJUČITEV	OKOLICE.
CA
»Večernik« ie že v dveh ali treh člankih razpravljal o raznih mariborskih gradbenih vprašanjih, zato se mi radi večje jasnosti zdi potrebno spregovoriti le o nekaterih problemih te stroke. Povod za to mi dajejo nekatere vesti, ki so jih te dni prinesli mariborski in ljubljanski listi in pa razprave na sejah mestne-ga občinskega sveta. Prva taka vest, ki ie gotovo neprijetno dirnila vsakega Mariborčana, ki mu je kaj do razvoja našega mesta, je bilo poročilo, da je OUZD sklenil, da v Mariboru vsaj zaenkrat ne bo gradil svoje palače, in sicer zaradi tega ne, ker so lastniki stavbišč, ki so prihajala v poštev, zahtevali previsoko odkupnino!
Mi smo že opetovano konstatirali, da so pretirane cene stavbišč vzrok, da se v zadnjih letih v sredini mesta skoraj nič ne gradi, vendar pa nismo navajali konkretnih slučajev. Zdaj imamo tak slučaj, iz katerega lahko spoznamo, koliko Škoduje razvoju našega mesta oderuška Spekulacija sstavbišči. Kolikor smo informirani, je hotel OUZD graditi svojo palačo poleg Narodnega doma, na vogalu med Tattenbachovo in Frančiškansko ulico, ali pa v Cvetlični ulici v bližini Aleksandrove ceste. Oba ta dva prostora sta taka, da je zazidava ne le v interesu razvoja in dograditve mestnega središča, temveč tudi v interesu regulacije teh dveh ulic. S to stavbo, pa naj bi stala na prvem ali drugem prostoru, bi Maribor mnogo pridobil, a spekulacija s stavbiščl je povzročila, da bosta morali tako Frančiškanska kakor Cvetlična ulica še dolgo čakati na regulacijo, Maribor pa na palačo OUZD. Takih slučajev pa je še več in bi bil tudi prostor v oko-’ lici sodišča že davno zazidan, ko te spe* kulacije ne bi bilo. I tu bo treba na vsak način nekaj ukreniti I Dolžnost občine je, da to spekulacijo v bodoče enkrat za .vselej prepreči, kajti sicer bo ostal Maribor v svoji sredini vedno . nezazidan. IVsaj ta slučaj naj bi služil kot povod za rešitev tega nujnega vprašanja.
Druga taka vest je bilo sporočilo, da tudi z zgradbo carinarnice ne bo nič. O zgradbah carinarnic v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah se je govoiio isto-
časno in v obeh ostalih mestih so se dela tudi že pričela, samo v Mariboru smo morali, na žalost, šele zdaj zvedeti, da z našo carinarnico ne bo nič. Toda ne samo to, da se jo gradnja tega velikega poslopja odgodila ad calendas graecas, tudi graditi se je nameravala na prostoru, kjer čisto nič ne bi bila prišla do veljave — v Einspielerjevi ulici! Ker torej letos z gradnjo tega poslopja ni nič, naj se vsaj za pozneje ponovno prouči to vprašanje in naj se potem določi drug prostor v okolici kolodvora. Prostora, nezazidanega in za carinarnico primernega je tam dovolj! Gradila bi se lahko kot podaljšek projektirane kolodvorske in carinske pošte, na prostoru za južnim delom perona ali pa za novo Vlahoviče-vo hišo do proge na Meljski cesti. Povsod tu bi bila zares mestu v okras in bi prišla tudi arhitektonsko in regulacijsko do izraza. Če se že misli zabiti v to stavbo 7 ali še več milijonov, potem naj se vsaj zgradi tako, da jo bo kdo videl, ne pa v odljudni Einspielerjevi ulici.
Tretje vprašanje, ki se pa sploh tiče pospešitve celokupne gradbene akcije v Mariboru, je vprašanje oprostitve davka pri novih hišah. Po tozadevnih zakonih so hiše v mestih s pod 50.000 prebivalci oproščene davka 10 let, v mestih s
50.000	in več dušami pa 20 let. Posledica je, da se vsa večja mesta v Jugoslaviji potegujejo za to, da bi dokazala, da imajo 50.000 prebivalcev. Novi Sad je n. pr. samo zaradi tega odredil posebno ljudsko štetje. Samo Maribor se ne gane, čeravno bi se našel način po katerem bi se mu lahko, če treba tudi proti volji prizadetih odborov, priključila okolica. S tem bi dosegel tudi Maribor 50.000 prebivalcev in hiše bi tudi pri nas bile 20 let o-proščene plačevanja davkov. Ako ne zaradi drugega, bi torej že zaradi tega bilo treba izkoristiti vse možnosti, da bi se v svrho priključitve okolice izrabila sedanja najugodnejša politična situacija. S tem bi se pospešil tudi gradbeni razvoj okolice in korist bi imeli vsi. Vseh teh problemov pa se je treba lotiti takoj in ne čakati na čase, ko bo morda že vse prepozno!
Obrtno gibanje u mariboru
Pretekli mesec so bile izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: 1.) Košuta Josip, špedicija in komisija, Aleksandrova c. 43; 2.) Withalm Hugo, trgovska agentura in komisija, Sodna ul. .16; 3.) Jutras Josipina, izdelovanje sadnih sokov, Trubarjeva ul. 9; 4.) Tvrdka Razpošiljalnica »01ymp« d. z o. z., izdelovanje raznovrstnega trgovskega blaga, Cankarjeva ul. 14; 5.) Kos Marija, trgovina z zelenjavo, Vetrinjska ul. 8; 6.) Scheiber Vilim, trg. agentura, Kralja Petra trg 1; 7.) Kukec Marija, trgovska agentura in komisija, Trubarjeva ul. 5; 8.) Čopič Avgust, izdelovanje karbon in indigo papirja, Vrbanova ul. 12; 9.) iTvrdka Jugoles, Jugoslovanka lesna eksportna industrija, Slovenska ul. 8; :10.) Stepišnik Josip, prevažanje tovorov, Meljska cesta 85; 11.) Pircli Karol, ključavničar, Tomšičeva ul. 12;
12.) Kosar Alojz, sedlar, Grajska ul. 2;
13.) Dobrajp Franc, trgovina z glaso-.virji, Frančiškanska ul. 21; 14.) Štuhec Ana, šivanje odej; Slovenska ul. 24; 15.) Eccarius Albert, urar, Trubarjeva ul. (; '16.) Novak Anton, mehanik, Jugoslovanski trg 3; 17.) Polič Franc, čevljar, Rajičeva ul. 10; 18.) Podravska tiskarna, 'knjigotiskarna, Gregorčičeva 6;	19.) Hemet Mirko, trg. z mešanim blagom, .Vetrinjska ul. 6; 20. Bojk Friderik, prs-važanje tovorov, Koroščeva ul. 2; 21. Reschman Bruno, sodar, Kocenova ul. !4; 22.) Tvrdka Avtodelavnica »Adamo-Vič«, Tržaška c. 8. Izbrisane pa so bile ,v istem mesecu sledeče obrtne pravice: !l.) Cepi Karol, izvošček, Frankopanovu j ul. 23; 2.) Davorin Johan, agentura in komisija z galanterijskim blagom, Dušanova ul. 3; 3.) Javno skladišče in pre-ivozna družba d. d. v Celju, Aleksandrova c. 11; 4.) Kocijančič Alojz, štukater,
Mlinska ul. 17; 5.) Rozman Anton, ključavničar, Tatenbachova ul. 2; 6.) Gabrijel Kuhar, sodar, Meljska c. 10; 7.) Lah Josip, godbenik, Pobrežka c. 15; 8.) Re-bemišek Martin, klepar, Sodna ul. 16; 9.) Smeh Anton, ključavničar, Plinarniška u. 17; 10.) Elmozovič Sulejman, slaščičar, Kacijanerjeva ul. 17; 11.) Umetniško tiskarski zavod »Ažbe«, Koroška c. 39; 12.) Zwillag Ivan, trgovina z naravnimi in umetnimi cveticami, Samostanska u!. 17; 12.) Košak Štefica, trgovina z drva-mi in premogom, Židovska ul. 4; 13.) Novak Marija, trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Glavni trg 14:
14.) Waidacher Josip, izdelovanje gornjih delov za čevlje, Slovenska ul. 6,
15.) Simonič Antonija, šivilja, Koroška c. 35; 16.) Centrih Štefan, čevljar, Franko-panova ul. 11; 17.) Baftiovič Vesel, izdelovanje sladoleda, Vojašniška ul. IS; 18.) Pick Vilim, trgovina z manufakturo na debelo, Aleksandrova c. 26; 19.) Bregant Roza, branjarija, Aleksandrova c. -71; 20.) Zachner Ana, branjarija, Kralja Petra trg (Pokojninski zavod). —
Družabni večer trgovsko obrtne mladine
se bo vršil v soboto zvečer na vrtu Narodnega doma. Pri lepem koncertu, na hladnem vrtu, se bo mogoče izvrstno zabavati, za kar bo posebno skrbela naša agilna mladina. Med izbranimi koncertnimi točkami in petjem se bodo razdelile tudi nagrade zmagovalcem šahovskega turnirja, katerega je društvo pred kratkim osnovalo. Da bo zabava res prijetna, prosi društvo, da se je vsi širši krogi posebno pa trgovci in obrtniki v polnem številu udeleže. Lenega, zabavnega in razvedrilnega večera ne to nikomur žal. Vstopnine ni.
Mariborskim dnevni drobiš
Legitimacije trgovskih potnikov.
Neupoštevanje predpisov glede legitimiranja trgovskih potnikov povzroča težave potnikom in je združeno tudi z neprijetnimi posledicami za tvrdke same, pa je zato skoro nerazumljivo, da se nekatere tvrdke in potniki še danes, ko je naredba že nad leto dni v veljavi, teh predpisov točno ne držijo in se raje izpo stavljajo neprijetnostim, ki so s tem zdru žene. Vsak potnik mora imeti predpisano, uradno legitimacijo, izdano od trgovske zbornice, v katere okolišu ima tvrdka svoj sedež. Prošnjo za izdajo legitimacije mora predložiti zbornici tvrdka sama. Navesti mo.ra ime, priimek, leto in kraj rojstva, domovinstvo, kraj stalnega bivanja, visokost, barvo las in oči ter še morebitna posebna znamenja potnika. — Prošnji je tudi. priložiti nekartonirano sliko potnika ter 20 Din za koleke in takso. Opozarjamo tvrdke ponovno na gornje predpise, da jih ohranimo pred posledicami in gmotnimi škodami, ki so združene s kršitvijo teh predpisov. — Koncert v mestnem parku se bo vršil v nedeljo dopoldne. Sviraželezničarska godba. —
Glasbena Matica.
Moški zbor ima drevi ob 20. radi nedeljskega izleta v Jarenino vajo. Vsi pevci se naprošajo za udeležbo. —
Prve hruške so danes dospele na trg. Cena Din 12 kg ali približno 4 komadi za 1 Din. Zasedaj se ta redki sadež nahaja samo na, eni laški stojnici.
Smrtna nesreča na Ploderši.icl.
V sredo se je pripetila na Ploderšnici pri Sv. Jakobu v Slov. goricah tragična nesreča, katere žrtev je postal ugledni posestniški sin Josip Lorber iz Jurjevskega dbla. Ko je peljal voz sena po bregu navzdol, so se mu voli nenadoma splašili, ga podrli na tla in spravili končno pod voz. Težko kolo je šlo Lorberju preko glave in mu je počila pri tem lobanja. Skoro nezavestnega so prepeljali potem na dom, kjer je včeraj umrl. Pogreb tragične smrti preminulega se bo vršil jutri, v soboto. —
Vlom v Lajteršpergu.
Znanega starinarja Teichmeistra je o-biskal te dni nepovabljeni gost, ki mu je pod okriljem mirne poletne noči odnesei 1 harmoniko, 1 klarinet, nekaj parov čevljev in obleke ter še več drugih predmetov. Vlomilec je moral torej biti precej muzikaličen, upati pa je, da mu bodo strune navili drugi. —
Pri delu ponesrečil.
Krovski mojster Franc Namestnik je pri popravljanju strehe neke hiše pri Sv. Lovrencu na Pohorju padel na tla tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico v Maribor.
Prva nezgoda pri delih na Felberjevsni otoku.
Sinoči se je pri delih na Felberjevem otoku dogodila prva resnejša nezgoda. Kakor znano se dela na gradnji kopališča s polno paro — noč in dan; kajti od zaposlenih 140 delavcev jih dela polovica podnevi, polovica ponoči. Pri gramoznih vozičkih takozvanih »hontih« zaposleni 271etni pomožni delavec Alojzij Sternad iz Kamnice, je prišel pri nočnem delu z levico med dva vozička. Zlomilo mu je prste leve roke. Takoj pozvani rešilni od delek je ponesrečenca odpeljal v mariborsko bolnico.
Zasačen kolesarski tat.
Policija jc aretirala Ferdinanda F., ki je včeraj popoldne iz veže na Aleksandrovi cesti štev. 43 izmaknil dvokolo, last nekega brivca. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča. —
Sumljiv sto-dinarski bankovec.
V Mariboru se pojavlja stodinarski bankovec starosrbske izdaje, serije E 815, štev. 155, ki nosi na sredi kontrolno številko 20,356.155. Lastnik naj ga izroči policijskemu komisarijatu, kjer bo dobil drugega v isti vrednosti.
8 aretacij In 22 prijav radi raznih deliktov in dogodkov lažje narave zaznamuje današnje policijsko poročilo. Med drugimi so bile aretirane 4 Venerine svečenice, ki so bile v na-daljno postopanje izročene sodišču. — Cestno-policijski prestopki so bili prijavljeni 4. ■—
V nedeljo na Muto!
Podružnica Ciril-Metodove družbe m Muti ima prihodnjo, nedeljo svojo poletno veselico. Posebne razmere na Muti zahtevajo, da se te prireditve udeleže družbini prijatelji v velikem številu in zato poziva odbor podružnice CMD v Mariboru tudi Mariborčane, da pohitelo nedeljo v Dravsko dolino in podpre našo postojanko na Muti. —
Podeželski razgrajač v mestu.
Iz Ciglenc pri Vurbergu je prišel v mesto 36 letni K. V., ki je pogledal pregloboko v kozarec in pričel kmalu po polnočni uri razsajati po Sodni ulici. Pred hišo št. 2 je razbijal po šipah in prebudil neko številno družino, ki v strahu .. W. 7A kai gre CH opozorjeni stražnik je moža skušal aretirati, kar se mu pa ni takoj posrečilo. K. 2. se je vrgel ponovno na tla, začel brcati in grizti okrog sebe ter se sploh s vso silo upiral aretaciji. Končno se je posrečilo naložiti čudnega motilca nočnega miru na kočijo, katera ga je v spremstvu stražnika odpremila v sanatorij pri Grafu. —
Pozdravljena »Glasbena Matica« v Ja« reninl
7. julija in vsi drugi izletniki, ki se ji pridružite! Jarenina radosti bo vztrepetala in Vas objela dobrohotno z dihom miru! — Jarenina, njeni, grički slikoviti, na vršičih krone hišic, V rožo vinsko vse oviti, — kras goric Slovenskih ličic! — Rožni doli med brežički — lepi’so ko pot iz raja, v 'jesen, ko glasijo črički, tu se duša polni slaja! Pa potočkov v doLigra-nje, v dom pozdrav glasi povsodi, ljubko valov šepetanje, — ko da pravi: Mir vam bodi! — Ob potočkih lična sela — srce blago tukaj bije — Jarenina, dična cela — časti vence domu vije. — Ko nebo svoj sij razlije v to gričevje valovito, vse v blagosti dih ovije, dviga k svitu zmagovito. — Da apostola sta sveta tukaj skozi potovala, — pravi govorica vneta, — tukaj da sta mašo brala. — V Rim na poti da usoda tam v kapeli Mihaela, svetega Ciril Metoda je k daritvi božji dela. — Ko pridete na koncu senčnega gaja na gričku ob Jarenini, obstojte; Vaše oko bo radostno pilo čar idiličnega sela. —
Kako pridem k Sv. Marjeti na »Domovinski dan«.
Mnogo jih je, ki bi radi to prireditev obiskali, a imajo pomisleke radi poti. Zato podamo sledeči kažipot in vozni red: Pešci iz Maribora rabijo do veseličnega kraja okoli dve url ter jim svetujemo dve poti: prva,čez Sv. Peter in po novi okrajni cesti, druga čez Pekel v Lajtersbergu in dalje čez pesniškodol$ke travnike. Obe poti sta nenavadno, prijetni, kajti prva vodi ob hladni Dravci dalje med ravno zdaj mamljivo duhteče cvetočimi vinogradi, druga pa po večini čez sočno-zelene travnike ob šumljajoči Pesnici. Vsi manj' navdušeni pešci pa imajo najprej na razpolago ob 1. pop. prvi autobus, po potrebi ob 2. pop. drugi autobus. Če so zbrani na glavnem kolodvoru že pred 2. uro in jih je 30—50, bo treba le telefonično obvestiti poštni urad Sv. Marjeta ob Pesnici in že tekom čf' trt ure bodo na mestu drugi avtobusi. Po pol 3. uri zveze ne bo več dobiti. Najbolje bi pa bilo, da zbirate družbe že pred nedeljo ter javite mariborski ali marješki podružnici Jug. Matice, koliJco in ob kateri uri ste zbrani na kolodvoru. Vse gre, le hoteti ,3n priti j® treba. Za vožnje nazaj domu je istotako oskrbljeno! —
Občni zbor društva orožniških vpoko-jencev, podružnice v Mariboru
se bo vršil dne 14. julija ob 10. dopoldne v Studencih pri Mariboru v gostilni Senica. K obilni udeležbi vabi odbbr. — Mariborski šoferji otvorijo v soboto dne 6. julija ob. 8. zve* čer v gostilni pri »Zajcu« v Melju svoj kegljaški klub. Vsi šoferji, ki imajo veselje do kegljanja* iskreno vabljeni. Odbor. -	vsa
Srečke državne loterije
dobite pri blagajni glavne pošte, žre*?*4 nje 8. julija.	1&3--
Velika kavarna.
Danes, petek, kabaretni večer. JUir* veliki umetniški večer, pri katerem sodelujejo vsi umetniki.	^5
V Mariboru, dne 5. VIL 1929.*
Mariborski V fc C £ K n i k jutra
Kaj nas uii slučaj "Numancie**
HIDROPLAN - PREKOOCEANSKO LETALO BODOČNOSTI.
Sfran 3.
Angleška ladja »Eagle« je južnovzhod-no od otoka Santa Maria, ki je najbolj vzhodno ležeči otok Azorskega otočja, našla španski hidroplan »Numancia«, s katerim je letalec Franco s še četvero tovariši hotel preleteti Ocean. Med poletom je zablodil v meglo in pri beganju sem in tja in iskanju smeri mu je pošel bencin. Osem dni je letalo vzdržalo na površini morja vkljub velikim morskim viharjem. Poročila pravijo, da sta od posadke rešena Franco in še en tovariš.
Dejstvo, da je mogoče, da se vodno letalo, nad teden dni' vzdrži na površju, je za nadaljno prakso v prekooceanskih poletih neizmerne važnosti. Kajti to dokazuje, da kot veliko preokoceansko letalo bodočnosti pride* v poštev edino hidroplan, ker je vsako drugo letalo pri morebitni poškodbi brez usmiljenja žrtev morja.
Slučaj Franco je že četrti podoben dogodek: 1. 1925 so našli Italijana Locatel-
lija, ki se je pri poskusu poleta čez Ocean moral spustiti na vodo južno od Grenlandije, čez tri dni; dve leti pozneje so reši Italijana de Pinedo zahodno od Azorjev štiri dni po prisilnem pristanku na Oceane; lani je ponesrečil Anglež kapetan Courtney na poletu Azori—Amerika in so ga našli še precej v dobrem stanju čez teden dni. Četrti slučaj je Francov V petih letih prekooceanskih poletov n:, bil izgubljen niti en hidroplan, dočim gre število žrtev nepremišljenih in deloma samo bravuroznih aeroplanskih poletov že v legije. Samo v 1. 1927 smo imeli o-krog 60 smrtnih žrtev. Vedno novi zadevni poleti (nedavno zopet oni »Rume nega ptiča«!) dokazujejo, da se »junaki zraka« iz premnogih nesreč nečejo spametovati. Aeroplan je v mnogih slučajih dokazal nepripravnost za prekmorske po lete, posebno še oni z enim motorjem, hi droplan se je izkazal v vseh s’uvajih. Do sedanje izkušnje izključujejo vsak dvom-
Kdo je zgradil prvi aeroplan!
PRIPOVEDKA O MINOTAURU IN 1KARU.
Nedavna poročila o novih izkopinahv Khošu na otoku Kreti nas vodijo nazaj v civilizacijo na tem otoku pred 7000 leti, ki je bila, kakor zgodovina kaže in kakor sedaj potrjujejo izkopihe, zelo moderna. Zdi.se celo, da so se prebivalci, predno je potres otok uničil, bavili z načrti gradnje aeroplanov, podmornic ih — mehaničnega človekd.
.Zanimiva je zlasti pripovedka o labirintu, o Minotauru, sinu grešne žene kralja Minosa, Parsife, ki se je zaljubila y bika in je rodila od njega sina z bikovo glavo, o nesrečnih dekletih, ki so jih morali prebivalci Aten in drugih krajev leto za letom darovati Minotauru in s katerimi se je ta zabaval v labirintu, o junaku Tezeju, ki je končno osvobodil nesrečne žrtve, ter o zgraditelju labirinta Dedaiu in njegovem sinu Ikaru, ki sta si napravila skrivjma letala in sta se rešila iz labirint? Arheologi so to pripovedko razložili v tejn pravem smislu, da je labirint v resmei obstojal v obliki velikega pošlo-1 pja, v katerem so stanovali svečeniki, 1
in ki je glede lepote, veličine in ureditve nadkriljeval vse ostale klasične zgradbe Grške. V legendi o Minotauru se omenja tudi Dedalo, sloveči učenjak, ki je zgradil komplicirani labirint. Ker pa je Dedalo pomagal Tezeju, da je prodrl do brloga in ubil Minotaura, ga je zadela jeza kra lja Minosa, ki ga je skupno s .sinom Iki' rom dal zapreti v labirint z namenom, da jih usmrti. Dedalo pa je bil človek izrednega znanja in posrečilo se mu je, zgraditi si mehanična krila za sebe in za sina Ikara. Tako sta utekla iz labirinta in smrti v njem. Toda legenda pravi dalje, da je Dedalo pač počasi dospel na Sicilijo, dočim se je njegovo sin Ikar dvignil previsoko pod solnce, ki mu je zažgalo krila, da je padel v morje in utonil.
Nedvomno je, da je podlaga legendi kak resničen dogodek in da je nekdo — najsi bo že Dedalo, Ikar ali kdo drugi, že pred 7000 leti na otoku Kreti zgradil napravo, s katero je letel po zraku, prvi aeroplan. Ravno tako bo nekaj resnice na prvi aeroplanski nesreči — mladega Ikara.
Posebnosti bočoče uojne
Izven vsakega dvoma je, da bodo v bodoči vojni igrali najvažnejšo vlogo stru peni plini, ki bodo uničili tako tudi zadnje ostanke one vojne romantike, kateri je bil zadan že v bivši svetovni vojni težek. udarec.
Kar se tiče vojevanja s plinom, si je težko zamisliti vse strahote in posledice tega novega načina boja. Fosgenska katastrofa v Hamburgu, ki se je pripetila lani in je pravzaprav samo neznatna epizoda, nam nudi majhno sliko, kako bi bilo v resnici. Strupeni plini bi v kratkem času uničili cele narode in tako bi prižel končno mir sam od sebe...
' V*	.	-	*	> i * ' J; 1 * " *
5 tem problemom se resno bavijo razne avtoritete, sedaj pa se je javil nemški učenjak dr. Egloff z originalnim predlogom, kako naj bi se vojna s plinom pre-tvprila v najbolj humani način bojevanja,
- kjer mogoče ne bi bilo niti krvi niti u-miranja. Egloff namreč predlaga, da naj se namesto fosgena, ki je silno strupen, uporabi kako narkotleno sredstvo, ki o-mami ja, a ne ubija, kakor n. pr. kloroform. S takim napadom bi se mogla u-spavati cela vojska, katero bi potem nasprotnik razorožil in zajel. Tudi posamezna mesta bi bilo mogoče na ta način uspavati in osvojiti. Potrebno bi bilo samo, da bi vseboval zrak en odstotek narkotika in pomagale ne bi niti najboljše P rnske maske. Tako bi močnejši nasprotji«* mogel v kratkem času uspavati svojega nasprotnika in ga prisiliti, da sprej-
nJtutSe Pog°ie- v°jna bi bila končana, prcltta Pa ne bi bila niti kaplja krvi.
»J® končno’ da dotični znanstvenik predlaga, naj se iz človekoljubnih
razlogov dotični uspavalni plin še par-fumira, da bi se tako odvzela vojni sploh vsa strahota in neprijetnosti.
Izseljevanje iz držav male
antante in Poljske
Praška »Narodna politika« je objavila te dni zanimivo statistiko o emigraciji iz Češkoslovaške in ostalih držav Male antante ter iz Poljske. Konstatira, da se iz Češkoslovaške seli relativno mnogo več Čehov nego narodnih manjšin.
Iz Jugoslavije se seli letno povprečno 15.373 oseb. V 1. 1928 se jih je izselilo 21.789 (14.939 Srbov, Hrvatov in Slovencev, 3.092 Nemcev, 985 Madžarov), torej na vsakih 100.000 prebivalcev 182.
Iz češkoslovaške se je izselilo lani 15.192 češkoslovaških državljanov (12.269 češkoslovaške, 643 nemške, 1596 ruske in 506 madžarske narodnosti), torej na vsakih 100.000 prebivalcev 140 izseljencev češkoslovaške, 68 madžarske, 21 nemške narodnosti. Dokaz, da se narodnim manjšinam v čSR ne godi slabo.
Iz Rumunije se je izselilo v 1. 1928 preko morja 8910 oseb (2924 Židov, 2505 Nemcev, 1169 Rusov, 872 Madžarov, 530 Rumunov), na 100.000 prebivalcev povprečno 54 letno.
Najmočnejše je izseljevanje iz Poljske, odkoder gre letno čez morje povprečno krog 45.000 ljudi. V letu 1921 se jih je izselilo celo 107.000 eseb, 1. 1926 pa 48.893 čez Ocean, 117.616 v evropske države. Na 100.000 prebivalcev odpade letno povprečno 929 izseljencev Židov, 221 Rusov in 73 Poljakov.
Kako si ženska pridobi moža ?
Duhovnik Addison Devis v Durhamu je imel nedavno pridigo, v kateri je dal nekaj nasvetov za srečen zakon žensk. Ti nasveti so sledeči:
Ako se sploh mislite poročiti, nikar ne polagajte važnosti na gmotno stanje vašega bodočega moža. Izberite moža radi njegovega lepega obnašanja, duševnih sposobnosti in plemenitega srca. Večina zakonov je nesrečnih, ker žene r.e znajo napraviti tečnega kosila. Bolje je, da izdate nekoliko funtov šterlingov več za pohištvo kakor za ničvredne čipke in ročna dela. Tajnost, kako naj žena priveže moža nase, leži v tem, da zna v pravem času molčati. Ako želite, da bi bili vaši možje prepričani, da ste ve najboljše in najbolj popolne žene, morate poskrbeti to, da bo tudi mož uverjen, da je najboljši človek. Ne smrčite v spanju. Vsak mož namreč želi, da njegova žena spi trdno kot klada, ne želi pa, da v spanju hrešči kakor motorna žaga. Ne govorite nikdar o napakah svojih mož, temveč samo o nagnenju k tem napakam. Ako vam mož pripoveduje kako dolgočasno lovsko stvar, ga pazljivo poslušajte, čeprav ste slišali isto stvar morda že tisočkrat. Napravite se, kakor da pravzaprav prvič slišite njegove — večinoma izmišljene — lovske doživljaje.
Speri
Znameniti kitajski zid
je že davno oglodal zob časa. Močno je že razpokal in predstavlja dandanes pravzaprav samo še razvaline. Potujoči Amerikanci fotografirajo te velikanske razvaline in se vesele, da žive v dvajsetem stoletju — nazvanem amerikan-skem — ter da lahko s posmehom gledajo na te ostanke nekdanje primitivne dobe. In vendar tudi prosvetljeni Ameri kanci nimajo prav nobenega povoda, da se norčujejo iz kitajskega zidu. Amerika namerava namreč samo napraviti svoj »kitajski zid«, ki naj bi jo zadostno ščitil pred demonom alkoholom. To ni nobena šala, temveč dejstvo! Ameriški državni podtajnik v finančnem ministrstvu je namreč sporočil, da bo na prihodnji seji parlamenta stavljen predlog, da naj se 5.000 km dolga meja med Zedinjenimi državami in Kanado obda z dva metra visoko bodičasto žično ograjo, da se na ta način prepreči vsako tihotapstvo al-cohola. Finančno ministrstvo ceni izdat-ce za ta projekt na 10 milijonov dolar-lev. —
Ponesrečeni avto zažgal hišo.
Iz Lahra na Badenskem poročajo o nenavadni avtomobilski nesreči, pri kateri ni bil ulhirčen samo lastnik avta, ampak e razbiti avto povrh še zažgal kmečko lišo. Bilo je na cesti skozi sotesko med (inzigtalom in Sch\veighausenom. Argentinski vicekonzul v Lahru, Kaufmann, e s svojim avtom zavozil s ceste in strmoglavil en in pol metra globoko čez obcestno strmino. Bencinski tank se je vnel, avto pa je padel na neko kmečko hišo, catero so ravno prezidavah, ter jo zažgal.
Avstralija razorožuje.
Avstralska vlada je sklenila, da raz: oroži vojno mornarico. Kot prvi korak je odrejeno, da se ukine šola za vzgojo pomorščakov.
Samomor v kadi vroče vode.
V Wiener Neustadtu je izvršila 401etna prodajalka sadja, Magdalena Jakob, nenavaden samomor. Vlegla se je v kad vroče vode in izpila potem celo stekle-niso močnega žganja, ki jo je kmalu taco omamilo, da se je onesvestila in potem v vodi utonila.
Tiskarna, ki natiska dnevno 20 milijonov znamk.
Nemška državna tiskarna v Berlinu slavi v soboto 6. t. m. svoj 50-Ietni jubi-ej. Tiskarna zaposluje od 3000—4000 de-avcev in zavzema 75.000 kvadratnih metrov. Tiska večinoma denar in vrednotnice. V zadnjem letu je natisnila 158 mili-:onov 600.000 bankovcev. Znamk natiska dnevno 20 milijonov.
Villacher SV odpovedal.
Radi obolenja petorice najboljših svojih igralcev so bili Beljačani primorani tekmo z Železničarji odpovedati. V. nedeljo se torej razen mladinske prijateljske tekme med Železničarji in Rapidom in predvidene rezervne tekme Železničar : Svoboda ob 15.30 uri na igrišču SK Železničarja, ne bo vršila nobena tekma. SK Maribor se pogaja z Muro, Celjem in Varaždinom, Rapid pa bo pavziral. -
Službeno iz sodniške'akcije.
V nedeljo sodijo: Železničar-Rapid mladine ob 15.30 g. Vesnaver, Železničar -Svoboda rezerve g. Fischer. Kandidati morajo poslati ZNS-in poleg postav moštev tudi poročila o tekmi na predpisanih formularjih, ki jih dobe pri tajniku. ’ — Tajnik.
Rapid v Gradcu.
Staro moštvo SK Rapida bo gostovalo v nedeljo v Gradcu. Igralo bo proti''Stari-nom GAK. Zadnje srečanje med obema moštvoma ob otvoritvi »Rapidovega* igrišča je končalo v zmago Avstrijcev. Letos je »Rapid« v mnogo boljši kondiciji in ima izglede na uspeh.
Za državno prvenstvo.
V nedeljo se bodo nadaljevale tekmo za državno prvenstvo v nogometu. V Beogradu se bosta borila Jugoslavija in Hašk, v Splitu pa BSK in Hajduk. V, Beogradu bo sodil g. Vodišek iz Ljubljane, v Splitu pa Dunajčan g, Bogi.
Junijorske pokalne tekme SK Ilirije.
Ljubljanska Ilirija razpisuje v drugič prehodni pokal za mladine. Lansko , leto je zmagalo mladinsko moštvo Ilirije po trdem finalu z mariborskimi Železničarji. Tudi letos bodo sodelovali mariborski klubi in ni izključeno, da si bo pokal priborilo kako mariborsko, moštvo.
Cel polk proti hajdukom
V okolici Brašova na Rumunskem je v planinah zopet oživelo hajduško življenje. Na cesti med Brašovom in Šegešva-rom je pred kratkim močna četa maskiranih razbojnikov v nekaj minutah oplenila nič manj kot 12 potniških avtomobilov. Razbojniki so na nekem kraju ob gozdu ustavili vsak avto, ki je prišel po' tej cesti. Potnikom so pobrali denar in dragocenosti, nato pa jih odpeljali v šu-mo in privezali k drevesom. Kdor se je skušal braniti, so ga neusmiljeno premikastili. Med žrtvami je tudi rumunski admiral Fantasi, ki je potoval v spremstvu svoje soproge in hčerke. Razbojniki so vse tri temeljito oplenili, nato pa jih privezali k nekemu drevesu ter tolkli toliko časa s puškinimi kopiti, da šo padli vsi trije v nezavest. Da napravi konec grozodejstvom hajdukov, je poslala rumunska vlada sedaj proti njim cel polk pehote, ki bo skupno z orožniki blokiral gozd. Na ta način upa vlada, da bodo hajduki že v kratkem pobiti ali pa aretirani. Do tako energičnega koraka se je odločila vlada na pritisk ondotnega prebivalstva, med katerim vlada: pravcata panika.
Človek z 20.000 milijoni 'dinarjev.
Nizam Haiderabadski je ne samo najbogatejši knez Indije, temveč nedvomno tudi najbogatejši človek na svetli. Ker so sedaj njegove zakladnice prepolne blaga, tako da ni nič več spraviti v nje, je odredil, da se prepelje 625.000 funtov srebra in zlata (za 172 milijonov dinarjev) v Indijsko banko. Dnevno' bo prepeljanih 30.000 funtov, ker več rte morejo naložiti. Celo premoženje tega bogatega kneza se ceni na 20.000 milijonov dinarjev; dve tretini obstojata iz samega zlata in draguljev. »Prevzvišena Visokost«, kakor nazivljajo tega kneza, vlada 200.000 km’ veliki državi, ki šteje 12 milijonov prebivalcev, glavno mesto pa
400.000	duš.
Gradnjo tunela pod Rokavom
hočejo Angleži požuriti. Londonski »Star« javlja, da je kabinet sklenil, da se načrti za zgradnjo predora pod kanalom La Manche hitreie presojajo,
ttštffjšršia V P C’ E P ft TK
V Mar 16cirii, 'dne S. Vl[. 1925'
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski ro an iz starih Benetk
108
Globoko je zasopel, stresel se in dejal:
»Povej mi zdaj, kako se je stvar zgodila. In predvsem — ali poznaš storilca?«
Juana je prebledela.
Izgovoriti Sandrigovo ime je pc menilo toliko, kakor izročiti ga Skalabrinovemu bodalu.
S tesnobnim pogledom se je ozrla na orjaka. Videla ga je še vedno drhtečega in bledega, kakršnega ni nikdar poznala.
»Takšna bolest pri takem človeku!« je mislila sama pri sebi. »To bo strašno, kadar se ta bolečina izpremeui v jezo...«
Ni se mogla motiti. Poznala je Skalabrina in ga je bila videla na delu. Vedela je, da ne bo miroval, dokler ue najde Sandriga. In takrat — gorje mu!....
Torej je še Živela v Juaninem srcu ljubezen do razbojnika? Celo po onem nasilnem prizoru, celo po njegovem roganju in po ugrabljenju Bianke mu je še odpuščala? ...
Prizadevali smo si naslikati ta značaj. Ce smo na-črtali sliko, podobno modelu, bo bralec vedel, da je bila Juana utelešena udanost sama. Bila je izmed tistih junaških in nežnih ženskih, pri katerih je požrtvovalnost normalno stanje duše, dasi je pri drugih le izjemna.
V par trenotkih se je bila zavzela zanj ter premo-trila bodočnost s prOroško bistroto pogleda.
»Torej,« je povzel Skalabrino, »ali si spoznala tistega človeka?«
»Poznam ga,« je dejala Juana.
»Kako mn je ime?«
»Sandrigo.«
Orjak je planil kvišku. Njegove ogromne pesti so se krčevito stisnile in obraz se mu je spačil z vsemi znaki tistega besnega srda, ki ga je delal tako strašnega.
Juana je bleda, nepremična in brez besede gledala ta izbruh njegovega gneva.
Toda Skalabrino se je skoraj mahoma pomiril. Otrl si je znojno čelo in povzel:
»Ali je ugrabil samo njo?«
»Da; starec je še vedno tu.«
»Kdaj se je to zgodilo?«
»Pred dvema dnevoma, ponoči.«
»Torej je vlomil? Vrata se zde vendar trdna!«
»Jaz sem mu odprla. Poslušaj... prišel je, potrkal je, spoznala sem njegov glas in mu verjela, da ga preganjajo; zbala sem se, da bi ga prijeli, in vse druge misli so me zapustile. Hotela sem samo oteti Sandriga.«
Govorila je z mrzlim glasom, brez povdarka in navidezno brez strasti.
Skalabrino, ki se je izprva čudil, jo je motril s pozornim očesom. Naenkrat mu je bilo vse jasno! Stopil je k Juani, prijel jo za roko in zamrmral:
»Uboga Juana... Uboga moja sestrica... Pozabil sem bil to reč!.. Tako stara je že; zdaj pa vidim, da je še vedno mlada v tvojem srcu!... Molči, Juana, molči; ne reci mi ničesar več... Zdaj razumem mnogo reči, ki jih nisem razumel, preden sem srečal moža, ki je napravil iz mene človeka. Ti ljubiš Sandriga še vedno. To je nesreča, velika nesreča..'. Kajti ti ne veš vsega. Moja krivda je; moral bi ti bil povedati. On me sovraži. Zame bi bilo to vseeno. Toda on sovraži tudi gospoda Rolanda. Jasno mi je: on je ugrabil Bianko, ker je hotel s tem prizadeti udarec Rolandu Kandianu. Med njim in med nama dvema je vojska na življenje in smrt. Ah, uboga Juana!«
Ves zamišljen je sedel nazaj in začel majati z glavo, dočim se je Juana bridko razjokala.
Povzel je:
»Kaj boš storila?...«
Ona je stresla rame, kakor da bi hotela reči: sama ne vem. Toda dodala je z zamolklim glasom:
»Ne misli si vsaj tega, da sem jaz kaj kriva pri vsem tem. Branila sem se na vso moč. Moral me je zvezati in mi zamašiti usta, da mi je onemogočil braniti Bianko.«
»Dobro je, ne govoriva več o tem. Jaz moram takoj za njim, Ali veš, v katero stran bi se bil utegnil obrniti?«
»Kako naj vem? Bila sem zvezana. Še le starec mi je včeraj zjutraj prerezal vrvi.«
Skalabrino je hotel vstati, da bi odšel. Toda začutii je zdajci, da mu strašna trudnost ne da premakniti nog. Naslonil se je s komolci na mizo in skoraj takoj globoko zaspal.
Juana pa je sedela poleg njega in premišljala:
»Vprašal me je, kaj bom storila... Ali vem jaz sama? Kaj pa mi preostaja storiti? ... Nesreča je nad mojo glavo. Če Skalabrino ubije Sandriga, je moja
smrt. Ce zmaga Sandrigo, pa bom prisostvovala poginil tistih, ki so mi dragi. Komu naj privoščim, da podleže? Sinu Silvije ali Sandrigu?«
Tako se je zaglobljala v zmedene in mračne misli.
Okrog pete ure zjutraj se je Skalabrino nenadoma prebudil.
»Zdi se mi, da sem spal,« je dejal. »Tako truden sem bil! Spal sem dobro uro, kaj ne da?«
»Dan bo kmalu,« je rekla Juana.
Skalabrino se je zdrznil.
»Pustila me je spati,« je dejal sam pri sebi, »da bi Sandrigo ušel naprej.«
Morda je imel prav.
V vsej naglici se je pokrepčal s površnim zajutre-kom, ki mu ga je pripravila mlada ženska. Nato jo je nežno poljubi! in se poslovil od nje, rekoč:
»V vsej tej nesreči, Juana, si ti morda najhuje prizadeta. Naj se zgodi karkoli, spominjaj se, da sem tvoj brat in pripravljen storiti za te vse na svetu. Skuša! bom najti Bianko. Ona je moje življenje. Toda poslušaj ... dobro me poslušaj, sestrica: ta človek, ta podla duša, ki ti je ukradel srce, katerega ni vreden... z eno besedo: ako mi pride nasproti, ti prisegam, da ne udarim prvi!«	/
Juana je vzdrhtela od iskrene radost.
»Ah, brat!« je zajecljala. »Ti si v resnici moj dobrt brat.«
Toda on je že odhajal z naglimi koraki.
Ti dve plemeniti srci sta vršili svojo usodo z vzvišeno preprostostjo. V spopadu njenih usod, združenih in nasprotnih obenem, je bilo nekaj, kar je spominjalo na veličino neizprosne usode, v katero je verovala davnina.
Skalabrino se je vrnil v krčmo, kjer je bil pustil svo* jega konja.
Bil je ves iz sebe. Nasprotna, toda enako močna čuvstva so ga obračala sem ter tja.
»Ah,« je mrmral, »zakaj ni njega tu! Zakaj moram čakati na njegovo vrnitev šest dolgih dni? On bi gotovo našel zame tolažilno besedo resnice. Zdaj, ko me usoda postavlja med mojo hčer, ki sem jo jedva poznal, a jo vendar ljubim z vsemi strunami svoje duše, in med Juano, to oboževanja vredno srce. Juano, ki je moja sestra že toliko let, bi mi on povedal, na katero stran naj se obrnem!«
Obenem pa se mu je neprestano vračala misel, da mora najpoprej poiskati Sandriga.
Pondeljek
8.
iuliia
Otvoritev nove trgovine
s kisom, žganjem in sadnim sokom na
HLEKSMIDROUI CESTI ŠT. 39
1812
ADALBERT GUSEL.
Pondeljek
8.
Iuliia
MaH •#*•), M »JutJJo* po*r*-tfovtln« In	nam*««
eMiflrtra: f»ak« b**ad« 30 p, njmanjil mmk Dl« 6*—
• ŽanHv«. doplaovomj« In ogt*> •I trganoksga aM rtUnirngi maiajat «aal« baaada 60 p. •tijmanjM amk Dta 10 —
1
Gostilna Lachelner - Starman
Frankopanova 39, v soboto koncert.	__________
6.
julija
1619
Učenka za belo perilo
se sprejme. Atelje Rupnik.
1630
Oddani tako)
prazno sobo z električno razsvetljavo In posebnim vhodom. Cvetlična ul. 23, pritličje. ________________________1629
Kavarna Park
vsaki dan in ob vsakem vremenu Koncert prvovrstnega kvarteta. Kapelnik VisockL	1594
Ne pozabite sporočil svoj novi naslov
časopisnemu in insercijskemu podjetju Hinko Sax, Grajski trg, predno greste na počitnice. _________________ 1546
Kontoristinja
ki razume tudi korespondiratl v slovenskem in nemškem jeziku event. začetnica se takoj sprejme pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12.
Enodružinsko hišo
z vrtom v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Zdrava lega« poslati na upravo »Večernika« v Maribor.	1595
PRINCESKO
V
ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVU3UTRA"
IN „VECERNIICA“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANI«)
Miren, starejši vpokojenec,
vodja mestne varnostne straže v pok. išče stanovanje sobe in kuhinje ali večje sobe s štedilnikom, za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ne predaleč«.	U
Manufakturist
z dobrimi spričevali želi mesta takoj. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Manufakturist«.	1608
15—16 letna mladenka,
ubogljiva se išče za poštno pomočnice in lahko hišno delo. Ponudbe pod »Poštarjeva rodbina brez otrok«, Sv. Jurif ob Ščavnici poštnoležeče.	1609
Zavese, mrežaste in klekljane Čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri OIsS Kosčr, Ciril-Metodova 12, desno-	483
RADI ODDAJE TRGOVINE SPLOŠNA
ODPRODAJA
celokupne zaloge po znižanih cenah I
Redka prilika za nakup raznega blaga:
PERILO, PLETENINA, DROBNINA, MODNO BLAGO, GALANTERIJA, SREBRNINA, PARFUMERIJA ETC.
Prodala OSTANKOV raznih čipk, trakov, bort etc.
SLAVKO ČERNETIČ, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 23
VLAGANJE
kumerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno!	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	debeloI
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.	1501
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran
Stanko Detela v Mariboru.
Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik